Si.D.
DRUŠTVENE STRANI
Glasnik S.E.D. 42/3 2002, stran 90
Posvet s strokovno ekskurzijo: Etnološko delo med porabskimi Slovenci s poudarkom na muzejskih zbirkah (23.-24. maj 2002)
V četrtek, 23. maja, smo se iz Ljubljane odpeljali v Porabje. Pod vodstvom kolegic Marije Kožar Mukič in dr, Katarine Murtda Hirnok smo spoznavali etnološko dediščino Porabja: razstavo v spomin porabskim župnikom v Gostišču Tromejnik v Gornjem Seniku, lončarsko delavnico umetnika domače obrti Karla Donče-ca v Verici- Ritkarovcih in muzej Avgusta Pavla v Monštru.
Na obisku pri umetniku domače obrti Karlu Dončecu v Verici-Ritkarovcih. Ob gospodu Dončecu sta Marija Kožar Mukič in dr. Mojca Ravnik. Foto: Bojanu Rogelj Škafar.
Naslednji dan. 24. maja, je v Slovenskem domu v Monoštru potekal posvet »Etnološko delo med porabskimi Slovenci s poudarkom na muzejskih zbirkah« v organizaciji Slovenskega etnološkega društva. Muzeja Savaria in Zveze Slovencev na Madžarskem. Ta posvet je bil drugi v okviru projekta muzejske zbirke v treh zamejstvih (Italija, Madžarska, Avstrija) Slovenskega etnološkega društva v sodelovanju z zamejskimi ustanovami.
Udeleženke posveta smo se preiskusile v izdelovanju papirnatih cvetic. Foto: Polona Skete/j.
Predstavitvi podrobnejšim informacijam o »Projektu treh zamejstev ter muzejskim zbirkam v Italiji« je bil namenjen prvi referat na posvetu (katerega jc v odsotnosti Martine Repinc, vodje delovne skupine za zamejske Slovence pri Slovenskem etnološkem društvu prebrala Polona Sketelj), Projekt treh zamejstev je bil zasno-
van z namenom, da bi Slovensko etnološko društvo pregledalo in proučilo, kako je z muzejskimi zbirkami in etnološkim delom v Italiji, na Madžarskem in v Avstriji. Osrednji de! referata je vsebinsko predstavil strokovno ekskurzijo v Italiji ter posvet o muzejskih zbirkah, ki je potekala lani oktobra. Izkušnje (tako ekskurzije kot posveta) so bile dokaj negativne (pomanjkanje profesionalnega etnologa, prostorov za shranjevanje in razstavljanje predmetov: problematično jc restavriranje predmetov v zbirkah: italijanska država oziroma njene strokovne institucije finančno ne podpirajo zbirke ipd.).
In kakšna je etnološka podoba Porabja? Na to vprašanje smo do bili odgovor iz referatov Marije Kožar (Pregled etnološkega dela pri Slovencih v Porabju v zadnjem desetletju) in dr. Katarine Mun-da Hirnok (PrcdsLavitcv Muzeja Avgusta Pavla). Podatki o sistematičnem raziskovanju etnološkega dela (to vključuje raziskovanje etnologov iz Slovenije, poklicnih etnologov v Porabju in njihovo vključevanje v projektih v Sloveniji, na Madžarskem in tudi v mednarodnih projektih ter nenazadnje ustanovitev in delovanje slovenskega muzeja v Monoštru s pomočjo finančnih sredstev Madžarske) potrdili, daje etnološka podoba Porabja bistveno drugačna v primerjavi s tisto v Italiji.
Glavni nosilki sistematičnega etnološkega dela sta Marija Kožar in Katarina Munda Hirnok. Marija Kožar se je vključila v vseslovenski projekt Način življenja Slovencev v 20. stoletju in v osemdesetih letih izdala topografijo in monografijo Slovensko Porabje in Gornji Senik, sredi devetdesetih pa Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem. S tako bero sc ne more hvaliti nobeno območje niti znotraj Slovenije niti v zamejskem prostoru. Leta 2000 je izdala monografijo o Gornjem Seniku v madžarski seriji Knjižnica stotih madžarskih vasi v letu tisočletnice Madžarske državnosti in leta 2001 dvojezično knjižico o Dolnjem Seniku. Druga porabska etnologinja dr, Katarina Munda Hirnok je od 90. let 20. stoletja zaposlena na Inštitutu za narodnostna vprašanja. V svojih razpravah se je ukvarjala s sezonstvom, vlogo ljudske kulture in načina življenja pri opredeljevanju in ohranjanju narodne identitete po-rabskih Slovencev, poimenovanjem Slovencev na Madžarskem, etnološkim raziskovanjem manjšin v Sloveniji in zamejstvu ter sestavlja kronološko etnološko bibliografijo Slovencev na Madžarskem.
Svojevrstno etnološko delo opravljajo manjšinski mediji, časopis Porabje in Radio Monošter. Francek Mukič jc govoril o etnoloških podatkih v slovenskih radijskih oddajah. Po njegovem mnenju oddaje niso informativne, Lcmvcč je njihov namen, da ljudem dajo možnost, da slišijo slovensko govorico, hkrati pa so tudi poučne narave. Snemani pogovori in pripovedi ljudi na terenu vsebujejo veliko podatkov o načinu življenja porabskih Slovencev, lahko pa so tudi dragoccn vir za dialektologe.
Po referatih so si udeleženci posveta ogledali dokumentarni film »Kak ncjga zelcnoga konja tak nejga čednoga Slovenca«, nato je sledila diskusija.
Na koncu posveta je bilo sprejetih kar nekaj konkretnih predlogov za uspešno etnološko delo v zamejstvu:
-	vzpostavitev mreže muzejskih zbirk in institucij v zamejstvu v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem;
-	potreba po računalniškem programu za vnos podatkov o muzejskih predmetih;
-	organiziranje potujočih razstav o zamejski kulturi v Sloveniji in v zamejstvu;
-	izdaja skupne zloženke muzejskih zbirk v zamejstvu;
-	izdaja treh posvetovanj o muzejskih zbirkah v Italiji, na Madžarskem in v Avstriji;
i
G'asnik S.E.D. 42/3 2002, stran 91
DRUŠTVENE STRANI
S.E.D.
" eezniejno sodelovanje etnologov in iskanje sredstev na natečajih PHARB, vključevanje v bilateralne razpise; ~ ustanovitev regionalne raziskovalne skupine s sodelovanjem slovenskih, madžarskih in avstrijskih etnologov. Udeleženci so opozorili še na medlo zavesi o zamejstvu v Sloveniji. Zato so bili mnenja, naj Slovensko etnološko društvo Predlaga vključitev spoznavanja Slovencev v zamejstvu v učni načrt izobraževalnih ustanov v Sloveniji, Na Madžarskem so bili narejeni že prvi koraki v zvezi s tem, kajti v šolah imajo predmet spoznavanja ljudstev, pri katerem učenci spoznavajo Madžare na tujem in manjšine na Madžarskem.
13.00 Kosilo
15.00-17.00
2. tema: MESTO IN VLOGA ETNOLOGIJE IN ETNOLOGOV V SLOVENSKIH REGIJAH
Predsedujoča: dr, Slavko Kremenšek in Tanja Roženbergar - Šega Izhodiščne teme:
1. Osvetlitev in ovrednotenje dosedanjih etnoloških regionalnih raziskav in njihova širša družbena uporabnost/izrabljenost
(dr. Katarina Munda Hirnok)
Jubilanti
Uruštveniki ne pozabljamo na naše zaslužne člane. Konec maja je 'lj !et praznoval naš dolgoletni član dr. Tone Cevc, ki mu ob tej "bletnici kličemo vse najboljše, želimo mu veliko zdravja in ustvarjalne energije!
2.	Projektno sodelovanje med etnologijo/etnologi in lokalnimi skupnostmi (vizije, projekti, predlogi, oblike sodelovanja)
3.	Vključevanje etnološkega znanja in etnologov v regionalni razvoj (vsebine, oblike vključevanja)
4.	Regionalne in lokalne ustanove (muzeji, galerije, arhivi, knjižnice, šoie, zavodi) kot »branilci« in ogledala regionalne identitete
BREŽICE PO BREŽICAH: Etnologija in regionalni r<*zvoj (Brežice, Posavski muzej, 23., 24. in 25. oktober 2002)
preliminarni program
(dokončni program pričakujte v začetku septembra) 1 DAN - SREDA, 23. oktobra 2002
10.00-10.30
Pozdravni govor predsednice SED dr. Brede Čcbulj Sajko Pozdravni govor direktorja Posavskega muzeja mag. Tomaža Teropšiea
10.30-U .45
* tema: ETNOLOGIJA IN REGIONALNI RAZVOJ Predsedujoča: dr. Ivanka Počkar In dr. Vito flazler
I§or Strmšnik, državni sekretar za regionalni razvoj, Ministrstvo za gospodarstvo: Regionalni razvoj Slovenije
dr Aleš Gačnik, Znanstvenoraziskovalno središče Ptuj: Etnologija in regionalni razvoj
Avšič. poslanec v državnem zboru Republike Slovenije, Predlagatelj zakona o pokrajini Posavje: 1 0savska regija
J' lvankil Počkar, Posavski muzej Brežice: c,nologinja v Posavski regiji
' '-45- 12.00 Gdmor
l2-OO-13.00 D'skusija
5.	Sodelovanje in vpetost nacionalnih ustanov v preučevanje regij (SEM. inštituti, univerzi ...)
6.	Regionalna etnologija - zakaj in za koga?
17.00-17.30 Odmor
17.30-18,30 Diskusija
19,00 Večerja
20,00
Družabni večer v Mladinskem centru v Brcžieah 2. DAN - ČETRTEK. 24. oktobra 2002 9.00-11.00
Nadaljevanje popoldanskih tem prvega dne. Predsedujoča: dr. Aleš Gačnik in mag. Inja Smcrdcl
11.00-11.30 Odmor
11.30-12.30 Diskusija
13.00 Kosilo
14.30-15.30
Ogled Posavskega muzeja Brežice. Vodi dr. Ivanka Počkar. 16.00- 1 M.00
Okrogla miza: IZOBRAŽEVANJE IN ZAPOSLOVANJE ETNOLOGOV IN ETNOLOGINJ DANES IN V PRIHODNOSTI Vodi: prof. dr. Janez ¡Bogataj, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF, Univerza v Ljubljani