Telefon Št. 74.
Posamna številka 10 h.
Pa poitl prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta	» — >
četrt »	6 » 60 »
mesec	2 » 20 »
VupravMtvup
prejeman:
celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » četrt » » 6 „ — » mesec » 1»70»
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Narafinino in inaerata sprejema upravniitvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma b« veprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 41.
V Ljubljani, v petek, 20. februvarija 1903.
Letnik XXXI.
Nekoliko odgovora »Edinosti" v izmišljevanje.
i.
Tržaška »Edinost" je pod naslovom »Naše načelo" objavila nekaj člankov. Mnogih besedi kratki smisel je ta, da obsoja obstrukcijo v deželnem zboru kranjskem z vseslovenskega stališča, ker deželni zbor kranjski bi imel biti nekak parlament vseh Slovencev. Tam naj bi našla vsa slovenska stremljenja svoj odmev. Po obstruk-eiji pa jo to onemogočeno.
Drugo misel pa izraža v sklepu tretjega članka z besedami: »Povod tem člankom so bile vesti po listih, da so se v nt,men, da se v deželnem zboru kranjskem neha obstruk-cija, vrfiila pogajanja med vlado in zastopniki vseh treh strank. Ponavlja se zopet prizor, da 60 v deželici je po 95% slovenska, nemštvu dovoljuje ingeren-cija daleč preko meje vsacega opravičonja. To pa sega do kože obmejnihSlovenoev, ker ta nemška ingerencija je barikada, ki deželnemu zboru kranjskemu zapira pot, d 7. ne more postati to, kar bi lahko bil in bi moril biti la ves narod in posebno šezanevarne pozicije ob periferiji«.
Mi smo že večkrat pisali o zadevah kranjske deželne zbornice in bi lahko »Edinost« zavrnili na dotična naša izvajanja. — Vendar odgovorimo zopet kolikor mogoče kratko.
Deželnega zbora kranjskega v dosedanji seBtavi ni bilo škoda iz vseslovenskih ezi-rov. /zakaj ?
Pred osmimi leti so prišli de 1 a c t o v deželni zbornici na krmilo Nemci. Enajst Nemcev pritegnilo je v večino
devet liberalnih Slovencev. Gospodar položaja je postal tedaj baron Hein in baron Schwegel.
Od tedaj se je spočel nemški vpliv v vsi deželi v političnem in gospodarskem življenju — Slovenci pa smo po nekod začeli nazadovati in narodni idej&l je pri liberalni inteligenci prišel iz kurza. Po samih kompromisih Nemcev in liberalnih Slovencev se je v narodnem oziru samo od Slovencev popuščalo. Nemci pa niso dali n i j e d n e koncesije ne v narodnem in ne v gospodarskem oziru.
Zato samo nekaj dokazov. 1. dr. Schaf-fer je prišel v deželni šolski svet. 2. Ulični napisi v Ljubljani so se tako uravnali, kakor so hoteli Nemci. 3. Slovenski napisi na nemških mestnih Šolah v Ljubljani so se odstranili na zahtevo Nemcev. 4. Sola v Dragi se je uravnala po želji Nemcev in učitelj tam je — zagrizen Nemec tudi na slovenskem oddelku. — Da se germaniza-cija tam ne vrši celo v veronauku, je zasluga jedino-le pokojnega kardinala Mis-sie, ki je z jekleno odločnostjo branil načelo, da se veronauk uči v istem jeziku, kakor molijo stariši doma z otroci.
In kaj so Nemci koncedirali Slovencem ? Ničesar!
Podpira kranjska »šparkasa« katere zavodi*, ki no odličnega slovenskega kultur nega pomena ?
Ali Nemci ne širijo nemške propagande s tem, da v svojih nemških podjetjih v slovenski Kranjski naseljujejo nemške delavce, poslovodje in uradnike in ker teh ni nemških zadosti v deželi, take ljudi vabijo od drugod, — Slovenci pa se selijo v Ameriko. Kranjska industrijska družba je lani upokojila menda zadnjega zavednega Slovenca — uradnika na Javorniku. Služil je zvesto mnogo let, ali preti njegovi volji so ga upokojili — ker je moral narediti prostor nemškemu uradniku. Industrijska družba jemlje, če le more, za delavce Nemce, uradnik seveda mora pa že vselej biti Nemec!
Ko se je pričel rudokop v Kočevju, so se kranjski Nemci obrnili na »Trboveljsko premogarsko družbo«, da naj v prvi vrsti jemlje ozir na nemški element. In ta družba jim je to obljubila. — No ali vzlic temu morajo vendar mnogo rudokopov slovenskih imeti tudi v Kočevju, ker Nemcev ni dobiti. Te mnogoštevilno slovenske družine, ki so pri rudokopu v Kočevju, nimajo za svoje slovenske otroke slovenske šole. Imeli bi jo lahko, ko bi deželni odbor, oziroma večina deželnozborska ne bila vezana na — Schvvegla. Tako se dela od liberalne strani. Od katoliškonarodne strani pa se dela vse, da dobo v verskem oziru pravice svojega maternega jezika.
Kaj mislite, kaj bi neki rekli v kazini oko bi nekega dne poslal dr. Tavčar pismo na »Deutecher Verein" in bi z ozirom na alijanco zahteval, da industrijska družba nastavlja v svojih tovarnah na Savi in Javorniku za uradnike tudi Slovence in da ne importuje nemških delavcev, ko je v deželi obilo domačih, če so tudi slučajno Slovenci ? Nemci bi to zahtevo z vso uljudnostjo in odločnostjo odklonili, dasi je skromna in popolnoma opravičena.
In če bi hoteli v Kočevju ustanoviti slovensko šolo za slovenske otroke rudoko-nov, bi pa Nemci smatrali to slufcaj za — izzivanje.
Koncesije, ki jih je dala nar. napredna stranka Nemcem, niso še največje zlo; da se pa na 5 odstotkov Nemcev liberalci ozirajo pri vsakem političnem koraku, to je še večje zlo, kakor dane jim koncesije. S takim ravnanjem so p o d-rejujejo nemški komandi, smatrajo jih tako rekoč z a » II e r -renvolk«, Slovence pa z a h e -1 o t e.
Da je ta krivični in v razmerah neopravičeni položaj omajala obstrukcija, je iz ozirov na slovenske težnje in smotre le velike koristi.
Ako tega ne u videva .Edinost«, potem
ne vemo pomoči.
So pa še tudi drugi tehtni vzroki, ki so dovedli naša stranko do zadnjega koraka, do obstrukcije.
O tem pa prihodnjič.
Stara politična pesem.
Dunaj, 19. Bvečana.
Vladi se je posrečilo, da je v vojnem odseku dobila večino za vojaško predlogo. Z 18 proti 14 glasovom jo vojni odsek dovolil pomnožitev vojaških novincev in posredno tudi troškov za armado. Ker pa vlada 60 ni imela zagotovljene večine v zbornici, zapre-tila je v svojih glasilih, da odgodi državni zbor in s § 14. uveljavi vojaški zakon. Ker pa to še ni izdalo, so razni Bnubači razlagali vsakemu, kdor jih je hotel poslušati, da vojna uprava ne ustreže nobeni zahtevi glede olajšanja vojaške službe, ako bode vlada prisiljena poslužiti se § 14. Tako bo najprvo omahnili voditelji nemško ljudske stranke in minoli torek še krščanski soci-alci. Katoliška ljudska stranka je bila razdvojena. Eden njenih članov je v odseku glasoval preti predlogi, drugi za piodlogo. Včeraj pa je načelnik katol. Ijuaske stranke obdelal tudi oponenta in nocoj gotovo dobro in mirno spal. Vlada ima torej v zbornici zagotovljeno veliko večino za vojaško predlogo. Dr. pl. Korber more s pomilovanjem in samozavestjo čitati dolgotrajne razprave v ogrski zbornici, ki dela Bitnosti in Bkrbi pl. Szellu.
Bosna je torej mirna, vlada zadovoljna; a b tem še niBO zadovoljni možje, ki imajo Janove obraze ter so na razvalinah svojih programov razobesili črnožolto zastavo, češ: V našem taboru je Avstrija! Kot ovaduhi zasledujejo in tolmačijo nagibe in vzroke, ki so napotili manjšino, da ne glasuje za vojaško predlogo. Postavljajo jih
LISTEK.
Slovaška omladina.
Novela. — Spisal Svetozar Hurban Vajansky.
Poslovenil V. P.
(Dalje.)
Hitri koraki so zadoneli. Linica se je ustrašila in potegnila roko nazaj. Štefanu je stopil mrzel pot na čelo.
»Kaj sem storil?« Krčevit stok se izvije prestrašenemu Štefanu iz prsi.
»Grdi malopridnež!« zarjovel je Lacko, kateri se je prikazal blizu njega. V roki je držal dvignjeno šibo.
»Stoj!« klical je Štefan; rdečica sramote, bolesti in jeze je pokrila ves njegov obraz. Oči so se mu zaiskrile. Pest bo je krčevito stisnila.
»Dovoli le tri besede, preden boš sodil!« prosil je Štefan s trdim naglasom.
»Mej nama ni treba besedi«, je odvrnil strastno in hripavo Ladislav ter povzdignil šibo še višje. »Tukaj so že dejanja, podla, grda dejanja! Tukaj govori tale očetov vrt, tale večerni somrak! Tukaj spričuje tvojo podlost tale večernica! Poglej jo, če imaš oči še za čist lesk! Poglej jo neustrašeno — ali je ne umeješ s svojo izdajsko roko, ti, ki goljufaš mojo ubogo sestro!«
»Brat, moj brat!« je zajokala glasno
Linica, katera je gledala vse od daleč. Ladi-slavova roka je izpustila šibo na tla, obrnil je hrbet svojemu nasprotniku. Štefan se je napotil v Brežovice, a ni šel, kot po navadi, kar bežal je. Do vrha, ki se je vspenjal pred njegovim ciljem, je šel še hitreje, tako, da je prišel gori ves potan. V desnici je stiskal še vedno Liničin prstan. Pred njim se je razprostiral domači kraj, odet v gosto meglo. Iz daljnih vaBic bo se glasili zvoki zvonov.
Kratke pol ure — pa kakošen obrat v njegovem življenju! Pol ure je minulo, pa koliko je moral občutiti, koliko preživeti v njenem hitrem letu! Kako naj bi imenoval ono duševno stanje, kako bi nazval oni naval, ono burjo — ono sladkost in ono peklensko bolečino ? Kje pa si ti prevzetna volja? Kje pa je ona vedno poudarjana samoodločba, kje pa je moško zaupanje vase? Ali se je vrgel on sam v to burno morje, v te deroče valove! Ali je to on, on, isti, ki je pred pol ure tako trdno, vroče, spretno govoril o dušnem miru? aaj je on sam priporočal mir, on sam je verjel, da je odvisen oni Bveti, božji mir le od nas samih! Videl je pred seboj mlado, komaj odrastlo deklico, čutil je njeno duševno omahovanje; videl, da se rodijo v nji začetki duševne boli in nemirnih strasti — pa on ji je znal vendar tako trezno, oprezno, mrzlo nasve-tovati! In zdaj ? Kje je človek, ki bi njemu
samemu s podobnim nasvetom utegnil pomoči? Ni ga na svetu. Ako bi zletel angel na ažurnih perotih z zvezdnatega neba ter mu položil roko na srce, ali bi mu vrnil v dušo tisti sveti mir . . .? Gotovo! Pa na kaj takega ni pomislil Štefan.
Pred njegovim očesom je migljala podoba Liničina. Položil je roko na obraz — še le zdaj je spoznal, da drži v roki njen prstan. Ona mu ga ni darovala, on ni prosil zanj. Prstan je padel sam v njegovo grešno, nesrečno roko — uprav tako, kakor čudna ljubezen v srca! Štefan ni iskal Linice — ona ni vedela, da odhaja Štefan, tem manje, da ga že vidi. V pusto goščavo, v samoto je šla s svojim nemirnim čuv-stvom. Leskovo listje je položila na senca, da ohladi vroče čelo. V samoti, obdana z molčečo naravo, je iskala tolažila v svojem čudnem razburjenju. Imela je vzor, ki je sijal neprestano pred njo. Ta vzor je bil narod, h kateremu sta zbudila v nji vročo ljubezen dva duhapolna prijatelja. Pa kako priti k njemu, k svojemu vzoru, kako zajeti iz njegove lepote, iz njegove svetlobe vsaj nekaj žarkov! Nesrečna je bila, da jej je izginjala izpred oči ona slika, katero ji je narisala mlada duša. Ziakaj se ni narodila kot mož, da bi mogla ugasiti žejo svoje vroče duše z dejanji?
Pa kaj je našla f
Našla je mladeniča, ki je utrdil v nji
ono lepo sliko ter vzburil hipoma tudi 8e drugo močno čuvstvo, katerega si še ni znala razložiti.
»bem-li grešila?« vprašala je samo sebe, ko je stopila v svojo sobo. „V čem je moja pregreha? Kaj sem storila? Ravnala sem-li s slabim namenom ? Nikakor! Zakaj torej ona teža na prsih ? Zakaj me peče veBt ?. . Nobenega odgovora ... Vest ne peče vendar zastonj .... Oh, tako bolno, tako bridko!« vzdihnila je in podprla težko glavico ob salonski naslonjač. Mala, na steni viseča ura je tiktakala v hitrem taktu. Še hitreje je bilo devino srce.
Vstopil jo Lacko; bled, zmračenje pristopil blizu k sestri.
»Karolina, ali si bila prvič na hodniku, kjer sem te danes videl?«
Njegov glas je bil teman, očividno je zatiral v sebi strastno razburjenje.
Linica ni odgovorila, niti zganila se nu Njena glavica je bila vtisnjena v mehko blazino naslonjača.
Laoko je čakal odgovora. Njegovo dihanje je bilo globoko, vsak dihljej je bilo bII-šati. Poluodprte ustnioe so se mu tresle.
»Veš, da je nesramno, če se shaja mlada deklica s tujim, zelenim malopridnežem !« Zadnje besede so donele kakor grmenje.
(Dalje priti.)
>
0
v eno vrsto s socialnimi demokrati, ki so načelni nasprotniki vojaštva sploh.
O rodoljubju in dinastiških čustvih govore ljudje, ki za vsako vrsto in službo od vlade zahtevajo bakšiš, odškodnino na troške države ali na račun slovanskih narodov.
Ako Jugoslovani, izvzemši 4 liberalne slovenske poslance, ne glasujejo za vojaško predlogo, store to iz gospodarskih in političnih nagibov. Zadnji med njimi načeloma prizna, da je armada za našo državo potrebna. Avstrija ni naravna trdnjava, marveč mora svoje odprte meje na suhem in na morju straž,ti celo proti svojim zaveznikom. In že za to stran potrebuje močno stalno armado. Avstrija pa tudi ni Monako, kjer zadošča nekaj redarjev. Državi je treba dati, kar je državnega, a ljudstvu, kar je ljudskega.
V zadnjem poročilu sem naštel razne ljudske potrebe, ki jih more vlada izvesti administrativnim potem ali s pre membo vojaškega zakona. Oboje je v enem letu mogoče. V enem tednu more parlament prtmeniti paragrafe 15., 18., 33 in 34. vojnega zakona in s tem bi bilo ustreženo tisočerim družinam, katerih sinovi so jim edina pomoč v boju za obstanek. Ali more dalje človek odobravati, da vojna uprava ogromno večino vojaških potrebščin kupuje od prekupcev, ki so večinoma bogati židje, ter tako dobiček daje bogatinom ? Zgodi se celo, da tak prekupec vojni upravi dobro proda žito ali seno, ki ga je vojna uprava kmetu zavrgla.
Ali naj jasno govorimo, kako se grade mnoga vojašnice ? Ali je res nujno potrebno, da morajo nad 30 let stari vojaki, večinoma oženjeni možje, hoditi k orožnim vajam ter posedati po vojašnicah ali zajco poditi po grmovju, ko imajo doma največ dela ? To so žive ljudske potrebe, katere morajo poslanci zagovarjati. In mogoče bi bilo ravno aed:ij izposlovati razne olajšave, ko bi se razne stranke ne lovile za vladno milost ali celo miniuterske sedeže.
Gospcd|e, ki zastopajo veleposestvo, trgovske zbornice in ki se morajo le vladi zahvaliti za svoje mandate, ti pač nimajo pravica, da bi ljudskim poslancem odrekali rodoljubje. Ako parlament pri takih vprašanjih molči, potem ni vreden, da obstoji. Tak parlament je le klepetec na tepki, ki ropota in se obrača, kakor in kedar vleče vladna sapa. Toliko z gospodarskega stališča.
Pomenljivi pa so tudi politični razlogi. Kdo dovoli vojaško predlogo za lepe obljube in bakaiš v obliki narodnih koncesij ? Nemške stranke in Poljaki, torej večina, kakor-fino si že leta že!<5 nemški krogi. In to je skoraj gotovo tudi glavni vzrok, da so se v zadnjem trenotku antisemitje vpregli v om-nibus. Dr. Lueger je sicer včeraj v svojem govoru za nenadni prevrat navajal kot najvažnejši nagib to, da mora avstrijski parlament odločno ugovarjati proti madjarskim Šovinistom, ki hočejo razdvojiti armado. To je g. dr. Lueger že davno vedel, a ne ša le od torka. Gotovo je tudi on prepričan, da je obstrukcija proti vojaški predlogi v ogrskem parlamet.tu le umetna komedija, b katero hočejo Ogri dobiti nekaj novih koncesij. Kaj pa če ogrski parlament do vojaških naborov ne reši predloge ? Ali bode Avstrija sama pomnožila vojaške novince za skupno armado? V tem mi ne vidimo moči in veljave avstrijskega parlamenta, ako vse dovoli, kar uradniška vlada zahteva. To je njegova slabost in onemoglost. Ravno ogrski parlament s svojo parlamentarno vlado mora vzbujati naše spoštovanje, pa tudi zavest naše onemoglosti.
Ako pa še kdo dvomi, naj čita, kaj pišejo nemška glasila in govore nemške stranke. Neki nemški levičar piše: »Bilo bi jako nevarno, ko bi vojaško predlo g o omogočila slovanska desnica in tako Nemce zopet parlamentarne porazila. Ko je stara nemška levica za Taaffeja glasovala proti vojnemu zakonu, zabila si je zadnji žebelj v svojo krsto. Pomagala je s tem Dunajcwskemu in Pražaku na konja. Ko bi danes Nemci glasovali proti vojaški predlogi, našli bi se zopet Pražaki na desnici in i mičile bi se sanje poBlanca Stranskega o ! -»nem obroču desnice«. Ponovili bi se
Taaflejeve dobe.«
In v graškem glasilu nemške ljudske stranke čitamo: »Nemška ljudska stranka, ki je v veliki meri odgovorna za bodočo osodo Nemcev v Avstriji, bi s svojo politiko absolutne negacije dosegla le nekaj odmeva mej ljudstvom, a ta odmev plačala z veliko žrtvijo, ki bi jo tedaj še huje Čutili, ko bi bil na tehtnici nemški vpliv. Nemška ljudska stranka ni smela glasovati proti predlogi le zaradi demonstraoije; drugače bi bilo, ko bi sama odločevala in imela osodo vojaške predloge v rokah. Pa tudi v tem slučaju bi ne smela brezpogojno reči „ne", ker zagovarja iz narodnih vzrokov avstro nemško zvezo.«
To je menda jasno povedano vsem, ki hočejo razumeti taktiko čeških in jugoslovanskih poslancev. To je včeraj tudi dr. Schibker v imenu vsenemške napredne stranke izjavil brez ovinkov, češ, da Nemci ne bodo za Čehe pobirali kostanja iz žr-javioe.
Povedano bodi še vsem in vsakemu, da bi Jugoslovani ne dobili od vlade najmanjše drobtine, ko bi vsi kot eden mož glasovali za vojaško predlogo. Danes v zbornici odločujejo le večje stranke, katere vlada po trebuje za avstro-ogrsko nagodbo. In v prvi vrsti vlada računa na nemško ljudsko stranko, ki je največja na levici. Nemška ljudska stranka si je torej zagotovila hvaležnost gospoda dr. pl. Korberja, ki bode tudi skrbel da to pobratimstvo ne preneha pri glasovanju o avstro ogrski nagodbi. Edino skrb delajo vladi še češki poslanci. Za te pa ima pripravljene razne gospodarske koncesije. Kakor se vidi, gospod dr. pl. Korber dobro pozna napake svojih prednikov, pa tudi slabosti lažnih strank. »Divida et impera« je staro rimsko načelo, ki pa ima danes v Avstriji še popolno veljavo.
Carinski tarif.
(Gospodarski položaj posest-nikovvAvstrijisedaj invbo-doče vsled novih carinskih tarifov Nemčije.
IV- Naše razmere do drugih držav.
Treba pa navesti tudi, koliko govede mi kupujemo in dobivamo od sosednih držav, ker še le potem moremo spoznati, zakaj ni cena naši živini večja.
Človek bi mislil, da država, ki toliko eksportira osobito pitano živine, pač ne potrebuje od drugod kupovati goveje živine. In vendar ni temu tako, kakor nam kažejo sledeče številke.
V	letu 1900 je prišlo v našo državo 59 254 volov in sicer
iz Srbije 56 422 volov iz Italijo 2 972 „
Vsekako je osobito iz Srbije došlo blago nizke vrednosti, ker vseh 56.422 volov je veljalo le 10.720 000 K, ko je naših 70 982 volov izvoženih v Nemčijo imelo vrednost 37 227.000 K.
Ta uvoz govede iz Srbije se porabi deloma po ogrskih mestih, veliko pa tudi na Dunaju — koder se taka živina prodaja pod imenom „Beinelvieh" in jo pokupujejo mali mesarji iz vasij, ali dunajski mesarji za porabo pri izdelavi klobas. Vsekako moramo osobito pa z ozirom na tako silno zvišano uvozno carino na naše vole od strani Nemčije zahtevati, da Avstrija ne dovoli več Srbiji tako nizke uvozne carine, ki znaša od vola le 4 gld. v zlatu.
V	delno tolažbo našo mora pa nam služiti statistični prometni izkaz, da smo manj živine v 1. 1901 kupili, več pa prodali in da se je naš izvoz govede v Nemčijo v minolem letu 1902 pomnožil za 10 mil. kron.
Prav velike važnosti je znati, koliko pa odpada na izvoz govede naše države na Ogrsko. Izkazano je, da je šlo direktno iz Ogrske v 1. 1900 v Nemčijo 36 775 glav go-vede v vrednosti skoro 20 mil. kron; torej Bkoro polovico našega državnega izvoza volov odpade na Ogrsko; krav in mlado govede pa gre največ iz naše državno polovice.
Kolik dobiček pa ima Ogrska na naši državni polovici, razvidimo iz naslednjih številk.
Ogrska je 1. 1899 izvozila sploh govede za 102 mil. kron, in od te svote odpade le 20 milij. na izvoz v Nemčijo, drugo pa mi Avstrijci kupimo. In potem imajo Ogri po-
gum, oziroma predrznost trditi, da niso od nas odvisni. Dejstvo je, če bo naše skupne države sploh izvoz živine vsled novega carinskega tarifa trpel oziroma se znižal, da bo Ogrska to še bolj od nas čutila. Nič manj resnično pa je, kak velikansk udarec bi bil izvozu Ogrske, Če bi bilo prišlo do ločitve med obema državnima polovicama. Spominjajo se še morda bravci na moja poročila iz sej državne kvotne deputacije, koder sem dokazal, da znaša izvoz Ogrske le glede živine 89 procentov v našo državno polovico in da le 11 procentov gre izven države.
Take številke treba znati, da se more Ogrom demonstrirati, kako neopravičena je njih oholost, in kak velik interes prav oni imajo, da ostanejo z iami v skupnosti.
Če vse preudarimo, moramo priti do sklepa, da bo naši vladi resna dolžnost glede našega izvoza živine omiliti po pogodbah carinske nastavke; ter da bo nje velika naloga vse storiti za izboljšavo naše žininoreje da bomo vsaj z ozirom na izvrstnost naše živine mogli se še vzdrževati v trdem boju svetovne konkurence.
Nemčija troši od leta do leta več za povzdigo živinoreje ter pazi osobito na to, da je živina večje vrednosti.
Pa vzlic tej tendenci je naraslo tudi število, ker 1. 1873 naštelo sa je v Nemčiji 15,800000 glav govede in 7,100000 glav prašičev, 1. 1900 pa naštelo ne ju v Nemčiji 18 900000 glav govede in 16 800.000 glav prašičev.
Fr. Povše.
Vojna predloga sprejeta.
Včerajšnja Heja avstrijske poslanske zbornice je trajala do daneB zjutraj do uro in je imela za vlado zaželjeni vspeh, kajti zbornica je z veliko večino o d o b r i 1 a v d r u g e m in tretjem branju vcb vladni načrt o v o -jaških novincih ter drugih zahtevah vojne uprave. — Pri-četkom seje je socialni demokrat Eldersch v triurnem govoru pojasnjeval stališče svoje stranke proti militarizmu in institucijam armade ter pri tem navajal mn<"go groznih slučajev glede postopanja z vojaki, posebno v okrožju 10. voja. katererru poveljuje korni poveljnik Gilprotijr. Sekundirala sta mu Pernerstorfer in Riegtr. — Za njim je nastopil baron Morsey, ki je pojasnoval, iz kakih razlogov glasuje njegova stranka za vojno predlogo. Govornik je namreč prepričan, da vojna uprava ustrežo opravičenim željam in potrebam, ob enem pa uvideva potrebo močne avstrijske armade. — Skoro v istem smislu sta govorila poslanca S t e i n e r in t»rol D e y m. Naslednji govornik poslanec B i a n k i n i je kritiziral narodnim pravom hrvatskega naroda nasprotno vladno politiko ter govoril o silni bedi slovanskega prebivalstva v narodnostnem in gospodarskem oziru. Ko je 6e poslanec Hueber naznanil želje in pritožbe svojih volivcev, je povzel besedo domobranski minister, ki je precej srečno rešil svojo nalogo ter je morda ravno njegovim pojasnilom pripisati, da je dobila pozneje vojna predloga tako veliko večino.
Grof Welsersheimb je izjavil, da je pazno zasledoval in premotrival vse želje in zahteve ter hoče nanje odgovarjati strogo stvarno in objektivno. Minister je prosil zbornico, naj to, kar bo povedal, ne smatra samo za lepe besede, ker ne bo govoril le o praznih obljubah, marveč bo to, kar obljubi, tudi vestno izpolnil; radi tega bo raje manj obljubil. Obljube njegove ao pa te le: Orožna vaja v dvanajstem službenem letu bo že sedaj odpadla z gotovimi potrebnimi izjemami. Reservniki predzad njega leta se bodo pa pozvali k orožni vaji po vsakokratni potrebi. Kar se tiče preskrbovanja armade ae bo minister v najširšem obsegu oziral na proizvajalce ; tudi predčasne dopuste bo d o v o 1 jev a 1 a vojna uprava kmečkim sinovom in takim, ki so doma neobhodno potrebni. Vestno Be hoče vojna uprava ravnati po predpisih glede izpolnovanja verskih dolž-nosti in gojenja verskega čuta.
Glede dvoboja opozarja minister na svoje tozadevne prejšnje izjave, ravno tako glede dveletne prezentne službe, glede katere bo podal o priliki še obširnejih pojasnil. Zakon o p r e s k r -bovanju vdov in sirot je že izgo-tovljen; na premembe določb § 33. in 34. vojnega zakona se bo oziralo pri splošni reformi tega zakona; dotlej bo pa minister skušal kar največ ustreči opravičenim željam v interesu rodbinskega in kmečkega življenja. Glede vojaških taks bo dovolila vojna uprava najširše olajšave najnižjim razredom ter zvišala iste v višjih razredih. Noyi vojaško-kazenski pravdni
r e d bo temeljil na načelu javnosti, ustmene razprave in pravice zagovora. Oni, ki so pozvani v vojake in morajo napraviti daljšo pot do svoje garnizije, dobe primerne odškodnine. — Konečno je minister obširno pojasnjeval in utemeljeval posamne zahteve v vojni predlogi ter mej drugim omenil, da se je vlada pri sostavitega načrta omejila na najnujnejša potreflfcsr reano uvaževala vse želje in pomisleke.^^Lčal pa je minister svoj govor nekako takoB: Poslanci, ki bodo glasovali za to predlogo, store veliko dobrega in koristnega sebi in državi in odvrnejo veliko škodo, ki bi morala nastati, Če bi ta zakon ne dobil odo-brenja. Naša armada ne služi specifično osebnim interesom, kajti če je na Bvetu kak vladar, ki za svojo osebo ne potrebuje varstva ohrožene sile, je gotovo naš ljubljeni cesar. Dobre, močne armado potrebujemo za državo, za splošnost in za prebivalstvo. Zaupajte armado našemu ljubljenemu vladarju, ki po očetovsko skrbi za vse svoje narode. V naš blagor, v interesu naše monarhije vas prosim, da glasujete za predlogo.
Za ministrom je še govoril P r e s 1, potem se je pa na predlog posl. Kathreina zaključila nadrobna razprava in sta govorila le še glavna govornika pro poslanec R o t t e r, contra posl. M a 1 i k. Poslednji jo stavil moj drugim predlog, naj so predloga vrne odseku v nadaljnji pretres. — Konečno, malo pred polnočjo, so je pričela Cdla vrata
j stvarnih m nestvarnih popravkov, ki so trajali nad dve uri. Potom se je pričelo z glasovanjem. Zbornica je sprejela vse od odseka predlagane resolucije, odklonila Malikov mi-noritetm predlog, nove resolucije izročila vojnemu cdseku ter z veliko večino odobrila vojno predlogo. — Prihodnja zbornična seja je šele 27. t. m.
Vlada in Čehi.
Po srečni izvedbi vojne predloge se mora Koerberjeva vlada pripraviti na nov boj, namreč za rešitev nagodbo in proračuna. V to svrho je treba poga janj z Mladočehi, ki vedno pravijo, da vlada ne dobi ne nagodbe in ne proračuna, če ne ustreže zahtevam v narodnostnem oziru. V svrho določitve konečne taktike se pribodnii torek snide v Pragi češki izvršilni odbor. Državnozborski mladočeški klub sam se snide v petek po pustnih počitnicah. Ča dotlej mej Č hi in vlado ne bo nikake jasnosti, bodo Čehi v petkovi seji še podpirali obrtrukcijo radikalcev in razpravljali o predlogu Fiedlerjevem. bplošno se Bodi, da v slučaju, če se nagodbi prizna prednost pred proračunom, bodo Mladočehi glede nagodbe
I sklenili prehod iz obstrukcijo v opozicijo,
I ter šele pri proračunu zopet posegli po prejšnji taktiki.
i
Grška vlada in makedonsko gibanje.
Turški poslanik na atenskem dvoru, Rifaad-bej je imel minule dni daljši razgovor z grš&im zunanjim ministrom v zadevi stališča, ki je zavzema oficielna Grška napram gibanji v Makedoniji. Ta sultanov za-Btopaik se je pritoževal nad tem, da sa zbirajo v raznih pokrajinah Grško četa prostovoljcev, ki nameravajo svojedohno priti na pomoč makedonskim vstišem Minister Sku-sea je sicer zatrjeval turškemu poslaniku, da bo vlada preprečila vsak tak poizkus ter ne bo dovolila, da se grški prostovoljci podajo preko makedonske meje, vendar se pa zdi, da ta izjava ni bila povsem odkritosrčna, ker je vladi le predobro znano, da jo ves njen vpliv veliko premajhen, da bi mogla uduš;ti navdušenost za Makedonca mej grškim prebivalstvom, posebno pa mej ondotnim dija-štvom. Posamni zunanji in tuji agitatorji kar očitno zastopajo svojo makedonsko politiko. Mej Grki je namreč še silno mnogo takih, ki ne morejo preboleti zadnjega grškega poraza v grško-turški vojski, in komaj čakajo, da se morejo pošteno zmaščevati nad Tur-čini. Ta ugodni položaj pa izrabljajo agitatorji za makedonsko stvar in iščejo pri Grkih potrebne pomoči bodisi v denarju, bodisi v orožju, ter obenem nabirajo prostovoljce.
Iz brzojavk.
Konverzija držav n. dolga. Dunajski uradni list je včeraj objavil potrjen zakon o konvertiranju državnih 4 2od-stotnih rent. — Občinski zastop v Floridsdorfu je izvolil včeraj v ma-gistratni gremij vseh osem zastopnikov krščansko-socialne stranke. Socialni demokrati ponujanoga mesta niso hoteli sprejeti. — Nemčija ne odpove trgovinskih pogodb. Ii Barolina javljajo, da nemška vlada ne odpove trgovinskih pogodb, marveč Be iste podaljšajo do termina, ko se sklenejo nove. — Italija in makedonsko vprašanje. Italijanski poslanik Malaspina je dobil nalog, naj podpira pri turški vladi zahteve Avstro-Ogrske in Rusije. — Sultan se zahvaljuje bolgarskemu knezu M nastop bolgarske vlade proti članom makedonskih odborov je poslal sultan knezu Ferdinandu zahvalno pismo. — Odstop bavarskega ministerskega predse d-
n i k a Crailaheima. Princ vladar Luitpold je ustregel prošnji grofa Crails-heima ter mu s 1. marcem odvzel vodstvo državnega miniaterstva in zunanjih zadev. Minister ne dobi pri odstopu nikake zahvale. Njegovim naslednikom je imenovan naučni minister baron P o d e w i 1 s. — Poraz marokanskih v s t a š e v. Iz Feza javljajo, da je vojni minister z manjšim oddelkom porazil del Ki»ynov. Mnogo je ubitih in ujetih. — Bolgarsko sobranje in makedonsko gibanje. Po dvadnevni razpravi o vladnem koraku proti makedonskim odborom je večina sobranja izrazila vladi zaupanje. — Krvava volitev. Iz Rio de Janeiro javljajo, da so se pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah vršili krvavi izgredi. Mnogo je ubitih in ranjenih. Izid volitev še ni znan.
V obrambo resnice.
Dne 7. t. m. smo objavili članek ki nam ga je poslal kmečki posestnik s Štajerskega. V dotičnem Manku je naš dopisnik pi«al mej drugim: »Čaje se govorica, da hoče gospa Pahernikova izročiti izterjevanje svojih in svojega pokojnega moža dolgov gosjioeki v roke, sama pa se preseli v mesto. Koliko so kmetje P#hernikovi rodbini dolžni, tega mi ni mogoče natančno povedati; vsekako pa dobi lahko približne pojme o tem dolgu on, kdor hočo nekoliko računati. Radi tega, ker so bih vsi dolžniki o Božiču pozvani na račun, ter so se morali pismeno zavezati, da hočejo od svojega dolga plačevati zanaprej redno po 4 in 5% obresti, sme se smatrati za resnično govorico, da bodo sami kmetje prtmorani plače vati odslej zanaprej tej rodbini po 20 000 gld. obresti na leto itd.«
Z ozirom na te trditve, oziroma govorice 8X0 prejeli od povsem zanesljive strani naslednje pojasnilo: Prvič nikakor ni res, da se hočo gospa vdova Pahernikova iz Vu-hreda preseliti v mesto, kakor je trdil g. dopisnik Dalje je tudi neutemeljena trditev, da znašajo kmečki dolgovi pokojnemu g. Paherniku okolu pol milijona, ker vsa za-pušč na skupaj ne znaša pol milijona.
Resoično pa je, da je pokojni g. Pa-hernik zapustil dva mladoletna sina in da mori sodišče kot viš;i varuh nedoraslih otrok urediti premoženjske razmero in zapuščino. uato je sodišče v smislu zakona povabilo vse dolžnike na račun, ker je drugače uravnava zapuščine nemogoča. Torej od te strani kmetom ne grozi gospodarska nevarnost.
Dnevne novice,
V Ljubljani, 20. februvarija.
Velika proslava avetega očeta v Konjicah V nedeljo popoldne ob 3 uri vršila se je lepa papeževa siavnost o priliki 25 letnice v Konjicah. Prepevale so so papeževe himne, g. dr. Anton Medved navdušival je zborovalce v imenitnem govoru o sv. očetu, gospice in fantje so nastopali kot deklamatorji in se v imenu raznih narodov klanjali Leonu XIII. Zborovalci so odposlali udanoetno izjavo sv. očetu v Rim. Natančneje poročilo v kratkem.
Duhovniške vesti a Štajarskega Predmestno župnijo bv. Magdalene v Mariboru je dobil č. g. Simon G a b o r c , dekanijski upravitelj in župnik v Framu. — Župnijo v Studenicah je dobil č. g. Jožef Č e d e , kapelan pri Sv. Magdaleni v Mariboru.
Osebne vesti. V Zrečah se je poročil g. Hinko D o b n i k z gospodično Alojzijo R u š n i k. Obe obitelji sta vsled obsežnih trgovin znani tudi »širjemu« svetu. — V Konjicah je v četrtek zvečer umrl g. Franc W e r b n i g g (beri: Vrbnik) Sedanji pokojnik bil je, kakor se nam poroča, sicer dobra duša, pa vsled razmer je prišel na nepravo torišče. — Prestavljena sta živino-zdravnika A. Grosman iz Borovelj v bt. Andraž, in G. Zavadilik iz Železne Kaple v Borovlje. — Odbor občine Tolsti Vrh je imenoval č. g. V. V a 1 e š - a , župnika v Guštsnju, častnega občana. — Šolski nadzornik g. Fr. W o s c h i t z v Smohoru je imenovan za nadučitelja na tamošnji šoli. — Nadučitelj g. E. A r n o 1 d v Podgorjah je postal nadučitelj na Bistrici v Rožu — Iz šolske službe je izstopila učiteljica F. Moli na Dholici.
Slovenski gimnazijski razredi v Celju. Na Blovensko-nemški nižji gimnaziji v Celju je študiralo v prvem tečaju 188 slovenskih dijakov, od katerih je izdelalo prvi tečaj 23 učencev z odliko, 125 pa po-voljno.
Shod in Leonova siavnost Prihodnjo nedeljo, dne 22. fobruvarja ob 3. po-
poldne zborovalo bo katoliško politično društvo za kozjanski okraj v prostorih gosp. Mihaela Horvat v Sonovem zunaj Kozjega. Obhajala se bo tudi Leonova siavnost. K obilni vdeležbi vabi	odbor.
Promoviran je bil dne 10 t. m. na dunajskem vseučilišču doktorjem jezikoslovja g. Primož L e s j a k , sin nadučitelja gosp. Andreja Lesjaka v Gozdanju na Koroškem. Obiskoval je celovško gimnazijo, nadaljeval Bvoje študije na Dunaju in v Lipakem. Glavne skušnje je napravil z odliko in za disputacijo si je izbral jezikoslovno razpravo okoroških krajevnih imenih, s posebnim ozirom na zgodovinske izvire in prvotne pomene.
—	Po plesu smrt. Iz Ptuja se poroča : Gdč. J. P 1 a n i n c je bila na plesu, a ga je morala kmalu zapustiti, ker jej je postalo slabo. Doma je čez pur ur umrla. Imela je srčno hibo.
—	Dve nesreči na železnici Iz PoljČan pišejo : V teku 12 ur smo doživeli dve nesreči na tuk. kolodvoru. I) ie 14 t m. ob '/«4:. uri pop. se je ponesrečil železniški dolavec Jurij Roie, oče par otrok; pri preai-povanju premoga iz vozov konjiške železnico v vozove južne železnice sa je eden voz premoga prevrnil nanj ter ga podsul s težo 5000 klg. Oital ie še sicer živ ter bil takoj prepeljan v mariborsko bolnišnico, a dvomi se o njegovem ozdravljenju. Še hujša nesreča je zadela po 10. uri svečer — kdaj, ni nihče opazil — železniškega čuva'a Jožefa Robar. Ob 3 uri so našli povoženega in seveda mrtvega na žclezničnem tiru le žati. Bil je mož jako priljudnega obnašanja ter v obče spoštovan. Njegova nesreča nas je tembolj pretresla, ker je še ie prejšnjo nedeljo obhajal svoje ženitovanje.
—	Uvedenje brzojavne službe na c kr. poštnem uradu v Hrušici Na c. kr. poštnem uradu v Hrušici v političnem okraju Radovljica uvedla se je dne 16. fe-bruvarja 1903 brzojavna služba (omejena dnevna R'uil>a)
—	V Savo je šel kmečki sin Janez Praprot n ik u Naklega pri Kranju v torek 17. t. m. — Zaprt bil je v Kranju dva dni, ker je v cerkvi posvaril svojega prijatelja, kateri se ni redno obnašal. To ga je hudo jezilo. Krive so bile baje tudi druge pustne razmere, ker ne gre vs&kemu, kakor bi želel. Pravijo, da je bil zadnje dni nekoliko umobolen. Dne 19. t. m. bo ga našli v oavi na Oarofrlem.
—	Laški delavoi v Trstu. Včeraj je pršlo v Trst zopet 200 delavcev iz Italije. Domačini nimajo kruha, pusti so pa, da preplavljalo Trst tuji delavci iz Italije.
—	Z groba v plesno dvorano. Na Reki se |e pripetil nečuven slučaj, ki priča, kako daleč more pokvarjenost in hlepenje po uživaniu zavesti žensko. Ooaž-do bo je redno, kako s pokopališča na Raki zginjajo dragoceni svileni trakovi, ki so dičili vence. Policija je začela zasledovati in zasledila je res, da te trakove krade četorica deklet, od katerih je ena okrasila svoj »domino« s trakom, ukradenim na grobu in je hotela tako iti na ples. No, mesto na ples je morala oditi v policijski zapor skupno b svojimi tovariš cami, kjer so jim sneli krinke, pod katerimi bo nesrečnice izvajale svoje nesramnosti.
—	Nadepoln otrok 16.etnega Janeza Žnidarja iz Kamnika na Kranjskem so prijeli 11. t. m. v Mariboru, ker je več ljudi ogoljufal.
—	Spoznana utopljenka. Včeraj so pokopali mlado utopljenko, katero so pred dnevi našli v Sivi pri Ježici. Utopljenka je 18 let stara n takarioa Ema D r a g a r iz Ljubnega na Štajerskem. Služila je tudi v Ljubljani; v zadnjem času pa je bila natakarica pri Debelaku v b'. Vidu nad Ljubljano.
Ljubljanske novice.
Zgubila se je danes dop. ob '/|12. uri 3-letna deklica M. C , stanujoča Reelova cesta št. 12. Bila je gologlava.
Zabavni večer salezijanskih gojencev. Salezijanski gojenci so včeraj v dvorani »Katoliškega Doma« s zabavnim večerom, katerega so njihovi gojenci priredili v korist salezijanskega zavoda na Rakovniku v Ljubljani, s svojim naBtopom navzoče občinstvo v pravem pomenu besede istinito presenetili. Da nas bodo gojenci še tako mladega salezijanskega zavoda sinoči prijazno zabavali, na to smo bili pripravljeni, za to pa je bila tudi vsa dvorana napolnjena do zadnjega kotička, a da nas bodo b svojim nastopom kar očarali, tega se nismo nadejali. Vse točke svojega programa so gojenci izvajali v besedi in celi ponaši ter vsem kretanji b prijetno preciznostjo, z občudovanja vredno lahkoto; nič ni bilo prisiljenega, vse tako mikavno, prikupljivo, z eno besedo : bila je prava radost prisostovati sinočnemu večeru. Kako ljubko je bilo gledati nedolžno kre-
tanje in nežno petje in deklamovanje šaljivega bebets, to se da bolje čutiti nogo pisati. V igrokazih .Satan« in »Sveti Ciril, mladi mučenik« je bilo vse tako lepo spretno ubrano, osebe in besedilo, ponaša in govorica, kakor bi bilo slehernemu že prirojeno. Da s sinočnim večerom so salezijanski gojenci pokazali, da so v jako dobrih rokah in čč. gg. salezi-janci pa so tudi pokazali, kako spretni vzgojitelji mladine da so, ter h krati osvedočili, da smemo od salezijanskega zavoda v Ljubljani upati prav izrednega blagoslova za našo mladino. Mi Salezijancem v istini iz srca častitamo na takem vspehu v tako kratkem času. La pogumno naprej Bigu v čast, mladini v korist! Za tako sijajno zabavo sinočnega večera so si posebnih zaslug nabrale za salezijanski zavod prav požrtovalne blagorodne gospe: gospa Josipina Kosova, gospa Wechtišova, gospa Medenova, gospodična Kočarjeva i.td. Slava jim! V nadi, da bode slavnemu občinstvu vetreženo, ponovili bodo salezijanski gojenci einočne jj predstave še prihodnjo nedeljo, t. j. 2 2 februarja t. 1. ob 7. uri zvečer istotako v »Katoliškem domu« z istim v s p o r e -dom s p r i p o m n j o , da se bode vstopnina zn Htno znižala t. j. sedeži I. vrste 80 kr., II. vrste 60 kr., III. vrste 40 kr., IV. vrste 20 h, stojišča in galerijski prostori 15 kr. — Preplačila Be hvaležno sprejemajo. Naj bi oni, ki včeraj niso mogli priti k zabavnemu večeru, gotovo prihiteli k nedeljski predstavi, da tako tebi pripravijo pri jatno zabavo, ob jednem pa k o-jristijo salezijanskemuzavo-Jduin njegovemu blagemu na-| m e n u. Sedeži Be prodajajo od jutri naprej j in v nedeljo dopoludne v trafiki g. Brusa j in v Sesarkovi trafiki, na večer zabave j pa pri blagajni. V nedeljo torej vsi I prijatelji mladine k zabavnemu večeru Salezijancev!
Predpustnico priredi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani v nedeljo, dne 22 febr. ob 6 uri zvečer v svojih društvenih prostorih (Komenskega ulice št. 12.) Vaporpd: I. Petje 1. V naravi, zbor F. Eie^nhut. 2 Divja rožica, dvospev, II. Volarič. 3 P gied v nedolžno oko, samospev s spremljevanjem ulasovirja A. Nedved. 4 Nos, šaljivi zbor, H. Volarič. 5. Poatrežček, kuplet, poje g. I. L žar, Al Sachs. 6. Igra: Občinski tepček. Burka s petjem v treh dejanjih, poslovenil dr. J. E K r e k. Prosta zabava. Vatop brez vabila ni dovoljen. Prosi se, da ne bi se jemali seboj mali otroci.
Del trga so premestili na prostor, kjer je stalo hoealno poslopje. Magistrat naj bi bii pač tuliko obziren do občinstva, da dotični prostor primerno priredi in ga vsaj posuje s peskom, da ne bo občinstvu treba stopati preko odpadkov opeka in debelega kamenja.
Samomor dr. Hudnikovega solicitatorja.
V Mariboru sa je ustrelil včeraj ponoči bivši dr. Hudnikov solicitator Avgust K r o • nabetvogel.
Preselilo se je v preteklem mesecu v L;ubl)ain 48 rodbin in 90 posameznih oseb.
Sestanek železničarjev. V gostilni »pri Štajercu« so imeli včeraj zvečer železničarji ehod po § 2. zbor. zak., katerega se je udeležilo nekaj uslužbencev električne cestne železnice in južno železnice.
V	Ameriko. Danes ponoči se je odpeljalo z južnega kolodvoru 34 oseb. Na Nemško pa je odpotovalo 120 Hrvatov, ki eo šli tjakai dela iskat.
V	Gruberjev kanal je, kako trdijo nekateri slikarski pomočniki, Bkočil nek neznan mož Na bregu so dobili suknjo in klobuk.
V	bolnico so pripeljali danes dopoludne mizarskega pomočnika Andreja Pavlina iz Zg. Gameija. Postopač Janez i^odilnik ga je na cesti pričakal in z nožem napadel, bunil ga je z nožem dvakrat v glavo in po je-denkrat v desno roko in desno nogo. Cedilnik je bil jezen na Pavlina, ker mu je ta v gostilni rekel, da bi on tudi lahko šel k maši. ker ima za to dovolj ča«a
Praški Jezušček v Flor janskl cerkvi okraden. Neznan tat je v Fiorijanski cerkvi odprl šiloma vratica pri praškem Jezuščku in mu ukradel krono, vredno okolu 50 K. Mislil je pRČ, da je zlata, a je le pozlačena. Zlato verižico, ki visi Jezuščku okolu vratu, je zato pustil nedotaknjeno.
Književnost in umetnost.
*	Nadina Slavjanska bo konoerti-rala 28. t. m. v P u 1 j u v dvorani »Stadt Pilsen«.
*	Navala ne bo na Dunaj. Operni pevec Naval Pogačnik je odpovedal svoja koncerta dne 23. februv. in 5. marca na Dunaju. V dotičnem pismu pravi, da se to zgodi vsled »privatnih, zasebnih vzrokov« in da pride v prihodnji seziji na Dunaj.
Izpred sodišča.
Inpred delelnega sodišča.
Ribe bi bila rada jedla delavca Jožef Bizjak in Janez Žerjav iz Pod-grada; zaradi tega je vzel v to svrho Jožef Bizjak kos dinamita, ki je ostal v zaloškem kamnolomu, in ga hranil doma, kar je, kakor vsakemu znano, po postavi strogo prepovedano. V družbi Janeza Žarjava je v turbinskem poslopju tovarne za izdelovanje prstenih barv vrgel Bizjak zažgano dinamitno patrono v vodo z namenom, ribe za svojo uporabo poloviti; dotični ribji lov pa spada v posest ljubljanskega trgovca gospoda Re-goršeka. Cela akcija se jima je ponesrečila, kajti zasačil ju je tovarniški hiap^c. Sodišče je prisodilo Bizjaku tri mesece, Žarjavu pa dva meseca zapora kot kazen. — Tat iz potrebe. Janez Močnik, zidar z Gline, je oženien in oče treh otrok. Dne 29. januvarija zapazila je neka ravno v isti hiši stanujoča perica Močnika, ko j a skušal odpreti zaklenjeno Dečmanovo sobo. Ker je pa Močnik perico zapazil, ee je prestrašeno odstranil ; kmalu na to bo je pa Močnik vrnil in vzel po lastnem priznanju Dečmanu 1 krono, kakor on pravi, iz potrebe. Dečman sicer pravi, da je bil dvakrat okraden; da mu je bilo prvikrat vzeto 17 kron, drugokrat pa 2 kroni in štiri zlati prstani. Vsled takojšnje ovadbe se pri po orožnikih dognani hišni preiskavi pri Močniku res niso našle ukradene reči ter se tudi obdolžencu ni mogla dokazati nadaljna krivda. Vendar ga je pa sodni dvor obsodil za to, kar je obstal, n a šest mesecev težke poostrene ječe. — Kaj pa nam morejo. V Barakar-jevi gostilni na Gmajni pili so fantje iz Mlake in Kriškega. Janez Lukan postavil se je po robu proti Mlačanom, pričelo se je petje »Kaj nam pa morejo" in to je razvnelo mlado kri, kajti komaj so se kriški fantje vzdignili, da ostavijo krčmo, že so jih Mla-čani napadli, jele so leteti steklenica in vrčki, nastala je gneča in v tuj gneči sta bila Janez Lukan in Jože Dimic z nožem težko poškodovana. Zatožemh je bilo 6 Mlačanov, od katerih se je dognalo, da sta bila gostaS Tomaž lUcin in bajtarja s.n Franc Hacin prava stori oa; prvi je bil obsojen na pet, drugi na štiri mesece ječe, 4 fantje so pa bili oproščeni.
Mlada roparja. Pred celjskim porotnim sodiščem sta bila obsojena 16-letni Blaž Oberski iz Sv. Križa pri Slatini in 15 letni Rudolf Vidmar iz Nego ve \sak na tri leta težko ječe, ker sta na cesti napadla beračico Marijo Krumpak in jo oropala.
Makedonija.
Tudi Grki p r i p r a v lj a j o v« t a j o. Atenski list »Astrapi« naznanja, da Arkuda zbira vetaške čete, s katerimi namerava vdreti začetkom marca v Makedonijo. Tem četam se pridružijo tudi načelniki kretske ustaje. »Naša belovišnjeva zastava zavihra na makedonskih gorah in planjavah in naši tamošnji sorojaki, ki tvorijo 9/10 prebivalstva, jo z radostjo pozdravijo!« Ar^udovi vstaši se pridružijo bolgarskim pod Jonkovom.
Najbolj zanimivo je, da se tudi Grki dom:š'jevajo, da tvorijo večino prebivalstva,
namreč calih devet desetink.
* *
#
Poročevalec »D a i 1 y N e w s«. Gospod Magdonald, poročevalec »Daily News«, se mudi že 7 tednov v Sifiji, Na lastne oči je videl stradanje makedinskih beguncev in rane. katero so jim usekali neusmiljeni trinogi. O vsem tem je g. Magdonald pisal v svoj list. Pred kratkim je prišel na turški konzulat in je prosil, da naj mu vidirajo njegov potai list za Makedonijo. Konzul Forneh beg ni vslisal njegove prošnje, rekoč, da ga ne more izpustiti v Makedonijo, o kateri je spiaal že take grozne stvari, ki so mogočno razrušile javno mnenje v Londonu, Parizu in Berolinu. Gospod Magdonald je rekel, da je pisal le to, kar je videl, in je zagotovil turškega konzula, da stvari, ki jih doprinašajo turški uradniki v Makedoniji, presegajo daleč njegova poročila. Ferneh beg ni mogel tega tajiti, vendar ni botal dati potnega lista človeku, ki piše proti Turčiji. Magdonald ni se dolgo mudil na konzulatu; s prvim vlakom se jo odpeljal v ^iritrrad, da si pri porti preskrbi »vi-sum« za Makedonijo.
*
* *
Sultan in reforme. Sultan je prepričan, da so reforme ža izpeljane in da je prebivalstvo srečno. Prosil je, kakor smo poročali, ekum. patriarha, da pozove metro-polite v Makedoniji, da mu pošljejo zahvalne telegrame. Patrijarh je odgovoril, da bo o tem odločevala sinoda, ki ie predlog zavrgla in ruski poslanik Sinovjev je to počenjanje pohvalil.
Se nekaj zgledov turške grozovitosti. V vasi Železnici je ni hiše, ki bi ne bila oropana, razun toga so Turki 40 hiš upepelili in cerkev oneča-stili. Povsod onečaštajo žeao in dekleta.
llo bo v Železnici zverinsko delo opravili, ' •lekli bo do nagega svoje žrtve in jih silili, da donafiajo žganje in potem plešejo »choro«.
V»a P a d e ž spada tudi med one, ki veliko trpe. Oropanih je 50 hiš. Zupana so pretepli, ker ni hotel dati orožja, slekli so ga do nagega in postavili v sneg. Popu Fanovidu so šiloma pulili brado in po tem ■ o g a v r g 1 i v p e č. Ko bo ga zopet iz vlekli nazaj, je bil na pol opečen in na pol mrtvega so še silili poljubiti roko bim bašu (majorju) za to, »ker se je po njega milosti tako ogrel«. V hiši »pasovi so turški vojaki onečastili ženo in moža ubili.
Tudi vas L e š k o zelo trpi. Veliko možakov so turSki vojaki pretepli, med njimi popa Stoila, in jih potem postavili v sneg, da so jim noge zmrznile. Niso prizanesli tudi 701etnemu popu Dimbriju. Med onečaičenimi ženami je bila najbolj nesrečna Jana Marčeva, kateri ao še prsi odrezali. Kdo je kriv vsega tega v omenjeni vasi? Jabuša (stotnik) Jezet cftendi in mu-
ležim (poročnik) Riza Eflendi.
^ *
*
Kaj je dalo povoda aretaciji članov makedonskega odbora? Iz Sofije dohaja poročilo, da se je aretacija izvršila po naročilu bolgarskega diplomatiškega agenta dr. Stančeva v Petrogradu. Ta je namreč brzojavil svoji vladi lormalno željo ruske vlade, naj se razpuste makedonski odbori v Bulgariji in aretirajo nje voditelji in ugled-neji člani. Diplomatiški agent je pripomnil, da je turški zastopnik odločno ugovarjal pri ruBkem zunanjem ministru grofu LamsdorfTu proti temu, da prihajajo v Makedonijo bolgarski podaniki in se združujejo z ondot-nimi uporniki, ki so nalašč za to prišli iz Bolgarije, da nete upor. V brzojavki se konečno tudi glasi, da bo protest turškega zastopnika podpirali tudi zastopniki Srbije, Anglije in Nemčije. Po prejemu te brzojavke se je vršil ministerski svet v Sofiji, ki je sklenil znane odredbe proti makedonskim odborom. Razun predsednika in podpredsednika starejših odborov Mihajlovskega in Čončeva so bili se prijeti član polkovnik N i k o 1 o w in tajnik G o 1 o g a -n o w. Aretacija se je izvršila v hipu, ko je imel odbor sejo. Izmej članov mlajšega odbora so poleg predsednika Staniševa prijeli agitatoričnega agenta B o j i n o w a , dva druga agenta in zastopnika notranje organizacije P e t r o \v a.
Notranji minister je obenem brzojavno pozval provincialne pr« fekte, naj primejo polkovnika Jankova ter druge agente makedonskega odbora. Policija je zaplenila vse knjige in zapiske ter bo bržkone tudi prepovedala protestni shod, ki namerava ugovarjati vladnim odredbam.
# * *
Zahvale. Sultan je izrekel zahvalo knezu Ferdinandu Bolgarskemu za odredbe proti makedonskim odborom. Slično zahvalo
je turška vlada izrekla bolgarski vladi. * *
Vojne priprave. Iz Sebastopola poročajo, da kupičijo tamkaj ogromnega vojnega materijala, kateri se pripravlia za ukr-cavanje na ladije. V slučaju korflkta mod Turčijo in Rusijo odplula bi ruska črno-morska vojna mornarica pred Bospor, ruska vojska pa bi se izkrcala v bolgarskih lukah Burgos in Varna.
-'t s*..- nr .-.T,. >-«- »'.v
Najnovejše vesti.
Dunaj. Vse velevlasti so odobrile od Avstrije in Rusije predložene reforme za Makedonijo. Načrt reform bodeta avstrijski in ruski poslanik jutri predložila turški vladi. Reforme se javnosti priobčijo prihodnji teden.
Društva,
(Pustno veselico) priredi »Ka-t o 1 iš k o delavsko društvo na Jesenicah« na pustno nedeljo dnč 22. februvarija 1903 v društveni dvorani na Savi št. 8. Vspored: 1. M. pl. F.: »Koračnica Zvonimira". Udarjajo tamburaši. 2 . *. „Na obalih Save". Udarjajo tamburaši. 3. J. Aljaž : „Zacstali ptič". Poje mešani zbor. 4. A Fotrster : »Ruski sarsfan". Poje mešani zbor. 5. »Zakleta soba v gostilni ,pri zlati goski1«, Burka v 1 dejanju. Priredil Fr. Ku-novec. 6. »Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček«. Veseloigra v 2 dejanjih. Spi sal J. Štrukelj. 7. Prosta zabava. Med zabavo pojeta zbora in udarjajo tamburaši. Vstop nina: Sedeži I. vrste a 1 K; ostali sedeži k 60 v. Stojišča a 40 v, za ude i 30 v. K cbilni udeležbi vabi »Katol. delav. društvo na Jesenicah«.
(Društvo zdravnikov na Kranjske m.) Letošnji izvanredni občni zbor se bode vršil dne 21. t. m. ob '/»8 uri zveCer v klubovi dvorani hotela »pri olonu«. Vspored: 1. Razdelitev dr. Loeschner-Maderjeve ustanove. 2. Slučai-nosti. — V Ljubljani, dne 18. fv.br. 1903 Dr. Kopfivva, t. č. predsednik.
(»S enožeški pevc i«) Vabilo na veselico s plesom in igro, katero prirede »Senožeški pevci« v nedeljo dne 22. februvarija 1903 v prostorih restavracije na »Stari pošti«. Vspored: 1. Nčived: »Zvezna«, pesem. 2. »Gospod regisaeur«, šaljivi prizor. 3. »V boj«, pesem. 4. Hajdrih : »Jadransko morje", pesem. 5. Tombola. 6. »Lepa naša domovina", pesem. 7. »Krojač in čevljar. S. Ples. — Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 50 vinarjev, obitelj 1 krono. Ker je čisti dobiček namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, be prepla-čilom ne stavijo meje.
(Zagorski diletantje) prirede pustno nedeljo, v dvorani L. Habata veliko maskarado z jako zanimivim vzpore-dom. Naznanjenih je že lepo število grup mask. Po pripravah je povzeti, da bode zabava izborna. Najbolj originalna maska dobi darilo v vrednosti 10 kron.
(A kad podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu) priredi drč 26 t. m. v društvenih prostorih akad. tthn. društva »Triglav« svoje I. izredno občno zborovanje s sledečim vspo-redom : 1. Odborovo počilo. 2. slučajnosti.
Telefonska in brzojavna poročila.
IJutomer, 20. febr. Pri pogrebu dekana S k u h a 1 e je pridigal kanonik Voh, maševal in vodil sprevod kanonik H a j š e k ; žalobno sijajnost so poveličevali uradi, šole, društva, požar-nici ljutomerski cvensko-krapjenski, ba-binski, narsinski, cezanjevski, strocje-veski, veteranoi svetinjski; udeležilo se je pogreba nad štirideset duhovnikov, v pol ure dolgem sprevodu je bilo nepregledno ljudstva iz domače in sosednih župnij. Vreme krasno.
Dunaj, 20. februar. Poslanec dr. Tavčar je v včerajšnji seji inter-peliral vlado radi konfiskacije »Narodovega" podlistka „ Ž r t e v razmer". Brošura je bila priložena interpelaciji, ni pa tiskana v s t e -nografičnem zapisniku, torej ni imunizirana.
Dunaj, 20. febr. Poslanec Bareu-ther je nevarno obolel.
Beril, 20. febr. Včeraj je princezinja Lujiza obiskala svojega brata v Montreuxu. Brat jo je pričakoval v dru-
žbi gdč. Adamovich. Skoro na to je zopet odpotovala v zavod „La Metairie".
Newark, 20. febr. Cestna železnica je trčila z električnim vozom, v katerem so bili šolski dečki, od katerih je devet mrtvih in 15 težko ranjenih.
Curih, .20. febr. Tu so prijeli de-fravdanta JVletza, ki je tvrdki Deckert in Homolka v Budimpešti poneveril večjo svoto.
l>»rori
Družbi sv. Cirila in Metoda bo od 5 do 16 febr. poslali prigpevke p. n. gcr in društva: Upravništvo »Slov. Naroda" 287 42 K, uredništvo »Slovenca« 68 40 kron, upravništvo »Domovine" 5 41 K. šol. voditelj M. Kenda v Volčah zbirko 20 60 kron, Fr. Matijašič v Gradcu za »Orm. Bpom.« 2 K, društvo »Edinost" v Vojniku polovico dohodkov pri mladinski BlavnoBti 25 kron, Fr. Schneider v Cezarjevcih pri Ljutomeru zbirko 7-42 K. Čitalniški pevski zbor v Kranju neko darilo 20 K, Mohorjani v Mengišu 20 kron, kapi Fr. Sohreiner v Dobrni pri Celju ob godovanju nabral 50 K, tovarnar Ivan Je-bačin od kave 200 K, posojilnica v Mokronogu 10 K, nasprotniki domačega prepira v X. 20 K, svatie pri poroki Al. Bončine v Gor. Tribuši 6 K, narodna družba pri gosp. Jugu v Podčetrtku ob Sotli 12 K, posojilnica v Grmožu 10 K, posoj. v Biljah 10 K, dr. Geiger v Ljubljani za »Orm. spom« 10 K (po »Slov. Nar.u); podružnice: ženska v Novem mestu 171 40 K, ženska v Sežani 230 K, izvenakademična v Gradou 84 02 K. — Za tri knjige in sicer: Iv. Vrhovnik, Listi nabožno slovstveni; J. Bilec, Tarbula, in L. Pesjakova, Smrt pravičnega, katerih čisto iz-kuoilo je namenjeno naši družbi, je dosedaj 232 odjemnikov poslalo 81506 K. Mnogi pošiljatelji bo vplačali višje svote, nego je tem knjigam založna cena. Žal, da radi pičlega prostora vseh imen ne moremo objaviti.
Blagajništvo družbe sv, Cirila in Metoda v Ljubljani.
Listnica uredništva:
Gg. dopisnikom. Često se našemu uredništvu izražajo želje, naj kako stvar, ki jo prinese .Slovenec", priobči tudi »Domoljub« in »Bogoljub«. IJrmvno je, da take želje naSe uredništvo lahko prezre, ker delo vedno bolj naraSča in ker je uredništvo »Slovenčevo« ločeno od uredništva cerkvenega liata »Bogoljuba«. Zato naj se gg. dopisniki obračajo v takih slučajih naravnost na uredništva »Domoljuba« in »Bogoljuba«. Še enkrat pros.mo hitrih in kratkih puročil.
— Občeznano dajo Mautner jeva napojena semena za krmsko repo najobilnejši pridelek Prav tako izvrstna in nepresežna ao tudi Mauthnerjeva zele-njadna in cvetlična eemena.
Lak za sobina tla, £j0JJjj
prevlaki ter se kaj hitro suSi. Za samo uporabo zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani,
Frančiškanske ulice.	524 11 11—8
Vnanja naročila proti povzet ju.
Spominjajte se
ljudskega sklada.
Umrli ho:
12. febr. Ivan Reiter, pešec v 27. peflpolku, 22 let,
Metelkove uliee 2, se je vstrelil.
14. febr Terezija Pavšek, gostija, 61 let, Karo-
linška zemlja 9, pljučna tuberkuloza.
16.	febr Štefan Berčič, upok. davkarski sluga, 74 let, Resljeva cesta cesta 1, Arterio sclerosis. — Helena Virk, postrežnica, 63 let, Radeckega cesta 11, Marasmus. — Matija Ladiha, krojaški mojster, 44 let, Streliške ulice 2, jetika.
16 febr. Marija ZaverSan, 14 let, Rimska cesta 6, jetika
17.	febr. Helena Cvajnar, gostija, 73 let, Hrenove ulice 8, ostarelost. — Stanko SuSnik, sprevodnikov
sin, 10 mes., Cesta na jutno železnico Bronchiti* chron.
18.	febr Alozij Lonček, trgovec, 50 let, St. Jakoba trg 2, Tuberculosis, Morbus Brighthii. — Josip Tavčar, narednikov sin, 14 nu»., Pred vojašnico 4, boijast. — Ferdo Pevec, litograf, 74 let, Cerkvene ulice 21, Apoplexia cerebri,
V hiralniol:
14. febr. Marija Cuznar, gostija, 89 let, jetika.
17. febr. Barbara Ripper, hiralka, 67 let, Pneu-raonia.
19.	febr. Lucija Oaterman, gostija, 72 let, Marasmus et dementia senilis.
V bolnišnici:
II. febr. Ivan Trampuš, dninar, 28 let, Meningit.
12 febr. Ivana Premk, dninarjeva žena, 39 let, Caries multilocularis Arayloidosis. — Rozalija Lukek,, dninarica, 82 let, Peritonitis
13.	febr. Terezija Kail, narednikova vdova, 84 let, Marasmus senilis. — Josip Hlebec, dninar, 20 let, Sarcomatosis.
14.	febr. Konstantina Premk, bajtarjeva hči, 2 dni, slabost — Andrej Lončina, ubožec, V0 let, Pneumonia.
16.	febr. Ivana Ocvirk, kuharica, 42 let, Tracura capitis, pljučni edem.
17.	febr. Josip IJic, pivovarjev sin, 6 let, Apen-deritis Peritonitis perforativa.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mm
a j Cas epa-q j aoranja	Stanje barometra, v mm.	Temperatura » po Celsijn	VetrtTi.	Nebo	g-3 .
191 9. ive6.	750-8	0-2	sl. jvzh.	jasno	0-0
20| 7. ijutr. |2. popol.	748 9 746-6	—38 70	sl. j/.ab. sl. jvzh.	del. obl. >	
Srednja včerajšnja temperatura 1-6° normale, 0 2*.
Poziv.
Ker je letos 25 let. ko je avstrijska vojska zasedla Bosno in Hercegovino, praznovati hočejo vsi udeležniki letos 25 letnico ter so vsi isti tem potom pozivljejo, da pridejo na
sliod
kateri se sklicuje na nedeljo, dne 22 svečana 1903, ob 2 uri popoludne v stekleni salon restavracije .,Pri zvezdi" (Ferlinc) na cesarja Josipa trgu.
Sobojevniki iz I. 1878., udeležite se vsi shoda, da tam izvolimo odbor, kateremu bode naloga, da ukrene vse potrebno, da dostojno proslavimo za nas pomembno 25 letnico !
208 3-2	Sklicatelji.
Hišna oprava
skoraj nova, se proda zaradi odpotovanja. Več pove upravništvo „rilovenca".
191 3-2
VABILO
k
domači veselici
katera bode
v soboto, (lne 21. svečana 190$
v "ostiliii
,prl Cenkarji6
Gradišče štev. (i. Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina 20 v.
Ob enem se naznani, da se bo zadnje tri dni pustnih dnij, namreč y nedeljo, ponedeljek in torek točilo
pristno dobro staro vino
čez ulico 2 kr. ceneje.
Za obilen obisk se priporočata
200 3-2 Franc in hanka Slatnar.
Konvertiranje 4*2°|o skupne rente.
Konvertirala se bo:
vsa maj-novemberska renta, vsa januar-julijeva renta
in na imena se glaseče ter 20.000 gld. presegajoče obligacije
februar - avgusto ve rente.
Konvertiranje se bo zgodilo po prekolekovanju dosedanjih obligacij na nove 4% kronine obveznice, in dosedanje 4-2% obrestovanje ostane v veljavi še
do 1. maja, oziroma do 1. julija ali 1. avgusta t. 1.	.
Zglasiti obligacij za sedaj ni treba; le oni lastniki gori imenovanih papirjev, ki žele, da se jim glavnica izplača, morajo to zglasiti do 27. febr. t. I. Svojedobno konvertiranje preskrbim brez provizije ter brez stroškov in v ta namen že sedaj sprejemam obligacije.
banka in menjalnica v Ljubljani.
UdaJatslJ ia odgovora! anlnik: Vr,.l|Malj_Žltatl.
Slak .Katolilk« Tiskani«' v Ljubljani.