Št. 150 (15.594) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/7796500_ GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel, 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ IKnnilD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IOUU LIK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% RTU/n banca di credito di trieste ESl»JI\D tržaška kreditna banka ČETRTEK, 11. JULIJA 1996 Ugoden izid prve runde Dušan Kalc M p L- o i l/- v je pi filamentu (v njegi k°misijah) zabliskal 116 ravno bobneče z melo in že so polit Vrtirnenoslovci, med I ritni so najživahr “»Povedali naliv, k enim zamahom od »^bko« Prodijevo i laT nad Ch,8')c' Co zvedrilo in opevana zastrašuje of’ , naj bi jo »vljal vladni ek , dokument, se v Cl ne izkazuje z Prehodno in verjt npel Prodi prav, k< rjeval, da se ne b sicer, da i ?nadlo8 vznejevt jndustrijce kot di res n i.. ,. . ... nbi, da bi je nič USI, gledalci skrbi *Vo) trebušček 1 1° zeleno , prošnjo. Res p da se je v tej ^ ^edno isce sv F®ko dimenzi vadaV° 0lepa s „ i ’ vendarle 3l,LU80dne>S( ^nnsje. Zlata = ::lab utvara ratku lepih ( mika na krila, da bi' 11UK sv°je razki P° volitvah na desnica V to igr sedanje dc Sospodarsl kl dejansl Pomembe kamen za R°bin Hoi Prekrstil plenov p; ipienih, t prtiti v ki bnajc globlje mesec, takorel mik pianjh izkušei ti je 1 Prihod I Pravica do rabe | slovenščine Tržaški pretor Picciotto je objavil razsodbo, s katero je razveljavil zahtevo po plačilu globe, ki naj bi jo plačala Gozdna zadruga: v sodbi je jasno rečeno, da imajo pripadniki manjšine pravico do rabe slovenščine v odnosu z javno upravo. Postopki in ustrezne listine morajo biti v slovenščini pod sankcijo ničnosti, in sicer od trenutka, ko se javna oblast seznani z zahtevo po dvojezičnosti. Na 3. strani I Odgovor lllyja I ministru Buriandu TRST - Tržaški župan Riccardo Illy je na ministra za prevoze Claudia Burlanda naslovil odprto pismo, v katerem ga opozarja, da načrt o železniški visoki hitrosti od Lyona do Trsta nikakor ni »italijanska muhavost«; načrt je namreč ena od 14 infrastrukturalnih prioritet, ki jih je že pred časom določil Evrospki svet, Italija pa se je obvezala, da bo delo uresničila. Na 5. strani I Ljudska stranka | ja soočenje s SKP TRST - Na javni razpravi na prazniku Lavora-zione v Miljah je predstavnik Ljudske stranke Se-verino poudaril, da je treba preseči prejudicialna stališča jJroti komunistom in se dogovoriti o široki demokratični koaliciji, ki naj bi na jesenskih pokrajinskih volitvah na Tržaškem porazila desnico. Občinski svetovalec SKP Jacopo Venier je ocenil, da je demokratični pol zakorakal na pot volilne kampanje s pravim korakom. Na 5. strani RIM / EKONOMSKI MANEVER VLADE Večina naj bi že danes nastopila kot večina Včeraj dosežen okviren dogovor s SKP RIM - Tudi včeraj so predstavniki Stranke komunistične prenove v komisijah poslanske zbornice, ki so se morale izreči o vladnem ekonomskem programskem dokumentu, glasovali proti, vendar pa so zvečer tudi oni po srečanju načelnikov parlamentarnih skupin večine in SKP govorili o pri- bliževanju stališč. Predstavniki Oljke so bili glede dogovora, na osnovi katerega bi večina nastopila spet kot večina, večji optimisti. Vsekakor pa naj bi se že včeraj dogovorili o »vzpostavitvi mehanizma, s katerim bi ubranili kupno moč plač«. V konkretnem naj bi v resolucijo o ekonomskem programskem dokumentu vključili tri izrecne zahteve SKP. Prva zadeva delovne pogodbe, ki so trenutno v obnovi (upoštevale naj bi 3 ods. inflacijo), druga zaposlitveno raven, katere rast bi morali dodatno podpreti z ustreznim načrtom, in tretja razmerje rezi-novi prilivi. Po oceni Bertinot-tija (na sliki AP) bi bilo namreč treba razmerja, ki ga v proračunu za ’97 postavlja vlada, obrniti, ker bi moralo biti rezov samo za eno, ne pa za dve tretjini. Glede tega se zavezništvo Oljke opredeljuje za poziv vladi k večji prožnosti. Opozicija pa je bila tudi včeraj zelo glasna v kritikah na račun Prodijeve vlade. Pol svoboščin se je sestal pri Berlusconiju, v senatu pa je zahteval odložitev razprave o členih manevra. V palači Madama predlog ni podprl, pač pa je prejela večino glasov resolucija SKP, ki obvezuje vlado, da sprejme konkretne ukrepe proti davčnim utajevalcem. Na 2. strani ITALIJA / SODNIKI IZGUBILI VERODOSTOJNOST Proces Priebke: strupeno ozračje RIM - Po včerajšnjih zapletih na procesu Priebke je jasno, da je sklep vojaškega prizivnega sodišča, da ne zamenja predsednika Quistellija in stranskega sodnika Rocchija, dokončno zastrupil ozračje na procesu Priebke. Ob protestih svojcev žrtev, ker je odvetnik Elio Di Rezze (na sliki AP) zahteval začasno svobodo ah vsaj hišni zapor za Pribkeja, je predsednik zagrozil, da jih bo izgnal iz sodne dvorane. Ljudje so iz protesta zapustili dvorano, ker ne verjamejo v objektivnost sodnikov. Da je ta vojaški sodni zbor neprimeren, priča tudi poziv skupine italijanskih politikov in zgodovinarjev, naj se vojaški sodniki odpovejo sojenju. Odvetnik italijanske židovske skupnosti Terracini pa je zahteval, naj Priebkeju sodijo pred civilnim sodiščem, ker je bil esesovec in ne pripadnik VVermachta. Na 9. strani SEVERNA IRSKA / KER JIM POLICIJA NI DOVOLILA V KATOLIŽKE ČETRTI Danes v Primorskem dnevniku Protest lojalistov preraste! v prave poulične spopade BELFAST - V najhujših nemirih zadnjih dvajsetih let na Severnem Irskem so se protestniki včeraj ponoči večkrat spopadli s policijo, več lokalov, hiš in avtomobilov pa je končalo v plamenih (na sliki AP). Britanski premier John Major je ostro obsodil, kot je dejal »nasilje drhali«. Nemiri, ki jih je zanetila policijska prepoved protestantskega shoda Oranžnega reda v katoliški četrti Portadovma, so se iz sporne četrti Drumcree raznesli v Bangor, Ballimeno in Donghadee, kjer je zagorela celo katoliška cerkev. VSS o premestitvi Coira Večina članov Višjega sodnega sveta odkrito govori o »lovu na čarovnice« glede premestitve rimskega državnega pravdnika Micheleja Coira. Stran 2 Siciliano predsednik RAI Na včerajšnji prvi seji je upravni svet RAI izvolil Enza Sid-liana za predsednika državne radiotelevizijske ustanove. Stran 2 "Arzenal" ne bo ostal prazen V bivši ladjedelnici in popravljalnici ladij sv. Marka bodo razvili nove industrijske dejavnosti, vseh 70 delavcev Italcantierija pa premestili v Tržič. Stran 5 Pričakovan uspeh Italijanska odrska priredba slovitega musicala Singin’ in the rain, za katero je poskrbela skupina della Rancia, je navdušila tržaško premiersko »operetno« publiko. Stran 8 Matej Čemic v reprezentanci Odbojkar Vala Matej Cemic je bil izbran v dvanajsterico odbojkarjev, ki se bodo v Rusiji in na Poljskem pripravljali za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu. Stran 12 RIM / EKONOMSKI MANEVER VLADE V okviru večine včeraj dosežen okviren dogovor V resolucijo o ekonomskem programskem dokumentu naj bi vključili tri zahteve Stranke komunistične prenove RIM - Včeraj so se v komisijah poslanske zbornice ponovili predvčerajšnji scenariji, predstavniki Stranke komunistične prenove so z opozicijo glasovali proti vladnemu ekonomskemu programskemu dokumentu, vendar pa je tudi že zapihal veter možne sprave v večini, ki podpira vlado. Sogovorniki SKP so bili sicer bolj optimistično nastrojeni od Bertinottija in tovarišev, vendar pa so v včerajšnjih večernih izjavah vsi govorili o možnosti, da večina spet nastopi kot večina. Na srečanju načelnikov svetovalskih skupin večine in SKP v poslanski zbornici in senatu so se namreč načelno dogovorili, da bodo v resolucijo o ekonomskem programskem dokumentu vključili tri zahteve SKP. Osrednja skrb vseh, ne samo SKP, so dejali predstavniki vlade in zavezništva Oljke, je ubraniti kupno moč plač. Okvirni dogovor, predstavniki SKP so namreč pripominjali, da sporazuma še ni, naj bi zadeval tri specifična vprašanja. Prvo se nanaša na vsedržavne delovne pogodbe, ki so trenutno v obnovi: v resoluciji naj bi bil poziv vsem prizadetim, naj dogovor upošteva mejo inflacije pri 3 ods. (torej ne pri načrtovanih 2, 5 ods.). Drugo obravnavano vprašanje je raven zaposlitve: dokument kot načrtovano rast zaposlitve v treh letih prinaša 1 ods., kar je tudi po oceni podtajnika pri predsedstvu vlade Michelija zelo nizek porast, zato bodo v resoluciji predlagali poseben načrt za pospešitev zaposlovanja. In še tretja zahteva, ki jo postavlja SKP: v finančnem proračunu za leto ’97 je po oceni stranke napačno razmerje med rezi in novimi prihodki (vlada je predvidla dve tretjini rezov in eno tretjino novih prilivov, razmerje pa bi bilo treba obrniti, trdi SKP). Oljka ni podprla te zahteve SKP, ker bi to po njeni oceni privedlo do dodatnega davčnega pritiska. Kot je včeraj povedal predstavnik Demokratične levice Mussi, pa se je zavezništvo Oljke odločilo, da glede tega zah- teva od vlade večjo prožnost oz. prirejanje razmerja med rezi in novimi prilivi z ozirom na sredstva, ki se bodo npr. nabrala z zatiranjem davčne utaje. Ce se torej v okviru večine toni umirjajo, pa je opozicija tudi včeraj zelo glasno opozarjala na šibkost Prodijeve vlade, ki se »mora vse bolj podrejati komunistom«. Včeraj so se na rimskem domu Berlusconija zbrali voditelji Pola svoboščin. Senat pa je včeraj zavrnil zahtevo te koalicije po odložitvi razprave o členih manevra, sprejel pa resolucijo SKP, ki obvezuje vlado, da v roku 90 dni sprejme konkretne in specifične ukrepe proti davčnim utajevalcem. RAI: novi predsednik bo Enzo Siciliano RIM -Na svoji prvi seji je novi upravni svet RAI izvolil iz svoje srede Enza Siciliana za predsednika. Upravni svet se je zanj izrekel soglasno, na dnevnem redu pa ni bilo drugih točk. Enzo Siciliano, Michele Scudiero, Fiorenza Mur-sia, Liliana Cavani in Federica Olivares (na sliki) so najprej podpisali izjavo, s katero sprejemajo funkcijo upraviteljev javne radiotelevizijske ustanove, ki sta jim jo poverila predsednika senata in poslanske zbornice. Prisotni so bili tudi trije člani prejšnjega upravnega odbora. Novi upravni odbor se je po zaključku seje zadržal na neformalnem pogovoru, novinarji, ki so pričakovali, da bo novi predsednik dal kakšno izjavo, so ostali praznih rok. r[ RIM / PO SKLEPU 1. KOMISIJE Premestitev Coira: večina članov VSS zavrača očitke o "lovu na čarovnice" RIM - Glede primera rimskega pravd.nika Micheleja Coira ni v teku nikakršen »lov na čarovnice«: večina članov Višjega sodnega sveta je v pogovorih z novinarji zavrnila obtožbo, ki jo je Michele Coi-ro s pismom dnevniku Repubblica naslovil telesu za samoupravljanje sodnikov, potem ko je 1. komisija VSS zahtevala njegovo uradno premestitev. To obtožbo zavrača predvsem sodnik Franco Franchi (NZ), ki je predlagal Coirovo premestitev; zavrača jo tudi sodnik Fausto Zuccarelli (Neodvisno sodstvo), ki pa obenem Coiru zagotavlja, da se bo pred obtožbami lahko branil, kot predvidevajo normativi. Na isti valovni dožini odgovarja tudi Marcello Matera (Uni-cost), po besedah katerega je 1. komisija delala zelo vestno in pozorno; pri tem primeru pa je posebna le prejudicielna in nekritična obramba skupine, je dodal, ki se suče okrog koncepta o nedotakljivosti že po sami definiciji, ki jo je treba sodniku priznati izključno v imenu njegove preteklosti. Različno pa je mnenje njegovega strujinega kolege Antonia Frassa: ta primer je izreden v vsem: od vloge sodnika, zaradi domnevnosti dogodkov in zaradi načina reakcije interesenta in javnosti. Micheleja Coira pa brani svetovalec demokratičnega sodstva Marco Pivetti, ki se v celoti strinja s pismom rimskega pravdnika. Absurdno je'zanj, da je 1. komisija -doslej tiha o drugih vprašanjih rimskih sodnih uradov- osredotočila svoj napad na Coira in to prav na osebo, ki predstavlja jamstvo poštenosti in jasnosti. Milanski državni pravdnik Francesco Saverio Borelli, ki tega primera ni želel komentirati, pa je obžaloval, da gre ta primer morda tolmačiti le kot kontrapozicijo med milanskimi in rimskimi sodnimi uradi, ali kot osebno rivaliteto med sodniki obeh mest. _______RIM / PO TORKOVI NERVOZI_______ Tečaj lira-marka ustaljen Dolar šibkejši - Milanska borza čaka na politično razčiščenje RIM - Lira se je včeraj otresla nervoze, ki jo je popadla v torek po (ne) pričakovanem nastopu Stranke komunistične prenove zoper ekonomsko-finančno programsko listino Prodijeve vlade. Nasproti nemški marki je ohranila isto vrednost kakor v ponedeljek, tako da je nemški bankovec po izračunu Banke Italije sredi dneva veljal še zmeraj okrog 1.006 lir. Včerajšnje gibanje tečajev je bilo torej nekakšna fotokopija torkovega, to pa je vti- snilo poslovanju, kot so potožili borzniki, pečat apatičnosti. Da je temu res tako, kažejo naslednji komaj opazni premiki: vrednost ekuja je prešla s 1.906,82 na 1.906,46 lire, vrednost francoskega franka z 297,39 na 297,38 lire, nizozemskega guldna z 896,98 na 897,26 lire, švicarskega franka s 1.216,91 na 1.215,61 lire in že omenjene marke s 1.006,84 na 1.006, 9 lire. Za trohico razvedrila je poskrbel samo ame- riški dolar. Vrednost v lirah se mu ni sicer bistveno spremenila, saj je zeleni bankovec veljal včeraj 1.534, 50 in v torek 1.533, 92 lire, pač pa se je ošibil v primerjavi z japonskim jenom in dosegel kritično stopnjo 110 jenov. To je bila posledica izjav, ki so jih dali nekateri glasniki Sveta za japon-sko-ameriško trgovino: iz njih izhaja, da bi preslaboten jen ogrozil blagovno izmenjavo med čezoceanskima partnerjema. Ob včerajšnjem odprtju newyorške borze je dolar veljal 110 jenov proti 110, 38 predsi- nočnjim in 1, 5242 marke proti 1, 5260. Podobno mrtvilo je bilo na milanski delničarski borzi. Posli so znašali slabih.500 milijard lir, pokazatelj Mibtel je narasel za 0, 1% na 10.437, MIB30 pa za 0, 06% na 15.652 točk. Poslovneži čakajo na izid razčiščevanja znotraj vladne večine. 9Kli¥m\ ČFT PCT PON TON SRE 262 15: 30,6 15 37,7 15 335 153 145 10 DMv, 03,4 10 33,3 10( >6,0 101 36,8 100 65 m — Giovanni Minoli suspendiran RIM - Novinarska zbornica za Lacij in Mo-lize je za šest mesecev suspendirala Giovannija Minolija, ki je odgovoren za program Format na drugem kanalu RAI. Zakaj? Ker je med oddajo Mixer 17. januarja letos predvajal film, s katerim je pokazal in razodel ime deklice, ki jo je bil posilil očim (in bil obsojen). Minoli je s tem prekršil Tre viško listino in člen 114 civilnega zakonika o kazenskem postopku ter se pregrešil zoper zakon 241 o razvidnosti gradiva; lacijski novinarski zbornici namreč ni hotel izročiti kasete s posnetim programom, tako da jo je prejela šele potem, ko je zanjo zaprosila takratno predsednico RAI Morattijevo. Minoli je reagiral rekoč, da je bil posnetek deklice star osem let in da je bila v času predvajanja že polnoletna, ter napovedal priziv na državni svet novinarske zbornice. 10. JULIJ 1996 v LIRAH £2 i valuta nakupni prodajni 1 ameriški dolar 1513,00 1553,00 nemška marka 994,00 1020,00 1 francoski frank 292,00 301,00 || holandski gulden 882,00 909,00 f a belgijski frank 47,80 49,80 g § funt šterling 2339,00 2410,00 g. S1 irski šterling 2399,00 2472,00 BI danska krona 257,00 265,00 grška drahma 6,20 6,60 št kanadski dolar 1104,00 1137,00 japonski jen 13,60 14,20 I? švicarski frank 1196,00 1232,00 Ig- avstrjski šiling 140,70 144,90 "ČB r; d norveška krona 231,00 238,00 ii švedska krona 226,00 233,00 portugalski escudo 9,60 10,00 := španska pezefa 11,70 12,30 § avstralski dolar 1202,00 1239,00 9 madžarski florint 11,00 14,00 ? slovenski tolar 11,00 11,60 a hrvaška kuna 265,00 290,00 10. JULIJ 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1519,00 1549,00 nemška marka 998,00 1016,00 francoski frank 292,00 302,00 holandski gulden 880,00 905,00 belgijski frank 47,96 49,76 funt šterling 2335,00 2415,00 irski šterling 2396,00 2491,00 danska krona 256,00 266,00 grška drahma 6,20 6,80 kanadski dolar 1102,00 1137,00 švicarski frank 1199,00 1224,00 avstrijski šiling 140,42 144,92 slovenski tolar 11,00 11,35 10. JULIJ 1996 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1534,500 ECU 1906,460 nemška marka 1006,890 francoski frank 297,380 funt šterling 2379,240 holandski gulden 897,260 belgijski frank 48,873 španska pezeta 11,970 danska krona 261,350 irski funt 2441,540 grška drahma 6,408 portugalski escudo 9,797 kanadski dolar 1120,150 japonski jen 13,937 švicarski frank 1215,610 avstrijski šiling 143,080 norveška krona 235,330 švedska krona 229,850 finska marka 329,360 i ■ —------------------------------------------------------------------------------1 MILANSKI BORZNI TRG 10.JUI!I19X> INDEKS MIB-30: + 0,08% delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 13.500 +0,93 Italcementi 11.809 -0,16 Bca di Roma 1.387 +0,92 Italgas 5.696 -0,57 Benetton 20.451 -2,54 La Fondiaria 7.247 +1,03 Comit 3.080 +2,26 Mediobanca 9.547 +0,84 Credit 1.787 -0,22 Montedison 862 +0,87 Edison 9.206 +0,01 Olivetti 885 +0,55 Eni 7.604 +0,74 Parmalat 2.095 +0,04 Ferruzzi fin. 815 -0,70 Pirelli Spa 2.534 -0,89 Fiat 5.139 -0,59 Ras 15.632 +2,15 Gemina 718 -1,04 Rinascente 10.479 +0,86 Generali 36.316 +1,71 Sai 15.017 +1,48 Ifi p. 13.887 +0,11 San Paolo To 9.423 -1,45 Ifil 4.519 +0,33 Sirti 9.720 -0,10 Imi 12.057 -0,55 Štet 5.107 -1,18 Ina 2.285 +0,92 Telecom Ita 3.148 -1,22 Pred nekaj več kot me-secem dni smo objavili ve- ^vujoas aezema gožema uprava od Gozdne zadruge zahtevala plačilo globe, uicna, ker ni bila prevede-Ua v slovenščino. Do tega zaključka je prišel trZaski Pretor Arturo Picciotto, ki le te dni objavil tudi celot-Uo razsodbo z utemeljitvijo svojega Stališča. »Bistvo s°dbe je v tem,« je povedal odvetnik Bogdan Berdon, je skupaj z Andrejem Berdonom zastopal Gozd-uo zadrugo, »da priznava Pravico do rabe slovenšCi-Ue pripadnikom manjšine ^ odnosih z javno upravo. Se posebej ugotavlja niC-u°st upravnega postopka, v katerem gre za ugotovi-6V in odmero raznih denarnih glob. Ti postopki in Ustrezne listine morajo po-ekati oz. biti sestavljene Udi v slovenskem jeziku P°d sankcijo ničnosti, in S1cer od trenutka, ko se jav-na oblast seznani z zahte-v° po dvojezičnosti.« »Sodba je izrednega po-Uiena za slovensko manjsi-t,° v Italiji,« je nadaljeval ^°gdan Berdon, »saj do-j. a’ da se morajo vsi ura-lavne uprave, ki se uk-upajo z gtoBami, opremiti p . v°jezicnim osebjem. , iipadnik manjšine ima vere! Pravico do rabe slo-, r^clne z javno upravo, a ednja je dolžna z njim Poslovati v slovenščini. To Pravico italijanskega Zavljana slovenskega je-a sodnik Picciotto ute-aljuje s pravnim siste-™°m, ki temelji na 8. cle-. .punskega sporazuma, Lk - se skhcuje na Poet i*11 s^atub ki je tako po-a sestavni del italijan-ega pravnega reda. Gre ■ ]rVeda za pravico, katere H^Citev predpostavlja oceno organizacijo Iju-ui m sredstev, za kar mora sama javna upra-, rcciotto je proglasil nost postopka deželne-8 organa, ki je kršil to je-Pravico. Ožigosal di opustitev in lasistic-; ° ravnanje Dežele, ki je uiela dovolj časa na raz- nm3®0, ^ poskrbela za organizacijo ustrezne služ-e za izvajanje jezikovnih Pravic.« stvar Pa je sta-e pretorja v odnosu do formiranega civilnega Postopnika, v katerem ajo glavno vlogo odvet-rL j' ]e še Pripomnil B. vil-k11' >>rboda tudi v ci- - -"«uu oa priznava rabo slovenščine v tistih aktih m dejanjih, v katerih je - , —^ »utuiKe tpnsf Pncevanje, zaslišanje).« . Bot, ki je privedla do ~ uoiga. Začela se je naiurec pred vec kot peti-P1 ^ti. 9. aprila 1991. ozdni inšpektorat je zara-i sečnje borovcev Gozdni zadrugi naložil visoko glo-o, yec kot deset milijonov • Izpolnili so zapisnik o P frfu in ga izročili Predsedniku Zadruge Kar-m Grgiču, ki pa ga ni hotel Sodstvo priznava pravico pripadnikom manjšine do rabe slovenščine v odnosih z javno upravo H m n F 1 mm m V ^ : f j •: :5 f *fk' :, 1 |igiE|MLL sss. ||k '.•im podpisati, ker ni bil tudi v slovenskem jeziku. Pretekli sta dve leti, nakar je Deželno ravnateljstvo za gozdove in parke na osnovi omenjenega zapisnika odredilo izplačilo globe. Predsednik Karlo Grgič je vztrajal pri svojem stališču, zavrnil je ukaz o plačilu globe in se odločil, da se obrne do sodišča. Zagovarjala sta ga odvetnika Andrej in Bogdan Berdon, ki sta utemeljila ničnost odredbe Deželnega ravnateljstva, ker ni bila tudi v slovenščini. Na obravnavi, ki je bila 7. junija, je pretor Picciotto sprejel zahtevo Gozdne zadruge. V svoji razsodbi je uvodoma obnovil potek dogodkob, pri Čemer je med drugim zapisal, da je Grgič že 19. aprila 1991, torej od dneva, ko so mu dostavili zapisnik o upravnem prekršku, zahteval prisotnost prevajalca za slovenski jezik, in sicer ne zato, ker ne bi razumel italijanščine, temveC zato, da bi se poslužil ustavno zagotovljenih pravic. Zatem Picciotto razčlenjeno utemeljuje svoj sklep, v katerem uvodoma trdi, da je Grgičeva zahteva utemeljena in jo gre sprejeti. Pretor najprej omenja razsodbo Ustavnega sodišča št. 28 iz leta 1982, ki je »slovensko prebivalstvo, ki delno naseljuje Fur-lanijo-Julijsko krajino, označilo kot "priznano jezikovno manjšino” na podlagi Cl. 6 Ustave, X. prehodne določbe in 3. Člena Posebnega statuta za Furlanijo-Julijsko krajino (ustavni zakon 31.1.1963, St. 1).« V podrobnosti omenjene razsodbe ter drugih razsodb Ustavnega sodišča (62/1992, 15/1996) se ni spustil, vendar iz »njih nedvoumno izhaja, da je danes mogoče označiti kot pravico rabo slovenskega materinega jezika v odnosih z javnimi uradi«. Razsodba 62/1992 še posebej pravi, da je to »vrednota..., na podlagi katere se v posameznih državljanih, pripadnikih priznanih jezikovnih manjšin, porajajo subjektivne dejanske zahteve, in za te zahteve se je mogoCe zavzeti le kolikor so bile sprejete ustrezne izvajalne norme ter potrebne organizacijske ali institucionalne strukture.« Obstoj teh Čeprav minimalnih struktur, ki v bistvu prihaja do izraza v za- poslovanju prevajalcev in tolmačev slovenskega jezika, je danes realnost v skoraj vseh upravnih in sodnih uradih (za slednje je obvezna na podlagi zakona z dne 19.7.1967, št. 568). Pretor Picciotto se zatem vrača k vprašanju, o katerem mora odločati, in pravi, da na podlagi razsodb Ustavnega sodiSča lahko pridemo do zaključka, da je bila odredba Deželnega ravnateljstva protizakonita. Pri tem najprej omenja zakon z dne 10.3.1977 št. 73, s katerim so stopili v veljavo Osimski sporazumi z dne 10.11.1975. V 8. Členu Osimskih sporazumov je zapisano, da bo vsaka stran ohranila notranje norme, ki jih je sprejela pri izvajanju posebnega statuta, priloženega Londonskemu memorandumu. Določila Memoranduma pa so priznavala uživanje enakih pravic in enakega ravnanja slovenski in italijanski jezikovni manjšini, ki sta lahko uporabljali svoj jezik v osebnih in uradnih odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi, ter pravico, da so ji oblasti, bodisi v ustnih odgovorih, neposredno ali s pomočjo prevajalca, odgovarjale v njenem jeziku; v dopisih pa so morale oblasti zagotoviti vsaj prevod odgovorov. Iz vsega tega izhaja, trdi Picciotto, da so javni akti morali biti vsaj opremljeni z ustreznim prevodom. Zatem omenja polemiko, ki je spremljala vprašanje, kakšno oblast je imala zavezniška uprava, ter razna tolmačenja o veljavnosti Londonskega memoranduma, kar bi od Ustavnega sodišča terjalo bolj poglobljeno staliSCe. SodišCe pa se je omejilo na ugotovitev, da je raven zaščite, predvidene v Londonskem memorandumu, danes nedvomno del veljavne državne ureditve, čeprav ne odgovarja na vprašanje, za kakšno določila pravzaprav gre. Bodisi na podlagi omenjenega staliSCa Ustavnega sodišča kot tudi ugotovitve, da se mora državna uprava organizirati na naCin, da zagotavlja učinkovito in nepristransko delovanje, pretor Picciotto prihaja do zaključka, da je Deželno ravnateljstvo kršilo zakon. Iz tega izhaja, da je bil uk- rep, ki ga je izdalo, protizakonit: »Čeprav bi Deželna ustanova lahko nedvomno izdala (na podlagi Grgičeve zahteve) v slovenski jezik prevedene akte, še veC, čeprav bi morala biti za to vsaj minimalno tehnično in organizacijsko opremljena, po lastni krivdi ni poskrbela, da bi ugodila zakonitim Grgičevim zahtevam.« Picciotto zavrača opravičila, ki naj bi se sklicevala na nekatere prejšnje sklepe Računskega sodišča, ter na dejstvo, da se je pac zainteresirani lahko obrnil do sodnika. Čeprav odredba ni bila prevedena: pomembno je samo to, da je bil kršen zakon in da so bile kršene pravice državljana, pripadnika manjšine, ki ne govori večinskega jezika. Pri tem treba tudi upoštevati zelo veliko Časa, ki je pretekel od Grgičeve zahteve do ukrepa »brezbrižne« uprave. Do ugotovitve o protizakonitosti odredbe Deželnega ravnateljstva bi lahko prišli tudi po drugi poti, in sicer, če bi upoštevali, da je bil neveljaven akt, na katerem je slonela: tudi za zapisnik o prekršku je namreč Grgič zahteval prevod. Picciotto pa se v to vprašanje ni spustil, ker je odredbo itak razveljavil. Poudaril pa je, da je potrebna večja previdnost • pri uveljavljanju omenjenih naCel, ko gre za izdajanje odredb ali sporočil, ki jih narekujejo podobne in nujne dejavnosti. Tržaški pretor je namreč že v kazenskem postopku (razsodba z dne 4.2.1995, ki se je nanašala na Lucijana Malalana, Jagodo Kjuder, Sama Pahorja, Josipa Fer-lugo, Ennia Borrija) prišel do zaključka, da je potrebno nekatere ukaze prevesti v materin jezik tistih, katerim je namenjen. Tedaj je pretor zapisal, da imajo pripadniki slovenske manjšine v tistem primem, in ne v vsakem primem, vsaj dokler manjka popoln zakonski ukrep, pravico, da oblasti z njimi uporabljajo slovenski jezik. »Tedaj je namreč šlo za ukaz... ki je sodil v okvir postopka, ki se je nanašal na izdajo dovoljenja in ki se je že pričel z omenjenim ukrepom tržaške kvesture v zvezi z manifestacijo obtoženih. Ta ukrep je bil že izdan in na zahtevo zainteresiranih je bil tudi opremljen s slovenskim prevodom. Torej z izjemo nujnih primerov, edinih, ki bi lahko utemeljili zavrnitev, ker jih pac ni mogoče uresničiti, bi morali tudi ukaz, skaterim so spremenili prvotnega, opremiti s slovenskim prevodom.« Istega mnenja je tudi pretor Picciotto, ki zaključuje svoje izvajanje z ugotovitvijo, da je treba od primera do primera oceniti, Ce bi javna uprava lahko ugodila zakonitim zahtevam italijanskih državljanov slovenskega jezika ah pa tega ni mogla narediti, vendar ne po lastni krivdi: slednji primer je treba zelo strogo preveriti, ker moramo preprečiti, da bi lahko opravičevali lasi-sticno ali opustljivo zadržanje javne uprave, ki se konkretizira v nepriznavanju pravic drugih. Pretor Picciotto je zatem v izredno zapleteni obliki skusal obrazložiti dejstvo, da ni ukazal prevesti svoje razsodbe kot tudi ne vseh aktov procesa. Po njegovem mnenju se namreč ni mogoče sklicevati na principe razsodb ustavnega sodišča 62/1992 in 15/1996, ker sta Grgiča zastopala dva legalno usposobljena prokuratorja. Ker pa v civilnih procesih ima sodnik (z izjemo nekaterih natančno določenih izjem) dejansko opravka le z odvetniki in ker je jezik na procesu le italijanski, res »ne moremo razumeti (in to pišemo z obžalovanjem), kakšno pozitivno in procesualno osnovo bi lahko postavili "pravicam pripadnikov slovenski narodnostni skupnosti v procesu”.« OGLEDALO Drevo z dvema krošnjama Ace Mermoua Ker se nekaj mesecev ukvarjam s tem, kaj mislimo Slovenci o narodu in o odnosih do drugih, so bila Ogledala izraz zanimanja in mojih dilem, čeprav zahteva problematika tehtnejšo analizo, kot jo »prenese« časopis. Pred počitniškim odmorom, ko se neradi gledamo v ogledalu in potrebujemo čas brez skrbi, se mi zdi vmesen pogled po Italiji, kjer hočeš nočeš živimo. S finančnim zakonom bo Prodijeva vlada pred pomembno preizkušnjo. Po veselju zaradi volilne zmage je prišel čas, ko se morata vlada in koalicija, ki jo podpira, soočati s stvarnostjo. Problemov je veliko in niso samo finančne narave. Občutek imam, da je italijansko družbeno tkivo zrahljano in da je smisel za državo in skupno stvar pogostokrat šibkejši od smisla za lastne koristi. Oljka je zmagala, ker je dajala volilcem večji vtis kohezijske sile kot Pol svoboščin, ki je zagovarjal liberistično politiko in z njo izrazito konkurenco med posamezniki in skupinami. Večina volilcev se je ustrašila tekmovanja z redkimi pravih in brez varnostne mreže za tiste, ki bi bili v tekmi poraženi. Po volitvah pa se je ponovno pričel ples partikularnih interesov. Zahteve so protislovne v smislu, da ena izključuje drugo, vsem pa se zdi tudi kompromis cena, ki jo ne nameravajo plačati. Novinarji spremljajo vlečenje vrvi kot nogometno tekmo in s tem soustvarjajo politični Spektakel, kjer je nujno, da se bralcem zdi, da bo vlada padla že jutri. Ni predstave brez napetega pričakovanja, če bo junak zmagal ali padel. Nujno je, da finančni zakon zadolžene države bremeni njene državljane, vprašanje je, koga najbolj prizadene. V tradiciji je bilo, da so največji davek plačali odvisni delavci, kar je pomenilo logično izbiro sredinskih ali desničarskih vlad. Danes je na vladi levosredinska koalicija in je pričakovati vsaj večje sorazmerje pri porazdeljevanju bremen. Pod deblom ne morejo biti vedno isti nosači. To vzbuja med industrijci in v vodilnih gospodarskih krogih upravičeno zaskrbljenost. Očitno je, da so na delu mogočni lobiji, ki skušajo zarezati v vladi in sami koaliciji ločnico med sredinskim in levim delom skupine. Vprašanje je, koliko bo znala koalicija v celoti obdržati svojo kohezijo in ponuditi vsej državi načrt, ki ne bo le običajno skrpucalo pritiskov. To je za vlado največji izziv. Pred dnevi sem se telefonsko raz-govarjal z dobrim in bistrim poznavalcem italijanske politike in rimske kuhinje Stojanom Spetičem. Povedal mi je sintetično analizo dogodkov. Ne bo mi zameril, če mu jo kar »ukradem«, saj jo ne prodajam, kot da bi bila moje blago. Takole je rekel: »Levica se še ni povsem zavedala, da je zmagala na volitvah. Vsem še ni jasno, da je ob različnih stališčih treba sesti za mizo in najti učinkovito pot do skupnega predloga. To je zgodovinska šansa levice, ki se zlepa ne bo ponovila. Nekdanji demokrščanski voditelji se ponovno zbirajo. Berlusconijevo gibanje Forza Italija je v hudi krizi in ves Pol svoboščin ni vajen opozicije. Izjema je Pinij e va stranka, ki je do včeraj živela v popolni osamljenosti in je zato vajena sedenja v opoziciji.« Pomislil sem, da se politični premiki še zdavnaj niso umirili. Scena je popotresno področje, ki ga še vedno razjedajo sizmični sunki. Morda bo koalicija Oljke tisto drevo, ki bo pognalo dve debli: moderno levico, ki bo imela svoje razloge, bolj kot v preteklosti, v sedanjosti in ne bo več ujeta v ideološke sheme, ki ne morejo biti orodje za analizo postindustrijskega sveta. Vsaj v celoti ne morejo pomagati pri tem analitičnem delu. Ob njej naj bi zrasti a tudi desnica, ki ne bi prikrivala neofašistične, nacionalistične in cehovske kulture, kot je počel to Pol svoboščin. V njem so se zbrali stari misovci, novi jupiji in tisti, ki so jim zlata leta brez pravil prinesla nepričakovana bogastva. V tej desnici naj ne bi bilo prostora niti za staro demokrščansko dvoličnost, ki je spajala svobodno tržišče in verigo dvorjanov, ki jim je oblast delila usluge. Danes je nezdružljivo zavezništvo med fevdalno gospodo in modernim podjetništvom. V tem smislu se je določeno obdobje zaključilo. Ni je države, ki bi lahko ohranila stoletne privilegije in modernizacijo. Fašizem je to počel nasilno (v odnosu do tistih, ki so bili žrtev koalicije med novim in starim), po vojni je Krščanska demokracija to počela z diplomacijo. Na jugu se je pri pletenju kompromisa okrepila mafija, na severu so bogatele stare podjetniške družine. Niti desnica ne more več ponujati takšnih modelov. Za veliko spremembo, ki bo pomenila tudi ponovno porazdelitev gospodarskih, družbenih in političnih moči, je danes potrebno, da Oljka resnično vlada vseh pet let. Če tega Oljka ne uspe, bomo opazovali potovanje, kjer greš en korak naprej in dva nazaj. V krizi, ki sploh ni nujna, bi levica ne zmogla izvesti prenove, ki je zanjo nujna. Obtičala bi v času, ko je bil za levico značilen idejni boj, ki ni znal najti najmanjšega kompromisa. Desnica pa bi se zapletla v najslabšo demokrščansko mrežo kompromisov brez idej. Je v Italiji sploh potrebna takšna pot? Ni morda resnična novost prav Oljka, ki bi prerastla kategorije tradicionalne levice, centra in desnice in bi bila samo progresivna? Zapletam se v drzne poglede, nisem pa spremenil svojega osnovnega mnenja, da se morajo v politiki izbistriti osnovne opcije. Samo tako lahko pride do povsem jasne izbire med dvema taboroma in šele tako bo volilcem razvidno, kaj pomeni kompromis v koaliciji. Treba bi bilo vedeti, da ko je na vladi levica, ne more priti do izbir, ki so skregane z osnovnimi interesi levice. Italija se mora vključiti v evropske procese in delati za to, da pride v najožji izbor evropskih držav. Cena tega pa ne more pasti izključno na ramena delavcev. Industrijci zahtevajo takojšnjo vključitev v Evropo, nižanje inflacije, cenejšo liro, hkrati pa so ostro protestirali, ko jih je nedavni Prodijev odlok komaj oplazil. Tu je razvidno, da branijo svoje interese. Nihče in niti Agnelli, ne more od levice zahtevati, da pomiri lastne volil-ce in jim mirnim stisne pas do mere, da ne bodo več dihali. Politika Oljke je danes sad ravnovesij, jasno pa je, da bo morala vsa italijanska družba, in to čim bolj pravično in sorazmerno, prispevati za sanacijo države. To je lahko danes levosredinska politika in to so volilci tudi pričakovali. Nič čudnega pa ni, če se bodo pod krošnjo Oljke posamezne sile in opcije reorganizirale v trajnejše grupacije. Z njimi bo tudi kompromis trajnejši in stabilnejši. Dvotirna pot, ki omogoča stabilno vlado in hkrati prečiščevanje politične scene, je nedvomno umetnost. Proces bo potekal pod reflektorji medijev, ki bodo videli v vsaki potezi usodno dejanje in bistven trenutek dramske igre. Kritiziramo Spektakel in ga s kritiko ustvarjamo. To je ne vedno lahek in s ponosom prislužen kruh tistih, ki pišemo ali z mikrofoni in snemalnimi kamerami beležimo dogajanje. Pogostokrat je največji igralec tisti, ki o igralcih piše...Mimo Spektakla pa je očitno, da se v Italiji določen proces šele dogaja. Spretnost kočijažev bo v tem, da bo prišla kočija do postaje. To je zgodovinska šansa sedanje vlade: tako nje- • ne levice kot tudi zmernejših in sredinskih sil. PISMA UREDNIŠTVU Za smotrnejši pouk glasbe Ko poučujem flavto na konservatoriju, si kdaj pa kdaj mislim, da bi v idealnem “teamu” za poučevanje morala biti poleg glasbenika še zdravnik in psiholog. V soboto 29. junija sem v Primorskem dnevniku prebral pismo Uredništvu Kje so bili Slovenci?, in tudi v tem primem bi si želel, da bi o problemu pisal psiholog: povedati bi nam moral, zakaj na koncertu Slovenske filharmonije v gledališču Rossetti ni bilo Slovencev. Problem je važen, saj je bil glavnemu uredniku povod za uvodni članek v nedeljskem Primorskem dnevniku; vendar dvomim, da bi bilo na koncertu kaj dosti več slovenskih poslušalcev, tudi če v tistih dneh ne bi bilo stavke, ki je enemo-gočila redno poročanje Primorskega dnevnika. Daljši odmev na to pismo je Primorski dnevnik objavil 3. julija; žal v tem prispevku problem glasbe sploh ni omenjen, (avtorica je opazila praznine v dvorani ko je gledala posnetke!). Ker me ne zanima, “kje so bili Slovenci", bi se ponovno vprašal “zakaj" ni bilo Slovencev na koncertu. In ker bi zaman pričakoval psihologov odgovor, bom kar sam skušal nanizati vsaj par misli. Mislim, da bi morali na ta pojav gledati z dveh zornih kotov: kaj pomeni posamezniku določena zvrst glasbe, in kaj pomeni naši slovenski skupnosti dogodek, ki je vzbudil toliko odmevov. Na prvo vprašanje si bo lahko odgovoril vsak sam, na drugo pa naj bi odgovorili vsi tisti, ki lahko kakorkoli vplivajo na usmeritev naše glasbene dejavnosti: glasbeniki in neglasbeniki. Pri tem je seveda bistvene važnosti, kakšen je odnos do glasbe. Pri poklicnih glasbenikih se kaj rado zgodi, da postane glasba “obrt" (v nasprotju z besedo “poklic" v plemenitejšem pomenu besede - ko sem še igral v orkestru, so mi starejši kolegi zatrjevali: če boš ostal v orkestru, boš zasovražil glasbo!). Če se pa poklicni glasbenik omeji le na poučevanje, se kaj rado zgodi, da prevladata teorija in tehnika, glasba, ki bi pri vsem morala ostati bistvo, pa je prepuščena “naravi". Odnos neglasbenikov do glasbe je poglavje zase. Slovenci ljubimo glasbo: pevske zbore, narodnozabavno glasbo, in potem? Koliko poslušalcev bi prihajalo na abonmajske koncerte Glasbene matice, če ne bi bilo občutka da “moramo", ker so “naši"? Izkazalo se je pri koncertu Slovenske filharmonije v gledališču Rossetti, ko nam zaradi stavke Primorskega dnevnika nihče ni povedal, da bi to bila naša narodna dolžnost. Avtorica pisma uredništvu Kje so bili Slovenci? pravi, “da se na koncert ni odzval skorajda noben Slovenec: niti politik, niti kulturni delavec, niti glasbenik, niti študent, niti pevec, niti pisatelj, niti intelektualec ... Skratka nihče...”. Kaj pomeni našim intelektualcem “intelektualna" glasba? Če lahko označimo odnos poklicnega glasbenika do glasbe z besedo “cehovski", lahko označimo odnos poprečnega intelektualca z besedo “godčevski". Godci so pač zabavni ljudje, a jih ne gre jemati preveč resno. Tako miselnost lahko opazimo tudi v odnosu naših politikov do glasbe: vso potrebno pomoč, a kako in kaj, naj si pa kar sami glasbeniki uredijo! Kaj nam glasba sploh pomeni? Brez dvoma vpliva glasba predvsem na čustveni del naše duševnosti. Kako bi človek lahko preživel brez ljubezni do staršev, brez zaljubljenosti (ko je v pravih letih za to), brez zakonske ljubezni in brez ljubezni do otrok? Kdor čuti ljubezen do domovine in do Boga, dobi tudi v tem globoko duševno bogastvo. Kljub temu pa pri vzgoji čustva zanemarjamo. Skozi vse šolsko obdobje nas izprašujejo, kaj znamo. Naš inteligenčni kvocient naj bi bil bistven. Opazimo pa, da se tudi odlični dijaki v življenju ne izkažejo vedno najbolje: pri vsakodnevnem delu ni dovolj suhi razum; brez dobre volje, brez navdušenja, ali brez ljubezni do dela ne gre. Tej naravni “modrosti" prihaja na pomoč tudi moderna psihologija. Pojem “emotivni kvocient" je nekaj novega. Zasledil sem ga v knjigi ameriškega psihologa D. Colemana Čustvena inteligenca. Knjiga je v zelo kratkem času pošla (dobil sem jo komaj v četrti ali peti knjigami), kar priča o tem, da je problem zelo občuten. Upajmo, da bo tudi ta nova senzibilnost pripomogla k pravilnemu ovrednotenju glasbene vzgoje. Prav problem glasbene vzgoje je v Italiji, zibelki glasbe, še posebno pereč. Glasba je v navadnih šolah prej redka izjema kot pravilo; državna glasbena šola pa si povsem zasluži ime “konservatorij", saj se le stežka in prepočasi prilagaja novim življenjskim pogojem in sodobnim glasbenim razmeram; še vedno sledi učnim programom, ki so jih sestavili pred šestdesetimi leti. Danes mora zadostiti dosti širšim potrebam. In mi? V starih časih je bila vzgoja (splošna in glasbena) le za plemstvo. Potem so si jo lahko privoščili le premožni sloji. (V določenem obdobju je bil klavir v “boljših" družinah obvezen). Zgleda, (naj to preverijo zgodovinarji in sociologi!), da v Trstu in okolici Slovenci nismo imeli “boljših" družin in odpadla je možnost domače glasbene vzgoje: prirojena ljubezen do glasbe (potreba izpovedovati čustva z glasbo) se je tako izražala najprej v ljudskem (zborovskem) petju in nato v industrijsko pokvarjeni domači (narodnozabavni) glasbi. Naše glasbene šole? Spartanska vzgoja je pojem; mi smo bolj podobni tistemu, ki je v svojega otroka zaverovan in vidi v njem le dobre lastnosti: zato mu vse odpušča in v vsem popušča; s posledicami, ki so nujne. Naši šoli lahko očitamo to, kar lahko očitamo konservatoriju: tehnika brez glasbene vsebine nima nobenega smisla in študij “za diplomo" vzbudi prej odpor, kot pa ljubezen do glasbe. (Ko beremo o uspehih naše šole, beremo o izpitih na konservatoriju in o uspehih na tekmovanjih; vzbuditi ljubezen do glasbe najbrž ni dovolj viden uspeh). Ali imamo sploh kakšne načrte glede glasbene dejavnosti, ki bi presegala pevske zbore in narod-nozabavno glasbo? Sola zgleda sama sebi namen: po dokončanem študiju - praznina! Ta očitek gre pravzaprav bolj vodstvu, kot pa šoli v širšem smislu. Za poučevanje na italijanskem konservatoriju niso potrebne diplome, pač pa koncertna dejavnost. To je velika vzpodbuda za mlade. Naših mladih glasbenikov nismo znali vzpodbuditi v tem smislu in koncertno delovanje glasbenikov, ki na naših glasbenih šolah poučujejo je prej izjema kot pravilo. (Študij z docentom, ki se sam ne ukvarja aktivno z glasbo pa je lahko še bolj moreč. Izgovor, da je lahko dober koncertant slab pedagog še zdaleka ne pomeni, da je slab koncertant dober pedagog!). Taka odmaknjenost od žive glasbe pa pripelje do takih posledic, kot smo jih opazili ob koncertu Slovenske filharmonije v gledališču Rossetti. Če je taka glasbena neaktivnost več ali manj vidna sicer, bo pa še posebej opazna, ko bo neka komisija izbirala učne moči za državni konservatorij s slovenskim učnim jezikom. To je spet boleča točka. O tem sem že večkrat pisal: kako naj zahtevamo državno glasbeno šolo s slovenskim učnim jezikom, če si pol stoletja po končani vojni še nismo znali vzgojiti slovensko govorečih učnih moči? Koncertno delovanje sicer nekaj stane, vendar bi se lahko dejavnost poklicnih glasbenikov prepletala z dejavnostjo ljubiteljev. Morali bi le izbrati primemo dejavnost. Pred leti je pri Glasbeni matici deloval Oddelek za staro glasbo. Ko govorim o stari glasbi, večkrat slišim pripombe o specializaciji in podobno. Pri tem pomislim na tečaje, ki jih prireja italijansko Društvo za kljunasto flavto v Urbinu in ki so bili zlasti v prvih sedemdesetih letih še posebno množični. Ali lahko petsto udeležencev (starih od 8 do 80 let) imenujemo strokovnjake-specialiste? Ali pa gre mogoče za ljudi, ki so v stari glasbi dobili najlažji in najnaravnejši način, da so v glasbi lahko tudi sami aktivni? Zanimive in vzpodbudne besede o novih možnostih glasbene vzgoje sem prebral v zadnji številki revije Pretoki v članku Kakšno šolo hočemo? Ge bi pouk glasbe zastavili smotrno in sodobno, bi bil to lahko bistven doprinos h kultumejšemu glasbenemu življenju. Ge se bomo zgledovali po zastarelih šolskih programih, pa bo Slovenska filharmonija v Trstu še igrala prazni dvorani. Miloš Pahor Sklad Mitja Cuk in deželni prispevki Spoštovano uredništvo! Zahvaljujem se vam za dobronamerno pozornost, ki ste jo 9.7.1996 posvetili na prvi strani vašega cenjenega dnevnika Skladu Mitja Cuk v zvezi z deželnim prispevkom, katerega je bil deležen z drugimi ustanovami. Oblika, ki ste jo izbrali za informacijo javnosti s tem v zvezi (nekateri površni bralci so celo razumeli, da je Sklad prejel kar 400 milijonov lir prispevka), in nepopolnost infomacije me silita v pisanje. Prosim, da bi vsaj s približno enakim poudarkom kot omenjeno novico objavili še te moje vrstice. Sklad Mitja Cuk je neprofitna ustanova - taka torej, ki nima komercialne dejavnosti, s katero bi se lahko vzdrževala. Ukvarja se največ s problemi in s problematičnimi otroki, zato tudi nima tolikega števila navdušenih privržencev, kolikor jih lahko šteje športno, rekreativno ali kulturno društvo. Naši ustanovi dežela Furlanija-Julijska krajina priznava, da si prizadeva za pomoč prizadetim, in ima pravico zaprositi na osnovi ustreznega zakona za deželni prispevek, ki naj bi ji omogočal preživetje in delovanje. Ob nastanku tega zakona (1986) je prispevek znašal 75 do 80 % stroškov. To pa pomeni, da smo sami poskrbeli za kritje 20 do 25 % razlike pri vsaki pobudi, za katero smo pejeli prispevek. To smo lahko storili predvsem s pomočjo naših ljudi, iskrenih darovalcev. Danes krije na osnovi kasnejšega deželnega odloka prispevek le do 40 % predvidenih stroškov. Nam so na primer letos dodelili 26 % prispevka na predvidene stroške za vodenje ustanove. To pomeni, da moramo, če so nam na primer dodelili prispevek 26.000. 000 lir, imeti za 100.000.000 milijonov lir stroškov, če ne želimo izgubiti deželnega prispevka. To pa hkrati pomeni, da moramo plačati 74.000. 000 lir stroškov iz svojega žepa. V redno vzdrževanje ustanov uvršča Dežela stroške za najemnino, telefon, pošto, ogrevanje, za porabo elektrike in vode, za osebje, pisarniške stroške, tehnični servis itd. Medtem ko katerikoli obrtnik ali trgovec skuša npr. zmanjšati svoje stroške za telefon ali za pisarniške pripomočke, če vidi, da ne bo prišel varno z realnimi dohodki do konca poslovnega leta, morajo Sklad Mitja Cuk in vse podobne ustanove na vsak način trositi in kopičiti stroške do predvidene višine, če ne želijo izgubiti ali vrniti deželnega prispevka. Toda, s cim naj te stroške krijemo? Na dlani je, da je razlika med prispevkom in zahtevano dokumentacijo stroškov ogromna, pa tudi nelogična, če naj omogoča ustanovam, ki pomagajo kakorkoli prizadetim, obstajati. Razdeljevanje prispevkov po takem ključu in odstotku ustvarja lahko le nove deficite, ki se kopičijo na stare iz prejšnjih let ter dre vi j o humanitarne ustanove v pogubo. Dežela namreč ne predvideva kakega posebnega fonda, iz katerega bi lahko črpali pomoč za občasno sanacijo deficitov teh ustanov. Tak deficit se je nabral v četrtletju, ki je za nami, tudi Skladu Mitja Cuk. V štiriletnem obdobju 1992. do 1995. leta se je nabralo za vodenje in vzdrževanje dejavnosti Sklada Mitja Cuk in Vzgojnozaposlitve-nega središča Mitja Cuk, kljub radodarnosti naših ljudi in vzporednim pobudam Sklada, za 200 milijonov lir dolga. O tem sta seznanjeni obe naši krovni organizaciji. Dolg pa je Se vedno nepokrit in do danes še ne vemo, kako ga bomo odplačali. Z odličnim spoštovanjem Predsednik Stanislava Sosič Cuk Hačrt visoke hitrosti / illy '_______politika / praznik liberazione NOVICE Lyon - Trst ni “italijanska muhavost" Ljudska stranka za soočenje s SKR Možnosti koalicije ob pokrajinskih volitvah Tržaški župan Riccardo Illy je naslovil odprto pismo na ministra za prevoze Claudia Burlanda, v katerem mu odgovarja na njegove nedavne in vznemirljive izjave o Železniški visoki hitrosti; naCrt Lyon - Trst nikakor ni 1 Lel I 1 1 Tl C' L’ O T>n 1 1 k* r-! T 71-1 f' 4* , > i /-T ni r-\ TI I1 1 ^ 1 z-1 r . ... ! umasuiLKiurran pnontet, ki j m je zacnai tivropsK SVet- Trazaski župan zato -v ministrovo vednost in v ved o°st vseh- v tiskovnem poročilu na kratko obnavlja etapi te8a važnega evrospkega cilja. 9 Potrebi po razvoju koridorja St. 5 (železniških in ce ^biih zvez Trst-Kijev) je stekla razprava meseca mara 1994 na panevropski konferenci o prevozih na Kreti, me s®ca decembra istega leta pa je bilo na vrhu predsed nikov držav v Essnu sklenjeno, da bo seznamu prvil , 1 o. M a lanskem decemberskem vrhu predsedniko držav v Madridu je bilo potrjeno, da je treba načrt St. 5 n Sam° vključiti v seznam, ampak da mora pobuda postal vben uizav, iuui usuu, m se cu pnuruzujejo. žiupan Illy zato poudarja, da ima infrastruktura ne< imun Ttrvliin IM ir-, r,-w-x-»>r-xi rxl "1 A -»-.m K be Je tudi obvezala, da jo bo uresničila. Povezava snetkami in Trstom ni torej -kar bi minister želel Za6 A^ati' notranje vprašanje povezav, ampak je del Širše; aQta mednarodnih razsežnosti. izvažanje in za investicije -poudarja župan Illy-: Ofrehno ------ “ mvesticije ter modeme m učinkovite zveze ne zai , ajo in ne žeti spoštovati obvez, pomeni, da Zeli odreži ra 1,0 ter južno Francijo in Španijo iz teh tokov in si m za to prevzeti vse odgovornosti. Če pa bo žel ene^6 Ponovno proučiti, bo ta analiza privedla le < zave^^6't0 ie Potrditve strateške važnosti te pov Pndi dezebii odbornik za prevoze Giorgio Mattassi j~m_str°ve izvaje vzel na znanje z obžalovanjem; mi en ie podčrtal, da minister nikakor ne more zataj g ® °d 14 prioriteh o infrastrukturah, ki jih je Evrops 1 sprejel v Essnu, panevropska konferenca pa na Kre »Ko bi dan tržaških pokrajinskih volitev sodili po jutru, bi kazalo, da se bodo volitve 24. novembra dobro iztekle.« Tako je občinski svetovalec Stranke komunistične prenove Jacopo Venier ocenil prvo javno srečanje med Oljko in SKP, na katerem je bil govor o morebitnih volilnih zavezništvih za jesensko volilno preizkušnjo. Srečanje je bilo v torek na prazniku Liberazione. O političnih perspektivah demokratičnega zavezništva po aprilskih volitvah so z Venierom razpravljali podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin za DSL, občinski svetovalec zelenih Russignan in član tajništva Ljudske stranke Ennio Severino. Kot izhaja iz tiskovnega sporočila SKP, je bilo srečanje zelo plodno: udeleženci so spregovorili o krajevni in deželni politični situaciji in iz razprave je bilo mogoče ugotoviti, da obstajajo možnosti za dogovor med SKP in Oljko ob jesenskih pokrajinskih volitvah. Prisotne je še najbolj prijetno presenetila velika razpoložljivost Ljudske stranke za soočenje s SKP, seveda v luCi združitve demokratičnih sil, da bi na volitvah premagale desnico. Venier je uvodoma podčrtal, da predstavlja SKP četrto politično silo tako na krajevni kot na vsedržavnem ravni. Njen politični boj v obrambo najbolj šibkih slojev prebivalstva je treba torej upoštevati. Vsaka stranka se zavzema za oblast. Zato bo SKP preverila, ali obstajajo pogoji za zavezništvo z Oljko. Volilna zmaga v takem primeru ne zadostuje, saj je treba pozitivno odgovoriti na zahteve ljudi. SKP bo zato iskala zavezništva na podlagi programov, ki naj pozitivno rešijo probleme zaposlitve, socialnih vprašanj in demokratičnih pravic. Ennio Severino (LS) je opozoril, da je zmotno postavljati Ljudsko stranko in SKP na nasprotujoča si konca demokratičnega zavezništva, »ker se ekstremne točke včasih dotikajo«. Po njegovem mnenju je treba preseči protikomunistične predsodke in tudi za pokrajinske volitve sestaviti tako zavezništvo, ki bo - kot 21. aprila - premagalo desnico. Poudaril je tudi, da zastavlja Bertinotti resna vsebinska vprašanja o mezdah in lastninjenju, s katerimi se je treba spoprijeti. Miloš Budin (DSL) je naglasil, da smo prešli iz proporčnega volilnega sistema na večinski, ki privilegira zavezništva. Vsaka stranka se mora zato odreci delu svoje specifičnosti v korist koalicije. Poudaril je, da se odnosi med Oljko in SKP vsekakor izboljšujejo. Prejudicialna zapora do komunistov je bila presežena, stranke, ki sestavljajo Oljko, morajo zato biti do SKP bolj razpoložljive. O deželni koaliciji je Budin naglasil, da je sedanja večina edino možno demokratično zavezništvo, sicer bi bilo potrebno povezovanje z desničarskimi silami. O Severni ligi je povedal, da je v naši deželi odprta in demokratična, in da je zato koalicija z njo možna. Russignan (zeleni) se je obregnil predvsem ob dogajanja na Tržaški občini in je poudaril, da je tudi v tržaškem občinskem svetu potrebna koalicija s SKP, a komunisti bi morali ob tem sprejeti koalicijsko logiko. V repliki je Severino naglasil, da je iz srečanja izšla potreba po široki koaliciji, ki naj bi na pokrajinskih volitvah s skupnimi močmi premagala desnico, Venier pa je opozoril, da bo treba sedaj, ko so bila presežena prejudicialna stališča do SKP, izluščiti tista vsebinska vprašanja, okrog katerih naj bi se zgostilo delovanje demokratične koalicije. Bratina in Camerini o slovenski televiziji Senatorja Darko Bratina in Fulvio Camerini sta naslovila na ministrskega predsednika Prodija in ministra za poste Maccanica vprašanje v zvezi s slovenskimi televizijskimi oddajami RAI v naši dežeh. Glede na obveze, ki jih je sprejelo vodstvo RAI za radijsko in televizijsko oddajanje v slovenščini v krajih, kjer živi slovenska narodnostna skupnost, senatorja sprašujeta, zakaj so prebivalci Nadiskih, Terske, Kanalske in Rezijanske dohne prikrajšani za to pravico. Sprašujeta tudi za vzroke, ki onemogočajo gledanje slovenske televizije v zgornji tržaški okolici. Senatorja zaključujeta svoj dokument z zahtevo, da vlada zagotovi vsej slovenski manjšini v deželi F-Jk javno televizijsko službo v njenem jeziku. V Zgoniku bodo predstavili Langherjevo knjigo V Zgoniku pri Cepjerlovih (hišna št. 36) bo v okviru Poletnih večerov v četrtek, 18. julija, predstavitev knjige Alexandra Langerja »Odločitev za sožitje«, ki jo prireja KD Rdeča Zvezda v sodelovanju s krožkom Istria. Gosta večera bosta zgo-niški župan Tamara Blazina in koprski župan Aurelio Juri, večer pa bo popestrila Barbara Briščik, ki bo igrala na kitaro. Začetek ob 21. uri. Sledilo bo družabno srečanje. V Miljah še praznik SKP Na trgu bivše ladjedelnice Felzegi se bo do 15. t.m. nadaljeval praznik komunističnega glasila Liberazione. Drevi ob 20. uri (s ponovitvijo ob 23.30) bodo predvajali še nepoznane filmske posnetke, ki vsebujejo intervju z namestnikom poveljnika zapatistične osvobodilne vojske Marco-som. Ob 21. uri pa bo nastopila tržaška glasbena skupina B.L.U.E.S. Vzgojna kampanja o izrabljenih mazivih V okviru vsedržavne potujoče vzgojne ter informativne kampanje »Circoliamo«, ki jo prireja Obvezni konzorcij izrabljenih maziv s pokroviteljstvom ministrstev za okolje, za industrijo ter za trgovino in obrtništvo, konference predsednikov Dežel in avtonomnih pokrajin, bo jutri ob 11.30 na sedežu deželnega ravnateljstva za okolje v Ul. Giuha 75/1 tiskovna konferenca - srečanje, na kateri bodo predstavniki institucij, poklicnih kategorij, Legambiente, karabinjerjev in finančne straže spregovorili o škodi, ki jo v okolju povzroča napačno uničevanje izrabljenih maziv. BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO ® Obveznice BTP se koristijo od 1. julija 1996 in zapadejo 1. julija 2006. F Obveznice dajejo letno 8,75% bruto obresti, izplačljive 1. januarja in 1. julija za vsako leto trajanja posojila, z izvedenimi davčnimi odbitki. ® Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. ■Dejanski čisti donos prejšnje prodaje desetletnih BTP je znašal letno ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 15. julija. ■ Obresti obveznic BTP se koristijo od 1. julija 1996; ob vplačilu (18. julija) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. INDUSTRIJA / VČERAJ SESTANEK NA DE2ELI Oživitev proizvodnje v bivši ladjedelnici Uslužbencem jamčijo novo zaposlitev Deželni odbornik za industrijo Gianfranco Moretton je sklical včeraj dopoldne v sejni dvorani odborništva sestanek v zvezi z usodo nekdanje ladjedelnice oziroma Tržaškega arzenala sv. Marka. Udeležili so se ga župan Illy, predstavnik Fincantierija dr. Caratu, predsednik industrijcev Azzarita, glasnik Inter-sinda dr. Sambo ter pokrajinske in deželne delegacije sindikatov CGIL-CISL-UIL in kovinarskih organizacij FIOM-FIM-UILM. Kako spet izkoristiti območje TASM v industrijske in druge proizvajalne namene? Pred odgovorom na to vprašanje, so poudarili sindikalisti, je treba razrešiti problem Fincantierijevih uslužbencev, nakar je dr. Caratu zagotovil, da ti ne bodo ob zaposlitev, temveč jih bodo dobršen del kvečjemu preselili v tržiško ladjedelnico. Kaj pa drugi? Zaposlili naj bi jih podjetniki, ki se bodo zasidrali znotraj obrata, seveda samo pod določenimi pogoji; ti so odvisni od poklicne prekvalifika- cije in od same volje delovnih moči, saj ni nikjer rečeno, da jim bo takšna rešitev po godu. Na vsak način bodo vso zadevo poglobili na razgovorih s predstavniki treh sindikatov in Fincantierija. Vsi udeleženci sestanka so vsekakor poudarili, da bi ponovno ovrednotenje območja nekdanje slovite ladjedelnice in poznejše popravljalnice ladij s sprožitvijo svežih industrijsko-proizvodnih dejavnosti zelo ugodno vplivalo na ves lokalni ekonomski sistem in seveda tudi na tukajšnjo zaposlenostno raven. Odbornik Moretton je ob koncu srečanja napovedal, da bo imel že v naslednjih dneh več predhodnih razčišCevalnih sestankov, na katerih bodo preverili vse tehnične vidike vnovične valorizacije opuščenih zemljišč in naprav, obenem pa poskušali ubrati takšno pot, ki bi zajamčila kar najbolj usklajeno spelja-vo sanacijsko-razvojnega programa. Izvršilni normativi: Cecotti pri ministru Predsednik deželnega odbora Sergio Cecotti ter odbornika Oscarre Lepre in Lodovico Sonego so se včeraj v Rimu sestali z ministrom za deželna vprašanja Francom Bassaninijem. V središču srečanja je bilo vprašanje dopolnitve izvršilnih normativov glede krajevnih ustanov, uradov za delo ter za ambientalne in kulturne dobrine. Dežela namreč, kot so podčrtali njeni predstavniki, zahteva pospešitev postopka za odobritev omenjenih normativov in torej čimprejšnje sklicanje paritetne komisije med predstavniki Države in Dežele. Minister Bassanini se je vsekakor strinjal z delovnimi smernicami Dežele, ki so po njegovih besedah v skladu z izbirami vlade glede krajevnih institucij. __________DEŽELA / ZAKONSKI OSNUTEK__ Na Krasu bodo lahko zrasli občinski parki Pozitivna ocena podpredsednika deželnega sveta Budina RAZSTAVA / KULTURNI DOM PROSEK Pogled v sijaj ljudskih noš Prikaz na novo skrojenih oblačil Na Krasu ne bo celovitega naravnega parka, bodo pa zaščiteni naravni rezervati. Seveda, če bo deželni svet z glasovanjem potrdil zakonski osnutek, ki ga je v torek odobrila pristojna deželna komisija. Med elani komisije je tudi podpredsednik deželnega sveta MiloS Budin, ki je včeraj odločitev pozitivno ocenil. »Zakonski osnutek postavlja v ospredje vrednotenje in zaSCitenje določenega kraskega teritorija. Na Tržaškem gre za štiri območja, tako imenovane rezervate. Poseben člen poverja Kraški gorski skupnosti upravljanje teh območij, občinam pa je dana možnost, da ustanovijo lastne občinske ali medobčinske parke. Vsa ta območja, rezervati in občinski parki, predstavljajo celoto, kjer bo mogoče izpeljati vse pozitivne dejavnosti za dejansko uresničevanje naravnega parka.« Štiri zavarovana območja, ki jih omenja zakonski osnutek, zavzemajo Dolino Glinščice, hrib Medvedjak, Volnik in območje devinskih sten pod tamkajšnjim gradom. Podpredsednik Budin se je zaustavil tudi pri razliki med odobrenim osnutkom in predlogom, ki ga je iznesel svetovalec zelenih Mioni: »Edina dejanska razlika med določbami zakonskega osnutka in Mionijevim predlogom, se nanaša na lov. Ce bi deželna komisija odobrila predlog zelenih, bi bil lov prepovedan na celotnem kraškem območju. V tem primeru pa bo lov prepovedan samo v območjih, ki so evidentirana kot rezervati. Razen vprašanja lova ne obstaja nobena razlika med sprejetim zakonskim osnutkom in amandmajem zelenih.« Zakonski osnutek ponuja občinam možnost za ustanovitev občinskih in medobčinskih parkov. Budin je prepričan, da bodo občine to možnost tudi izkoristile: »Obstoječi oblinski regulacijski načrti že sedaj določajo zelo obširna zaščitena območja, tako imenovane "cone F“. V okoliških občinah so to območja za vasmi, proti meji, taka območja pa so predvidena tudi v regulacijskem načrtu tržaške občine. Na teh območjih so dovoljene le tradicionalne dejavnosti: kmetijstvo, seCnja, pasa. Posameznim občinam se bo sedaj absolutno izplačalo proglasiti ta vinkulirana območja za občinski park, ker bodo - z razliko od sedanjega stanja - dobile od Dežele prispevek za aktivno poseganje v zaščiteno območje, na primer za kmetijske in gozdne dejavnosti, za urejanje pešpoti in klancev ter še za druga podobna opravila.« Ocena zakonskega osnutka je po mnenju Miloša Budina skratka pozitivna, ker bodo imeli Kraška gorska skupnost in posamezne občine možnost načrtovanja za posege na kraškem območju, za kar bodo tudi prejela ustrezna deželna sredstva. Ti posegi so neohodno potrebni, saj smo priča vse večjemu spreminjanju teritorija: gmajna izginja, z njo pa tudi različne vrste rastlinja; pešpoti so vse bolj zaraščene. Aktivni posegi pa morajo biti tudi strokovno premišljeni. Ce bo deželni svet odobril sedanji zakonski osnutek, bo dana Kraški gorski skupnosti pristojnost za posege na teritoriju, kar je seveda pozitivno, ker ne bodo za to ustanavljali nove ustanove. Tudi občine, ki bodo ustanovile občinske parke, bodo lahko poverile Kraški gorski skupnosti nalogo za njihovo upravljanje, da bi bilo tako delovanje na zaščitenih območjih homogeno. Osnutek nadalje predvideva, da mora KGS v roku šestih mesecih zaposliti ustrezno strokovno osebje, na primer izvedence za natu-ralistiko, agronomijo, gozdarstvo. Tudi po tej, zaposlitveni plati, je torej zakonski osnutek o zaščitenih območjih na Krasu nadvse pozitiven. V kulturnem domu na Proseku je bila ob koncu tedna, v okviru vaškega praznika, na ogled razstava na novo skrojenih ljudskih noš, ki so jih ustvarile pridne roke skupine dvajsetih domačink pod vodstvom Adriane Cibic Regent. Kot v spremnem predstavitvenem lističu poudarjajo prireditelji - ali pa bi bilo morda bolje reci prirediteljice, saj iz razstavljenih oblek, spodnjih kril, predpast-nikov, rut, trakov, sploh iz vseh številnih pritiklin tukajšnje bogate ljudske noše pa tudi iz same postavitve kar veje dolge rodove stara ženska skrbna ljubezen za lepo in urejeno obleko, ki je moškemu delu sveta povečini Se tuja - dekleta in žene s Proseka, Kontove-la in nekaterih drugih vasi je k temu ambicioznemu cilju spodbudil uspeh razstave originalnih noš leta 1994. V letu in pol dela je tako nastalo pravo premoženje dekliških, ženskih, moš- kih in otroških noš, ki verno sledijo originalnim, ki jih še hranijo na tem območju, veliko teh pa je zbrala prav Adriana Cibic Regent. Na obiskovalce razstave je najbrž še najgloblji vtis pustila ljubezen, s katero so bile obleke izdelane, vidna želja, da bi v barvah, blagu, vezeninah izpričevale pripadnost in izvor njihovih lastnic, kot nekakšna otipljiva čustvena vez s prednicami, ki so te obleke nosile ob raznih slovestnostih. Ob razkošju oblek, v katerih prevladujejo temnomodra in vijoličasta krila z rdečim trakom in črnim predpasnikom, kakršne so naj-pogostje nosili na Proseku in Kontovelu, medtem ko barvito noto dajejo bolj pisana plisi-rana krila redkejše »ba-vele«, ob belini belih vezenih bluz in rut ter zamolklem svilenem sijaju karponov, v iz bolj grobega volnenega blaga moških noš, ki jih dopolnjujejo veliki srebrni gumbi, bele srajce in pisani telovniki, pa ni razbrati truda, ki ga je njihova izdelava zahtevala, na dolgotrajno iskanje blaga, ki mora imeti pravo barvo, pravi vzorec in pravi lesk. Na novo skrojene noše so bile tako povsem ubrano postavljene ob tri originale Skedenjske noše, ki jih je posodila Erika Fonda. Te so se s svojim svojstvenim krojem povsem razlikovale od madrjerskih noš, ki so prevladovale v zahodni tržaški okolici, združevale pa so jih številni posamezni detajli, predvsem pa čut iste pripadnosti. (bov) Adriana Cibic Regent se najprisrCneje zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu pobude, se posebej družini Erike Fonda, ki je posodila stare dragocene originale noš. H POVOJNA TRAGEDIJA / SMRT DRUŽINE PIZZI GA h S. Albertini izziva Kučana Hude žalih/e na račun koprskega župana Aurelia Jurija Tržaška Lega nazionale je izdala tiskovno sporočilo o tem, kako si njen predsednik Paolo Sardos Albertini prizadeva za izkop ostankov italijanske družine Pizziga, »ki so jo oktobra 1945 masakrirali Titovi partizani«, iz skupnega groba pri Pobegih blizu Kopra in za njihov »civilen in krščanski« pokop, kot tudi za to, da se na kraju poboja postavi spominska plošCa. Odv. Albertini je k temu že večkrat pozval koprskega župana Aurelia Jurija, piše v sporočilu za tisk (vendar je začetnica županovega priimka i in ne j), in ko se je ta naposled odločil, da odgovori, je to storil »v najpopolnejšem vetero-ko-munističnem slogu, s klasičnim ”njet“«. Odvetnikovemu vabilu na srečanje naj bi župan dobesedno odgovoril, da nima in tudi ne bo imel časa. Albertini je to označil kot dokaz »arogance in neotesanosti« in sklenil, da se obrne kar na predsednika slovenske republike s prošnjo, naj pritisne na lokalno (koprsko) oblast. »Milan KuCan je z besedami večkrat potrdil svoj posluh za vse, kar je v zvezi s človeškimi pravicami, zdaj pa ima stvarno priložnost, da ta posluh dokaže z dejanji,« meni Sardos Albertini in nadaljuje: Republika Slovenija se želi vključiti med civilne države Evrope; no, tudi s tem primerom lahko pokaže, da je dokončno prelomila s »preteklostjo balkanskega barbarstva«. Vodja Lege nazionale gre še dlje: grob pri Pobegih vzporeja s skupnimi grobovi v Bosni, ki jih išCejo vojaške sile OZN, z druge strani pa tržaške oblasti, ki so Cesto v stiku »s tem gospodom lurijem«, svari, da imajo opraviti »z doslednim sinom pretekle, zločinske in morilske zgodovine«. NOVICE Blues v živo v Boris Sports klubu pri Briščikih Boris Sports klub v športnem centru Ervatti -BrišCiki je gostišCe, ki šteje le dobrih Sest mesecev delovanja. V tem kratkem obdobju pa se je v tem lokalu zvrstilo kar precej zanimivih koncertov. Kot nam je sam upravitelj Boris Vitez povedal, je prišel do zamisli o lokalu, kjer bi se izvajala glasba v živo zaradi glasbene puščave na Krasu. Na tem koncu je lahko človek prisluhnil glasbi v živo le na šagrah, Čeprav izključno plesne zvrsti. V Vitezovem lokalu pa smo v tem kratkem Času obratovanja lahko sledili koncertom folk, irske, rock in blues glasbe in s tem je upravitelj skušal zadovoljiti prav vse okuse. O tem pa smo lahko gotovi, saj je lokal ob teh koncertih kar natrpan. Drebi ob 21.30 pa bo na vrsti spet koncert blues glasbe z odličnim ameriškim glasbenikom, Adrianom B. Burnsom. 45-letni glasbenik prihaja iz VVashingtona in je znan po svojem temperamentnem načinu izvajanja te glasbene zvrsti. Virtuoz bluesa na akustični kot na električni kitari, odličen pevec z originalnim odrskim nastopom, se rad predstavi tudi s Širšim repertoarjem, ki obsega poleg bluesa še country, rock ’n 'roli, jazz in soul. (pan) NATEČAJ / ZA DOBRE LJUDI Kdor resnično ljubi žival, je ne bo pustil na cedilu Paolo Ghersina: "Črtanje Kraškega parka je sramotno" Deželni svetovalec zelenih Paolo Ghersina je včeraj izdal tiskovno poročilo o vprašanju deželnega zakona o parkih oziroma o »sramotnem izbrisu Kraškega parka.« Ukrep o zaščitenih področjih je bil že itak v zamudi, ugotavlja Ghersina, v svetovalski komisiji pa je bil odobren z nesprejemljivim izvzetjem Kraškega parka, edinega, ki ga je vsedržavni zakon predvidel že leta 1972. Laguna in Kras, torej najdelikatnejši ambien-talni in kulturni okolji mednarodnega pomena, dodaja, bosta tako nerazumljivo skrčeni. Vse to pa se je zgodilo z doprinosom koalicijskih strank Oljke, ki so -vsaj kar zadeva Kras- vedno podpirale ustanovitev parka. Občina Trst je že drugič razpisala državni natečaj z naslovom Dobri na cesti (I buoni della strada). Namenjen je prijateljem živali za to, da bi Gez poletje rešili kar največ psičkov (in muc), ki jih brezvestneži zapustijo ob cesti ali v gmajni, da se le neobremenjeno odpeljejo na počitnikovanje. Vsakdo, ki bo storil takšno dobro dejanje, naj to sporoči do 15. septembra županstvu in 5. oktobra se bo lahko udeležil slovesnega nagrajevanja v dvorani občinskega sveta. Razsodišču, ki bo izbralo najizrazitejše primere ljubezni do živali, bo predsedovala zvezdo-slovka Margherita Hack, sestavljali pa še svetnik na prizivnem sodišču v Benetkah Antonio De Nico-lo, tržaški podžupan Roberto Damiani, občinski odbornik Gianni Pecol Co- minotto, odv. Franco Bruno, predsednik tržaškega združenja ljubiteljev psov Stelio Rosolini in sodelavka RAI Maddalena Lu-bini. V preteklosti so dve nagradi podelili tudi post mortem: dvajsetletno Angelo Scappaticcio iz Ver-cellija je povozil avto v trenutku, ko je priskočila na pomoč mačku, mareša-la karabinjerjev Rolanda Vaglinija iz Cascine Val-darna pa je povozil vlak na železniški postaji v Lucci, kjer je hotel rešiti psa, ki se je potepal med tiri. Posebno priznanje je prejel težki vojni invalid Giovanni Mandolini iz Vidma, ki se še zdaj z invalidskim vozičkom podi po Furlaniji in odnaša na varno zapuščene ali potepuške živali. Nagrajen je bil tudi nemški ovčar Elf iz Milana, ki je rešil muca. SKRB ZA OKOLJE Priznanje štivanski papirnici Burgo Marsikdo se sprašuje, kako je v naših krajih z industrijskim onesnaževanjem okolja. Je tisto malo industrijskih obratov, kar jih še premoremo na Tržaškem, povsem v skladu z normami, ki preprečujejo onesnaževanje? Droben a pomenljiv in zadovoljiv odgovor prihaja v teh dneh iz šti-vanske papirnice Burgo. Včeraj so namreč štivan-skemu obratu med krajšo slovesnostjo na sedežu Združenja industrijcev v Trstu podelili priznanje »Betz R.o.e. Partnership Award«, ki ga družba »Betz Laboratories«, ena največjih svetovnih proizvajalk kemijskih dodatkov za razkuževanje industrijskih odpadnih voda, podeljuje obratom, ki so dosegli dobre rezultate pri zaščiti okolja. Burgo je prva papirnica v Evropi, ki je bila deležna tega priznanja, kot znano pa so papirnice med najbolj onesnažujočimi industrijskimi objekti. V štivanskem obratu proizvajajo lahek glajen papir. Proizvodna zmogljivost znaša 400 tisoC ton letno, zaposlenih pa je veC kot 700 ljudi. Da bi zmanjšali na minimum možnosti negativnega vpliva na okolje, so uvedli poseben proces odstranjevanja odpadkov s tem, da kar 90 odsto le-teh spet uporabijo za izdelavo posebnega gradbenega materiala. Proti smradu pa uporabljajo program nadzora nad bakteriCno fermentacijo. Količina odpadkov se tako zmanjša za dobrih 40 tisoC ton letno, kar je letna količina odpadkov mesta s 70 tisoC prebivalci. KULTURA Plodna sezona društva Barkovlje SKD iz Barkovelj, ki je še vedno brez sedeža, saj obnovitvena dela še niso končana, se lahko ponaša s kar bogato in uspešno sezono. V glavnem se je odvijala na sedežu Jadralnega kluba Sirena, nekaj prireditev in izletov pa so člani opravili drugje. Pregled delovanja so člani odbora podali na zadnji seji, ki je bila pred dnevi. Sezono je društvo začelo, kot že večkrat, s praznikom za 50 in 60-letnike. Tokrat so organizirali izlet v Benečijo, in sicer v Čedad, na Staro Goro in v Klodič. Slavljenci so prejeli spominske kolajne, petja in zabave ni manjkalo. 21. novembra so imeli v gosteh Lojzeta Abrama, ki je pokazal diapozitive s svojega potovanja po parkih jugozahodnga dela ZDA. 14. decembra je društvo priredilo občni zbor. Lepo so pripravili tudi praznik slovenske kulture. V goste so povabili pevke zbora Ivan Grbec iz Skednja z musicalom ”Z roko v roki zaplešimo kolo ljubezni”. Na oljčno nedeljo so učenci domače šole podali lutkovno igro o muci Copatarici, gostja iz Slovenije Andreja Krvina pokazala predmete iz lecta, nakar je nastopila še vokalna skupina Resonet. 24. aprila je imelo društvo že tradicionalno pokušnjo kruha in vina, na kateri so domači vinogradniki Prejeli pokale in diplome, domačinka Sabina Ni-brant pa je spekla kar 16 vrst kruha in drugih sladic. 21. maja je bil na Opčinah koncert, ki so ga skupno pripravili ZSKD, društvo Tabor in barkovljansko društvo. Izkupiček je bil namenjen kritju stroškov za obnovo barkovljanskega sedeža; nastopili pa so Črtomir SiškoviC, Simona Mallozzi in Mojca SiškoviC. Opensko društvo je dalo brezplačno na razpolago svojo dvorano. 11. junija je bil v barkovljanski cerkvi prav tako dobrodelni koncert vokalne skupine Resonet, ki jo vodi Aleksandra Pertot. Sezono pa so člani zaključili s skupnim izletom v Vrsno in Kobarid. Vreme sicer ni bilo lepo, a elani so se kljub vsemu veseli vrnili domov. Neva Lukeš OBVESTILA kRUT ponuja svojim elanom posebno promocijo 10-dnevno zdravljenje u°lenjskih toplicah od 25. avgUsta do 5. septembra. Plsovanje in informacije na sedežu Krožka v Ul. Ci-Cerone 8. Tel. St. 3720062. SKGZ obvešča, da bo pisarna od 8. julija do 31. av-gUsta zaprta v popoldanskih urah ' Nadaljujejo se vpisovanja v Poletna sre-lsca Sklada Mitja Cuk. 1) °letno srediSCe v otroškem vrtcu na Proseku: o 1. do 15. avgusta od 8. o 17. ure. 2) Poletno sre-lsCe v otroškem vrtcu na uPCinah: od 19. do 31. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narod- FC PRIMORJE priredi na Proseku 12., 13., 14., 15., 19., 20., 21. in 22. julija Športni praznik V petek, 12. t. m., ob 20.30 celovečerni program : plesna Sola ALEXANDER SHOVV v soboto, 13. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom Long Zlunk v nedeljo, 14. t. m., ob 18. uri koncert Godbe iz Proseka, ob 20.30 ples z ansamblom Adria kvintet v ponedeljek, 15. t. m. ob 20.30 ples z ansamblom Happv dav .... Odprtje kioskov ob 17. uri. Specialitete na žaru in domaCe vino. Vabljeni! Gn Park j® Padriče JULIJ V GLASBI vsak četrtek: TAM - TAM RADIO (Funky) petek: ENPANDER (italijanska glasba) sobota: LATO B (Acid jazz) nedelja: CORAL LATINO + EDGAR ROSARIO D.J. (salsa) od 21. ure dalje ni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 10. in 12. uro, razen ob sobotah (tel.212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah od 1. julija do 31. avgusta od 8.00 do 13.00 ure (Možno vpisovanje iz tedna v teden do Četrtka). POLETNI CENTER v LONJERJU bo letos, v organizaciji KD Lonjer-Katina-ra, stekel od 22. julija do 2. avgusta z urnikom od 8.00 do 13.00. Za informacije in prijave pokličite na tel. 910178 (Jana). DANES, 11. t. m., ob 21. uri se bo odvijal v Boris Sports clubu - Športni center Ervatti - BriSCiki edinstveni koncert blues glasbe americana Adriana Burnsa. Za edini njegov nastop v Italiji vsi toplo vabljeni! Vstop prost! VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 11. julija 1996 OLGA Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.53 - Dolžina dneva 15.27 - Luna vzide ob 2.24 in zatone ob 17.13. Jutri, PETEK, 12. julija 1996 MOHOR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,7 stopinje, zračni tlak 1023 mb naraSCa, veter zahodnik 8 km na uro, vlaga 38-od-stotna, nebo rahlo oblačno, morje.skoraj mirno, temperatura morja 21,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giulio Gruber, Alex Pacifico, Pie-tro Vodni, Luca Sineri, Te-rence Pribetic, Mattia Bais. UMRLI SO: 80-letni Bruno Colledani, 58-letna Maria Silvia Colja, 91-letna Aurelia Novach, 88-letna Giovanna Fabian, 84-letni Giovanni Mauri, 50-letni Pietro Maniglia, 72-letni Gi-no Bragaloni, 72-letni Pa-squalino Danieli, 86-letni Antonio Rebek, 81-letna Zorka Vudrak, 66-letni Vir-gilio Crisma, 60-letna Giovanna Bello, 81-letni Giuseppe Clai, 68-letna Maria Pellaschiar. #1111 & £ E »I OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PLIN, VODO - TRST Obveščamo, da je od 1. julija t.l. metan dražji 2, 50 lir za kub/m. Nove cene metana so sledeče; ~ za gospodinjstvo (kuhanje in topla voda) ~ individualno ogrevanje za celotno porabo " skupna poraba za ogrevanje pod 50.000 kub m/letno " skupna poraba za ogrevanje nad 50.000 kub.m/letno ~ nivilno vsestransko kurjenje ~ industrijska in obrtniška Poraba pod 100.000 kub m/letno ~ industrijska in obrtniška Poraba mad 100.000 kub./m.letno lir/kub.m 556.60 519.61 509,86 500,66 490,17 361,90 334,30 K navedenim cenam se prištejejo še davčne pristojbine ter fiksna kvota, ki jo predvideva ukrep CIP št. 16/93 z dne 23.12.1993, in znaša: kuhinjska poraba tarifa Tl stanovanjska poraba tarifa T2 ostala poraba 36.000 lir letno 60.000 lir letno 41,4 lir x porabljenih kub.m od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 UL Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefontane 39. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8, do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO LEKARNE Od PONEDELJKA, 8. do SOBOTE, 13. JULIJA 1996 Normalen urnik lekarn ARISTON - 21.30 »L’uo-mo delle stelle«, r. Giuseppe Tornatore, i. Sergio Ca-stellitto, Tiziana Lodato. EKCELSIOR - 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »In viag-gio con Pippo«, prod. Walt Disney. EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.45, 22.00 »Dead man« r. Jim Jarmusch, i. Johnny Depp. AMBASCIATORI 17.00, 19.30, 22.15 »Strange days«. NAZIONALE 1 -17.00, 19.30, 22.15 »Pulp fiction« i. John Travolta. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15. 22.15 »Loc-ness«. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Ueser-cito delle dodici scimmie«, i. Bruce VVillis, Brad Piti, Madeleine Stovve. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.10, 18.30 »Balto«, risanka; 20.00, 22.10 »Good bye mr. Holland«. MIGNON - 16.00 - 22.00 »La ninfomane del porno shop«, poru., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Thafs amore - Dne improbabili sedutto-ri«. ALCIONE - 20.00, 22.00 »Va dove ti porta il cuore« r. Cristina Comencini. LUMIERE - 20.30, 22.15 »Ninfa plebea«, i. Nina VVerthmiiler. \M PRIREDITVE STRANKA KOMUNISTIČNE STRANKE praznuje v Zgoniku 19., 20., 21. in 22. t. m. PRAZNIK. Igrali bodo Status Symbol in Long Slunk. CENTER za mentalno zdravljenje v Nabrežini v sodelovanju z občino De-vin-Nabrežina in Zvezo prostovoljcev Križ-Nabreži-na vabijo prijatelje, znance in vaščane na družabnost BLISKI POLETJA, ki bo jutri, 11. t. m. od 18. ure dalje. Zabava in glasba na odprtem . Vabljeni vsi! OBČINSKO ZDRUŽENJE prostovoljnih gasilcev Breg vabi na GASILSKI PRAZNIK, ki bo od sobote, 13. do ponedeljka, 15.1 . m. v Ricmanjih na Zrebcevem. Za večerno plesno zabavo bosta igrali skupini Long Slunk in Happy day, kioski bodo kot običajno založeni s “Sagrskimi" poslasticami. MLADINSKI KROŽEK BAZOVICA prireja v soboto, 13. in nedeljo, 14. t. m. na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici VAŠKI PRAZNIK. V soboto in nedeljo od 16. ure dalje vam bodo v dobro založenih kioskih postregli z raznimi jedmi na žaru, dobrim vinom in osvežilnimi pijačami. V večernih urah pa Vas bo zabaval ansambel Oasi. OBČINA REPENTABOR priredi 13. in 14. t. m. v Re-pnu 34. RAZSTAVO TERANA IN DOMAČIH BELIH VIN. Program: v soboto, 13. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov na Mouzarju, ob 18.30 uradna otvoritev vinske razstave. Sodelujeta Logarski oktet in domači Dedenaro Roberto z branjem lastnih poezij, ob 19. uri otvoritev razstav v sodelovanju s KD Kraški dom, v galeriji Kraške hiše razstava slikarke Adriane Scarizza, v Kraškem muzeju razstava slik, narodnih vezenin in gobelinov Bizjaka Milana in Veronike, od 21. od 01 ples z ansamblom Keydea ter v nedeljo, 14. t.m., ob 8. uri mednarodni balinarski turnir v organizaciji balinarske sekcije Kraški dom in pod pokroviteljstvom občine, ob 9. uri ex tempere za otroke vrtca in za osnovno ter srednješolsko mladino v sodelovanju s KD Kraški dom, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19. uri nagrajevanje najboljših razstavljenih vin, nagrajevanje udeležencev ex tempora ter od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom Keydea. Prireditev se bo vršila v razstavnem prostoru MOUZAR pri telo-vadnici-socialnem centru v Repnu. Prireditev organizira občina Repentabor. LJUDSKI KROŽEK BRIN in KROŽEK ’91 vabita v nedeljo, 14. t. m., ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu na ogled lutkovne predstave. Nastopali bodo slovaška folklorna skupina. H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obveSCa da je bil 14. junija objavljen v Uradnem listu natečaj po naslovih za prosta mesta na slovenskih srednjih in višjih šolah v Gorici in Trstu. Rok za prošnje zapade 13. julija. Podrobnejše informacije in obrazec prošnje dobite pri Sindikatu slovenske šole, ul. Carducci 8, II. nadstropje v torek in Četrtek od 16. ure do 17.30, v sredo od 10. ure do 11.30. GLASBENA MATICA TRST - Sola "M. Kogoj” vpisuje za šolsko leto 96/97 do 30. 7., od 9. do 12. ure. Informacije - tel. 418605 vsak dan razen sobote (ul. R. Manna 29). DTTZG Žiga Zois obvešča, da bo v Času od 15.7.1996 do 24.8.1996 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure; ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure; sobota zaprto. Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati Časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 7796600 - vsak dan od 13.00 do 19.00 MALI OGLASI tel. 040-361888 IŠČEMO tehnika predstavnika - Tomšič s.r.l. Tel. 0481-591275. KUPIM knjige za prvi razred Znanstvenega liceja -jezikovna smer. Telefon 213524 ob večernih urah. PRODAM avtomobil Citroen BX 14, letnik 86. Telefon 327023. PRODAM knjige in kasete tečaja italijanšcine/anglešci-ne in angleščine/italijanščine za 600.000 lir. Tel na št. 228486 od 17. do 19. ure. PRODAM knjige za vse razrede (razen za prvi razred) znanstvenega liceja. Tel. št. 200834. PRODAM fiat 126, opravljen pregled, nov motor za 3.000.000 lir. Tel. št. 040/225973 ali 44404. ISCM prijaznega prijatelja od 62/65 let za skupne izlete in ples. Pisati na “Fermo posta Dolina”, pod geslo “Prijateljstvo” 34018 Dolina- Trst. ZA OKREPITEV podjetja išCemo 12 področnih koordinatorjev, do 35.leta starosti, za organizirano delo v kraju bivališča. Dober zaslužek. Nobene investicije. Tel. št. 0421/75468. ZADRUGA zaposli žensko osebje za CišCenje uradov in stavb z italijanskim državljanstvom. Tel. št. 040/943294 ali 228556. RESTAVRACIJA Baba Cika v petek. 12. t. m. od 21. ure dalje latinskoameriška glasba v živo PROECT TRE. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden v Sa-matorci. OSMICO ima v Kolu-drovci Janko Budin. OSMICA je v Mavhinjah pri Normi Gabrovec. PRISPEVKI Ob 50. obletnici smrti oCeta Milana daruje Adrija-na Godina 100.000 lir za Etnografski muzej v Skednju. V spomin na dragega brata Kiljana Ferlugo daruje sestra Hermina 50.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine. V spomin na Marico Sonce Giorgi daruje Milka Švab 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na Marijo Daneu daruje Milka Švab 25.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Igorja darujeta mama in Nora 100.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Gigija Bogat-ca darujeta Vera in Nino Košuta 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V isti namen daruje Srečko Sedmak 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Ob 25. obletnici smrti nepozabnega moža Hermana Milic daruje žena Kristina 50.000 lir za PZ RdeCa zvezda, 50.000 lir za SK Kras, 50.000 lir za nabrežin-ski pevski zbor in 50.000 lir za nabrezinsko godbo. Namesto cvetja na grob Kiljana Ferluga daruje Nadja 10.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine. Ob 1. obletnici smrti sestre Ljudmile in ob 19. obletnici smrti brata Antona daruje Rozina 50.000 lir za padriško cerkev. V spomin na Gigija Bo-gatca darujeta Boris in Ljubo Košuta z družinami 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Kriza in 30.000 lir za SD Mladina. V trajen spomin na tov. Gigija Bogatca daruje Nadja 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na Gigija Bogatca daruje Drago Sedmak z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Križu in 50.000 lir za SD Mladina. Namesto cvetja na grob Milke Starc por. Gerdevic daruje družina Vittorio Cesar 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom; 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. t Nepričakovano nas je zapustila naša predraga Olga Križman vd. Guštin Pogreb bo danes, 11. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na re-pentabrsko pokopališče. Žalostno vest sporočajo sin Branko z ženo Danilo, hči Ljubica z možem Milanom, vnuki Tiziana, Lorena, Elvis in Karin ter ostalo sorodstvo Repen, 11. 7. 1996 Ciao nona! Tiziana, Lorena, Elvis in Karin (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob prerani izgubi drage Olge izrekajo družini Guštin in sorodstvu iskreno sožalje Dušan, Igor in Miloš Tul Ob težki izgubi drage mame Olge izreka iskreno sožalje hčerki Ljubici in sinu Branku ter svojcem župnijska skupnost Repentabor Ob izgubi drage mame in none Olge Križman izreka družini in sorodstvu globoko sožalje sekcija VZPI-ANPI Repentabor Ob izgubi predrage mame Olge izreka sožalje sinu Branku in hčeri Ljubici ter družinama NK Kras Sekcija VZPI-ANPI občine Zgonik izreka iskreno sožalje družini ob smrti soborca Gigija Bogatca. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemalo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST - Ul. Voldirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 MUSICAL / CANTANDO SOTTO LA PIOGGIA VIDEM / ROCK KONCERT NA GRADU Nov uspel poskus skupine deta Rondo Lou Reed spet v odlični formi Navdušil je ne preveč številno občinstvo In tudi tokrat je poskus uspel: skupina della Rancia bo lahko tudi musical Cantando sotto la pioggia uvrstila na vse daljši seznam kakovostnih predstav, ki so všeč tako strokovnjakov kot širši publiki. Krstno predstavitev italijanske verzije slovitega glasbenega filma (po oceni nekaterih strokovnjakov gre za najboljši glasbeni film vseh Časov in enega najboljših filmov sploh) in kasnejše adaptacije za oder Singin’ in the rain je tržaško občinstvo, ki je tradicionalno veliko bolj navezano na opereto, sprejelo z odkritim navdušenjem. In s tem ponovno potrdilo, da se je gledališče Verdi, ki je glavni organizator mednarodnega operetnega festivala, pravilno odločilo, ko je šlo ponovno v špa-novijo s Saveriom Marconijem in ostalimi elani domiselne in izredno dinamične skupine della Rancia. Cantando sotto la pioggia je namreč druga koprodukcija omenjenih ustanov, pri nas pa smo se - po zaslugi drugih deželnih in tržaških gledališč, ki so »Čudo iz Tolentina« odkrili pred Verdijem - lahko naslajali nad skoraj vsemi musicali skupine della Rancia. Kljub izkušnjam in velikim uspehom pa je bil tokratni izziv težak. Kdor pozna (se pravi velika večina) odličen film z velikim Ge-neom Kellyjem (film je tudi režiral s Stanleyem Donenom, s katerim je ustvaril tudi koreografije) in ostalimi izvrstnimi izvajalci, potem že ve, da ga »poitalijančiti« in prenesti na oder (pri tem so se nanašali na posrečeno angleško priredbo Tommyja Steelea) ni bilo lahko. Skupina della Rancia dosledno uveljavlja načelo, da morajo biti vsi teksti v jeziku, ki ga obvlada »ciljna publika«, se pravi v konkretnem primeru v itaUjanšči-ni. Svetovni evergreeni, kot je nedvomno Singin’ in the rain - med drugim so prav okrog prijetne pesmi »zgradih« istoimenski film - dobijo nove besede, ki morajo zveneti prav tako privlačno kot originalne. Ce je bilo prevajanje songov med najtežjimi nalogami »poitalijančenja« musicala West side story, ki so ga predstavili na lanskem operetnem festivalu, pa je tokratna predstava terjala veliko domiselnih rezijskih prijemov. In v tem se je Saverio Marconi izkazal, saj je predstavo posrečeno prepletel z dogajanjem na odru (na celem ali delu) in pred- vajanjem filma. Zgodba, ki jo verjetno vsakdo pozna, predstavlja zvezdniški par iz obdobja nemega filma, ki se mora prilagoditi novemu, se pravi zvoku. Kako neposrečen nemi film z galantno-zgodovinsko vsebino postane uspešen glasbeni film, pa so lahko »potuhtali« in izvedli v površnem, a izredno domiselnem Hol-lywoodu. Skupina della Rancia v svoji postavitvi ohranja ameriško-hol-lywoodsko igrivost, s tem da poudarja komične situacije igranega dela (mogoče zaradi izredno preprieji-ve Edi Angelillo v vlogi »neme« zvezdnice Line Lamont?). Veliko priložnosti, da zablesti (in prav tako odlični Manuel Frattini kot Cosmo Brovvn jih vse izkoristi, na sliki s Pa-ganinijem), nudi tudi nesebičnemu prijatelju glavnega junaka. Sicer pa bi po prvotni zamisli avtorjev scenarija za film Greena in Comdena moral biti »mali glasbenik« osrednji junak, zato so tudi zanj Porterju ukradli pesem Be a clovvn, ki je postala Make ’em laugh (odlično je plesno-peto točko podal tudi Frattini). Zvesti originalu s posluhom za ita-lijanski okus: tega osrednjega vodila se vselej drži Saverio Marconi s sodelavci. Tokrat to pomeni, da je postavitev razkošnejša od njegovih dosedanjih, vendar skromnejša - predvsem glede števila nastopajočih - od angleških predstav. Nedvomno pa so po zahtevnem italijanskem okusu bogati kostumi Zaire De Vincentiis, lepe in pripravne pa so tudi scene Al-da De Lorenza. Musical je posrečena kombinacija igre, petja in plesa. Slednjemu tokrat (morda zaradi ne prevelikega odra?) niso dali velikega poudarka, zaradi Cesar je bil nekoliko oškodovan Raf-faele Paganini v vlogi Dona Lockvvooda, ki je lahko potrdil, da je odličen plesalec, skoraj izključno v »broadwayski točki« (to si je v filmu priboril Gene Kelly). Drugače zelo dobra koreografija, za katero je poskrbela velika izvedenka Baayork Lee, je bila namreč nekoliko medla prav v slavni točki »pod dežjem«. DmgaCe pa je Paganini, ki se je moral spoprijeti z igranjem in petjem, dobro opravil nalogo, dobra pa je bila tudi prikupna Silvia Specchio v vlogi nežne Kathy Selden. Pravzaprav bi morali pohvaliti vse nastopajoče (nekateri so odigrali, odpeli in odplesali več vlog), sicer pa je dobra zasedba že pravi razpoznavni znak skupine della Rancia. Pogoj za uspeh kompleksne gledališke operacije, kot je musical, je uskladitev vseh potrebnih umetniških »sestavin« in tudi utečenost tehničnega kolesja. Prve so bile dobro premešane, tehnični stroj pa je - vsaj na videz - deloval skorajda brezhibno, upoštevati pa je treba, da je bilo zapletenih situacij na pretek. Vsaj omeniti je treba, da je orkester gledališča Verdi vodil Richard Parrinello, glasba - napisal jo je Nacio Herb Brovvn - v živo pa daje predstavi dodaten Car. Zato tudi skupina iz Tolentina rada sodeluje s tržaškim gledališkem, drugje si namreč tega »luksusa« ne more privoščiti. Breda Pahor Tridnevni intenzivni program rock glasbe v naši neposredni okolici se je zaključil v torek zvečer z nastopom ameriškega rockerja Louja Reeda na videmskem gradu (foto AWS). Po Vascu Rossiju, Bryanu Adamsu in Bobu Dylanu so ljubitelji glasbene scene imeli priložnost prisostvovati tudi nastopu morda najbolj reprezentativnega predstavnika newyorške rock scene. Lou Reed se je uveljavil pred tridesetimi leti kot vodja skupine Velvet Underground in je v prvih sedemdestih letih, ko je nastopal samostojno, veljal za enega med najboljšimi izvajalci rock glasbe. Videmski nastop je potrdil, da je Lou Reed v zadnjih Časih premostil globoko krizo in da kljub štirinpetdesetim letom še vedno sodi v sam vrh moderne glasbe. Sicer ne preveč številni videmski publiki Ohio ni niti dva-tisoC obiskovalcev) se je Lou Reed predstavil s tipično rock zasedbo: kitara, bas in bobni. Lou se ni nikoli posluževal glasbenih »ekskurzij« in se je raje držal osnovnih pravil rock glasbe, saj mu ta dovolijo, da pridejo do izraza njegova odlična besedila. Poldrugo uro dolgi ekskurzuz po bogati glasbeni karieri je uokviril s skladbama iz najboljših Časov: zaCel je s slavno Sweet Jane, zaključil pa s prav tako znano Satellite of Love. Vmes je Lou Reed brezhibno vodil spremljevalno trojico, med katerimi sta odlični bobnar Tony Smith in basist Fernando Sounders vseskozi diktirala močan tempo, kitarist Mike Rathke pa je dobro igral vlogo spremne kitare. Razpoloženi rocker je predstavil nekaj skladb iz letošnjega albuma (Egg Cream, Hang on to Your Emotions, Set the Tvdlight Reeling), Dirty Boulevard, hit iz njegovega najbojšega albuma zadnjih desetih let New York in druge klasike med katerimi tudi skladbi Doin’ the Things that We VVant to in How do You Think it Feels. Na začetku so prisotni spremljali koncert precej mirno, sede na stolicah in brez posebnih hrupnih odobravanj. Že po nekaj skladbah pa je Reedova glasba prevzela prisotne, najprej tiste iz prvih vrst, nato pa še ostale, ki so pridrveli pod oder, tako da so hočeš nočeš morali vsi stopiti na stole. Po dobri uri koncerta so Lou Reed in tovariši zapustili oder, na katerega so se za dolgi dodatek vrnili le po petminutnem klicanju navdušene publike, kateri so podarili še tri skladbe, med katerimi že prej omenjeno zaključno Satellite of Love. Z videmskim nastopom je Lou Reed dokazal, da je še daleč od zatona. Stari rockerji so še vedno v prvi vrsti in njihovi nastopi so prave učne ure glasbene tehnike in spretnosti. Koncertna sezona v naših krajih se po napornih treh dnevih nadaljuje z drugimi zanimivimi prireditvami. Poleg nastopov v okviru Folkesta nas bodo v prihodnjih dneh obiskali Rossana Casale (nocoj v Perli v Novi Gorci), Pitu-ra Freska (jutri v Kopru), Ivano Fossati (v soboto v vasi Šesto al Reghena pri Pordenonu), David Rion-dino (v soboto v Tržiču) in Številni drugi. Omeniti velja tudi tretji Beach bum Rock Festival, ki bo potekal od jutri do nedelje v Jesolu in na katerem bo nastopilo preko dvajset mladih, a že uveljavljenih skupin iz cele Evrope. FOLKEST / DREVI IN JUTRI Koprska večera letošnjega festivala etnične glasbe Festival etnične glasbe Folkest bo tudi letos prekoračil deželne oz. državne meje: kakor že lani bo tudi letos nekaj koncertov v Kopru. Dvodnevni obisk Folkesta na slovenski obali se bo zaCel drevi (ob 21. uri) z nastopom skupine Adio Leon! na dvorišču palače Gravisi Buttirai. Gre za glasbeni projekt Folkesta, ki so ga uresničili elani skupin Le sedon salvadie, Calicanto in Abies Alba. Ponujajo skupne točke, v katerih razkrivajo podobnosti ljudskega izročila narodov, ki so do pred dvesto leti živeli v okviru beneške republike (odtod tudi ime skupine). Rezultat je zanimiv repertoar, ki gre od starih pesmi beneške lagune mimo furlanskih »villot« do istrskih in dalmatinskih pesmi. Pesmi so posneli tudi na cd-plošCo, ki so jo izdali prav v okviru Folkesta. »Slovenski« del festivala se bo nadaljeval in zaključil jutri zvečer s koncertom na Titovem trgu. Nastopili bosta dve skupini, in sicer ligurska skupina I giovani canterini di S. Olcese in priznani beneški reg-gae bend Pitura Freska. Prvi ponujajo staro krajevno tradicijo polivokalnega petja Trallalero, to je zmes (stratifikacija) pet glasov: bas, tenor, bariton, nizki alt in glas kitara. Piture Freske pa ne gre posebej predstavljati, saj so njihove pesmi v beneškem dialektu dobro znane. Gre za zelo zabavno skupino, ki brezobzirno poje o vsakdanih problemih na zelo neposreden in duhovit način. AW Anastasia - očarljivo spajanje stare glasbe z novimi prijemi V nedeljo zvečer se je na gradu Sv. Justa v okviru prireditev »Castello in aria« po neusmiljenem vremenu vendar zvrstil glasbeni veCer, ki bi po programu moral biti že tretji. Nastopila je skupina makedonskih glasbenikov »Anastasia«, ki jo malokdo pozna, saj balkanska glasba zelo težko prodre v svetu, v katerem neusmiljeno vlada anglosaška in tej podobi klonirana glasba. Kdor je ljubitelj filma, pa je lahko prvič okusil iskano zvočnost te skupine v filmu »Pred dežjem« Mika ManCev-skega, ki je leta 1994 v Benetkah zmagal celo zlatega leva. Po Evropi je prav zaradi tega sodelovanja postala skupina Anastasia novi glasbeni pojav, pri nas se pa - kot vedno -taka zvrst pojavlja le redko. Zato je bil nedeljski koncert za Trst pravo presenečenje, saj je taka glasbena zvrst, ki mesa etnično z moderno elektronsko glasbo pri nas še nekoliko neznana. Po očarajocem, a nekoliko težkem koncertu sem se še nekoliko razgovorila z vodjo skupine Goranom Trajkoskim (igra na kaval in gajdo), ki mi je na kratko razložil njihovo delo in bodoče načrte. »Skupino smo ustanovili na koncu 80. let. Pravzaprav je Anastasia skupina treh glasbenikov. Poleg mene sta Zlatko Oridanski, ki igra na brenkala in kaval, ter Zoran Spasovski, bobnar in kla-viaturist skupine. Za koncerte pa se poslužujemo še drugih gostov, ki nam pomagajo do pravega zvoka. Na današnjem koncertu sta to bila naša prijatelja, izvrstna glasbenika, Petar Georgjevski, ki je poleg petja igral še kaval in klaviature ter klaviaturist Valentin Kenderovskl« Kako bi lahko opredelili vašo glasbo? Jaz bi jo nekako postavila med vrorld mušic, čeprav je vaša glasba ne le tradicionalno etnična, marveč se oslanja tudi na staroslovanske liturgične običaje. »Tako je. Ne bi se opredelil za vvorld mušic. Naša glasbena misel je mnogo bolj obširna. V veliki meri se opiramo na praslovansko liturgijo in ob tem tudi na prave liturgične običaje. Procesije so bile namreč vesel dogodek, ki so ga na ulicah spremljali ne le s petjem, temveč tudi s takratnimi instrumenti. Zato pa tudi mi veliko uporabljamo tradicionalne instrumente, kot so različna tolkala, kaval, brenkala, pa gaj-da. Poleg praslovanske liturgije in makedonske ljudske glasbe se nanašamo tudi na prijeme Cangadiške tradicije, ki pa sledi istambulski glasbi.« Vse pa nekako ovijete z modernejšim pristopom, uporabo elektronskih in ojačenih istru-menti? »Kot je izjavil veliki makedonski pesnik in mislec Grigor PrliCev: »Vsak umetnik mora delati v tradicionalnem duhu in v Času katerem živi.« Po tej misli se zgleduje tudi naša skupina.« Moram priznati, da vam je ta spojitev tradicije z modernejšo glasbo karseda uspela. Imate po tržaškem v načrtih še mnogo drugih koncertov? »Po Italiji, Hrvaški, Makedoniji in Črni gori imamo že dogovorjenih veliko nastopov, za nadaljnje koncerte pa se še dogovarjamo. Trenutno pa nam je najbolj pri srcu priprava novega cd-ja, ki bi moral biti dokončan decembra letos.« pan ITALIJA / PREDSEDNIK SODNEGA ZBORA OUISTELLI IZGUBIL VERODOSTOJNOST NOVICE Zastrupljeno ozračje na procesu proti Priebkeju Pozicijske luči za kamele SYDNEY - V zahodnoavstralskem turističnem mestecu Broome so oblasti sklenile, da morajo imeti tudi kamele zadnje utripajoče pozicijske luči, ker predstavljajo resno nevarnost za noCni promet. Do sedaj so se morali le srečnemu naključju zahvaliti, da na znamenitem Gable Beachu Se ni prišlo do nesreč. Ob zatonu se namreč na to obalo z avtomobili in pes poda na stotine ljudi. Številne agencije pa so organizirale ogled sončnega zatona s te obale tudi na kamelah. Poziv naj se ta sodni zbor odpove sojenju nacističnemu krvniku shujšal za 150 kilogramov RIM - Po včerajšnjih zapletih na procesu Priebke je lahko vsakomur jasno, da je rimsko vojaško prizivrto sodišče naredilo mačjo uslugo sodstvu, ker ni zamenjalo predsednika sodnega zbora Quistellija in stranskega sodnika Rocchija, kot je to zahteval javni tožilec Intelisano. Ko je namreč včeraj Priebkejev odvetnik Elio Di Rezze zahteval začasno svobodo ali vsaj nišni zapor za svojega varovanca, je predsednik na razumljive proteste svoj-pev žrtev Ardeatinskih jam zagrozil, da jih bo izgnal iz sodne dvorane. Ljudje so iz protesta zapustili dvorano, kar je nov dokaz, da ne verjamejo v objektivnost sodnega zbora. Giovanni Gigliozzi, Predsednik združenja svojcev žrtev, je opravcil ta protest. Po njegovem predsednik Quistelli ni v slabi veri, temveč je neprimeren za ta proces,'ker nima moralne in kulturne občutljivosti, »kar je prava tragedija«. Da je ta vojaški sodni zbor neprimeren, priCa |udi poziv skupine ita-ujanskih politikov in zgodovinarjev, naj se vojaški sodniki odpovejo sojenju, ^ker so izgubili neobremenjenost, verodostojnost ln objektivnost, ki so Predpogoj za nepristran- sko razsodbo«. Da bo sedaj proces prehajal iz enega v drugi zaplet, je še dodatno dokazal odvetnik italijanske židovske skupnosti Terracini, ki je zahteval, da Priekeju sodijo pred navadnim in ne pred vojaškim sodiščem. Erich Priebke ni bil namreč pripadnik VVermachta, temveč esesovec, pripadnik torej nacistične politične milice, ki je bila politična in ne vojaška organizacija. Terracini je obenem navedel dve razsodbi niirem-berškega sodišča, po katerih Schutz-Staffel (zaščitni oddelki) niso bili vojaška temveč zločinska organizacija. Dodal je še, da so v Franciji vsem nacističnim zločincem sodila navadna sodišCa in ne vojaška. NEW YORK - Po dveh mesecih je Michael He-branko shujšal za 150 kilogramov, tako da se je lahko vrnil na svoj dom skozi vhodna vrata. Ko so ga pred dvema mesecema sprejeli v bolnišnico, so morali porušiti del pročelja njegove hiše v Brookly-nu, ker je tehtal 400 kilogramov in ni uspel skozi glavna vrata. V poseben rešilec so ga spravili s pomočjo žerjava, celotni prevoz pa je stal skoraj 15 milijonov lir. Policija rešila 142 polžev ŽENEVA - V bernskem kantonu je policija rešila 142 zaščitenih polžev, ki jih je nabral neki sladokusec. Kot kaže, je nekdo opazil moža, ko je nabiral polže, in obvestil policijo. Polže so rešili, preden bi končali v ponvi. Ubil shizofreničnega sina ATENE - Primer 54-letnega inženirja Apostlosa Ko-smasa, ki je ubil svojega 27-letnega shizofreničnega sina, je od nedelje vest dneva v Grčiji. OCe je sina ubil s krampom, njegovo truplo zažgal in ga nato poskušal razkosati, a ga je pri sklepnem opravilu zalotila policija. Zena in druga dva sinova branita oCeta, ker so bili tudi oni vsakodnevne žrtve nasilnega sina in brata. Novi iranski šariatski zakonik TEHERAN - V torek je v Iranu stopil v veljavo novi kazenski zakonik, ki se v celoti sklicuje na koransko pravo. V resnici ni ta zakonik nobena novost, ker so že sedaj kamenjali prešuštnike in prešuštnice ter z bičanjem kaznovali predzakonske spolne odnose. Novost je le v tem, da so sedaj vse norme šariatskega prava strnili v uradni kazenski zakonik. V njem je seveda tudi nekaj norm o pravicah državljanov. Tako policija ne sme vdirati v stanovanja in aretirati ljudi brez sodnega naloga. Nedvomno pa so najbolj sporni tisti členi, ki se nanašajo na prešuštvo in spolne »delikte«. Ne sa- mo da zakonik potrjuje šariatsko normo o kamenjanju prešuštnikov, temveč navaja, da lahko samo prevarani mož ubije ženo in njenega ljubimca, če ju zaloti v grehu. Novi zakonik predvideva 99 udarcev z biCem za »nezakonite spolne odnose« (pred poroko); od dveh do šestih mesecev zapora za tiste, ki uvažajo, proizvajajo ali pijejo alkoholne pijače; 74 udarcev z bičem, ali pa od deset dni do dva meseca zapora za Zenske, ki v javnosti niso zastrte od peta do las. Do sedaj so »grešno oblečene ženske« lahko varuhom islamske morale plačale denarno kazen in se tako izognile bičanju ali pa zaporu. Prav do te norme je še največji odpor, ke Ker so za ženske take obleke prava mora v vroCem iranskem poletju, medtem ko se njihovi možje in sinovi lahko sprehajajo v srajcan in majcah s kratkimi rokavi. Novi kazenski zakonik pa predvideva kazni tudi za politične delikte. Tako je predvidena smrtna kazen »za atentat na državno varnost in njene funkcionarje«. Prav tako bo doletela smrt vsakogar, ki bo žalil spomin na pokojnega imama Homeinija, ali pa žalil njegovega naslednika ajatu-laha Hameneja. Snežna ujma S helikopterji rešujejo ljudi iz zasneženih južnoafriških Drakovih gora (Telefoto AP) ARABSKI EMIRATI / POSEBNA DENARNA POMOČ Sklad za pomoč pri poroki Fantje se raje odločijo za poroke s tujkami, ker so »cenejše« DUHA! - Združeni arabski emirati doživljajo skokovit gospodarski razc-v9b a ne uspejo rešiti vprašanja meša-jaih zakonov, ki ogrožajo arabsko identiteto te federacije. Mešani zakoni namreč naraščajo, ker so cenejši od Porok z domačinkami. Zaman so oblasti leta 1992 ustanovile Sklad pomoči 70 Poroke, pojava niso uspele zajeziti. Pri Arushiju, najelegantnejšem du-ajskem butiku, stane nevestina poročna obleka od 7.000 do 55.000 do-k?eV (od deset do 78 milijonov lir). »Nevestina obleka, dragulji in stroški za poročno kosilo so v breme mlado- jn poročenca,« navaja Mireille Aubree, direktorica Arushija. Po pisanju krajevnega tiska stane mladoporočenca poroka z domačinko od 80 do 100 tisoč dolarjev. Sklad prispeva le 20 tisoč dolarjev, tako da se morajo fantje zadolžiti, če hočejo poročiti domačinko. Nič čudnega torej, da se večina odloči za tujke, pa naj bodo to Evropejke ali pa dekleta z Indijske podceline. Prve ne zanimajo ne drage obleke in ne kričeči dragulji, za druge pa je poroka beg iz revščine in bede. Oblasti sedaj že premišljujejo, da bi mešane zakone prepovedale. CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. julija 1996 in zapadlostjo 1. julija 2003. ■ Znesek prvega kupona in naslednjih kuponov izplačljiv 1. januarja in 1. julija za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila mesec pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,30 na semester. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 7,50%. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Bane a dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 15. julija. ■ Obresti obveznic CCT se koristijo od 1. julija; ob vplačilu (18. julija) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznic bo vsekakor vnovčil cel kupon. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. GORICA Četrtek, 11. julija 1996 NOVICE PO PROCEDURALNIH ZAPLETIH GORICA / PRIREDITEV SE JE SKLENILA SINOČI V Gabrjah pripravljajo poletni praznik Kulturno društvo Skala v Gabrjah prireja, ob koncu tedna, tradicionalni poletni praznik, ki se bo sklenil v nedeljo s tekmovanjem v košnji in nastopom Kraškega kvinteta. Sicer pa se na tradicionalno prireditev pripravljajo tudi mladi, ki se aktivno ali pa zgolj rekreacijsko ukvarjajo s Športom. Na sporedu so namreč finalna srečanja v malem nogometu in to v.okviru 10. gabrskega turnirja, ki se je pričel 22. junija in ki so se ga poleg domačih ekip udeležile tudi skupine iz raznih drugih krajev, celo s Tržaškega. Glede tridnevnega praznovanja pa velja zabeležiti pomembnejše prireditve: jutri, v petek, bo nagrajevanje zmagovalcev turnirja v malem nogometu (moški, ženske) ljubitelji kart pa se bodo lahko pomerili v briškoli. Sobotni program predvideva plesno zabavo; igral bo ansambel "Belle de jour”, v nedeljo, s pričetkom ob 18. uri, bo tradicionalno tekmovanje koscev, zatem pa nastop Kraškega kvinteta. Gabrci, ki so znani kot dobri organizatorji, bodo tudi tokrat poskrbeli za jedi na žaru in da nihče ne bo žejen. Federconsumatori o naglici glede izvajanja zakona 412/93 Predstavniki združenja potrošnikov Federconsumatori so te dni zaprosili za srečanje s predstavniki pokrajinske uprave. Na srečanju so izrazili številne kritike in pomisleke glede izvajanja zakona 412/93 glede kontrole kurišč. Predstavniki Federconsorzi so posebej opozorili na birokratski pristop in na dejstvo, da morajo občani, tako ali drugače, plačati 38 tisoč lir. Federconsumatori se strinja s cilji predpisov ( znižanje onesnaževanja, varčevanje glede uporabe energetskih virov, zagotavljanje varnosti), vendar pa kritizira pristop pokrajinske uprave in predlaga da se rok (ki sicer zapade 31. t.m.) za ureditev formalnosti odgodi do konca leta. Danes in jutri pokrajinski svet Danes od 14.30 do 17.30 bo zasedal goriski pokrajinski svet. Seja se bo nadaljevala jutri, ob istem Času ter 30, julija od 17.30 do 23.30. Danes in jutri se bo pokrajinski svet ukvarjal s svežnjem načrtov za posodabljanje šolskih stavb. Razpravljal bo o dvanajstih gradbenih posegih, oziroma posegih za posodabljanje in usklajevanje instalacij zakonskim predpisom ter tudi o srednjeročnem načrtu posegov za obdobje 1996/98. Na področju šolstva naj bi pokrajina uporabila nekaj nad pet milijard lir. Na seji sklicani 30. julija pa bo na dnevnem redu odobritev obračuna za leto 1995. Za ovrednotenje dela glasbenika Mazzolinija Silvino Poletto je pred kratkim goriškim občinskim in pokrajinskim upraviteljem predlagal, da bi poskrbeli za ohranitev zapuščine Giovannija Mazzolinija, skladatelja in odličnega izvajalca ljudske glasbe. Gradivo (predvsem partiture) naj bi zbral in hranil sklad, ki bi nosil ime "Giovan-ni Mazzolini”. Statut končno v razpravi Nevarnost "čiščenja" še ni mimo - "Vdor" v delo komisije Ljubljanski zbor ”Ave” najboljši na letošnjem tekmovanju C.A. Seghizzi Danes se pričenja posvet o glasbeni vzgoji V goriškem občinskem svetu se je sinoči končno začela razprava o spremembah statuta. Brez proceduralnih zapletov tudi tokrat ni šlo; dobro uro se je predsednik skupščine dogovarjal o poteku razprave o tem specifičnem vprašanju; prav toliko časa pa je zahtevalo razčiščevanje ob prvem proceduralnem zapletu, ki v trenutku ko poročamo še traja. Pravzaprav si je težave nakopala občinska uprava sama, oziroma odbor, ki je predložil dva dopolnilna, oziroma spreminjeval-na predloga s katerima so bili svetovalci seznanjeni šele na včerajšnji seji. Prav ta okoliščina je sprožila vrsto pomislekov, če naj se amandmaja zavrneta ali sprejmeta. Vabilo na sejo je namreč vsebovalo izrecno navedbo, da se predlogi za amandmaje morajo predložiti najkasneje do 12. ure 5. julija. Ugotovljeno je bilo, da je bil eden od dveh predlogov odbora predložen šele na včerajšnji seji, oziroma tik pred tem. Odbornica Franciosova je predlog obrazložila in nato umaknila. Kot svojega pa ga je takoj zatem predložil načelnik svetovalske skupine Forza Italia Sergio Fomasir. In okrog tega se je potem vnela precej dolga razprava o umestnosti ponovnega odprtja roka za vlaganje amandmajev. Razprava o spremembah občinskega statuta se bo nadaljevala tudi danes in jutri. Zatem pa je na vrsti razprava o novem pravilniku oziroma poslovniku občinskega sveta. Pri elanih komisije, ki je pripravljala prilagoditev statuta novim zakonskim predpisom (zakon št. 81/93, 415/93 in zakonski dekret 77/95) smo se pozanimali za potek postopka. Komisija, ki ji je predsedoval predstavnik misovske-ga gibanja Sergio Cosma (na to mesto je bil imenovan še v času, ko je podpiral večinsko koalicijo), je v skoraj Šestih mesecih opravila pomembno nalogo in pripravila osnutek novega statuta, ki je v glavnem upošteval po zakonu obvezujoče spremembe, oziroma prilagoditve. Stvari so se zapletle ko je komisija skoraj dokončala delo z "vdorom” nove članice, predstavnice Forza Italia, ki je komisiji hotela vsiliti niz amandmajev. Cilj je bil očitno počistiti se tistih nekaj "koncesij” glede slovenske prisotnosti, ki jih zajema sedanji in še zmeraj veljavni statut. Na srečo se "vdor” ni posrečil, vendar pa je tako ravnanje sprožilo val proceduralnih težav in ni izključeno, da se bo poskus čiščenja Statuta ponovil med razpravo, s predlaganjem popravkov. Na začetku razprave o statutu - pred tem je občinski svet skorajda brez razprave odobril tri sklepe finančnega značaja, ki so vezani na urejanje tekočega proračuna - je podžupan prebral krajšo izjavo odsotnega Valentija v kateri le ta izraža, da naj bi se razprava odvijala v duhu strpnosti in odprtosti in pojasnjuje zaplet v postopku sprejemanja oziroma prilagajanja statuta. Zupanovo izjavo je takoj zatem popravil svetovalec Spazzapan (SSk), sicer član komisije za statut in pojasnil okoliščine "vdora” v dotedanje usklajeno delo komisije. V Gorici se je sinoči s podelitvijo nagrad in nastopom nagrajenih pevskih zborov sklenila 35. mednarodna pevska revija Cesare Augusto Seghizzi. Pričela se je že v nedeljo zvečer z nastopom osmih zborov na gradu, kjer so občinstvu pripravili zelo pester in prijeten koncert ljudskih pesmi. Tekmovalni del prireditve se je pričel v ponedeljek, nadaljeval v torek in zaključil včeraj popoldne. Včeraj so nastopale vokalne skupine. Na letošnji izvedbi mednarodnega natečaja so se na odlično mesto uvrstili pevci zbora ”Ave” iz Ljubljane. Komisija jim je prisodila drugo mesto v kategoriji polifonije (prvega mesta niso prisodili), prvo mesto v kategoriji polifonije (programski projekt) in tretje mesto v kategoriji vokalnih skupin do največ dvanajst glasov. Torej so elani ljubljanskega zbora pravi zmagovalci letošnje prireditve. V skupini vokalnih skupin - nastopa sta bila včeraj predpoldne in popoldne, je komisija drugo mesto (prvega niso prisodili) prisodila zboru madrigalistov iz Reggio Emilie. V kategoriji polifonskega petja (programski projekt) so se na drugo mesto uvrstili elani zbor univerze v San Joseju (ZDA) in mladinski pevski zbor "Kamer” iz Rige. Na včerajšnjem drugem tekmovalnem koncertu je nastopila tudi tržaška vokalna skupina "Musiča noster amor” (na sliki foto Bumba-ca). Letošnja mednarodna pevska prireditev, ki je zagotovo ena najpomembnejših in po tradiciji zagotovo tudi ena najstarejših, saj je nastala še v letih hladne vojne in je v mno-gočem pomagala premagovati takratne zapreke in zidove, je minila tudi v znamenju precejšnje negotovosti. Postavlja se namreč vprašanje zagotavljanja primernih finančnih sredstev, prenehanja ali selitve pobude v okolje, ki bo bolj dovzetno. Ze lani je bilo to vprašanje postavljeno v ospredje, vendar pa so prireditelji naleteli predvsem na gluha ušesa. Bo letošnji apel obrodil uspeh? Medtem ko so se pevski zbori sinoči poslovili, se danes pričenja 27. evropski posvet o glasbeni vzgoji. Hranilnice Te dni se je zaključil postopek imenovanja novega ravnatelja Goriške hranilnice. To odgovorno nalogo bo opravljal dr. Giuseppe Bragaglia, dosedanji namestnik ravnatelja. Sklep o imenovanju je upravni svet sprejel 17. junija, Banca dltalia pa ga je prav te dni potrdila. Namestnik ravnatelja bo Giorgio Miloc-co. Dr. Bragaglia se je rodil pred 55 leti v kraju Molinella pri Bologni. Pri bolonjski hranilnici in posojilnici je opravljal pomembne naloge, v Gorico pa je prišel leta 1980 in prevzel pri Goriški hranilnici pomembne naloge vodilnega funkcionarja. V Tržiču pa je doma novi namestnik ravnatelja. Giorgio Mi-locco, ki je v banki zaposlen že skoraj 25 let in je doslej opravljal vrsto pomembnih nalog. MATURE / VČERAJ ZADNJI IZIDI Konec preizkušnje tudi na zavodu Galilej in Cankar Z objavo končnih izidov mature na zavodu "Ivan Cankar” (Oddelek za zunanjo trgovino) in na slovenski sekciji industrijskega tehničnega zavoda "Galilei” (Oddelek za informatiko) se je končala preizkušnja na vseh višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom. ZAVOD "IVAN CANKAR”: Borut Albreht 42/60, Sara Boškin 48, Zdenka Boskin 42, Nataša Černič 46, Boris Debeljak 44, Ksenija Devetak 40, Vesna Dolgan 56, Peter Figelj 50, Manuel Frandoli 44, Maja Humar 52, Tea Košuta 42, Irina Lovisoni 38, Borut Lozej 45, Maja Ož-bot 42, Denis Pavio 52, Serena Pellegrin 46, Patrick Seni 36, Tomaž Sosol 38, Sebastjan Sulič 46, Dean Sušmelj 50, Katja Terčič 45, Stefan Tommasi 60, Peter Zontar 45. ZAVOD "GALILEI”: Matej Ferfoglia 36/60, Aljoša Gergolet 38, Enrico Lapel 48, Alex Makuc 48, Matej Makuc 40, Robert Mucci 42, Denis Repovs 44, Gregor Štrukelj 42. LEGAMBIENTE Pomoč otrokom iz Ukrajine Na pobudo združenja Legambiente bo v Gorici, predvidoma v septembru, preživljala počitnice skupina otrok iz Ukrajine in Belorusije, ki prihajajo iz območij, ki so bila kontaminirana ob eksploziji reaktorja v Černobilu. Otroci stari od osem do trinajst let, bodo nastanjeni v zavodu Contavalle in tudi pri družinah. V rajonu Sv. Ane se je pred kratkim ustanovil odbor, ki mu predseduje Franco Ledri. PAKET "ALTISSIMO" Kam bo šlo 8 milijard? V naslovu postavke izginila Gorica Goriška pokrajina se utegne znajti brez zadnje transe dotacij (za leto 1996) predvidenih po zakonu St. 26/86 (paket Altissimo). Omenjeni zakon, ki predvideva dotacijo 30 milijard lir letno za poživitev gospodarstva v tržaški in goriski pokrajini, je sicer že zapadel konec lanskega leta, a je bilo s finančnim zakonom za letos predvideno izredno financiranje, Se za dobo enega leta. Do tu vse lepo in prav. Zapletlo se je, kakor izhaja iz daljšega poročila za tisk, ki sta ga podpisala župan Valenti in predsednik Trgovinske zbornice Be-vilacqua, pri registriranju postavk za stroške, oziroma pri naslavljanju posameznih poglavij. Iz naslova je namreč povsem izginila oznaka "Gorica” in tako so sredstva opre- deljena kot "Sklad, ki se porazdeli v odnosu na potrebe tržaškega območja”. Od tridesetih milijard lir, naj bi vsaj osem milijard šlo za pospeševanje gospodarstva na Goriškem. Taka je bila namreč porazdelitev v vseh teh letih. Bevilacqua in Valenti sta že seznanila predstavnike vlade in posebej opozorila oba goriska parlamentarca in zahtevata, da se "spodrsljaj” popravi takoj, oziroma v postopku spreminjanja in prilagajanja proračuna. Zahtevata tudi, da se jasno opredeli, koliko denarja je od skupne vsote predvideno za Goriško. Zupan in predsednik Trgovinske zbornice navajata tudi, da se želita izogniti jalovi kontrapoziciji in zaostrovanju odnosov, vendar bo treba vzeti v poštev tudi tako možnost. H RAZSTAVE V sinagogi v Ascolijevi ulici je do 13. t.m. odprta razstava fotografij Sergia Le-vija. Umik ogleda: od 18. do 20. ure. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - TAJNIŠTVO GORICA obvešča, da bo enotedenski seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol v Slovenj Gradcu od 25. do 30. avgusta. Prošnje sprejemajo odborniki SSS do 31. julija. 3 OBVESTILA SD SOVODNJE vabi na 40. redni letni občni zbor jutri, v petek, 12. julija, ob 20.30 (prvi sklic) in ob 21. uri (drugi sklic), v Kulturnem domu v Sovodnjah. SKD KREMENJAK vabi člane na redni občni zbor društva, 19. t.m. ob 20. uri (prvi sklic) in ob 20.30 (drugi sklic). Občni zbor bo v društvenih prostorih na Prvomajski ulici 20. Društvo naproša člane, da pravočasno poskrbijo za poravnavo članarine, kajti volitev se lahko udeležijo le člani, ki so plačali letno članarino. B IZLETI SPD GORICA priredi v soboto in nedeljo, 13. in 14. julija, izlet v Kamniške alpe-Prenočevanje bo v koči na Kamniškem sedlu prevoz pa z lastnimi sredstvi. Odhod ob 9. uri s parkirišča pri Rdeči hiši. Prijave pri Klemšetu. Društvo pripravlja dvodnevni izlet (z lastnimi sredstvi), ki bo zadnjo soboto in nedeljo v juliju na Tofane. Izlet je za kondicijsko pripravljene planince. Obvezna . prijava (Klemše ali Faganel), do ponedeljka 15. julija. KINO GORICA CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-20.00-22.00»L’ar-cano incantatore«. : : LEKARNj DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’ (Olivetti), Ul. I Maggio 94, tel. 790338. OLIMPIJSKE IGRE / CEZ DEVET DN! ZAČETEK V ATLANTI Od antične Grčije do modernih iger Olimpijske igre najpomembnejša športna prireditev Modeme olimpijske igre so se začele na Pobudo francoskega aristokrata, zgodovinarja in pedagoga, barona Pierra de Coubertina, ki je bil velik ljubitelj stare Grčije. Zamislil si je moderno inačico slavnostnih iger, ki so bile od leta 776 pr. Kr. do 393 P° Kr. prizorišče srečanj, ki niso bila le Športnega značaja in ki so imela tolikšno nroc, da je v njihovem Času utihnilo tudi °rozje. Tako so se leta 1896 zaCele igre, ki so jih zaradi njihovega izvora v stari Grčiji imenovali cisto enostavno olimpijske igre. Ko se je de Coubertinova ideja začela Siriti po Evropi, so se na pobudo nemških in francoskih arheologov zaCela izkopavanja na področju Olimpije in na dan je Prišel starodavni stadion, na katerem so se nekoč odvijale najpomembnejše slavnostne igre Zevsu v čast. 25. novembra 1892 je nato 29-letni baron pozval k obnovitvi olimpijskih iger in predlog ponovil na pariški Sorboni na prvem olimpijskem kon-gmsu 23. junija 1894. Kongresa se je udeležilo petnajst Članic in na njem so na de Coubertinovo pobudo tudi sprejeli moto: oitius, altius, fortius (hitreje, višje, močneje), ki je Se danes moto Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). Za sedež Prvih olimpijskih iger so seveda izbrali Atene, prirejali pa naj bi jih vsako Četrto leto in se pri tem držali lunskega leta stare Crcije. Grk Demetrios Vikeles je postal prvi predsednik MOK-a; leta 1896 pa je bil nato za predsednika izbran de Coubertin (na sliki prvi z leve za mizo). Atene 1896 Prve moderne olimpijske igre so bile Zaradi ekonomskih problemov do zadnjega pod vprašajem. Položaj je rešil Grk Cnorge Averoff iz Aleksandrije, ki je daroval milijon drahem. V osemnajstih mese-om je bil nato pripravljen olimpijski sta-. on s 70.000 mesti. Na prvih olimpijskih jgrah je sodelovalo trinajst držav s treh ce-jm s 300 atleti, od tega je bilo 197 Grkov, gre so trajale od 6. do 15. aprila, na spore-. Pa je bilo devet športnih panog. Ame-nški študent s Harvarda James Connolly, 'n le 6. aprila 1896 s 13.71 m zmagal v tro-stoku, je postal prvi olimpijski zmagova-modeme dobe. Veliko zanimanje pa je vladalo tudi za maratonski tek, v katerem na zgodovinski progi, ki jo je pretekel nfrpides, da bi oznanil grško zmago nad erzijci, zmagal Spiridion Louis. Pariz 1900 Druge olimpijske igre so bile v Franciji, m sicer v Parizu. Grki so sicer želeh, da bi n stalni sedež olimpijskih iger v Atenah, yendar pa de Coubertin ni bil za to. Druga lzyedba iger pa je bila odločno predolga, j®l so trajale od 20. maja do 28. oktobra, in v splošni zmešnjavi in indiferentnosti, am de Coubertin je zato izjavil:«Pravi ču-ež je, da je olimpijsko gibanje preživelo e ^.»Francoskih olimpijskih iger se je u eležilo 1.200 tekmovalcev; levji delež S1 je sicer priborila Francija, vendar 80 rini v atletiki najuspešnejši Američani. Saint Louis 1904 eta 1904 so bile olimpijske igre ( od 1. F* rja do 23. novembra) v Saint Louisu. C311)8 se je ob stoletnici priključitve Loui-18ne potegoval predsednik ZDA Roose-e«. Nastopilo je 11 držav s 600 atleti (432 N rlo Američanov). Pot čez Atlantik je ‘®ogo tekmovalcev odvrnila od udeležbe, eroj iger je bil trojni zmagovalec Arhie ™rm (tek na 60, 100 in 200 m). Zmago-f7nca maratonskega teka Freda Lorza A) so diskvalificirali, ker je del proge Prevozil z avtomobilom. London 1908 1 V Londonu (27. april - 31. oktober 1 je spet sodelovalo vec tekmovalcev: a uradni otvoritvi se jih je pred kraljevo mužmo zvrstilo 2.000 iz dvaindvajsetih a av' A atletiki so bili ponovno najboljši mri, med njimi pa tekač na srednje mindvajsetih držav. Med protagonisti teh iger so bili zmagovalec v teku na 100 in 200 m American Ralph Craig, dolgoprogaš Hannes Kolehmainen s Finske, ki je osvojil tri zlata odličja in Indijanec Jim Thorpe, ki so mu vzeli kolajno, ker je pred olimpijskimi igrami kot profesionalec igral baseball. Ce bi se to zgodilo sedemdeset let kasneje, bi mu priznali kolajne, ki jih je osvojil v pentatlonu in dekatlonu. Maratonski tek pa se je tragično končal za enaindvajsetletnega Portugalca Francisca Lazara: zaradi hude vročine se je zgrudil na da in malo zatem umrl. Anhverpen 1920 Prvič so olimpijske igre prekinili v Času prve svetovne vojne. Ponovno so jih priredili leta 1920 v Antvverpnu, vendar pa nanje niso povabili Nemčije in Avstrije. Kljub temu je na igrah, ki so trajale od 21. aprila do 12. septembra, sodelovalo 2.591 tekmovalcev iz devetindvajsetih držav. ZDA so bile z 41 osvojenimi kolajnami najuspešnejše, vendar pa jim ni uspelo obdržati primata v atietiki. Italijanski sabljač Nedo Nadi je osvojil pet zlatih kolajn. Pariz 1924 Leta 1923 je enainšestdesetletni de Coubertin prepustil predsedstvo MOK-a Belgijcu Henriju de Baillet-Latourju. Leto kasneje pa se je Francija z zelo dobro organiziranimi igrami oddolžila za neuspele olimpijske igre leta 1900. Po Chamonboi, kjer so bile prve zimske olimpijske igre, je bil Pariz prvi, ki je za 3.075 udeležencev iz 44 držav pripravil olimpijsko naselje, stadion s 60 tisoči mesti in prvi olimpijski bazen. NajveC odličij (99) so osvojile ZDA, za pravi exploit pa je poskrbel dobitnik petih zlatih kolajn v atietiki Finec Paavo Nurmi. Med zmagovalce se je zapisal tudi plavalec Johny VVeissmuller, ki je kasneje zaslovel kot filmski Tarzan. Amsterdam 1928 V Amsterdamu (23. julij - 12. avgust 1928) je olimpijski ogenj prvič gorel dan in noc. Na igrah so ponovno sodelovali Nemci, ki jih na prejšnjih dveh izvedbah ni bilo. Sodelujočih tekmovalcev je bilo 3.000, držav pa 46. Na zmagovalni oder sta se ponovno povzpela VVeissmuller in Nurmi, Kanadčan Percy VVilbams je zmagal v teku na 100 in 200 m, maraton pa je osvojil Bouguera El Ouafi. Los Angeles 1932 Kljub hudi gospodarski krizi in padcu borze leta 1929 so bile olimpijske igre v Los Angelesu (30. julij - 14. avgust 1932) zelo uspešne. Hollywood je bil v bližini in tako so bila med gledalci tudi znana imena iz filmskega sveta kot na pr. Charlie Chaplin, Douglas Fairbanks in Gaiy Cooper. ZDA so tokrat osvojile 103 kolajne (41 zlatih). Prvič se je olimpijskih iger udeležila tudi Kitajska in prvič so uporabili avtomatski kronometer in fotofinish ter zmagovalni oder s tremi stopničkami. Berlin 1936 Olimpijske igre v Berlinu (1. -16. avgust 1936) so bile v znamenju Jesseja Ovven-sa (na sliki spodaj) in nacistične propagande. Prvič pa se je tudi zgodilo, da je 3000 baklonoscev preneslo olimpijski ogenj iz Olimpije na stadion v Berlinu. Nemci so te igre zelo skrbno pripravili. Hitler je hotel, da bi se Nemčija izkazala in ni štedil s finančnimi sredstvi. 4.000 atletov iz 49 držav se je pomerilo v 24 športnih panogah. Nacistično propagando je izzval ameriški Cmec Jesse Ovvens, ki je zmagal v štirih disciplinah. Ko je v skoku v daljino premagal Nemca Carla Longa, je Hitler zapustil stadion. Na vsak naCin je Nemčija osvojila 89 kolajn (33 zlatih) in ZDA 56 (24 zlatih). Leto kasneje je v Lausanni, kjer je bil sedež Mednarodnega olimpijskega komiteja, umrl Pierre de Coubertin. Na njegovo željo so ga pokopali na gori Olimpu. London 1948 Po drugi svetovni vojni so bile olimpijske igre bolj skromne. V London, kamor niso povabili Nemčije in Japonske, je leta 1948 (29. julij - 14. avgust) prišlo 4.000 tekmovalcev iz 59-ih držav. Med gledalci sta večji uspeh od moških tekmovalcev dosegli dve ženski: mati treh otrok Nizozemka Fanny Blankers-Koen, ki je osvojila štiri zlate kolajne v atietiki (100 in 200 m, štafeta 4x100 ter 80 m z zaprekami) in francoska pianistka Micheline Oster-meyer, ki je zmagala v metu diska in krogle. Telovadka Majde Provažnikova je bila prva olimpijska tekmovalka, ki se je odločila za beg na Zahod. Helsinki 1952 Leta 1952 (19. julij - 3. avgust) so bile olimpijske igre v Helsinkih. Čeprav so ga zaradi profesionalizma izključili iz olimpijskega gibanja, je 56-letni Finec Paavo Nurmi vseeno na olimpijskem stadionu izročil olimpijsko baklo zadnjemu baklonoscu, legendarnemu, tedaj že dvainšest-desetletnemu, Hannesu Kolehmainenu. Istega leta je postal predsednik MOK-a American Avery Brundage, ki je bil neizprosen zagovornik amaterizma. Na Finskem je moči merilo 5.000 tekmovalcev iz 69-ih držav. Tu se je tudi začel športni dvoboj med SZ in ZDA. Američani so sicer prevladovali v atietiki, v zgodovino pa se je zapisal zmagovalec v teku na 5.000 in 10.000 m ter v maratonu Cehoslovak Emil Zatopek. Melbourne 1956 Leta 1956 so bile olimpijske igre v Melbournu (3.300 udeležencev iz 67-ih držav). Nemci so na zahtevo MOK-a nastopali z eno ekipo, igre same pa bi zaradi sueške krize in zasedbe Madžarske skoraj propadle. Udeležbi so se odpovedale reprezentance Egipta, Libanona, Iraka, Nizozemske in Španije, 45 madžarskih plaval- Arneric; Proge Mel Sheppard. Stockholm 1912 gre v Stockholmu so končno trajale reanj Časa (od 5. do 22. jubja 1912), na njih )s sodelovalo 2.500 tekmovalcev iz ose- cev pa je zaprosilo za politični azil. Med zmagovalci v atietiki naj omenimo Američana Bobbyja Morrovva (3 kolajne v Sprintih), Sovjeta Vladimirja Kuca (5.000 in 10.000 m) in Francoza Alaina Mimou-na (maraton). Rim 1960 V Rim (25. avgust -11. september) je leta 1960 prišlo 5.348 tekmovalcev iz 84-ili držav. To so bile igre v znamenju televizije, saj so jih neposredno prenašali po Evro viziji. V atletiki se je precej govorilo o zmagah Leeja Calhouna (110 m z zaprekami), Ralpha Bostona (skok v daljino), in Dona Bragga (skok s palico). Omeniti velja še Nemca Haryja (100 m), Livia Bemittija, ki je Italiji priboril prvo zmago v Sprintu (200 m), Cmo gazelo VVilmo Rudolph in bosega Etidpca Abebeja Bikilo, ki je z zmago v maratonskem teku Afriki priboril prvo olimpijsko zlato. V boksu se je zaCela legenda Cassiusa Claya, pa tudi Nina Ben-venutija. Italija je osvojila 36 kolajn, SZ 103 in ZDA 71. Tokio 1964 Leta 1964 so se olimpijske igre prvič preselile na azijska tla, in sicer v Tokio (10. - 24. oktober). Olimpijskim panogam sta se pridružila še judo in odbojka, Južnoafričanov pa zaradi apartheida na igre niso sprejeli. Televizijskim prenosom najzanimivejših tekem je sledilo 600 milijonov gledalcev. American Bob Hayes je zmagal v teku na 100 m, Abebe Bikila je bil ponovno prvi v maratonu. V plavanju sta se še posebno izkazala štirikratni zmagovalec American Don Schollander in Avstralka Dawn Fraser, ki je tretjič zapovrstjo zmagala na 100 m prosto. Pri seštevku osvojenih zlatih kolajn so ZDA prvič po letu 1952 prehitele SZ. Ciudad Mexico 1968 Olimpijske igre v Mehiki (12. - 27. oktober 1968) so se zaCele v Času, ko je bila mednarodna javnost razburjena zaradi umora Martina Luthra Kinga in Roberta Kennedyja, vojne v Vietnamu in sovjetske invazije Češkoslovaške. Igre so se zaradi študentske demonstracije, ki so jo deset dni pred pričetkom tekmovanj prekinili z orožjem, odvijale pod strogim vojaškim nadzorom. V Mehiki so tekmovali na 2.277 m nadmorske višine, prvič so se po-služili elektronskega kronometriranja, atletske proge so bile iz tartana in uvedli so kontrolo ženskosti. V tekih na 100, 200 in 400 m so postavili temnopolti Američani Jim Hines, Tommie Smith in Lee Evans nove svetovne rekorde. Ker sta na nagrajevanju iz protesta proti rasizmu v ZDA Tommie Smith in John Carlos med igranjem ameriške himne dvignila črno orokavičeno pest, ju je ameriški olimpijski komite izključil z iger. V skoku v višino je American Fosbury uvedel nov način skakanja, ki nosi sedaj njegovo ime. Najvidnejši rezultat pa je dosegel skakalec v daljino American Bob Beamon, Cigar svetovni rekord (8.90 m) se je obdržal celih 23 let. V gimnastiki je Cehoslovakinja Vera Caslavska s štirimi zmagami zasenčila vse ostale telovadke. Munchen 1972 Olimpijske igre v Munchnu (26. avgust - 11. september 1972) so vsem ostale v spominu zaradi napada palestinskih teroristov na olimpijsko naselje. Da bi dosegli izpustitev določenega števila zaprtih Palestincev v Izraelu, so kot talce zajeli izraelske športnike. Dogodek se je tragično končal: v napadu na teroriste je bilo ubitih 17 ljudi. V znak žalovanja so za 24 ur prekinili tekmovanja. Sicer pa so te igre zabeležile rekordno število udeležencev: 7.894 iz 122-ih držav. Protagonist olimpijskih iger je bil plavalec Mark Spitz, ki je osvojil sedem zlatih kolajn.V atietiki sta po dve zmagi dosegla Sovjet Valeti Borzov (100 in 200 m) in Finec Lasse Viren (5.000 in 10.000 m). V gimnastiki pa so bili vse oCi uprte v mlado telovadko Olgo Korbut. Montreal 1976 Z olimpijskimi igrami v Montrealu (17. julij -1. avgust 1976) se je začelo obdobje bojkotov. 60 odstotkov afriških držav se je umaknilo iz protesta proti turneji novozelandskih rugbistov v Južni Afriki. V atietiki sta po dve kolajni osvojila Kubanec Alberto Juantorena (400 in 800 m) in miinchenski zmagovalec Lasse Viren. V gimnastiki se je rodila nova zvezda: Nadia Comaneci. Za Italijo so bile to najslabše olimpijske igre v povojnem Času: zlato kolajno sta osvojila le Klaus Dibiasi v skokih v vodo in sabljač Dal Zotto. Sara Simeoni pa je dosegla srebro v skoku v višino. Moskva 1980 Zaradi sovjetskega napada na Afganistan so ZDA bojkotirale olimpiske igre v Moskvi (19. julij - 3. avgust 1980). Ker je njihovemu zgledu sledilo še 28 držav, je v Moskvo prišlo le 80 reprezentanc. Italija se je iger sicer udeležila, a pod zastavo olimpijskega komiteja. V atietiki so tokrat zelo uspešni Angleži. Los Angeles 1984 V Los Angelesu (28. julij - 12. avgust 1984) se bojkot ponovi, vendar ga tokrat izvedejo SZ in vzhodne države. Kljub temu se iger udeleži 7.055 tekmovalcev iz 140-ih držav. Zvezda iger je Carl Levvis, ki osvoji štiri zmage v atietiki (100 in 200 m, štafeta in skok v daljino). Ob njem pa je še vrsta ameriških tekmovalcev. Italijan Alberto Cova je prvi v teku na 10.000 m, Habjani pa na vsak način osvojijo rekordno število zlatih kolajn: 14. Kitajska, ki je po letu 1948 prvič spet prisotna na olimpijskih igrah, osvoji kar 32 kolajn. Seul 1988 V Seulu (17. september - 2. oktober 1988) je končno prišlo do sprave in tako se je iger udeležilo 9.000 tekmovalcev iz 160-ih držav. Odsotne so bile le Kuba, Etiopija in Severna Koreja. Med olimpijske panoge so spet uvrstili tenis in tako so na olimpijskih igrah prvič lahko zaigrali tudi profesionalci. Vendar pa so bile seulske olimpijske igre predvsem v znamenju dopinga: Kanadčana Bena Johnsona, ki je s svetovnim rekordom zmagal v teku na 100 m, so diskvalificirali zaradi jemanja prepovedanih poživil. V plavanju sta osvojila po pet kolajn Vzhodna Nemka Kristin Otto in American Matt Biondi. NajveC kolajn so tokrat odnesli domov Sovjeti, na drugem mestu so bili Vzhodni Nemci, na tretjem pa Američani. V italijanski reprezentanci sta brata Abbagnale že drugič stopila na zmagovalni oder, ravno tako pa tudi rokoborec »Pollicino« Maenza, veliki protagonist iger pa je bil zmagovalec v maratonu Gehndo Bordin. Barcelona 1992 Olimpijske igre leta 1992 v Barceloni so zabeležile doslej naj vec j e število nasto-pajoCih, in sicer 9.094 tekmovalcev iz 172-tih držav. V atietiki so bili v ospredju 32-letni Anglež Linford Christie (100 m), Spanec Fermin Cacho (1.500 m), Francoz Marie Jose Pereč (400 m), Dvakratni zmagovalec Carl Levvis (skok v daljino in štafeta), Angležinja Sally Gunnel (400 m z zaprekami) in Alžirka Hassiba Boulmerka (1500 m). V plavanju gre omeniti Rusa Alexandra Popova (50 in 100 m) in Madžara Tamasa Damuyija (200 in 400 m mešano), ki je bil med protagonisti že v Seulu. Sest zlatih kolajn je v gimnastiki osvojil Belorus Vitalij Serbo, med košarkarji pa šta blestela Michael Jordan in Michael Johnson. Po številu osvojenih kolajn se je Kitajska uvrstila na Četrto mesto za Sovjeti, Američani in Nemci, prvič pa je kot samostojna država na igrah nastopila tudi Slovenija. ŠPORT 12 Četrtek, 11. julija 1996 NOVICE Olimpijska bakla v Savannahu SAVANNAH - Deset dni pred začetkom olimpijskih iger v Atlanti je olimpijski ogenj prispel do Sa-vannaha, kjer bodo olimpijske preizkušnje v jadranju. Bakla je na pot krenila pred 74 dnevi iz Aten, po 2.880 kilometrih pa bo prispela na otvoritev v Atlanto 19. julija. Botistuto vabijo Angleži LONDON - Angleški prvoligaš Middlesbrough, ki je že kupil RavaneUija, naj bi za srednjega napadalca Fiorentine Argentincu Gabrielu Batistuti ponudil 17 mibjonov dolarjev (približno 26 milijard lir). O tem piše argentinski dnevnik Clarin, ki pa istočasno tudi piše, da Fiorentina prav gotovo ne bo prodala igralca zaradi katerega strmo narašča prodaja abonmajev za tekme Fiorentine v prihodnji sezoni. Riva vse bližji Brescialatu GORICA - Vodstvo goiiškega koašrkarskega A2 li-gaša Brescialat trdi, da so pogovori za podpis dogovora z Antonellom Rivo bhzu konca in da bo lahko bivši reprezentant registriran za goriško društvo tudi kasneje, ker nima obveznosti do Scavolinija. Goričani naj bi 34-letnemu Rivi ponuditi dveletno pogodbo, pogoji pa naj bi biti dokaj dobri, saj naj bi se Riva prav zato raje odločil za Gorico kot za Cantu. Brescialat bo še naprej treniral Valdi Medeot, kar pa se ekipe tiče bodo v njej letos tudi Fazzi, ki se je vrnil iz Milana (Ambrosiana), Fumagalli, Gilardi (Cantu) in American Dexter Cambridge. Štefan Semen novi predsednik Cicibane Novi odbor Športnega društva Cicibone je na prvi seji določil funkcije lastnih odbornikov. Po več letih zelo uspešnega dela je predsedniško mesto zapustil Adriano KovaCiC, njegovo mesto pa je prevzel Stefan Semen, ki je do lani precej let branil barve svetoivanskega društva. Podpredsednik bo Marko Jagodic, ki je ravno tako veC let igral pri Ci-ciboni, tajnik društva Branko Jankovič, Adriano KovaCiC pa bo blagajnik. Ostati odborniki so Pavel Volk (odgovoren za sodnike), Peter Furlan (stiki z Jadranom in ostalimi društvi), Vanja Jogan (stiki z mediji), David Pupu-tin (odgovoren za rekreacijsko skupino) in Rich Battilana (stiki s člansko ekipo). (VJ) Obvestila ZSSDI obvešča, da bosta urada v Trstu in v Gorici v juliju in avgustu odprta od 8. do 14. ure. TPK SIRENA - športni ribolov organizira od 15. do 20. julija 1996 celodnevni tečaj športnega ribolova za otroke in mladino. Vpis in informacije na sedežu društva vsak dan po 18. uri ali po telefonu 422696. PKLANINSKA ODSEKA SK DEVIN in SZ SLOGA priredita v nedeljo, 14. t.m., izlet z društvenim kombijem in osebnimi avtomobili v Logarsko dolino z ogledom Ledene jame. Informacije na tel.št. 208373 (Luciano), 226283 (Viktor), 200782 (Francko). ODBOJKA / VELI KO PRIZNANJE Matej Černič izbran med 12 »azzurrov« Zdaj v Rusijo in na Poljsko Osemnajstletni odbojkar Vala iz Stan-dreža Matej Čemi c (na sliki) je bil izbran med dvanajst mladinskih reprezentantov, ki bodo V okviru priprav za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu z reprezentanco Italije od 11. do 17. julija nastopali na turnirju v Rusiji in na to do 22. julija še na Poljskem. Po vrnitvi s Poljske bodo imeli reprezentanti nekajdnevni odmor, nato pa se bodo spet začele skupne priprave. Evropsko prvenstvo bo konec avgusta in v začetku septembra v Izraelu. Uvrstitev med najboljšo dvanajsterico predstavlja za mladega igralca izredno plačilo za ves trud, ki ga je vložil v treniranje istočasno pa tudi veliko priznanje načrtnemu strokovnemu delu na moškem področju v naši goriški odbojki. Vedeti je tudi treba, da si je Matej mesto med najboljšo dvanajsterico priboril po več kot mesecu dni skupnih priprav v Chietiju in na Sardiniji, kjer je sodelovalo 22 najboljših mladincev letnika 1977 in 1978 iz vse Italije. Ce vemo, kakšna mesto zavzema italijanska moška odbojka v svetovnem merilu, potem dobi njegova uvrstitev v mladinsko reprezentanco še večjo težo. SKI ROLKE / NA EP V PINZOLU Izredna smola Davida Bogalca Zarodi malomarnosti tehničnega vodstva najbrž ob kolajno - V nedeljo DP navkreber Konec tedna je bilo v Pinzolu (Trento) evropsko prvenstvo v rolkanju, v na-raščajniški reprezentanci Italije pa je nastopil tudi tekmovalec Mladine David Bogateč. Po uspeše-nem nastopu v svetovnem pokalu v Nemčiji pred tednom dni je imel Bogateč vse razloge za dober nastop na EP. Toda žal je imel tokrat mladi Križan velikansko smolo in je ostal brez načrtovane kolajne. David bi moral nastopiti v treh disciplinah in sicer kronometru na 4 kilometre, zasledovalnem teku in štafeti. Začelo se je spodbudno, saj je zjutraj v kronometr-skem teku osvojil zelo dobro Četrto mesto s samo 30 sekundami zaostanka za zmagovalcem iz Nemčije in le tri sekunde za tretjeu-vršCenim. Rezultati na kronometer pa so skupaj z zasledovalnim tekom odločali o kolajnah. Prav tu pa je žal prišlo do neverjetnega zapleta, ki je Davida nedvomno stal kolajno. Zasledovalni tek bi moral biti na sporedu isti dan ob 16. uri in Bogateč je mimo počival v hotelu in se ob 15. uri pojavil na Startu, kjer pa je zaprepašCen ugotovil, da se je tekma že začela. O spremembi ure Starta ga ni nihče obvestil, zaradi zamude - ni bil edini - pa ni mogel štartati in velika priložnost za kolajno je zaradi malomarnosti tehničnega vodstva ekipe splavala po vodi. V nedeljo je Bogateč skupaj s Sighelom iz Trenta in Buziolom iz Monte-bellune nastopil še v štafeti. David je bil prvi tekaC in je predal kot drugi z minimalnim zaostankom. Si- ghel je nato drugo mesto zadržal, Buziol pa je kot zadnji tekaC zdrknil na tretje mesto. Zmagali so Nemci pred Madžari. Medtem ko je bil David Bogateč zaposlen z državno reprezentanco pa so nekateri drugi elani Mladine nastopiti na noCni promocijski tekmi v Sacileju. Mateja Paulina je med mladinkami osvojila prvo mesto, pri fantih pa je bil v isti kategoriji Aljoša Paulina drugi, Jara Košuta tretji, Mitja Tretjak peti in Ivo Lacchi sedmi. V kategoriji master je za Mladino nastopil tudi Gioacomo Pe-tozzi iz Trevisa, ki pa je bil zaradi padca ob vidnejšo uvrstitev. Druga skupina rolkarjev kriškega društva pa je konec prejšnjega tedna izkoristila za skupne priprav s Mateja Paulina SD Vrhnika v Cerknem. Mladinine tekmovalce in tekmovalke - prijavljenih jih je 18 - pa Čaka v nedeljo v Aosti (Dolina Ver-rayez) nastop na italijanskem državnem prvenstvu v teku navkreber. OB 30-LETNICI ŠD SOKOL Za konec turnir »24 ur odbojke« V okviru praznovanj več prireditev Športni del prireditev ob 30-letnici Športnega društva Sokol se bo zaključil v soboto in nedeljo z drugim turnirjem »24 ur odbojke«, ki bo na Sokolovem igdšCu na prostem v Nabrežini (v primem dežja bodo igrati v telovadnici Ervatti v Domu pristaniških delavcev v BrišCikih). Nastopilo bo 12 ekip, ki se bodo izmenjavale na igrišču neprekinjeno 24 ur, tako, da se bo turnir končal v nedeljo ob 20. uri. Ljubiteljem odbojke in športa nasploh se torej obeta izredno zanimiv dogodek, PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET Tržaški planinci na Krnu Izlet v Borovniški Pekel odpeljalo z osebnimi avtomobili po Soški dolini do doma Klementa Juga v Lepeni. Od tam smo po dobrih dveh urah hoda prispeti do doma pri Krnskih jezerih. Prenočiti smo na skupnem ležišču in v nedeljo že zarana vzeti po še Tržaški planinci se ponovno podajajo proti Ljubljani. Za 21. julij načrtujejo ide vrhove zagrinjale goste megle in da je občasno grozilo, da pred 10. uro. Žal razgleda ni bilo, ker je bil vrh zavit v meglo. Štirje elani so odločili, da sestopijo po isti poti mimo krnskega jezera. Ostlai smo pot nadaljevan preko , , , let v hribovje na južnem robu lju- bljanskega barja, natančneje v dolino Pekel pri Borovnici. Samo ime pove, da gre za divjo, temačno in izredno slikovito dolino. Reka Borovniščica, ki je levi protik Pmšnice, ki se pri Borovnici zliva v Ljubljanico, je urezala v antiktinalno gubo in ustvarila slikovito sotesko z lepimi slapovi. V soteski si je vredno ogledati tudi pestro rastlinstvo, kjer najdemo alpske in dinarske predstavnike. Najvažnejši pa je prav gotovo endemični kranjski lonišča iz prve svetovne vojne. Prečiti smo nato široko melišče na Peskih in imeti krajši počitek pri spomeniku avtrijskim vojakom. Odtod smo se v slabih dveh urah spustili po ugodni poti do doma pri jezerih in od tam v Lepeno. Čeprav nismo uživali ob razgledih, ki jih ta pot ponuja ob jasnem vremenu, smo se razšli zadovoljni, ker nam je vreme prizaneslo. Skupno smo hoditi 9 ur. zbrati ob 8. uri pred Prosvetnim domom na Opčinah, odkoder se bodo z osebnimi avtomobili podati mimo Vrhnike do Borovnice in izhodišča dobro uglajene in markirane ob potoku, triurnemu sprehodu bo sledil ogled tehničnega muzeja v Bistri. Podrobnejše informa- V soboto in nedeljo izlet v Kamniške alpe V upanju, da se bodo napovedi vremenoslovcev uresničile in da se bo vreme "spametovalo” pripravlja SPD Gorica v soboto in nedeljo, 13. in 14. julija, izlet v Kamniške alpe. Prevoz z lastnimi sredstvi. V soboto se bodo udeleženci iz Kamniške Bistrice podali na Kamniško sedlo in prenočiti v koči. Naslednji dan je predviden vzpon na Ojstrico, Ce bo vreme držalo, drugače pa na Brano ati Planjavo. Hoje bo prvi dan tri in pol oz. štiri ure. Odhod ob 9. uri s parkimega prostora pri Rdeti hiši. Izlet vodi Vlado Klemše. Planinci, ki se nameravajo izleta udeležiti naj svojo udeležbo sporočijo v teku današnjega dne (radi ureditve prenočišča v koti). Rdeči rob je bil zavit v gosto meglo Razgleda res ni bilo, vendar pa je bila hoja kar prijema. V nedeljo je skupina goriških planincev obiskala Rdeti rob (1916 m) v Krnskem pogorju in bližnje Jezerce v Luž-nici, ki ga tacaš oblega velik trop ovac. Res škoda, da so vrniti na izhodiščno mesto, na planini Kuhinja. Na RdeCi rob (ime je gora dobila zaradi značilne barve kamnine, ki izstopa iz okolja) so se udeleženci povzpeti mimo planine Leskovica. Povratek je bil po isti poti. Tofana nad Falzaregom 27. in 28. julija bodo elani SPDG obiskali Tofano di Rozes nad Gortino, oziroma nad prelazom Falzarego. Razgledna (in razmeroma visoka) gora je znana po bojih med prvo svetovno vojno, saj je prav po jugozahodnih ostenjih potekala bojna Črta. Glede na udeležbo sta pred-videni dve različni poti na vrh: za izkušene in ustrezno opremljene zavarovana in zlasti proti vršnemu grebenu zahtevna pot (ferrata) Lipella, običajna planinska pot mimo zavetišča Giussani, oz. Cantore. V obeh primerih traja vzpon okrog pet ur. Sestop bo za vse po navadni poti. Zaradi (obvezne) rezervacije prenočišča, je nujna predhodna prijava, najkasneje do ponedeljka, 15. t.m. pri Faganelu (tel.), oziroma Klemšetu (tel. 533382 ali 882079). Prevoz bo z lastnimi sredstvi, prenočitev pa v zavetišču Dibona. Avgusta na Marmolado Konec avgusta (v nedeljo, 25. avgusta) načrtuje SPDG avtobusni izlet v Dolomite z obiskom najvišjega vrha Marmolade. Tja gor se bodo udeleženci popeljali z žičnico, ki je speljana v treh krakih. Dolinska postaja je v kraju Malga Ciapela, do vrha pa pripelje v dobre pol ure. Z vrha se obiskovalcem nudi izreden razgled na okoliške vrhove in seveda na ledenik Marmolada, ki je najveCji v Dolomitih. Društvo posebej vabi k udeležbi mlajše elane in vse, ki so se v zimski sezoni udeležili tečajev smučanja. Cena vozovnice za žičnico (za skupine) znaša 35 tisoC lir na osebo, 30 tisoč lir pa je cena avtobusnega prevoza za dane društva. Hrana iz nahrbtnika. Prijave že sprejemajo na sedežu društva, zaključijo pa se ob koncu meseca. ki si ga je vsekakor vredno ogledati. V okviru praznovanj pa so doslej organizirati že tudi turnirje v minibasketu, odbojki in balinanju, odigrali pa so tudi košarkarsko tekmo med starimi in mladimi. Pri minibasketu so nastopile tri ekipe, in sicer Polet, San Marco in združena ekipa Sokola in Kontovela. Najboljša je bila domaCa ekipa pred Poletom, Sokolov igralec Igor Hrovatin pa je bil tudi proglašen za najboljšega igralca. V košarki je bilo na sporedu turdi srečanje med starimi in mladimi igralci Sokola. Po dokaj zanimivem srečanju so na koncu slavili stari, Čeprav so mladi ob polčasu voditi za 12 točk. Končni izid 74:71 (32:40) pa priča, da je bilo srečanje zanimivo in izenačeno. Odbojkarski turnir ni uspel, kot so računati organizatorji. Prvi del na katerem so sodelovali Sokol, Piran, 01ympia in Sloga so sicer normalno odigrali, finalnih srečanj za prvo in tretje mesto pa v bistvu ni bilo. Pi-ranCanke so sporočile, da za finalni del nimajo ekipe, isto je bilo z 01ympio, pa tudi Sloga je na finale prišla le s petimi igralkami, ker so bile ostale zaposlene na drugem turnirju. Končalo se je tako, da so finale v bistvu odigrale igralke Sokola med seboj, za najboljšo igralko turnirja pa je bila proglašena domača igralka Tanja Masten. Zelo lepo je uspel balinarski turnir, na katerem je nastopilo 12 ekip, od tega Sest iz Slovenije. Tekmovanje je potekalo na štirih igriščih, nato pa so odigrali Četrtfinalna, polfinalni in finalno srečanje. V finalu je Ilirska Bistrica premagala Sokol, v tekmi za tretje mesto pa Nabrežina Loško dolino, medtem ko je bil za najboljšega igralca proglašen Sokolov balinar Bruno Me-ttikavec. GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Igsr Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1996 Ganeš, n. t.m., ob 20.30 - ponovitev operete ®Cantando sotto la pioggia«, glasba Nacio Herb Brovvn. Ponovitve bodo: 12. in 13. t.m., ob 20.30. Gd 27.7. do 2.8. opereta »Scugnizza« Maria Co- Predprodaja vstopnic za vse predstave je že v teku pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12, 18-21) ali 0336/264842). Jesenska simfonična sezona: V teku je vpiso-vMije novih in potrditev starih abonmajev; vsi ti-®h, ki bodo plačali do 3. avgusta imajo pravico do 5 odst. popusta. Opozarjamo, da bo blagajna gledališča Verdi ^aprta zaradi počitnic od 4.avgusta do 10. sep- V okviru Festivala operete se bodo v raznih Krajih Furlanije odvijali koncerti orkestra Gledališča Verdi z naslovom »Operetna fantazija«.Na-alednji koncerti bodo: v nedeljo, 21. julija v Mor-4i anu ’ Vdla di Varmo. Nastopajo sopranistka Atessandra Reinprecht in tenor Walter Borin. Na sporedu Lebar, Kalman, Renatzky, Offenbach in Lombardo. ; v torek, 23. t. m., ob 21.30 v Sacileju na prireditvi Estate Giovani; v sredo, 24. julija, ob 21. uri v Trstu, na Pomorski postaji; ter v petek, 26. julija, ob 21. uri v Lignanu, Arena Alpe Adria. Predprodaja vstopnic pred koncertom ali v dvorani Tripcovich. Trg pred katedralo sv. Justa Glasbeno-gledaliski festival Krožek Jacques Maritain v sodelovanju s tržaško občinsko upravo, podjetjem za turistično promocijo in tržaško trgovinsko zbornico bo od 14.t.m. do 4. avgusta predstavil štiri »srednjeveške« večere. KOPER S.Primorski poletni festival Danes, 11. t.m., ob 10.00 - Park ob tržnici: Saltin-banquis (Mehika); ob 18.30 - Kopališki park: Fru fru (SLO); ob 20.00 - v Izoti - Billy Bemhard; ob 21.30 - Lapidarij pokrajinskega muzeja - MGL Ljubljana, B.Singer »Norci iz Helma« - premiera, režija Zijah Sokolovič. GLEDALIŠČA SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana tel: 061/331-945 SOVIMOEGA NAJtOONtee, OUSHUSC* V LIOIUAH Poletna sezona v sodelovanju s Festivalom Ljubljana: 15. julija, ob 21. uri: F. Mendelssohn: SEN KRESNE NOČI 22. in 26. julija, ob 21. uri: J. Massenet: MANON 24. julija, ob 21. uri: E. d’Albert: MRTVE OCI ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana tel: 061/312-860 A. T. Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI Režiser Mile Korun. Danes, 11. julija, ob 20. uri, za IZVEN. Jutri, 12. julija, ob 20. uri, za IZVEN. Predstave bodo na Ljubljanskem gradu. METELKOVA Ljubljana GROMKI FESTIVAL Sobota, 13. julija, ob 21. uri: Teater Gromki: TRIKUMA. Nastopajo: Jana Menger, Nataša Jereb in Andrej Morovič. Torek, 16. julija, ob 21. uri: Monodrama igralca in avtorja Matjaža Javšnika: OD BOGA POSLAN. Četrtek, 18. julija, ob 21. uri: Teater Gromki: STOŽLVKA IN STOŽER. Nastopata Matjaž Javšnik in Andrej Morovic. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852 T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Sreda, 21. avgusta, ob 20.30, v Ljubljanskih Križankah. CANKARJEV DOM II RAZSTAVE koroška SIKHanj anes, n. t.m., ob 20.00 - Nastop skupine Dubliners. nedeljo, 14. t.m., ob 20.00 - Nastop zbora Montanara. jllbLTJANŽ V ROŽU K-+K center: v soboto, 13. t.m., ob 19.30 - Od-Prtje etnološke razstave o lanu in ovci iz na-r°dnopisne zbirke SPZ. jOORNJE ŽAMANJE ostilna Picej: V soboto, 13. t.m., ob 20.00 - Tradicionalno kresovanje. ROŽEK Galerija Sikoronja: V petek, 19. t.m., ob 20.00 - »Približevanja« - večer z umetnikom Konradom Kollerjem. HODIŠE Pri Kokeju: V soboto, 20. t.m. ob 20.00 ■ Veselica na Gori , nastopata Koroški muzikantje iz Slovenije in Die Seetal Musikan-ten iz Hodiš. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA esljan -Karavela anes, n. t.m., ob 21.00 - Projekcija filma Braveheart, v priredbi odborništva za kulturo de-tosko-nabrežinske občine. Vstop prost. glasba -U<5T iraško koncertno društvo Pptoca, da se bo koncertna sezona 1996/97 ffOCela 11. novembra 1996 in se zaključila aPrila 1997, Dihi11* koncerti tržaške občinske godbe na sli? ^ ponedeljek, 15.t.m., ob 20.30; na-ednji koncerti bodo, 22. in 29.t.m. V avgu-20 308 Si bodo sledili, 5., 12., 19. in 26. ob koncerti bodo Se: v Tržiču, danes, 11. ob o °b 20,30; v Rojanu (TS), jutri, , 12.t.m., 20.30, v Tavagnaccu v nedeljo, 21. t.m., ob 20.30.’ Avditorij muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27) D: nuela an.es, U. t.m., ob 21.00 - Film Luisa Bu- žh/6 a, >>k a8e d’or» . Glasbena spremljava v p Massimo de mattia (flavta), Giovanni in ler (kontrabas), Giulio Angelini (violina) y jvndrea Cernecca (Celo), ponedeljek, 15. t.m., ob 21.00 - v okviru narodnega festivala operete«Offenbach en voyages» in »Bonsoir Monsieur Lecpcq» . Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (od 9.00-12.00 in od 18.00-21.00). BRISČIKI (Športni center Ervatti) -Boris Sports Klub: danes, 11. t.m., ob 21.00 - Koncert blues glasbe Američana Adriana Burnsa. Edini nastop v Italiji. Vstop prost. Folkest Gorica: Danes, 11. t.m., - Etena Ledda; v Brazzaccu - skupina Glaz; v Trasaghisu -Lorraine Jordan. V petek, 12. t.m., - v Cordenonsu - skušina Morrigaris Wake; v Gorici - skupina Acqua-ragia Drom; v Osoppu -Vincenzo Zitello. V soboto, 13. t.m. - v Codroipu - skupina Rattle’n’ Reel; v Arta terme - skupina Canto Libre. Speter Slovenov (Clenia) V sredo, 17. t.m., Tony Maude in Rattle’n’reel (Vel.Britanija). Razstave JJSdT nimaniarSb’ Park-V konjušnici je do 7. ja-n:L rla na ogled razstava »Praski zaklad»:Ur-ni..', 0 2,6- oktobra od 9. do 19. ure in od 26. ra d0 7- januarja od 9. do 18. ure. q0 J118*-3 razstavna dvorana na Trgu Unita: - rink s?Pjembra je na ogled razstava Tiepolo nsbe.iz ko^kcjje Sartorio. Sartorio (Largo Papa Giovanni ,°ktobra je na ogled razstava risb (lOS^igg^ razstava umetnin Nina Perizija Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Plan Cordova, Romagnano Sesia 28078». Turistična ustanova v Sesljanu Do 19. t.m. je na ogled razstava slikarja Piera Fina. BOUUNEC Pivnica III. generazione: razstavlja Giusy Grisafy. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava fotografij Fotokinoskupine Nova Gorica in uporabne skulpture Marka Mladovana. Lkoroška JELOVIC umetnikov - Do 13. julije azstava Jusefa Mikla. n a er‘)a Ars Temporis: Do 15. undCemrS«81^ °bie muze) "Do septembra koroškem?2'4^3 >>ZSodnie kl MoŽSchTk8alerija ' Na °gled 80 j^TJANŽ v ROŽU » a centcr: do 13.7. je na ogled Vasi Vate"Auschwitz- Buche bn n em! " Naomi Teresa Samo: a ogled etnološka razstava o darstvo na Koroškem). TINJE Dom prosvete: Na ogled je razstava Erike Jellitsch »Spomini na svili«. DOBRLA VAS Samostan: Do 17. julija je na ogled razstava del Valentina Omana. ROŽEK Galerija Sikoronja: Do 28. t.m. je na ogled razstava del Konrada Kollerja. Grajska galerija -Do 30. septembra je na ogled razstava del (pokrajinarstvo) Veronike von Degenfeld . riti zaim Behak: na ogled je razstava Sk-u^adi (mineralogija in zgodovinsko ru- OSOJE Galerija Carinthia: Do 31. avgusta je na ogled Jubilejna razstava Unikat-X-Kat Razstave Miro Potočnik: SKRIVNOSTI LJUBLJANICE. Razstava podvodne fotografije. (do 28. julija) Arheološka razstava ljubljanskega poletja 1996: POZDRAVLJENI, PRE-DNAMCI! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. (do 25. avgusta) Blagajna je do 1. septembra odprta le eno uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA AVDITORIJ Portorož Danes, 11. julija, ob 20. uri: REGGAE ADRIA SPLASH. Nastopajo: Misty in Roots (foto), Planet People, Del Arno Band, Jimi Rasta. Mednarodni reggae festival. CAFE BELVEDERE Ijene vrhniške zasedbe Bled The Troublemakers. Sobota, 13. julija, ob 21. uri: Phil Shackle-ton (Velika Britanija). Folk - blues festival. METELKOVA Liubliana GROMKI FESTIVAL Danes, 11. julija, ob 21. uri: jazz koncert Tomaža Groma (kontrabas) in Draga Ivanuše (klaviature). Jutri, 12. julija, ob 21. uri: solo koncert kitarista in kiparja Boštjana Novaka. Nedelja, 14. julija, ob 21. uri: koncert Mie Žnidarič in Žarka ŽivkoviCa. Ponedeljek, 15. julija, ob 21. uri: koncert mariborskega jazz dueta Karlo Jederman: Zgodbe groze in nedolžnosti. Sreda, 17. julija, ob 21. uri: koncert preka- (jazz standardi) POD HOMANOVO LIPO Mesini trg. Škofja Loka Jutri, 20. julija, ob 20. uri: Adi Smolar. Petek, 19. julija, ob 20. uri: Dalmatinska klapa Omišalj. Petek, 26. julija, ob 20. uri: Aleksander Mežek. PROGRAM POLETNIH PRIREDITEV NA UNIONSKEM VRTU Miklošičeva 1, Ljubljana Jutri, 12. julija, ob 21. uri: SKUPINA ORLEK. Petek, 19. julija, ob 21. uri: MIRO BOŽIC (orglice). Petek, 26. julija, ob 21. uri: IRA ROMA. FESTIVAL LJUBLJANA 44. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL: Frančiškanska cerkev, danes, 11. julija, ob 21. uri: Avtorski večer Ambroža Copija, Akademski pevski zbor Tone TomSiC Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, dirigent Stojan Kuret. Frančiškanska cerkev, jutri, 12. julija, ob 21. uri: ZBOR DRŽAVNE UNIVERZE SAN JOSE iz ZDA, dirigentka Charlene Archibeque. Program: hvalnice, sodobmi moteti, duhovne pesmi. Križanke, 15. julija ob 21. uri: Felix Mendelssohn Bartholdy: SEN KRESNE NOGI, balet. Informacije in prodaja vstopnic pri blagajni Festivala Ljubljana vsak delavnik med 11. in 19. uro (rezervacije med 10. in 11. uro), v soboto med 11. in 13., ter uro pred predstavo na prizorišču. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana PET LET ZBIRKE FOTOGRAFIJ V MODERNI GALERIJI Skupinska razstava. (Do 20. julija). MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana Giinter Brus BJiskoviti vpadi v vnaprej dane ideje Razstava bo na ogled do 25. avgusta. MALA GALERIJA Slovenska 35. Lubliana Zora StanCic CHIAROSCURO. Razstava bo na ogled do 1. septembra. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje SODOBNASPANSKA GRAFIKA Razstava bo na ogled do 20. julija. GALERIJA MEDUZA Čevljarska 8. Koper Karel Zelenko Pregledna razstava grafik. (Do 24. julija) BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana Marko A. Kovačič Zatišje pred viharjem. Razstava bo na ogled do 9. avgusta. GALERIJA ZDSLU Komenskega 8. Liubliana Junoš Miklavc LOKANTAVA-WORLD'S END Razstava bo na ogled do 27. julija. GALERIJA LOŽA Titov trg.Koper TELO ANGELA Skupinski razstavni projekt umetnikov iz Slovenije in Italije. Slike, kipi, fotografije, videoinStalacije, prostorske postavitve in posegi virtualne resničnosti. (Do 15. avgusta) TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE grad Bistra pri Vrhniki ČOLNIČEK IN IGLA Stari šivalni stroji Razstava bo na ogled do 30. novembra. GORENJSKI MUZEJ. MESTNA HIŠA Glavni trg 4. Kranj Dr. Janez Bleivveis Publicist, politik, začetnik slovenskega Časnikarstva in veterinarstva. Razstava bo na ogled do 15. septembra. GRAD PODSREDA KOZJANSKI PARK V galeriji je na ogled pregledna razstava akademskega slikarja Karla Plemenitaša. GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Liubliana 4. VELIKA NAGRADA RISBE ALPE-JADRAN Razstava bo na ogled do 31. avgusta. GALERIJA AUSTROTEL Miklošičeva 9. Liubliana V galeriji je do 10. avgusta na ogled razstava grafik akademske slikarke Milene Gregorčič. DOLENJSKI MUZEJ Muzejska 7. Novo mesto 4. BIENALE SLOVENSKE GRAFIKE OTOCEC. Razstava bo na ogled do 30. septembra. GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Glavni trg 24. Sloveni Gradec Stefan Marflak Pregledna razstava slik 1981-1996. (Do 21. julija) Četrtek, 11. julija 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO r Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.-20.4:2 rentgenskim pogledom boste prodrli v dušo nekoga, ki vas je nameraval opehariti. Ne karajte ga, saj ni sam kriv, da ste prehiteli njegovo priznanje, ki bi sledilo koristni soli. BIK 21. 4 - 20. 5.: Zagreli se boste za nekoga, ki vas že dolgo osvaja, vendar se je zaradi vašega izmikanja že docela ohladil. V novi vlogi vam bo toliko težje, kolikor lažje vam je bilo v stari. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Hudovali se boste nad ovirami, ki da se vam postavljajo na pot. Ampak kakšna bi bila pot brez ovir, ki jezijo, pestijo in krepijo, povrhu pa še poučujejo o napačnih korakih? RAK 22. 6. - 22. 7.: Vaša delovna učinkovitost bo občutno padla. Saj ni čudno, ko pa ste z mislimi vseskozi na dopustu, pod strupeno lučjo, ki ji pravimo sonce in v onesnaženi kaluži, ki ji pravimo morje. LEV 23. 7. - 23. 8.: Po tehtnem razmisleku se boste ponovno prepričali o svojih sposobnostih in povrnili omajano samozaupanje. Nadaljevali boste z vnemo, kakršno poznajo samo prepričani v uspeh. DEVICA 24 8. - 22.9.: Podvomih boste o smeri, ki ste si jo izbrali z razumom in dali prednost srcu. A pomnite: srce, ki ga ne podpira razum, kaj rado zavede na stranpot, td naposled omračijo razum. TEHINICA 23.9. - 22.10.: Kljub gori neopravljenih nalog se boste izdatno zasipali z novimi obvemos-tmi, vse dokler nazadnje ne boste klonili, se vrnili na začetek in šele začeli, ko bi lahko ze končali. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Vase počutje ne bo ravno zavidljivo, vendar boste vseskozi ohranjali zadostno mero treznosti, s katero vam bo uspevalo sproti pometati s prahom, ki vam bo silil v nos. STRELEC 23. 11. - 21.12.: PredstiM se boste in olajšali, zato bodo vaše notranje napetosti komaj opazne. Se se lahko povrnejo, zato si nikar ne zatiskajte od pred glasniki, ki napovedujejo nevihto. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Plujete v obdobje, ki vas bo spominjalo na lagodno plovbo po mimi morski gladini. Ne ozirajte se za rajskim otokom niti ne Oprezajte za oblaki; posvetite se razpokam na dnu, VODNAR 21. 1.-19. 2.: Vašo dušo bo poselila naveličanost, vendar ne boste popustili. Na trenutke bo celo kazalo, da ste v mlačnosti odkrili nov vir navdiha za kreiranje izdelka, imenovanega življenje. RIBI M. 2. - 20. 3.: Cim se boste prepričali o naklonjenosti nekoga, ki je skrbel bolj zase kot za vas, že vam bo obrnil hrbet in vam dal priložnost, da poskrbite bolj zase kot za to, kdo skrbi za vas. Najelegantnejši način za hujšanje je deskanje na valovih »Ledene kraljice« je ime, ki si ga je nadela skupina Američank, starih od 14 do 60 let. Druži jih strast do deskanja na valovih mrzlega Atlantika in to ne glede na letni čas. Zatrjujejo, da je deskanje najbolj učinkovit način hujšanja - na uro »pokurijo« najmanj 2500 kalorij, jedo pa lahko vse, kar jim poželi srce. (Foto: Reuter) Stampedo se lahko kaj hitro konča s padcem na glavo Reuterjev posnetek iz Calgaryja kaže, da se lahko stampedo na hrbtih splaše-nih konjev kaj hitro konča s padcem na glavo. Kanadski kavboj jo je tokrat na srečo odnesel brez hujših poškodb. Dobri dve leti življenja z umetnim smem BERLIN (sta) - 73-letni Nemec Reiner Hege živi že več kot dve leti z vgrajenim umetnim srcem in je tako svetovni rekorder, so sporočili iz Centra za srce v Berlinu. Umetno srce je toliko pripomoglo k izboljšanju Hegejevega zdravja, da ne bo potrebna presaditev srca. Dosedanji rekord je sodec po Guinnessovi knjigi rekordov imel neki American, ki je z umetnim srcem živel 620 dni. Reiner Hege s torbo, v kateri so baterije, ki napajajo njegovo umetno srce. (Foto: Reuter) Nemci se pogovarjajo in berejo ob televiziji MUNCHEN - Če je moC verjeti neki nemški javnomnenjski raziskavi, se največ Nemcev ob gledanju televizije najraje pogovarja z drugimi ljudmi (24 odstotkov), 38 odstotkov od 100 vprašanih je zadovoljnih samo z gledanjem premičnih slik na televizijskih ekranih. Nemški televizijski gledalci ob televizijskem sprejemniku pogosto tudi obedujejo (21 odstotkov), nekateri pa so celo sposobni opravljati več stvari hkrati: 16 odstotkov jih ob gledanju televizije bere, 12 odstotkov pa telefonira. RoCna dela (7 odstotkov), igra z otroki in likanje (vsak 4 odstotke) pa so očitno manj priljubljena opravila pri gledanju televizije, kažejo rezultati javnomnejske raziskave, ki jo je objavil nemški tednik Focus. SKANDINAVSKA KRIŽANKA REPUBLIKA SKALNATA ŠPANSKA OBALA EKONOM LJUDJE, ROJENI ISTEGA LETA TURČIJA PREBIVALCI UNIŠ PREPROST PLUG VRHNJA PLAST KOŽE BERILIJ PRVA ŽENSKA IGRALEC ČASNIK Z MNOGIMI SLIKAMI avtor: J.KRAU SILHUETA ZELO BLEDO RDEČE VINO ENAKA SAMO- GLASNIKA SLUZAST ECEDEK E NOSU REPUBLIKA VPREŽNA PRIPRAVA STARA POVRŠINSKA MERA JEZDNA ŽIVAL NEMŠKI POP DUET EDEN OD ČUTOV KROGLASTA BAKTERIJA UMETNICA. KI NASTOPA V OPERI NEKD. FR. PREMIER (LEON) IT. FIZIK MAKED0N. PLES FR. KRAUEV. RODOVINA RIBJA KOŠČICA REKA V KAZAH- STANU PRITOK NILA EMIRAT V ZDR.ARAB. EMIRATIH LITERARNO DELO RIMSKI GRIČ KITAJSKA UTEŽNA MERA KURIVO Z BARJA POKRAJINA VKAŠMIRU SLOV. GLED. IN FILM. IGRALKA MESTO V ŠPANUI EDVARD BENEŠ NEKD. AM. PREDSED. LOVNA MREŽA DEL P0STEU- NINE ROTILEC DUHOV ZELO MOČAN IN ORJAŠKI ČLOVEK ČEBULA LETALO, KI VZLETI NAVPIČNO KRAJ POD KRIMOM MLADO GOVEDO ROBI ŠAFARIČ NEKD. JAP GL. MESTO HOLANDSKI SUKAR R0GER TAVLOR DELEŽ OD DOBIČKA BENGALSKI PESNIK EVROPSKI VELETOK VARUŠKA (v ruskem okoliu) 100 STAROGR. MUZA PETJA NEKD. DRSALKA ANDREE NIKELJ RAZMNO- ŽEVANJE RIB BOSANSKO LETOVIŠČE OB JADRANU PODOLGOVAT DELEC PREDIVA ČEBELJA PAŠA NEKD. ČEŠKI ŠAHIST (RICHARD) RUDNIŠKI OBRAT STARO- GRŠKI DRAMATIK RIMSKA BOGINJA JEZE REKA V M0NG0LUI IN RUSIJI PERZIJA •NVffl ‘NONO ‘Wl ‘THSfV ‘VH3D '1133 '>08 ‘ONriVTA ‘M13N ‘isrid vsvti ‘V03V VlNVlN 'VONaOIAKI ‘iri ‘Sri ‘arak ‘91 ‘xni ‘NV3H0 ‘imasoori ‘83 ‘VTIAV 'fTVtMVrilA'® ‘VIOS ‘NV1 ‘NVLlOri ‘wvaiv -m ‘Iris ‘oriO ‘ptrna ‘v^iAadVNriadO ‘snao ‘ivaa amianD :ouABjopoA :A3US3ri TV SPORED Četrtek, 11. julija 1996 RAI 3 slovenski program Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje) Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 21.00 Kotiček: Pikijeve dogodivščine TV DNEVNIK Na počitnice (ponovitev) Tle pr’ nas doma (ponovitev) 6.30 9.55 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.45 17.30 17.50 18.00 '8.15 ,'9.50 '20.45 123.15 23.20 0.00 0.30 1.00 1.15 2.50 3.50 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina (vodita Melba Ruffo, Amedeo Goria), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Robinsonove pustolovščine (Nem. ’56, i. Romy Schneider) Dnevnik iz Neaplja Nan.: ENG - V živo (i. K. pruner, S. Botsford) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Vse v družinskem krogu ti. A. Lansbury,) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Film: Jeans dagli occhi rosa (kom., ZDA ’81, i. R. 0’Neal, M. Melato) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Le simpaticlje ca-naglie Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: Colomba solitaria (i- Scott Bairstovv) Vreme, dnevnik in šport Variete: Su le mani! -(vodita Carlo Conti, Dpng Mei) Dnevnik Aktualna odd.: Hotel Babylon (vodi Benedetta Mazzini) Dnevnik, zapiski, horo-skop, noCni pogovori, vremenska napoved Dok.: Zgodovina krščanstva (4. del) Aktualno: Sottovoce -Potihoma Variete: Studio 1 (vodita A Jeanmarie, W. Chiari) D°k.: Klasična glasba Dok.: Tisoč umetnin » RAI 2 7.00 7.45 9.50 11.30 11.45 12.05 13.00 14.15 14.45 16.00 18.00 18.20 18.45 19.35 19.50 20.30 20.50 22.30 23.30 0.10 0.20 1.25 Nan.: Paradise Beach Dok.: V kraljestvu narave, nato risanke Nan.: Zdravnik med medvedi Rubrika o zdravstvu Dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik, Zdravje, 14.00 Quante storie flash Varieteja: Temp’estivo, 14.25 E T Italia racconta -Italija pripoveduje, vmes (14.30) ekologija v gospodinjstvu Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara 17.15 dnevnik - flash Sereno variabile Dnevnik in šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in kratke vesti Variete: Go-Cart Večerni dnevnik TV film Perry Mason: La bara di vetro (krim., ZDA ’93, i. R. Burr, B. Hale, W. R. Moser) Aktualno: Top Secret Dnevnik, vreme Danes v parlamentu Variete: Tenera e la notte Film: I pugni in tasca ^ RAI 3 6.00 9.10 10.30 12.00 12.05 13.00 14.00 14.30 18.00 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 23.30 0.30 1.20 Jutranji dnevnik, Drobci Film: Antelope Cobbler (kom.. It. ’91) Videosapere: Domača telovadnica, Potovanje po Italiji, Media/Mente, Na kolesu. Pozor na kritika Dnevnik Nan.: In famiglia e con gli amici Aktualno: Festival v Spoletu, 13.15 Znanost in narava, 13.30 dok. Deželne vesti, dnevnik Športno popoldne: Ata-lanta ’96, atletika, Tour de France Nan.: Star Trek Dnevnik, deželne vesti Šport: Večerni Tour Film: Sodoma in Gomora (zgod., It.-ZDA '61, i. S. Granger, R. Podesta) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: lo gli scriverei Boks: Belcastro-Hedjkou-ne (EP v petelinji kat.) Dnevnik, pregled tiska Film v originalu: Gabriel over the white house RETE 4 O ITALIA 1 Nan.: Družina Bradford , Otroški variete Ciao ciao 9.00 nad. Un volto, due mattina, vmes risanke donne, 10.00 Zingara, Nan.: Družina Hogan, 10.30 11 dono della vita, 9.45 Genitori in blue 11.45 La forza deli’ amo- jeans, 10.20 MacGyver re, vmes (11.30) dnevnik n Nan.: T.J. Hooker UgM Nan.: Hiša v preriji H Odprti studio, Fatti e mi- Ujm Dnevnik Tg 4 H sfatti, 12.50 Šport studio Nad.: Sentieri, 15.15 Aro- Variete za najmlajše, ma de cafe vmes risanke, 13.20 Ciao Nan.: New York New ciao VVeekend, 14.25 York Ciao Ciao News Aktualno: Agencija, Nan.: Ultraman, 15.00 18.45 Gosi come siamo Phenom, 15.30 Super- Dnevnik in vreme Vicky IHEm Variete: Game Boat Film: Un amore di strega Aktualno: Večerni Forum (kom., ZDA ’89, i. R. Li- (vodi Rita Dalla Chiesa) vely, Dan Gauthier) Film: Appuntamento in Nan.: Tarzan (i. Wolf Lar- riviera (glas., It. ’62, i. T. sen, L. Denier)) Renis, Mina), vmes Odprti studio, vreme, (23.30) dnevnik 18.50 Šport studio Pregled tiska Nan.: Palm Springs, Film: Rosemary’s baby 20.00 Gli amici di papa - (dram., ZDA ’68, r, R. Po- Darila za sv. Valentina lanski, i. Mia Farrovv) Nan.: Flipper - Flipper govori (i. P. Hass, J. Alba, C. Flynn, B. VVimmen) Sl CANALE5 Film: La fine del gioco (krim., ZDA ’87, i. C. Sheen, R. Quaid), vmes (23.30) Fatti e misfatti Na prvi strani, vreme Italija 1 šport Nan.: Flipper Nan.: Star Trek - The Film: I due marescialli Next Generation (kom., It. ’61, i. Totb, V. De Sica, Gianni Agus) Nan.: Otto sotto un tetto, 12.00 Nonno Felice, # TELE 4 12.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani 17.45, 19.30, 22.00, 0.05 Nad.: Beautiful (i. Ron Dogodki in odmevi Moss, Hun ter Tylo) Nad.: Amore gitano Film: Cinque figli e un Nan.: Great Detective amore (krim., ZDA ’94, i. iHkfi Film: Ana Karenina (’35) Cheryl Ladd, M. Nouri) Dnevnik v nemščini Otroški variete Bim Buhu n*i Film: Zgodovina gen. Cu- Bam in risanke sterja (’42, i. E. Flynn) Nan.: Perry Nason (i. Ro- miii Nad.: Amore gitano berto Ceriotti) Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, P. Rashad) Variete: Vinca il migliore ® MONTECARLO (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Estatissima 20.00, 22.30, 0.35 Dnev- sprint (vodita Gabibbo, nik, 19.40 Šport Miriana Trevisan) Nan.: ChaiJie’s Angel s Film: Beverly Hills Cop 2 Film - Un piedipiatti a Beverly Šport: Tour de France Hills 2 (kom., ZDA ’87, i. Nan.: Kenguru Skippy E. Murphy, J. Reinhold, Variete: Zap Zap R. Cox, Brigitte Nielsen) Nan.: Sister Kate Dnevnik Film Variete: Maurizio Costan- Nan.: Silk Stalkings zo Show, vmes (0.30) Šport: avtomobilizem nočni dnevnik TG 5 Šport: retta d’ arrivo Sgarbi quotidiani Nan.: Charlie’ Angels {T* Slovenija 1 IB Koper Otroški program: Euronevvs Banane prihajajo Zvoki ljubezni, novoze- Samo za punce, landski film,1986 7. del amerišike nanizan- Slovenski program ke Pisma slovenskih knjiže- Svet divjih živali, 5. del vnikov Po domače Glasbena oddaja Poročila Primorska kronika Kolo sreCe, pon. tv igrice Vsedanes - TV dnevnik Slovenija od znotraj, dokumentrani film Medicina danes: Ohranimo otrokovo ži- Pro et contra vljenje Komisar in kompanija, emi Baba Malu, risanke 12. del nemške nanizanke !$! Dialogi TV Dnevnik 1 ! 81 »Spazio mare« Otroški program: Vsedanes - TV dnevnik Delfi in prijatelji, 3. del ‘l! Poletni kino španske nanizanke !*! Slovenski program Kolo sreče, tv igrica Karaoke - dobra volja je Risanka najbolja TV Dnevnik 2 Seinfeld, 13. del ameriške nanizanke Tednik OtO Hrvaška 1 Moški, ženske Nikar, oddaja o prometu Včeraj, danes, jutri TV koledar TV Dnevnik 3 Santa Barbara, 1294. del Poslovna borza ameriške nadaljevanke Sova: Dobro jutro Kobra, 5. del ameriške H Poročila nanizanke B Videoklasika V območju Somraka, m Popolna tujca, 9. del 16. del ameriške nani- ii ameriške nanizanke zanke ■ Pax Christi Poročila Ne le razglednica Poročila Ljubezen, 285. del serije JT Slovenija 2 Rdeči prah, ameriški film, 1932 Rezija: Victar Fleming. Igrajo: Clark Gable, Jean Euronevvs Harlow, Gene Raymond, Jadranje po poti življenja: Mary Astor in drugi. S feluko od Asuana do Risanka Luksorja, dok. oddaja Poročila Namibijska plemena, do- Terra X, 9. del dokumen- kumentarna oddaja tarne serije Mednarodni atletski mi- Morje groze, 3. del ameri- ting, posnetek in Nice ške nadaljevanke Izginuli gasilski avto, H Kolo sreče švedski film m MoC denarja Seinfeld, 12. del B Klub D. D. Piratke, 4., zadnji del B Hugo, tv igrica Sova: Kobra, 4. del M Dnevnik Svetovni poslovni utrip: Zalivska vojna, 4. del do- Malo gospodarstvo da- kumentarne serije neš, 3. del ameriške po- Velo misto, 2. del hrva- slovne oddaje ške nadaljevanke Tok tok Poslovna razstava V žarišču Hrvaška spominska knji- Dr. Quinnova, 6. del ga Podoba podobe Dnevnik Srce dežele, dok. oddaja Theatron Umetniški večer Poročila Stoletje filma: Nemški film, nemška dok. oddaja Euronevvs r Slovenija 1 Dm6'00,6'30- 7-30'8'00'9'00' 10.00,11.00, čtnrV4'00' 18'00- 21'O0' 23'00 Poročila; Dobro jutro, otroci; 8.00 Dobrodošli; l?ncTIStiČni naP°tki; 10.30 Pregeld tiska; svo? i današni| darv 12.30 Kmetijski na-13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 2n'nn /Tbvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 2 io7 G" ot rt ko v večer; 21.05 Literarni večer; ohh ^el°e melodije; 22.30 Informativna o. v angleščini in nemščini; 22.40 Stari 0 rriofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 ^ 6,3°' 7'30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, ^0, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 oevmk; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zani-°5 8'40 Radio most: Koper-Ljubljana-t .ridor; 9-35 Popevki tedna; 11.15 Izjava 1*°' 1Z0° Opoldne; 14.00 Drobtinice; loln nl0; 16'45 Kd0 ve; 18-00 Vroči stol; Rei Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Pogo ri proti etru; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, °rnet; 22.23 Mala nočna filmska. Slovenija 3 Ifinn '00' 9'00' la0°' 11-OO. 12.00, 13.00, 14.00, nei Poročila; 8,05 Glasbena mati- l nje; 13.35 Iz dela Gk V^DSIzobraževalni program; 1 sko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni umetniki; 16.40 Tretja stopnica; 17.00 Banchetto musicale; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva Simf. RTV Slovenija; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi od nekoč; 23,00 Izbrali smo;23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.10.30, 13.30, 14.30, 19.00 Poročila; 12.30, Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.40 Hit dneva, zanimivost; 10.00 Glasb, rubrika Od vrha do dna; 10.40 Povver play; 11.00 Dolnjega leta; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni koledar; 16,55 Pesem tedna; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Poletni pr, z M. Vuksanovičem; 21.00 Glasba; Zrcalo . Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7,15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8,40 32-322; 9.35 Onda su onda; 9.50 IE. Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.30 Sanje o počitnicah; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Jazz; 20.00 RMI, Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz dežele mirnega jutra; 8.40 Slov. glasba, vmes Pravljični kotiček; 10.10 Koncert v re-pentabrski cerkvi; 11.30 Odprta knjiga: Čar indijskega juga; 11.40 Orkestri 12.00 Venezuelska srečanja; 12.20 Tropicana; 12.40 Zbori; 13,20 Glasba po željah; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Pesniške podobe: Kratki časi (M. Kravos); 14.25 Tropicana; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: R. Strauss; 18.00 Taboriščna tematika (prip. B. Pahor); 18.30 Rock balade; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podjuna - Žila. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-5357.23 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 ir-a Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 0 ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 44 r . . SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SLIKA Nad zahodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Topla fronta se prek srednje Evrope pomika proti vzhodu in vpliva na vreme južno od Alp predvsem z oblačnostjo. Sonce bo vzšlo ob 05.22 in zašlo ob 20.52. Dan bo dolg 15 ur in 30 minut. Luna bo vzšla ob 2.19 in zašla ob 17.11 Danes: ob 2.53 najnizje -48 cm, ob 8.34 najvišje 21 cm, ob 14.29 najnizje -8 cm, ob 20.21 najvisje 41 cm. lutri: ob 3.25 najnizje -54 cm, ob 10.06 najvisje 26 cm, ob 15.12 najnizje -9 cm, ob 20.56 najvisje 43 cm. Vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden, le zvečer in ponoči se bodo pri najbolj občutljivih pojavile manjše te- TEMPERATURA VODA POSTAJA st. C Mura Gornja Radgona 13,6 Sava Radovljica 8,8 Sava Šentjakob 10,2 Sava Hrastnik 11,9 Sora Suha 11,8 Ljubljanica Moste 13,6 POSTAJA Gradascica Dvor Savinja Veliko Sirje Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje 9.6 15.1 10,7 10.2 9.7 Jadransko morje Koper 21,0 TEMPERATURE IN c „ ...... VIŠINE SNEGA V GORAH “a? vlTa'Ltuto^a ™ °c na zmehčana, v višjih legah pa ponoči 500 m 20 zamrzne, tako da zjutraj in del dopol- 1000 m 15 dneva drži človeško težo. Na območjih, 1500 m 10 kjer so se večje količine napihnjenega ?nnn m R snega, je nevarnost proženja snežnih plazov 2., sicer pa je splošna nevarnost minimalna, 1. stopnje. 2500 m 2864 m DANES TRBIŽ GRADEC 10/21 ggee M. SOBOTA O 12/20 O KRANJSKA GORA A 7/19 O TRŽIČ 10/22 ČEDi OVIDEM 14/24 —^N. GORICA GORICA o 13/24 O TRST 14/: O KRANJ POSTOJNA O 9/22 ___CI_ ' ZAGREB ^ 11/23 N. MESTO O O 10/22^. ORTOROŽ ^3- \ UMAG KOČEVJE O ČRNOMELJ O POREČ OPATIJA PAZIN q •o REKA 14/25 tS- Slovenija: Zmerno do pretežno oblačno oo, več sončnega vremena bo na Primorskem. Najvišje dnevne temperature bodo od 19 do 24 stopinj Celzija. Sosednje pokrajine: Spremenljivo oblačno bo. Ob Jadranu bo prevladovalo sončno vreme. »■—1 ......................^ MARIBOR O 11/23 ZAGREB u/24 , O Pfl V Sloveniji: V petek in soboto bo na Primorskem precej jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Topleje bo. V petek popoldne bodo v notranjosti Slovenije še možne posamezne plohe ali nevihte. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Reagan se sedaj obnaša kot otrok NEW YORK - Nekdanji ameriški predsednik Ronald Reagan se igra na »puzzle« kot otrok in vztraja, da najprej sestavi osrednjo sliko. To je v dvomesečniku New Choise zapisala Reaganova hci Maureen, ki je tako vsaj nekoliko razgrnila zastor nad intelektualnim nazadovanjem enega od najbolj pribljubljenih ameriških predsednikov. Ronald Reagan ima 85 let in boleha za neozdravljivo Alzheimerjevo boleznijo, ki mu postopoma briše spomin in intelektualne sposobnosti. »Ko sem bila majhna,« je povedala Reaganova ljubljenka, »me je on vodil pri sestavi puzzlov, vloga se je sedaj zamenjala.« »Sedaj jaz predlagam, da najprej sestavimo robove in nato ostalo. On pa vztraja: "Hočem sestaviti konja." Seveda popustim, tako da on sestavi konja, jaz pa robove.« Nekdanji ameriški predsednik biva v Los Angelesu, kjer zanj noC in dan pazi neka bolničarka. Seveda je ob njem tu- No obleko jim ni treba paziti Zapiski o procesih proti ameriškim čarovnicam di žena Nancy, ki ji Reaganova sinova očitata, da je preveč »posesivna«. Predvsem Michael je svoji mačehi očital, da je očeta zadržala doma, ko je bil povabljen na kako slavje. Resnici na ljubo Nancy predvsem pazi, da njen bolni mož ne bi bil v zobeh novinarskih šakalov, ki ne izgubijo priložnosti, tako da lahko svoje bralce in gledalce seznanijo s kako vprašljivo novinarsko poslastico. Ronald Reagan je v bistvu izginil iz javnega življenja pred dvema letoma, ko je Ameriki z neobičajno gesto hrabrosti naznanil, da ima Alzheimerjevo bolezen in da se zato umika iz javnega življenja. Pred dnevi se je vseeno udeležil srečanja z republikanskim predsedniškim kandidatom Bobom Dolom. Bil je zlikan kot pri maši, v temni obleki in z rdečo kravato, a med sprejemom ni odprl ust in ko je sedel za mizo, je svoje sodelavce z očmi poprosil, naj mu pokažejo, kam naj sede. Otrokom do 12 leta starosti je v michiganskem VVestlandu enkrat na leto dovoljeno, da brezskrbno čofotajo po blatu med tako imenovanim blatnim dnevom (AP) NEW YORK - Med pospravljanjem nekega predala v bostonskem sodnem arhivu (Suffolk Country CourthoUse) je Richard Rouse, funkcionar vrhovnega sodišča Massachusettsa, odkril sodne zapiske iz sedemnajstega stoletja (na sliki AP), ki so jih vestno zapisovali puritanski sodniki od leta 1673 do leta 1695. Kot taki bodo za zgodovinarje enkratni dokument, s katerim bodo imeli še boljši vpogled v navade in življenje prvih puritanskih kolonov na ameriških teleh. Zapiski namreč obravnavajo procese zaradi kršenja verskih norm od preklinjanja do prešuštništva in čarovništva. Iz teh zapiskov bodo lahko bolje razumeli tudi odnos puritancev do žensk, predvsem do tistih neuklonljivih in svojeglavih, ki so jih zaradi njihovega za ustaljeno moralo motečega vedenja kratkomalo proglasili za čarovnice. A tudi tu so bile razlike. Tako so Han-nah Tyler iz Adovra oprostili obtožbe, da je sklenila pakt s hudičem. Manj srečna je bila njena črna sužnja Grace, »ki je na vrvi visela do smrti«, ker je ubila »na božič rojenega nezakonskega otroka«. »Sodniki« pa so pozabili navesti, kakšna usoda je doletela Elizabeth Johnson, ki so jo leta 1692 obtožili in ji dokazali, »da je dušo in telo prodala hudiču«.