Prosta ženitev pa deželni zbor v GradcuKoliko je liberalaim gospodom, ki sede v deželaem zboru v Gradcu, mar za blagostaBj'e ljudatva, za to imamo aov dokaz — dokaz pa tak, da ga mi niamo veseli pa tudi za to gospodo samo ai posebao laskav. Sloveaski pa aemški koaservativni poslaaci ao v 4. seji dae 30. aov. deželaema zboru predložili aačrt poatave, ki bi imel aklepaaje zakoaov, katero aedaj ae pozaa aobeae meje, aekaj vmejiti. Cea. svetaik, poslaaec g, Jerman je v seji dne 2. dec. azroke, ki terjajo tako poetavo, temeljito zbora razlagal. Ali vse ni aič pomagalo, 27 liberalaih gospodov ae na vae, kar se jim je povedalo, ai toliko dalo, da bi ae aačrt bil, kakor 8e to pri enakih atvareh godi, izročil kakerau odseku v pretreaovanje ia koaečao poročevaaje. Kar meai nič, tebi nie ao ga v prvem hipu pokopali. V tem se človek pač začndea vpraša, ali je v reaBici to aeoBiejeao ožeajevaaje tolika dobrota za deželo, da se mora poakus, omejiti ga, koj v prvem' tira zadušiti? Mi bi mislili, da bi britke skušnje, kWr ao jih občine doživele, odkar je bil liberalizVm pretrgal meje, ki so jih bile ae braaile popolaega izžemanja, že dovolj kazale, da prosta\ženitev nikakor ae odstraaja divjili zakonov, pač pa poapešuje aemoralno življenje ter kmetijatvo pa občine čedalje bolj riva izpod lastae atrehe ia aaravaost pod taj kap v obliki neznosaih atroškov. Kjer ao divji zakoai doma, tam je v resnici težek križ, posledice tacili zakonov so irez vse hade. Kar tedaj aje zabraajaje, to pozdravlja človek vselej 8 polaim veaeljem. ali tega ae store proate žeaitve. Ves caa. kar so te bile mogoče, števila ravao ae vemo. pa to vemo za gotovo, da divjih zakoaov ai vsled ajih manj postalo. Uzroki tacih zakoaov tiee vse kje drugje, kakor v oaih mejah, v katerih so se do dobe liberalizma zakoni aklepali; v maloveraoati Ijadi pa v alabem aadzorovaaju aa atraai sreajakih ia po litičaih oblasti — v teh je prva in največja krivaja, da ia kjer ae je divjili zakoaov kaj prikazovali. Naj se to poravna, pa obljubitno, da bo vaeh teh zakoaov b krati koaec. ali ravao zoper to je aedaj liberaHzem povaod. kar je mogel, delal in niamo se čadili, če je bilo valcd tega tu pa tam par divjili zakoaov mogočih. Na dragi straai pa so prav proste žeaitve, to je take, aa katerih sklepaaje ni imela občiaa nobeae moci, odprta vrata aemoralaema življeflju mladih ljudi. Dokler je deklina vedela, da ne more a človekom atopiti v zakonsko zavezo, ki ne glešta draga, kakor grdo poželjivost pa vaelej aabo grlo, braaila ae ga je in tudi ajegove sladke besede niso je premotile, ali aedaj o prostera ožeajevaaja je to vse drugače, atraat pa upaaje, da, če bi ae jima bilo tudi vzeti treba, aja zakon ae bo imel vseh onih križev, ki so v zakoaih aemaaičev doma, — to lehko oba premoti ia zamota v grdo življeBje. Izkušaja to čedalje haje potrjuje ia krstai zapisaiki po meataih župaijah, pa tadi že po drugih so za to glasae priče. Število aezakoaskib otrok se vsled prostega ožeajevaaja ai, kar vemo. nikjer zdatno akrčilo, pač pa ae je aa večib. krajih ae povzdignilo. — Ali še huje raae seka ta aarobe-proatost kmetijatva. Delo se je pri ajem oeivestao podražilo ia zanesljivih poalov je težko dobiti in še težje obdržati. Kmetje aa večjih kmetijab. so bili jeli za to aegati po aredstvu dvomljive vredaoati. Postavili so si aa avoji zemlji koče ia va-nje vzprejemali take aemaaiče, ki ao bili v zakoa stopili, ae da bi vedeli, a čim da bodo živeli, — samo za to, da bi imeli atalae delalce, ali le redko ao si z ajimi v reaaici pomagali, kajti takim ljudem se sila težko aatreže. Tacih koč ia s tacimi prebivalci ae je po nekaterih krajib sila veliko aamaožilo ia arečaeji, imoviti za to prebivalci aiao postali. 0 aevoljab, v katere 80 proate žeaitve srenje prignale, .še govoriti, moBimo, da ai treba. Teli ae taji aibče, čatijo jih vse občiae, ali aajhnjae na kraetih. Dokler je človek mlad in zdrav, najde še delo povaod. poaebBO v meatih ia fabrikab je zato taeih ljadi že cel kap, od vseh strani bite tje, kajti ajib delo ae jim plača, vsaj aa videz, bolje. Zakoa je v mestih ae ležje skleajea, kakor na kmetih, priložaosti spoznati se, jim nikjer ae maajka; kolikor za to djaaje treba, spravi ae kmala akupaj in že šteje svet v hipa eno družiao aemaaičev več. V tem, ko vriakajo svatje v kaki bezaici. joka pa se — domača občiaa, zakaj prej ali alej ji bo treba rediti ae eaega, aego celi kap siromakov. V resaici modri ao torej ti liberalni gospodje v Gradca ia pa sila jim je mar za blagostaaje Ijudstva. kedaj jiin bo veadar mreaa padla z oči ? Toliko bolj atejemo pa aašim ia aemškim konservativcem v cast, da so vaaj poskuaili v tem kaj storiti. Vedeli so pač naprej, da bo tokrat le pri poskušaji ostalo, veadar pa ao to stopinjo storili, aaj bi se jim pozaeje kje ae očitalo, da niao umeli ssTojib dolžaosti.