.ETO XX. — Številka 19 Ustanovitelji, občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIA KRANJ, sobota, 11. III. 1967 Ceni 4i par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob sredah in sobotah LISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V sredo je bil v Kranju predsednik republiškega izvršnega sveta Janko Smole. S predstavniki Skupščine se je pogovarjal o gospodarskih vprašanjih kranjske občine — Foto: Franc Perdan Predsednik republiškega izvršnega sveta Janko Smole v Kranju S predstavniki kranjske občinske skupščine so se pogovarjali o gospodarskih in drugih vprašanjih občine V sredo, 8. marca, s0 bili v Kranju predsednik republiškega izvršnega sveta Janko Smole, sekretar za gospodarstvo SRS Sveto Kobal, pomočnik sekretarja za gospodarstvo SRS Davorin Fer-ligoj in član izvršnega sveta tovariš Drago Repič. S predstavniki kranjske občinske skupščine in občinskega komiteja zveze komunistov so se pogovarjali o srednjeročnem programu občine, investicijski politiki in o stanovanjski izgradnji v prihodnjih letih. Največ so razpravljali o gradnji kranjske toplarne in o razvoju turizma v občini. Predsednik Smole je bil zadovoljen z lanskoletnimi uspehi v gospodarstvu v občini in z rezultati proizvodnje v januarju in februarju letos. Popoldan so si v obratu Kmetijsko-živilskega kombinata Kranj v Britofu ogledali nove naprave za polnjenje olja v plastične steklenice. Takšen način paki- ranja je v Jugoslaviji za sedaj še novost, saj ga uporab-ljjo šele v dveh ali treh podjetjih v državi. Zanimivo pa je, da to olje še ni v prodaji in imajo v Britofu že polna vsa skladišča. Menda je vzrok tega, ker tiste občinske skupščine, kjer ŽK prodaja svoje izdelke, še niso določiile prodajno ceno temu olju. Po obisku v Britofu so tovariš Smole in drugi odšli še v tovarno Sava v Kranju, kjer so se s predstavniki kolektiva pogovarjali o proizvodnji, o težavah pri uvozu surovin, cenah in drugem. A. žalar Nova sindikalna vodstva V četrtek, 9. marca, je bilo v Radovljici posvetovanje vseh predsednikov občinskih sindikalnih svetov Gorenjske. Pomenili so se o dosedanjem delu sindikalnih organizacij pri volitvah odbornikov in poslancev, o nadaljnjih nalogah in o pripravah na strokovne zbore sindikatov. Najdlje so se zadržali pri vprašanju, kako usposobiti nova sindikalna vodstva. Sedanje gospodarske razmere zahtevajo še večjo vlogo sindikalnih organizacij pri usposabljanju članov za uveljavljanje samoupravnih organov in gospodarjenja sploh. Očiščene morske ribe v prodajalni pri nebotičniku obrazi in pojavi • obrazi in pojavi O obrazi in pojavi * obrazi in pojavi « obrazi in pojavi < Poznam dva mlada fanta. Polna energije in sposobna za delo. Oba sta kvalificirana delavca. Trenutno sta brez posla. Na zavodu za zaposlovanje dobivata podporo, postopata po mestu, svojo energijo pa tratita za dokaj nekoristne, zelo problematične posle. Slučajno poznam prav ta dva. Verjetno jih je več. Prav tako slučajno vem, da neko podjetje zaposluje na delovnem mestu, ki zahteva prav tako kvalifikacijo kot jo imata ta dva fanta, človeka z ne preveč majhno pokojnino. Tu se krog zaključuje. Nimam namero kratiti nikomur pravice do dela. še zlasti ne tistim upokojencem, ki bi zgolj s pokojninami slabo živeli. Toda, zaposliti za polni delovni čas preskrbljenega človeka, hkrati pa pustiti postopati mladega fanta — to ni dobra rešitev. To je dvakratna zguba za družbo. V tem primeru eden neupravičeno dobiva podporo, drugi pa dvakratno »plačo«. Da, o tem, kako to vpliva na mladega človeka, ko brezskrbno pohajkujoč ne misli na jutrišnji dan, sploh ne govorim. — ABC Pred zbori volivcev na Gorenjskem Kandidati za zvezne poslance Predstavniki volilnih komisij v vseh gorenjskih občinah so sklenili, da bodo na osnovi dosedanjih razprav in v skladu s pravilnikom glavnega odbora socialistične zveze Slovenije predlagali zborom volivcem naslednje kandidate za zvezne poslance. Dogovorili so se, da za zvezni zbor zvezne skupščine predlagajo dr. MARJANA BRECLJA, podpredsednika republiške skupščine, za gospodarski zbor FRANCA BRANI SLA, direktorja loške tovarne hladilnikov; za prosvetni-kulturnii zbor, dr. AVGUŠTINA LAHA, profesorja na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani; za socialno-zdrav-stveni zbor EDGARJA VONĆINA, direktorja komunalnega zavoda za socialno zavarovanje in IVA SAKSIDA, zaposlenega pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje na Jesenicah; za organi-zacijsko-politični zbor pa IVANA REPINCA, predsednika okrožnega sodišča v Kranju In STANETA KAJDIŽA, predsednika občinskega odbora SZDL v Radovljici. Čeprav so se odločili za te kandidate, pa v posameznih občinah še vedno lahko predlagajo tudi druge. Tako so se v Kamniku pogovarjali, da bi za zvezni zbor zvezne skupščine predlagali še Franca Vidervola, v Skofji Loki pa za prosvetno-kultur-ni zbor Iva šubica. A. Ž. Obiščite spomladanski sejem v Kranju od 8. do 17. aprila 1967 v domu FRAN CA V O DO PIVCA jLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SOBOTA - 11. marca 1967 Kaj je z valorizacijo pokojnin? Upokojenci nezadovoljni Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju je veliko obetal, a malo prinesel — Ali so pokojninski fondi res žarišče inflacije? Takrat, ko so vlaki vozili z zamudo, so upokojenci prejemali pokojnino točno prvega v mesecu. Danes vozijo vlaki točno po voznem redu, toda upokojenci dobivajo pokojnino z zamudo. Ko so upokojenci še delali, je bilo v skladih pokojninskega zavarovanja dovolj denarja; danes, ko zasluženo počivajo, so skladi mršavi. Mršavi so ludi upokojenci, ker morajo vsak dan bolj stiskati pas. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju je veliko obetal, toda malo prinesel. Prevedba pokojnin po novem zakonu iz leta 1955 nI prinesla tistega, kar so upokojenci od nje pričakovali. Pokojnine starih upokojencev — na enakih delovnih mestih in z enako delovno dobo — se ni približala pokojninam novih upokojencev. Razlike so v nekaterih primnnh zelo velike, celo 100-odstotne. Poleg tega je vprašanje, če je Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju sploh v skladu z ustavo. Načelo nagrajevanja po delu ni upoštevano. Razen tega dobivajo pokojnine mnogi, ki v sklad niso ničesar prispevali. PEKARNA KRANJ Dražgoška ivl. 8 razglaša prosti delovni mesti: 2 NK DELAVCA v skladišču z dokončano osemletko 1 NK snažilko Kandidati naj vložijo pismene prošnje na upravi podjetja. Pc^oj je starost nad 18 let. V skladu s 97 tč. 1. TZPZ se pokojnine obvezno uskla-jajo s premikom poprečnih življenjskih stroškov v začetku vsakega koledarskega leta, če se je nivo življenjskih stroškov v preteklem letu povečal za najmanj tri odstotke. Na podlagi tega zakonskega določila je zvezni sekretariat za delo predlagal, naj se v letu 1967 valorizirajo pokojnine za 5,3 odstotka. Republiška skupnost socialnega zavarovanja v NR Srbiji je tolikšno povečanje že sprejela, medtem ko so ga v NR Bosni in Hercegovini zavrnili, a v Sloveniji o tem še niso sklepali. Po uradnih podatkih znaša porast življenjskih stroškov v letu 1966 v odnosu na leto 1965 za Jugoslavijo 24 odstotkov. Osebni dohodki zaposlenih so se v preteklem letu povečali za poprečno 34 odstolkov. za letos pa predvidevajo, da se bodo povečali poprečno za 41 odstotkov. Poprečna pokojnina v Sloveniji znaša 42.500 S din. Ce bodo pokojnine valorizirane samo za 5 odstotkov, bo poprečna pokojnina za 2134 S din Še ena odpoved Po končani četrtkovi seji obeh zborov občinske skupščine v Kranju je nadaljeval s sejo zbor delovnih skupnosti. Ker se je odbornik Ciril Omahen v 3. volilni .enoti, ki mu letos še ne poteče mandat, le-tcmu zaradi bolezni odpovedal, je zbor sprejel njegov predlog. Hkrati je sprejel odlok, da se v 3. volilni enoti (Iskra III) razpišejo ..%domestnc volitve. Volitve bodo 19. aprila letos. večja. To pa lahko pokrije samo povečanje stanarine v letošnjem letu. Ker sem omenil, da znaša porast življenjskih stroškov 24 odstotkov, naj povem še to, da zvezni zavod za statistiko pri tem ni računal na povečanje stanarin, ampak samo na nujne stroške prebivalstva. Iz razgovorov z upokojenci jeseniške in radovljiške občine — tako pa je prav gotovo tudi drugod — sem ugotovil, da so nezadovoljni s predalganim povečanjem pokojnin za pet odstotkov. Zahtevajo, da upokojenci na enakih delovnih mestih in ob enakih pogojih prejemajo enako pokojnino, ne glede na čas upokojitve. Za enako delo — enako plačilo. Jože Vidic Praznovanja dneva žena Povsod na Gorenjskem so bile ob letošnjem prazniku dneva žena najrazličnejše prireditve. Na Primskovem so za matere padlih sinov In mož v prvi in drugi svetovni vojni pripravili proslavo že 4. marca. V proslavi, ki jo je organizirala krajevna organizacija ZB in ZVVI, je sodeloval pevski oktet Svobode s Primskovega in recitatori i. Praznovanja pa so se udeležila tudi nekatera kranjska podjetja. Na večer dneva žena pa je bila podobna predstava, v kateri so sodelovali razen okteta tudi učenci osnovne šole Prim-skovo, za vse žene in matere s Primsikovega, V Predosljah so proslavili dan žena že v nedeljo, 5. marca. Lep program so ženam in materam iz Britofa, Predoselj, s Kokrice in Suhe pripravili mladinski oktet iz Predoselj, moški in mešani zbor iz Britofa in moški zbor s Kokrice. To je bila prava revija zborov, na rodnih in umetnih pesmi. Pel je tudi otroški in pionirski pevski zbor osnovne šole iz Predoselj. V Tržiču pa je DPD Svoboda Tržič v torek, 7. marca, ob 19. uri priredila v Cankarjevem domu slavnostno akademijo. V programu, ki je trajal celo uro, so nastopili gojenci glasbene šole, baritonist Janko Justin, kriški sekstet in dramska sekcija DPD Svobode, ki je zaigrala enodejanko. Prav lep program za dan žena je pripravil tudi mladinski aktiv v Nomnju. Posebno nastop najmlajših je mamicam zelo ugajal. A. ž. S tiskovne konference v Zdravstvenem domu v Kranju Zmeda, nejasnost, odpor Zdravstveni delavci so proti plačevanju delnega prispevka zavarovancev k stroškom zdravljenja — Delni prispevek naj bi vzgajal zavarovance in po drugi strani reševal deficitne sklade zdravstvenega zavarovanja — Zmeda in odpor pri zdravstvenih delavcih, ker še ni zveznih tolmačenj predpisa in ker ni preciznih definicij pojmov Na tiskovni konferenci v četrtek (9. marca) v Zdravstvenem domu v Kranju so predstavniki te zdravstvene institucije in predstavnika Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj ter Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje razložili novinarjem precej nevzdržno stanje, ki se je pojavilo v začetku marca z uvedbo tako imenovane participacije oz. plačevanja delnega prispevka k stroškom zdravljenja. Skupščina kranjskega zavoda za socialno zavarovanje se je odločila za tiste vrste delnih prispevkov, ki se po republiških predpisih morajo plačevati. To so: prispevek za prevoz z rešilnim avtomobilom (1000 S-din), prispevek za prvi obisk zdravnika na domu (500 S-din) in 90% vseh stroškov za prvi dan (24 ur) zdravljenja zaradi posledic alkohola. Direktor Zdravstvenega doma dr. Zavrnik je na začetku ta sprejeti ukrep časovno in vsebinsko postavil v okvir naših reformnih prizadevanj, ki so se začela leta 1965. Eno izmed področij, ki jih je reforma prizadela, je tudi zdravstvo, in uvedba delnega prispevka zavarovancev k stroškom zdravljenja je le ena izmed sprememb, ki so (ali naj bi bila) posledica reformnih prizadevanj za boljšo organizacijo in večjo učin« kovitost zdravstvene službe in za racionalnejšo porabo sredstev družbe za te name-> ne. Delni prispevek je bil uveden z namenom, da racionaliziramo zdravstveno službo, da zmanjšamo defi- PRED ODHODOM DOMOV — V teh se bodo po vseh garnizijah mladi vojaki preoblekll v civilne obleke. V garnizijl Stane Žagar so jim pred odhodom pripravili dvoje predavanj. Direktor komunalnega zavoda za zaposlovanje delavcev jim je predaval o možnostih zaposlitve po končanem kadrovskem roku, predsednik občinskega odbora SZDL Kranj pa o pripravah na volitve. POMLAD PRIHAJA Z ZVONČKI — Zvončki, teloh in trobentice, to so prvi znanilci pomladi. V novi šoli v Preddvoru hočejo imeti učenci pomlad — zvončke tudi v šolski sobi — Foto Franc Perdan SEMENA NA KRANJSKI TRŽNICI — Prodaja rajraz-ličnejših semen je zdaj, ko pomlad že kar resno trka na vrata, vse bolj aktualna. Semena gredo dobro v promet, saj jih potrebuje vsaka gospodinja, ki ima doma vsaj malo vrta Preložena otvoritev nove poslovalnice Slovenija avto v Kranju V zadnji številki našega lista (8. marca) je podjetje Slovenija avto objavilo, da bo 15. marca odprlo v Kranju, na cesti JLA 10, novo poslovalnico na debelo in drobno. Iz podjetja pa so nam sporočili, da nova trgovina še ne bo odprta v sredo prihodnji teden, in sicer zaradi nekaterih nepredvidenih tehničnih zadržkov. Otvoritev je zato preložena na poznejši čas. Kdaj bo nova trgovina podjetja Slovenija avto začela poslovati, bomo v Glasu pravočasno objavib'. cite v skladih zdravstvenega zavarovanja, da povečamo odgovornost zavarovancev do porabe teh sredstev, da torej tudi vzgajamo zavarovance — občane. Vendar je dr. Zavr-nik poudaril, da način, kako je bilo to storjeno, ne vzdrži kritike socialistične medicine in socialistične družbene ureditve. Zato, ker ni preciznih definicij, kaj je prevoz z rešilnim avtomobilom, kaj prvi obisk in kaj alkoholizem, prihaja pri zdravnikih, ko se morajo odločati, do hudih strokovnih nejasnosti. O tem je več govoril dr. Armeni, ko je poročal o sklepih in ugotovitvah s sestanka zdravnikov splošne prakse. Danes ni prostora, da bi obravnavali vse te pripombe, ki zadevajo tudi težave z fTačinom plačevanja, zato o tem drugič. Poudariti pa je kljub temu treba, da je nejasnosti res toliko, da sta zmeda in odpor upravičena. To še toliko bolj, ker so na konferenci vsi poudarjali, da bodo sredstva, Na Bledu bo Simpozij o odgovornosti Od 20. do 22. aprila letos bo v Festivalni dvorani na Bledu simpozij o odgovornosti v delovnih organizacijah. Pripravlja ga Višja šola za organizacijo dela Kranj s sodelovanjem republiškega sveta zveze sindikatov Jugoslavije in gospodarske zbornice SR Slovenije. Na simpoziju bodo obravnavali probleme osebne odgovornosti strokovnih in vodstvenih kadrov ter posameznih članov organov upravljanja in članov delovne skupnosti, prav tako pa tudi probleme kolektivne odgovornosti organov upravljanja in delovne skupnosti. Nedvomno bo prav v sedanjem času simpozij zelo zanimiv; do 18. februarja je priglasilo referate že 35 referentov. ki jih bodo s plačevanjem delnega prispevka k stroškom zdravljenja zbrali, tako majhna, da ne bodo bistveno vplivala na zmanjšanje deficitov skladov zdravstvenega zavarovanja, posebno še, ker bodo precej denarja »požrli« tudi dodatni administrativni stroški. Doslej prakticirajo neposredno pobiranje prispevka, vendar imajo zdravniki k takemu načinu vrsto tehtnih ugovorov. Boris Žužek, načelnik za zdravstveno zavarovanje pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje, je rekel, da zdaj ne bi bilo primerno razpravljati o umestnosti ali neumestnosli uvajanja samoprispevka. »Iščemo vse mogoče načine, kako zvoziti iz težkega stanja; mi pri tem le malo od'očnmo, glavne rešitve že dobimo v obliki predpisov. Opomogel pa se naš sklad z denarjem od delnega prispevka ne bo; pred-j videvamo, da bo tega denarja 60 do 70 milijonov S din, z zmanjšano stopnjo za V jeseniški občini V desetih dneh sto zborov volivcev Prvi zbori volivcev v jeseniški občini so bili v četrtek zvečer, in sicer v Kranjski gori, na Hrušici, Plavžu in na Savi. Zaradi majhne udeležbe, ki ne zagotavlja sklepčnost, sta bila preložena dva zbora volivcev na Plavžu V jeseniški občini se bo v desetih dneh zvrstilo 98 zborov volivcev, od tega 40 v okviru krajevnih skupnostih in 58 v delovnih organizacijah. —jv zdravstveno zavarovanje pa bo denarja manj približno 2 milijardi S din.« Tov. Žužek je potem še poudaril, da tako hudo z nejasno definicijo pojmov le ni. Pri obisku na domu je mišljen prvi obisk na poziv; pri tem niso izvzeti ne borci ne otroci. Tudi za prevoze z rešilnim avtomobilom je določeno, kdaj se prispevek ne plača (huda poškodba, duševna bolezen, nalezljiva bolezen). »Vidimo pa, da delni prispevek prav nič ne rešuje stanja, v kakršnem smo, zato je res vprašanje, kolikor je bila uvedba smotrna. Republiški in zvezni organi, pristojni za to, še niso dali navodil in tolmačenja predpisov. Čakajo, kakšen bo odziv zdravnikov, potem bodo izdelali pojasnila in navodila. Tako pravijo.« V razpravi je sodelovala še dr. Ana Krakar, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. A. Triler Veletrgovsko podjetje Kranj obvešča vse potrošnike, da bo danes, 11. marca, otvoritev razstave v prostorih DELAVSKEGA DOMA V KRANJU RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA IN DRUGE STANOVANJSKE OPREME Sodelujeio priznani proizvajalci: MARLES — Maribor, 22 JULIJ — Idrija, BREST — Cerknica, STIL — Koper, KRASOPREMA — Dutov-lje, — MEBLO — Nova Gorica. Odobravamo potrošniške kredite. Pohištvo dostavljamc brezplačno do oddaljenosti 30 km in g? tudi brezplačno montiramo. Večja zaščita potrošnikov — Oprostite, blaga ne zamenjujemo. Obrnite se naravnost na tovarno. Tak odgovor so potrošniki pogosto dobivali po naših trgovinah, ko so skušali reklamirati blago, ki so ga bili kupili. Posamezniki so se res pritožili naravnost v tovarne in le-te so jim včasih res zamenjale blago. Večji del ljudi pa iz /azličnih razlogov tega ni storil, še posebej tedaj, ko je šlo za blago manjše vrednosti. Novi zakon o blagovnem prometu, ki je pravkar začel veljati, je rešil te, za potrošnika neprijetne zadeve, v njegovo^ korist'. Po novem zakonu so delovne organizacije — tu misli zakonodajalec na trgovine — dolžne odstraniti napake na blagu, ki so ga bile prodale potrošniku. Tega niso dolžne storiti le v primeru, če je potrošnik blago sam pokvaril ali če je že, ko ga je kupoval, vedel, da ni brezhibno. Potrošnik je dolžan reklamirati blago v /5 dneh od dneva, ko ga je kupil. Ce pa je napaka takšna, da se lahko ugotovi šele po daljši uporabi, se rok za reklamacijo podaljšuje do 6 mesecev. Zgodi se, da napake na blagu ni mogoče odpraviti oziroma da bi popravilo trajalo predolgo. V tem primeru je trgovec dolžan zamenjati kupljeno blago ali pa vrniti denar. Potrošniki, ki stanujejo v oddaljenejših vaseh, so doslej morali nositi različne aparate na popravilo v mesta. Novi zakon o blagovnem prometu je rešil tudi to vprašanje. Trgovska podjetja so dolžna zagotoviti za vse tehnično blago, ki ga prodajajo, ustrezen servis, če tega že ni storil proizvajalec. Novi zakon o blagovnem prometu v mnogo večji meri kot dosedanji ščiti potrošnika in pomeni torej nov korak h kul-turnejšemu trgovanju. CI AS ".AN NOTRANJA POLITIKA - GOSPODARSTVO leknica se kot idealno smučišče in smučarski center za širšo okolico vse bolj uveljavim. Lahek pristop (dobra cesta in žičnica) imata nedvomno največ zaslug za to, da so smučarji spoznali ta lepa smučišča. Na sliki: gostišče na Ljubelju in spodnja postaja žičnice — Foto: Perdan Gospodarske ipvice UVAŽATI MAST ALI NE? Direkcija za prehrano bi morala letos uvoziti 13.000 ton masti. Doslej so jo uvozili že 2000 ton. To mast prodajajo po 3,10 N dinarjev za kilogram. Predstavniki domačih klavnic pa zagotavljajo, da bo letos dovolj domače masti, saj se je število prašičev močno povečalo. Zato zatrjujo, da ni nobene potrebe po dodatnem uvozu. Vse pa kaže, da razprava ne teče o uvozu ali zoper njega, marveč bolj o ceni, kajti naš* podjetja hi rada domačo mast prodajala dražje, ker trdijo, da cena uvožene masi i ni ekonomska. Zategadelj je verjtno odločitev o uvozu za potrošnike kar sprejemljiva. ŽIVLJENJE DRAŽJE Po podatkih zveznega zavoda za statistiko so se v februarju maloprodajne cene povečale za 1,3 v primerjavi z januarjem, življenjski stroški pa za 1 oclst. Industrijski izdelki so se podražili za 1,4%, kmetijski pridelki za 1,1 odst. Zanimivo je, da se industrijski izdelki niso podražili v proizvodnji ker so bile v februarju cene v večini enake januarskim, marveč v trgovini. VW V JUGOSLAVIJI? V teh dneh so se predstavniki nekega bro^iaj-skga izvoznega podjetja pogovarjali s predstavniki Vo'fcsvvagna iz Zahodne Nemčije o izgradnji lovanie za montažo njihovih avtomobilov v Ju-jjos-aviji. Za sedaj je zanesljivo le, da na obeh straneh obstaja določen interes, da bi se taka torama zgradila. S seje skupščine občine Kranj Poslovni center v Kranju Posebna žirija in skupščina sta sprejeli projekt profesorja Ravnikarja — Spremembe v občinski upravi V četrtek, 9. marca, je bila v Kranju 36. skupna seja obeh zborov občinske skupščine. Odborniki so sprejeli več odlokov, med drugim tudi odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča in odlok o ukrepih za pospeševanje živinoreje. Na dnevnem redu pa je bila tudi razprava o zaz i davi območja, na katerem je predviden poslovni center mesta. O tem je skupščina lani razpisala poseben natečaj. Žirija, ki je že pred tem ocenjevala dva idejna projekta — prvi je predvideval razširitev Gorenjskega sejma, drugi pa lokacijo novega hotela in trgovskega centra v Kranju — je ob sedanjem (tretjem) natečaju obravnavala idejna projekta ing. Romana Zaletla in profesorja Ravnikarja. Žirija in skupščina sta se odločili za projekt profesorja Ravnikarja. Hotel, ki ga je predvidel prof. Ravnikar, se namreč zelo dobro vključuje v mesto, posebno še, ker je na prehodu i/, starega v novi del mesta, Prav tako je bolje predvidel izrabo tlorisa bodočega trgovskega centra v Kranju. Več o celotnem projektu bomo še pisali. Na koncu je skupščina razrešila načelnika oddelka za notranje zadeve pri občinski skupščini v Kranju Marjana Markoviča. Poudarili pa so, da tovariš Marko-vič ni bil v ničemer povezan, tako posredno kot neposredno, z lanskoletnimi dogodki. Za novega načelnika oddelka za notranje zadeve v Kranju je skupščina imenovala Miloša Mitiča, ki je bil do sedaj načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe pri skupščini občine škofja Loka. Prav tako je skupščina razrešila sedanjega tajnika občinske skupščine v Kranju Vida Pogačnika in ga imenovala za načelnika skupščinske pisarne. Ta sprememba je bila potrebna zaradi nekaterih organizacijskih sprememb v občinski upravi. A. žalor Seja splošnega zbora skupščine občine Jesenice Kandidati za poslance odstopajo V četrtek popoldne se je v dvorani pri Jelenu sestal splošni zbor občinske skupščine Jesenice. Ocena dela skupščine, ocena ukrepov na gospodarskem področju in politično življenje, je bila prva točka dnevnega reda, o kateri so razpravljali odborniki. Skupščina je imela od aprila 1965 do decembra 1966 20 skupnih zasedanj, na katerih so obravnavali prek 240 točk dnevnega reda. Ob tem podatku se poraja vprašanje, ali ni bila skupščina preobremtnjena z manj važnimi ali celo formalnimi zadevami, ki so vplivale oz. zavirale reševanje temeljnih vprašanj splošne politike v občini. »Pomagajmo vsem tistim podjetjem, ki z razširitvijo .proizvodnje odpirajo nova delovna mesta, predvsem za žensko delovno silo, kot npr. obrat Planike na Breznici, Zinos, Izolirka, obrat Gorenjska oblačila in Komunalno podjetje Jesenice,« je dejal predsednik skupščine občine Jesenice lov. Ludvik Slamnik. Odborniki so me-i nili, naj občina še nadalje pospešuje turizem, toda »ne I zajemajmo z veliko žlico že i od začetka«, smo slišali pri-'#pombo na tiste gostince, ki gledajo samo na trenutne koristi brez dolgoročne perspektive. V obdobju od aprila 1965 do decembra preteklega leta se je občinski zbor ločeno sestal dvakrat, zbor delovnih skupnosti pa enkrat. Zato je tov. Pavel Lotrič postavil vprašanje, če sta sploh potrebna dva zbora, ki zasedata stalno skupaj. »Ali v preteklosti nismo znali najti vprašani, ki bi jih zbora ločeno obravnavala ali pa takih vprašanj ni. Če jih ni, potem sta samo formalno imenovana dva zbora. Struktura obeh zborov je pravzaprav zelo identična. Delavec iz železarne kandidira na te- ' renu za občinski zbor, drugi delavec pa za zbor delovnih skupnosti,« je dejal tov. Lotrič. Omenil je tudi kriterije in pripombe občanov na delo občinske uprave. Na seji so razpravljali tudi o predlogih kandidatov za republiške in zvezne poslance. Odborniki so predlagali naj vsak kandidat ima svo- " jega sokandidata. V nasprotnem primeru se kandidati samp potrjujejo ne pa volijo, kar negativno vpliva na volivce. Evidentirani kandidati za republiške poslance so: za gospodarski zbor: Ivo Ščavničar in Dolfka Boštjan-čič, za republiški socialno zdravstveni zbor Slavko Osredkar in dr. Franc Bran--stetter, za republiški organizacijsko politični zbor Janko Burnik, Andrej Nahtigal in Franc Vovčak. Večje število evidentiranih kandidatov ni sprejelo kandidatur. Od evidentiranih možnih kandidatov za zvezne ali republiške poslance jih je šest odstopilo in niso sprejeli kandidature (med njimi niso imena, ki sem jih prej navedel). Na seji so razpravljali tudi o spremembah in dopolnitvah statuta občine Jesenice. J.Vidic Nedokončana pravljica o šestih kmetih, ki so gradili piramido Ondan mi je babica pripovedovala lepo pravljico. Nekoč, v sivi davnini, ko ljudje še niso poznali mednarodnih turističnih let, ko še ni bilo večmesečnih priprav za izvolitev župana in ko še niso poznali ne deviz ne uvoženih pralnih strojev, takrat je v vasici za velikim gozdom domovalo šest kmetov. Složno so živeli, delali nadure, se veselili, včasih sprli. Enemu je šlo delo bolje od rok, imel je polne shrambe, drugi je bil revnejši, tretji se je rad široko-ustil, čeprav je bil len in suh kot cerkvena miš itn. Šest ljudi — šest različnih ljudi. Tako mirno bi še živeli in mogoče umrli, če ... .. .če se ne bi lepega zgodnjespomladanskega dne pojavil v vasici tujec. Ustavil se je pri prvem kmetu, dolgo sta stikala glave in modrovala — potem pa se s Kompasovim avtobusom odpeljala na šestdnevni izlet v Italijo. Ko sta se vrnila, je kmet dolge večere pripovedoval, kaj je videl: široke ceste, visoke hotele, veličastne katedrale ... Ja, če bi to imeli v njihovi vasi, potem bi bilo lepo, potem bi lahko prišli turisti, zaslužili bi kupe denarja, nič več se ne bi bilo treba mučiti z zemljo in živino. ■ Potem se je tujec nastanil pri drugem kmetu. Po nekaj dneh sta izginila. Žena je povedala, da sta mož in skrivnostni tujec z letalom AA odfrčala v Egipt. In ko sta se vrnila, zagorela in iarečih obrazov: piramide, sfinge, karnevali, zabavišča s skoraj nagimi plesalkami — to če bi imeli pri nas, potem bi bili na konju! Imejte! Lahko imate, zgradite vse to: hotel, piramido... Združite se, bodite kot eden^ prihranke na stran — in vse to boste imeli! Še več kot to boste lahko naredili! Tako je rekel tujec. Niso vsi prav verjeli, zato je bilo potrebnih še nekaj sestankov, analiz, izračunov in nazadnje še zbor volivcev, kjer so se odločili, da se združijo in da vse, kar sta onadva videla po širnem svetu, zgradijo. Za vodjo so postavili tujca, ki seveda zdaj ni bil več tujec, ampak njihov up, veja, za katero se prime utotfšjenec. In so začeli. Konca pravljice mi babica ni utegnila povedati. Zaspala je. Pa drugič. A. Triler Tokrat odgovarjamo na vprašanja, ki jih je postavil Anton Frelih, predsednik krajevne skupnosti Sorica. KAKO JE Z RAZLIKO V CENI LESA? VPRAŠANJE: Kam gre denar, ki ga ustvarja med neekonomsko ceno okroglega lesa, katerega prodaja kmet in ekonomsko ceno rezanega lega? Razlika je večkratna. ODGOVOR: Načelnik oddelka za finance in gospodarstvo SO Skofja Loka Milan Cadež: Ekonomskih cen okroglega lesa ni, ker so cene administrativno določene. Lastniku gozda je z zakonom določena cena lesa na panju in prednost opravljanja gozdnogospodarskih del v svojem gozdu. Pri tem je delo vrednoteno enako kot delo v drugih sorodnih gospodarskih panogah. Lastnik, ki dela v gozdu z lastno delovno silo, dobi na ta način plačano dnino, ki je odvisna 0d vrste izdelanih sortimen-tov. po podatkih Gozdnega obrata Skofja Loka je poprečna prodajna cena za hlodovino iglavcev 18.500 starih din. V tej je okrog 2500 din stroškov gospodarjenja gospodarske organizacije (materialni stroški, razni deleži skupnosti itd-), lastniku gozda pa gospodarska organizacija obračuna še od vsakega prodanega m3 sortimenta biološko amortizacijo, ki se potroši za regeneracijo gozdov. poprečna prodajna cena žaganega lesta iglavcev pri LIP Cešnjica znaša 40.000 starih dinarjev, pri tem kupec plača §e 28 % prometnega davka, ce lesa ne porabi za reprodukcijo. Za hlodovino plačujejo poprečno 22.000 starih din. Ker jo primanjkuje, so prisiljeni kupovati tudi pilote in furnirsko hlodovino po visokih cenah in zato naraste poprečna nabavna cena okroglega lesa za predelavo. Z upoštevanjem nabavne cene in cene žaganja 7000 din za m', obresti na obratna sredstva (hlodovina se ne predela takoj) ter prispevkov za vlaganje v gozdove (sklad za pogozdovanje) narastejo stroški na prek 29.000 dinarjev za m* predelane hlodovine. Z upoštevanjem izkoriščanja (iz 1 m3 hlodovine dobimo le okoli 0,73 m3 žaganega lesa) lahko ugotovimo, da se stroški nabave in predelave hlodovine ter prodajne cene n .padlega žaganega lesa močno približajo. CESTA PODROŠT-SORICA POTREBNA POPRAVILA VPRAŠANJE: Za obdržanje redne avtobusne zveze je cesta Podrošt-Sorica nujno potrebna popravila. Vasčani so pripravljeni pomagati pri delu. Zanima me, ali je za popravilo te ceste letos namenjen kakšen denar? ODGOVOR: Načelnik oddelka za finance in gospodarstvo SO Skofja Loka Milan Cadež: Cesta Podrošt-Sorica je bila ob nalivih in poplavah v septembru leta 1965 precej poškodovana, posebno v spodnjem delu. Zaradi temeljskega usada je cesta postala neprevozna za vsa težja vozila. Cestno podjetje Kranj je iz sredstev za poplave lani poleti popravilo cestni usad in tako je bila spet vzpostavljena avtobusna proga. Preteklo zimo pa je bilo potrebno zaradi slabe podlage cesto spet zapreti oz. omejiti tonažo. Od 28 .februarja naprej pa je dovoljen promet samo za osebna vozila. Ker so bili s tem domačini spet prizadeti je bilo na sestanku v So-rici, 7. marca letos domenjeno, da bodo vaščani s prostovoljnim delom in materialom pomagali pri popravilu ceste, Cestno podjetje iz Kranja pa bo poslalo tovorna vozila, cestarje in strokovno vodstvo. Kolikor bo vrme dopuščalo, se bo akcija začela že prihodnji teden. Tako bodo opravlejna na cesti samo najnujnejša dela, za izboljšanje ostalih elementov ceste pa so potrebna precejšnja finančna sredstva. Ker občinski proračun za letos še ni sprejet, vnaprej ni mogoče zagotoviti denarja, ki bi bil potreben za rekonstrukcijo ceste. OSNOVNA SOLA ENA NAJBOLJ „ DOTRAJANIH HlS V SORICI VPRAŠANJE: Osnovna šola je prav gotovo ena izmed najbolj dotrajanih hiš v So-rici. Ali je predvidena kakšna obnovitev te stavbe? ODGOVOR: Predsednik SO Skofja Loka Milan Osovni-kar: Občinska skupščina je v letu 1965 sprejela program izgradnje šol v občini. Določen je naslednji vrstni red gradenj: povečanje kapacitet osemletke v Železnikih (gradnja je v teku in bo predvidoma letos končana), gradnja nove šole v Gorenji vasi in povečanje šolskih prostorov v Skofji Loki. To je okvirni pragram, ki naj bi bil izveden do leta 1970. Ostale šole bi v tem razdobju dobivale le sredstva za vzdrževanje in manjša popravila. Tako torej obnovitev šole v Sorici ni predvidena. CESTA PETROVO BRDO-SORICA PROPADA VPRAŠANJE: Cesta Petrovo brdo-Sorica je bila zgrajena leta 1957. Ker jo nihče ne vzdržuje, že nekaj let propada. Ker je to najbližja povezava Primorske z Bohinjsko dolino me zanima, ali bo ko je leto mednarodnega turizma, cesta spet sposobna za promet? ODGOVOR: Načelnik oddelka za finance in gospodarstvo SO Skofja Loka Milan Cadež: Tudi cesta Petrovo brdo-Sorica je bila ob po- plavah leta 1965 močno poškodovana in je zato neprevozna. Letos je vzdrževanje cest III. reda prevzela republika, ki bo po obvestilu predstavnika Cestnega podjet-■ ja v Kranju zagotovila samo minimalna sredstva za odklanjanje večje škode na tej cesti. Denarja, ki bi bil po predračunu potreben za to cesto (30 milijonov starih dinarjev), pa v dani situaciji republiški sklad ne more zagotoviti. Razen tega so poškodbe na cesti, ki jq vzdržuje goriško cestno podjetje, še večje, denarja za popravilo pa ni. Zato je letos le malo izgledov, da bi bila cesta popravljena toliko, da bi bila sposobna za javni promet. KAKO BO S SPOMENIKOM SLIKARJU IVANU GROHARJU? VPRAŠANJE: Zakaj so se ustavila dela pri postavitvi spomenika slikarju Ivanu Groharju v njegovem rojstnem kraju? ODGOVOR: Predsednik SO Skofja Loka Milan Osovni-kar: Na sestanku turističnega društva Sorica je bila podana ideja o postavitvi spomenika slikarju Ivanu Groharju. Kaj več ni bilo storjeno. Zato me pravzaprav preseneča vprašanje, zakaj bi se ustavila dela pri postavitvi spomenika, če se sploh šc niso začela. Priredila: a Sonja Šolar Loška proizvodnja in realizacija v industriji v januarju V Iskri 38,6 odstotka lanske proizvodnje Pod lanskoletno proizvodnjo še: Jelovica in Odeja — Realizacijo presegli v Marmorju, Jelovici, Gorenjski predilnici in Šeširju V januarju 1967 so industrijska podjetja v loški občini v primerjavi z januarjem leta 1966 dosegla 88,.1-odstotno proizvodnjo ter 95,7-odstotno realizacijo. Proizvodnja se je najbolj znižala v železniški Iskri, in sicer od lanskih 768 tisoč N dinarjev na 297 tisoč. Pri realizaciji je zabeležen največji izpad V Odeji, kjer so padli od 1253 tisoč N dinarjev na GVš tisoč, kar predstavlja 54,1 odstotka. Ce gledamo samo proizvodnjo, je na prvem mestu LTH z vrednostjo 793 tisoč N dinarjev, s čimer so presegli lanski januar za 6,3 %. Medtem ko Iskra (38,6 %), Jelovica (84%) in Odeja (84,6%) niso dosegle lanske januarski' proizvodnje, so jo vsa ostala podjetja presegla: LTH 6,:). Elra 13,1, Marmor 71,4, LIP Cešnjica 1,1, Gorenjska predilnica 8,8 ter Sešir 54,4-odstotno. Po vrednosti januarske realizacije je daleč na prvem mestu Gorenjska predilnica s 5 milijonov 457 tisoč N dinarjev, kar predstavlja 5,6-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim januarjem Kljub slabši realizaciji kot lani, je LTH z 2 milijonoma 815 tisoč N dinarjev po vrednosti na drugem mestu (lani 2 milijona 989 tisoč N dinarjev). Zanimivo je, da je Jelovica — kljub manjši proizvodnji — močno povečala realizacijo, in sicer kar za 24,3 odstotka (na 1 milijon 306 tisoč N dinarjev). Razen Gorenjske predilnice in Jelovice sta realizacijo povečala le še Marmor za 58,9 odstotka (na 62 tisoč N dinarjev) in Sešir za 9,7 odstotka (na 762 tisoč N dinarjev). Vsa ostala industrijska podjetja so dosegla v letošnjem januarju slabšo realizacijo kot pred letom dni Iskra 88,5. LTH 94,1, Elra 86,1, LIP Cešnjica 75,1 ter Odeja 54,1 odstotka lanske januarske realizacije. - pc BPT v Tržiču v prihodnjih letih Največ pozornosti modernizaciji Uspešnost poslovanja vsake organizacije se zrcali v doseženem čistem dohodku. Kolektiv Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču je v letu 1966 dosegel 25,884.414 novih din čistega dohodka ali za 21,78% več kot v preteklem letu. S takim dohodkom so lahko povečali poprečne neto osebne dohodke v primerjavi z letom 1967 za 31,27% ali na 721,64 novih dinarjev, kar pomeni da so na tretjem mestu v okviru slovenske tekstiilne industrije. Čeprav je kolektiv preteklo leto zaključil sorazmerno uspešno, uprava podjetja ka- kor tudi samoupravni organi, niso povsem brez skrbi za prihodnost. Doseženo povišanje čistega dohodka in s tem posredno osebnih dohodkov je bolj posledica nižje cene bombaža (v primerjavi s ceno v letu 1965) in spremenjenih zakonskih določil v delitvi (izpad prispevka iz dohodka), kot pa posledica dviga produktivnosti. Ta se je lani dvignila v primerjavi z letom 1965 le za 5,2 %, medtem ko so se os. doh. kar za 31,27. Zastareli strojni park in neustrezna razporeditev poslopij ne dajeta zagotovil za morebitno bistveno povcčajije produk- tivnosti v prihodnje. Čeprav podjetje že vrsto let daje vsa razpoložljiva sredstva za obnovo strojnega parka, to ne zadostuje. Ostala podjetja enake dejavnosti se namreč hitreje modernizirajo in BPT preti nevarnost, da v prihodnjih letih ne bo več konkurenčna. Vse to narekuje kolektivu, da bo moral v bodoče večji del čistega dohodka nameniti za modernizacijo, to pa hkrati pomeni, da osebni dohodki vnaprej ne bodo mogli naraščati tako hitro kot doslej, če hkrati ne bo dosežena tudi večja produktivnost. S. šolar 9 57 5 let Naših razgledov ■Štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja Naši razgledi praznuje svojo petnajstletnico. Jubilantu velja čestitati, saj si je v teh letih že prislužil pomembno mesto celo v zgodovini slovenskega časnikanstva, to pa zaradi svoje tehtnosti, s katero si je pridobil prijatelje še posebej med tistimi, ki jim je površno, približno in senzacionalno časnikarsko obveščanje tuje. Naši razgledi se namreč močno oddaljujejo od navadne informativne metode, težišče njihove vsebine je v pog'obljcni strokovnosti, s katero sega dokaj živo na najrazličnejša področja. Samo bežen pregled rubrik v letnem kazalu nam mas-ikaj pove: uvodniki, zunanjepolitični članki in glase, gospodarstvo in družbeni sistem, družboslovje in zgodovina, znanost, šolstvo, vzgoja in izobraževanje, oce- ne knjig in revij, glose, pesmi, proza, feljton in esej, jezik in literatura, gledališče, film, televizija, glasba, likovna umetnost, arhitektura, spominski in jubilejni zapisi, dokumentacija, pogovori Naših razgledov, pisma Našim razgledom in bibliografija jugoslovanskega tiska; mimo tega je vsaka številka opremljena z reprodukcijami del pomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev. Vsebina Naših razgledov je zelo raznolika, v tem pogledu jim ni kos nobena slovenska revija. Naši razgledi pa nadaljujejo tudi pomembno tradicijo pivih slovenskih časnikov, v katerih so sodelavci ija- V nekaj stavkih LJUBLJANA: tiskovna konferenca o »ediciji OHO« — V začetku marca je bila v prostorih uredništva študentskega lista Tribuna tiskovna konferenca, ki so jo sklicali I. G. Plamen, Marko Pogačnik (oba iz Kranja) in Milenko Mata-novič, in sicer ob izidu svojih del: vizualne gramofonske plošče (M. Matanovič), 2 pesmi (I. G. Plamen), knjiga z obročkom (M. Pogačnik). Na konferenci so demonstrirali ta tri dela in predstavili serijo sedmih takih del. ki so izšla v preteklem letu. To serijo imenujejo »edicija OHO«. RADOVLJICA: mladi tekmujejo v znanju iz književnosti — V šolah jeseniške in radovljiške občine so v polnem teku priprave za Finžgarjevo značko. Več sto učencev osnovnih in drugih šol tekmuje v poznavanju del slovenske književnosti. Svoje znanje bodo mlad: tekmovalci pokazali na posebnih izbirnih preizkušnjah, ki so že po šolah obeh občin. Konec marca bo zaključek tekmovanja. Tedaj se bodo v dvorani osnovne šole v Gorjah zbrali vsi, ki bodo po oceni strokovnih komisij uspešno opravili preizkus znanja. V Gorjah bodo ob navzočnosti nekaterih slovenskih pisateljev prejeli bronaste in srebrne značke. Tudi šola, ki bo imela največ udeležencev na tekmovanju, bo prejela priznanje. GORJE: vokalno instrumentalni koncert — V počastitev dneva žena bo danes (11. marca) ob 19.30 vokalno instrumentalni koncert. Koncertni spored bosta izvajala učiteljski pevski zbor Stane Žagar iz Kranja in godalni orkester kranjske glasbene šole pod vodstvom Petra Liparja. Popoldne bosta oba ansambla priredila koncert za šolsko mladino. LESCE: premierski nastop mladinskega pevskega zbora šole Lesce — Konec februarja (25. februarja) je v nabito polnih prostorih družbenega doma v Lescah z uspehom nastopil s svojim premierskim koncertom mladinski pevski zbor osnovne šole Lesce. Več kot 80 mladih pevcev je s svojim nastopom navdušilo leščansko občinstvo z zelo pestrim sporedom narodnih in partizanskih pesmi. Dirigent in skladatelj Karel Boštjančič je s sistematično in temeljito pripravo zbora dokazal, kako kvalitetno raven lahko doseže mladinsko zborovsko petje, če sloni na širše zasnovani glasbeni vzgoji. V prihodnje bo zbor priredil še nekaj podobnih koncertov. KROPA: gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega — Minulo soboto so prebivalci Krope imeli v gosteh igralce Mestnega gledališča ljubljanskega. Uprizorili so jim dramo Jeana Cocteaua Pisalni stroj. Obisk je bil kar dober, zgodbo pa so gledalci spremljali z velikim zanimanjem. KROPA* obisk v Kovaškem muzeju — Kovaški muzej v Kropi, ki ga je v ponedeljek obiskal tudi predsednik Tito s soprogo in spremstvom, si ljudje precej ogledujejo. Od julija do decembra lam si ga je ogledalo 1655 Jugoslovanov in 1089 tujih turistov. Med inozemci je bilo največ Angležev (320), Nemcev (226) ter Nizozemcev (182). KAMNIK- vse manjši obisk v kinu — V B^amniku obisk v kinu iz leta v leto pada. Leta 1965 je 84.555 gledalcev plačalo za vstopnino 12,216.420 S din, lani pa je 78.343 gledalcev prispevalo 12,464.490 S din. Kljub povišani vstopnini je vprašanje, če je predvajanje filmov ekonomsko rentabilno, ker so višji tudi stroški za predvajanje. Delavska univerza v Kamniku, ki ima v svojem sestavu tudi kino, £ato pripravlja temeljito analizo o rentabilnosti predvajanja filmov. kov z različnih področij. Ta širok krog kvalitetnih sodelavcev, ki jim je omogočeno razpravljati zelo kritično in tudi polemično, daje listu posebno simpatičen ton. Naši razgledi pišejo tudi o najekstremnejših pojavih v umetnosti in dajejo na razpolago prostor literarnim prispevkom, s katerimi se uredniški odbor sicer delno ali v celoti ne strinja, smatra pa, da jih je vredno objaviti vsaj zato, da bi bili bralci bolj obveščeni in da bi laže zavzemali do vseh pojavov našega ž/vljenja aktiven odnos. Petnajst let v življenju časnika morda ni dolga doba, toda v teh letih (1952 — 1967) se ie r>ri nas mar- drugimi sodelavci in bralci vred že dalj časa čutil pomanjkljivost v tem, da v do-sčdatf jem štirinajst d n ev n i k u ni bilo mogoče objavljati dovolj verodostojnega gradiva o dogajanju in dognanjih po svetu. Zato sta ob jubileju uredniški odbor Naših razgledov in izdajateljski svet odločila uresničiti zamisel, s katero bodo poskušali vsaj delno zapolniti praznino v objavljanju aktualne publicistike na Slovenskem, in sicer s posebno prilogo Razgledi po svetu. Ta bo prinašala takšne članke iz svetovnih revij in časopisov, ki bodo odsevali odmeve mednarodnega življenja, znanosti, tehnike, sociologije, medicine, glasbe, filma, kulture in soloh vsakršne resnične zanimivosti. Jubilej ni samo slavje, jubilej je tudi in predvsem obračun dela ter hkrati načrt za prihodnost. To pa za uredniški odbor pomeni, da mora sprejeti nove obveznosti in si nenehno prizadevati za čim boljšo vsebino štirinajstdnevnika. Stanko Šimenc PANEL, IVERNE, VEZANE in OKAL PLOŠČI LESONIT. ULTRAPAS. trd in mehak REZAN LES vse pri M - Ljubljana VIZMARJE 168 Nedavni koncert, ki ga je organizirala Glasbena šola iz Kranja, je bil nekoliko drugačen od prejšnjih nastopov izrazito koncertne oblike? kajti poleg učencev glasbene šole so sodelovali tudi gojenci kranjske baletne šole. Glasbeno baletni večer ni prvi primer sodelovanja med tema dvema kulturnima institucijama. 2e lansko leto je prišlo do take oblike sodelovanja, ki se je izkazala kot zelo koristna. Nedavni nastop pa je samo še potrdil koristnost takega sodelovanja in pokazal, da se lahko s skupnimi močmi tudi na kulturnem področju marsikaj naredi. K pestrosti programa je mnogo prispevala že sama raz-I poreditev posameznih točk. Med interpretacijami učencev iz oddelkov za violončelo, klavir, solo petje in klavir so se menjavale baletne točke, k finalu prireditve pa je dal svoj prispevek mladinski godalni orkester, ki je pod taktirko dirigenta Petra Liparja zaigral dva stavka iz Ipavčeve Serenade za godalni orkester. Značilnost glasbenega dela nastopa je bilo razmeroma veliko število pianističnih točk, kar nedvomno kaže na močno prizadevnost tako go- jencev kot tudi njiRovih profesorjev pri študiju tega instrumenta. Izmed gojencev godalnega odseka je nastopila čelistka Natalija Tobias iz razreda prof. Branka Mar-kiča, izmed pihalcev pa klarinetist Vinko Sorli. Baletni del prireditve je bil glede na znanje baletk razdeljen na tri dele. Najprej so se publiki predsta rile deklice predšolske skupine s Plesom s sabljami Hačaturjana. Sledil je baletni prikaz Straus-sovega Valčka v izvedbi go-jenk nižje skupine in nazadnje nastop baletk višje, ki so se za razliko od lanskega leta preusmerile od živega cBarlestona k mnogo mirnejšemu Plesu snežink. Predšolsko skupino je za ponedeljkov nastop pripravila Metka Cunk, ostali točki pa so go-jenke naštudirale pod vodstvom Darka Ogrina. Dušan Stanjko PEKARNA KRANJ sprejme takoj sodelavko za določen čas za delo v administraciji in materialnem knjigovodstvu. Ponudbe je treba oddati na upravi podjetja Dražgoška št. 8, Kranj Med poukom na hodniku nove šole v Preddvoru — Foto F.Perdan Hitre ceste med severom in jugom, zahodom in vzhodom(2) Prednost novi cesti od italijanske meje do Ljubljane V sosednjih državah izboljšujejo že sicer dobro cestno omrežje — Nekateri načrti in gradnje cest zunaj Slovenije bodo negativno vplivale na dotok prometa v našo republiko — Cestna zveza med Ljubljano in mejo z Italijo pomeni povezavo dveh cestnih sistemov, in sicer cesto Bratstva in enotnosti s številnimi priključki na eni strani in sistema italijanskih cest Dejstvo je, da državne meje postajajo vse manjša ovira za naraščajoči cestni promet in da v vseh naših sosednjih državah lahko zasledimo močne napore za pospešeno izgradnjo cestnega omrežja. Avtorji načrtov pri tem ne skrivajo precejšnje nervoze in strahu pred izgubo prometa in s leirt zvezanimi posledicami v gospodarstvu (npr. pristanišče Trst, turizem v Italiji in drugo). V obeh sosednjih državah, Avstriji in Italiji, imajo obsežne načrte za gradnjo novih modernih avtomobilskih cest, delno pa nekatere tehnično in finančno zelo zahtevne objekte že gradijo. terc mednarodne zveze nala- Za naše pojme imajo v Italiji in Avstriji že zdaj dobro, če ne celo prvovrstno cestno omrežje tako glede gostote kot tudi glede tehničnega in prometnega standarda. Italija uspešno izgrajuje svoj nacionalni sistem cest v glavnem v smeri sever—jug. Med napore za navezavo glavnih cest Italije na velike evropske ceste prištevajo zgraditev predora pod Mont-blancom, pod Velikim Sv. Bernardom, zamisli o predorih skozi Alpe, zasnova avtoceste čez Brenner, težnja o usposobitvi prelaza Monte Croce Carnio (Plockenpass), zasnova in zgraditev velike padske transverzale od Torina do Trsta oz. do Gorice, do državne meje z Jugoslavijo z nejasno zasnovo navezave proti vzhodu, zasnovana cesta. Villesse—Gorizia, velika rekonstrukcija Pontebske ceste, zasnova avtoceste Videm —Trbiž, ureditev prehoda državne meje pri Kokovem, perspektivna zasnova avtoceste Autostrade di Alemagna (od Benetk čez Bruneck po dolini Zillerthal do Kufstei-na). Avstrija pospešeno razvija svoje omrežje avtocest in pri tem stremi, da se te ceste čimbolje navezujejo na glavne evropske avtoceste. Omrežje avtocest bo obsegalo okrog 1240 km, od tega je vneseno v zakon 1090 km. doslej pa zgrajeno 330 km teh avtocest. Med zgrajene ali zasnovane ceste glavnega cestnega omrežja je treba uvrstiti Bronnerško avtocesto, Felbertauernsko cesto, cesto čez Grossglockner, Ga-steinsko zvezno cesto, Tursko hitro cesto, avtocesto jug in cestno zvezo Gradec— Šentilj. Po doslej znani prioriteti glavnih cest uvršča Koroška na prvo mesto Tursko hitro cesto, obe deželi, Koroška in Štajerska, pa južno avtocesto (Dunaj—Gradec —Celovec—Beljak—Trbiž). In stanje pri nas? Vedno večji promet, tudi v tvezi s turizmom, geografska lega Jugoslavije in neka- gajo tudi naši državi skrb za pospešeni razvoj cestnega omrežja oz. izboljšanje smeri velikih in mednarodnih cest. Napori naše države so bili doslej usmerjeni na osnovno cestno omrežje. To je deloma zgrajeno, se gradi ali pa je v fazi projektiranja. Hitra cesta Bratstva in enotnosti je delno identična s traso E94: Ljubelj—Ljubljana — Zagreb — Beograd in Beograd-Gjevgelija. Na to glavno magistralo se navezujejo mnoge pomembne cestne zveze, na primer od državne meje pri Podkorenu do ceste Ljubelj—Naklo, dalje Beograd—Bela Crkva in naprej proti Romuniji, Niš—Dimi-trovgrad in dalje proti Bolgariji itd. Druga cesta je jadranska magistrala. Med najpomembnejšimi transverzalnimi cestnimi zvezami je treba omeniti teler Šentilj— Ljubljana—Postojna z navezavo proti Reki. Kopru, Trstu in Gorici; avstrijska meja —Krapina—Zagreb, dalje proti Beogradu, in zveza od Zagreba proti Reki ali Splitu; madžarska meja—Varaždin; 2upanja (na cesti Zagreb—Beograd)—Tuzla—Sarajevo—Mostar—stik z jadransko magistralo; Beograd— Užice—Titograd. V Sloveniji uvrščamo v omrežje hitrih cest naslednje relacije oz. sektorje obstoječih cest: Šentilj—Ljubljana— Postojna z razvejiščem proti Gorici, Sežani. Sečovljam, Rupi (Reki); Bregana—Ljubljana— državna meja na Gorenjskem. Dolžina teh cest znaša 628 km. Kol glavne cestne smeri smo običajno obravnavali cestni križ s se-čiščem v Ljubljani in s kraki proti Podkorenu. Šentilju, Bregani in Sežani. Prometno smeri in hitre ceste v sosednjih deželah, zasnovane ali že zgrajene, te dosedanje osnovne ceste v Sloveniji delno modificirajo. Med dodatne pomembne smeri sodijo gotovo zveza proti Gorici, Kopru, Reki (s sečiščem verjetno v Postojni ali nekje blizu nje), dalje cesta Krapina— Zagreb in druge. Smer Ljubljana—Postojna bo dobivala vedno večji promet in pomen. To pričakujemo zaradi dejstva, da je to edina smer brez ustreznih vzporednic, dalje zaradi utemeljeno pričakovanega večjega gibanja iz dežel srednje in severne Evrope proti jugu po številnih predorih skozi Alpe, zaradi pomembne dograditve padske transverzale, zaradi verjetnega premika oz. razširitve turizma v nova turistična območja in zaradi gospodarskega razvoja v vzhodnih deželah (Romuniji, Bolgariji, Grčiji, Turčiji) itd. Logična zveza med padsko transverzalo in cesto Bratstva in enotnosti poteka preko Gorice in Ljubljane. Smer Ljubljana—Postojna bo zbirala na konceh po več glavnih cest (npr. pri Ljubljani tri smeri, pri Postojni tri ali štiri pomembne smeri). Zgraditev te ceste je potrebna v naslednjih letih. Tu še ni nastopila konkurenca kot pri drugih smereh skozi Slovenijo, zato bo imela gradnja te ceste v naši republiki prednost. Cestna zveza med Ljubljano in mejo z Italijo pomeni povezavo dveh cestnih sistemov, in sicer ceste bratstva in enotnosti s številnimi priključki na eni strani in sistema italijanskih cest. Ta cestna zveza je torej pomembna tudi za celotno državo. A. Triler (Naprej prihodnjo soboto, in sicer o stanju naših cest in o predvideni nujni omejitvi osnega pritiska za težke tovornjake.) Razmah izletniškega turizma Izletniški turizem v njegovem pravem pomenu poznamo šele dve leti. Takrat so potovalni uradi in avtopre-vozniki iz sosednje Koroške začeli voziti svoje goste na izlet na Bled. Lani je turistični biro na Bledu že evidentiral 74 koroških potovalnih uradov in avtopre-voznikov, ki so vozili turiste na Bled. Računajo, da je bilo lani v sezoni iz Koroške dnevno 400 do 600 turistov na Bledu. Navadno pridejo zjutraj ob osmih ter si nato ogledajo grad, Vintgar, se peljejo na otok, kupijo spominčke in kosijo. Proti večeru se z avtobusom zopet vračajo na Koroško. Pri tem moramo vedeti, da to niso Avstrijci, temveč turisti iz zahodne Evrope ali Anglije, ki preživljajo počitnice v koroških hotelih. Prav zaradi tega lahko trdimo, da so to naši bodoči gosti. Ko jih pripeljejo s Koroške na izlet na Bled, spoznajo lepoto naših krajev in gostoljubnost naših ljudi, z^ato bodo jutri prišli sami in se dlje zadržali na Bledu. Problem pa je, da ne moremo dati tem potovalnim uradom zadostnega števila prospektov o naših krajih. Njihova želja je namreč, da vsakemu gostu dajo blejski prospekt. S tem pravzaprav brezplačno agitirajo za razvoj jugoslovanskega turizma, kar mi često ne vidimo ali pa celo zaviramo (v primeru, če lega propagandnega materiala nimamo dovolj na zalogi). Dva potovalna urada sta pripeljala prve goste že konec februarja in bosta nepretrgoma skozi vse leto s prevozi nadaljevala. Nekateri potovalni uradi s sosednie Koroške so zelo aktivni. Tako je npr. potovalni urad »Springer« iz Celovca lani vozil dvakrat tedensko po 150 turistov na Bled. Velike skupine sta še vozila avstrijska pošta in »Ogradnik« z Vrbskega jezera. V letošnjem mednarodnem turističnem letu pričakuje-o na Bledu še večji razmah le-toviščnega turizma iz koroških letovišč. Jože Vidic Od kmeta do mesarja brez posrednika Mesarska podjetja vse do pred kratkim niso smela neposredno od kmetov kupovati živino, ampak le prek zadruge. Pri tem je zadruga kot posrednik imela 6 odstotkov marže (provizije). Ta odstotek je bil pri raznih zadrugah različen, omenjenih šest odstotkov je dobila KZ Jelovica Radovljica. Kmetje so večkrat spraševali, zakaj zadruga dobi maržo, če pri vzreji živine ni sodelovala. Tako je bilo vse do prvega marca letps, ko je začel veljati nov zakon o blagovnem prometu. Po tem zakonu je pot od proizvajalca do potrošnika krajša in svobodnejša. 30. člen Temeljnega zakona o blagovnem prometu se glasi: »Individualni proizvajalci smejo prosto prodajati lastne proizvode.« Ne samo živino, ampak tudi vse druge pridelke ali proizvode. Na Blejski Dobravi tudi letos Brez sredstev za čeprav je izgradnja kanalizacije na območju Blejske Dobrave nujna, je žal tudi letos izpadla iz družbenega plana občine Jesenice. Tako je predvidena- za letos le položitev kanalizacijskih cevi v podvozu pod železniško progo proti pokopališču. Problem kanalizacije na Blejski Dobravi je zelo pereč. Posebej to velja za zahodni del vasi, kjer je bilo po vojni zgrajenih veliko stanovanjskih hiš, lastniki pa imajo urejene le ponikalnice, če upoštevamo, da je kanalizacija tudi v ostalem O delu vasi dokaj borno urejena, potem lahko pričakujemo, da bo tudi pitna voda tu prej ali slej okužena. Po mnenju članov krajevne skupnosti bi morala zato sanitarna inšpekcija večkrat pregledati pitno vodo iz občin-kega vodovoda. Kako pospešiti izgradnjo prepotrebne kanalizacije? Verjetno se bo potrebno pogovoriti z občani na zboru volivcev, da bi se od'očlii za lastno iskanje finančnih virov. Najbrž bo edini izhod uvedba samoprispevka. — srš Ker pa zadruga na svojem območju skrbi za razvoj živinoreje (selekcijska služba, zamenjava pasme, pospeševanje travništva in vzdrževanje pašnikov) se je sporazumela z mesarskimi podjetji Jesenice in Radovljica, da bosta prispevali po 10 S din za kg žive teže živine prodane mesarskim podjetjem. Za tisto živino, ki jo bo zadruga odkupila od kmetov, bo mesarsko podjetje poleg 10 S dih priznalo še nadaljnjih 10 din na kg žive teže za stroške odkupa. Toda kmet lahko neposredno proda svoj proizvod ali pridelek brez posrednika. Drevi v Kropo! Glas bo nagra- dam *1 V • il najlepši barčici Drevi, ko se bo zmračilo* bodo v Kropi in Kamni gorici otroci spet spuščali barči-cc. Vendar bo letos lepše kot prejšnja leta. Kovaški muzej je s sodelovanjem osnovne šole v Lipnici in z uredništvom GLASA letos organiziral tekmovanje za najlepše barčice. Prvi dve barčici — najlepšo v Kropi in najlepšo v Kamni gorici — bo GLAS nagradil z dvema lepima knjižnima nagradama. Obiščite drevi Kropo in Kamno gorico! Spoznali boste star običaj, ki spominja na čase, ko so vča':'i »Tu6 vrgli v vodo« na prt- l«i iz ume v pomlad, ko je bil dan že daljši! GLAS * 8. STRAN NASA REPORTAŽA Nova šola v Cerkljah Prebivalci občine Kranj so s samoprispevkom zgradili novi šoli v Cerkljah in v Preddvoru. Vprašali smo učence in učitelje, kako s. počutijo. Odgovor je bil kratek: lahko verjamete, da boljše kot prej. Radi jim verjamemo, toda, menda bodo slike povedale največ .,. DESNO: V šolo Davorina Jenka so se preselili 4. novembra. Šola ima 14 učilnic, 2 kabinetni učilnici, 3 kabinete, telovadnico, dvorano in je na novo opremljena. DESNO SPODAJ: Z novo telovadnico se je v Cerkljah že razživelo športno življenje. Učenci se pripravljajo za prvo prvenstvo v orodni telovadbi, ki ga bodo imeli te dni. LEVO SPODAJ: Obiskali smo 5. b razred, v katerem je pravkar poučeval Jože Vari, mentor šolskega glasila Odmevi izpod Krvavca. in v Preddvoru DESNO: Prve dni učenci niso znali izkoristiti prostorov za sprostitev, nam je povedal ravnatelj Tone Logar. Ko smo jih obiskali, pa so bili polni življenjske sile. So mladi, kot je mlada njihova šola. SPODAJ: Prvi dan pouka v novi preddvorski šoli Matija Valjavec je bil L decembra. 446 učencev se sedaj uči v kabinetnih učilnicah. Učni uspeh je že sedaj za 1,73 odstotka boljši. Učitelji pa so poudarili, da v novi šoli nimajo težav z disciplino, ki Je prej vse prevečkrat za-fcepala. TEKST: P. Čolnar SLIKE: F. Perdari Bogdan Capuder Zapiski o Vietnamu Bombardiranje Hanoia in Haifonga V knjižnici Sodobni svet je izšla posebna številka ZAPISKOV O VIETNAMU izpod peresa Bogdana Capudra, odgovornega urednika Naših razgledov in znanega slovenskega novinarja ter publicista. Zamsk. so pog obijena analiza vietnamskega vprašanja, ki je danes vsekakor v središču pozornosti po vsem svetu. Knjižica je prva celovitejša predstavitev vietnamske revolucije .n vietnamske vojne slovenski javnosti. Zato nase bralce posebej opozarjamo nanjo, iz nje pa objavljamo krajši odlomek o bombardiranju prestolnice severnega Vietnama Hanoja in pristanišča Haifonga. la. Takole ocenjuje položaj: »Rad bi videl, da se motim; zdi se mi, da bo zgodovina imela za začetek kitajsko-ameriške vojne ravno sklep predsednika Johnsona, ko je v začetku leta 1965 prekinil nevtralnost, ki se je porajala v Sajgonu, in ukazal napasti Severni Vietnam iz zraka, da bi tako prikril ne posredno ameriško okupacijo Južnega Vietnama. Ta sklep je bil logičen, Če so ZDA nameravale vsemu Viet namu vsiliti svojo političnd voljo. Toda, če se je šlo samo za to — kar predsednik Johnson in Dean Rusk nenehno ponavljata ameriškim volivcem — da bi zlo> mili oborožen odpor vietkon-ga na Jugu, potem je bil neposredni napad na samostojno deželo — Severni Ko je ameriško letalstvo začelo bombardirati Demokratično republiko Vietnam, se je svetovno javno mnenje zgrozilo. Napad na Severni Vietnam, na suvereno neodvisno socialistično državo, se je začel 7. februarja 1965. leta, natančno tiste dni, ko je bil na obisku v Hanoiu sovjetski premier Kosigin. Ta sočasnost seveda ni nikakršno naključje. Napad je pomenil novo agresivno dejanje ZDA, dejanje, katerega daljnosežnih posledic morda še ni mogoče natančneje niti slutiti, kaj šele predvidevati. Razsežnosti tega dejanja je razgrnil Edgar Snovv, ki velja v svetu za najtemeljitejšega poznavalca kitajskih zadev. Snovv sodi, da se je vojna med ZDA in LR Kitajsko že začela in da se bo le še širi- Ameriški veleposlanik v )ZN Arthur Goldberg je pred eratkim izjavil, da je zelo malo možnosti, da bi se voj-ia v Vietnamu kaj kmalu končala. Zgodovinar Arthur Schlesinger pa je obtožil ameriško vlado, da se izmika pogajanjem. Bela hiša je vse takšne in podobne kritike zavrnila. Hkrati je demokratski senator Ohia Stephcn Young predlagal, naj ZDA o veliki noči za en mesec opustijo bombardiranje in v tem času najdejo rešitev za pogajanja. V torek so Francozi iz raketnega centra v Mammagu-iru izstrelili vesoljsko kabino z opico. Ugotoviti nameravajo, kako se živ organizem obnaša v breztežnostnem prostoru. Kabina se je oddaljila od zemlje 238 kilometrov ,opica Martin pa je bila deset minut v breztežnostnem stanju. Indonezijski vojaški voditelji so se v četrtek zavzeli za predlog generala Suharta, naj bi Sukamo ostal predsednik do naslednjih volitev, ki bodo prihodnje leto. Kot pričakujejo, se bo s tem predlogom strinjal tudi začasni kongres, ki bo danes (sobota) zaključil zasedanje. V športni palači v Džakarti zaseda začasni ljudsko posvetovalni kongres. To je telo, ki naj bi sklenilo, kakšna bo usoda predsednika Sukarna. Govorniški oder v žila. Po ulicah krožijo vojaške straže, vojaški obroč pa je sklenjen tudi okoli palače Merdcka, kjer je sedež predsednika Sukarna. Govorica v športni pala- Indonezijske sedmine palači je zastražen z najbolj elitno divizijo indonezijske vojske, strelska gnezda so postavljena v bližnji okolici pa tudi v mestu in na najvažnejših postojankah stojijo tanki in vojaška vo- či ni tako preprosta. Vprašanje, ki si ga mnogi postavljajo pa je samo eno. Tiče se namreč usode predsednika Sukarna. Po 22 letih njegove neomejene oblasti, v 65 letu starosti, naj bi Indonezija s svojimi 103 milijoni prebivalcev, ki živijo na 7 tisoč otokih povedala, ali bo v predsed-sedniški palači še naprej ostal predsednik Sukamo, ali pa bo njegov položaj zasedel kdo drugi. Odločitev o tem, kakšen bo sklep začasnega ljudsko posvetovalnega telesa, ki se je sestal na izrednem kongresu, je vač ali manj popolnoma v rokah indonezijske vojske. Vojska je tista sila, ki zaustavlja nasprotnike Sukarna na ulicah in jim ne dovoljuje, da bi prišli preblizu športne palače. Živčne vojne pa seveda v Indoneziji s tem še ne bo konec. Zavlekla se bo najbrž do naslednjih volitev, na "katerih bi naj indonezijski volilci poredali, koga hočejo imeti na čelu države. V prvih dneh smo slišali v športni dvorani o usodi Sukarna in politični ureditvi Indonezije precej navzkrižnih stališč. Bistvena navkrižja pa so poskušali odstranjevati vojaški voditelji. Vojaški voditelji so namreč dali na znanje, da kakšni skriti računi ne pridejo v poštev. Sukamo naj bi začasno ostal predsednik, vendar brez oblasti. Takšna bo na koncu verjetno tudi odločitev v športni palači. J V sredo zvečer je vrhovni poveljnik sil atlantske zveze za Evropo general Lamnit-zer na poslovalni večerji v ameriškem klubu v Parizu rekel, da obžaluje, ker bo v kratkem moral zapustiti Francijo. Menil je, da ni nobenega razloga, da se sile atlantske zveze umaknejo iz Francije. Med gosti na večerji je bilo največ Američanov. Članica delegacije južnovi-i etnamskih žena Fam Tan Van, ki je na obisku v Alžiru, je povedala, da se v Južne mVietnamu bori v vr;lah narodnoosvobodilne fronte dva milijona žena. Vrnitev v civilno življerje V teh dneh se bodo mladi po vsej državi preoblekli v civilne oziroma vojaške obleke Nove skupine mladih ljudi iz vse države bodo v teh dneh odšle na odsluženje kadrovskega roka. Zamonjali bodo tiste, ki so bili sedaj leto ali leto in pol v vojski. Za marsikoga bodo trenutki, ko bo stekel obloko sivo olivne barve, prijetni in neprijetni hkrati. Redki so najbrž tisti, ki ji.m življenje med mladimi z vseh krajev države in so se v vojski navadili na red, razne družabne in druge oblike življenja in dela, ne bi vtisnilo pre-nekatere lepe spomime. Zato se bodo nekateri po prihodu domov prve dni najbrž precej težko znašli v civilnem življenju. Ker so nekateri vojaki že pred meseci želeli, da bi jih pred odhodom domov nekdo seznanil z najrazličnejšimi dogodki pri nas, predvsem pa o reformi in pripravah na volitve, so jim v sredo, 8. marca, v garniziji Stane Žagar v Kranju pripravili dvoje predavanj. Predsednik občinskega odbora socialistične zveze v Kranju Vili Tomat jim je predaval o letošnjih pripravah na volitve, direktor komunalnega zavoda za zaposlovanje delavcev Milan Ogriz pa o možnostih zaposlovanja po odsluženju kadrovskega roka. Zanimivo je, da so nekateri posameznik1, ki jim bo v kratkem potekel rok, želeli, da bi sa zaposlili v kranjski občini. A. 2. Vietnam — strateška zabloda. Napovedati je bilo mogoče, češ da bo to narodnoosvobodilno fronto le opogumilo, da bo dobila še večjo pomoč iz Hanoia.« Res je, da gre v nekem smislu za dve vrsti eskalacije, to je stopnjevanja in razširjanja spopada na Indokitajskem polotoku, katerega središče je vojna v Vietnamu. Gre za nekakšno diplomatsko eskalacijo, ko pod krinko »mirovnih ofenziv« sprevračajo smisel in vsebino določb ženevskih sporazumov, na katere se sicer zelo sklicujejo, vendar jih samovoljno razlagajo. To pomeni onemogočiti ženevske sporazume in jih zavreči; izrecno biti pripravljen za miroljubno politično rešitev vietnamskega vprašanja, molče pa izsiljevati svoje interese. Gre pa tudi za vojaško ekskalacijo, ki se je začela z na videz preprostim pošiljanjem nc-jcaj desetin vojaških svetovalcev in vojaškega materiala, vendar pa je pozneje prerasla v neposredno udeležbo ameriških enot s stotisoči vojaki v vojaških operacijah skupno s saigonsko vojsko proti narodnoosvobodilnemu gibanju in naposled bombardiranje DR Vietnama brez napovedi vojne. Svetovno javno mnenje ni samo zaskrbljeno, ampak je tudi ogorčeno, kajti zmeraj večja je nevarnost, da uteene voiaški spopad takšne, čeprav lokalne narave, vsak hip povzro-žiti svetovni požar. V začetku je ameriško letalstvo sistematično bombardiralo pokrajine v bližini 17. vzporednika, češ da čez mejo med obema conama prihaja FNO pomoč iz Severnega Vietnama. Pozneje se je območje letalskega bombardiranja načrtno razširjalo. Z bombardiranjem Hanoia, prestolnice DR Vietnama in Haifonga, glavnega severno-vietnamskega pristanišča — 29. in 30. junija 1966. leta — je v vietnamski vojni nastopilo novo obdobje. Zdi se, da je bil Johnson kar ohrabren z dosežki bombardiranja Hanoia in Haifonga — bombardiranje je bilo takrat omejeno le na njuna predmestja, kjer so skladišča s petrolejem — kakor, da je pričakoval, da bodo Severni Vietnamci klonili in milostno prosili za pogajanja. Tiste dni je Johnson izjavil celo z očitki, češ »da Hanoi ni storil migljaja, ki ga pričakuje, in da ni pripravljen sprejeti pogajanj brez pogojev«, dodal je, »da so ZDA pripravljene vsak trenutek prenesti spopad z vojaškega področja za omizje pogajanj, četudi bi to, kar je izjavljal Johnson, morda komu zvenelo kar sprejemljivo, pa ni mogoče mimo izjav, ki jih je natančno v istem času izrekel sekretar za obrambo MacNamara: »Meja uporabe naših letalskih sil v Severnem Vietnamu nismo prekoračili. Treba bo pospešiti in povečati naše napore, želel bi opozoriti na utvare o skorajšnjem koncu sovražnosti. Vanje ne verjamem.« Takšna je podoba prizadevanj znotraj ameriških vladnih krogov. V razlago tedanjega položaja je Monde Diplomatiquc objavil nekaj tehtnih podatkov: Na ozemlju, ki je dolgo 900 km in široko 300 km, je že 300 tisoč vojakov — v 1967. letu je predvidenih 425 tisoč — in 1700 helikopterjev ter 1200 bojnih letal, k čemur je treba prišteti še 700 letal na križarkah sedmega ladjevja, ki z morja ščiti vojaška oporišča in sodeluje v vojaških operacijah. Dodati je treba še podatek, da so Francijo bremenili stroški za vzdrževanje njenega ekspedicijske-ga korpusa v Indokini v višini enega milijona dolarjev dnevno; ameriško breme pa presega že 70 milijonov dolarjev na dan. Dobri poznavalci položaja na Indokitajskem polotoku zagotavljajo, da imajo Američani v načrtu tudi prodor na ozemlje DR Vietnama v dveh stopnjah razširitve napadov proti Severu. Nič ni nemogočega, kajti nekaj dni po prvem bombardiran iu Hannia in ^Haifonga je bilo povrhu vsega iz ameriških vladnih krogov uradno povedano: »Komunistom pravimo: kapitulirajte, kajti te vojne ne boste dobili niti na vojaškem niti na političnem področju.« Na bombardiranje je predsednik DR Vietnama Ho Ši Minh hrabro in ponosno odgovoril v poslanici 17. julija 1966. leta. Na večer pred 12. obletnico ženevskih sporazumov je spregovoril svojim državljanom dobesedno: »Johnson in njegova klika naj računata z naslednjim: lahko pripeljejo pol milijona vojakov ali milijon in še več, da bi okrepili svojo agresivno vojno v Južnem Vietnamu. Lahko pošljejo tisoč letal nad Severni Vietnam, toda nikoli ne bodo mogli streti železne volje našega zgodovinskega ljudstva ...« Naposled je pred začetkom XXI. zasedanja generalne skupščine Združenih narodov jeseni 1966 tudi papež Pavel VI. izdal encikliko »Christt mater«, v kateri je zapisano, čeprav nekoliko odmaknjeno, tudi tole: »Nevarnost, da se nesreča, ki že grozi človeštvu, še poveča in razširi, vsak dan bolj narašča. Na Daljnem vzhodu še vedno divja huda vojna, še vedi o potekajo hudi boji. Ža'o Čutimo, da nas položaj sili, c\a zopet poskusimo s še večjo. Vnemo vse, kolikor je v naši moči, da zagotovimo mir.« Nastopila je prelomnica v .vietnamski vojni in znano je, da je Johnson dolgo časa Omahoval, preden je izdal ukaz za tako imenovano strateško bombardiranje »cementa in jekla« v DR Vietnamu. VVashington so vrtinci vojne potegnili v zagaten položaj, će se je ameriški zastopnik v OZN Goldberg zagovarjal pred generalno skupščino, češ da prva bombardiranja Hanoia in Haifonga niso povzročila dejanske škode med civilnim prebivalstvom in da imajo v rokah natančne dokaze, da področja s civilnim prebivalstvom niso bila prizadeta«, potem ob letošnjih nadaljnjih bombardiranjih Hanoia in Haifonga nimajo več v rokah takšnih dokazov; sloviti ameriški novinar Harrison E. Sa-lisburv, posebni poročevalec »New York Ti mesa«, ki je bil v Hanoiu dva dni pred božičnim premirjem, je svetovni javnosti sporočil: »Trditve predsednika Johnsona, da so ameriški cilji v Severnem Vietnamu zgolj jeklo in beton, ne pa človeška življenja, ne ustrezajo resnici...« Vreme V soboto in nedeljo bo prevladovalo nestalno vreme. Na Gorenjskem bo pretežno oblačno vreme z možnimi manjšimi padavinami. Še naprej bo toplo PANORAMA ® PANORAMA O PANORAMA O PANORAMA © PANORAMA © PANORAMA O PANORAMA ® PANORAMA © P V svetu morskih psjv Snemalec in režiser Pieter Djimbel je Jani snemal film »morskih psih. Pred snemanjem je opazoval pse s kopnega in ugotovil, da je mnogo teorij o psih popolnoma egrešenih. Ugotovil je, da lahko pes ugrizne v kakršnemkoli položaju in ni potrebno, da bi se obrnil na bok ali na hrbet. Za snemanje je pripravil posebno aluminijasto kletko, odporno proti rji. Kapitan ladje, s katere so se spuščali na snemanje, jih je opozoril, da so slasti nevarni beli morski psi. Konec julija 1966 so se lotili dela. Aluminijasto kletko Bo spustili v morje z režiserjem in snemalcem in podvodnim športnim ribičem. Vaba je kmalu privabila pse. Da bi lahko bolje snemal, je snemalec zapustil kletko. Ugotovil je, da pes, čeprav navidezno plava brez smeri, vsak trenutek lahko napade. Objektiv kamere je pse še povečal in snemalcu so se videli Še večji. K sreči je bila med psom in snemalcem kamera. Ko je pes splaval proti površju, je snemalec naredil zelo uspešne posnetke. Nevarnost je prtila, ko se je pes obrnil proti dnu. Kakor hitro bi ga pes popade!, bi ga moral udariti z nogo. Menil je. da bi pes rad ugotovil, če bo snemalec reagiral na napad. Če nt> bi, bi pes ugriznil. Toda te domneve ni bilo treba k sreči potrditi. Snemalec jc priznal, da ga je večkrat popade! strah, vendar so se iz'tti iz kletke srečno končali. Stalno ga je obkrožalo okoli 10 psov, dolgih od 2,5 do 3 metrov. Neki dan je že zaključili s snemanjem in se spustil na dino. Opazil je, da je sam. V bližini ni bilo ne kletke ne psov. Spomnil se je kapita-novih besed: »če se pojavi bel morski pes, se modri umaknejo.« Opazil je silhueto. Gibi belega psa se razlikujejo od modrih. Udarci so bili kratki in odsekani. Pozabil je na strah in hotel izkoristiti priložnost za snemanje tega nevarnega ljudo-žrea. Pes se je prevrnil na bok in se izgubil proti dnu. Kapitan je na ladji vsak dan pazil na nevarnost. Ko se je snemalec pojavil na površini, so ga sledili psi. Kapitan je imel pripravljeno puško in streljal pred pse, če so se preveč približali. Ekipa se je navadila na pse in se ni več bala. Zgodilo se je celo, da so pozabili zapreti vrata kletke. Delo je spominjalo na napeto cirkuško točko. Šele pozneje, ko so končali, so dojeli, da so v zanosu pozabili na varnost. Pot okrog sveta Tridesetletni angleški mehanik Jim Parkinson je krenil okrog sveta z avtomobilom. Nič posebnega. Toda to je igračka v obliki avtomobila. Motor ima 98 kubičnih centimetrov in pet KS. Največja hitrost je 26 km na uro. Parkinson je s svojim vozilom prispel na moefkov- Največji safir V Burmi so našli največji safir, ki se odlikuje s posebno lepoto lomljenja svetlobe. Ogromni dragoceni kamen ima tri tisoč karatov. Visok je okoli 17 cm in v osnovi širok okreg 70 cm. Do zdaj je bil znani eafir iz Avstralije, ki je imel 2 tisoč karatov. V Mcgoki (Bl:.rma), kjer so ga našli, je največja naidbišče safirov in rubinov. ski filmski festival. Pred kratkim se je srečno vrnil v London. Prevozil je okrog 40 tisoč kilometrov. Čeprav je bilo potovanje naporno, je zelo zadovoljen, zakaj na poti je marsikaj doživel; Karpatski jelen Lovci iz doline A j tuga v Romuniji so ujeli redek primer jelena. Gre za karpatskoga jelena, ki ima 13 kg težke roge. Po mednarodnih predpisih je bila trofeja ocenjena z 242,40 točke. Razen jugoslovanske trofeje, ki je osvojila svetovni rekord z 248,57 točke, je v Evropi malo takih jelenov. Ris v mestu Ris, ki je zašel na prometno ulico Krasnoj arsika, je postal plen sibirskega lovca Vasilija Prokop jeva. Zver so najprej opazili otroci. Stekli so v lovčevo hišo: »Ušesa ima taka kot mačka, pokončna, samo s čopi.« Tako so ga otroci opisali. Lovec je mislil, da se otroci šalijo. Kljub temu je vzel puško in stekel na ulico. Ko je ris videl, da gre zares, se je skril. Začel se je pogon. Po 300 metrih ga je lovec ujel in ustrelili. gorenjski kraji in ljudje # gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje # gorenjski kraji in ljudje © gorenjski kraji in ljudje Lončarstvo v komenški okolici (3) (Nadaljevanji Pri delu lončar tporablja špritvo; to je postna ozka^ deščica, dolga okrč l2 cTTi-Na sredini ima M° 7fL prst. S to deščic j* 1° lončar drži v roki o-rlikuje izdelek; deščica j n^mrec gladka. Potem k1 l°nca'r še dva bleka, iff'b Jer" menčka iz svinjin; '-.alJSI ie dolg 25 cm,' kn \0 c™-Potrebuje še filc-'-^f1" no) za gladiti; je' premerom 5 cm. j W ] še žico, da se »l prime zgornje deš| s K010" " rata, odreže. I7de;lek naredi I o>ar..v različnem času. |« ca. .' no predvsem od ' delka in od M\*.~£k zarja. Na primer W>'rsKl lonec izdela v5»»^h- Različnih loncih kov naredi izu&j^3« enem dnevu pr^ kosov; seveda i!2a delo potrebno " ^ strsko znanje. ^***£J!! naj povem, da i? ja ne izučiš v gjf'jjbi Pa komaj v tnllii °u vajeništva. 150 tako moi- IZDELKI _ Anton Pirnat dela najrazličnejše stvari. Povedal mi je, kaj je delal včasih, pred približno 40 leti. Delal je najrazličnejše lonce. Ti se delijo v dve večji skupini: šporgetarji in ta špičast. Prvi so od dna do vrha enako visoki, prav tako široko imajo tudi dno, drugi pa imajo trebuh in so spodaj ožji tako, da se jih lahko prime z burkljami Po-tem je delal najrazličnejše' sklede velikosti od 0,5 do 7 litrov. Vsaka taka skleda ima svoje ime: pollitrska, prejonska (1 liter), poldrug-Trtrska (1,5 litra), ta srednja rc?ljova skleda (2 litra) ta vfe rogljova skleda (3 litre) v.narškova (4 litre), cveirn- w(5 lltr0v)' kra.icrnkova 16 litrov), sovdovnkova (7 ««irOV)>nf°tem je ^deloval SS?^5 to so bile skodel.ee za mleko ali kavo. tako obliko, da so v njih spefcfa tako vezivko, kot so današnje kilogramske štru-ce^ Izdeloval je tudi razne J? c20 lltr0v), dalje krug-ice, Ki so unele pokrove; v njih so nosili vodo na polje (3 do 4 litre). Izdeloval je tudi manjše kmglice (npr. 0,5 litra) za pivo. Delal je tudi flaše za mivko; to so bile lončene steklenice, okrog 20 cm visoke, v katere so dali mivko, vse skupaj se je pogrelo in ljudje so jih potem uporabljali za gretje v postelji. Koze ali kozice so imele tri noge, sicer pa obliko nekakšne sklede; pod njimi so kurili in so na ta način kuhali. Podobne so bile tudi kubasnice (klobasnice), ki so bile sestavljene iz dveh delov: iz sklede zgoraj, spodaj pa ni bilo nog, ampak nekakšen lončen okrogel podstavek z zarezami. Ime je ta posoda dobila po tem, ker so v njih cvrli klobase. Pirnat je izdeloval tudi razne kotliče — okrogle sklede z ročaji (do 15 litrov), v katerih so ženske rnesile kruh. Dalje je delal vaze raznih velikosti, nočne posode, cvetlične lonce s podstavki (0,5 do 10 litrov), zajčni-ke in razne igrače za otroke: škrjančke, piščalke, hranilnike (»šparovce«). Težko je izdelovati škrjančke; to so povedali tudi drugi lončarji. Ko se zdelek posuši na soncu, mu je treba prilepiti cevko in ga uglasiti. Biti morajo ravno prav veliki, da pojejo. Izdeloval je tudi vatuce (latviee) za mleko (2,5 do 3 litre) in' modle različnih velikosti. V modlih pečejo okrogle potice. Izredno zanimiv izdelek je bila čepnja. To je bila nekakšna skleda z dvema robovoma. Na ognjišče so položili surov hlebec kruha, čepnjo pa so poveznili nanj. Na čepnjo in njene robove je bilo treba nadevati žerjavico in hlebec se je spekel. čepnje so dolgo časa rabili še na Primor- SUšENJE IN PEĆNICA Ko izdelovalec izdelek naredi, ga da na desko. Ta deska je daljša in se nanjo lahko postavi več izdelkov iste velikosti. Izdelki se poleti posušijo na soncu. Suši se 2 do 3 dni, če. je lepo vreme. Ko postane posoda belkasta, je to znak, da je že dovolj posušena. Biti mora toliko trda, da se znaša (prenaša), ne da bi se razbila. Posodo je treba na soncu tudi ravnati, se pravi, da jo je treba sukati tako, da jo sonce enakomerno osuši z vseh strani in da se posoda preveč ne zvije. Pozimi je sušenje težje Včasih so sušili v hiši, kjer je bila krušna peč, sedaj pa imajo v delavnicah posebne peči na žaganje. Iz močnejših letev imajo" narejen oder, kamor polagajo deske s surovimi izdelki. navadne opeke. Kot vezivo služi zemlja, navadna zidarska malta ne vzdrži tako velikih temperatur. Peč ima obliko kupole, na vrhnjem delu in pri strani ima odprtine — dušnike. Peč se zakuri na štirih mestih, zalo so tam odprtine, razen lega pa je še ena, mnogo večja Včasih peči m. dijo na kolovratu, petem pa se odrežejo z žico na določeno obliko. Tudi robove pri čep njah so tedaj naredili. Pečnica je prostor, kjer je peč, v kateri se izdelki žgejo. Pod imenom pečnica razumejo vso lopo. Lopa je navadno lesena in ločena od ostalega gospodarskega poslopja in od hiše. Ostrešje je prav tako leseno, vendar tako visoko, da ogenj ne more do njega. Seveda pa je ostrešje očrnelo od dima. Peč — imenujejo jo poljska peč — je zgrajena iz nali so tudi ob bc peči. Peč je zunaj z železnimi obroči. Ivan Sivce (Naprej prihodnjič) Sloni ogrožajo Gano Na velikih področjih Gane sloni delajo težave. Kmetje se pritožujejo zaradi škode, ki jo narede ti veliki rastli-nojedci na poljih. Zaradi krčenja gozdov, so bili sloni prisiljeni poiskati hrano drugod. Lotili so se zelenih plantaž okrog novih vasi. Jedo banane, pa ne samo plod, ampak tudi mlade rastline. Sloni prav tako napadajo kakaova sk?adišča. Jezni kmetje s starimi puškami streljajo na tatove. Ranjenim sJonccn sicer u^e pobegniti, tega pa ne pozabijo. Ponovno se vrnejo in so zaradi bolečin kot podivjani. Uničijo vse, na kar naletijo. Lovski čuvaj meni, da škodo povzročajo le ranjeni sloni. Do zdaj se še ni zgodilo, da bi slon kar tako napadel človeka, če pa je ranjen, podivja. Trenutno ne vedo, koliko slcnov je v Gani. Vseikakor bodo morali nekaj ukreniti, da se bo število slonov zmanjšalo in nadzorovalo. Domovina III. DEL 11 K sreči je cesta do Gorice *** sl< ^"f' ^ k° se V2Pne od morja v bližini Tri«?^S!***** Tema in hrup. ki ga p«^«^^^^«^8023? sleherni pogovor. Lehmann molči,'a PaZ " St°' Stefl Pa bi rada, da bi govoril. Govoril o sebi.*1« * ^\Cim^ spoznala do kraja. Rada bi, .da bi ji £ n°OCoj 3*1 0 sebl *VSe<<' Toda, kako naj človek poveo?! ^e"Lk°.fe *VSega« v sebi niti ne zaveda. Kdor ve o Jebi ^ ^ sebl ™ČeSar nima ^ P* bore malo. »Vse« je vendar ^^fiSlKR osvetje. In osvetje niso samo tefl^M 3 Vldl 2 ocmi- Stefi je že slišala in brala da g1** *0fve^e v malem«. To osvetje pa je »majhno« samo ža ^^j^L^0 V.tCm' kar lahko otipa z rokami ali vidi s I' * zunanjim }^om, s »tipom in vidom«, Čutoma, ki človeka 0*4'^,, pndoblVanJu tega, Miha Klinar: Mesta, cest^ r»zcestJa • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja © Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja 0 Miha Klinar: Mesta, Zeljo? Seveda jc imela željo. Rada bi izdrla iz sebe trn, ki je še vedno globoko v njej. Trn, ki jo je malo prej zbodel. Imela pa je še druge želje, a jih mora zamolčati in jih najbrž ne bo smela nikoli nikomur razodeti, najmanj človeku, ki sedi poleg nje in ki je že celo uro želja vseh njenih želja, a ki je to željo ohromil v trenutku, ko je tako nesrečno primerjal jezera v berlinski okolici z bavarskimi jezeri. Dotaknil se je trna, ki jo še vedno skeli, obenem pa ji s to nesrečno besedo nataknil tudi zakonski prstan, da ga čuti kljub temu, da ga nima, saj ga je že zdavnaj zamenjala za hrano, da bi Slavko vsaj nekaj časa preveč ne trpel lakote. Slavko? Začuti v sebi nov trn, čeprav je ta trn v nasprotju s prvim samo misel, da mu v Trstu ni ničesar kupila, obenem pa si očita, da se obnaša in sanjari kot sedemnajstletno dekle in se pogovarja o zvezdnih utrinkih, ki napovedujejo izpolnitev želja vsem, ki bi radi verjeli, da se jim bodo želje izpolnile. »Tako verujejo na Nemškem,« pravi Lehmann. Tako verujejo ali bi radi verjeli vsi, ki radi sanjarijo o težko izpolnjivih željah, bi najraje rekla, a molči. »Drugi verujejo, da je utrinek duša pravkar umrlega, oziroma, zvezda, prižgana na nebo ob njegovem rojstvu. Ko bi bilo tako, bi bilo v teh letih nebo že brez zvezd,« pravi Lehmann s hudomušno bridkostjo. Ko bi izbiral med vražami, bi raje izbral vraže, s katerimi si je človek iskal tolažbe ali pa lahko ob njih zasanjaril in se tako lahko vsaj s sanjarjenjem iztrgal iz resničnosti, ki je le redkokdaj lepa. Stefi ga ne posluša, ker je v mislih pri Slavku. Ničesar mu ne bo prinesla. Z ničemer ga ne bo razveselila. Popolnoma je pozabila, da bi šla v Turkovo ali Stokovo knjigarno in Slavku kupila primerno knjigo. Sele čez čas jo premami zopet Lehmannov glas, bolj s svojo melodijo kakor z besedami. »Vraže, tiste, ki povzročajo zlo. in tiste, ki povzročajo dobro, je rodila človeška domišljija. Ne b6m rekel praznoverje, kakor govore ljudje že od časa prosvetljenslva. »Potem vi verujete, da vam utrinek izpolni želje, ki ste jih ta hip imeli.« reče Stefi rahlo porogljivo. »Seveda, ne verujem, čeprav bi ta hip rad veroval v to.« »Potem ste si nekaj želeli?« »Želel.« kar za svoj obstoj potrebuje, dokler se človek popolnoma ne izf; in se sam ne popredmeti in poštar 0 t pohlepnemu kopičenju, td nakopičenimi predmeti popredmeteni in razčlo-. ki v sebi ničesar nima večeni, sam sebi odtujeni in otiplj...... , razen pohlepa z zunanjim vidom obrnjenega navzven«. Samo taki ljudje lahko mislijo, da^i" da ... 4° .povedo ° sebi »vse«, čeprav so v resnici samemu ^največji tujci«, s tem pa .daljna račun drugih ljudi in se sami, a z njimi človc- tudi drugim, nagnjeni k »zaje na račun človeške družbe večni W - ška družba ne more v resnici poclo^'11!;« postati v sebi človeška. Kako naj bi potem Lehmanm ^ zadostiti njeni skriti želji in ji povedati o sebi »vse«? Sicer pa o takem »Vse« Stefi iVđ&fo* Zanjo bi bilo to »vse« izpoved Lehmannove ljubek ^ vnovično ljubico, k ne spremen da bi lahko popolnoma pozabil drugi, po njej, živi, po Stefi. ved o njegovi Perzini, puveu o-enmannove ijuoe^" - "i ■ — ---- in vnovično pripoved o %bnosti med Lehmannovo d mu jo je ubila vojna. ini*M,er bl se ta Podobnost nenila v enakost, se zlila v ^ samo bitje, vanjo, tako • •« A mrtvo in zahrepenel po To bi bilo tisto »vse«, ki bi ga Stefi rada slišala od tega človeka, za katerega davi, ko je odhajala od doma, sploh ni vedela, a o katerem zdaj že skoro sluti, ali pa samo sanjari, da postaja njena nova usoda. Toda Lehmann molči. Bo res molčal vso pot? Ji ne bo rekel vsaj to, da je ne bo pozabil in da bi se še kdaj rad srečal z njo? Pot je še dolga, saj avtomobil drvi šele med ruševinami Jamelj. Prav gotovo ga bo kakor dopoldan kje med potjo ustavil, da se bo ohladil motor. Stefi bi najraje videla, da bi bil motor že sedaj tako razgret, -.da bi se morala ustaviti in počivati, kakor da sta onadva potrebna »počitka« in ne razgreti motor. Najbrž bo trajalo še dolgo, preden se bo spomnil na »počitek«. Najbrž ni minila niti ura, odkar sta zapustila Trst. Da, seveda! Avtomobil orje temo, ki je tu stisnjena med robove Krasa in Vrh svetega Mihaela še bolj črna, gosta kakor tinta. Stefi čuti, da je Lehmann zmanjšal brzino; čuti po vrtincu zraka, ki jo je nehal tako ostro rezati v obraz, obenem pa zasliši nad seboj nekakšno plahutanje. Tudi Lehmann ga sliši in ustavi avtomobil. »Slišite? Slišite plahutanje ptic?« »Slišim,« pritrdi Stefi. »Žerjavi nesejo pomlad na sever,« pravi Lehmann. »Morda so namenjeni do samega Berlina. Ste bili že kdaj v Berlinu?« »Ne.« »O, zdaj bo tudi v Berlinu lepo!« »Domotožje?« vpraša Stefi. »Ne, ta trenutek ne! Samo žerjavi so me spomnili jezer v berlinski okolici. O, tudi Sever je dežela jezer. In prav tako so lepa kakor bavarska jezera.« Besedica »bavarska« je za štefi kakor trn. Spomni jo moza trenutku, ko si spomina nanj najmanj želi. Pravzaprav globoko v njej, čeprav bi ga rada za vselej prav je je zadela v trn, izruvala iz sebe. Mora ga! Oba strmita proti nebu, čeprav je plahutanje ptic že z Strmita, kakor da bo nekje globoko pod zvezdami zaplahutah jata, plahutajoča proti severu. Namesto jate pa se zariše v utrinek. »Glej, zvezda se je utrnila.« »Vidim.« »Ce ste imeli ta hip kakšno željo, se vam bo izpolnila.« imrlo. nova temo »Kaj ?« »Neizpolnjivo! Nedosegljivo!« »Biti za hip doma? V Berlinu? O Berlinu ste govorili!« Tako pravi Stefi v pričakovanju, da bo Lehmann zanikal in povedal, da jc ob utrinku mislil nanjo, obenem pa že razmišljs kaj bi mu odgovorila, če ji bo odkril, kar bi rada sjišala. GLA3 * 10. STRAN SOBOTA — 11. marca 1967 Tri dežele, eno gospodarsko središče GLAS * 11. STR A M Turistične informacije # BOHINJ — Prostor v hotelih, in pri zasebnikih. Zasedeni le obe brunarici na Voglu. Hotel Zlatorog in hotel Stane Žagar nudita 20 % popusta. v # KRANJSKA GORA — Zasedna hotela Erika in Pri- sank. Zaseden je tudi Motel, medtem ko je v Razor-ju prostih še 12 postelj. Dovolj prostora pri zasebnikih. 0 GOZD — MARTULJK, PODKOREN — Prostor pri zasebnikih, v Gozd-Martuljku v obeh gostiščih, v Pokorenu pa v hotelu Vilranc. 0 VRSIC — Dovolj prostora v planinskih domovih. Mihov dom odprt le ob sobotah in nedeljah. O KRANJ — Prostor v obeh hotelih in pri zasebnikih .Prostor je tudi na Smar-jelni gori, Krvavcu, na Jezerskem in v Perddvoru. • JESENICE — Prostor v obeh hotelih. Prostor je tudi v domu pod Golico, Smučarskem domu na Crncm vrhu, v objektih ob žičnici in pri zasebnikih. • TRZIC — V Tržiču in Podljubclju je dovolj pro- Ljubljana turistično in avtobusno podjetje Ljubeljsko turistično območje Ljubelj-Zelenica (telefon 71-376) — odkupuje tuja plačilna sredstva — opravlja prevoze z dvema žičnicama na čudovite smučarske terene Zelenice ter oskrbuje ludi posebno vlečnico k »Trem možem- — izposoja smučarsko opremo (smuči, palice in čevlje) — nudi gostinske usluge pri spodnji in srednji postaji žičnice — prenočišča v hotelu »Panorama« Priporočami naše usluge! Zahtevajte informacije! — kauft ab fremde VViihrungcn — verrichtet Perso-nenbeforderungcn — mit zwei Dt ahtseilbahnen zu den vvundcrschbnen SchigeUmden der Zelenica, be-sorgt auch die besondere Zugseilbahn zu den »Tri možje« (Drei Manncr) — leiht aus Schiausstattung (Brettel, Stocke, Schuhe) — enveist Gasthausgefal- liskeiten bei der unteren und mittleren Seilbahn-glP,! on _ Dbernachtungsmoglichkeitcn im Hotel »i . ..rama«. Wir empfehlcn unsere Gcfalligkciten! Verlangcn Sie Informationen! štora. Prostor v hotelu Panorama na Ljubelju in planinskih domovih na Zelenici, Kofcah in Pod Storžičem. Planinska koča na Kriški gori odprta ob sobotah in nedeljah. © SKOFJA LOKA — Prostor v Selški in Poljanski dolini. Avtobusno podjetje Transturist je začasno ukinilo progo med Podroštom in Sorico, kar je cesta zaprta. Snežne razmere KRVAVEC VELIKA PLANINA spodnja postaja sredina gornja postaja ZELENICA spodnja postaja srednja postaja vrh Zelenice VITRANC spodnja postaja srednja postaja vrh Vitranea SPANOV VRH spodnja postaja srednja postaja gornja postaja KOMNA VRSIC Pt A MCA JEZERSKO cm G0 0 20 50 70 135 110 20 G5 110 0 10 30 130 110 30 0 Celovško središče A — mesta hiša C — gledališče D — galerija E — pošta J — koncertna dvorana N — deželna vlada O, P, Q _ muzeji T — avtobusna postaja K I N G Heu Pl a t i ALTE R PLAT Z /l^Vl ___j-——T7 Z- m i e s s t V-n! e r_ S t ?STR. VI KTRINGER -p— Obloge za pode, tapete, oknice, zavese nodelke Celovec — Klagenfurt, 8 Maistrasse 11 Smuči, smuči in še enkrat Sport smuči Celovec - Klagenfurt, 8 Ma zadn?'h poplavah. To tudi 6> nI njeo. Oto- • zoriti hoče, da ni samo • ob nesreči in ted°n dni • rr> njei čps za r-i-~>rav-#• HpnJe ° f,ehi c^,'',r,", za- • ščite. Zato je aVt"**1"^ A. Triler štovala za financiranje osnovne dejavnosti in obenem za investicijska vlaganja v šolske objekte. Zaradi tega bodo vse delovne organizacije v občini zagotovile dodatna sredstva, s tem da bodo iz lastnih sredstev prispevale po 80 N din letno na zaposlenega. Ta prispevek bodo zagotovile delovne organizacije v letih 1966, 1967. in 196S ter. bo služil samo ža investicije v osnovno šolstvo. Toda predstavniki podjetij, ki bodo največ prispevala za investicije v šolstvo (železarna) zahtevajo, da tudi občani prispevajo svoj delež, ne pa samo delavci Zato bo krajevna skupnost v Kranjski gori predlagala občanom referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Če se bodo občani v Kranjski gori in okoliških vaseh izrekli proti uvedbi samoprispevka, potem se v Kranjski gori ne bo začela graditi nova šola, ampak se bo to predlagalo občanom Plavža na Jesenicah. Menim, da je takšno stališče delovnih organizacij popolnoma pravilno in je torej od samih občanov Kranjske gore odvisno, če se bo pri njih začela zidati nova šola. Na zadnji s»ji skupščine občine Jesenice so odborniki grajali tudi dosedanji odnos odgovornih organov pri zavlačevanju ureditve Finžgar-jeve rojstne hiše. Sklenili so, da bodo podprli družbeno akcijo za odkup hiše in spomeniško ureditev. Poleg tega pa bodo tudi pričeli zbirati sredstva za popravilo zgradbe gledališča »Tone Čufar«. Jože Vidic Pogovor v Transturistovi poslovalnici leti po želji Turistična poslovalnica Transturista na radovljiški avtobusni postaji se — tako kot druge Transturistove turistične poslovalnice na Bledu, v Bohinju škofji Loki in v Domžalah — ukvarja največ s prevoz^ potnikov, izleti po želji v znane tu* ristične kraje po vsej Gorenjski in izven nje, nudi pa tudi vse ostale turistične usluge vključno s posredovanjem za izdajo potnih listov. Z vodjo poslovalnice Marjanom Smrekarjem sem se pogovarjal o načrtih in pričakovanjih za letošnje mednarodno turistično leto. — Kaj si obetate od letošnjega leta? »Po pravici povedano: nič posebnega. Ne verjamem, da bomo imeli v naši poslovalnici kaj večji promet kot sicer. Radovljiška poslovalnica obdeluje okolico in jo je tudi že doslej, kaj več zato ne moremo pričakovati. Grajski dvor bo letos poJn, ne vem še, kaj bo s šlandro-vion domom. Lani je bilo od tujcev v Radovljici in okolici veliko Nemcev in Nizozemcev, ki so radi in veliko potovali; s tem, se pravi, s prirejanjem izletov, pa se mi v glavnem ukvarjamo. Letos sicer pričakujemo večji obisk tujih turistov, ne vem pa', če bomo imeli zaradi tega kaj večji promet.« — Kaj pa propaganda? »Posebne propagande nimamo. V tisku je prospekt, ki bo nudil naše (Transturistove) aranžmane. Podobnega smo imeli tudi že lani. V njem so opisani naši petdnevni in celodnevni izleti, ki jih prirejamo redno za tuje in domače turiste. Posebno pazimo, da smo pri tem solidni, se pravi, da listo, kar v prospektu obetamo, tudi nudimo. Vemo, da je to najboljša propaganda.« — Si letos oh?.tate knj prida domačih gostov? »Radovljica je do lani [tp-t-la glavno za'edje v Y>V;J -ni, lani pa je precej teh g> stov odpadlo, in sicer zaradi ukinitve sindikalne vozovnice in zato ker ni urejeno kopališče. To je hud problem pri nas. Glavna privlačnost Radovljice kot turističnega kraja je bilo prav kopališče, s tem se je turizem začel. Radovljica naj bi bila miren kraj z idealno sončno lego alpsko klimo, lepo okolico itd. Naj bi bila ... Kopališče so lani začeli urejati, dvomim pa, da bo v letošnji turistični sezoni z njim že kaj. Tega turisti, posebno tisti stalni, ki 60 leta in leta hodili k nam, hudo pogrešajo. No, na vprašanje, kaj si obetamo od domačih gostov, še nisem odgovoril. Takole je: če bodo ljudje dobro zaslužili, bodo prišli, če bo denarja malo, jih ne bo.« — Ali šobec ne more nadomestiti kopališča? »Ne, ne more. šobec sicer privlsči goste, ki stanujejo v Radovljici, vendar ni to isto kot kopališče. Uvedli smo avtobusne proge k Šobčeve-mu bajerju, pa se to ni najbolje obneslo, šobec je predaleč, da bi gost odšel na kosilo v hotel ;n potem .spet na kopanje, pride nevihta pa gest spet nima kam, razen tejja je poleti voda v njem umazana: Za tiste, ki kampirajo, je šobeč lep kraj, za geste v okoliških hotelih pa ne najbolj pr.mer.rn.« A. Triler zen rop Eno leto strogega zapora za Gošuljevića V sredo sc jc pred Okrožnim sodiščem v Kranju zagovarjal Zvonko Gošuljevič, doma iz okolice Banja Luke. Gošuljevič je lani v juliju prišel na Jesenice iskat delo. Zaposlil se je kot priložnostni delavec pri podjetju SGP Sava in delal deset dni. Nato jc zbolel in nastopil bolniški dopust. 18. julija okoli 14. ure sc je v družbi še dveh fantov zadrževal v bližini železniške postaje. Mimo je prišel Alojz šestrajčič, ki je prav ta dan dobil plačo pri svojem podjetju. V rokah je imel denar, katerega je nameraval poslati svoji ženi. Naenkrat je Gošuljevič skočil k njemu, ga udaril v obraz, tako da je padel po tleh in mu iztrgal iz rok 7.800 starih dinarjev, potem pa zbežal. Ko so ga pozneje organi milice izsledili, Gošu- Zaspal z prižgano cigareto V četrtek okoli osme ure je prišlo do manjšega požara v stanovanjski hiši Julke Koprivec z Mestnega trga 13 pri škofji Loki. Povzročil ga je Ivan Peršin, ki je na di-vanu zaspal s prižgano cigareto. Gasilci iz škofje Loke so požar pogasili. Peršina pa so zaradi opeklin morali odpeljati v ljubljansko bolnišnico. — sš ljevič dejanja ni priznal. Tudi na obravnavi je zanikal, da bi oropal šestrajčiča, vendar so priče potrdile, da ni bil storilec nihče drug kot on. Prav tako je že dan prej, skrit za avtomobilom, pred hotelom Pošta opazoval natakarico, kdaj bo odšla domov, ker je vedel, da nosi s seboj denar. Ker jo do tretje ure zjutraj, potem ko jo jc čistilka opozorila, naj ne hodi z denarjem domov, ni bilo, in sc jc luč v hotelu ugasnila, je Gosuljcvić odšel proti železniški postaji. Sodišče ga je spoznalo za krivega in obsodilo na eno leto strogega zapora. Oškodovancu je dolžan plačati tudi znesek 7.800 starih dinarjev. Sodba še ni pravnomočna. S. Š. Mopedist trčil v betonski steber V sredo ob 14.40 se jc na odcepu ceste II. reda v Lescah zgodila huda prometna nesreča. Franc Nikšič z Bleda je vozil moped po cesti z Jesenic proti Kranju. V križišču pred Vahntom je nameraval peljati proti Bledu. Iz neznanega vzroka pa je zavil v desno in trčil v betonski steber na mostu. Padel je po cesti in se hudo ranil. - sš Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric Franc Likozar — Jakove posestnik iz Primskovega Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 11.3. 1967, ob 1530 izpred hiše žalosti na kranjsko pokopališče. žalujoči: žena Valentina, sinova Franci z ženo in Tone Kranj, Primskovo Triletni deček skočil pred avto Na prehodu za pešce v Radovljici se je v torek okoli 11. ure iztrgal iz rok svoje matere in skočil pred avtomobil triletni Bojan Ivnik iz Radovljice. Voznik Jože Podobnik z Bleda nesreče ni mogel preprečiti in jc otroka zbil po cesti. Hudo ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico. — sš Avtobus jo je zbil V četrtek se je na cesti Borisa Kidriča na Jesenicah hudo ponesrečila 16-letna Martina Gačnik z Jesenic. Avtobus, last Bombažne predilnice in tkalnice iz Tržiča, ki ga je vozil Jože Ahačič s Podljubclja, jo je zadel in zbil po cesti, ko sc je sreča-val z nekim tovornjakom. Hudo ranjeno so odpeljali v jeseniško bolnišnico. — sš Pred občnim zborom turističnega društva Žiri Poživili bodo svojo dejavnost Na zadnjih sejah turističnega društva v 2ireh največ razpravljajo o izvedbi občnega zbora društva, ki bo konec tega meseca ali v začetku prihodnjega. Društvo je zlasti v zadnjih dveh letih močno napredovalo. Število članstva se je povečalo od 60 na 120 pa tudi sicer je društvo aktivno. 2e pred dvema letoma so napravili obširen načrt svojega dela, ki pa ni bil v celoti izpolnjen. Turistični delavci menijo, da je vzrok tega, da niso povsod imeli razumevanja za njihovo delo. Prav sedaj pa kaže, da se bo to popravilo. Kor je društvo brez potrebnega prostora in ima sestanke ter informacijsko službo kar v privatni hiši, Za oskrbovanje planinskih postojank potrebujemo oskrbnike in kuharice: — za PLANINSKI DOM NA GOŠKI RAVNI NA JELOVICI — za VALVAZORJEV DOM POD STOLOM in — za ROBLEKOV DOM NA BEGUNJŠČICI Koče so oskrbovane od maja do septembra. Zaželen je zakonski par. Stanovanje in hrana v postojanki, osebni prejemki po dogovoru. Ponudbe pošljite do 30. marca 1967 na naslov: PLANINSKO DRUŠTVO RADOVLJICA Zahvala Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice Neže Cegnar se iskreno zahvaljujemo vsem, sorodnikom in znancem, ki so z nami sočustvovali. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Bračko, medicinski sestri JazbeČevi, g. župniku, sosedom za pomoč, kolektivu Trgoavto iz Kopra, gasilcem za spremstvo, darovalcem cvetja in vsem, ki so našo mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. žalujoča sinova in hčere z družinami Dorfarje. 5.3.1957 je občinska skupščina Logatec menda pristala na to, da bo društvo dobilo sedanje gostišče Sora. Tako bo društvo lahko polno razvilo svojo dejavnost od recepcij-ske službe, informacijske pisarne do trgovine za prodajo turističnih spominkov in ost a lega. Sedaj turistična dejavnost v Poljanski dolini ni najbojj razvita. Tako imajo na primer le 16 postelj pri privatnikih, menijo pa, da bi jih bilo lahko najmanj 60, če bi bila turistična dejavnost bolj razgibana. Osnova za to pa je primeren društveni prostor. Zelo velike možnosti so tudi, če jim uspe urediti Smreško jezero, saj je voda zelo topla in primerna za kopanje. Seveda pa bo kraj moral dobiti tudi boljše ceste, ki so eden od glavnih pogojev za uspešen razvoj turizma. R. č. Poročilo o žrebanju 10. kola srečk, ki je bilo 9. III. 1967 Kadrovska komisija Tovarne obutve PEKO Tržič razglaša v svojih strokovnih službah naslednji prosti delovni mesti: I. — OBRATOVODJO SERVISNIH DELAVNIC pogoji za zasedbo tega delovnega mesta so: — strojni inženir II. stopnje z dveletno prakso ali — strojni inženir I. stopnje s šestletno prakso — poln delovni čas — nastop dela jc za nedoločen čas s posebnim pogojem poskusnega dela šest mesecev. II. — MOJSTER SAMOSTOJNEGA ODDELKA — GUMARNE pogoji za zasedbo tega delovnega mesta so: — gumarski tehnik s triletno prakso — polni delovni čas — nastop dela je za nedoločen čas s posebnim pogojem poskusnega dela tri mesece. Nastop službe po dogovoru. Prijave sprejema kadrovski oddelek delovne organizacije 10 dni po objavi v časopisu. srečke s so zadele končnicami dobitke N d 30 6 50 8 10190 600 11670 400 39240 600 48390 400 50950 408 55510 600 287660 8.000 1 4 65521 604 95151 604 02 8 82 8 53542 600 89992 400 462772 10.000 03 8 283 40 75073 1.000 75273 1.000 045933 8.000 059743 8.000 099413 30.000 364823 10.000 1092913 50.000 14 6 06294 600 15554 600 30434 400 1085264 8.000 65 6 75 10 6 4 27166 404 57636 604 59366 1.004 85796 1.004 820776 8.004 806676 8.004 912466 100.004 1015366 8.004 067 100 0337 200 33467 400 34787 400 33 6 68 6 80378 400 89638 2.006 49 6 09 10 99 20 539 80 15929 600 54389 400 496500 8.010 OBVESTILO Interesente obveščamo, da nameravamo prodati v okolišu Železnikov naslednje parcele: — pašnik, parcela 30 k. O. Sv. Križ, — gozd, parcela 81/15 k. o. Sv. Križ in — gozd, parcela 608/2 k. o. Studeno Te parcele so bile last Kavčič Frančiške iz Železnikov št. 3. Vse informacije dobite ▼ pisarni odvetnika Sinka v Skofji Loki. Turistični transportni biro Za prvomajske praznike s TT birojem na: — 7-dnevno potovanje v Pariz in Miinchen od 28. 4. 1967 do 4. 5. 1967. Cena 750,00 N-din. Prijave do 10. 4. — 6-dnevno potovanje v Rim — Neapelj — Bari V sodelovanju z Združenjem zveze borcev od 29. 4. do A 5. Cena 500,00 N-din. Prijave do 5. 4. 1967 — 8-dnevno potovanje na Sicilijo Catanija — izlet na Etno — Palermo — Neapelj — Rim. Cena 700,00 N-din. Prijave do 10. 4. 1967 OPOZARJAMO TUDI NA NAŠE SKUPINSKO POTOVANJE V RIM IN ASSISI ofl 2. do 7. 4. 1967. — V Rimu srečanje z ostalimi slovenskimi romarji. — Prijave zaključimo 15. marca. Kmetovalci Odkupujemo vse kmetijske pridelke in prodajamo krmila za živino, prašiče in perutnino, semena, umetna gnojila in ostali reprodukcijski material. Skladišče na Koroški cesti (pri Kernu) je odprto vsak dan od 10. do 14. ure, ob sredah pa od 10. do 12. ure in popoldan od 14. do 16. ure. Kmetijsko živilski kombinat Kranj - - Kooperacija Skupščina občine Kranj — oddelek za gospodarstvo poziva vse tiste ki v javnem premetu uporabljajo katerokoli merilc, dr jih v očiščenem stanju predložijo v pregled in žigosanje po naslednjem razporedu: od 13. do 27 3. 1967 v Kranju, Koroška 7 (bivše obč. sodišče) od 27. do 29. 3. 1967 v gasilskem domu Šenčur od 29. do 30. 3. 1967 v kulturnem domu Predoslje od 31 3. do 1. 4 196/ v prostorih avtobusne postaje Cerklje v kulturnem domu Preddvor v prostorih hotela Korotan na Jezerskem v gasilskem domu Naklo pri Omanu v Goricah v Zadružnem domu Žabnica dne dne 4. 4. 1967 5. 4. 1967 dne 5. in 6. 4. 1967 dne 7. 4. 1967 dne 15. in 17. 4. 1967 Periodičnemu pregledu meril se morajo odzvati tudi vsi tisti lastniki meril, ki za to niso dobili posebnih obvestil, pa svoja merila uporabljajo v javnem prometu. Skupščina občine Kranj Oddelek za gospodarstvo TOSO tovarna obutvenih strojev in opreme KRANJ razpisuje prosto delovno mesto kuharice-j a Pogoji: 1. KV ali P Kkuhar z nekajletno prakso 2. da je zdrav in sposoben samostojno kuhati in voditi bife 3. da ima urejene stanovanjske razmere Kandidat bo sprejet na delo za nedoločen čas in bo moral opraviti poiz-kusno delo. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe sprejema splošnoka-drovski oddelek podjetja. SPLOŠNO KADROVSKI ODDELEK I ■ Trgov Kmetovalci in vrtičkarji! Kmetijska zadruga Naklo ima na zalogi še nekaj prvovrstnih enoletnih in dvoletnih sadnih drevesc jablan in hrušk, priznanih sort. Nabavite jih lahko v naših skladiščih v Naklem, Kokrici, Podbrezjah in Goricah. Obenem lahko dobite tudi škropiva za zimsko in predspomla-dansko škropljenje sadnega drevja. Ob nakupu boste dobili tudi vsa ustrezna strokovna navodila. V imenovanih skladiščih si lahko nabavite tudi vse vrste krmil, gradbeni material, kakor cement, apno, salonitno opeko, razno kmetijsko orodje, semena, vseh vrst umetna gnojila, sprejemamo tudi naročila za prempg. POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranega osebnega avtomobila zastava 600 D, leto izdelave 1961 Začetna cena 2.750,00 N din Ogled vozila je možen pri Zavarovalnici Kranj vsak delovni dan-od 8. do 12. ure. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede 15. 3. 1967 do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ AMD Podnart obvešča, da je začetek tečaja za voznike AB kategorije v nedeljo, 12. 3. 19(17, ob 0. uri v društvenem domu. Trgovsko podjetje PRIREJA V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU OD 28. APRILA do 20. MAJA Tradicionalno ra stavo in prodajo pohištva Svoje kvalitetne izdslke bodo razstavljali: stol I meblo j marles brest VSE RAZSTAVLJENE IZDELKE BOMO PRODAJALI NA SAMI RAZSTAVI KORISTITE KREDIT PRI NAKUPU! VABI murka LESCE GTLAS — 22. STRAN SPOREDI SOBOTA — 11. marca 1967 SOBOTA — 11. marca 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Petnajst minut z ansamblom Jožeta Privška — 9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Prizor iz opere »Lepa Vida« — 10.40 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Koncert orkestralne glasbe — 12.10 Pravkar prispelo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pesem planin — simfonična pesnitev — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Komorni zbor RTV Ljubljana poje skladbe — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v Poročila poslušajte vsak o>an | ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15.. ; 17., 22., 23. in 21. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. kino — 17.35 Ritmi Latinske Amerike — 17.45 Ljubiteljem beat glasbe — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Sonata od baroka do danes — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Minute s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.20 »Spoznavajmo svet in domovino« — 21.30 Vedri zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 12. marca 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.35 Skladbe za otroke — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Lepe melodije z orkestrom George Melachrino — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nedeljski koncert orkestralne glasbe — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Godala v ritmu — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 15.30 Humoreska tega tedna — 17.05 V svetu operetnih melodij — 17.30 Radijska igra — 18.10 Virtuozne skladbe za klavir — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 »Potujoča glasbena »skrinja« — 21.00 Ura z jugoslovanskimi opernimi pevci — 22.10 Novosti za ljubitelje zabavne glasbe — 22.25 Mozaik jazza in zabavnih melodij — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Tretja sonata za klavir PONEDELJEK — 13. marca 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Pisan spored orkestralne glasbe — 9.45 Cicibanov svet — 10.15 Če se pleše — suita — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena med- igra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Melodije, ki jih radi poslušate — 11.25 Vesela godala — 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo tuji pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Koncert že-lezničarskega zbora iz Celja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Izbiramo glasbo za ples — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Italijanski kvartet — 21.45 Kulturne diagonale — 22.10 Ponedeljkova srečanja s slovenskimi solisti — 22.30 Zabavni zbori — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jažz v noči TOREK — 14. marca 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Petnajst minut z Ženskim vokalnim kvartetom — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Arije iz Verdijevih oper — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Kaleidoskop plesnih zvokov — 12.10 Veseli plan-šarii in ansambel Boruta Les jaka — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pianist Ser-gej Dorenski in violinist Viktor Pikaizen v Ljubljani — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Iz jugoslovanske orkestralne glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Mali koncert zbora Slovenske filharmonije — 20.20 Radijska igra — 21.20 Pesem gcdafl — 21.35 Iz lonoteke radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Za ples igra orkester Larry Eigart TELEVIZIJA SOBOTA — 11. marca 9.40 TV v šoli, 16.05 Poročila (RTV Zagreb), — 16.10 Prenos športnega dogodka ri gasilskem domu, Žv.bn'ca 1222 Štirn Ljudmila iz Kranja, Cirilova 7, proklicujem in obžalujem vse, kar sem govorila o Lukancu Antonu iz Kranja, Cirilova 7. Zahvaljujem se mu za odstop od kazenskega pregona in obljubljam, da ga bom v bodoče pustila pri miru. 1223 Starejša ženska išče prazno sobo v Kranju ali okolici. Plačam leto dni naprej. Naslov v oglasnem oddelku 1224 Išče mdelavko, ki dela na dve izmeni za varstvo otrok. Nudim stanovanje. Ostojič, Struževo 2/E, Kranj 1225 Dve ženski dobita opremljeno sobo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 1226 Pridni in vestni starejši osebi (ženska in moški), tudi mlajša upokojenka-nec šivilja ali krojač, vešč likanja oblek nudi takojšnjo zaposlitev KEMIČNA ČISTILNICA »pri Petelinu«, Kranj. Cankarjeva 16 (Mohorjev klanec) Prireditve V GOSTILNI TRBOJE, bo v nedeljo, 12. 3. 1967, zabava, za katero bo poskrbel »TRIO iz TRŽIČA« Vabljeni! 1228 Gostilna pri Milharju v šmartnem, priredi v soboto zvečer, 11. 3. 1967, zabavo s plesom. Za ples bodo poskrbeli »VESELI TRGOVCI« Vabljeni! 1229 Posebna osnovna šola Kranj razpisuje prosto delovno mesto za č I S T I L K O za popoldansko (štiriurno) zaposlitev. Razpis volja do zasedbo delovnega mesta GLAS SPORT Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21 860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N-din. Cena posameznih številk 0,40 N-din — Mali oglasi: 0,6 do 1 N-din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Ljubo Grabnar Vrhan Pretekli teden smo objavili rezultate letošnjega »Vrhanovega smuka«. Pri tem se nam je nehote vrinila napaka pri njegovem partizanskem imenu. Bralcem Glasa in posebno Jezerjanom se zaradi tega opravičujemo. Ideal in vzornik jezerskih športnikov je pred 22 leti na Koroškem v ArOV zaključil svoje mlado življenje. Mladi partizan si je nadel ime Vrhan, da bi na ta način ostal čim bolj povezan z vrhovi, katere je kot navdušen alpinist osvojil po tolikih prvenstvenih vzponih. Pred vojno je bil prvi na Jezerskem, ki je. kot alpski smučar nastopal na meddruštvenih in republiških tekmovanjih. Med domačini je bil vseskozi športnik št. 1, kar je ostal vse do danes. Po njem so imenovali svojo družino strelci. Planinci so mu postavili spominsko plošče .prt češki koči. Na njegovi rojstni hiši mu je ovekovečila spomin oraa,iizacija ZB. Smučarji se ga vsako leto spominjajo s posebnim tekmovanjem, ki so ga po njem' imenovali »Vrhanov smuk«. Andrej Karničar Tekmovanje članic kranjskih strelskih družin Strelke ob dnevu žena Preteklo nedeljo je bilo v strelskem domu tovarne Iskra prijateljsko tekmovanje članov kranjskih strelskih družin v počastitev 8. marca. Organizator tega srečanja je bil ObSZ Kranj. Za tekmovalke je bila to letošnja prva preizkušnja v streljanju z zračno puško. Kljub temu so nekatere dosegle dokaj razveseljive rezultate. Skoda, da udeležba ni bila tako številna kot lani. Tudi letos so bile za tekmovanje najbolje pripravljene članice SD Iskra, presenetila pa je zlasti mladinka Zdenka Krštinc z odličnim dosežkom 256 krogov od 300 mogočih, kar jo uvršča med najboljše kranjske strelce. Kamna gorica Namizni tenis V nedeljo, 5. marca, so v Kamni gorici gostovali na-miznoteniški igralci iz Ko-vorja, kjer so imeli prijateljski dvoboj z domačini in jih premagali s 5:2. Kovorjani so nastopili v postavi: Muzik, Erlah, Aljan-čič; Kamnogoričani pa: Kr-žišnik T., Kapus in B. Kr-žišnik. —dh REZULTATI: 1. Krštinc 256, 2. Stefančič 230, 3. Sli-bar (vse Iskra) 227, 4. Radoj-čič (Br.—Ed.) 222, 5. Kren (Iskra) 221, itd. B. M. Zelenica od 17. do 19. marca Mednarodni mladinski kriterij Na Zelenici bo pod pokroviteljstvom predsednika skupščine Tržič Tineta Tomazina in v organizaciji TVD Partizan Tržič od 17. do 19. marca XII. Mednarodni mladinski kriterij — Alpski pokal. Program tekmovanja: petek 17. marca: non-stop trening za mladince na smuk progi in tekmovanje mladink v slalomu; sobota, 18. marec: smuk mladinci in veleslalom mladinke; nedelja, 19. marca: oba teka slaloma za mladince, -dh Nastopile bodo mladinke in mladinci mednarodne smučarske zveze alpskih držav (OPA*) Zahodne Nemčije, Avstrije, Francije, Italije, Švice in Jugoslavije. Organizator je povabil še tekmovalce iz Poljske, Romunije, Češke in Bolgarije. PRED TRENINGOM — Kranjski nogometaši poslušajo navodila trenerja Brezarja pred treningom, ki so ga imeli v četrtek. - Foto: F.Perdan m (desno) Nogometni klub Triglav iz Kranja Med željami in možnostmi Dom JNA v Kranju. Razgovora o nogometu so se udeležili: predsednik kluba Janko Lopičić, blagajnik Pavle Zupan, gospodar Tone Belančič, tajnik Murnib Lonic ter član tehnične komisije Bogdan Majce. Odborniki in igralci nogometnega kluba upajo, da bodo pod vodstvom novega predsednika podpolkovnika Lopičiča začeli z novim obdobjem nogometne igre. — Kako potekajo treningi pred začetkom prvenstvenih tekmovanj? »Z udeležbo smo zadovoljni. Imamo res le upravičene izostanke. Največ težav imamo z igriščem, ki je bilo posuto z zemljo in je sedaj premehko za igro. Da ga ne bi uničili, igramo trening tekme v gosteh, a treniramo v Straheči dolini.« — Dosedanji rezultati ? »Svobodo smo premagali dvakrat, in sicer 6:2 in 1:0, enkrat pa Slovana s 3:2. Igrali smo tudi dve tekmi z Borcem iz Kranja. Prvič smo dobili s 6:0, drugič pa izgubili 2:7.« — Lani je bilo precej govora o nedisciplini igralcev? »To ne bo držalo. Zelo smo zadovoljni s sožitjem med igralci. Seveda prihaja tudi do nesporazumov, vendar to ni nič resnega.« — Lani je Slane Vrbič trenira! pri Olimpiji in igral za Trigiav. »Stane ima ambicije, da bi postal profesionalec. Seveda je drugo vprašanje, koliko je za to sposoben. Ker se ni pokoril zahtevi odbora in bil vsaj enkrat tedensko na treningu, je bil izločen iz ekipe.« — Ali menite, da sedanja ekipa kvalitetno ustreza za zasedbo prvega mesta in kakšne možnosti bi imela v kvalifikacijah za II. ligo? »Igralci so sposobni za prvo mesto, za kvalifikacije — ne dajemo izjav. Seveda bi bilo potrebno tudi nekaj športne sreče. Lahko smo zadovoljni z mestom pod vrhom slovenske lige. Ambicije igralcev so večje, - vendar: kdo bf pustil službo. So strogi amaterji in za kaj več nimamo denarja.« — Kakšen je finančni položaj kluba? »Od SD Triglav dobimo za 3,820.000 starih dinarjev dotacij, z reklamami dobimo okoli 1.200.000 in z vstopnino 800.000 dinarjev. To je skupaj 5 milijonov 820 tisoč. Za normalno delo v slovenski ligi bi potrebovali 8 milijonov. Samo sodniki, različne takse, zdravstvena služba, pranje opreme, honorarji trenerja itd. znašajo v letu 2 milijona in pol...« — In kako je z nagrajevanjem igralcev? »Le kje naj vzamemo denar!?« — Katere igralce bomo lahko letos videli v prvem moštvu? »Vagaja, A. Brezar, Ugrica, Selan, Dinič, Ajdovec, Nosan, Kožar, Januš, Koban, Vuko-tič, R. Verbič, Cvirn, Kitic in Klemenčič. Od mladincev je najresnejši kandidat Blaž Andoljšek.« — In novi igralci? »Ne bo novih. Iz vojske se bo vrnil Bajželj, kar bo precejšnja okrepitev. Imamo ponudbe, vendar ne moremo preskrbeti služb in stanovanj.« —- Kateri posamezniki so najboljši? »To je težko reči. Med najboljše lahko štejemo Januša, Vukotiča, Nosana in Kožarja.« — Kako je s trenerjem. Je možen napredek brez profesionalca? »Čeprav smo z Brezarjem zelo zadovoljni, je jasno, da bi potrebovali profesionalnega trenerja. Na to ne moremo niti pomisliti, ker nimamo denarja. Ce bi imeli denar ...« Ce bi imeli denar bi lahko veliko naredili. Prizadevni odborniki so začeli razprav* ljuti o možnostih, kako priti do denarja: članarina, pod' porni člani, prispevki gospodarskih organizacij, športni dinar v posebnem športnem skladu itd. itd. Predsednik Lopičić je prekinil razpravo: »Premalo časa sem še med njmi, da bi spoznal vse probleme. Spoznal sem odbornike in igralce in moram reči, da sem zadovoljen. Odborniki so požrtvovalni in posvetijo nogometu veliko prostega časa. Veseli me, ko vidim, da znajo igralci to ceniti. To so dobri fantje in so sposobni še veliko narediti.« — Ste opazili že kakšno pomanjkljivost? »Pomankljivosti so povsod. Npr. nekateri boljši igralci se včasih jezijo na slabše, če zgrešijo. Morali bodo razumeti, da kvalitetno pač niso vsi enaki, da pa vsi hočejo dobro. Zaradi tega sa mora tisti, ki je boljši, še bolj potruditi in s tem spodbuditi slabšega.« P. Čolnar