^štnma plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir TRST, nedelja 3. junija 1962 Leto XVIII. - St. 131 (5215) Nesoglasja med zahodnjaki V' čerajšnji In današnji ob-lana Parizu in dvodnevni isk predsednika Mac Mil-*®*govori de Gaulle-Macmillan I *° nedvomno pomembni, za prihodnji razvoj vojaško politično in ekonomske koalicije, za-Jpflnih držav. Zbliževanje gle-®Šč obeh državnikov o pogla-%ih, ali vsaj najbolj občutjih problemih iz njunih medvojnih odnošajev bi bilo neumno v prid ublažitvi nagoti] med zahodnimi zavez-In nasprotno, če de Gaul-6 in Macmillan ne bosta dose-V vidnejšega napredka gle-:6 nekaterih izmed teh vpra-i Oj zlasti pa glede priključi-jjj Velike Britanije k Evrop-'** gospodarski skupnosti, bi J8 lahko ta nasprotja še bolj ^strila, ali pa prišla bolj jas-do izraza. , \ zadnjih tednih so se pobila nesoglasja med zahodnimi silami na zelo širokem pod-Mu. čeprav je bil spor med ^shingtonom in Bonnom za-J*di razgovorov Združenih dr-s Sovjetsko zvezo o Ber-> poravnan razmeroma hi-,tQ in navidezno brez bolečin, dejstvo, da je ta spor po-/nvno potrdil, da obstajajo o Višanju Berlina različne kon-Vcije. Kaže, da so bile razli-,e nied Bonnom in Washing-samo taktične, toda ne-,5vno objavljeni zahodnonem-v1 Predlogi opozarjajo, da je f-dn popustil ameriškim po-in naposled opustil pa-,>0 stališče, s tem pa tudi v,So vztrajanje na tem, da naj ‘nič ne storili in predlagali. Četudi bi menili, da je bila okoliščina samo epizoda, ki tQy ogrožala temeljnih intere- , zahodnih sil ali ohranitve J^tne politike, bi taka pre--V ne bila realna glede neso-h8ij med Francijo in ZDA, (j 8o se pokazala na uradni 8 |f(» vsem drugačno od štanj" (»i' 1929, ko je zlom na borzi P .j g0" začetek velike krize. Nekatedn r spodarstveniki so mnenj®-treba med vzroki sedati jed,, spodarstveniki so mnenj®, poi?' vzroki sedanje?«' va morda iskat i tudi de.Jspo’! razvoj po zadnji recesiji P’gi , kal tako, kot so prj/oko»®"' sria’ sedanja vrednost delnic. »* jm du z dejanskim gnspndars njem, t. j. da je večja od piti vrednosti. Razen tega bi js«! biti povod za potres j’ utip’,. med Pelo hišo in velikin* " lom po zadnji KrnnedvieV jgP*’: venciji proti zvišanju Ta Kennednjev poseg je 6 .„i e1," novega v 7.DA ter je 'zzVrnti vrsto napadov m obtožb PT" 0 i» di. da se vmešava v dativo. Zato prevladuje . pf1’, da je šlo za «maščevanje : kanitala nad Kennedvien" «onozonlc». , i?1. Gospodarstveniki v siu '»jli kapitala so že aprila P°vds •L, nujnosti zvišanja cen. češ ,,«1' bički ne dopuščajo novih fle» cij. Prav temu zvišanju se J > nedy uprl, kajti dobički. ^0. vedno ogromni in ne jih skuša prikazati Pr°P„:0 fai aparat velekapitala. S sV%of'-lji pagando je velekapital '*„,(1 L stanje v trenutku, ko se upt' zdel najbolj ugoden za P demonstracijo Previdni pji torji pa namigujejo, da »*•"j|i V kov potresa še mso pfZj, da za sedaj še ni mo ga® pem videti vseh posledic tega nega kritičnega premik®* «Prepričan sem, da Je ta no-proizvod natančno tisto, kar mladina naše generacije potrebuje,» je pojasnjeval psi-Juater staršem. «S pomočjo Jakšne igrače se bo mladina •^zvijala hitreje, kot smo si kdajkoli lahko predstav- Gče, gospod Werner, je posedal mater in negotovo mencal z rokama. Potem se je oprl ®a naslonjalo in spet pogledal Psihiatra. «Toda kakšen psihološki u-®hek bo imela ta igrača na o-'r°ka?» je vprašal boječe. «Ste Prepričani, da mu ne bo izjavila miselnosti in da ne boje celo prizadeti otrokovi od-n°si do rase, naroda?» «Prepričan sem, da ne bo no-°®he škode. Ta stvar omogoča Jwoku, da sprosti vse svoje Jtobne otroške pridušene in Phtajene idiosinkrazije. če se ?° lotil igranja destrukcije, Jsr imate najbrž v mislih, bo ■° samo ventiliralo njegove na-‘Svne impulze. Pri otroku je •dstinkt za destrukcijo normalen.» Gospa Wemerjeva se je še v*dno hala. ..«Ali morda ne bodo instink-o katerih govorite, ostali v "trokovi duševnosti vse do zr*lih let?» je vprašala. Psihiater se je nasmehnil in :e spet naslonil v naslanjač. ? konci prstov se je dotaknil ;Jja, kakor da bi skrbno izbi-svoje naslednje besede. «V tem je seveda majhna nežnost, toda otroka vselej obdajajo tovariši v igri, on ži-v družbi ostale mladine in “«oje — gola in družba — bo "«stranila njegove slabe im-™lze in mu privzgojila normalno družabnost. Z istimi Instinkti ste bili obremenjeni ‘Udi vi sami, toda dokler ste fh zdravi pameti, se ti instink-vedno, ko se soočijo s pra-družbe, umaknejo v ozad- Starši so prikimali in se PJobravajoče spogledali. Psi-‘Jater je uganil, da so se, kar jj tiče igrače, odločili pozi- «Storila bova torej, kot ste SJJha svetovali,» je rekel go-tj^d Werner in vstal. »Storila d°va vse, kar bo najinemu fan-m kar najbolj koristilo,.» Zapustila sta pisarno in se l'!«ha smehljala. očka!» je veselo za-^ì°ai Jimmy. «poglej sem! Vi-tistega človečka tam!». Gospod Werner je odložil Jyj večerni časopis in začel .Pazovati sina. «Vidim,» je re-jm^in poskušal biti po otročje v *Gobro! Zdaj bom poslal to «H'ko žival nadenj, da bi ga j3la- Glej ta boj, oče! To bo ,J®hitno, boš videl!» ♦ijijoveček je počasi stopal po v .h. V rokah ie nosil tenko. V rokah je nosil tenko, (aJ?streno kopje. Hodil je po- in nerodno, kakor da bi JJJ.,Prirodi moral še vedno ho-3 Po štirih, šesti čut ga je ijP^oril na bližajočo se nevar-kst in okrenil se je v trenut-ko je ogromna luskinasta £r‘ha planila proti njemu. trenutek je od strahu o- a^enel. 3yerina je skočila in odprla lo ogromno slinasto čeljust, h Jveček, ki je bil manjši in je brž odskočil in se za neko skalo, ki Citila, dokler se ni zverina ‘Pravila na naslednji skok. *Vp 0Vek Je splezal na skalo, jj'mna pa je stegnila svoj dol-i3rat in besno praskala po j ebju, da bi dosegla plen. človek je gledal njene o-hli* e čeljusti, ki so bile vse Hi e ‘n bliže. Že je lahko Culli ?§abni dih pošasti. Ogrom-&«* li zobje so škripali in in se vse bolj in bolj h Za'i. Krvavordeče zverske o-g3° buljile vanj. Iz smrdeče-tjb.Sobca je prihajalo hripavo ^gnje in polnilo ozračje z t^er je še bolj iztegnila vrat ga je ^«lovek jo je s prosto roko s3r‘l p0 gobcu. Zver pa je V- shila nazaj in njegova le-i 5fr°ka je brez moči omahnila Jrto kostjo. *tk,- stna glava zverine se je a-vesejevih knjig. In tudi knjige «Preden petelin zapoje», ki je izšla leto dai pred pisateljevo. smrtjo, in ki morda bolj kot druga dela, — razen zadnjega romana, —* izraža pisateljevo razklano .n razočarano osebnost. Zlasti velja to za drugi roman «Hiša na hribu», objavljen v tej knjigi. «Preden petelin zapoje» obsega namreč dva krajša romana. V prvem «Ječa» pripoveduje pisatelj o mladem inženirju in njegovem životarjenju v mali obmorski vasici Kalabrije, kjer je interniran. Pisateljevo pripovedovanje pa ni usmerjeno v opis zunanjih dogajanj, ki jih itak priDoveduje samo obrobno. Paveseju je šlo predvsem za prikaz duševne stiske mladega intelektualca, ki se v tem svetu počuti tujca in izkoreninjenca in ki neutešen hrepeni po domačem kraju in po ljubezni. Podoben a popolnejši, zato pa še bolj razklan kot roman o životarjenju in čustvenih pretresih konfimranca je roman «Hiša na hribu», roman o nedejavnosti in neodločnosti torinskega profesorja po italijanski kapitulaciji. To delo še bolj kaže pisateljevo razklano osebnost in je še bolj avtobiografsko. Tudi tu opisuje pisatelj malo zunanjih dogodkov, pobeg profesorja iz Torina najprej v «hišo na bregu» nato pa v domačo vas ter razočaranje ob srečava-njih s partizani, ki napovedujejo po obračunanju s fašisti enako obračunanje s komunisti. Ob ; tem nakazovanju problema odporniškega gibanja obravnava pisatelj odnos glavne osebnosti, in s tem sebe, do tega gibanja in razočaranje; vzporedno s tem pa še osebni problem očetovstva ob ponovnem srečanju z nekdanjo ljubeznijo. Povprečnemu in površnemu bravu, bo knjiga Paveseja malo povedala, ker ga pripoved o dogodkih in stiskah glavnega junaka v konfinaciji in v vojni ne bo posebno pritegnila niti pretresla Več pa bo knjiga povedala tistemu, ki se bo potrudil razumeti v čem je bistvo pisateljeve pripovedi, zlasti pa onemu, ki bo poznal pisateljevo življenje ter njegovo osebno in pisate'jsko iskanje izhoda iz stiske časa ter njegov neprestani beg. Seveda pa je pri vsem tem potrebno ugotoviti, da knjiga ni zanimiva samo zaradi spoznavanja italijanske napredne literature ter njenih novih izraznih Sredstev ter za spoznavanje samega Paveseja, temveč tudi zato, ker je v teh dveh romanih skušal pisatelj dati poleg nove oblike tudi novo vsebino in je tako ustvaril delo, ki ima značaj prave umetnine. SE ENKRAT: PRAVA POT Ce smo preteklo nedeljo o-menili revijo «Umana», potem ne smemo danes zamolčati revije «Trieste» iz približno enakih nagibov, ki so nam narekovali vrstice prejšnje nedelje. S tem ne mislimo potrditi in odobriti vse, kar ta revija objavlja. Radi pa priznamo, da je revija napravila velik korak, ko se je odločila, da bo objavljala tudi članke, ki se tičejo Slovencev v Trstu ali pa Slovencev (in Jugoslovanov) sploh. Pri tem je nastal sicer tudi kak nepotreben spodrsljaj, toda u-redništvo revije je pripravljeno objaviti tudi morebiten nasproten glas. V številki za maj’ in junij ’ je objavljen intervju, z Ivanom Regentom, ki se 'je- pred kratkim nahajal med nami. Pavle Merku nadaljuje svoj pregled jugoslovanske glasbe, in sicer piše v tej številki o srbski glasbi. Zelo strnjen Merkujev članek bo rad prečital vsakdo, ki vzame to revijo v roke; s tem pa je tudi dosežen prvi namen uredništva in pisca samega. Da pa revija ne zapira vrat slovenskim sodelavcem tudi v primerih, ko ne gre za sestavke o Slovencih ali Jugoslovanih, nam priča v tej številki prispevek novinarja Mitje Volčiča «E-no nedeljo v H.vde Parku». Upamo, da bo revija nadaljevala po tej poti, saj s tem dokazuje, da čuti poslanstvo j Trsta, ki je tudi v tem, da u-stvarja most med sosednimi narodi. Vse preveč let je namreč poteklo brez koristi v tem pogledu. Ostali sodelavci v tej številki so: Giacomo Bologna, Luciano Semerani, Edoardo Cumbat, Aldo Chiaruttini, Giacomo Furlani Carlo Schiffrer, Claudio Silvestri, Tino Ranieri, Nino jon-I tini in Giulio Viozzi. iiiiiimiiiiiiiiiinniiiiiiitimiiiiiiiiiiiiMiiimiitiiiimmiiiitiiiiiiiiiiiiittiiitiiMimiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiHHiniiiiiiimiiiiiitiiiiiiHiiiiiHiiiitiiiHiiitiiiiiiii JOŽE ŠMIT TREPETLIKA (Cankarjeva založba) Odkar sem oddal zapisek o knjigi «Dolgčas», imam vtis, da sem bil do Moravie krivičen. Ne, ne mislim gledé jedra, gledé bistva stvari same, zakaj še zmeraj sem mnenja, da se morajo velike naklade te knjige zahvaliti predvsem obravnavani snovi. Pač pa je bilo pomanjkljivo v tistem zapisu to, da ni nič povedal o tej snovi sami. Nič utemeljen ni bil. Gre namreč za slikarja, ki mu ukvarjanje s čopiči nič več ne pomeni in se zato znajde sredi praznine, v kateri ne vé, kaj početi. To je torej tisti ennui, tista noia bogatega sinu, ki mu umetnost ne napolni prostosti, katero si je poiskal daleč od denarne centrale svoje matere. Ampak ta dolgčas ni nič oblomovski, samo odskočna deska je nekako, ker temu uvodu sledi pravzaprav umik dolgočasja. Naš slikar spozna ljubimko rajnega soseda, jo prevzame, ko se rajnki nekako ni utegnil niti dobro ohladiti; in tekst se zdaj razvija z bogastvom psiholoških odtenkov v risanju podobe tega dekleta, ki je nekoliko omejeno, nekoliko zvito, spolno prefinjeno in spet brezbrižno hladno. Bolj ji je namreč do drugega, nepremožnega ljubimca. Vsa slikarjeva zgodba pa niha med bežnim posedovanjem njenega telesa in pa med razkrojenim, bolestnim pričakovanjem njenega naslednjega prihoda; vmes sta seveda kot vira te razklanosti dvom in gotovost, da je ona z drugim. A vsi poskusi, da bi spremenil to polovičnost v celovito posest, se izjalovijo; celò ko jo naskrivaj pripelje v denarni štab svoje matere in ji v samotni sobi ponuja poroko in pokriva ped za pedjo njeno nago telo z desettisočlirskimi bankovci, se ona odtegne. Samo nekaj tistih papirjev si vzame, ker so ji potrebni za izlet z ubožnejšim partnerjem. Zadnja sekvenca knjige pa nam kaže slikarja, ki se sicer zaleti z avtom, a ne takó dokončno, da ne bi spet zagledal luč človeškega sveta. Če torej zgoraj pravim o občutku krivde, potem velja to za mojo zares preskopo pripombo, da si sodobni človek lahko malo pomaga z branjem niza spolnih aktov. Priznati je namreč treba, da je vprašanje nekoliko globlje, vsaj v slikarjevi težnji, da bi si pribojeval če že ne ljubezni, vsaj enovitost svoje posesti; v toliko je njegova podoba tragična, ker ob družbeni nesmotrnosti njegovega življenja prav močno zazija votlost njegovega notranjega sveta. In še je prav, če rečemo, da je takšen junak lahko v marsičem simbol ne samo za sinove nekega sloja, ampak prav takó za vse, ki jim je usoda skupnosti deveta briga in jih je zajel val lahkotnosti, ki ga prinašata povojno ozračje in supertehnicizem. A ko smo postavili te dolžnostne pike na i, smo spet tam, namreč ob poglavitni ugotovitvi, da pričakuje človek od pomembnega romanopisca delo, ki bi mu razkrilo silnice in protisilnice, trenje okolja in posameznika, naš čas v dialektičnem razmerju s preteklostjo, človeško majhnost in veličino v tem trenju, itd. Pomislimo samo na Camusovo Kugo. še boljše, vzemimo njegovega Tujca, ki je na neki način daljni prednik Moraviovega bolj skromnega slikarja. A «tujstvo» Camusovega junaka, ki mu je v oskrunjenem svetu vse enakovredno, materina smrt, kino-predstava, kopanje ob ženskem telesu pa uboj in proces, nam z doživetjem skoraj nepremične absurdnosti zamaje pokončnost našega težko pridobljenega ravnotežja, medtem ko z Moravio bravec hočeš nočeš zaplava med valove neza-doščene spolne posesti. Zato niti malo ne gre za omalovaževanje dela, ki mu z obrtniške strani nedvomno ni kaj oporekati. Dvom se pojavi pri vprašanju, koliko se je takšen roman rešil alienacije, o kateri se ravno Moravia tako rad razpiše. (Glede tega primerjaj zadnje številke Espressa.) Pojavi se namreč misel, da takšne knjige prav malo pripomorejo k razčiščenju ozračja, ki ga poleg vsega še sodobna reklama in film takó načrtno meglita. Ne bi pa rad, da bi ta pripomba imela kakšen puritanski prizvok. Ravno narobe si mislim in želim. Ljubezen, in to prav takó ljubezen do duševnih lastnosti kakor ljubezen do oblik lepega telesa, je zame dandarites takó velika vrednost kakor je bilo, na primer, renesanci odrešilno odkritje telesnih črt grških kipov. Morebiti je ?a nas mik človeškega telesa še bolj pomemben, ker smo se pravkar rešili iz apokalipse, kjer so iz Človeških teles delali milo in s pepelom človeškega telesa gnojili lončke cvetic. Ne morem si misliti, da bi kdo (in če ne zavestno pa gotovo podzavestno, nagonsko) bolj ljubil dekliške lase kakor današnji clovek, potem ko se je zavedel, da so si kurjači iz dekliških las delali pernice za svoja telesa, ta telesa pa so bila trudna zaradi neskončnega števila dekliških teles, ki jih je požirala njihova peč. Da, pravim, da je nekako požrešna predanost mladih ljudi ljubezni dosti bolj utemeljena danes kot kdajkoli poprej ; tudi zato, ker nam na osnovi pretekle blaznosti nihče ne more jamčiti, da bo prihodnost zavihrala nad našimi glavami zastavo modrosti. Nič čudnega se mi zato ne bi zdelo, če bi se vzdignil modrec in zaklical: «Pojdite in ljubite se, dokler je še čas!» Saj bi nazadnje ne povedal nič novega, ljudje to čutijo, mladi ljudje pa to slutijo, ker so prišli na svet s tem cepivom nemira v krvi. A ravno zato bi moralo biti poslanstvo pisanja (če naj pisanje neko poslanstvo ima) to, da nam poslika močvirje in nakaže pot iz njega. In -pri tem ne mislim na «tendenčno», še manj pa «vzgojno» književnost, ampak na tisto zavzetost, v kateri je čutiti vero, da se bodo zanamci še ljubili, da se bodo ljubili v lepoti, ker si bodo ustvarili svet, v katerem bodo dekliška nedrja za ljubezen ne za žrelo večne peči. V takšno ozračje mora biti zagozdena snov sodobnega ljubezenskega romana, če naj hoče takšen roman imeti pogoje, da bi bil pomemben in s tem odrešilen. Zakaj če si že ne bo pridobil naslovaprave umetnine, bo kljub vsemu še zmeraj priročnik, v katerem bomo s pazljivostjo iskali znaftienja nove človeške abecede. In s tem abecedo nove ljubezni. In naj še enkrat ponovim. Res je ves današnji rekjamni šund natrpan z oprsji in kolki, pa naj gre za prodajo Opel Rékorda ali zobne paste ali kreme za znojenje pazduh: res je, da ga ni grozljivega detektivskega romana, ki bi mu platnice ne krasil v prozorno haljo ujet ženski korak; a vendar je spet res, da ta trgovina z belim blagor» cvete prav zaradi tega, ker je uglašena na tisto osnovno in pristno hrepenenje, o katerem sem govoril zgoraj, na tistf skriti in neskriti strah pred izgubo najdražjega daru, ki ga nam je dala narava. SŽ V Vidmu je umetnostna galerija «Girasole», ki redno prireja razstave in pogosto nudi gostoljubnost tudi tržaškim slikarjem. V tej galeriji pa je že razstavljalo tudi več u-mctnikov iz Slovenije. Sedaj razstavlja tamkaj mladi Bruno Chcrsicla iz Trsta. (Zgoraj: Chersicla, Slika LI) Sedemintrideset novih, drobnih, skorajda krhkih, intimnih pesmi, ki jih simbolizira že naslov knjige, je pripravil pesnik Jože Šmit za svojo novo pesniško zbirko, ki je pod naslovom «Trepetlika» izšla v Ljubljani pri Cankarjevi založbi. Že ob pivi Šmitovi pesniški zbirki jo kritika ugotavljala iskrenost in globoko občutenost pesnikove lirike, predvsem pa njeno umerjenost, ki se ni nikoli vdajala hipnemu razpoloženju in nenadnim valovom čustev. Pred meseci je tudi pesnik sam, govoreč v radijskem intervjuju o svoji novi zbirki dejal, da je bil prej klepetav, da pa v novi zbirki ni več tako, oziroma le toliko, kot je to neobhodno potrebno. V pesmi «Molče», uvrščeni v novo zbirko pa je takole zapel: Nekoč umirjen, tih poet, še tišji zdaj — kakor izpet Po vsem tem nas res ne more čuditi, četudi nove Šmitove pesmi niso nikaka strastna in glasna izpoved, niti ogorčeni protest temveč samo «utišani odsev časa», kakor se je o Šmitovi liriki izrazil eden od kritikov. Kako pa poezijo Šmit sam pojmuje je izpovedal v svoji pesmi «Lirika». Ni več plamena le Še ierjavica tli pod pepelom, le še žerjavica žalosti. K tihemu ognju z mano prisedi, k tehimu ognju, k tihi besedi, ki poteši. Nove Šmitove pesmi, pa naj bodo uvrščene v kateregakoli od štirih ciklov, na katere je razdelil svojo knjigo, torej niso niti revolucionarne vsebine, ne bahavo košate po slogu, niti niso eksperimentalne po formi, To so življenjsko in idejno dozorele, včasih morda malce preveč intelektualne, več ali manj drobne pesmi, v katerih avtor meditira o našem času in človeku v njem. Kot na primer v pesmi «Slutnja». še bo veliko sonca, še bo veliko■ rož, še bo življenje pelo in tudi ti še boš, a pel boš v tesnobnih urah, ko boš sam sebe iskal v gneči brezčutnih robotov in se ne boš spoznal. Seveda vse Šmitove pesmi niso enako močne. Morda so s pesnikovim temperamentom in njegovo subtilno formo neskladne pesmi o našem atomskem času, uvrščene v tretji razdelek zbirke. Morda se zde tudi ljubezenske pesmi drugega cikla prešibke. Zato pa so najboljše tiste pesmi, ki vsebujejo intimne lirične izpovedi, ki pred bravcem zažive kot neke rahle impresije in v katerih je pesnik rahločutni vsebini uspel najti ustrezno formo. Kot je na pripor pesem «Ti nisi». Ti nisi polje, ki vsako pomlad pregrne ga rožni prt. Ti imaš eno samo pomlad, ti imaš eno samo poletje, ti imaš eno samo jesen in smrt. Teh nekaj besed o novi zbirki pesmi Jožeta Šmita in teh nekaj pesnikovih verzov iz nje površno kaže kakšna je pesniška žetev v Trepetliki. Pesnik, nekoliko zakoreninjen v starem pesniškem svetu, nekoliko iščoč modernih izrazov in form, se nam kaže v njej kot iskren in občutljiv, morda presentimenta-len lirik s posluhom za probleme časa. Čeprav brez borbenosti, vdan v usodo in z zvr» hano mero resignacije. Zato bo predvsem za ljubitelje rahločutne in intimne poezije Šmitova ■ Trepetlika», čeprav drobna zbirka, vendar dragocena knjižica pesmi. Sl. Ru. Sodobni trgovec je v tem podoben nepoštenemu lovcu, ki s piščalko ponaredi glas samice, zato da bo prevarani srnjak plačal z življenjem svoj ljubezenski gon. Vsa bistrost pomembnega sodobnega pisatelja bi zato 'morala potemtakem obstajati v tem, da bi bilo njegovo delo takšno, da ne bi v Voki trgovcev moglo postati odvratna piščalka za zaljubljene srnjake. In če naj končam z Moravio, bi zdaj navedel nekaj stavkov iz ene njegovih rubrik o filmih, ki jih vsak teden objavlja v Espressu. «... ljubezen, ki naj bi bila edina snov umetniškega dela, je tipično dekadentna zadeva. Samo o ljubezni je govora na primer v D’Annunziovih romanih. Ampak v realistični književnosti vseh časov je zmeraj govora o drugih stvareh in neposredno o ljubezni. Zakaj ljubezen je izven zgodovine, če jo obravnavamo samo, ne da bi je postavili v razmerje s stvarnostjo, v kateri ima korenine». Videti je, da se pisatelj s tem svojim mnenjem o dekadenci približuje tistemu mnenju, ki sem ga zapisal zadnjič o njegovi knjigi, in ki sem ga zdaj skušal dopolniti. ZADNJI RENAULTOV MODEL Ko smo vam pred meseci ameriške Corvair*. banja, ki se bolj ali manj pri- predstavili novost francoske in- Novo Renaultovo vozilo ne bo bližujejo ali oddaljujejo od res-dustrije «Floride S» in «Cara- imelo na trgu lahkega življenja, niče. velie», smo pisali tudi, da misli Polno je danes modelov enake Naša poizvedovanja pri tukajš-tovarna Renault uporabiti iste zmogljivosti in kvalitete; boj njih in goriških zastopnikih ‘o-tehnične organe za vozilo, ki z že uveljavljenimi vozili bo ze- varne Renault to potrjujejo, saj naj bi izpopolnilo tedanjo Dau- lo oster. Karakteristike «R 8» so tudi zanje ie bila vest o bodo-phine. Ker pa mere novega mo- trenutno še zavite v tenčico čem pojavu novega modela potoria niso dovolile njegovo na- skrivnosti. Poznamo sicer njen vsem nepričakovana; čeprav je stavitev na obstoječa modela motor (opisali smo ga ko smo bilo znano, da so imeli franco-malega vozila, je bila tehnikom govorili o Floride S); vemo, da ski tehniki vozilo pripravljeno postavljena naloga, ali naj pre- so na to vozilo nastavili diska- še preden je Simca začela s pro-rišejo star tip tako, da bo nova ste zavore revolucionarne kon- dajo svojega modela «1000.» karoserija lahko sprejela nov cepcije, ki se odlikujejo po svoji motor, ali pa naj ‘narišejo po- enostavnosti. Ne vemo ničesar polnoma novo vozilo. Poldrugi glede njenega vpetja, vendar mesec so se stilisti mučili s uradne izjave govore o zelo u- tem problemom, končno pa so dobni vožnji brez vsakega šume-se odločili. Fotografija nam pri- nja in hrupa, ča, da so francoski risarji uspeš- Vozilo bodo predstavili šele no rešili zadano jim nalogo. No- ob priliki dirke v Le Mans in vo vozilo se po svoji zunanjo- tedaj bodo prišle na dan vse sti, vskladi z moderno zamislijo tajnosti, Tehnični podatki, ki Veljaven od 3. do 9. junija 1962 OVEN (od 21.3. do 20. 4.) Verjetno bo prišlo do malenkostnih sporov z drago osebo zaradi neutemeljene ljubosumnosti, a se bo vse kmalu uredilo. V poklicnem delu boste dosegli uspeh, če boste vložili vse svoje sile. Ugodne priložnosti za uresničitev osebnih potreb. BIK (od 21.4. do 20.S.) Presenečenje v srčnih zadevah. Odpirajo se vam nove perspektive, toda naleteli boste na težave. Presenetili vas bodo nepričakovani dogodki. V poklicnem delu boste morali premagati nerazumevanje in nasprotovanje kolegov. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Harmonija in medsebojno ra-j zumevanje z drago o-sebo Vse se bo razvijalo po vaših željah, a ne smete biti preveč zahtevni. V poklicnem delu se bodo vaši nasprotniki zaman protivili vašim načrtom. Obisk in pismo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Zelo se boste potrudili, da bi si pridobili simpatijo osebe, ki vam je zelo pri srcu. Morda vam bo uspelo. V poklicnem delu vam zvezde ne bodo dovolj naklonjene, vendar se bodo ob koncu tedna razmere zboljšale. Pismo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Preti vam nevarnost spora z drago osebo, če ne boste dovolj uvidevni. Trma vam lahko samo škoduje. V poklicnem delu morate vztrajati na svojem stališču in dokazati, da je pravilno. Uspeh bo kronal vaša prizadevanja. Potovanje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Prijetno vabilo s strani osebe, ki vam je všeč. Kljub raznim oviram boste preživeli nekaj lepih trenutkov z drago o- sebo. V poklicnem delu nove naloge in novi uspehi. Ne bodite preveč zaskrbljeni zaradi finančnih problemov. Pazite na zdravje, TEHTNICA (od 23. 9. 23. 10.) Ugodne razmere za utrditev u-spehov v srčnih zadevah. Premagali boste nasprotovanja in tekmece. Tudi v poklicnem delu vam bodo zvezde naklonjene, toda vsako zadevo morate dobro proučiti. ŠKORPIJON (od 24. do 22. 11.) Kdor rad ljubezenske pustolovščine, bo imel izredne priložnosti, a mora biti zelo previden, sicer se bo grenko kesal. V poklicnem delu boste naleteli na ovire in nasprotovanja sebičnih kolegov, toda sreča je na vaši strani. © SKC ima €9" ] pust« V TJ J izref \ V/ mori STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Miiimo ozračje v srčnih zadevah, niso pa izključena presenečenja. Sedaj imate možnost, da uredite svoje posebne zadeve in si pripravite načrt za prihodnje mesece. V poklicnem delu kratek zastoj. Naj vas ne omamijo razna vabila. KOZOROG (od 21.12. do 20. 1.) Deležni boste izrednih izrazov simpatije, kar vam bo zelo všeč. V poklicnem delu vam bodo zvezde naklonjene, toda ne smete zaupati samo sreči in naključju. Imeli boste polne roke dela in kup opravkov. Ne zapravljajte časa. VODNAR (od 21.1. do 2.) Lepe priiložno-v sentimentalnih zadevah, če ne boste preveč zahtevni. Utrdili boste vezi z osebo, ki vam je všeč. Tudi v gmotnih zadevah in v poklicnem delu vam bodo zvezde naklonjene. Prijetno presenečenje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ugodne razmere v srčnih zadevah, a ne smete biti trmasti. Stari prijatelj vam bo ob strani in vam bo pomagal. V poklicnem delu morate imeti več samozavesti. Imeli boste opravka z nervoznimi osebami. Prijeten sestanek. VODN /A\ v 1 l M J zadeva V JI J preveč dili b; DROBIŽ Vlada Texasa je izdala zakon, po katerem lahko dobijo vozniško dovoljenje tudi štirinajstletni otroci. Vendar smejo voziti le podnevi in do tega dovoljenja pridejo le tisti, ki stanu- Križanke in druge zanke JAPONSKI AVTOMOBILI NA EVROPSKEM TRŽIŠČU enostavne, čiste, smotrne linije jih danes lahko čitate na tem iei° daleč od šole. ki temelji na osnovnih načelih ali onem časopisu, pa so le ugi- *#* Cesto se pritožujemo, da so naše ceste ozke in je promet na njih teiaven. To pa ne bo držalo za novo cesto «South Fkp ressway» v Chicagu. Cesta bo imela kar 14 prog. in bo Japonci so podjeten narod in Po tem sklepu so izvedenci dolgakm. Računajo, da bo leto so že večkrat dokazali, pozna- menili, da se Japonci dolgo ne ta J>? n,eJ voz'l° kar 154.000 < jo pa tudi dinamiko tržišča, bodo še javili na evropskem avtomobilov dnevno. Dobro vedo, da ima največ u- trgu. Pred dnevi pa je z Du- *#* speha tisti, ki nudi, ob isti kva- naja prišla vest o nastopu ja- Francija ima trenutno žal ostateti, najcenejše blago; njihovi P°nske industrije najprej v Av- ni rekord največjega števila ce-tranzistorji so nas prepričali tu- striji in nato še v Nemčiji. stnih nesreč. Ob velikonočnih po- di o tem. V zadnjem letu je Japonska Nissam Motor Com- čitnicah je nad 110 ljudi zgubi-prodria na svetovni trg tudi Pany. ki trenutno proizvaja lo življenje. Pri 1.854 cestnih njihova avtomobilska industri- 20.000 vozil mesečno, bo v krat- nezgodah je bilo skupno kar ja ki trenutno tekmuje z ita- kem začela prodajati svoja vo- 2.884 ranjenih. lijansko za peto mesto med to- Z1'a v dveh omenjenih držkvah ### vrstnimi velikani. in )e ZB Pripravila za to po- Italijanska mesta Se nimajo , ' , trebno servisno mrežo. modernih cest, in v nekaterih Vzpon Japoncev p - Evropskim potrošnikom bo nu- centrih je skoro nemogoče kro- lju je bil tako nage in is - pet SVojih modelov; pet- žiti. Parkirni problemi pa so vit, da so mnogi pre vi eva se(je^no ljudsko vozilo 1.200 cc, že stari in mnogi avtomobilisti oster boj tudi na evrops 2 najvegj0 hitrostjo 130 km/h in so se reševali iz zagate tako, da tržiščih. Nekateri italijanski osem litrsko porabo goriva na so svoje vozilo parkirali na ne-krogi so celo ponudili Japon- yjggjh ioo km; luksuzno limu- dovoljenem mestu, čeprav so cem kapital za veliko avtomo- zjn0i športno vozilo, combi iz- morali zato plačati globo. To se bilsko tovarno v bližini Rima. vedbo in mali 10-stotni tovornik, je tako razpaslo, da je milan-Vendar se mikadovi podložni- Cene posameznih modelov še ska mestna uprava prišla do ki niso prenaglili, Odgovorili, so, niso določili vendar, ako bodo z odločitve, da bodo odslej tako da hočejo najprej učvrstiti do- evropskimi v takim razmerju parkirana vozila odstranili s po-mače obrate in šele nato bodo kot so radioaparati bo evrop- močjo mestnih gasilcev. Lastnik gradili tovrstna podjetja v dru- ski trg zahteval celotno proiz- avtomobila bo moral, razen večnih deželah sveta. vodnjo japonskih tovarn. je kazni .plačati vse stroške. r 2 3 li • 5~ r L j 7 8~ r 10 11 in ir ' Hi u 15 16 a ir 13 1 ir 20 [% 1 3 % 22 25 m 24 * 26 26 SiS 27 * 23 n 29 ! * 31 f"" ■s ir sš 33 34 1 , pr 56 K 37 B W 39 w~ m 42 kr 1 lili a 45 r- m 46 w~ s» n 5T 52 I sr - - b n 54 -- - ■ VODORAVNO: 1. gornji za- ključek zgradbe, 7. radijska e-misija, 13. napredek, 15. znanstvenik, ki se ukvarja z naukom o živih bitjih, 16 hrup, trušč, 17. katastrofa, 19. matematična stalnica, 20. sultanat v A- PQ/EST RWlZANSKE ZVESÌCEE Ko Je prišel Pavlek s košarico za gobe do velike bukve, Je stopil izza nje mož, ves kosmat in s puško. Nasmehnil se je in takrat ga je Pavlek spoznal — bil je France. «E, Pavlek, premajhen si še, čeprav si že junak. Toda pripravljaj se, tudi zate bo prišel čas!» Pavlek je skril papirje, ki mu jih Je dal France in ločila sta se. Pavlek je potegnil izza hlač listek, ki ga mu Je dal oče in ga izročil Francetu. Pripovedoval Je, kako je na Kalu in ga nenadoma prosi: «France, vzemi me s seboj!» Toda naloga še ni bila dokončana in tudi to je čakalo Pa-vleka. V mraku je vrgel v vsako hišo listek, na Frecetovi hiši pa so videli vaščani irugo jutro velik napis. rabiji, 21, sobni strežnik, 22. drag, ljub, 23. katran, 24. ribiška priprava, 25, domače moško ime, 26. zaporedni črki v abecedi, 27. krilo stavbe, 28. muslimanska sveta knjiga, 29. nevesta Kralja Matjaža v narodni pesmi, 31. javni nasad, 32. zimski pojav na drevju, 33. prvenstvo, 35. francoska zakonca — znanstvenika, ki sta odkrila -a-dij, 37. žensko ime, 38. kratica človekoljubne organizacije, 40. navedba glavnih značilnosti, 41. beseda, ki izraža odobravanj (ital.), 42. navzgor, 43. glas pri strelu, 44. pohabljeno, negibno, 45. prodajno blago, 6. kemični znak za srebro, 47. potne kaplje, 48. privabljam, mamim, 49. kuhinjska dišava, 51. običajno, povprečno stanje, 53. predplačilo za gledališke predstave, 54. gora nad dolino Vrat v Julijskih Alpah. NAVPIČNO: 1. brez zaostanka, Istočasno, 2. točka, kjer se stikajo tri države, 3. razbojnik, 4. moško ime, 5. pasma psa, 6. prva dva samoglasnika v abecedi, 7. atmosferski pojav na nebu, 8. umrli pariški kralj mode, 9. rodna hiša, 10. kemični znak za aluminij, 11. volneno o-blač lo, 12. delaven, podjeten, 14. kovinski pripomoček za spenjanje, 18. obljuba, 31, ptice s hreščečim glasom, 22. nemški denar, 24. bodičje, 25. Bellinije-va opera, 27. šport z belo žogico, 28. glavno mesto ZAR, 30. pesnik čustev, 31. jus, 33. ognjeni zubelj, 34. skupina pihal v orkestru, 35. domače obuvalo, 36. zvitje, prepogoi.jenje, 37. geometrijski lik, 39, branjevec, štacu-nar, 41. poljedelsko orodje, 42. najokusnejša goba, 44. * svdti-šče, 45. del telisi, 47. moški potomec, 48. kos zemlje okoli hiše, 50. kemični znak za molibden, 52. središče vrtenja. PREGOVOR Bosna, ljubav, ustaši, vrtnar, Arabec, Valjavec, Vranduk, okno, Inkas, negovan, bogata, O-limp, obseg, ananas, strežaj, rebus, hiša. Vzemi iz vsake besede po dve zaporedni črki, pa boš bral znan pregovor. TO JE IZ LJUBEZNI! Dva kavboja jahata močno nalita proti domu. Eden zastoka: «Oh, ko bi spet imel svojo ženo!» «Kje pa si jo pustil?» zaseha drugi. «Zamenjal sem jo,» vzdihne kavboj, «zamenjal za tri steklenice whiskyja.» «In zdaj bi jo spet rad imel — ali jo še tako ljubiš?» «Nee,» zagode kavboj, «ampak žejem sem spet.» ìmimi J U G O S t A V l J A JUGOSLAVIJA — V petek bo izšla serija devetih znamk favne, ki je postala že tradicionalna s floro, saj se izmenoma vrstita že od leta 1964 vsako leto. Kakor vse druge, tako je tudi ta serija bila izdelana z veščo roko akademskega slikarja Mateja Zlamalika iz Beograda in pravtako tiskana v Svici pri tiskarni Courvoisier. Celotna nominala je letos bolj visoka in to ne bo prav gotovo razveselilo mlade zbiratelje, ki so to tradicionalno serijo prištevali med tiste izdaje, katere naj pi bile njim namenjene. Naklada kompletnih serij je 200 tisoč. Znamke so tiskane v treh ali štirih barvah in imajo poleg napisa Jugoslavija in nominale tudi ime živali v latinščini. Nominale in slike so sledeče: 15 din. veliki pupek, 20 - močerad, 25 - urh (žaba), 30 - barska žaba, 50 - barska želva, 05 - martinček, 100 - zeleni kuščar, 150 • pisani gož, 200 - navadni gad. Papir je enak prejšnjim izdajam. Zobčanje II 3/4, a velikost znamke 26X36 mm, velikost slike 23X33 mm. Jacqueline Bežen razgovor v Portorožu Njen moški ideal: Inteligenten, visok, umetnik gg»* Pred dnevi je bila v Portorožu znana filmska igralka Jacgueli® Sassard, ki je nastopala v fiimu «Fredie potuje na jug», ki s0 začeli snemati v ateljeju Filmservisa v Piranu, dokončali Pa do na Tahitih, kamor je vsa ekipa že odpotovala. „t. Izkoristili smo priložnost za nekaj posnetkov in kratek raz.®°lri. Čeprav tisti dan ni nastopala, je imela odmerjen čas, ker se le P.j pravljala na odhod in je imela dogovore z drugimi fotorePor ter zagrebško TV, Imeli smo vsi smolo, ker je bilo pač slabo vre , Jacqueline Sassard je še mlado francosko dekle, ima pa te se že devet filmov. Spoznali so jo in se je uveljavila že s svojin1 filmom «iGuendalina». Kar po vrsti pa so si med drugimi sle® «Slabe žene», «Rojena v mareu», itd.. Kljub uspehom, se ji ni zaVf lo v glavi. •Ste bili že v Jugoslaviji?» j «Ne. Zdaj sem prvič. Tu je zelo lepo. Všui mi je Porfor®! posebno pa Piran. Verjetno se bom vrnila poleti zo nt tednov. Ne za snemanje. Privatno ,na letovišče.» •Z zaročencem?» «Nisem zaročena in nimam še tega namena.» «Vam bolj dopadejo temnolasi ali plavolasi?» «Ne delam razlike.» «Kakšnegd moža si boste, izbrali?» «Predvsem bo moral biti inteligenten, večji od mene možnosti umetnik.» . ^ «S katero svojo vlogo v dosedanjih filmih ste najbolj 1 dovoljni?» ,(i «Prav zadovoljna nisem nikoli. No, še najbolj mi je bil® v vloga v filmu «Rojena v marcu». «Kaj delate v prostem času?» «Malo ga imam. Najrajši berem dobra literarna dela.» «Lepo govorite italijanski.» «Zc dve leti živim v Rimu » «Tudi ar gleščino, da ne govorimo o francoščini.» p0. «Znanje jezikov je za filmskega igravca neobhodno trebno.» «Radi bi napravili kakšen posnetek.» «Prosim. Kje želite?» «Da se bo videlo, da ste v Portorožu.» je Zunaj je rosilo, pa to je ni motilo. Postavila se je, kam0^ n, fotoreporter želel in zaprosila za fotografije, da bo imela sp°m te lepe kraje. «Hvala lepa in na svidenje poleti.» «Na svidenje in hvala vam. Priporočam se za /otocU®/'3?^ ? Reporter iz Zagreba jo je čakal z avtom, da so se odpoh Piran za televizijsko reportažo; v veži hotela Palače pa so y pripravljeni kovčki, da je čez dobro uro odpotovala preko 1 Rim in od tam na Tahitske otoke. A. BUBNIČ in P» T Ti qrjrrjy •1 ir-^ic umtti — Počakaj! Tu imaš naočnike! Maksove dogodivščine gMIBlIlll TEDEN Slovensko gospodarsko združenje, ta najpomembnejši slovenski gospodarski organ na Tržaškem, je bilo v minulem tednu zelo angažirano. Po pripravah za volitve delegatov z« občni zbor bolniške blagajne trgovcev, na katerih je bito izvoljenih tudi 9 članov «druženja, kljub nekaterim diskriminacijskim primerom v njegovo škodo, je imelo SGZ ’ Četrtek tudi redni občni zbor na sedežu tržaške trgovinske «borniče. Vsa poročila, diskusija in intervencije povabi lenih predstavnikov so pokazale, , « se SGZ v gospodarskem živ-lenju Trsta in obmejnih pokrajin sploh, vedno bolj uve-javlja in da se z vedno večjim uspehom vključuje v širši Jb« gospodarskega razvoja z ndika modernih, potreb. V l?Jniškem poročilu se ugotav-2® tudi nujnost, da SGZ raz-®in področje svojeaa delovanja, k.i je doslej glede na član-bilo omejeno le na Tržaško ozemlje, tudi na goriško n videmsko področje, kjer de-i.Je mnogo slovenskih prido-itnikov in da se tudi na ta načm preneha z delitvijo Slojev na tri pokrajine. Člani združenja so na koncu iz-*blili tudi nov odbor, za pred-asanika pa potrdili dosedanjega v osebi Stanislava švaglja. Pomembno gospodarsko turi-^icno pridobitev v minulem ‘ednu je pomenila otvoritev nove železniške zveze Trstična j preko Ljubljane in Mati®01^ z vlakom «Miramare». Ugodnost te zveze bodo dobrodošle predvsem za razvoj tu- iiri a’ Ra'i bo ta zveza mnogo «dobnejša in predvsem znatno hitrejša od dosedanje. In še vedno na gospodarjem področju zanimiva vest j uprave tržaškega velesejma, č je sporočila, da je seznam Udeležencev letošnjega tržaškega mednarodnega velesejma dopolnjen in da bo 48 odstotkov razstavljavcev iz inozem-®tya. Manj razveseljiva pa je statistika za pravkar zaključeni maj, v kateri se na primer Ugotavlja nazadovanje prome-J« Javnih skladišč in enako čdi zastoj oz. nazadovanje skoraj v vseh gospodarskih Panogah sploh, v ladjedelnici elszegy v Miljah pa so postani gredelj za novo 16.000-ton-sRo tovorno ladjo, i Na sindikalnem področju nič nistveno novega. Sindikati so ‘«grozili s poostritvijo borbe kovinarjev, če Intersind ne da zadovoljivega odgovora na nji-n°ve zahteve, stavko so napokali delavci kamnarske stro-L®. medtem ko so uslužbenci nivše ZVU s svojo poslednjo ftavko Vendarle dosegli, da se ?p končno začel izvajati zakon st- 1.600. , V četrtek je praktično za-fjlučila svoje prvo zasedanje, 7* je trajalo 10 dni, mešana nalij ansko - jugoslovanska komisija za razmejitev teritorialen voda v Tržaškem zalivu. I zaključnem poročilu komisija je rečeno, da so dela poteka-‘« v ozračju prijateljstva in so-n®'ovanja ter da bosta datum snovnega sklicanja določila ot)a predsednika delegacij. V okviru tržaškega občinskega sveta je bilo med drugim ?°vora o družbi Aquila, za ka-;®ro se govori, da bo kmalu {Zginila in prešla v roke družba Tota), ki pripada skupini /Janičarjev Francoske splošne Petrolejske družbe. . Zelo pestro in bogato je bi-v preteklem tednu kulturno-Pr°svetno življenje; v katerega okvir lahko vključimo tudi ‘«ključne prireditve na slokih šolah, ki so se že za-,e'e. Slovensko gledališče je «Prizorilo lepo mladinsko igro plešoči osliček». Glasbena šoja Glasbene Matice je imela ®vojo prvo letošnjo zaključno Produkcijo gojencev na podruž-čcj v Trebčah, nato pa proučijo solistov v «Gregorčiči dvorani», ki je bila na ze-!° visoki kvalitetni ravni. In *°Čno sta na stadionu «Prvi p«j» nastopili še baletna in piki orna skupina prosvetnega pUštva v Barko vi j ah in pokapali zanesljivo znanje, predam pa marljivost. a. Na zadnji seji goriškega ob-pbskega tedna, ki je bila predli torek, je župan dr. Po-ferzi0 odgovoril na interpe-‘«cijo vodje gorišklh fašistov “av. Pascolija, v kateri je ta Protestiral zaradi odhoda go-Jt^ke delegacije k otvoritvi sejma Alpe-Àdria v Ljubljani. V ^v°jem odgovoru je župan še ®Pkrat poudaril, da je bil ta ,®«tanek koristen za Gorico in ,« sodelovanje ter dobro sodstvo. Ihterpelant je izjavil, da ga /■ogovor le delno zadovoljuje, jjandar je priznal, da odbor-a'k De Simone, ki ni dobil Pravočasno vizuma za potovanje v Ljubljano, nosi krivdo SPi sam, ker je prepozno vlo-*** zadevno prošnjo. V ostalem P« je zopet pogreval vprašaji® deportirancev, ki nima no-Pfthe zveze z gospodarskimi Patemi. Na isti seji je občinski svet odobril tudi novo razpredelnico za plačevanje živinozdrav-nika v okviru živinozdravni-škega konzorcija v katerem so občine Gorica, Sovodnje in šte-verjan. Zadnji dve sta morali doslej plačevati mnogo večji prisnevek, kot pa bi ga, če bi razdelili stroške na podlagi števila prebivavstva, ker so iste delili na podlagi števila goveje živine. Po novem sporazumu bo veljala neka vmesna nostavka med enim in drugim kriterijem, s tem sicer niso bile sorejete v celoti zahteve števerjancev in Sovodenjcev, vendar pa bodo ti v bodoče nlačevali skoro polovico manj, kot so plačevali doslej, kar je vsekakor napredek. Stavkovno gibanje smo imeli tudi v preteklem tednu. Prve dni je prišlo do stavke kmečkih delavcev, ki je v vsej pokrajini popolnoma ' uspela. Za jutri pa so odpovedali stavko uslužbenci prevoznih podjetij, ker so dosegli sporazum. Tudi med tekstivci, ki so zaposleni pri podjetjih Toniella v Pod-gori in Ronkah, je prišlo do mpzdnega gibanja in nanove-dali so tudi stavko, če ne bo prišlo do pogajanj na osnovi zahtev, ki so jih predložili sindikalni zastopniki delavstva teh podjetij. Omenimo naj še, da je med tednom že prišlo do stavke po drugih tovarnah tega podjetja izven naše pokrajine. «REPUBLIKA SCITI JEZIKOVNE MANJŠINE S POSEBNIMI PREDPISI» Ustavi v brk se nadaljuje politika izseljevanja beneških Slovencev v tujino Cilj je isti, kot je bil pod lašizmom: iztrebiti Slovence Iz videmske pokrajine! Ne končamo še razpravljati n narodovalne namene, «redstva, ki enem problemu, ko je na vrsti že jih črpajo iz sklada urada za ob- drugi in eden je bolj žalosten od drugega, pa čeprav gre za problem, kot je današnji, ki smo ga že večkrat na široko obravnavali. Nikoli se ne bomo naveličali slediti vsemu, kar interesira naše ljudstvo, posebno tisto v najbolj zapuščenih gorskih krajih — saj to je naša dolžnost in funkcija časopisa — a problemov je vse preveč in do danes so naši pozivi, da naj se rešijo, na žalost, malo ali nič zalegli. Pa preidimo na današnjo temo. Nekateri uradni krogi si na vso moč prizadevajo na podtalni način, oziroma uporabljajoč tajne metode, ne samo da bi se zdrobil» etnična enotnost slovenske jezikovne skupnosti v Furlaniji, ampak se celo z jasnimi in določenimi nameni drže stare raznarodovalne politike, ki jo je rabil fašizem dvajset let. Poslužujejo se vseh mogočih sredstev, da bi čimprej izginili Slovenci v naši provinci. Žalostno, toda resnično, v dostih primerih jim pridejo na pomoč celo nekateri cerkveni krogi: nekateri duhovniki prejemajo denarna sredstva v raz- ............. Zlata poroka V sredo sta praznovala zlato poroko na Opčinah zakonca Ivanka in Just Rauber. Poročila sta se M. maja 1912 in od takrat sl naša slavljenca že dolgih petdeset let delita vse težave in dobrote skupnega življenja. Slavljenec Je po poklicu zidar, toda za časa Avstrije je delal nekaj let pri železnici. Od leta 1914 do konca vojne Je bil v vojski najdalj« v Bosni, od koder se je srečno vrnil leta 1911. Po vojni Je nekaj let delal pri podjetju TELVE, rz Trsta pa so ga delodajavci poslali za nekaj let v Cortino, od koder se je spet vrnil v svoj rojstni kraj. Po toliko le. tih dela uživa sedaj zaslužen oddih. Kot skrben gospodar in priden zidar je s pomočjo žene Ivanke obnovil staro hišo in zgradil še malo novo. Njegova soproga Ivanka pa nam je povedala >da Je že takoj po končani osnovni šoli začela delati doma in na kmetiji. Dolgo let Je nosila mleko po Skalisanti v Trst. Tudi po poroki, saj se Je poročila, ko ji ni bilo še 1* let, je vedno delala ter je kot pridna gospodinja doprinesla svoj delež k vzdrževanju družine. V zakonu Je povila šest otrok, ki so vsi živi. Dva sta v Ameriki, dve hčeri v Milanu, ena v Parizu ln en sin je doma. Pred leti, ko Je ena hčerka živela v Londonu, je naša slavljen, ka odpotovala z letalom v London na obisk k hčerki. Rekla nam Je, da upa, da bo šla v kratkem tudi v Pariz. Dolgo let je bila članica domačega pevskega društva in je v zboru pela z lepim močnim altom. Čestitkam njunih otrok, vnukov, sorodnikov, prijateljev in vseh vaščanov se pridružujeta tudi uprava in uredništvo Primorskega dnevnika ter Jima želita še mnogo srečnih in zdravih let. M. M. BANI Vprašanje, ki ga mislimo obravnavati, se nanaša na dolino, ki jo po domače imenujemo Globo-čico. Pred leti je bila dolina odkupljena in vanjo so iz vojašnice napeljali cevi, iz katerih se je odtekala voda. V vojašnici je bila tudi čistilnica, tako da je iz cevi tekla le čista voda. Kasneje je neko podjetje za čiščenje oblek prav tako speljalo svoje cevi v to dolino, vendar ne na dno, temveč le na pobočje. Posledica je bila, da je vode vedno več, saj se razprostira že na površini približno 20X20 m, medtem ko je dosegla že kake 4 m globočine. Toda to še ne bi bilo tako hudo, ko ne bi začela v dolino prihajati vsa mogoča umazanija, tako da smrdi daleč naokoli. Zaredile so se podgane in drugi mrčes. Položaj je tak, da zahteva nujno intervencijo higienskega urada, saj je nedopustno, da bi šlo tako naprej. Poleg tega pa je treba dolino tudi ograditi, da kdo ne pade v umazanijo, zlasti še, ker je na dnu polno blata. Potem bi radi spet omenili vprašanje poti k Ferlugom, poti ki gre čez Vrh. Pot je praktično neprehodna, saj je v cestišču t> liko lukenj, da je že hoja nevarna. Obljubili so, da bodo pot popravili, a doslej nismo videli še nikogar, ki bi vrgel samo eno lopato, da bi luknje zamašili. Pri obljubah je ostalo tudi kar zadeva kanalizacijo po vasi. Voda se razliva čez vaške poti in to mejne kraje, ki je bil ustanovljen pri predsedstvu vlade od fašizma in ki ni bil še ukinjen. To je pravi zločin proti človečanskim pravicam, ki ga ne more odobravati noben demokrat. Sicer se pa temu ni čuditi, saj se to dogaja, kar smo tu povedali, tudi v drugih obmejnih krajih, kjer žive jezikovne manjšine. V Nabrežini pri Trstu na primer grade z državnimi prispevki velika nova naselja milijard-skih vrednosti in semkaj kličejo državljane italijanskega jezika, da preplavljajo Slovence in s tem sistemom spreminjajo etnični značaj te občine, ki je bila naseljena vseskozi s slovenskih prebivalstvom. Tudi to je način kot kak drugi za raznarodovanje in počasno iztrebljanje slovenske jezikovne manjšine naše dežele. Pri nas v videmski provinci pa je sistem še bolj direkten in korenit, ki stoji predvsem v tem, da odgovorni organi popolnoma nič ne skrbe za ohranitev naše jezikovne manjšine, ki je brez ekonomskih pomočkov in v dnevnem boju z revščino zapuščena in istočasno podvržena pronicanju propagande, ki jo delajo zahrbtno, da bi se ustvarila takšna situacija, ki bi v kratkem času privedla do tega, da bi se v naših dolinah ne govorilo več o slovenski jezikovni manjšini. Namesto da bi posredovali, kot bi to bila njihova dolžnost, z zadostnimi sredstvi, saj tudi prebi-vavci slovenskega jezika plačujejo davke, in še kakšne, čeprav so njihovi dohodki neznatni tudi zaradi vojaških služnosti, katerim j« podvržen dober del našega teritorija, ustvarjajo vedno nove tež-koče in s tem namenoma prisi-ljajo slovensko prcbivavstvo na masovno zapuščanje svoje zemlje, na emigracijo v druge države, ki je v nekaterih krajih dosegla že vrhunec. Da bi prekrili to politiko, skušajo uradno dokazati, da ta problem skoraj ne obstaja in zato imajo v naših občinah registrirane v anagrafskih uradih tudi tiste, ki so se izselili za stalno. Precej je takih, ki so po svetu že desetletja in ki se ne bodo nikoli več vrnili, a zdi se, da imajo še vedno bivališče v rodni vasi. Odveč bi bil vsak komentar! Masovno emigracijo hočemo dokumentirati. V prvih dvajsetih letih tega stoletja je živelo v videmski provinci več kot 53.000 ljudi slovenskega jezika, kot to potrjuje uradni «Annuario Statistico Italiano» za leto 1914, ki pravi, da govori slovenski jezik: v čedad-skem okraju 32.317 oseb, v humin-skem (Gemona) 2.123, v tumeškem (Tolmezzo) 4.671 in v čentskem (Tarcento) okraju 12.892 oseb. To število se je več ali manj obdržalo še dolgo časa po prvi svetovni vojni in se je še povečalo če upoštevamo, da so bili priključeni videmski provinci tudi Slovenci Kanalske doline, potem ps se je pričel proces razljudenja, ki se je strašno stopnjeval po letu 1945. Danes je po neuradnih podatkih ljudskega štetja, ki so ga izvedli novembra lanskega leta, v slovenskih vaseh videmske province samo 34.124 ljudi. Kot vidimo je padlo slovensko prebivalstvo več kot za 40 odst. in pri tem je treba še upoštevati, da je v gornjem številu vštetih več kot 12.000 emigrantov sezonskih in stalnih, ki imajo še vedno rezidenco doma. To je realna slika demografske situacije v slovenskih vaseh videmske province; situacija je zares težka, ki bi morala spraviti v skrbi vsakogar, nas vse, če hočemo, da ne postanejo nečloveški nameni tistih krogov, ki se trudijo, da bi iztrebili slovensko i«-zikovno skupnosti s tal Furlanske Slovenije, grenka resničnost. Treba se je torej zganiti in takoj, da ne bo prepozno! Slovenci videmsKe province so bili vedno, v miru in vojni, lojalni napram državi in zato zahtevajo, da tudi ta postopa z njimi bolj pravično: dovolj je, da se spoštuje republiška demokratična ustava, ki med drugim pravi: «Republika ščiti jezikovne manjšine s posebnimi predpisi». («MATAJUR») _ V R. M. RHODES IGRAČA (Nadaljevanje t 3. strani) dežele do dežele in puščala za seboj samo ruševine. Ko so bila mesta porušena, so jih ljudje ponovno zgradili in igra je šla dalje in dalje. Jimmy je neprestano poganjal svojo igračo in izdeloval vse večje in boljše bombe. Ob robu igrače se je dvignil kako inčo visok gobast oblak. Potem so se prav takšne eksplozije premaknile tudi na druge kraje malega sveta, ki ga je ustvaril .Jimmy je delal poskuse. Toda otrok še vedno ni bil zadovoljen. Spoznal je, da so stvari lahko še boljše. Potreboval je večje vojne in še več vojn — vse dokler mu ni igrača nehala ugajati. * # * «Hej, očka!» je zaklical nekega večera. «Hitro pridi sem ! » Gospod Werner Je ubogal in pogledal, kamor mu je pokazal sin. Majhno letalo je planilo v nebo in letelo nad vodnimi širjavami. Vodili so ga drobni ljudje, trdno odločeni, da izvrše svojo nalogo. Letalo je letelo — dokler ni doseglo svojega cilja. Sto in sto drobnih letal je zamrgo-lelo po zraku in napadlo. Bitka je povzročala velik trušč in hrušč in v boj Je posegla tudi velika ladja. Napadalna letala so se vžigala drugo za drugim in padala v vodo, bombnik pa je še vedno letel dalje. Ljudje v njem so bili razburjeni. Počasi se je bombnik iiiiiiiiiiiiiMtiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiinmui KOMISAR NOVE LETOVIŠČARSKE USTANOVE Ali je tako prav? Z ministrskim dekretom je bil pred nedavnim imenovan za komisarja novoustanovljene Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove za devinsko-sesljansko področje dr. Adriano Monarca. Novi komisar je istočasno tudi viceprefekt na tržaški prefekturi in je prišel v Trst šele pred nekaj meseci. Imenovanje komisarja, katerega naloga je, da v najkrajšem času postavi osnove delovanja ustanove, so v devinako-nabre-žinski občini nestrpno pričakovali in je bilo to vprašanje postavljeno tudi vladnemu generalnemu komisarju dr. Mazzi, ko ga je pred časom obiskala delegacija občinskih upraviteljev. Takrat je dr. Mazza obljubil, da se bo za stvar zavzel in da bo imenoval za komisarja človeka, «ki bo najboljši med vsemi, kar jih je na razpolago». Toda zgodilo se je, da je bil imenovan viceprefekt dr. Monarca. Vest je vzbudila precejšnje zaprepaščenje, saj se je govorilo o več kandidatih in med najresnejšimi je bil baje dr. Ri-netti s skrbništva za javna dela, čeprav je bilo govora tudi o drugih imenih, Nihče pa ni pričakoval, da bo za komisarja imenovan državni funkcionar, tipični birokrat, ki poleg tega sploh ne pozna lokalnih problemov, zlasti pa ne turističnih problemov devinsko - sesljan-skega področja. S tem hočemo reči, da bi moral biti za ko- B0TA( Dela na cesti, ki vodi v naše naselje, so ustavljena, ker je Se-lad porabila 4 milijone lir, ki so bili na razpolago za prvi obrok del. S tem denarjem je bil urejen in razširjen ovinek pod železniško čuvajnico. V zvezi s temi deli pa M radi omenili naslednje: predvsem ugotavljamo, da če bo šlo tako naprej, bo minilo deset let, preden bo delo v obrokih izvršeno. Sedaj ni denarja, potem je slabo vreme, končno pa ni orodja in strojev, tako da bo vedno kakšen vzrok, ki bo lahko «opravičil» zastoj. Ali ne bi bilo mnogo bolje, seveda na škodo domačinov. Tudi v asfaltnem cestišču po vasi je že polno lukenj, ki so vedno večje, namesto da bi jih sproti popravljali. ......................iimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHtHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMyiiii"iiiii"iiiiiiitiii>i»inimi»"ii>umb 4.18 in zatone o 19.48. Dolžina dneva 15.30. Luna vzide ob 5.16 in zatone ob »»■*> Jutri. PONEDELJEK, 4. Junija Franc ___ PO NEURADNIH PODATKIH ZA MAJ Občuten padec prometa tržaških Javnih skladišč Celotni promet v maju je dosegel komaj 139.000 ton, v lanskem maju pa 214.000 ton Promet tržaškega pristanišča beleži v zadnjih mesecih resen padec. Tako se je znatno znižal celotni promet pristanišča v aprilu, ko je padel kar za 13.8 odst. v primerjavi z aprilom lanskega leta. Vse pa kaže, da bo ta padec še občutnejši v maju. Za ta mesec »icer še niso znani uradni podatki o celotnem pristaniškem prometu, vendar pa so podatki o prometu javnih skladišč skrajno neugodni in bo torej tudi celotni pristaniški promet slab. Po neuradnih podatkih je promet Javnih skladišč dosegel maja 139.000 ton, od česar odpade 72.000 ton na izkrcano *er 67.000 ton na vkrcano blago. Ti podatki se nanašajo izključno na promet Javnih skladišč in torej ne obsegajo prometa lesnega pristanišča, industrijskega pristanišča, petroleja, ILVA itd. Vendar pa je prav promet Javnih skladišč bistven za celotni razvoj pristanišča, saj gre za promet s tranzitnim blagom, ki prinaša pristanišču in celotnemu tržaškemu gospodarstvu največ zaslužka. Majski promet je torej občutno nižji, kot je bil lani, saj je letos dosegel 139.000 ton, medtem ko je lani v istem mesecu dosegel 214 tisoč ton. Po mnenju strokovnjakov Javnih skladišč je do tega padca prišlo samo deloma iz trenutno slabše konjunkture, zaradi katere je nižji dovoz blaga iz raznih prekomorskih dežel, delno na zaradi zastoja prometa s CSSR. Glede češkoslovaškega prometa obstaja utemeljeno pričakovanje, da gre za prehodni pojav in da se bo promet s to državo v prihodnjih mesecih okrepil. V prvih petih mesecih pa je III llll.i Milil IIIIIIIIIIIIIIIIhiiiiiiiiiiiih im.illllllll Svečanosti ob dnevu repubSike Tudi v Trstu so bile včeraj svečan isti ob 16-letnici ustanovitve italijanske republike. Vreme je glazno svečanost na Trgu Unità, Vier je bilo za 10.30 napovedano dviganje zastave, precej pokvarilo. Malo pred napovedano uro se j» na Trgu Unità zbralo precej ljudi, ob vhodu v prefekturo pa so se zbrali vladni komisar, župan, predsednik pokrajine in druge civilne in vojaške oblasti. Točno ob 10.30, ko so gasilci pripravili vse potrebno za dvig zastav na dva visoka droga in ko sta se godba in četa karabinjerjev post rojili, se je ulila ploha. Ceremonija se je kljub temu izvršila, to la trajala je samo nekaj minut. Ostale svečanosti so bile po vo-jašn!cah, kjer so poveljniki posa nežnih oddelkov prečitali vojakom poslanici predsednika republike in obrambnega ministra. Ob 18.30 pa je vladni generalni komisar dr. Libero Mazza priredil v palači prefekture svečan sprejem, katerega so se udeležili v?i najvidnejši predstavniki civilnih in vojačkih oblasti, člani konzularnega zbora ter predstavniki tržaškega gospodarskega, kulturnega in javnega življenja ter predstavniki tiska. Gostje so se zadržali na sprejemu dalj časa v svečanem in obenem prijetnem vzdušju. Sprejem na italijanskem konzulatu v Kopru V počastitev dneva italijanske republike je generalni konzul I-talije v Kopru dr. Guido Zecchin priredil včeraj dopoldne sprejem, ki so se ga med drugimi udeležili predsednik okrajnega ljudskega odbora Albin Qujc in tajniki o-krajnih ljudskih odborov Koper, No' a Gorica. Reka in Pulj, nadalje predsednik italijanske unije za Istro in Reko Gino Gobbo ter številni predstavniki italijanske manjšine in kulturnega življenja. promet Javnih skladišč dosegel 874 tisoč ton, od tega 487.000 ton izkrcanega in 387.000 ton vkrcanega blaga. Promet prvih petih mesecev je za 81 tisoč ton nižji kot v istem razdobju lanskega leta, saj je znašal od januarja do maja 1961. leta 955.000 ton. Struktura prometa Javnih skladišč pa daje nekoliko boljšo sliko, saj se opaža znatno znižanje prometa z masovnim blagom, medtem ko promet raznega—dragocenejšega blaga nekoliko narašča. V prvih petih mesecih so prepeljali skozi tržaško pristanišče 253.000 ton premoga (ki je sko-ro izginil iz prometa), železne rude in starega železa, medtem ko so lani v istem razdobju prepeljali 345.000 ton blaga. Nekoliko se je tudi znižal promet z lesom, ki je letos dosegel 74.000 ton, lani pa 78.000 ton. Ta padec gre na račun rezanega mehkega lesa iz tržaškega zaledja, medtem ko še vedno naraščajo pošiljke erotičnega lesa, ki so dosegle 31.000 t.on, medtem ko so lani znašale 20.000 ton. Kot že rečeno, je promet raznega blaga zadovoljiv, saj je dosegel 460.000 ton, lani pa je 444 tisoč ton. Slabo vreme pokvarilo praznike Kot za veliko noč so bili tudi te dni skoraj zapovrstjo trije prazniki in je bil vmes samo en delavnik. V četrtek je bil namreč vnebohod, včeraj praznik republike, danes pa je nedelja. Zato je mnogo Tržačanov vzelo en dan dopusta in ga združilo s tremi prazniki ter odšlo v razne bližnje in tudi daljne kraje, kot na primer k severnoitalijanskim jezerom ali celo v Neapelj. Tisti pa, ki so nameravali odpotovati kam bliže šele včeraj, so se seveda premislili, ker nas je včeraj iznenadilo skoraj zimsko vreme z dežjem in burjo, tako da je bilo celo težko oditi iz hiše na ulico. Kljub temu pa je bilo včeraj v Trstu precej turistov iz drugih krajev Italije. Tako je prišlo iz Ternija kakih 2000 delavcev in u-radnikov iz tamkajšnjega industrijskega podjetja «Terni». Pripeljali so se z dvema posebnima vlakoma ter nato z avtobusi obiskali tudi tržaško okolico. Videti pa je bilo tudi mnogo avtobusov iz Emilije, Lombardije, Veneta in Furlanije, kot se često dogaja, ko si sledita po dva praznika. stov iz inozemstva in še ti so bili povečini prehodni in so potovali v Jugoslavijo ali pa se vračali iz nje. Se najbolj živo je bilo na škofijskem bloku, in sicer predvsem zaradi avtomobilskih dirk v Portorožu. Pleskarji zahtevajo novo delovno pogodbo Prihodnjo sredo ob 18.3Q bo ponovno skupščina pleskarjev, včlanjenih v zadevni sindikat Pelav-ske zbornice CGIL v Ul. Ponda-res. Na zadnji skupščini so pleskarji začeli razpravljati o obnovitvi delovne pogodbe, to je o zahtevah, ki jih bodo postavili de-lodajavcem. Na skupščini so sklenili, da bodo zahtevali enake delovne in mezdne pogoje, kot jih uživajo delavci gradbene stroke. ŠE VEDNO NEGOTOV POLOŽAJ 172 DRUŽIN NA P0NCANI •------—.-----------4 —-----------------------— Po 3500 lir kv.m je INA prodala zemljišče na Pončani Oblasti bi morale odločno nastopiti v obrambo prizadetih družin 172 družinam, ki štejejo skup-1 družinski dohodek znaša 50.000 lir odnosno kupoprodajne pogodbe, e» '7R/1 /.onk —_: I mnr.ž«» AJ 1 STO J . JI : _ 11 :_1 • 1 - ..1.2____ 1 : : X1__ _ no 750 oseb, še vedno grozi iz-I mesečno. Od 172 družin jih ima gon iz stanovanj. Zgodba teh dru- ' samo 40 tako imenovano prosto žin, ni živijo v malih hišicah na I najemno pogodbo, ostale pa ima-Po.ičani v Ul. Don Bosco, je že jo staro, blokirano najemno po-več ali manj znana, toda podrob- godbo. nosti o njej niso bile še objavljene. Hišice, v katerih stanujejo te družine, je zgradil Vsedržavni zavod za nezgode na delu leta 1898 in 1906 na zemljišču, ki meri o-krog 22.000 kv. metrov. Zgrajenih je bilo okrog dvajset poslopij in stanovanja so bila dodeljena članom omenjenega zavoda. Leta 1933 so tedanje oblasti ta zavod razpustile. Zemljišče in hišice so prešle v last «Istituto Nazionale di Assicurazione», ki je prevzel neposredno upravo stanovanj in določil za stanovavce najnižje najemnine po kategoriji najemnin za ljudska stanovanja. Iz podatkov, ki so bili zbrani v zvezi s to zadevo, izhaja, da je 30 odstotkov poglavarjev družin upokojencev, 60 odst. delavcev, ostali pa so uradniki, mali obrtniki in mali trgovci. Povprečni Ob začetku letošnjega leta je zavod INA sporočil stanovavcem, da so prešla vsa stanovanja v last neke družbe pod imenom «Società Immobiliare Tergeste S. p. A.». Nova družba, ki je postala lastnik stanovanj in zemljišča, ima namen postopno izgnati iz stanovanj vse družine in na kraju, kjer so sedaj male, lične hišico, zgraditi večnadstropne stavbe. Hkrati pa ima ta družba namen zvišati stanovavcem najemnino od 1. julija dalje, in sicer od 100 do 200 odstotkov stanovavcem, ki imajo tako imenovano prosto najemno pogodbo. Najbolj zanimivo pa je dejstvo, da je zavarovalna družba «Istituto Nazionale Assicurazioni», ki je državna ustanova, prodala to zemljišče po okrog 3500 lir kv. meter, in sicer za skupno 74 milijonov lir. Tu je razvidno iz listin lllllllltllllllllllllllllllllllllllllliailllllllllltlllltltiillilllaltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllilllllllltltllltllllllllllllllllllllllllllliliilltllllllllltlllltlll ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI DELOOAJAVCEV Od jutri tridnevna stavka delavcev v Kamnolomih Sindikati so napovedali enotno stavko po vsej državi, ker so se razbila pogajanja za sklenitev nove pogodbe Jutri se prične tridnevna stavka delavcev kamnarske industrije po vsej državi. Stavko je napovedala Italijanska zveza kamnarske industrije CGiIL Skupno z ostalima dvema sindikatoma, ker so se 24. maja prekinila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe za to stroko zaradi nesprejemljivih ponudb delodajavcev v zvezi z zahtevami delavskih organizacij. Tudi pri nas sta oba sindikata napovedala ^enotno stavko. Zahteve sindikata so naslednje: 20-odstotno zvišanje osnovnih plač; znižanje delovnega urnika na 40 ur na tederi; uvedba periodičnih poviškov vsaki dve leti, kot veljajo sedaj samo za uradnike; plače morajo biti povezane s storilnostjo dela in delavci morajo imeti pravico, pogajati se tudi v podjetjih; uvedba 8-odstotne dodatne odškodnine za delavce, ki ne dobe polne plače iz vremenskih razlogov, ker delajo na prostem; povečanje dopusta ter revizija de- lavskih kvalifikacij. Poleg teh Le bolj malo pa je bilo turi-1 osnovnih so postavili sindikati še VPRAŠANJA VID ALIJA IN DRUGIH POSLANCEV V' Razširjanje železarne v Skednju poteka odioino prepočasi Zamuda pri izkoriščanju 20-milijardne investicije povzroča veliko gospodarsko škodo - Vprašanje zvišanja pokojnin pomorščakom Poslanec Vidali je naslovil na ministra za državne udeležbe vprašanje s katerim je hotel zvedeti za vzroke, ki so povzročili, da so se dela za preureditev in razširitev železarne Italsider v Skednju tako zakasnila. V vprašanju poslanca Vidalija je rečeno, da je minister za državne udeležbe ob začetku omenjenih del zagotovil, da se bo investicija dvajset milijard lir za obnovitev in preureditev železarne v Skednju čimprej izkoristila in s tem zagotovila Trstu nov in sodoben železarski obrat, ki bo ustrezal konkurenčnim pogojem na vsedržavnem in mednarodnem tigu. Poslanec Vidali poudarja, da bi bile birokratske ovire, ki povzročajo zakasnitev razširitve tega obrata in obenem tudi instalacijo novih naprav, lahko premo-stene pri ustreznem ministrstvu ..................................itiiillllllillilllliHl.Ml«" PROUČEVANJA ZVEZE JADRANSKIH PRISTANIŠČ Promet Trsta padel pod raven Ravenne Bistveni delež goriv v pomorskem prometu Pred kratkim je bil objavljen tretji zvezek pručevanj pomorskega položaja italijanskih jadranskih pristanišč, katerega je pripravda posebna študijska komisija Zveze jadranskih pristanišč, v kateri sodelujejo občinske uprave pr zadetih mest. Objavljeni podatki in ugotovitve se nanašajo na primerjavo stanja med 1938. letom in 1960. letom ter na primerjavo razvoja po-iamez-nih pristanišč. Tako je zveza na tej osnovi ugotovila, da se je bistveno spremenil vrstni red prometa prizadetih pristanišč. 1938. leta so bile v celotnem prometu na prvem mestu Benetke (4.175 ton pomorskega prometa), sledil je Trst (3 387), Ancona (694), Bari (504), Ravenna (443) itd. 1960. leta pa je bil vrstni red naslednji: Be- netke (9.506), Ravenna (5.080), Trst (5.071), Bari (3.990), Ancona (480) itd. Promet Benetk se je v tem daljšem razdobju podvojil, Ravenna in Bari pa sta se pretvorila iz obalnih malo pomembnih pristanišč v velika pristanišča in je promet Ravenne celo presegel promet Trsta, tako da je to meato sedaj med italijanskimi pri- stanišči na Jadranskem morju na drugem mestu. Promet Trsta se je v istem razdobju sicer tudi povečal, vendar v znatno nižji meri, kar pa v resnici pomeni stvarni zastoj odnosno — v primerjavi z drugim — celo nazadovanje. Ugodnejša pa je ta primerjava, če upoštevamo strukturo prepeljanega blaga. Omenjeno proučevanje namreč deli promet na dve veliki kategoriji; gorivo (mineralno olje, premog) in ostalo blago, ki se prevaža v okviru rednih pomorskih zvez. Pri taki primerjavi pa se slika izpreme-ni, ker je Trst ohranil drugo mesto. Promet ostalega blaga (iz celotnega prometa smo izključili goriva) je namreč bil 1960. leta v najvažnejših italijanskih jadranskih pristaniščih naslednji: Benetke (4.215). Trst (2.443), Ravenna (1.520). Ancona (306), Bari (62). Očitno so zabeležila največji na. predek v pomorskem prometu pristanišča, ki so pritegnila velike količine surovega mineralnega olja, ki sedaj predstavlja polovico celotnega prometa Renetk, dve tretjini prometa Ravenne in sko-ro celotni promet Barija. / in bi se s tem preprečilo izgubo časa, kar se negaitvno odraža na celotno gospodarstvo mesta. Zato poslanec Vidali poziva pristojnega ministra, naj se zanima, da bodo z nadaljnjimi deli pohiteli in s tem odpravili veliko škodo, ki jo je doslej povzročila neupravičena zamuda. Poslanci KPI Adamoli, Vidali in Ravagnan pa so 4. aprila naslovili na ministra za trgovinsko mornarico in na ministra za delo in socialno zavarovanje vprašanje s katerim hočejo vedeti, kakšne u-krepe sta izdala za uveljavitev čl. 13 zakona št. 1183 od 12. oktobra 1960, ki določa zvišanje pokojnin pomorščakom in ki predvideva izdajo v roku dveh let enotnega besedila pravil zakona o socialnem zavarovanju pomorščakov ter njihovo koordinacijo s celotnim zavarovalnim sistemom. Minister za trgovinsko mornarico Macrelli je odgovoril na to vprašanje tudi v imenu ministra za delo in socialno zavarovanje. V odgovoru poudarja, da gredo bela za izdajo enotnega besedila pravil zakona o socialnem zavarovanju pomorščakov proti koncu. Predvideva se, poudarja minister, da bo ustrezen ukrep sprejet v roku, ki ga določa čl. 13 zakona št. 1183 od 12. oktobra 1960. Na vprašanje, ki ga je poslanec Vidali postavil 5. aprila leto3 v poslanski zbornici glede atentata na stanovanje prof. Schiffrerja in glede vseh prejšnjih fašističnih atentatov na komunistične in slovenske sedeže, je poslanec Vidali prejel naslednji odgovor notranjega ministra: Tržaška kvestura je aretirala domnevnega atentatorja na stanovanje prof. Schiffrerja, ki je bil na osnovi zapornega povelja sod-nijskih oblasti aretiran. Glede vaše pripombe, da niso bili odkriti in kaznovani krivci vseh drugih atentatov in številnih provokacij, ki so bili izvršeni v poslednjih naesecih v Trstu, se poudarja, da so policijski organi vsakokrat, ko so bila izvršena ilegalna dejanja s strani pripadnikov političnih strank ali gibanj katere koli smeri takoj in odločno nastopili, da bi izsledili krivce. Učinkovitost te akcije je razvidna iz velikega števila oseb, ki so hile prijavljene sodišču. ______________ Sinoči ob 21. uri je v splošni bolnišnici umrl 50-letni Aldo Ra-dojkovič iz Ul. Capitelli 11, ki se je ponesrečil 30. maja na Trgu Unità. Do nesreče je prišlo verjetno zaradi neprevidnosti 32-letnega Raffaela Risija iz Ul. Diaz 5, ki se je vračal z motorjem iz urada, kjer je bil prijavil svojo udeležbo na mednarodnem rallyeu italijanskega Lambretta - Ciuha. Risi je povozil Radojkoviča, nekatere obrobne zahteve. Po drugi strani pa so ponudili delodajavci le 6-odstotno zvišanje plač in znižanje delovnega urnika samo za poldrugo uro na teden. Delodajavci pa nočejo priznati delavcem dveletnih periodičnih poviškov niti pravice do pogajanj v podjetjih. Dodatne odškodnine za delavce, ki zgube ure dela zaradi vremena, hočejo Re-lodajavci priziyatj Je 2 odstotka. Končno npčejo priftati »a revizijo kvalifikacij in 'nočejo ugoditi zahtevi po podaljšanju dopustov. Iz tega se vidi, da so delodajavci sicer pripravljeni skleniti novo pogodbo, toda delavcem hočejo priznati čimmanj. Seveda ne morejo delavci na to pristati, ker sedaj je prilika, da izdatno izboljšajo svoje delovne in mezdne pogoje. Delavci se zavedajo, da bodo iahko le z odločno borbo upognili delodajavce, ki po svoji stari taktiki vztrajajo na minimalnih ponudbah. Pri nas je stavka velikega pomena, zlasti za nabrežinsko in repentaborsko občino, kjer je mnogo kamnolomov. Po zadnjih podatkih se je proizvodnja v kam. nolomih ob približno enakem številu delavcev v treh letih podvojila. kar pomeni, da bi njihovi lastniki lahko pristali na delavske zahteve. Ce torej nočejo prisiliti delavcev k stavki, naj se začnejo pogajati s tukajšnjimi sin. dikati in naj ugodijo delavcem. To lahko pričakujemo od njih še toliko bolj, ker so se ravno lani ob prazniku rudarjev, sv. Barbari, pritoževali, da jim primanjkuje nove strokovno usposobljene delavske sile v tej industriji. Dokler bodo plače tako nizke, namreč ne morejo pričakovati priliva svežih delavskih sil v kam-narsko industrijo. Da bo stavka uspela, je porok tudi borbena tradicija tukajšnjih kamnoseških delavcev, saj je znano, kako so pred mnogimi leti nabrežinski kamnarji stavkali kar cele mesece in jih niso mogli delodajavci upogniti. Kot smo dejali, bo trajala stavka od pone-dal.ika do srede ooolnoči. Ce pa ne bodo delodajavci popustili, bodo delavci ponovno stavkali od 11. do 14. junija, to je kar 4 dni. Verižno trčenje na spolski cesti V D’Annunziovem drevoredu je prišlo sinoči ob 19.40 do zelo hrupne prometne nezgode, ki pa na srečo ni zahtevala človeških žrtev. Zaradi slabega vremena in spolzke ceste je 25-letni Arduino Perossa iz Ul. Sottoripa 5, ki je upravljal avto Fiat 600 TS 33454, trčil v avto, ki se je peljal pred njim Perossa je bil namenjen v središče mesta. Iz neznanih razlogov se je dolga kolona vozil, ki je bila pred njim, nenadoma ustavila. Vozač je sicer skušal zavreti svoje vozilo, toda brez u-speha. Zaradi spolzke ceste je trčil v zadnji del avta Fiat 600 TS 46457, ki ga je šofiral 39-letni Giulio Meton iz Naselja S. Sergio. Udarec je odbil avto naprej, ki je zato trčil ob neki «Fiat giardinetta» Pri nezgodi je največjo škodo utrpel Metonov avto. Burja bi skoraj porušila žerjav Včeraj popo.dne ob 16. uri so tržaški gasilci s postaje na Trgu Nicolini pohiteli na vogal ulic Rossetti in Revoltella, kjer je grozila nevarnost, da se zruši velik žerjav. Delali so z veliko vnemo do 20.20, dokler se jim ni posrečilo, da so ga pričvrstili s štirimi jeklenimi vrvmi. Nevarnost, da se zruši žerjav, ki je visok 32 metrov ter nosi 25-metrski krak, je nastala zaradi sinočnjega neurja, ko je bur-ja začela razsajati z vso silo. Zaradi nevarnosti, da se zruši težka jeklena konstrukcija, so policijske oblasti ukazale stanovavcem dveh zgornjih nadstropij v petih stavbah, da zapustijo svoja stanovanja. Poleg tega so tudi u-stavili ves cestni promet na omenjenem križišču. Žerjav je last gradbenega podjetja Manente, ki na istem mestu gradi novo stanovanjsko poslopje. Fiat 600 v žensko Smoč ob 22.15 so pripeljali na prv. kirurški oddelek splošne bol- nišnice 63-letno Marcello Kren iz Ul. Salita Gretta 3. ki se je ponesrečila na Trgu Oberdan. Krenova je stopila s pločnika ob vrtičku sredi trga ter se napotila proti postajališču openskega tramvaja, ko je privozil mimo 24-let-ni Guido Marchi iz Ul. Vicolo o-spedale militare 16-1. z avtom Fiat 600 TS 30811. Marchiju, ki se je peljal v smeri proti Trgu Dalmazia, se ni posrečilo, da bi se izognil ženski ter jo je podrl na tla. Pri padcu se je Krenova pobila po desnem stegnu (možni so kostni zlomi), po desnem stopalu. po glavi in po vratu. V bolnišnici se bo morala zdraviti od 8 do 90 dni. Preiskava v zvezi s padcem tovornika na železnico Funkcionarji železniške uprave in policije vodijo preiskavo, da bi ugotovili, kako in zakaj je v petek zvečer padel na železniški tir pri Barkovljah železni tovornik za prevoz materiala, ki bi lahko povzročil veliko nesrečo. Kakor smo včeraj poročali, se je zahvaliti prisebnosti delovodje in odgovornega železničarskega o-sebja v Grljanu in na tržaški postaji, da ni prišlo do katastrofe. Hudo nesrečo so namreč preprečili v zadnji minuti. Preiskovalni organi morajo zdaj ugotoviti, če je kdo odgovoren, da je tovornik padel na tir, ali če gre za višjo silo in ni nihče odgovoren. Zakon namreč predvideva kazen za vsakogar, ki povzroči ovire in nevarnost na železniških progah. Prometna nesreča pokrajinskega odbornika Blizu Conegliana sta se predvčerajšnjim popoldne ponesrečila z . vtom pokrajinski odbornik dr. Alberto Savona in njegov sin Eugenio. Dr. Savona si je zlomil desno ključnico, polomil si je rebra, pobil se je po glavi in kolenu desne noge ter je zgubil spomin; njegov sin pa se je pobil po glavi in je dobil rahel pretres možgan. Oba se bosta morala zdraviti dober mesec. Na nekem ovinku je zaradi mokre ceste zaneslo avto, ki je zletel s ceste, treščil v drevo, nato pa po škgrpi v obcestni jarek, ki loči testo' od reke Meschio. Neki avtomobilist, ki je nato privozil mimo, je ponesrečencema priskočil na pomoč in ju takoj odpeljal v bolnišnico v Sacile. ki je vložena na zemljiškem uradu. Se bolj zanimiva pa je ugotovitev, da je sedanja cena zemljišča na istem področju okrog 15.000 lir kv. meter. Iz tega sledi, da je državna ustanova prodala zasebnikom svoje zemljišče po' če-trtinski ceni dejanske vrednosti zemljišča. O vprašanju teh stanovanj in družin, ki so se organizirale v poseben odbor, so bile obveščene že vse oblasti. Tako je odbor obvestil o nevarnosti, ki grozi tem družinam vse štiri tržaške poslance, ki so posredovali tako v poslanski zbornici kot tudi pri ministru za delo in socialno zavarovanje. Poleg tega je odbor obvestil o tem vprašanju in zaprosil za podporo in solidarnost vse tržaške politične stranke in gibanja, sindikalne organizacije, župana, pokrajinskega predsednika, vladnega komisarja, načelnike skupin v občinskem in pokrajinskem svetu in vse druge ustanove in organizacije, ki se na kateri koli način ukvarjajo s stanovanjskim vprašanjem. Odbor je celotno vprašanje predložil tudi nekaterim odvetnikom, ki imajo nalogo, da s pravnega stališča ščitijo interese prizadetih družin. Sicer pa nastaja pri tem vprašanje, ali ne bi bilo mogoče, da bi državna obiast sedaj ta zemljišča razlastila na osnovi obstoječih zakonov o javni koristi, ter jih dodelila raznim ustanovam, ki se ukvarjajo z gradnjo ljudskih stanovanj? Znano je, da bi na pr. pokrajinska uprava že lahko zgradila ljudska stanovanja za svoje uslužbence, če bi razpolagala z zemljiščem v mestu ali v neposredni bližini mesta, za katero ne more plačati po sedanjih tržnih cenah. Zemljišče pa, ki ga je u-stunova INA prodala po 3500 lir kv. meter zasebnikom, bi bfclo zelo primerno za te in za druge gradnje ljudskih'" stanovanj. Poleg" tega ne smemo pozabiti, da bi u-stanove, ki gradijo ljudska stanovanja, z gradnjo novih hiš na o-menjenem zemljišču mnogo prihranile zlasti pri napeljavi raznih služnosti. Hkrati pa je to področje povezano z dvema trolejbusni-ma zvezama. Kot torej vidimo, je to vprašanje zelo zapleteno, obenem pa bi ga oblast lahko ugodno rešila, če bi odločno nastopila v korist 172 družin. Prireditve in objave Šolske prireditve Slovenska industrijska strokovna šola na Opčinah vabi starše svojih učencev in vse prijatelje mladine na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes dne 3. junija 1962 ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Na sporedu so: nastop šolskega pevskega zbora, • recitacije, plesne točke, prizor «Cigani» ter veseloigra «Plastika» V Trebčah uspela šolska prireditev V petek zvečer so učenci osnovne šole v Trebčah imeli prav lepo zaključno šolsko prireditev-Prireditev je bila v dvorani Ljudskega doma, ki je bila do zadnjega kotička polna staršev in prijateljev mladine. Najprej je stopila na oder domačinka Katja Kralj, učenka petega razreda, ki je imela pozdravni govor, med katerim je dejala: «Dragi starši in prijatelji mladine, vsi prav prisrčno pozdravljeni! Kot vsako leto smo va u tudi letos pripravili zaključno šolsko prireditev. Upamo, da vam bo všeč. Na sporedu bodo šaljivi prizorčki, petje, recitacije in... še nekaj vam bom zaupala, samo ne ovadite me. Pokazali se va n bodo pravi gozdni možje.» v Nato je Omela Cuk, njena sošolka prevzela vlogo napovedo-vavke in najavila prvo točko sporeda. Nastopil je otroški pevski zbor, ki je zapel «Ptiček prav majhen je». «Lovsko» in «Snežinke». Sledila je recitacija «Deček in cvet», ki sta jo prav lepo podala Norma Kralj in Linij Cuk. «Breza in hrast» so recitirali Laura Stojkovič, Marijan Kalc in Enzo Kralja v «Žarkem soncu» pa sta nastopila Adriana Kralj in Bruno Crisani. «Radovednega o-troka» sta podala Ada in Boris Kralj, medtem ko so «Mačko, miš in miško» recitirali Zorko Eerlu-ga, Marina Milkovič in Norina Kralj. Sledili so prizorčki: «Milček in voda», «Zadnji dan», «Mihec gre ni itisi» in «Zakaj telovadi», lei so jih zelo dobro podali učenci od prvega do četrtega razreda. Otroci prvega razreda so nastopili s telovadno vajo po napevu narodne pesmi «Drežniška». Učenci iz četrtega in petega razreda pa so prav dobro prikazali Vodopivčevo enodejanko «Gozdni možje». Za zaključek je nastopil še šolski pevski zbor, ki je zapel «Marko skače» in «Pridi Gorenje». Vsi mladi igranci in pevci so se zelo dobro odrezali na odru. Ce je prireditev tako dobro uspela pa gre posebna zahvala tudi učiteljem, ki so s požrtvovalnostjo pripravili otroke ta nastop. Prisotni so z burnim ploskanjem izrazili svoje zadovoljstvo. M. M. iiimmiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiMMiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiuiiiifHiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiii NEPREDVIDENE POSLEDICE BURJE IN DEŽJA Pri trčenju dveh avtobusov jo je skupil še policijski motor Na srečo sta se laže poškodovala le šofer in njegov spremljevavec, ki sta sedela v stoječem avtobusu Izletniki, zlasti šoferji, ki so včeraj prišli na obisk v naše mesto, niso imeli sreče zaradi slabega vremena in bodo odnesli slab vtis zaradi burje, ki jim ni prizanesla. Okrog 14. ure je 39-letni Mario Bellotti iz Brescie vozil avtobus po Obrežju 3. novembra s Korza Civour proti Trgu Unità. Zraven njega se je peljal njegov spremljevavec. Zaradi nenadnega in močnega sunka burje se je avtobus nagnil proti morju. Šofer je krepko zavil v drugo smer, da ne bi zletel v morje, toda na mokri cesti je avtobus zdrsel in treščil s sprednjim delom v avtobus iz Padove, ki je tam parkiral. Avtobus iz Padove je namreč pripeljal v Trst na izlet delavce livarne v Terniju, ki so bili tedaj po mestu. V padovanskem avtobusu sta tedaj jedela in se pogovarjala 30- ............................................................... AVT0-M0T0 DIRKE V PORTOROŽU Proti vsem pričakovanjem prvi Jugoslovan Pasic Favoritu Italijanu Proviniju se je pokvaril motor, ko je imel zmago že v žepu V Portorožu so se včeraj popoldne začele tradicionalne avto-moto dirke za «Nagrado Primorske». Dirke se udeležuje 120 tekmovav-cev iz 14 držav, to se pravi vsir. ki so na treningu dosegli, predpisano hitrost. V prvi današnji dirki je nastopilo 18 tekmovavcev na motorjih do 175 kub. cm. Kakor je bilo pričakovati, je takoj prevzel vodstvo dvakratni svetovni prvak Italijan Provini. Toda že v drugem krogu je začelo močno deževati, začela je pihati burja, tako da se je zaradi manjših padcev in številnih okvar položaj neprestano spreminjal. Provini je obdržal vodstvo vse do 10. kroga, ko je imel 4 minute prednosti in ni v njegovo zmago nihče več dvomii. Toda prav takrat se mu je pokvaril motor in vsi napori me-haničarjev, da bi okvaro popravili, so bili zaman. Vrsta tekmecev ga je prehitela in kljub vsem poznejšim naporom je zasedel šele peto mesto, številni drugi favoriti, med njimi tudi Francoz Touzalin, so morali odstopiti zaradi okvar na motorjih oziroma zaradi manjših padcev. Na splošno presenečenje je zasedel prvo mesto Jugoslovan Pašič, na katerega ni nihče računal, zlasti r.e po prvem krogu, kjer je zaradi lažjega padca zamudil nekaj dra- gocenih sekund. Ker slabo vreme ni prenehalo, je vodstvo dirke sklenilo odpovedati tekmovanje m prenesti včerajšnji dirki na danes. V poznih popoldanskih urah se je javil prirediteljem še en tek-movavec, in sicer avtomobilist David Antony Riley. Na dirko je potoval skozi Avstrijo, kjer ga je zadržal sneg. Prireditelji mu bodo skušali omogočiti predpisani trening, da bi se lahko udeležil današnjega nastopa avtomobilov. Vrstni red prvih petih v kategoriji motociklov do 175 kub cm je sledeči: 1. Pašič, 2. Bivic, 3 Arčan, 4. Pratec (vsi Jugoslavija), 5. Provini (Italija). Okraden angleški turist Na komisariatu javne varnosti ie angleški državljan Leslie Os-bom Cotterell prijavil, da so mu neznanci ukradli iz avtomobila radioaparat v garaži v Ul. Diaz. Nino Tosi iz Castelfranca se je pritožil, da so mu neznanci ponoči ukradli iz avtomobila kovček, v katerem je imel osebno perilo in druge stvari. Bruno Benito iz Ul. Eremo pa se 'e pritožil, da so mu neznanci ukradli avto, ki ga je parkiral na cesti blizu tvojega doma. dl notte). EsiL mladini. Mednarodni cirkus «Orfei» na Mon. tebelhi. Vsak dan do 10. t.m. predstavi: ob 16.15 in ob 21.15- • ki predložijo pri cirkuški bla« J Izrezek tega oglasa, bodo imen 4. do 10. junija 40 odst. P°PUS na ceni vstopnice. Nazionale 14.30 «Silvester, hitri * sar» (Silvestro pirata lesto). => niče v technicolorju. . h Fenice 14.30 «Povratek Texasa « • ra» (Il ritorno dl Texas J°nn'’ Technicolor. . ... Excelslor 14 00 «Grof Mont ec risto. (Il conte di Montecristo). Tecn color. Louis Jourdan. Grattacielo 15.00 «All’armi, slam scisti». n0. Arcobaleno 14.15 «Vroči svet P° . či» (Mondo caldo mancolor. Prepovedano. — , Supercineraa 14.30 «Blue Hawaii»-Technicolor. Elwis Presley. , Alabarda 14.30 «Rjoveča leta» 1 ' ruggenti). Zampov fitm. Nino m* (redi. .... Aurora 15.00 «Robinzon na otoku t farjev» (Robinson nell’isola Cristallo* 15.00 «Zasebno življenje» (Vita privata). Technicolor. povedano mladini. Garibaldi 15.00 «Tiberiove ba-KS' lije» (I baccanali di Tiberio), nicolor. Walter Chiari, Abbe La Ugo Tognazzi. „mtà). Capito! 15.00 «Senilnost» »S*"'!!,-,,. Claudia Cardinale, Anthony elusa. Prepovedano mladini. ^ Impero 14.30 «Vrni se. ljubezen» mare ritorna). dia Italia 15.30 «Vroča želja» v$ne matta). Ugo Tognazzi, patnc Spaak. Prepovedano mladini-Massimo 14.00 «Odisej proti lu» (Ulisse contro Ercole), nicolor. George Marohall. Dom que Busohiero. hhlo) Moderno 14.00 «Dvom» di “uDD Gary Cooper. Deborah Kerr. Astoria 15.00 «Jožef, ki so «a pr* ' prodali» (Giuseppe venduto dai Astra >14.30 «Vrni se V seP'«"^’ (Torna a settembre). Techntco Rock Hudson, Gina Loltobrigm»-Vittorio Veneto 14.30 «Angeli l _ volverjem» (Angeli con la P e la). Technicolor. Glen Ford, Lange. twist»» Ideale 14.00 «Pesmi v ritmu tw (Canzoni a tempo di twist). v Marconi 14.30 «Za veliki Šmaren^ bikinih» (Ferragosto in DiKin-.n| Technicolor. Prepovedano mia Abbazia 14.00 «Moja gejša» (La ^ geisha). Technicolor. stlir , „tand. Laine, Joko Tani, Yves Moni» Odeon 24.30 «Sem aSedt FBI» ( un agente FBI). Technicolor, mes Stewart. y,» Skedenj 18.00 «Gola gre po (Va nuda per il mondo). Mali oglasi Kolesa BIANCHI — originai»* kolesa MEL1LLO - Trst — Ul. A. Caccia 3-1» tei. Motorna kolesa MELILLO Trst — Ulica A. Caccia 3-1»- _ HE za avtomobile, motorna ’ 0 in kolesa vseh vrst, MEb GUME Sa in Kuicsa vacu *- Trst — Ulica A. Caccia 3-10. NADOMESTNI DELI za vsa lialU*** ska in tula motorna kolesa. ------------------——— pa* NADOMESTNI DELI za Vespe, riila, Lambrette, N.S.U., Ito®, Jf-g-pO rini dobite pri MELILLO ALF ^ Trst — Ul. A. Caccia 3-10 tel. ’ — «PLASTIKA» - Trst, Ul. D’AIUI u»*'° Vat» letni šofer Ermenegildo Masiero in šofer drugega avtobusa 41-let-ni Leonino Battan. Zaradi močnega sunka sta se oba poškodovala, medtem ko se Bellottiju in njegovemu sprem-ljsvavcu ni zgodilo nič hudega. Masiero se je pobil po glavi, zaradi česar so ga sprejeli na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dober teden. Prav tako se bo moral zdraviti dober teden Battan, ki se je pobil po prsnem košu. AvtoDus iz Padove je zaneslo še kakih 6 metrov in je zadel ob motor upravne policije, ki je tam parkiral. Oba avtobusa in motor so precej poškodovani, zlasti pa avtobus iz Padove, ki je tako poškodovan, da se moraio izletniki vrniti z drugim avtobusom. Razna obvestila Uprava Slovenskega dijaškega do. ma vabi vse starše svojih rednih in zunanjih gojencev na RODITELJSKI SESTANEK, ki bo v dijaškem domu danes 3. junija 0b 15. uri. Točno in obilno u-deležbo toplo priporočamo. * V zadnji številki «Literarnih vaj» je prof. Jevnikar objavil kratek izvleček nekaterih najbolj nujnih ali predrugačenih pravil iz «Slovenskega pravopisa». Izvleček je izšel tudi kot poseben odtis in ga je mogoče dobiti v Tržaški knjigarni za skromnih 20 lir. f Prunetno društvo v Skednju pri. redi u.ie 39 Junija 1962 enodnevni izlet v Ljubljano in na Utotec. Vpi. sovame In morebitne informacije na sedežu društva v Skedenjski ul 124-1 vsak dan od 20 30 do 21 30 razen oo sobotan tri nedeljah. št. 4 (blizu Trga Garibaldi) ft, nudi: torbice raznovrstne terri,,^lke ne. namizne prte (cerade), «e“ nj za posodo, brizine, žimnice *» 1((j mačje, vreče za perilo in ot,leL,ernin vse iz plastike in gume PO cenah. Obiščite nasi „ PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite Kor*tt govtfio «M ACil.l AHKLLA» na -ft. Garibaldi 11 (Barriera), neka) * kov od avtobusne postaje. Pf1 o0. boste našli veliko Izbiro pleteni o, )# savie in perila za dame, *“5p0fl's(u. otroke po uajnižjih cenah v ,jjU| Postreženi boste v vašem 1 Proti izrezku tega oglasa *» 0 oalmanj 500 lir vrednosti. ^ PLASTIKA za pokrivanje tal P° zJ lir kv. m. preproge vseh vrs jj, sobe in hodnike, pode iz gume. no.eja, cevi iz plastike za vrt0^e 10 za hišno uporabo, torbice, zaves vse ostale predmete iz 8ll,ne *n VrsL stike do ute pri 1TALPLAST, Trg Ospedale št. 6 jj HIŠNO POMOČNICO od «■ d0 Jj, ure iščem. Naslov na upravi Ul. S. Francesco 20. V ESP AGENZIA, Trst, Ulica S. F** ces-o 44, tel 28-940. takojšnja čitev VÈSPA GRAND SPORT gol* DEL 1962. Skupno z rezervriim^o|)r0. som ln VESPE 125 In 150 z u"Dret stortimi sedežem. Na obroke m -gg predplačila. Veì’ka izbira ^Ligo-in MOTO rabljene z izrednimi P" ji nlačevanta f IŠČEM ŠOFERJA za težke kam10 (camion ribaltabile). Tel. 90-8>»-VAJENKO za moško krojačnic0 * mo. Cassano, Ul. Macchiavelli * LEKARNE ODPRTE DANES J; Dr. Codermatz, Ul. Tor S. P'e Godina, Trg sv Jakoba 1; A papo, nerva, Trg sv. Frančiška 1: G- ^rl Ul. Felluga 46 Ai Due Mori, Unità 4; dr. Rossetti, Ul. C°mh r0. dr. Signori, Trg Ospedale 8; Tan> Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. codermatz, Ul. Tor S. p'^i3n-Marchio, Ul. Ginnastica 44; up,» gher. Ul. S. Gmsto 1; Alla M»do ^ del Mare, Largo Piave 2; Za Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. Tragična usoda nam je v daljni Avstraliji vzela našo pr®" drago LJUDMILO SIMIČ roj. ŽERJAL Globoko užaloščeni naznanjamo žalostno vest vsem, ki so jo poznali. Maša zadušnica bo v Sikednju v tore« dne 5. t.m. ob 7.30 Žalujoči: mož Giorgio, otroci Rudi, Franko, Mario in Myr« Jam (odsotni), oče in mati, sestra Ljuba, brala Srečko in Davide ter družine Taddeo, Simi-ni, Gabborin, Zornada, SuligdJ in vnuki. Sydney, Liverpool, Vrst, Skedenj, 3 6.1962. Tumna prdvaja danes, 3. t.m. z začetkom ob 13. uri Universal barvni film: THARUS SIN ATILE (Tharus figlio di Attila) V ponedeljek, 4. t. m. ob 18. uri ponovitev filma: THARUS SIN ATILE KINO «IRIS» PROSEK predvaja danes, 3. t. m. ob 16. uri Technicolor film: Žena, ki je dvakrat živela (La donna che visse due volte) Igrajo: JAMES STEWART IN KIM NOVAK Vsem obiskovalcem svetujemo, da si za boljše razumevanje vse. bine ogledajo film od začetka KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, 3. t.m. z začetkom ob 16. uri Vistavision barvni film: VOJNA. IN MIR (Guerra e pace) Posneto po Tolstojevem romanu. Kupujte vuše čevlje TRST, Drevored XX, septembra 18 fe "" , ptembra 18 NAJVECJA IZBIRA VZORCEV NAJPRIMERNEJŠE CENE UGODNA PRILOŽNOST ZA NAKUP TRŽAŠKA AGENCIJA ZA PRODAJO KANADSKIH ČINČILA (Cincillà Canadesi) dobavljenih po T. R. Chinchillas Ranch Reg'd QUEBEC Propagandne cene. Vse potrebne informacije dobite pri zaupniku S. FRANZOLINI Trst, Cas. postale 52 — Telefon 64-394 Za BIRME in OBHAJILA obiščite tudi letos urarno in zlatarno ,A. TR E VIS A N - Trst, Ulica Carducci št. 27 zastopstvo znamke Poleg velike izbire raznih s/ jl/l /k I IVI vv predmetov po vašem oku-“ ^1*11 IlaV * li v tn, tudi cene zmerne SLT5SJ POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI o vse kraje, tudi v inozemstvo Dr. STANISLAV PERAZZI (Perhavec) zdravnik - kirurg sprejema ob delavnikih: v ambulatoriju pri Pevmskem mostu (Ponte del Torrione št. 1) od 17. — 18. ure v Štandrežu (Ul. sv. Mihaela št. 166) od 18.30 — J9.30 ure (po dogovoru) v Gorici, (Ul. Dante št. JO) tel. 51-10 Rok za novo Izbiro zdravnika zapade 15. junija. Spremembe sprejema Bolniška blagajna (INAiM) v Ul. Leopardi št. 6-1., soba št. 8 vsak dan od 8.30 do 12.30. KINO SKEDENJ Danes 3. t.m. z začetkom ob 18. uri v dvorani in ob 20. uri na prostem ter Jutri 4. t.m. . z začetkom ob 20.38 film: VA NUDA PER IL MONDO KINO ROSiNPRA - BOUUNEC predvaja danes, 3. t.m. ob 17.30 barvni film: ZADNJI KOMANČ (L’ultimo dei Comanches) Igrajo: Stephen McNally Ju-iia Adams, Hugh Marlowe AVTOPREVOZ Rihard Cunja Trst, Strada del Friuli št. 289 Tel. 35-379 Tovorni prevoz za tu in inozemstvo — Konkurenčne cene KERŽE TRST ■ Tei 55-019 Trg S. Giovanni št. 1 • PORCELAN • KRISTAL • PRIBOR' • LESTENCI NAVADNI in KLASIČNI • HLADILNIKI • ELEKTRIČNI GOSPODINJ. SKI STROJI • ŠTEDILNIKI • VSE ZA DOM Radio Trst A 8.00. Koledar; 8.30: Poslušali bo. 9.00: Kmetijska oddaja: 9.30: Slovenski zbori; 11.30: Oddaja za "sjmlajše: «Zlatoglavec», mladin- ca zgodba; nato Ivette Horner In PJ*n ansambel Musette; 12.30: Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj za-*aj; 13.30: Nadaljevanje glasbe po j'ijaih; 14.45: Sestanek z Borutom ~e3jakom; 15.00: Barnabas Bakos 11 njegov orkester; 15.2.0: Portret v minjaturj: Tonina Torrielli; 15.40: Jarn-Sessioni 16.00: Popoldanski kon-17.00: Tvornica sanj; 17.30: mesna čajanka; 18.30: Obisk v na. s' diskoteki; 19.15: Nedeljski vest-2'k; 19.30: Motivi iz revij; 20.00: ”Dort; 20.30: Orkestra Williams in faruer; 21.00: Iz Izraelske folklore; *'•15: Beethoven- Kvartet št. 15; •«•00; Nedelja v 'športu; 22.10: Ple-z nami; 23.00: Polifonska vokalna glasba. Trst 9.30: Kmetijska oddaja; 11.00: Skladbe za godalne orkestre; 11.15: Tržaške pesmi; 12.15: Danes na •Sortnih igriščih; 14.00: «El campagna. Koper 8.00; Prenos UL- 7,15: Jutranja ‘‘Ssba; 8.00: Prenos RL; 8.40: Ve-?re pesmi; 9.00: Reportaža; 9 15: fabavni zvoki; 9.45: Zbor Norman Cuboff; 10.00: Prenos RL; 10.30: j Berne arije; 11.C0; Popotovanja; *'•15: Poje Cochi Mazziti; 11.30: farada orkestrov; 12.10: Glasba po *'ljah; 12.36: Zunanjepolitični pre. , ed: 12.45: Nadaljevanje Elasbe po *e'jah; 13.30: Sosedni kraji in ljud-14.00: Glasba po željah; 15.15: *lovenske narodne- 15.30; Zabavni °rkestri; 16.00: Prenos RL; 19.00: ,l!raj0 «Seven dixies»; 19.30; Pre-RL; 22.15; Plesna glasba; 22.35; St*>rtna nedelja; .23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30; Vreme na ital. mor j h; 8.30: l't'etijska obdaja; 11.00; Giro d’Ita-tja; UTO: Za sam orkester; 11.30: ■jBdlteljlski krožek; 13.30: Postanek j Parizu; 14.00: Komorna glasba; ‘*■30: Glasbeni program; 16 30: Puc-rinijeva opera «Boheme»; 19.15: , B°fini dnevnik: 21.30: Sestanek pe-uh; 22.15: Instrumentalna glasba. II. program . 8.00: Jutranja glasba; 9.00: Odda. J* ka ženske; 10.00: Kar mimogre- JfedeljB, 3. junij» 1902 de; 1.350: Med tekmeci; 12.10: Plošče tedna; 13.40: Revijski program 14.30: Teden aktualnosti v svetu 15.00; Oddaja za avtomobiliste. 16.00: Giro dTtailia; 17.00: Glasba fn šport; 19.50: Giro d’Italia: 21.00: Športna nedelja; 21.35: Večerna glasba. III. program 17.10: Hofmarnisthal: «Elektra»; 18.35: Mozartove skladbe; 19.15: Gledališki pregled; 19.30: Vsakovečer-ni koncert; 20.40: Webrove Variacije; 21.20; Straussova opera «Arian. tla a Nasson». Slovenija 6.00; Izletnikom na pot; 6.30: Na. potki za turiste; 7.30: Radijski ko. ledar; 8.00: Mladinska radijska i-gra; 8.40: «Iz albuma otroških pesmi»; 8.55: Glasbena medigra; 9.05: Z zabavno glasbo v novi teden; 9.45: Zabavni orkester RTVL; 10.00: Se pomnite, tovariši; 10.30: Nedeljsko glasbeno dopoldne; 11.30: Ne. deljska reportaža; 11.15; Zabavna glasba; 12.05: Naši poslušalci čestitajo; 13.15: Obvestila In zabavna glasba; 13.30; Za našo vaš; 14.00: Slovenski oktet- 14.15: Naši poslu-Salci čestitajo; 15.15: Tri krat pet; 15.30: Na obisku v zagrebški Operi; 16.00: Humoreska tedna; 16.20: Melodije za nedeljsko popoldne; 17.05: Športno popoldne; 17.15: Radijska igra: 18.25: Orkestralna medigra; 18.30: Športna nedelja; 19.00: Obvestila; 19,05: Operetni napevi; 20.00:- Izberite melodijo tedna; 20.45: Mandoline In godala; 21.00: E HITRA POPRAVILA | TV APARATOV Vadi* TREVISAN Trgovina: Trst, Ut. S. bil- = colo 21 — Tel. 24-018 — = Delavnica: Ul. delle Mt- = lizie 3 — Tel. 76-726 = Koncert na najvišjem nivoju; 21.40; Ob glasbenem avtomatu; 22.15: An. sambii in solisti; 23.05: Zaplešimo v novi teden; 23.50: Melodije za lahko noč. Ital. televizija 10.15: Kmetijska oddaja; 16.00: Giro dTtalila; 17.15: Avtomobilske dirke v Monaou; 17.45: Program za najmlajše; 18.45: Dnevnik; 19.00: Portret Enrica Camicija; 19.35: U-gankarsko potovanje; 20.10: Šport; 20.30’ Dnevnik; 21.05: Pirandellova enodejanka: «La patente» in De Flllppova enodejanka «Una persona fidata»; 22.15; Spomini na Luigija Sturza; 22.35: «Italijanski kvartet»; 23.00: Športna nedelja in dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Lov na številko; 21.50: TV dnevnik; 22.15: Nogometna tekma Madžarska-Angllja; 23.45: Giro d'Italia. PONEDELJEK 8.30, 13.00 tn 14.30: Sola; 15.30: Giro d’Italia; 17.30: Program za najmilajše; 18.30: Dnevnik; 18.50: Italijanski sprehodi: 19.15: Oseb- nost; 20.00: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Rim danes in Jutri; 22.00: Nogometna tekma med Čilom in Italijo; 23.30: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Riccardo Selvatico: «I redni de testa»; 22.35: Dnevnik; 22.55: Pogovor s Carlom Betocchi, jem; 23.30: Giro d’Italia. Jug. televizija Beograd 10.00: Kmetijska oddaja. Ljubljana 10.30; Veter — serijski film. Evrovlzija 17.15: Avtomobilske dirke za Grand Prix — prenos Iz Monaca. Beograd 17.45: Svetovno nogometno prvenstvo v Ctlu — Argentina-Bolgarija; 20.00: Sedem dni. Ljubljana 20.45: Zakaj prihajaš t*ko pozno? — francoski film. Zagreb 20.45: Idiot — sovjetski film. PONEDELJEK Beograd 16.30: Svetovno nogomet, no prvenstvo v Čilu — Madžarska-Anglija, Ljubljana 18.00: Kašo Pina,1 — lutkovna igra. Zagreb 18.30: Znanost In tehnika. Ljubljana 19.00: Izkušnje upravljavcev: Industrijska kooperacija. Zagreb 19.00. Pregled. Beograd 19.45: Propagandna odda. ja. JRT 20.00: TV dnevnik. Beograd 20.20: Tedenski športni pregled Zagreb 20.35: I. Turgenjev: Pomladne vode — TV priredba Ti. na Globočnika. Ljubljana 21.35: Pogovor o gramofonskih ploščah — kulturna oddaja. JRT 21.35: TV dnevnik. Evrovlzija 22.00: Svetovno nogometno prvenstvo v Cllu — Cile-ltallja. INDUSTRIALIZACIJA NA GORIŠKEM SAFOG bo povečala glavnico od 500 na lOOO milijonov Lani se je proizvodnja v tej tovarni povečala za 31 odst. - Zanimanje tujega kapitala za industrijske naložbe na Goriškem Splošno mnenje gospodarskih krogov na Goriškem je, da se mora gospodarstvo naše pokrajine še v večji meri kot doslej preusmeriti na industrijo, ker je le v taki preusmeritvi osnova za gospodarski napredek področja, ki je po drugi svetovni vojni izgubilo večji del svojega naravnega zaledja. Res, da je uvedba pro-pustnic in maloobmejnega prometa pripeljala v Gorico dober del nekdanjih klientov goriških trgovcev, slovenskih okoličanov iz gornje Soške doline, s Krasa, iz Vipavske doline in Brd, vendar je po drugi strani res tudi, da se bodo ta področja v prihodnosti vedno bolj usmerjala v svoj novi center, ki nastaja v Novi Gorici in je že dobil svoje konkretne oblike. V okvir takih prizadevanj je treba postaviti poleg goriške proste cone tudi davčne olajšave za nove industrijske naprave na področju Tržiča in razne druge ukrepe tudi na področju prometnih zvez. Trgovinska zbornica v Gorici je usmerila svoje prizadevanje za nadaljnji razvoj krajevne industrije tudi v druge pokrajine ter celo v inozemstvo, da bi privabila operaterje za posta-viteh novih ali povečanje že obstoječih industrijskih naprav na Goriškem. Tu naj omenimo tudi nedavni obisk ameriškega konzula iz Trsta v Gorici, ki se je v razgovoru s komisarjem pri trgovinski zbornici dogovoril, da bodo v kratkem sklicali na sedežu te ustanove sestanek operaterjev in drugih gospodarskih predstavnikov, ki se ga bo udeležil tudi ameriški podkonzul v Trstu Mr. Perry in na katerem bodo med drugim obravnavali tudi možnost, da bi kakšno večje ameriško podjetje postavilo svoj obrat na Goriškem. Ameriška predstavnika sta se zanimala za olajšave, ki jih nudi država novim podjetjem v naši pokrajini ter sedaj proučujejo, če in kaj bi se jim izplačalo napraviti. Tudi nedavni sejem Alpe-Adria, na katerem je prišlo do večje povezave med operaterji naše dežele, Slovenije in Koroške ter Sta. jerske, bo imel prav gotovo važen prispevek za nadaljnji razvoj in povečanje obmejnih bla- govnih izmenjav. 2e sedaj je bil n. pr. sklenjen dogovor o večjem uvozu mleka in mlečnih izdelkov s Tolminskega, pa tudi marsikateri obrtnik, ki je razstavljal v Ljubljani, je našel odjemalce na slovenskem tržišču. Med že obstoječimi industrijskimi obrati na Goriškem ima važno mesto tudi goriška strojna tovarna in livarna SAFOG. Pred nekaj leti še je bil ta obrat v krizi, kot tudi druga podjetja IRI. Ko pa je delavstvo prisililo vodstvo, da je sprejelo potrebne u-krepe za modernizacijo obratov, so se kmalu pokazale pozitivne posledice in danes je tovarna zopet v razvoju ter ima dovolj naročil in dela. To je prišlo do izraza tudi na občnem zboru delničarjev podjetja, ki je bil prejšnji teden v Gorici. Iz poročila, ki so ga podali na občnem zboru, je razvidno, da je imela tovarna lani 67.8 milijona lir čistega dobička in so po- razdelili med delničarje dividendo v znesku po 60 lir na vsako delnico od 1000 lir. Poročilo pravi nadalje, da se je položaj tovarne odločno izboljšal med lanskim letom, tako v jeklarni kot v oddelku za izdelavo tekstilnih strojev. Vrednost prodanega blaga se je dvignila za 31 odst. v primerjavi s prejšnjim letom. Mnogo naročil je prišlo tudi iz inozemstva, kamor je odšlo 25 odst. vseh izdelkov tovarne. V okviru evropskega skupnega tržišča pa bodo v naslednjih letih uvedli v tovarni nadaljnje izboljšave in izpopolnitve. V izrednem delu zborovanja pa so delničarji sprejeli sklep, da bodo povišali glavnico podjetja od sedanjih 500 milijonov na 1000 milijonov in sicer proti plačilu. Denar bodo porabili za nadaljnjo razširitev podjetja in povečanje proizvodnje, kar bo nedvomno imelo ugoden vpliv na goriško gospodarsko stanje. TEŽAVE ŠTANDREŽCEV ZARADI SLABEGA VREMENA Slaba ledna belušev Prvi grah in vrtne jagode - Mnogo špinače in peteršilja ostalo na gredah Standreški kmetovavci niso znani samo po ohrovtu, s katerim za. lagajo poleg goriškega tudi tržaški trg, marveč so v zadnjih letih pridobili na slovesu zaradi izredno kvalitetnih belušev, ki rastejo na štandreških poljih in katerim naši pridni vrtnarji posvečajo posebno skrb. Letos so zaradi slabega vremena, predvsem hladnih vetrov, ki neusmiljeno bijejo po vseh mladih sadikah, tudi beluši zakasneli za dober mesec. Sedaj smo, čeprav z zakasnitvijo sicer na vrhuncu sezone, vendar jih je izredno malo, skoraj nič in zategadelj so tudi cene precej visoke. Včeraj so jih na goriškem trgu s prodajo na debelo kupovale goriške branjevke po 300-340 lir, v Štandrežu pa je bila odkupna cena belušev, ki so namenjeni tržaškemu trgu, nekoliko nižja. Vsekakor je slaba letina belušev prizadela marsikaterega predmestnega kmetovavca, ki se prav od teh vsako leto nadeja pomembnega zaslužka. Tudi ostala povrtnina je zelo pozna, tako so vrtne jagode šele sedaj godne za trg, grah pa je komaj v začetku in le nekaj kme- iitmiiiiiiiiiiiir«iiiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimitiiiHiiuittiiiiiiiiiiiiimitiiiMiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiimtimiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuti BLIŽA SE ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA POUKA Zaključna prireditev in razstava učencev šol v Steverjanu in na Valerišču Spored prireditve so sestavljale pesmi, deklamacije, prizorčki in recitacije - Obilica ročnih izdelkov Če ne bi videli veselega razpoloženja števerjanskih otrok, njihove sproščenosti in igravosti, ki je značilna za ljudi, ki so bili eno leto priklenjeni na šolske knjige, zvezke in klopi, bi niti ne pomislili, da smo tik pred zaključkom Šolskega leta. Toda ne samo na njihovih, tudi na obrazih vzgojiteljev je bilo opaziti, da se šolsko leto končuje. Za to priliko je učiteljski zbor osnovnih šol v Steverjanu in na Valerišču pripravil zelo uspelo zaključno šolsko prireditev, na kateri so nastopili otroci obeh šol. Na dvorišču, za šolskim poslopjem, so pripravili majhen oder z zavesami, na katerem so izvedli lep program, sestavljen iz pesmi, n«. < Razstava ročnih izdelkov lili tllllllllMIItllllllll lil lila limili mlin iiiiiTIIIIIIIIII II lliiiiiiiiiiiiiiiiiiiitilMIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIII IZPRED GORIŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA Spor med čolnarji zaradi prevoza turistov Padale so žaljivke in grožnje, toda po prizivu so odpadle skoraj vse kazni Pred goriškim kazenskim sodiščem so se zagovarjali pred nekaj dnevi trije lastniki motornih čolnov iz Gradeža, ki so bili obtoženi, da so žalili nekega Giuseppa Marocca ter da so mu za-grozilij da ga bodo ubili. Goriško kazensko sodišče je razsojalo v zvezi s to obtožbo kot drugostopno sodišče, kajti do prvostopne obravnave je prišlo že 24. junija lani pred tržiškim pre-torjem. Spor, ki je privedel pred sodišče tri čolnarje iz Gradeža, je zanimiv s socialnega stališča. Ze*o-menjeni Giuseppe Marocco je lastnik velikega motornega čolna, ki j lahko sprejme na krov do 50 oseb. V Gradežu pa je več lastnikov manjših motornih čolnov, ki lahko prepeljejo kvečjemu 5 ali 6 oseb. Med temi so tudi Giovanni Marchesan in njegov sin Sergio ter neki Giuseppe Tarlao. Nekega dne je Giuseppe Marocco čakal v bližini svojega čolna na morebitne kliente. Približala se mu je skupina petih turistov in eden izmed njih ga je vprašal, kako in kdaj bi se lahko odpeljali na otok Barbano s kakšno ladjo redne proge in za kakšno ceno voznine. Slo je brez dvoma za turiste, ki so hoteli obiskati otok Barbano najbolj poceni. Marocco, ki je razpolagal z motornim čolnom večje zmogljivosti, ni seveda dejal turistom, da jih prepelje on sam. Pokazal jim je, kje je postajališče ladij redne proge. Pogovor med njim in turisti pa so poslušali oba Marchesana in Tarlao. Ker so bili njihovi poslovni odnosi z Maroccom že dolgo časa zelo napeti, je prišlo do nenadnega izbruha sovražnosti. Marchesana in Tarlao so se čutili namreč zelo prizadeti, ker ni Marocco namignil turistom, naj se poslužijo njihovih čolnov. Tarlao je zakričal: «Ko vas bom srečal na ulici, vas bom ubil in potem bom šel na policijo.» Marchesana pa sta baje kričala, da ga bosta obesila. Marocco, ki je lastnik večjega motornega čolna in ki pripada združenju lastnikov večjih motornih čolnov, je tožil oba Marchesana in Tarlaa. Tržiški sodnik je spoznal vse tri obtožence za krive ter jih je obsodil na 6000 lir globe. Obsojenci bi morali plačati tudi 1 liro odškodnine in 61 tisoč 'ir za stroške zasebne stranke. Goriško kazensko sodišče je v svojstvu prizivnega sodišča korenito spremenilo prejšnjo razsodbo. Oba Marchesana je oprostilo obtožbe žaljenja, ker sta dejanje zagrešila zaradi Maroccovega krivičnega ravnanja. Oba obtoženca je tudi oprostilo obtožbe groženj, ker dejanja nista zagrešila. Obsodilo pa je Tarlaa, čeprav upoštevajoč olajševalno okoliščino izzivanja, na 2000 lir globe ter na plačilo 50.000 lir za stroške zagovornika zasebne stranke na obeh obravnavah. tov je ta svoj pridelek pripravilo za goriški trg. Seveda bo letos zakasnil tudi krompir, saj ga marsikje šele osipajo in tako še marsikateri pridelek. Špinače pa je bilo letos dovolj, prav tako je precej peteršilja, toda za te dve povrtnini ni bilo dovolj zanimanja, posebno ne na tržaškem trgu, ki se s takšnimi pridelki zelo zgodaj in po nizki ceni zalaga v Istri, od koder prihaja precej povrtnine V Trst. ali pri okoliških mandrjarjih. Olympia premagala VIS (B) z rezultatom 2:1 Slovensko odbojkarsko moštvo Olympia iz Gorice je včeraj do poldne v napeti in razburljivi tek mi premagalo tržaško moštvo VIS' B z rezultatom 2:1. Videmski re prezentant Rivignano se iz neznanih vzrokov ni udeležil tega deželnega tekmovanja. Odbojkarji Olympie so igrali zelo borbeno. Posebno so se izkazali tolkači in pa branivci. Ce se bo izkazalo, da je videmsko moštvo iz Rivigna-na bilo neupravičeno odsotno, bo Olympia prihodnje leto nastopil* v C ligi odbojkarskega prvenstva. Zbor osnovnošolskih otrok iz Steverjana in Valerišča recitacij in kratkih prizorčkov. Uvodoma je spregovoril kaplan Oskar Simšič, ki je pozdravil vse udeležence, med katerimi naj o-menimo župana Hermenegilda Podveršiča, predstavnike občinske podporne ustanove, šolskega patronata, marešala karabinjerjev in druge. Naglasil je. da je bila prireditev posvečena materi, ki je steber družine in ki se najbolj žrtvuje za rast in vzgojo svojih otrok. Prireditev pa je bila organizirana v korist šolskega patronat a, ki pomaga šoloobveznim o-trokom. Obsežni program se je začel z nastopom otrok obeh šolskih zavodov, ki so zapeli pesem «Moja mamica». Sledile so zborne recitacije, kratki prizorčki, deklama-ctje, dvogovori, igrice, ki so jih izvajali vsi šolarji, ali pa samo učenci- posameznih razredov. Iz vseh točk je vela skrb, ki so jo vnesle posamezne učiteljice v priprave za to prireditev. Ob zaključku so učenci zapeli lepo slovensko pesem «Jaz pa grem na zeleno trav'co». Omeniti moramo, da so bili nastopajoči oblečeni v stilizirane narodne noše, kar je še bolj poudarilo skrb, ki so jo organizatorji vložili za dober uspeh prireditve. V pritličnih prostorih pa so uredili razstavo izdelkov, ki so jih med letom napravili pri ročnem delu. Pri oknu so bili razstavljeni pleteni koši, v katerih so se rdečile pravkar obrane češnje, pleteni podstavki, na katerih se sušijo krhlji itd. V drugem delu učilnice so si posebno dekleta in matere ogledovale ženska ročna dela, med katerimi naj omenimo bluzo s slovenskimi narodnimi ornamenti, dalje prtičke najrazličnejših velikosti, volnena ogrinjala in drugo. Drobni prsti otroških rok so nadalje zgradili več hiš, ki so predstavljale miniaturno naselje. Po stenah pa so razobesili šolske risbe, ki so bile najboljši dokaz opazovalne in tudi ustvarjalne sposobnosti štever-janskih otrok. V sosedni sobi je bilo na številnih policah ničkoliko daril, ki so bili namenjeni kupcem srečo-lovskih listkov. Organizatorjem je bilo vrhu vsega naklonjeno tudi vreme, ki je privabilo na «kraj učenosti» toliko ljubiteljev otrok ter lepega slovenskega petja in govorenja. DokrdokŠkocjan neodločeno (2:2) V nedeljo, 27. maja je bila na igrišču CRDA v Tržiču nogometna tekma med Doberdobom in Škocjanom. Tekma se je zaključila z neodločenim rezultatom 2:2. Sodil je Gandin iz Ronk. V četrtek 31. maja pa se je Doberdob srečal s Turriacom in tako se je s tem srečanjem zaključil mladinski turnir. Doberdobci so imeli v prvem polčasu v igri s Škocjanom precejšnjo smolo. Rebula je v 10. min. napravil avtogol. V 24. min. pa so s kazenskim strelom nasprotniki zabili 2. gol. Doberdobci so stalno napadali, toda niso uspeli. Prvi polčas se je zaključil z 2:0 v korist Škocjana. V drugem polčasu je Marjan Gergolet s kazenskim strelom zadel prvikrat mrežo Škocjana. Doberdobci so se tedaj opogumili in stalno napadali, tako da se je igralo pretež-. no samo na eni polovici igrišča. Viljem Ferletič je zadel prečko, Rebula pa ni bil pripravljen in je brcnil žogo z igrišča. Nekaj pred koncem so z 11-metrovko Doberdobci zabili drugi gol. Tekma se je tako zaključila z 2:2. Velik uspeh Baseggiove skupine v Rovinju Po lepem uspehu, ki ga je imela skupina Cesca Baseggia v Novi Gorici, na Koprskem in v Rovinju, bo za zaključek svoje turneje imela dve predstavi tudi na Reki, in sicer v nedeljo in v ponedeljek, včeraj pa je bila zadnja predstava v Pulju. Predvčerajšnjim sta bili v Rovinju dve predstavi, katerih se je udeležilo nad tisoč oseb. Po zadnji predstavi je predsednik rovinjske občine priredil Basegg iu in njegovi skupini večerjo, katere so se udeležili tudi drugi zastopniki oblasti in predstavniki i-talijanske manjšine. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE fig LA GORIZIANA GORICA • Ul. Duca d’Aosta 180 • Tel. 28-45 • GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVHSTNEGA BLAGA V glavo se je udaril Nekaj pred 13. uro so z rešilnim avtomobilom ZK pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto 15-letnega Vigata Cesinuttija s Placute št. 26. Bolničarju je izjavil, da se je udaril v glavo pri padcu. Po prejeti zdravniški pomoči so ga poslali domov. Rllltl III II1111111111M II III II Hill II lili IM IlltlailllltlllllllllZ Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 27. maja do 2. junija se je v goriški občini rodilo 18. otrok, umrlo je 9 oseb, porok je bilo 9 in oklicev 6. Rojstva: Rita Franz, Lucia Gergolet, Arianna Ledri, Annamaria Feresin, Marco Fanin, Carla Fa-bris, Sergio Zaccaria, Ezio Miclau-sig, Franca Melia, Massimo Zorzi, Alessandra Bolzan, Andrea Bla-son, Giovanni Martellani, Ivo Tomšič, Paola Braulin, Michele Galantino, Alessandro Leghissa, Sergio Vinci. Smrti: gospodinja 8I-letna Maria Mucci vd. Princi, poprej vd. Battisti, 78-letni Alfonso Ongaro, upokojenec 57-letni Roberto Diluvi, trgovska pomočnica 21-letna Liliana Franco, mizar 21-letni Cesare Gali, 74-letni Giuseppe Bon, upokojenec 78-letni Lino Grego-rutti, gostilničar 72-letni Karlo Fiegl, gospodinja 88-letna Margherita Iancar vd. Cecot. Poroke: uradnik Giorgio Marega in tekstilna delavka Margherita Marcon, kurjač Elso Milocco m tekstilna delavka Elisa Bon, trgovec Niko Mermolja in učiteljica Marija Lenardi, natakar Remigio Saunig in tekstilna delavka Lina Moscarda, trgovec Vinicio Manera in trgovka Loretta Vidali, brigadir karabinjerjev Giuseppe Pu-licari in gospodinja Gina Fabbro, mestni stražnik Dario Bandelli m tekstilna delavka Elvira Ardit, livar Luciano Leghissa in tekstilna delavka Carolina Fornasari, mehanik Bruno Coren in tekstilna delavka Annamaria Pascoletti. Oklici: mehanik Giovanni Marin in gospodinja Maria Marini, mesar Armando Snidersig in gospodinja Maria Boschin, uradnik dr. Giorgio Lozar in uradnica dr. Maria Geroni, vice brigadir karabinjerjev Mario Fiordigigli in profe. sorica Maria Compagnone, uradnik Ruggiero Fiorella in profesoric* Stefania Griffint, André Levy in Adriana Furlan. CORSO. 15.00 «Zajtrk pri Tifany. ju». A. Hepburn in G. Peppard. Ameriški barvni film v cinema-scopu. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 15.00 «Mrk» (L’eclisse), M. Vitti in A Delon. Italijanski čr» nobeli film Michelangela Anto. nionija. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 15.00 «Boj na krvavi plaži» (Battaglia sulla spiaggia insanguinata), A. Murphy in D. Michaels. Ameriški barvni film. CENTRALE. 14.30 «Robinzon n* otoku morskih roparjev», J. Nili* in D. McGuire. Italijanski barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna Urbani-Alba. nese, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 16 stopinj ob 8.10, najnižjo 12.4 stopinje ob 2.50. Povprečne dnevne vlage je bilo 88 odst., dežja je padlo 10.6 mm. ZAHVALA Vsem. ki so spremili k zadnjemu počitku našega ljubljenega očeta in soproga Karla Fiegla k( so nam, iz ljubezni ln spoštovanja do pokojnega na katerikoli način pomagali in z nami žalovali, vsem darovaveem cvetja, g. primariju in zdravnikom, sestram in bol. ničarkam se prisrčno zahvaljuje. družina Fiegl Gorica, 3. junija 1962. TUD/ ZA C LIGO JE NAPOČILA URA KONCA Danes na občinskem stadionu Triestina-Biellese za napredovanje v višjo ligo NOGOMET DANES PO SVETU IN DOMA Svetovno prvenstvo Današnje tekme I. SKUPINA (Arica) Kolumbija-SZ Sodnik: Etzel F. (Brazilija) II. SKUPINA (Santiago) Švica-Nemčija Sodnik; Horn (Holandska) III. SKUPINA (Vina del Mar) Mehika-Španija Sodnik; Tešanii (Jugoslav.) IV. SKUPINA (Rancagua) Bolgarija-Madžarska Sodnik: Aston (Anglija) B LIGA Lazio-Alessandria Modena-Bari Como-Brescia Reggiana-Catanzaro Lucchese-Genoa Novara-Prato Cosenza-Pro Patria Napoli-fiambenedettese Parma-S. Monza Messina-Verona C LIGA (A skupina) TRIKSTIN A-Biellese Ivrea-Bolzano Legnano-Casale Varese-Pordenone Savona-Pro Vercelli Cremonese-Sanremese Mestrina-Saronno Marzotto-Treviso Farilulla-Vittorio V. MITROPA CUP SKUPINA A Spartak H. Kralove-Juventus Ferencvaros-Dinamo (Zagreb) SKUPINA B Partizan-Atalanta Banjik Ostrava-MTK SKUPINA C Slovan Bratislava-Bologna Honved-Crvena zvezda SKUPINA D Voj vodina-Fiorentina Spartak-Trnava Vasai ZA POKAL RAPPAN SKUPINA I. Young Boys-Rude Hvezda Racing-Venezia SKUPINA II. Chaux de Fondes-Padova Pl/.en-Torok SKUPINA III. Servette-Sarajevo Nimes-Slovan Nitra SKUPINA IV. Ujpest-Stade Francais Mantova-Spartak Praga SKUPINA V. Beograd-Bayern SKUPINA VI. Eindhoven-Oberhausen Bazel-Rijeka SKUPINA VII. Tatabanja-Aiax Nancy-Kaiserslautern SKUPINA Vili. Bla-uw Wit-Mostar Hildesheim-Pecs 14. ETAPA KOLESARSKE DIRKE PO ITALIJI Sredi neurja Meco prvi skozi cilj Zaradi slabega vremena cilj na vrhu Passo Rolle in ne v Moeni - Gaul, Van Looy, Pambianco odstopili Graziano Battistini nova roza majica TUINTAM ROKOBORBA TOLEDO, 2. — Nad 300 atletov iz 31 držav se je že prijavilo Za svetovno prvenstvo v rokoborbi, ki bo od 21. do 27. junija letos. Pričakujejo še prijavo vsaj petih držav. ATLETIKA NASHVILLE, 2. — Trener Wil-me Rudolphove Ed Temple je izjavil, da olimpijska zmagovavka ZBradi slabe telesne kondicije ne bo mogla nastopiti na prvenstvu ZDA 7. julija niti na dvobojih s Poljsko in Sovjetsko zvezo. 2:1 enajstorico de Janeira. Flamengo iz Rio CHICAGO, 2. — V okviru mednarodnega nogometnega turnirja je brazilsko moštvo America premagalo italijanski Palermo s 3:2 (1:0). Prvi del igre je potekel v znamenju premoči brazilskih predstavnikov, toda proti koncu srečanja so Palermitane!, dosegli dva gola, vendar so se zaman trudili, da bi izenačili. AVTOMOBILIZEM NOGOMET MOSKVA, 2. — V prijateljski tekmi je domači Dinamo premagal MONACO, 2. — Angleški pilot Dennis Taylor je danes umrl na posledicah nesreče, ki se mu je pripetila med prvim krogom dir-ke za avtomobilsko nagrado Monaca. Taylor je bil za volanom avta «Lola», s katerim je tekmoval v kategoriji Junior. Današnjih devetdeset minut igre, kolikor jih še preostaja do za ključka prvenstva C-lige, bo odločilo kdo bo zapustil to nogomet no skupino in se preselil v B-ligo. Potek prvenstva je pokazal, da sta Triestina in Biellese brez dvoma največja kandidata za napredovanje. In ta dva se bosta morala prav danes popoldne spoprijeti za to čast. Triestina bo šla na igrišče s točko naskoka, da ne govorimo o prednosti, ki jo bo imela zaradi domačega okolja. To pomeni, da se bodo Tržačani lahko mirno spustili v borbo, ki bo težja za Biellese kot za domačine. S tem seveda ni mogoče reši, da se lahko Triestina že vnaprej zadovolji in tudi igra samo za ne odločen izid. Triestina mora na vsak način igrati za zmago, ker bo lahko samo na ta način vnesla v vrste nevarnih gostov ne samo zmedo, temveč tudi dozo strahu, ki bo potrebna za to, da igrav cem Biellese odvzamejo gotovost in jih prisilijo na taktiko previd nostnega kritja. Na vsak način bo morala Triestina predvsem paziti na hitre in predvsem učinkovite napadavce gostujoče enajstorice, kar bo precej težka naloga. Najtežja bo prav gotovo ustavljati borbenega srednjega napadavca Magherija, ki se zelo rad poslužuje uspešnega sodelovanja kril Voltoline in Ninni ja kakor tudi mladega, a živahnega Mosce. Vsi ti igravci so sposobni spraviti marsikatero obrambo na kolena. Na srečo ima Triestina izvrstno protiorožje. Rocco bo moral pa ziti na Mosco, medtem ko bo lahko Merkuza, če bo v taki formi kot v preteklosti, brez težkoč o-nemogočil Magheri ja. Oba tržaška branivca Frigeri in Brach pa ne bi smela imeti preveč skrbi z Voltolino in Ninnijem, pa če prav sta vseeno nevarna, saj je prvi dosegel v tem prvenstvu sedem, drugi pa celo osem golov. Od Triestine smemo in moramo pričakovati tako igro, ki lahko zagotovi, če ne zmago, pa vsaj neodločen izid. Sicer se bodo morali Tržačani še enkrat odpovedati odličnemu režiserju moštva Szokeju, katerega bo nadomestil borbeni Rocco, če ne bo posebnih sprememb v zadnjem trenutku, se bosta enajstorici predstavili občinstvu in sodniku De Angelisu sledečih postavah: TRIESTINA — T oros; Frigeri, Brach; Sadar, Merkuza, Rocco; Mantovani, Trevisan, Santelli, Secchi, Rtsos. BIELLESE — Ferrari; Villa (Garagiola), Mancini; Boccalatte, Balbi, Rebecchi; Ninni, Mosca, Ma. gheri, Brando in Voltolino. PASSO ROLLE, 2. — Zaradi zelo slabega vremena in kasneje tudi snežnega viharja danes ni bilo mogoče priti do cilja 14. etape Gira, ki je bil v Moeni. Vodja dirke Torriani je bil namreč prisiljen predčasno prekiniti dirko in je dal postaviti končni cilj na zasneženi vrh prehoda Rolle. Sneg se je pojavil že na vrhu prehoda Forcella Staulanza, kani ir so kolesarji privozili z enourno zamudo. Pri drugem prehodu skozi Agordo je Meco sprožil napad, ki se mu je posrečil. Desmet je imel smolo in je zara li delekta na zračnici izgubil nič' manj - minut. Medtem ko je Meco vozil v spremstvu Spanca Sarnemetgria proti vrhu prehoda Rolle, se je v ozadju odigravala prava tragedija, Vsi kolesarji so s težavo vozili po zasneženi cesti, dokler jih ni mraz prisilil da so odstopili. In med te ni so tudi visoko doneča imena kot .Charly Gaul, zmagovalec pr;d leti na Bondonu v podobnem vremenu, dalje svetovni prvak Rick Van Looy in Italijan Arnaldo Pambianco. Tudi Sanemeterio je moral zaradi defekta popustiti in Meco je sam privozil, čeprav premražen in skrajno utrujen, po 20 cm snežne podlage do cilja, katerega so Baldini, Battistini in drugi dosegli skoraj štiri minute kasneje. Battistini, ki je vzdržal, je dobil za svoj napor lepo darilo: roza majico najboljšega v lestvici. In to samo za tri sekunde, ki ga ločijo od Francoza Anglada. Vrstni red na cilju etape Bellu-no.Passo Rolle. 1. VINCENZO MECO, ki Je prevozil 158 km v 6 urah 41’28” 2. Baldini z zaost. 3’2J” 3. Delilippis 4. Massignan 5. Taccone 6. Battistini 7. Perez Frances 6.45T3" 8. Balmsmion 9. Pellegrini S.43’33”; 10. Fallar!, n. 6.45’35”; 11. Pellicciari; 12. An-glade 6.46’tO”; Izide včerajšnjih tekem SVETOVNEGA PRVENSTVA ohljavljamo na 2. strani BOKS CAGLIARI, 2. — Med mednarodnim boksarskim mitingom, ki je bil na stadionu Amsicora v Cagliariju, je Tržačan Nino Benvenuti premagal po točkah v osmih rundah francoskega boksarja sred. nje kategorije Ruelleta iz Pariza. IVO ANDRIČ lw-w-ww? Travniška kronika iwv. Sft. AAW.VWWAVW KONZULSKI ČASI Najmanj govori Musa; leži ves potopljen v bujno, rjavo-zeleno travo. Roke je sklenil pod glavo, levo nogo upognil v kolenu, desno pa položil čeznjo, kakor bi sedel. Pogled mu blodi po sijočem nebu. Skozi travno preprogo otipava s prsti mlačno zemljo, ki sope, kot se mu zdi, z dolgimi, enakomernimi dihi. Obenem čuti, kako mu skozi rokave in hlačnice pihlja topla sapa. To je tisti komaj zaznavni dihljaj, posebna travniška sapica, ki zapiha poleti pod večer in «liže» počasi in nizko, po sami površini tal, skozi travo in grmovje. Musa, ki je nekje na pol pota med davišnjim «mačkom» in novim, porajajočim se pijanstvom, se popolnoma vdaja tej zemeljski toploti in temu rahlemu, stalnemu pretakanju zraka; zdi se mu, da ga to dviga, da bo poletel, da že leti, ne zato, ker sta toplota in sapa močni in silni, ampak zato, ker je tudi on sam le dihljaj in nemirna toplota, tako lahen in slab, da potuje z njima bogve kam. Ko tako odletava, poletava in leži na miru, posluša kakor v sanjah pomenek obeh prijateljev. Hamzov glas je hripav, težko umljiv, Ljuljhodžev pa globok in odločen; on sploh govori počasi in slovesno, pogled upira v neko točko, kakor bi bral. že pred tremi dnevi je trojka ugotovila, da ji je pošel denar in st ga mora priskrbeti zlepa ali zgrda. Kdaj že je na vrsti Ljulj hodža, da «napolni blagajno», ampak možiček ga vedno težko najde in raje pije na tuj račun. Govorijo o posojilu, ki naj ga Ljulj hodža najame pri svojem stricu 'r Podlugovu; stric je namreč zadnje čase zabogatel. «Le kje bi on dobil denar?» v odmoru in pikro pobara Hamza kot človek, ki pozna tega strica in ve, da se denarja ne nabereš tako zlepa. «Zaslužil je letos pri bombažu». «Ali tovori za Francoze?» «Naa, temveč kupuje in prodaja bombaž, ki se ’najde’ po vaseh.» «Pa dobro gre, to blago?» «Gre, čudo božje; pravijo. Inglez je zaprl pot čez morje in Bunaparte je ostal brez bombaža. In oblačiti mora tolikšno vojsko. Ni druge: bombaž mora pošiljati skozi Bosno. Od Novega Pazarja pa do Kostajnice je konj pri konju, bala pri bali, vse sam bombaž. Pota so zastavljena, hani prenatrpani. Tovornika niti z lučjo ne stakneš; vse je najel Francoz in vse plača s čistimi zlatniki. Kdor ima sedaj konja, mu je zlata vreden, in kdor trguje z bombažem, obogati v enem mesecu.» «Dobro, kako pa si priskrbijo bombaža?» «Eh, kako? Cisto lepo. Francoz ga kajpak ne bi prodal za vse na svetu. Hišo mu ponudi za kilo bombaža, ne bo ti ga dal. Toda ljudje so potuhtali: kradejo. Kradejo v hanih, kjer tovorniki prenočijo in raztovorijo konje Ko zložijo, je vse prav, ko pa zjutraj začno tovoriti — manjka bala bombaža. Začne se direndaj : kdo jo je? Kje je? Ampak vsa karavana res ne more čakati zavoljo ene bale, pa poženo naprej, še huje kradejo po vaseh. Vaški otroci se lepo potuhnejo ob poti v grmovju in z nožički prerežejo vrečevino na bali. Ker je pot ozka in obrasla z grmovjem, bombaž izpada in se lovi na veje obakraj pota. Karavana odide, otročad pa pobere bombaž v košarice, se spet poskrije in čaka novo pošiljko. Francozi psujejo tovornike, jim odtrgujejo zaslužek, ponekod planejo stražniki in polove otroke. Ampak kdo bo ljudem prišel do živega! Pu-kajo lepo Bunapartin bombaž in obirajo z vej kakor v obljubljeni deželi, iz mesta pa pridejo kupci in pokupijo. Tako se je že marsikateri oblekel in obogatel.» «Kako da prav skozi Bosno roma ta bombaž?» sanjavo pobara Hamza. «Ne samo skozi Bosno, ampak po vsem cesarstvu. Vidiš, dobil je Bunaparte v Stambulu dovoljenje in poslal v deželo konzule in trgovce z novci! Ali veš, prijatelj, da je potegnil (rt) TD>A[f?W0L„ ŠVICARSKA SUPERMARKA OBVEŠČA, DA SO V PRODAJ11 novi lipi, poslednji izum moderne tehnike ELECTRONIC na električni pogon SUPERAUTOMATIC s 57 in 88 rubini EXTRA PLATT LUX 62 ___© ___ KMETJE. VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD TRST, Ul. Milano 18 TGLEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico nacionalno in angleško, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti. Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino: svetovno zna-nih strojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice «AGRIA» 3 > ilALUNISM BBtUI U0IK6I snu V prostorih milanskega velesejma od •• do 15. oktobra 1962 Te specializirane razstave se lahlko udeležijo proizvajalci, agenti, predstavniki *B trgovci orodnih strojev in mehaničnih Pr0" izvodov sorodnih kategorij Tuji obiskovavci so vljudno vabljeni in bodo imeli brezplačen vstop s predložitvijo potnega lista Ul Palestra 22, Mil*8 Obrnite se na UCIMU tei. 70M67 • 700-353 JOŽEF SILA UVOZ IZVOZ vsakovrstnega lesa za predelavo in kurjavo ter jamskega lesa TRST • Riva Grumula št. 6-1 • Telefon 37-004 MADAL0SS0 v Trstu, Ul Torrebianca 26, vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene ugodne /š\ SPLOŠNA PLOVBA PIRAN Vzdržuje z modernimi tovorno - potniškimi ladjami z odhodom ladij vsakih 30 dni: rednu expresno progo Jadran ZDA z Reke - Trsta-Kopra v New York, Boston Philadelphijo, Balti moro, Norfolk, Wilmington, Charleston, Savannah, Jacksonville kakor tudi redno službo okrog *v*-ta (z Jadrana v Indijo, Indonezijo, na Japonsko,-v ZDA • Zahodn obala, sredozemske luke). In nudi ladijske prevoze po celem svetu z modernim1 tovornimi ladjami od 8000 do 16.400 ton nosilno»11- Vse informacije daje uprava podjetja «SPLOSNA PLOVBA» P’-ran, Župančičeva ulica 25 ter naše agencije po celem Telefoni; 5170, 5171, 5173, 5175. Tele grami: Plovba Piran Telx š‘-: *39 " Jlutfl Pentirti Po'ifo'ioà .....— "tel. 6138,- » svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje Prvorazredna kuhinja. Istrske specialitete. Dnevno godba In ples «TURIZEM« OBIŠČITE SVETOVNO ZNANO POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ub 8.JU, Itl.Jtl. 16 In 17.30 IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU Z UPRAVO PARK HOTEL BLED Tel. 2S4, 331. 200 leiiS*. * stavracija, kavarna s ter» nočni bar. Velika pie*11» fl rana «KAZINO». Pred in y sezoni so cene 30 odst. nizu-Priporočamo se za °° _ HOTEL «ADRIA» ANKARAN Tel. KOPER 741-12 Nudi gostom prvovrstno hrano ter izbrane pijače Hotel je odprt skozi vse leto. in se vljudno priporoča. HOTEL .TRIGLAV» KOPER — teleton lb Prvorazredna restavracija, so-doono opremljene sobe, terasa, timski vrt, nočni bar z vsakodnevnim programom r'Tfotel le go.Uotn TSellewie» Ionio uUoMoèa 11111111H|'1111II 1111]111 i l- '33 133 Ljubljana -Te 1. 33-173 Hittel PALA4U PORTOROŽ s KAVARNO 18 RESTAVRACIJO J*u" |(, nudi razne specialitete odlična vina. Vsak dan 8 v vrtni restavraciji in n nem baru Hol«»I «SLON» LJUBI JANA lltllva ul. s svojimi obrati se gosn.m lz 1‘rsta toplo priporoča i \SaPiurist SPOROČA da vzdriuje prono BLED LJUBLJANA-TRST ter prireja tzlete m potovanja po domovini tn v inozemstvo preko potovalne agencije «JADRAN TURIST» GRANO HOTEL «TOME» „ BLED, tel. 222, 223 Odprt skozi vse leto-kopališče s čolni, tern kopališče. Pred in P° se cene znižane ___. «AVT0PR0MET» GORICA Nova Gorica — Tel. 20-44 nudi potnikom in turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusom od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti. (irai.d hotelv I.JUBIJ ANA nudi vse guatili'*'-po zmernih cen»b 'e' , priporoča z» cenim' ° __ Ko potujete po Sloveniji, pridite v Vipavo, da si ogledate lepote izvira reke Vipa- s,.. °,i Hotel jptir kjer se boste prijetno okrep. cali. BOHINJ - SLOVENIJA ! * t"L ' " * Ì"1 sk i s e zo n 1 v a m nudijo vse udobje hoteli «ZLATOROG». «POD VOGLOM». «UK'; LEVI E-JEZERO», Mladinski dom ter gostišča Stara Fužina in «ORNA PRST» ♦ Kdor si želi °d' diha v miru in kdor hoče spoznati svetovno znane, prirodne lepote, kdor si želj zimske ali Pf letne sporte vseh vrst, naj pr.de v Bohinj ♦ lni0rm«ci|B li.Hstlčnn rfrufiUiiin U»« moj stric za Bunapartin bombaž....» «Denar dobodi,» mu tiho in prezirljivo vpade v besedo Mu sa, «in mi te ne bomo vprašali ali je od strica ali od ujca, ne kje raste bombaž in kje jeklo. Denarja potrebujemo.» Musa ni maral Ljuljhodžinih govoranc; ki so vedno bile dolgovezne in pretirane in naj bi vedno poudarjale hodževo učenost, hrabrost in poznavanje stvari na svetu. Potrpežljivejši Hamza jih je pa poslušal mirno in s humorjem, ki ga ni zapustil nikoli, niti v najhujši «suši». «Bogme, potrebujemo ga, grozno ga potrebujemo,» se kot votel odmev oglasi še Hamza. «E, priskrbel ga bom, Bog mi je priča, pa če poginem,» slovesno obljubi Ljulj hodža. Prijatelja samo molčita na njegovo prisego in obljubo. Tišina. Troje teles, oslabelih od lenobe, večno pijanih ali pa mučenih od koprnenja po pijači, diha in na videz miruje, zleknjeno v travi in topli senci. «Junak je pa, ta Bunaparte,» se spet oglasi Ljulj hodža ln gDvori zategnjeno, kakor bi na glas mislil, «silen človek; vse živo je premagal in podjarmil. Pa je, pravijo, majhen in droban; nimaš kaj videti, če ga pogledaš.» «Majhen, tvoje postave, toda junaško srce ima,» pristavi Hamza in zazeha. «Povedo tudi,» nadaljuje Ljulj hodža, «da ne nosi ne sablja ne puške. Samo ovratnik zavihne, pomakne klobuk na oči pa plane pred vojaki in podira vse živo; iz oči mu seva ogenj, njega pa niti sablja ne useka niti svinčenka ne zadene.» Ljulj hodža sname kozarec s tambure, natoči in pije, vse z levo roko; desrtico pa drži na srcu v odpetem jopiču, glavo je povesil na prsi, zgubljeni pogled pa zapičil v hrapavo skorjo stare hruške. Iz njega zapoje žganje. Ne da bi se premaknil ali prenesel pogled drugam, komaj odpira usta in spusti svoj težki bariton: Bila je bolna lepa Nasa, matere edinka... Spet sname kozarec, ga natoči, izpije in natakne nazaj na tamburo. «Ah, ko bi ga mogel srečati...» ^ «Koga?» vpraša Hamza, čeprav že stotič sliši take in ^ . dobne domišljije. u «Njega, Bunaparta! Pa da bi se spopadla midva, duš® nevemiška, m komur bi bila sreča mila!» hndža Neumne besede se razblinjajo v popolni tišini. Ljulj n spet sname kozarec s tambure, se glasno strese od piJaC nadaljuje z globljim glasom: nm «če me premaga, naj si vzame mojo glavo, žal mi b° 1 ko za lanski sneg. Če pa jaz njega prevrnem in zvežem,, mu ne bi storil, le zvezanega bi ga gnal med vojaki in P ral, da plača sultanu davek takisto kot zadnji vlaški ovčar r Karaulo.»