Pod Rožnikom raste biološko središče
Kdor ni prav med tistimi, ki poznajo stvar od drugod, bo ob biološkem središču najbrž ksr ne-hote še posebej pomislil na biologijo, ki daje središču ime. Spomnil se bo, da je biologija ob fiziki in kemiji pač ena od treh temeljnih svetov-nih naravoslovnih ved, v mnogočem pa bo morda verjetno tudi vedel, da je biologija v svojih globi-nah vir izredno prefinjenih spoznanj o naravi in dragocenih dosežko\, ki so zaradi svoje zamota-nosti širšemu krogu dejansko komaj razumljivi, kaj šele, da bi mu bili neposredno dostopni. Ce jo pogledamo z dnige strani, pa je biologija tudi vir lažjega ali celo lahko dosegljivega znanja, spoz-nanj in modrosti o najpreprostejših in vsakdanjih pojavih, ki jih srečujemo in zaznavamo v vsakda-njem življenju malone na vsakem koraku.
Kot veda in nauk o življenju in živem biologija v svojih temeljnih, čisto naravoslpvnih izhodiščih raziskuje in prikazuje živa bitja in temeljna živ-ljenska in dnižbena dogajanja, v praktičnih priza-devanjih pa skupaj z drugimi vedami pomaga svoja naravoslovna spoznanja spravljati v oblike, primeme za praktično rabo v naravoslovju, najra-zličnejših vejah kmetijstva, v gozdarstvu, varstvu narave in okolja, pa v medicini, farmaciji, športu in drugod.
Že konkretneje pa bi lahko rekli, da biologija s tisto, širšemu krogu teže dojemljivo dejavnostjo posega v svet najsubtilnejših dogajanj v silno drobcenih, preprostih samostojnih živih bitjih ali prav tako drobcenih in subtilnih delih večjih in bolj zamotano sestavljenih in delujočih organiz-mov. Posega v svet dogajanj, ki mu še ne viditno dna niti z več stotisočkratnimi mikroskopskimi povečavami niti še ne moremo z najsodobnejšimi napravami in postopki v njih spoznati stotisočerih prefinjenih fizikalnih in kemičnih dogajanj, ki so v uravnoteženem potekanju prav življenje samo.
Prav tako in še Iaže razumljivo pa lahko pove-mo, da je biologija na drugi strani tudi veda in nauk, ki proučuje in nam predstavlja na videz veliko preprostejše reči in dogajanja. Pripoveduje o živem svetu, »kakršen je v resnici«, o takšnem kot ga torej neposredno vidimo in zaznavamo z drugimi čutili. O živem svetu rastlin in živali, ki jih imamo radi, ker so nam iz najrazličnejših razlogov koristne, lepe ali kako drugače priljub-ljene; pa tudi o živem svetu, ki ga nimamo tako zclo radi, ker je po naših zaznavanjih in spozna-njih manj lep in koristen ali nam celo škoduje; pripoveduje pa nam biologija tudi o človeku kot delu žive narave in družbe, zlasti pa tudi o njego-vera mnogostranskem in za ohranitev človeSkega rodu neizogibnem tesnem razumnem povezova-nju z živo in drugo naravo.
Če naj slovenska biologija in druge z njo pove-zane temeljne in uporabne vede na področju po-učevanja, temeljnih raziskav in uporabe lastnih in tujih izsledkov svoja dosedanja prizadevanja še uspešneje nadaljuje, se mora tudi prostorsko in pri svojem vsakdanjem delovanju ie tesneje pove-zati znotraj sebe in z drugimi še zlasti sorodnimi vedami, dejavnostmi in marsikdaj tudi raznoteri-mi, navidezno zelo drobnimi, vendar potrebnimi
prizadevanji. Organizacijsko in strokovno se mo-ra torej bolj povezati in strniti, da se bo potem lahko še laže in bolj neposredno odpirala navzven in bo lahko še bolj prisluhnila tudi mnogoterim vsakdanjim željam in potrebam občanov.
Po dosedanjih načrtovanjih bomo Slovenci pre-potrebni korak na področju temeljne in aplikativ-ne biologije napravili prav v okviru snujočega se biološkega središča, ki biologijo prostorsko, vse-binsko in funkcionalno izredno posrečeno pove-zuje z biotehniko sorodnimi dejavnostmi.
Možnosti za izobraževanje in rekreacijo
BioloSko središče bo obsegalo pedagoško, razi-skovalno, splošnoizobraževalno in pospeševalno dejavnost na področju vseh panog biologije. Hkrati bo z živalskim, zlasti pa botaničnim vrtom ustvarjalo in vzdrževalo možnost za splošno izo-braževanje in rekreacijo najširšega kroga obisko-valcev. Le-ti se bodo ob mnogostranskem spozna-vanju živega sveta laže koristno in prav približeva-li tudi drugi naravi in okolju, v katerem živimo. Seznanjali se bodo z urejanjem prostora in tudi z obiikovanjem in kulturo najožjega.bivalnega in delovnega okolja. V biološkem središču se bodo oblikovale temeljne biološke osnove za tehnične enote Biotehniške fakultete in sorodnih inštitucij. S pedagoško in raziskovalno dejavnostjo pa bo biološko središče v vsebinskem okviru središče Biotehniške fakultete lahko neposredno vključe-valo tudi v prenos temeljnega bioioškega znanja v široko biotehnično in drugo rabo.
Pedagoška in raziskovalna dejavnost biološke-ga središča bo imela v botaničnem in živalskem vrtu dobro in nenadomestljivo, skoraj bi lahko rekli idealno materiatno osnovo za svoje delo. Odkar se snuje biološko središče, pa njegovi načr-tovalci najresneje računajo tudi z obrnjenim: pe-dagoški, raziskovalni tehnični in drugi delavci iz pedagoškega in raziskovalnega procesa bodo sku-paj s svojimi gmotnimi možnostmi, kot so tehnič-na oprema, knjižnice in drugo hkrati tudi nenado-mestljiva kadrovska in gmotna osnova za ustrezno trajno delovanje botaničnega in živalskega vrta na zamišljeni sodobni poljudni, strokovni, znanstve-ni in ekološko neoporečni ravni. Lokacijo biolo-škega središča narekujejo že obstoječe ustanove, ki bodo njegova prostorska in vsebinska sestavina ali se bo središče prostorsko, vsebinsko in funkci-onalno navezaio. To so po eni strani živalski vrt, po drugi enote BiotehniSke fakultete, ki določajo lokacijo biološkega središča na jugozahodnem vznožju Rožnika, kjer je po odloku Skupščine mesta Ljubljane v trikotniku med Glinščico. Več-no potjo in cesto z Brda v Koseze lokacija okrog 40 hektarjev velikega novega botaničnega vrta.
Tam ni le dovolj ugoden prostor za sam bota-nični vrt, marveč se bo z oblikovanjem biološkega središča lahko polno naprej razvijalo in dosegalo svojo zamišljeno vsebinsko, gmotno, kadrovsko in oblikovalno raven tudi širše središče Biotehni-ške fakultete, ki se je začelo na sosednjem prosto-ru oblikovati že pred skoraj tridesetimi leti.
Ponovno želimo poudariti, da je ž^samo nasta-jajoče biološko središče s svojo pedagoško in raz-iskovalno dejavnostjo, botaničnim :n živalskim vrtom in prirodoslovnim muzejem edinstveno ne le v domačem, rnarveč je v svoji zasnovi izredno posrečeno in racionalno tudi v veliko širšera med-narodnem merilu. Še dodatno vrednost pa mu nedvomno daje neposredno prostorsko navezova-nje na središče Biotehniške fakultete in njene enote, s katerimi se povezuje v svoji vsebinski, prostorski in oblikovni zasnovi in možnostih za racionalno mnogostransko delovanje v sorodmh vsebinah na različnih ravneh.
Kaj vse bo obsegal?
Vrnimo se k samemu nastajajočemu bioloSke-mu središču. ki ga delijo Večna pot, kolesarska steza ter že obstoječa in predvidena parkirišča ob njih na dvoje. Na zgornji (severni) strani je žival-ski vrt, ki na tetn mestu utečeno deluje že deset- : letja. Na južni strani je po generalnem urbanistič-nem načrtu Ljubljane med Glinščico in cesto z Brda v Koseze že od leta 1966 40 hektarjev velik rezervat za botanični vrt. Na skrajnem vzhodnem koncu rezervata so na dobrem hektarju predvide-ne stavbe biološkega središča. V njih bo v preda-valniških, laboratorijskih, kabinetnih in razstav-nih prostorih potekal pretežni del biološkega pe-dagoškega, raziskovalnega in splošnoizobraževal-nega dela na najvišji ravni. Zgradbe bodo obsega-le tudi rastlinjake, za raziskovalno in pedagoško delo, poleg njih pa bodo tako imenovani ogledni rastlinjaki stalno dos'opni tudi širši javnosti - v njih bodo na ogled rastline iz toplejših dežel.
Poleg tega bodo v zgradbah tudi prostori teh-nične baze za vzdrževanje nasadov botaničnega in živalskega vrta in še posebej za vzdrževanje notra-njih nasadov in aranžmajev pri živalih v živalskem vrtu. Na nekaj hektarjih ob zgradbah bodo rasle in doraščaie rastline za pedagoško in raziskovalno delo in pa rastline za v vrtne nasade. Na celotnem preostalem delu rezervata se bodo postopoma razvili najraziičnejši nasadi, zbirke in prikazi, ka-ko rastline uporabljamo. Dostopni bodo vsako-mur. Tisti v bližni zgradb bodo rabili zlasti tudi intenzivnejšemu učenju in spioSnemu izobraževa-nju, od zgradb bolj oddaljeni pa splošnemu izo-braževanju in rekreaciji. Stiridesel metrov širok pas ob botaničnem vrtu in Glinščici - z njega je lep pogled na Polhograjsko hribovje - bo posebej urejen samo za rekreacijske namene.
Sirši javnosti praviloma nedostopni del biolo-škega središča bo torej razmeroma majhen. V njem bo ob pedagoSkem delu potekala predvsem tudi tista, v začetku otnenjena prepotrebna aktiv-nost, ki je širšemu krogu Ijudi in brez ustrezne osnove težko razumljiva.
Trenutno je odkupljenega 17 hektarjev zemljiS-ča. Lani (1985) smo ob 175-letnici nepretrganega delovanja sedanjega botaničnega vrta že tudi za-čeli prva dela, namenjena preselitvi starega bota-ničnega vrta z Ižanske ceste ob Večno pot. Ob pomoči univerze in dveh ljubljanskih občin, ki pri
mestu v ta namen združujejo denar, smo adaptira-li nekaj poti, postavili gradbeni provizorij in začeli pripravljaci razsadnik. V odkup zemlje, dokumen-tacijo in druga pripravljalna dela je po sedanjih vrednostih vloženih okrog 15 starih milijard - v to pa ni všteto delo biologov in drugih, ki jim pomagajo. Dne 30. junija 1986 je predsednica Skupščine mesta Ljubljane Nuša Kerševan v bi-ološkem središču posadila spominsko drevo in odkrila spominsko znamenje ob začetku del v bioloikem središču.
Po dolgoletnih prizadevanjih je izgradnja biolo-škega središča letos končno tudi sprejeta v naci-onalni sveženj investicij na področju družbenih dejavnosti v letih 1986-1990. Po terminskem pla-nu je do konca leta 1988 predvidena izgradnja vseh stavb biološkega središča in približno 5 hek-tarjev nasadov botaničnega vrta. To bo omogočilo pod Rožnikom združiti vse pedagoško in razisko-valno delo in končno začeti z botaničnira vrtom v novih razmerah.
Od možnosti in razumevanje širše družbene
skupnosti, v veliki meri pa tudi od razumevanja in sodelovanja najširšega kroga občanov in ne na zadnje tudi od usposobljenosti in prizadevanj de-lavcev v biološkem središču pa bosta odvisna tudi kakovost in hitrost preraščanja preostalih zemljišč v učne, splošnoizobraževalne in rekreacijske na-sadc. Od tega pa je odvisno tudi, kako hitro in dobro se bosta strokovna in gmotna pomoč nove-ga biološkega središča ugodno poznali tudi že v živalskem vrtu.
VINKO STRGAR