Listek. Kako se je avstrijsko krdelce odpravilo na Kreto. Spomini. Ivan Jelšnik, soadeležnik kot desetnik. Bilo je v četrtek, dne 25. marca 1897. 1. na dan Oznanjenja Marije Device. Izredno lep pomladanski dan povečeval je itak že veliki praznik. Oživljajoči žarki pomladanskega solnca igrali so se z lahkimi morskimi sapami. V nežno izbokanih krogih valili so se modri valjčki po morju od Miramara proti Trstu, kjer so podlegli močnim valovom, kateri so se pripodili daleč semkaj od sredozemskega morja. Da bi se veselili lepega dneva in krasne narave, ki je tržaško okolico itak mnogovrstno in izvanredno obdarila, zapustilo je radovedno in po izpremembi hrepeneče prebivalstvo velikega Trsta svoja stanovanja. Vsakdo mislil je drv6 doseči svoj smoter in tako vestno porabiti popoldanski počitek ter se do dobrega nasrkati zdravega in čistega zraka zunaj mesta. StopivSe iz hiše zadrži po ulici drveča množica. Besede: kdo? kdaj? kam? slišijo se med drvečimi, ki doletavajo ušesa naših izletnikov, ter jih opozorijo na nekaj nenavadnega. Kaaj? vpraša mož z zateglim glasom bližnjika? Kaj govorite? Da so poklicani naši zvesti, pridni vojaki v boj?! Za Boga li! Kam? Kje jih zahteva pravica? Kdaj je slovo? Slišiš li?! — Vojaška godba! Ne dvomim, da prav sedaj-le udrinejo vojaki na Kreto. Glej, ne motim se; že so na vežbaliSču in čakajo povelja! Za odhod iz Trsta bil nam je slučajno odločen naiprijaznejši in najživahnejši čas velikomestnega življenja. Ob dveh popoldne, ko se po ulicah tare občinstva, poslovili smo se po vojaških običajih od naše zastave, koji smo bili prisegli služiti dejanski tri leta v čast božjo in v obrambo naSe očetnjave. Ni ga bolj ganljivega trenutka za vojaka, ko ločiti se od svoje zastave, ki je tako rekoč njegovo svetišče; vojaška četa brez zastave, je stroj brez gonilne moči. Zastava je vojaku znak božji, znak najvisjega povelja; zato je v zastavi osredotočena vsa vojaška nabožnost in vzvišeni smoter vojaškega stanu. Poslovili smo se od zastave z goredo notranjo molitvijo k Vsemogočnemu in k Mariji Devici, katere praznik je obhajala sv. cerkev. Vnete molitvice so se povzdigovale k nebeški priporočnici, ko smo postavili orožje na tla, levo roko pa povzdignili k nebu, ter tako izvržili vojaško molitev. V trenutku, ko smo se loCili od polkovne zastave, katero nam je nadomestil avstrijski prapor, opazil si lahko v očeh srčnih in neustrašljivih fantov igrati solzo, ki je dokaj pomenila. Ne obupljivi, temveč črez vse srCni smo bili in to tem bolj, ker smo prejšnii dan skupno prejeli sv. zakramente. Z radostjo spominjain se tistega sv. strahu, ki me je prešinjal, ko sem zapustil tržaško vežbaliSče in nastopil pot na Kreto. Preskrbljeni z vsem potrebnim za duSo in telo za nedoločen čas, opremljen s telečakom, v katerega sem spravil vsa Sila in kopita, ter ga naphal, da je težil do 40 kg., poslovil sem se, kakor se mi je zdelo, za vedno od avstrijske zemlje. Tako pa nisem mislil samo |az; tega mnenja bili so moji tovariši in seveda tudi častniki, take presodke gojilo je občinstvo, ki nam je prirejalo med korakanjem v pristanišče po vseh ulicah ovacije, ter nam želelo srečno pot, kakor tudi, če dk Bog — veselo svidenje. Vrhunec sočutja izrazilo nam je občinstvo v pristaniSču. Ogorčenost in pozornost sta vidno naraščali. Vse je kričalo slava, slava vam! da so se akordi Radeckijeve koračnice popolnoma preupili. Meščanstvo nas je zahvaljevalo za devetletno natančno in vzgledno službo, ktero smo deloma mi, deloma naši predniki opravljali v prid trža§- kega mesta, ter nam želeli prisr6en «Bog Vas ohraniU Gospodstva so nam 6estitala na znaku izvanredne pohvale, priznanja in sposobnosti od najvišjega vojaškega poveljstva, svitlega cesarja. Cesar vas je odlo6il, cesar vas 6isla, 6islamo vas mi in si štejemo v 6ast, da so nam služili tako priznani vojš6aki in vas tem sr6neje pozdravljamo, ko odhajate iz naSe sredine. Bodite pogurani in zvesti kakor do sedaj, in povsod bodete povzdigovali 6ast avstrijske armade! Tako vzpodbujeni ukrcamo se v okoli 130 m. dolgi parobrod avstr. Llovda z imenom Elektra. Bilo nas je do 630 mož. Odloživši svoje tele6ake v spodnjih delih ladije, hitimo na krov, da skupno pozdravimo nebrojne 6ete ljudstva z orjaškim, iz vseh prs done6im živio! huraš. nad dušmana —! da tako javno pokažemo svojo narodnost in povemo ljudstvu, da so kot vojaki od svitl. cesarja odlo6eni za evropejski koncert sinovi Slave, odlo6ni Slovenci, da se ho6ejo tudi sedaj, kakor vsikdar boriti za blagor habsburSke monarhije in za 6ast narodovo! Gotovo je, da nas ni vlada brez premislekov odlo6ila za kre6ansko ekspedicijo. Znano ji je, da je ta polk slovenski do zadnjega moža; gotovo se ni pri izbiraniu vlada ozirala na narodnost; 6e bi se uvaževal jezik, gotovo bi propadel polk; odlo6evale so tukaj edino le zmožnosti in vojaške kreposti; le-te pa so slovenske vojake, osobito Spodnještajarce, povzdignile 6rez vojake, drugih avstrijskih narodnostij. Povdaril je to dejstvo prejšnje leto sam presv. cesar za 6asa velikih vaj na Ogerskem. Svest si, da bodo ti možje tudi na tujem svojo nalogo 6astno rešili, dal jim je sedaj priložnost uporabiti svoje mo6i in ovekove6iti svoje ime na vojnem polju, v navzo6nosti vesoljne Evrope. Na tem najvišjem zaupanju in priznanju zavidalo nam je gotovo mnogo 6et izmed ogromne avstrijske vojske; zavidali so 6astniki našim 6astnikom, da zapovedujejo tako izbornemu moštvu. Kako bi tudi ne zavidali? Znano je, da v vesoljni zgodovini prav lahko seštejemo slu6aje, kdaj in kolikokrat je Avstrija pošiljala svoje peštvo prek državnih mej, v tuje kraje — po morju — na bojno polje. Le redki so ti slu6aji; zato so pa tem važnejši za zgodovino avstrijskih 6et. Da je bila tudi krečanska ekspedicija za avstrijsko strategiko v ob6e velikega pomena, ne dvomi nih6e, kdor sodi z vojaškega staliS6a. Izro6ili smo se bili valovom okoli 6etrte ure; gladko je drčala ladija po mehki morski cesti ob obrežju Istrskem. Le tu pa tam jo }e zazibal mo6an val, da se je marsikateri tovariš nehote in proti svoji volji vsedel na celo nepripraven sedež. Taki dogodki povzro- 6ili so nam mnogo smeha in dobre volje; dolgo v no6 srao tarnali nad svojo nevkretnostjo na brodu, dokler nas ni posilil spanec. Prvokrat na brodu spati! To bodo sanje, mislili smo si; zakaj tako nežno nas je zibala ladija v no6ni tihoti, da niti nismo ob6utili, da spimo na golih deskah. Kako si bomo odpočili na ladiji od preteklega napornega dneva, kako 6ili bomo, ko nam prisveti prvikrat zora na ladijo! Naše nade pa je razdjal pomorski vihar, ki je metal ladijo in ž njo vred nas po morju, kakor veter listič po zraku. To nam je bil narobesvet. Zapustile so nas mo6i, in ležah smo kakor otrovljeni v neki omotici. Nih6e se ni upal na krov. Hote6 vstati, padel je nazaj, zgrabivši priroč, spustili so prsti in sključile so se noge, da si se vsedel kot letno dete. Joj! joj! Obupni glasi in klici so se pojavili iz vseh kotov in vseh delov ladije. In kako bi ne? Ko si se s silo in naporom spravil na krov, videl si cele vrste žrtev pomorske bolezni, ki ni prizanesla nikomur. Bolan je bil želodec, pojemale so telesne mo6i. Kdo nam bo pomogel in kdo nas zlečil ? Narava sama, odgovorili so mornarji. Veter bo v jedni uri do cela potihnil; želodcu pa bo treba postre6i s koniakom in dobro pe6enko. Rabili smo ta nasvetovani lek; bolezen smo za vedno pregnali in mo6i so se vrnile v toliki meri, da smo se v petek zve6er, ko smo prišli v bližino mesta Brindisi, skupno poslovili od suhe zemlje za naslednja dva dni, ko ne bomo videli niti toliko suhega, kakor so trdili mornarji, da bi se lastovica odpo6ila. Zgodilo se je tako. V soboto in nedeljo delila je nasa Elektra, daleč od suhega oddaljena, valove sredozemskega morja. Nepregledne morske planjave pred nami — obdajalo je krog in krog jasno eisto nebo. V ladijo so se zaletavale pliskavke ali delfini, jadernike pa so obletavali morski golobi. Drugih živali nismo opazili, dasi smo imeli te dni lepo, tiho morje. Vznemirile so nas nekatere ladje brez praporjev; trdili so, da se vozijo na takih barkah morski roparji, kateri se še baje vedno nahajajo v grškoturških vodah. V soboto in nedeljo dopoldne ozirali smo se zaman po suhi zemlji. Ložje bi se sprijaznili z ve6nim morjem, ko bi nam ne primanjkovalo pitne vode in zdravega, 6istega živeža. Ta pomankljivost pa nam je ljubezen do suhega tako pomnožila. da smo začeli ihteti po suhi zemlji. V veliko tolažbo in radost zapazimo v nedeljo popoldne okoli 4. ure dale6 pred nami v sredini morja malo piko; bili smo na njo opozorjeni. Kazali so nam otok Kreta, katerega bomo, kakor so trdili mornarji, okoli 10. ure dosegli. Ker smo bili v dogledu tistega kraja, kjer nas 6akajo naporni in kritični dnevi, kjer bomo morebiti pustili življenje na bojnem polju, hiteli smo na krov, da bi že od dale6 v duhu prebodili ta usodepolni svet. Domišljija nam je slikala razjarjene Turke, ki vihte ostre me6e nad kristjani; v spomin so nam stopale roparske turške druhali, ki so nekdaj pod svoiimi radži pustošile slovensko zemljo, požigale naše vasi, ter trpinčile krS6ansko ljudstvo. Kdo od nas naj bi na tem pustem otoku kaj boljšega pri6akoval, ker nam je bilo znano, da Turku diši krš6anska kri? Pogled na otok delal je na nas le žalostne vtise. Opaževati je bilo mnogo krašovitih gora in duplin, ki so bile krvolo6nim roparjem v pripravno stanovanje. Ko smo tako zmajevali in tarnali, v dvomu voze6i se ob neprijaznem obrežju kre6anskem, naznani se nam okoli 10. ure zve6er, da smo dosegli svoj smoter. Dospeli smo v Siida-Bai. To je najznamenitnejsi kre6anski zaliv; vode njegove nikoli ne zdivjajo morski vetrovi, ker ga obdaja malo da ne krog in krog visoko gorovje in ga tako varuje pred rao6no sapo. Zaradi te prednosti osredoto6ilo se je v tem zalivu pomorsko vojaštvo vseh evropejskih sil, ki so bile na Kreti zastopane. Stalo je tukaj 18 vojnih ladij, ogromnih, da srao jih primerjali po velikosti naSim najve6jim cerkvam. Iz njih so moleli od vseh strani topovi, katerih pogled že 6loveka presune, 6e poraisli, da je tako orožje pripravljeno za uni6evanje 6loveškega rodu in njegovega imetja. Pet ladij je naznanilo s topovi naš prihod, ki so nas potera v znak združenja in bratovskega sodelovanje obkolile, ter nam želele «dobro došli!» Pomorski vojš6aki razstavili so se po pletenih lestvicah krog visokih jadernikov ter nas pozdravljali s «hurra», na kar smo jim krepko odgovarjali. Na ruski križarki «Nikolaj» zasliši se avstrijska cesarska pesem. Ista se je svirala tudi na italijanskem, francoskem in angleškera brodu, ki so stali razvrš6eni krog Elektre. Odzdravi jim naša godba na veliki, evropejskim pomorS6akom dobro znani ladiji «Mariji Tereziji*, ko zasvira vsaki od zastopanih držav njeno Ijudsko himno. Takrat smo bili sprejeti v vrsto vzdrževalcev in varovalcev ob6nega evropejskega miru. Smešničar. A.: Zakaj je bilo dobro, da so bivSega našega urednika g. Ferka zaprli? B.: Zato, da je imel 6as «smeSnice» studirati, katereTpriob6i prihodnji6.