DEL TRASE AVTOMOBILSKE CESTE »BRATSTVO ENOTNOST« LJUBLJANA—DJEVDJELUA, ODSEK LJUBLJANA—ZABREB
v'fv
BUDI JANHUBA:
Razvoj zadnjih let, ko smo razširili in utrdili družbeno in delavsko upravljanje, razne nove oblike sodelovanja naših državljanov pri upravljanju v našem gospodarstvu, posebno pa še razvoj in delo na vprašanju pomena in vloge stanovanjske skupnosti, je postavil našega političnega delavca pred nova in zapletena vprašanja. Upravljanje je bilo r preteklosti področje, na katerem je delovala državna ad-r m.istracija in republiška ter z-ezna skupščina in urejanje vseh zamotanih problemov v gospodarstvu, kulturi itd. se je pač pričakovala od »zgo-. r-,ii. Jasno je, da je' zgoraj našteto zahtevalo radikalno spremembo tega odnosa; re-š'tve. ki so doslej prihajale oj »zgoraj«, so se preselile »navzdol«.
Vse, kar smo do sedaj ure-jc'i »centralistično« — plače, premije, nagrade, investicije, stanovanjska graditev, vzgoja kadrov — vsa ta problematika, ki je seveda tesno povezana z življenjsko ravnijo našega delovnega človeka, se bo tudi v prihodnje odvijalo v okviru, ki. ga bo postavila celotna družba po svojih predstavni-žkih telesih; razdelitev sredstev in njihova pravilna uporaba pa je postala skoraj izključno dom,ena tistih, ki so ta sredstva ustvarili. Ge dodamo še hitri prenos pristojnosti ljudskih skupščin na okraje in 1 e-teh va kom.uno, dobimo jc$r>o sliko današnjega stanja: Ki ljudstvo si samo kroji svojo usod n.
Odgovornost {n vloga subjektivnih sil, nosilcev naše konkretne gospodarske politike. se je spremenila v temelju. Namesto pogleda »navzgor- je bii0 treba upreti pogled na osnrnmo celico družbe: na komuno, podjetje, stanovanjsko skupnost itd.
Ni čudno, da so subjektivne sile v tem. — za razvoj socializma tako važnem procesu — včasih zaostajale. Po zakonu, inercije in deloma, zaradi slabe ideološke priprav,e so bile naše oči še vedno Uprte *navzgor« s trdnim prepričanjem. da je vse. kar smo do-b''li s prenosom, pravic od centralnih nraavov navzdol in s trm povezavo novo delitvijo dohodka. samo dodatek., ve pa edn-rj Dmtžha kot celota nai bi še v prihodnje daiala. ne dn hi se seveda, vprašali, od
kod.
Tudi m’ sel n ost. dn bodo same zakonske odredbe avto-n-ofifnn urejevale in usmer-jrle naš razvoj ter pravočasno r ' '‘-av ievale vse nepravUvo-f! in težave, ki jih zapleteni -~šup. graditve in upravljanja nujno prinaša, je precej pri-*r> avala k imobilizaciji sub-;r1-*:,'veon činitelja.
V dnevih. ko so naša politične organizacije (TIK. SZT)L
itd ) dajale na svojih, kovfe--enerh. obračun svniecn dela ir, iskale nove prijeme zn r>ri-
hedvie delo. se je ta problem pokazal v vsej svoji veličini. Mogoče se ni pri vseh. pojavil :ot zavestno dejstvo, toda ti-panie in iskanje v razooi'omh in razpravah ie jasno pokazalo. da ta problem živi in da je resna volja. da se tudi rešuje.
Iskanje novih organizacijskih oblik, ki bi vsai omogo-
čale hitrejše obveščanje, tesnejšo povezavo vrha s terenom, okrepile ideološko delo itd,, je bilo odsev tega stanja. Mislim pa, da tovariši, ki so razpravljali v tej smeri, ne bodo našli najboljše in ključne rešitve. To je samo ponovno obračanje oči »navzgor«, iskanje rešitve v nečem, kar je bilo in zapiranje oči pred poglavitnim vprašanjem — pred samim seboj in svojo vlogo in nalogami, ki jih čas postavlja pred, nas.
Razvoj socializma, kot ga je začrtala naša revolucija in ni ena avantgarda Zvezd ko-munistov, je postavil človeka resnično v središče vsega dogajanja. Ne človeka, o katerem govorimo z neko lažno socialno osladnostjo, ne človeka, ki lahko služi kot cenen motiv demagoškega politikantstva, temveč človeka, ki ustvarja, upravlja in sam
nosi potem tudi odgovornost pred seboj In kolektivom.
Če se je kdaj v zgodovini res dosledno izpeljala revolucionarna zamisel, izhajajoča iz materialnih osnov revolucije, petem je to mesto,, ki ga je v naši družbi dobila subjektivna sila — bodisi, da govorim. o posamezniku, bodisi o kolektivih. Ne bom govoril o številkah. Tovariš Vukma-novič - Tempo je ptovedal zadnjič število ljudi, ki aktivno sodelujejo v naši družbeni graditvi. Toda ostanimo bliže našemu terenu — naši občini. Na zadnji konferenci Zveze komunistov je povedalo poročilo, da ima občina Ljubljana - Center na deset prebivalcev enega člana ZK. Dodajmo še vse tiste, ki delajo v hišnih, delavskih in potrošniških svetih, v raznih drugih oblikah družbenega in delavskega upravljanja, komisijah in odborih, v političnih in množičnih organizacijah; nehote moram pomisliti na starega Arhimeda, ki je bil pripravljen z eno fiksirano točko. dvigniti svet iz tečajev, mi — vsa ta armada, ki smo jo našteli — pa pri tolikih oprijemljivih točkah in granitnih kamnih (ne točkah), ki jih je postavila naša revolucija, ne bi bili sposobni reševati probleme, ki jih čas in razvoj postavljata pred nas!
Bodimo odkriti: problem je v nas samih■ Ali je pošteno govoriti o investicijah, ki gredo na račun življenjskega standarda in zamolčati, da smo mi glavni investitorji? Javno — urbi et orbi — razpravljati in. napadati politiko nagrajevanja in ponižno zamolčati, da smo mi sami tisti, ki sm.o nagrajevali? Govoriti o geometriji naše delitve dohodka in pozabiti na dejstvo, da ima ta krog v večini primerov 4000 in da to ne more biti v redu? Našteli bi lahko sto in sto primerov, ko smo našo slabost skušali zakriti z iskanjem slabosti pri drugih. Hic Rhodus, hic salta!
Potem seveda ni čudno, da se v širokem konceptu naše socialistične demokracije — po naši subjektivni krivdi — porajajo z našo pomočjo glasovi, da tu nekaj ne »štima«, da se stvari ne razvijajo kakor bi se morale, da gre vse na račun standarda itd. itd. Geslo naj bo jasno: več, ko-
V KAIRU SO SVEČANO PROGLASILI ZDRUŽITEV SIRIJE IN EGIPTA
Združene arabske države
Predsednik Naser bo 5. februarja govori! pred narodnim svetom o osnovnih načelih združitve
Kairo, 1. febr. (Reuter). Kairski radio je javil, da sta predsednik egiptovske republike Naser in sirski predsednik Kuatli danes podpisala v Kairu dokument o egiptovsko-sirski združitvi.
Po sporočilu radia je bil dokument podpisan v zgradbi predsedstva egiptovske vlade. Med podpisovanjem so množice državljanov čakale okrog zgradbe predsedstva vlade. Predsednik sirske vlade Sabri Asali je zbrani množici prebral dokument o združitvi. Svečanost so prenašale vse egiptovske in sirske radijske postaje, po številnih zvočnikih, ki so bili nameščeni po mestih združene arabske republike.
Deklaracija, ki jo je sirski premier prebral zbrani množici, določa združitev obeh držav na naslednjih osnovah:
1. Sirija in Egipt se združujeta v eno državo pod naslovom »Združena arabska republika«.
2. Republika bo imela demo-
PISMO SLOVEMCEV IH HRVHT0V KUNCLERJU BMBU
Dunaj, 1. febr. (Tanjug). Za-kakor tudi hrvaško manjšino in stopniki hrvatske in slovenske ne vsebuje zgolj določil glede
manjšine v Avstriji so imeli preteklo nedeljo v Brucku na Muri sestanek, s katerega so p-oslali predsedniku vlade ing. Juli-usu Raabu in podpredsedniku vlade dr. Pittermannu naslednje pismo:
»Zastopniki po člen-u 7 avstrijske državne pogodbe prizadetih manjšin, Hrvatskega kulturnega društva na Gradiščanskem, Narodnega sveta koroških Slovencev ter Zveze slovenskih organizacij so dne 26. januarja 1958 v Brucku ob Muri premotrili sedanji položaj manjšin. Na podlagi tega posvetovanja naslavljajo imenovane organizacije ob pričetku leta na zvezno vlado naslednje pismo:
V Evropskem svetu je avstrijska delegacija posebno podprla resolucijo, ki ugotavlja, da ni treba ščititi samo posameznika, marveč celotno narodno skupnost.
Avstrijska vlada hoče nezadovoljiv položaj avstrijske manjšine v Južnem Tirolu razčistiti z bližnjimi pogajanji z Italijo.
Manjšinski šolski zakon in zakon o rabi slovenskega, uradnega jezika na sodiščih za slovensko manjšino na Koroškem sta v obravnavi.
V tej zvezi opozarjamo, da člen 7 avstrijske državne pogodbe zadeva tako slovensko
šolskega vprašanja ter jezika pred sodiščem. Dosedanje neurejene razmere ustvarjajo za manjšine položaj negotovosti, ki je povečana še radi zgodovinskih izkušenj na Koroškem in
na Gradiščanskem.
Primer Južne Tirolske dokazuje, da rešitev ni možma v kolikor mogoče utesnjenem razlaganju zaščitnih določb za manjšine in v obliki »okvirnih zakonov« (Rahmengesetze), marveč le z zaščito celotnih interesov manjšin v najširšem obsegu. Prepričani smo, da je zaščita manjšin izključno zadeva države, ki je podpisala državno pogodbo. Prepričani smo, da je zadovoljiva rešitev možna le ob sodelovanju prizadetih manjšin.
Ponovno naglašamo svojo pripravljenost za konstruktivno sodelovanje pri reševanju tega vprašanja.«
Ugoden Sas za mednarodno konferenco
COLOMBO, 1. febr. (Reuter). Češkoslovaški premier Široky in predsednik cejlonske vlade Bandaranaike sta danes izrazila trdno prepričanje, da je ugoden čas za mednarodno konferenco najvišjih predstavnikov, ki bi skušala rešiti obstoječe mednarodne probleme v ozračju razumevanja in sodelovanja med narodi.
kratični režim s predsednikom na čelu.
3. Republika bo imela eno zastavo, eno vojsko in enega predsednika.
4. Predsednik Naser bo 5. februarja tega leta pred narodnim svetom dal izjavo o osnovnih načelih združitve.
5. V roku 30 dni mora biti organiziran plebiscit v Siriji in Egiptu o združitvi dveh držav.
V sirsko-egiptovskih političnih krogih -pozdravljajo združitev Sirije in Egipta. Ta dogodek označujejo kot »največji dan v zgodovini boja arabskih narodov za združitev in neodvisnost«. Poudarjajo, da združitev obeh držav »predstavlja prvi, toda najvažnejši korak k vzpostavitvi popolne enotnosti arabskih narodov na področju Srednjega vzhoda«.
Kairski listi so svoje današnje številke posvetili izključno združitvi obeh držav. Vsi komentatorji ocenjujejo ta dogodek kot najbolj pomemben in menijo, da tudi posledice tega dogodka v tem delu sveta ne bodo manj pomembne. List »Gumhu-rija« piše, da je proglasitev združitve rezultat dolgih naporov in žrtev in da je to začetna točka odločilne faze boja arabskih narodov za združitev. Nastanek enotne egiptovsko-sirske države bo po mnenju lista znatno vplival na odstranitev ovir, ki so še na poti arabski enotnosti. Prav tako meni, da bo ustanovitev unije zagotovila zmago politike »pozitivne nevtralnosti'. List »Al Saab« pa meni, da bodo tudi drugi arabski narodi kmalu sledili Siriji in Egiptu.
Rodopulos na obisku ▼ FLRJ
Beograd, 1. febr. (Tanjug). —-Predsednik grške narodne skupščine Konstantin Rodopulos •
soprogo bo jutri z letalom prispel v Beograd na. 3-dnevni obisk Jugoslaviji- Spremljal ga bo funkcionar grškega zunanjega ministrstva Stefanos Roka-nas. Predsednik grške skupščine prihaja v Jugoslavijo na povabilo predsednika zvezne ljudske skupščine Petra Stamboliča, Konstantin Rodopulos je bil rojen leta 1896 v znani atenski družini, ki je dala vrsto politikov, kulturnih in javnih delavcev. Pravo je doštudiral v Franciji, nakar se je vrnil v domovino, kjer je takoj stopil v po-'litično življenje. Pred vojno j® bil večkrat izvoljen za poslanca, takoj po koncu vojne pa je postal obrambni minister v P®-pulistični vladi. Pred več kot petim,; leti je pristopil k Papa-gosovemu gibanju zbiranja grškega naroda, iz katerega je izšla današnja vladajoča radikalna unija. 2e štini leta je predsednik narodne skupščine.
Hm ©riški satelit v usemlrju
Prvi ameriški umetni satelit, ki so ga izstrelili včeraj zjutraj, kroži okrog Zemlje — V Taškentu so že ujeli satelitove signale
CAP CANAVERAL, 1. febr. (Reuter—AP). Predsednik ZDA Eisenhovver je davi.obvestil ameriške državljane, da prvi ameriški umetni satelit kroži okrog Zemlje, Dejal Je, da ie bil satelit uspešno izstreljen s pomočjo rakete »Jupiter C«.
Prvi a.m-eiiiški umetni je bil izstreljen davi iz Canaverala ter se je pojavil v vsemirju 17 tednov po izstrelitvi prvega sovjetskega Sputnika. Satelit je težak okrog 13 kg m' 360 gramov. V njem sta dve oddajni radijski postaji. Ena bo dajala signale na frekvenci 108 3 mega-ciklov, druga pa na 108 megaoiklov. Računajo, da bo prva oddajala signale dva do tri tedne, druga pa dva do tri mesece.
satelit raket »V-2« je po izstrelitvi ^a-Cape telita izjavil, da ie to začetek širokega programa za osvajanje vsemirja. Kasneje pa je izjavil, da je satelit davi ob osmih letel nad Los Angelosom in tako pričel svoj drugi krog okrog Zemlje. Istočasno le združenje ameriških radijskih postaj sporočilo, da so ujeli signale »hip, bap«, za katere menilo, da prihajajo iz ameriškega satelita. Po izjavi vom Brauna kroži ameriški satelit s hitrostjo
Ameriški satelit, ki so ga krstili »Raziskovalec«, je bil izstreljen iz poskusnega raketnega središča v Cape Cs.naveralu. Raketa »Jupiter C« ima 4 nadstropja. Prvi del Je odpadel že 4 minute po izstrelitvi rakete.
Konstruktor ameriškega umetnega satelita Werner von Braun, znani konstruktor nacističnih
fNads-Ve-vanb
Priprav® za avtomobilsko
c@ste Liublgana - Zagreb
BEOGRAD, 1. febr. Vodstvo LMJ je začelo z organizacijskimi in tehničnimi pripravami za izvajanje zvezne mladinske delovne akcije na avto-cesti Ljubljana—Zagreb. Te dni bosta dva sestanka predstavnikov CK LMJ, JLA in sekretariata zveznega izvršnega sveta za promet in upravo cest, na kateri se bodo pogovorili o raznih konkretnih vprašanjih. Na podlagi sprejetih zaključkov s teh sestankov, bo potem CK LMJ na svojem sestanku 14. t. m. izdelal podroben načrt celotne organizacije mladinske delovne akcije na avto-cesti Ljubljana—Zagreb.
Ta mesec bodo Izdelali tudi pravilnik o formiranju delovnih brigad in štabov. Na podlagi tega pravilnika bodo potem na sestankih vodstev in osnovnih organizacij LMJ formirane delovne brigade. Predvideno je, da bo v treh tednih izdelan tudi razpored odhoda posameznih iz-
men mladinskih brigad na avtocesto.
Kot je odločil CK LMJ bo vsaka delovna brigada imela največ 120 članov. Brigade kmečke mladine bodo delale na avto-cesti dva meseca, brigade srednješolske in visokošolske mladine pa 30 dni. Predvideno je, da bo delovni čas mladinskih delovnih brigad trajal šest ur na dan, prosti čas pa je predviden za njihovo dobro organizirano kulturno in zabavno življenje, športna tekmovanja, razne tečaje in seminarje ter podobno. Skoraj v vseh mladinskih taboriščih bodo instalirani televizijski sprejemniki tako, da bodo mladinci lahko gledali televizijske programe iz Zagreba in Ljubljane. Mladina bo imela na avto-cesti tudi svojo radijsko postajo, kakort udi svoj časopis. Predvidevajo, da bo vsaka delovna brigada imela svojo barako. Podjetje lesne in-
dustrije »Zavidoviči« je že ponudilo CK LMJ, da izdela nove velike barake za vse brigade. Poleti, ko bo na avto-cesti delalo preko 20.000 mladincev in mladink, pa bodo nekatere brigade verjetno spale tudi v šotorih.
Pri izgradnji avto-ceste Ljubljana—Zagreb bo sodelovalo skupaj okrog 50.000 mladincev in mladink. Prva izmena delovnih brigah v kateri bo 6.000 mladincev in mladink, bo začela delati vzdolž celotne trase avto-ceste 1. aprila. Mladinska taborišča bodo vzdolž cele trase, glavni štab delovnih brigad pa bo verjetno blizu Novega mesta. Zadružna zveza Slovenije je že obvestila CK LMJ, da bo preskrbo vseh mladinskih taborišč z živili od začetka do konca delovne akcije prevzela zadružna mreža v Sloveniji.
M. P.
Jugoslovanska razstava v Hanoju
Hanoj, 1. febr. (Tanjug). — V mestnem informacijskem centru v Hanoju so sinoči odprli razstavo jugoslovanskih fotografij, ki prikazuje razne vidike socialistične izgradnje v Jugoslaviji. Iz Hanoja bodo razstavo prenesli v razna druga vietnamska mesta- V mednarodnem klubu v Hanoju so te dni predvajali ..tudi dva jugoslovanska dokumentarna filma o izgradnji dežele in o življenju predsednika Tita.
Zasedanje vsekitajskega nacionalnega kongresa
Peking, 1. febr. (Nova Kitajska)- — V Pekingu se je danes začela peta seja vsekitajskega nacionalnega kongresa, na kateri bodo razpravljali o državnem proračunu in načrtu gospodarskega 'razvoja z leto 1958 ter o predlogu za reformo kitajske pisave. Na zasedanju je prisoten tudi Mao Ce Tung poleg drugih visokih kitajskih voditeljev.
Kongres je ob začetku odobril predlog mandatne komisije za naknadno izvolitev 32 novih ljudskih poslancev, ker je 11 poslanskih mest ostalo izpraznjenih zaradi smrti. 16 pa zaradi odpoklica desničarskih elementov in pet iz drugih vzrokov. Mandatna komisija je prav tako predlagala, da bi 38 poslancem odrekli pravico do prisostvovanja današnji seji kongresa.
28.900 km na uro. Po izjavah
nekaterih ameriških znanstvenikov bo krožil okrog Zemlje od 2,5 do 10 let.
Ce bi primerjali ameriški satelit s sovjetskima, bi dobili naslednje podatke: prvi ameriški umetni satelit ie težak 13 kg in 335 gramov in je cevaste oblike, prvi sovjetski satelit pa le bil težak 83,6 kg in je bil sferične oblike, drugi pa je bil težak 508,3 kg ter Je bil stožčaste oblike. Drugi sovjetski satelit ja bil dolg 4 m in 95 cm, medtem bo je ameriški satelit dolg pol metra. V drugem sovjetskem umetnem satelitu je bila poleg mnogih instrumentov tudi psica »Lajka«, v ameriškem satelitu pa je samo 4,5 kg instrumentov in dva majhna radiooddajnika. Ameriški satelit kroži za okrog 1600 lem na uro hitreJe od prvega Sputnika in za okrog 2000 km od drugega. Prvi sovjetski Sputnik Je obkrožil Zemljo v 98 minutah, drugi v 103,7 minutah, ameriški pa v 113 minutah. Prvi sovjetska satelit je bil izstreljen v višino 900 km, drugi na 1700 km, ameriški pa na 3200 km.
Na tiskovni konferenc. je dr. von Braun izjavil, da satelit »raziskovalec« normalno nadaljuje pot okrog Zemlje in da je njegova najvišja točka na poti okrog "Zemlje 2720 km, najnižja pa okrog 320 km. Naprave v satelitu normalno delujejo- Satelitova pot zaenkrat ne
gre žez sovjetsko ozemlje, vendar pa bi po mnenju von Brauna radijske postaje v južnem delu Sovjetske zveze lahko uja-le njegove signale.
Moskovski radio Pa Je javil, da so ob 11.30 v Taškentu ujeli satelitove signale.
TREME
Stanje 1. febr.: Nad srednjo Evropo in Balkanom se še zadržuje področje visokega zračnega pritiska, ki počasi slabi. V višinah doteka nad omenjene kraje topel zrak ln zato zasedaj še ni pričakovati bistvenih sprememb vremena.
Napoved za nedeljo:	Pretežno
Jasno vreme z delno oblačnostjo. Zjutraj in dopoldne po kotlinah megla. Temperature ponoči med — 8 in —13, v Primorju okoli 3, najvišje dnevne med 0 in 5. v krajih z meglo okoli —3, v Primorju do 13 stopinj C.
rUflPU ZDLr	27
liBET
SLOVENSKI
lidajo it/ Usla CaM/plsap ,-odJetJ« slovenska poroči valeč. — Dl rek tori Radi Janhaba. Glagol La odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. — Uredništvo« Ljubljana. Tomšičeva ulica-št 1 in I. telefon 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana. Tomšičeva ulica It. |/I1, telefon 23-522 do 23.526	— Oglasni
oddelek Ljubljana. Titova cesta 7. telefon 21-896. ca ljubljanske naročnike eO-453. ca zunanje 21-832. — Poštni predaj it 29. - Žiro račun pri Komu-cajni banki Ljubljana It 60-KB-5-Z-367	—	Mesečna	naročnina 230 din
* «tr. 1 SLOVENSKI POBOCEV1LBC f rt — i. februarja iwb
Na konferencah so včeraj predlagali:
.. je dejal Mijalko Todorovič, ko je na sestanku glavnega odbora Zvezne industrijske zbornice govoril v gospodarskih vprašanjih, ki so nastala pri uresničevanju novih zakonov
BEOGRAD, 1. febr. (Tinjar) Na včerajšnjem sestanku
upravnega odbora Zvezne indust rljske sbomice, na katerem so razpravljali o pogojih poslovanja industrijskih podjetij, kakor tudi o nalogah podjetij in Zvezne industrijske zbornice pri izvajanju novih zakonov, ki urejajo razdeljevanje skupnega dohodka gospodarskih organizacij, je govoril tudi predsednik odbora za gospodarstvo pri zveznem izvršnem svetu 3DJALKO TODOROVIČ, ki je mfed drugim dejal:
»Delo. ki smo ga prevzeli, da bi prešli na nove pogoje gospodarjenja, nam daje zelo pozitiven pouk. To pospešeno delo ta sestanke po združenjih in današnji sestanek upravnega odbora zbornice ter sodelovanje gospodarskih organizacij, združenj in zbornice z zastopniki organov državne uprave kažejo namreč, da moremo in moramo na ta način mnoge zadeve v prihodnje urejati hitreje in učinkoviteje.
Mijalko Todorovič je zatem govoril o neupravičenosti poizkusov nekaterih tovarn, da bi podražile svoje izdelke ter je poudaril »da zahteva način gospodarjenja industrije bolj disciplinirano. bolj znanstveno in bolj analitične odnose do po-Bameznin gospodarskih ukrepov. Na drugi strani industrijska podjetja še nimajo končne kalkulacije po novih instrumentih in jih še ne morejo imeti, ker naši organi še niso izdali posameznih predpisov. Znano pa je splošno stališče, da bomo skušali ohraniti lanske pogoje gospodarjenja. Točno je, da bodo zaradi uvajanja novega sistema nastale določene izpre-membe pri posameznih podjetjih. Praksa je bila doslej taka. da se ničesar ne sklene, dokler se državni organi ne posvetujejo z zbornicami. Po zakonu more zvezni izvršni svet dati določene olajšave tistim panogam, kjer pogoji gospodarjenja otežujejo njihov normalni prehod na novi sistem. Na podlagi analiz, ki se izdelujejo, bodo izvršeni popravki, in bodo prilagodili instrumente, da bi mogle vse panoge v celoti poslovati normalno.
Ni torej bilo pogojev za točno in realno kalkulacijo, iz katere b: izviralo povišanje cen. Znano je, da so pri sestavljanju
družbenega plana za leto 1958 stremeli za tem. da bi letos vnaprej uvedli take materialne odnošaje, ki bi maksimalno jamčili ne.obhodno stabilnost na trgu. O tem smo se že dogovorili z gospodarskimi organizacijami in na podlagi tega omejili investicijske sklade, ki se morejo uporabljati v letu 1958. Glede na to je okvir investicij popolnoma določen in imamo samo majhno možnost za določene popravke ob končni raz delitvi. Pri instrumentih smo bili ostrejši prav zaradi tega, da bi ohranili stabilnost na trgu Ako pa je potrebno na podlagi konkretnega stanja v posameznih gospodarskih panogah, da bi nekaj popravili in omiliTi instrumente, potem bo to pravočasno storjeno, da bi olajšali položaj teh gospodarskih organizacij. Bolje, da delamo na tako prožnen način, kot da bi, blokirali sredstva kakor prej.
Pri posameznih predmetih in posameznih panogah, ki so defi-citne na trgu, morejo biti tudi objektivni pogoji za večje cene. toda potrebno se je dogovoriti, da uredimo nevsklajenost gospodarstva in povpraševanja ter ohranimo stabilnost gospodarstva in trga.
Še pred dvema letoma smo zavzeli stališče, da je treba gospodarska gibanja in razmere na trgu čimbolj stabilizirati in zagotoviti, da se bo življenjski standard razvijal čim stabilneje in da se bo izboljševal glede na dane pogoje in možnosti, kakor tudi da moramo zagotoviti gospodarstvu. gospodarskim organizacijam, organom delavskega upravljanja in komunalnemu sistemu čim stabilnejše pogoje za gospodarjenje, da bi se ves socialistični mehanizem tudi na področju ekonomije in na drugih družbenih področjih čim
NeSiii o subjektivnih silah
(Nadaljevanje s 1- stran:) Ukor imaš v skledi, ne moreš pojesti, toda pazi in glej, kako bomo vsi okoli sklede zajemali. Če je skleda hudo materializiran pojem, je pa. zajemanje prepuščeno subjektivnim silam in te lahko zagrabijo za roko vsakogar, kt bi hotel seči pregloboko-. Tu moramo iskati krivdo, ne pa tam, kjer je ni — seveda po možnosti v čimvečji oddaljenosti od mesta dogajanja. Torej skledo imamo in sprememba nje same je vprašanje razvoja naših materialnih sil — uredimo torej še politiko zajemanja. To vprašanje pa moramo začeti reševati pri temelju — v družini, stanovanjski skupnosti, podjetju, komuni in. pri nas samih. To je vprašanje našega življenjskega standarda, ki. smo ga tako temeljito zmaličili, da je včasih res težko ugotoviti, kaj je in -kaj n;. Kupuješ hladilnik in govoriš, da standard pada (ker si ni s i mogel takoj omisliti še sesalca za prah), napeljuješ nove vode električne napeljave in se vprašuješ, zakaj sploh dai-ki (ker je elektrika sestavni del socializma, davki pa. seveda niso); greš na dopust na morje in se ne zavedaš, da je dopust v vzročni zvezi s tvojo storilnostjo dela (zakaj smo se vendar borili?)!
stabilne j e in zdravo razvijal. To je naša bistvena obveznost, in sicer dolgoročna obveznost, ter moramo zato naglo reagirati na vse pojave, ki bi mogli dovesti do kakšnih motenj. To je treba upoštevati, kadar gre za lokalne kalkulacije.
O ODNOSU PODJETJE — KOMUNA
Nato je govoril o odnosu podjetja do komune. »Ne bom mnogo govoril o tem, mi bomo po izvršnih svetih in drugih -rga-nih posvetili pozornost tej zadevi in preprečili nezakonitosti. V ostalem so bila v vsem razmerju med komunami in podjetji določene slabosti. Bila so tudi mnenja, da je treba podjetje enostavno izolirati od komune. da naj bi samostojno po-
Mislim, da ni treba Še posebej poudarjati milijard, ki gredo za socialno zavarovanje itd. itd. Toda za mnoge modrijane vse to ni standard! Standard — tako radi modrujejo, je znižanje cen in zvišanje plač na podlagi administrativnega ukrepanja, od zgoraj in ob
čimbolj pasivnem sodelovanju
vseh nas.
Mi pa po navadi pri vsem tem molčimo, se prizanesljivo ali pa celo všečno nasmihamo.
Toda prišel je čas, ko bomo morali odločno prekiniti takšno politiko. Vedno in povsod bomo morali povedati jasno in glasno: Naša svoboda in samostojnost je terjala žrtve, toda te žrtve so se nam bogato obrestovale. Milijarde investicij v našo zemljo prinašajo vsak dan nove sadove. Toda tud i mi moramo vsak dan postajati boljši mojstri svojega, dela in s pravično delitvijo dobrin ter z večjo storilnostjo dvigati našo življenjsko raven.
To je odmevalo v mojih mislih, ko sem zasledoval razpravo na zadnji konferenci komunistov občine Ljubljana -Center. Ta misel pa je železna volja velike armade, ki, če je složna, lahko vrže svet iz tečajev. kar je tudi v zgodovini dokazala.
slovalo in da nima komuna nobenega vpliva na njegovo delo itd.
Znano je, da poslovanje kakšne gospodarske organizacije, da njena politika, ki jo vodijo delavski svet, upravni odbor in vodstvo v kakem podjetju, ni njihova zasebna zadeva. To je javna družbena zadeva. Glede na to, kakor tudi na vse druge družbene funkcije, je podrejena nadzorstvu družbe, ki ga izvaja po določenih organih. Torej je tudi to delo podrejeno kontroli javnosti. Glede na to je politika v celoti (ne mislim poslovanja in poslovnih stvari) podrejena kritiki javnosti in družbe po ljudskih odborih itd.
Bili so pojavi zlasti v trgovini, da so delili tudi po 20 plač, ljudski odbor pa ni vedel za to, niti ni vedel, da je pristojen vmešati se in ugotoviti, ali so to odobrili delavci in ali je tak sklep sprejel delavski svet. Glede na to mora ljudski odbor pomagati delavskemu svetu. Prav tako pa pomagati industriji pri prizadevnosti, ampak je rezul-ja, pri gradnji stanovanj za delavce -in uslužbence itd.
Sedaj moramo najti način, da bi nekatere predpise izpopolnili in spoznali, kakšne so pristojnosti komune, kakšna je njihova odgovornost in obveznost do gospodarskih organizacij ter obratno.
Pojavlja se tudi vprašanje lz-premembe tarifnih pravilnikov, ker so nastali med posameznimi panogami in podjetji določeni odnosi, ki niso upravičeni. Zato minimalni osebni dohodki niso bili povsod pravilno urejeni in se mora to popraviti.
Kar se more že sedaj storiti v
podjetjih, je to, da «e pripravijo za vse, da ugotove kako organizirati delo, kako pripraviti kalkulacije in analize, da bi spoznali ali se vsi ti elementi strinjajo v celoti in če se ne strinjajo, naj se izvrše popravki, ki so dejansko potrebni. To je ogromno delo, ki ga mora naše gospodarstvo opraviti v prvem polletju. Zato je treba vse moči organizirati v tej smeri in vse politične činitelje, da bi kolektivu pojasnili pravice in dolžnosti v tem mehanizmu. Zveza komunistov in sindikat imata veliko vlogo, pa tudi drugi družbeni činitelji od najnižjih do najvišjih, da pomagajo gospodarski organizaciji k pravilnemu prehodu na nove pogoje gospodarjenja. Posebno vlogo imajo pri tem zbornice in združenj a. s
PROBLEM BLAGOVNEGA PROMETA SE SKRBNO PROUČUJE
Ko je govoril o razmerju med industrijo in trgovino, je Mijalko Todorovič dejal:
»Državni sekretariat za blagovni promet je skupaj z Zvezo trgovinskih zbornic in 'drugimi činitelji začel proučevati celotno področje blagovnega prometa. Gre namreč, za to, da je treba nekaj napraviti, da bi to področje čimbolj učinkovito poslovalo glede na celotni naš gospodarski razvoj. Seveda industrijska zbornica, njena združenja in industrijska podjetja ne morejo ostati nezainteresirana glede na organiziranje tega področja In blagovni promet, zlasti ne glede na maloprodajne cene svojih Izdelkov, predvsem za široko potrošnjo.
Ze doslej smo Imeli mnogo truda, da bi zainteresirali industrijo za poslovanje trgovine, zlasti kadar gre za prodajo njenih izdelkov, da bi vplivala na ceno in tudi na politiko na notranjem trgu v okviru družbenih planov itd. Kako naj se to izvaja, se proučuje. Prvi poizkusi na tem področju so pokazali vrsto problemov, ki so v glavnem v tem, da zastopniki industrije določijo maržo trgovini, kar trgovci brez obotavljanja odklanjajo. To je zaradi tega, ker se prej ne porazgovore, ker industrija ne izračuna dejanskih stroškov prometa, ne upošteva posebnosti In se ne spušča v skupno urejanje razmerja med trgovino in industrijo.
Kar sem rekel o industrijskih podjetjih, da ne morejo izpre-minjati cen neodvisno od družbe, velja predvsem prav tako za veletrgovine. Ne morejo se izvršiti kakšne lzpremembe v cenah pri prometu na veliko in prodaji na drobno, ako se prej ne doseže sporazum z družbo, s proizvajalci.
Sedaj pripravljajo v zveznem Izvršnem svetu ukrepe za usposabljanje naših upravnih organov, da bi izpremenili način njihovega dela in mogli naglo analizirati in urediti posamezne zadeve, ko se pojavijo. V tem smislu se niti zbornica niti združenja niso usposobila za +ako delo, čeprav so v zbornicah in združenjih zastopniki gospodarskih organizacij. Te organizacije niso dovolj sposobne za urejanje teh splošnih stvari, ki so važne za vse In da bi zavzele stališče glede na posamezne pojave.
Imamo enoten trg in enotne zakone, ki se morajo izvajati na kakem področju. To ne pomeni nobenega postopka, ki bi bil v nasprotju z decentralizacijo in samoupravljanjem s sistemom delavskih svetov in komunalnega sistema v družbi kot celoti. Naš trg je sestavni del planskega gospodarstva ter je potrebno dogovarjanje izmenjava mnenj, izpopolnjevanje taktike itd.«
Oseliii dohodni v gospodarskih organizacijah
V zadnji številki zveznega uradnega lista iz leta 1957 so izšle spremembe in dopolnitve dveh pomembnih pravnih predpisov, namreč uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij in uredbe o plačah delavcev gospodarskih organizacij. Prva določa zlasti to, da lahko zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora določi za zunanjetrgovinske gospodar-*ke organizacije na svojem območju, da morajo določen del sredstev, ki ga po določbah te uredbe lahko določijo za plače, vložiti v svoje sklade; pri tem mora gledati, da za plače preostala sredstva ustrezajo določeni produktivnosti dela. Razen tega pa lahko zbor proizvajalcev določi za posamezne skupina gospodarskih organizacij ali za posamezne gospodarske organizacije na svojem območJu tudi večji odstotek, kot je stopnja prispevka v družbene investicijske sklade; pri tem mora o.la-<lati, da tisti del dohodka gospodarske organizacije, ki osta-&e za izplačilo osebnih dohodkov, ustreza doseženi produktivnosti dela In da omogoča tako raven osebnih dohodkov, ki *ptr«2» ravni osebnih dohodkov
v nadevi d« javno« ti. Uredba o
dopolnitvi uredbe o plačah delavcev gospodarskih organizacij pa določa zlasti to, da ima zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora pravico zahtevati od. posamezne gospodarske organizacije, da delavski svet kasneje spremeni pravilnik o premijah, če pri ponovnem obravnavanju pravilnika o premijah tn premij ugotovi, da višina obračunanih ali izplačanih premil no ustreza ugotovljeni produktivnosti in realnemu gospodarskemu uspehu poamezne gospodarske - organizacij e. Delavski svet pri tej priložnosti odloči, ali naj naloži ponovni obračun premij od začetka leta, ali pa samo glede zneskov, ki še niso izplačani bodisi po periodičnem obračunu ali po zaključnem računu.
Namen navedenih predpisov je jasen in so ga že na široko obravnavali tudi v dnevnem tisku. Vedeti pa je treba, da so to spremembe in dopolnitve predpisov, ki so že razveljavljeni z vrsto novih zakonov, ki tvorijo podlago za novo delitev dohodka v prihodnje. Praksa je nuJnost teh predpisov, ki imajo seveda samo enkraten značaj,
Jasno pokazala. Ali v novem sistemu do česa takega ne more priti in ali novi sistem delitve dohodka taka nesorazmerja in neupravičeno visoko raven osebnih dohodkov avtomatično preprečuje? Odgovor na to vprašanje je velikega praktičnega pomena, saj bio hkrati z izkušnjami iz leta 1957 lahko pomagal za pravilno orientacijo gospodarskih organizacij pri njihovi tarifni 'politiki.
Ena izmed bistvenih potez novega sistema delitve dohodka je v tem, da je zgomJa meja plač eliminirana, ker je osebni dohodek del dohodka gospodarske organizacije in je odvisen od njegove višine. Cim višji je dohodek gospodarske organizacije, tem večji je potencialno tudi delež iz tega dohodka, za osebni dohodek delavcev gospodarske organizacije. Ta odnos sicer ne raste proporcionalno, toda stimulacija je vseskozi zagotovljena. S tem so na široko odprta vrata za p-ovečanie osebnega dohodka na podlagi 'Tečje prizadevnosti in večjih gospodarskih uspehov. Tarifna politika pa je pri tem v celoti stvar posamezne gospodarske organizacij« In popolnoma svo-
bodno deli tisti del dohodka, ki ji preostaja po plačilu splošno družbenih obveznosti. Cilji sistema delitve dohodka in konkretne gospodarske politike se tako ne realizirajo direktno s samim gospodarskim slstemocn, ampak šele po nadaljevanju te politike v okviru same gospodarske organizacije. Gospodarska organizacija ima tedaj možnost popolnoma svobodne akcije v širokih okvirih, ki Jih predpisi namenoma puščalo njej sami. Ta svoboda pa je seveda umestna samo kot večji stimulans za realizacijo naše gospodarske politike tam, kjer tega. z neposrednimi, predpisi ne moremo doseči. T3 svoboda gospodarskih organizacij je zato usmerjena ne v stihijo blagovne proizvodnje, ampak v izkoriščanj« tržne stimulacije za dosego splošnih ciljev naše gospodarske politike. Treba Je takoj povedati, da taka svoboda gospodarskih organizacij ne more voditi v oddaljevanje in negiranje naše splošne gospodarske politike, ampak da je samo zato tu, da privede do teh ciljev. Od samih gospodarskih organizacij j« tedaj odvisno, ali bodo svojo aktivnost pravilno usmerjale, tako da ne bo treba nlkakih intervencij skupnosti v tisto sfero njihove dejavnosti, kd pomeni področje njihovega
V soboškem okraju:
ZA ZVEZNI ZBOR:
V Ljutomeru Ivana K-efta,
dosedan j ega - zvezne ga lj udskega poslanca in predsednika občine Ljutomer, Toneta Trudna.
V Murski Soboti —’ Janeza Hribarja, političnega delavca.
ZA REPUBLIŠKI ZBOR:
V Fetrovcdh — Salovcih Sido Podleskovo, sekretarko okrajnega odbora SZDL Murska Sobota. Marijo Kortičevo, kmetico in Franca Finka, dosedanjega poslanca.	-
V Lendavi Stefana Gy8fja. direktorja tovarne dežnikov in inž. Jožeta Saba, inženirja v Nafti.
V 2. volilnem okraju Milana Franoičkina, sekretar j a občinskega kometija ZK Lendava in Miroslava Nagliča, tajnika Občine Lendava.
V mariborskem okraju:
ZA ZVEZNI ZBOR:
V občini	Maribor—Center Marijo Vifanovo, sekretarko komisije za mednarodne stike pri zveznem odboru SZDL.
V občini Maribor — Tezno dr. Maksa Žnuderla, pravnika in dosedanjega poslanca.
ZA REPUBLIŠKI ZBOR
V 81. volilnem okraju občina Maribor—Center Milana Apiha, predsednika OLO Maribor.
V Cmi Ivana Hercoga, predsednika občine,
V 85,- volilnem okraju občine Maribor—Tabor Vero Kolaričevo, sekretarko Predilnice in tkalince in Marico Steinpichler-jevo,	podpredsednico občine Tabor.
V ZVEZNI ZBOR PROIZVAJALCEV:
V	občini Maribor—Tezno Srečka Ješovnika, predsednik« delavskega sveta TAM.
V občini Maribor—Center Ado Kebrič, nameščenko MTT Maribor,
ZA REPUBLIŠKI ZBOR:
V 83. volilni enoti občine Maribor—Tabor Vladka Ma.lhna, člana izvršnega sveta LRS.
V Košakih Jožeta Globočnika, predsednika občin« Maribor— Košaki.
V Poljčanah Tineta Laha, podpredsednika okrajnega ljudskega odbora Maribor.
V Slovenski Bistrici Stefana Brumca, sekretarja občinskega komiteja ZK.
V Ptuju v 1. volilnem okraja Lojzko Stropnikovo, podpredsednico občine.
V 2. volilni enoti pa Ivana Kranjčiča, predsednika občinskega odbora SZDL Ptuj.
V Račah Franca Hojnika in Antona Vrhovška.
V REPUBLIŠKI ZBOR PROIZVAJALCEV:
V občini Maribor—Tabor Stanete Kun ta, Slavka Kobala, Jožico Rajšter in Irmo Repolusk.
V Teznem v 86. volilnem okraju Blaža Puriča, ključavničarja iz TAM in Vlada Oblaka iz Metalne.	M.	K.
V goriškem okraju:
ZA ZVEZNI ZBOR:
V 215. volilnem okraju dr. Aleša Beblerja, znanega organizatorja narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem.
svobodnega delovanja. To Je seveda tudi v interesu gospodarskih organizacij samih. C« pa gospodarske organizacij« svojih pravih interesov n« bodo znale pravilno oceniti, bo taka intervencija skupnosti še kako potrebna. Samostojnost gospodarskih organizacij je samo v sklopu našega celotnega gospodarskega sistema. Novi sistem dal« sicer večjo svobodo, nalaga pa tudi večjo odgovornost. In razen tega gospodarske organizacije tesneje povezuje z ostalimi družbenimi faktorji, zlasti s komuno. Zbor proizvajalcev se bo v takem sistemu lahko mnogo močneje afimiral kot predstavnik celotnega gospodarstva na določenem območju.
Gospodarske organizacije -odo morale predvsem upoštevati naše splošne gospodarske odnose. Zlasti se morajo zavedati, da j« dohodek, iz katerega se formira tudi osebni dohodek, rezultat ne samo elementov, ki so odvisni od njihove gospodarske prizadevanosti, ampak j« rezultat tudi cele vrste elementov, ki so izven njihove kontrole, zlasti pa tudi rezultat mnogih še vedno administrativnih elementov v našem gospodarskem sistemu. Samo od posameznih izvoznih koeficientov se na primer lahko kar nenadoma bistveno spremeni finančni položaj posamezne
V REPUBLIŠKI ZBOR:
V Tolminu v 18. volilnem okraju Franca Skoka, podpredsednika okrajnega ljudskega odbora Gorica.
V 25. volilnem okraju, v Šempetru pri Gorici Mila Vižintina, sekretarja okrajnega odbora SZDL.	0
ZA REPUBLIŠKI ZBOR PROIZVAJALCEV:
V Šempetru Fermana Slamiča, gradbenega tehnika splošnega gradbenega podjetja Ajdovščina. V 10. volilnem okraju za industrijsko skupino in v Novi
Gorici Tineta Ravnikarja, direktorja Tovarne pohištva Nova Gorica in direktorja goriških strojnih tovarn in livarn Jožeta Štruklja.
V trboveljskem okraju:
ZA ZVEZNI ZBOR:
Lidijo Sentjurčevo, podpredsednico zvezne ljudske skupščine.
Tineta Gosaka, podpredsednika OLO Trbovlje in Franca Dragana, podpredsednika Okrajne zadružne zveze;
ZA ZVEZNI ZBOR PROIZVAJALCEV I. SKUPINE
Lojzeta Ribiča, direktorja Trboveljskega rudnika, v Krškem Inž. Antona Koželja, glavnega inženirja rudnika Senovo In Staneta Koselija, direktorja Papirnice Radeče.
ZA REPUBLIŠKI ZBOR:
Staneta Nunčiča, predsednika ObLO in Julija Gliho, direktorja »E-lektro« na Vidmu, v Brežicah pa Jožeta Ingoliča, predsednika Glavne zadružne zveze, na drugi kandidacijski konferenci pa Franca Kimovca-Zigo. člana predsedstva glavnega od-
Sesti kongres Ljudske mladine Jugoslavije je z navdušenjem sprejel nalogo maršala Tita, naj zgradi mladina z veliko zvezno -delovno akcijo avtomobilsko cesto »Bratstva in enotnosti.« Ljubljana—Djevdje-laja. Maršal Tito je v svojem govoru na šestem kongresu jasno prikazal gospodarski, politični in vzgojni pomen te akcije za našo mladino, kakor tudi za mladino izven naših meja. Delovna akcija jugoslovanske mladine bo ponovno dokazala ne-razdružlj ivo enotnost naših narodov.
Za izvedbo te naloge se že pripravljamo, kajti glede na obseg del odseka Ljubljana—Zagreb je rok dovrši tv e s končnim datumom 29. november 1958 kratek. Vse delovno ljudstvo Jugoslavije bo to mladinsko akcijo podprlo in po svojih močeh prispevalo k izvedbi tega veličastnega in zgodovinsko pc-membnega objekta. V prvi vrsti j« dolžnost članov Strokovnega združenja podjetij gradbene stroke in industrije gradbenega materiala LR Slovenije, da po svojih močeh podprejo mladino Pri njenih naporih. Nujno potrebna bo pomoč In sodelovanje številnih gradbenih strokovnjakov, tako kvalificiranih m visokokvalificiranih delavcev, strojnikov, šoferjev, minerjev itd., kakor tudi gradbenih delovodij, tehnikov In inženirjev ter komercialnih in računovodskih kadrov. Potrebna bo pomoč v mehanizaciji, 'prevoznih sredstvih in
gospodarske organizacije, ne da bi imela sama gospodarska organizacija za to kakršne koli zasluge ali odgovornost. V sistemu naše obče potrošnje je cela vrsta elementov, ki- lahko bistveno vplivajo na obseg potrošnje tudi pri posamezni gospodarski organizaciji. Dispro-porci v cenah so drug'tak element. Rentabilnosti posamezne gospodarske organizacije š-» vedno ne moremo za zdaj presojati v absolutnih merilih itd. Popolnoma jasno je, da ob takih okoliščinah gospodarske organizacije ne morejo deliti svojega dohodka kot popolnoma samostojna organizacije brez sleherne zveze z ostalimi družbenimi potrebami. Čeprav si prizadevamo, da bi v našem gospodarskem sistemu prišli do tega, da bi bil uspeh posamezne gospodarske organizacije v celoti odvisen od popolnoma objektivnih meril, od delovanja ekonomskih zakonov, smo od tega še vedno marsikje precel daleč. Nobena gospodarska organizacija nima v .takih okoliščinah pravice zahtevati zase vseh gospodarskih rezultatov, ki jih finančno izkazuje. V danih okoliščinah je kljub večji objektivnosti pogojev gospodarjenja še vedno veliko odvisno od subjektivnih činiteljev, ki Jih Je treba pravilno upoštevati in
bora SZDL Slovenije in Ford« Šepetave«, direktorja posestvu »Rdeča zveza« v Stari vasi.
V ceijskejr okraju:
ZA REPUBLIŠKI ZBOR PROIZVAJALCEV:
V mozirski občini in v dela šoštanjske občine: ing. Desank« Kozič, v drugem delu šoštanjske občine Ivana Krošlja. na področju Kozjega, Laškega, Rogaške Slatine in Šmarja Franca Peršeka, delavca iz tovarne Lesna galanterija v Rimskih Toplicah.
V novomeškem okraju:
ZA REPUBLIŠKI ZBOR:
Za volilni okraj dela Novega mesta in Mirne peči Viktorja Avblja — Rudija, za 116. volilni okraj — za Smarjeto in Podgorje — Valeta Maksa, za volilni okraj Žužemberk in Dolenjske toplice Viktorja Zupančiča, za volilni okraj občine Trebnje ing. Vilmo Pirkovič, predsednico Zveze zadružnlc Slovenije, za volilni okraj Šentjernej. Kostanjevica predsednika OLO, Franca Pirkoviča, za volilni okraj Mirna in Mokronog Franca Kreseta-Čobana, za volilni okraj občine Črnomelj Nika Šiliha, sekretarja Izvršnega sveta LRS.
ZA ZVEZNI ZBOR:
Jožeta Borštnarja, sekretarja
Okrajnega komiteja ZK Novo Mesto, In Nika Belopavloviča, podpredsednika OLO Novo mesto.
ZA REPUBLIŠKI ZBOR PROIZVAJALCEV:
Za zahodni del okraja za industrijsko skupino ing. Branka Pcterneljai direktorja rudnika Kanižarica.
opremi ter namestitvi mladinskih delovnih brigad- Razen pomoči velikih gradbenih podjetij, ki imajo že izkušnje pri gradnji cest, bo nujno potrebno še sodelovanje srednjih in manjših podjetij naše republike.
Gradbena operativa Slovenije bo pri -mladinski akciji pokazala svojo sposobnost in voljo za sodelovanje in opravičila zaupanje družbe.
Strokovno združenje podjetij gradbene stroke in industrija gradbenega materiala LR Slovenije poziva vse člane, zlasti pa gradbena podjetja, da se s vsemi silami takoj pripravijo na delovne akcije. O pripravah in konkretnih prispevkih za izpolnitev nalogo naj nemudoma razpravljajo in sklepajo organi delavskega samoupravljanja obenem s sindikalnimi podružnicami, osnovnimi organizacijami
Zveze komunistov Jugoslavije, zlasti pa mladinski aktivi. Prepričani smo, da bo tudi tehnični kader, ki je zaposlen v gradbeni ope-rativi, 7. enaki-m navdušenjem kot Jugoslovanska mladina prevzel ln častno izpolnil zaupano nalogo. Z združenimi močmi bo akcija lahko uspešna in pravočasno zaključena, kakor to zagotavlja obljuba ter avtomobilska cesta Ljubljana— Zagreb 29. novembra 1958 izročena prometu.
Izgraditev avtomobilske cesta Ljubljana — Zagreb bo dokaz skupnih naporov in nadaljnji korak k dvigu standarda delovnega ljudstva-
Vse sile za izgraditev avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb do 29. novembra 1958!
Za Predsedstvo Strokovnega združenja;
Inž. Hugo Keržan, s. r.
Anton Nanut, s. r.
Jože Slapničar, s- r-
pravilno izmeriti. V vseh gospodarskih OTg.amzaclj.ah, kjer bi izgubili smisel za take objektivne proporce, kjer ne bi razumeli splošnih objektivnih pogojev gospodarjenja, bo treba toliko večje intervencije ostalih družbenih faktoriev izven podjetja. Naloga gospodarskih organizacij je, da v takih pogojih čimbolj ocenijo splošne gospodarske zmogljivosti, in da znajo presojati svoje gospodarske uspehe v realnosti naših pogojev. Toliko večja Je tedaj odgovornost tistih, ki vodijo gospodarske organizacije, če teh objektivnih pogojev ne znajo upoštevati, ali ki celo sami za s* skušajo izvleči korist iz naših splošnih težav, ker jih kot go-spod.airstveniki brez dvoma dobro poznajo. Kdo more bol.1e od njih pravilno oceniti realnost dohodkov posamezne gospodarske organizacije, saj so jim neposredno znani vsi elementi, ki so vplivali na določeni dohodek. Ne da se to presojati na splošno, za posamezno gospodarsko organizacijo pa se to da kaT najbolj. Vodje posamezne gospodarske organizacije zelo velikokrat niso prišli na to mesto kot gospodarski strohovnijaki, aim-pak v največ primerih kot politične osebnosti. Tej svoji vlogi se nikakor ne smejo izneveriti.
Klg
PODJETJEM GESBBElE STROKE LRS
Vabimo na počastitev dvestoletnice rojstva Valentina Vodnika, ki bo v ponedeljek, 3. februarja, ob pol petih popoldne pred pesnikovim spomenikom na Vodnikovem trgu. — V imenu Društva književnikov in Slavističnega društva bo govoril dr. Lino Legiša, v imenu novinarjev urednik Marjan Javornik.
ft.17-1 FEBRUARJA 1998	)	SLOVENSKI	POBOCSfUZO	J	lit.	3
Čemu?
Pred koncem Leta smo na tem mestu zapisali, da utegne biti Leto liri a. Leto sporazumov, Leto rešitve spornih vprašanj med Avstrijo m Jugoslavijo. Tega mnenja smo te zdaj, kajti v bistvu ni nobene ovire za to.
Prav te dni je bilo objavljeno sporočilo, da se bodo začeli, najprej na Dunaju, | nato pa v Beogradu, avstrijsko-jugoslovanski razgovori, ki imajo v bistvu namen, očistili dosster odnosov med sosedama vseh nerešenih aktov. Kounor vemo, sta obe strani pripravljeni sesti za zeleno mizo z največjo mero razumevanja za želje drugega.
Parlament in vlada na Dunaju se resno ukvarjata z vprašanjem uresničitve doio- '
čil sedmega člena v obliki zakonov o šolstvu in uporabi slovenščine pred sodišči. Delo poteka resda nekoliko počasi, I a morebiti, da je stvari to le v korist; upoštevati pa je tudi, da v pravni in parlamentarni državi kot je Avstrija, predpisana pot Od koncepta do zakonskega načrta in končno do uzakonitve in izvedbe zahteva rcoj čas. Neučakanost ne bi bila umestna. Končno je bilo ustreženo tudi upravičeni zahtevi zastopnikov slovenske
manjšine, da na meritoren način povedo pred odgovornimi, izvoljenimi zastopniki ljudstva svoje mnenje o načrt-h za njihovo bodočo usodo.
Za mero optimizma bi bilo torej razloga d-ovolj, če ne bi bilo nekaj motečih pojavov.
Ne brez nemira opažajo koroški Slovenci in gradiščanski Hrvatje, kako se zbirajo črni oblaki kampanje proti neka- i terim najbolj pozitivmim re-
l~tvam, ki jih je vsaj del od-govomih politikom v Avstriji pripravljen sprejeti, posebno zoper obvezno dvojezično šolstvo in za *pravico staršev*. Kar naprej je brati, tudi v glasilih ene od obeh vladnih strank. da »ne morejo dovoliti posiljevanja večina po manjšini.. .«
Do za Nemce v Astriji ni nevarna, fe bo na določenem ozemlju na Koroškem dvojezični pouk. je jasno. In prav tako, da Slovenci, če hočejo ostati svoji na svoji zemlji, nobene druge rešitve ne morejo sprejeti. Pa tudi dobrega sosedstva ne more biti, če naše manjšine v Avstriji ne bodo dobile, kar jim gre.
Zato so odveč bojazni obrambnega ministra g. Grafa, ki jih je izrazil na zborovanju koroške OVP v Celovcu pred tednom dni. Ne da bi se spuščali v razpravljanje o tem, če bi bile *manjšine na vsem svetu srečne, če bi imele tiste gospodarske, politične in kulturne pravice in svoboščine kot slovenska manjšina v Avstriji, ozir. na Koroškem«, se sprašujemo, čemu je bil mirt stru potreben tale odstavek:
• Kdor odobrava Avstrijo in riien demokratični sistem, nam je ljub in seveda enakopraven partner in državljan. Kdor pa tega spoštovanja do avstrijske ureditve ni zmožen, bo pač imel toliko poguma, da bo dosleden. Nikomur ne branimo izselitve Iz Avstrije. Na naših mejah ni žičnih ovir in obmejnih vojakov, ki streljajo, temveč zgolj odprte carinske zapornice, ki dovoljujejo vsakomur s čisto vestjo prihod in odhod podnevi in ponoči .-..«
Res je sicer, da je ena od značilnosti avstrijske koalicijske vlade — ki se ji je konec koncev težko ogniti — da včasih levica ne ve, kaj počne desnica, vendar bi pred začetkom mnogo obetajočih pogajanj in na tako občutljivem prostoru kot je obmejno ozemlje, take izjave odgovornih ministrov zlahka pogrešali.
Če koroška OVP ne zna drugače nabirati glasov za svoje kandidate pri občinskih volitvah, kot da aperila na nestrpnost, na najnižje instinkte določenega dela prebivalstva, bo pri Slovencih slabo odrezala. Eocialisto-m pač nihče ne more očitati, da. so slabi politiki in slabi Avstrijci, če podpirajo konstruktivno rešitev manjšinskega vprašanja. In če jim Ust. kot so »Salzburger Nach-richten« očitg, da. se držijo na Koroškem oblasti s pomočjo »tistih tri tisoč glasov koro-ikih Slovencev«, smo v svojem prepričanju samo potrjeni. Ali obrambni minister tem tri tisočem ponuja potni list, ali tudi stotisočem socialističnih. volivcev po vsej Avstriji? Kar pa zadeva manjšine, bi gospoda ministra opo-Moroli, da je član vlade, ki je t> Evropskem svetu z vsem rrcem podprla resolucijo, da fti zadosti zaščita posameznika, temveč narodne manjšina kot celote ... Seveda, če to ne velja le za južno Ttrol-tho in še to le za pravoverne If+Ai.	J.	Stala*
INTERVJU HBUSCEVA Z NOVINARJEM LONDONSKEGA »TIMESA«
Prebiti Je treba led
Po mnenju Hmščeva naj bi bil nengen konference naj višjih predstavnikov »prebiti led« in dati spodbudo za dosego sporazuma
LONDON, 1. febr. (AFP). V intervjuju s posebnim dopisnikom londonskega »TIMESA« je prvi sekretar CK KP SZ H r u š č e v izjavil, da bi bila Sovjetska zveza pripravljena privoliti na odložitev konferenc e na jvišjih 'predstavnikov Vzhoda in Zahoda, če zahodne sile smatrajo, da je rok dveh ali treh mesecev, ki ga je predlagala ZSSR, prekratek. Vendar pa Je poudaril željo sovjetske vlade, da bi bila ta konferenca čtmprej ter ni naklonjena ideji o predhodnem sestanku zunanjih ministrov. Po' besedah Hru ščeva naj bi bil cilj konference najvišjih predstavnikov »prebiti led« in dati spodbudo za dosego sporazuma.
Na vprašanje dopisnika »Timesa«, če Sovjetska zveza smatra, da bi načrt poljskega zunanjega ministra Rapacke-g a o vzpostavitvi brezatomske cone v osrednji Evropi lahko spremljal sporazum o klasični ooorožitvi. Je Hruščev*1 odgovoril, da ZSSR ne izključuje te možnosti. Pripravljeni bi bili diskutirati ne samo o posameznih omejenih vprašanjih, temveč tudi o širših problemih — j« dejal Bruščev. V končni liniji
želimo vsestransko razorožitev, v kolikor dlje bomo prišli po tej poti. toliko laže nam bo doseč; ta končni cilj. Pripravljeni smo upoštevati popolno p-e-p°ved atomskega orožja, popoln umik vseh čet z ozemelj tujih držav in likvidacijo vojaških oporišč v tej' liniji.« Hruščev je dodal, da b-- bilo treba zaradi oberiestran,skesa nezaupania razorožitev izvajati postopoma v dveh, treh, petih ali desetih etapah, ker bi M tem ustvarili
medsebojno zaupanje in vsakdo bi imel priložnost, »pokazati svojemu sosedu, da ni liudo-žrc«. V zvezj z neko D u 11 e -s°vo izjavo pa je Hruščev dejal, da so ZSSR potrebne močne oborožene sile, »da bi se lahko postavila proti vsaki nevarnosti, ne pa zato, da bi vsiljevala svojo volijo drugim državam, ali da bi zagotovila zmago komunizmu na svetu«.
Glede problema Srednjega vzhoda je prvi sekretar CK KP SZ izjavil, da ustavitev pošiljk o-rožja deželam tega sveta, ne bi zadostovala za pomiritev duhov. če je ne bi spremljal sporazum o nevmešavanJu v notranje zadeve arabskih držav. »Ustavitev dobav Orožja — 3e poudaril Hruščev — ne zadostuje. Arabskim državam je treba dati jamstva pred nevme-šavanjem v njihove notranje zadeve. Na ta način bi odstranili možnosti napada ali tuj« intervencije«.
Na vprašanje dopisnika »T 1 -m e s a«, če torel smatra, da bi sporazum o ustavitvi dobav orožja, moral imeti za pogoJ sklenitev sporazuma o nevme-šavanju v notranje zadeve arabskih držav, je Hruščev odgovoril:	»Tako jie treba rav-
nati, ker bi v nasprotnem pri-
HALLO BOT —
TI LOVIŠ! —
TELEGRAMI
BUDIMPEŠTA ,— Tu je bil sestanek veteranov upora ▼
Boki Kotorski, s katerega so poslali pozdravno brzojavko proslavi v Jugoslaviji. V okviru te proslave so odprli razstavo dokumentov upora mornarjev v Boki Kotorski.
BERLIN — Ameriške oblasti v Berlinu so se opravičile predstavnikom sovjetskega letalstva, ker je neko ameriško letalo brez dovoljenja letelo nad ozemljem Vzhodne Nemčije. meru arabske države smatrale. Incident se je zgodil pretekli mesec,
SAN JOSE — V Kostariki^ bodo danes volitve predsednika republike in novega kongresa. Glavna kandidata za predsednika sta predstavnik nacionalne osvobodilne stranke Francisco Or-lich, ki nživa podporo sedanjega predsednika Figueresa in Mario Ecandi, predstavnik opozicijske nacionalne nnije. Bodoči predsednik mora dobiti najmanj 40% vseh glasov, sicer pa bodo nove volitve.
LENINGRAD — Tu J« Mia 5 dni konferenca onkologov, katere se je udeležilo več tisoč znanstvenikov in zdravnikov iz vseh sovjetskih repnblik. Osrednje vprašanje je bila zaščita pred rakom. Določili s« širok načrt novih proučevanj in izpopolnjevanja organizacije za boj proti raka.
Suverenost nad vsemirfem
Predsednik Generalne skupščine Leslie Munro je predlagal, naj bi sklicali konferenco Združenih narodov, na kateri bi razpravljali o problemu suverenosti nad vsemirskim prostorom
da ZSSR spreminja svoje stališče in da se odreka svojim načelom, ki so v skladu z načeli Združenih narodov, z neodvisnostjo in nevmešavanjem«. Ob zaključku je Hruščev izrazil soglasje z mnenjem, da ae Velika Britanija ne more odpovedati nafti Srednjega vzhoda ter dodal, da dejavnost petrolejskih družb ni tuje vmešava-nfjiq«, ker j« °to popolnoma tr«ov»ka zadeva.
New York, 1. febr. (Reuter) Predsednik Generalne skupščine Leslie Munro je sinoči pred lagal, da bi sklicali konferenco Združenih narodov, ki naj bi proučila probleme suverenosti nad vsemirskim prostorom. Pre dsednik Generalne skupščine
smatra, da bi bilo treba sklica ti tako konferenco najkasneje v dveh ali treh mesecih, udele žiti pa bi se Je morali diplomati in znanstveniki. Dejal je, da je po njegovem mnenju treba nu.ino tako ukrepati, kajti razen Združenih narodov ne ve, kateri drugi forum bi lahke proučil tako obsežno in pomembno vprašanje.
Priprave za tako konferenco bi lahko izvedli t>n diplomatskih stikih In razpravljanju med britanskimi, ameriškimi, sovjetskimi diplomati in politiki. Leslie Muncro prav tako meni,
Italija nima svoje politike
(Od našega stalnega dopisnika)
RIM, 1. febr. (Po telefonu) V torek be zunanji minister zaključil zunanje politično razpravo, ki se Je začela v sredo. Danes in v ponedeljek poslanska zbornica ne zaeeda. Ker tudi od Pelle ni pričakovati Izjav, ki bi spremenile smer dosedanje zunanje politike v palači Chigi, nam od razprave, ki se je razvila v poslanski zbornici z več kot enomesečno zamudo, pre-
Tudi č« pustimo ob strani	rtajanju »italijanske« zunanje
vlogo, ki jo je Italija imela na	politike, je torej samo avtori-
pariškem sestanku Atlantskega	tativno potrdilo javne polemika,
pakta in pozneje, ob polemiki	ki se že dolgo razvija okoli ts-
o ameriških dirigiranih izstrel-	me o »ostarelo«ti v palači Chi-
kih, se zdijo ugotovitve treh	gi«, in o potrebi »po pomladi-
ostsne samo to, da primerjamo misli, izhodišča in gibala treh prvakov levičarskih strank ute- tvi«.
glavnih govornikov — Togliattia, garagata in Nennija — in da se ustavimo ob vsem trem lastn| ugotovitvi, da Italija »nima« •svoje zunanje politike.
Misli in pogledi, ki so jih
trije politični prvaki razložili o najaktualnejših mednarodnih vprašanjih, so znane. Morda bi bilo koristno posebej opozoriti na delno evolucijo pojmovanj v vodstvu socialnodemokratske stranke:	Saragat	se je v na-
sprotju s svojimi prejšnjimi stališči pridružil laburistom in zahodnonemškim socialnim demokratom v pogledu nevtralizacije in združitve Nemčije.
Ce primerjamo izhodišča in smer treh govorov, bomo ugotovili razliko ne samo med Sara-gatom, Nennijem in Togliattijem, marveč tudi med Togliattijem in Nennijem. Govor slednjega je potrdil občutek, da stoji njegov avtor trdno na italijanskih tleh, da izhaja izključno s stališča italijanskih nacionalnih in evropskih interesov, prizadevajoč si povezati v eno vse pozitivne pobude Vzhoda in Zahoda, in jim dati v konkretnih vprašanjih italijanski impulz. Nenni ne izhaja s stališča, da je en ali drugi blok a priori agresiven, marveč svari pred nevarnostjo, da se utegne ob nadaljevanju sedanje oboroževalne tekme enemu ali drugemu položaj izmuzniti iz rok, kar bi imelo katastrofalne posledice. Logičen zaključek teh ugotovitev so že znani konkretni predlogi za prve korake v smeri popuščanja in poziv vladi, naj se z.lastnimi zunanjepolitičnimi pobudami aktivno vključi v ta prizadevanja.
Tudi prvak KRI je prišel do enakih končnih zeključkov, toda pot do njih je bila bolj posredna. Togliatti je, izhajajoč s pozicij »obrambnega varšavskega pakta« in »napadalnega Atlantskega pakta«, obširno utemeljil vsestransko konstruktiv-
rvoj prispevate mednarodnem«
popuščanju.
Tudi Saragat je, ob ogorčenj«
ln škandaliziranju svojih cen-trističnih prijateljev Malagodija in Pacciardija ugotovil, da Italija nima lastne zunanje politike, in da bi s« v splošnem govorjenju o utrditvi miru morala slišati tudi beseda v Dantejevem jeziku. Za izhodišče svojih razlaganj o mednarodnih problemih, je vzel »obrambni Atlantski pakt«, ki da Je protiutež »napadalni varšavski zvezi«, konstruktivne spremembe v svojih nazorih okoli združitve in neut.ralizacije Nemčije pa je takoj demantiral s poznanimi tezami o vodilni vlogi Amerike v Atlantskem paktu in s političnimi pogoji za sestanek na naj«-višji ravni
Od vseh treh govorov, ki so v večinski stranki povzročili domala enako odklonilno stališče, je ostala torej skupna ena sama ugotovitev:	Italija nima
svoje lastne zunanje politike.
melj ene. v Rimu so na ' primer mnogo govorili o takoimenova-nem »neoatlantizmu« in pozne J e,-ko so američani pokazali antipatijo do tega izraza, o »italijanski pobudi na Bližnjem vzhodu«. Kaj je ostalo od te pobudeT Kup dvoumnih in neizkristali-ziranih pojmov. Italijanska vlada na primer ni določil* rtall-lišča do alžirskega vprašanja, niti do prizadevanja Tumižanov, da s« izmaknejo varuštvu Pariza. Arabce je nedvomno prizadela tudi odsotnost jasne ln nedvoumne italijanske sodbe o anglo-francoski akciji v Egiptu. Načrt za pomoč zaostalim deželam Bližnjega vzhoda, ki ga Je v Washingtonu z velikimi na-dami razložil tudi zunanji minister Pella kot logični rezultat novih italijanskih pogledov na bližnje-vzhodne probleme, je zapadel v pozabo in niti v Rimu ga ne omenjajo več. Italijanska pobuda na Bližnjem vzhodu pa se je ustavila že na pragu Bagdadskega pakta, o katerem se Rim, razen splošnih izjav, tudi še ni izrekel.
Togliattijeva, Saragatova in Nennijeva ugotovitev o neob-
Miran Šuštar
d« bo o problemu razorožitve morda govora še pred prihodnjim zasedanjem Generalne skupščine, ki bi se moralo začeti 16. septembra. Vsi pričakujejo, da bo prišlo do političnih razgovorov, ne glede na to, ali bodo to razgovori najvišjih predstavnikov, zunanijdh ministrov ali stalnih diplomatskih predstavnikov — j« dejal predsednik Generalne skupščine. Izrezi! j« optimizem zaradi • končnega rezultata teh razgovorov, ker smatra, da bodo vse odgovorne vlade »vztrajale na rešitvi problema razorožitve, .ker bi alternativa — eventualni neuspeh talkih razgovorov — imel pretežke im prestrašn« posledice«. To ižjavo je dal predsed-n&l Generalne skupščine v inter-
vjuju za ameriške radijske postaje.
Sef demokratske stranke ZDA Adlai Stevenson pa je sinoči
predlagal, naj bi komisija OZN za razorožitev vzela v pretres vse predložene predloge o razorožitvi. ter izdelala skupno poročilo. To poročilo bi s pojasnitvijo in približevanjem stališč lahko predstavljalo delovno
osnovo za resna pogajanja med nuklearnimi silami — je dejal Stev&nson. Dodal je, da j e še vedno za ustavitev ameriških jedrskih poskusov pod pogojem, da to ne bi škodovalo varnosti dežele. .
Diplomatska kronika
ATENE. — Jugoslovanski veleposlanik v Grčiji Mišo Pavičevič je izročil predsedniku združenja grških skladateljev Emanuelu Kalomirisu Orden jugoslovanske zastave. Kalomiris je bil »odlikovan s tem^ visokim jugoslov. odlikovanjem v znak priznanja za delo pri razvijanju sodelovanja na kulturnem področju med obema deželama.
Čudna nasprotja
Od naSeg> stalnega dopisnika
=2^35.®Kyr,r srjsrirrss iiišr -,iaka
r °frtkOVfr,ZVO<in3e	sareSLa	%£	vs?kaSVpomenile0:hSTudtS«
zaradi izpeljave naftovodov) in pa seveda v Ameriko, kjer je za francosko samoljubje Pri!
ta« « T' *EtaPl°”tor"1 »Jupiter hodnji teden bo verjetno po-koliko Imen • nebesno telo, kl- je doseglo šele svečen v Parizu tudi te m odlo-
n	L Ur ln ko!ikšn° Prikrito upanje v ime- čttvarrt kongresa; Gaillard in
nu Alta, ki naj bi morda se letos pripeljalo do »1958 Omega«) njegovi ministri bodo skušah dobilo vazno vlogo, da ohrabri Zahod in mn povrne samoza- spametovati predstavnike afri-upanje, na* pa življenska stvarnost sili, da odvrnemo svoj po- ” ' gled od teh resničnih pomembnih dogodkov in se vseeno zadr-«tm«> na bolj ali manj francoskih tleh.
Okvirne alžirske zakone so končno izglasovali z zelo majhno večino .52 glasov. Toda to je le okvirni zakon. Vlada bo sedaj morala izdelati nad 500 konkretnih dekretov, za tako veliko delo pa ravno nima mnogo časa. kajti do 1. oktobra
b; morala biti ta naloga končana. In kaj se dotlej še vse lahko zgodi!
Med tem pa je »Izbruhnila«
nova generalska afera. General Dufourt, inšpektor artilerije, je odstopil v znak protesta zaradi nekaterih častniških napredo " vanj, ki niso posledica vojaške
škh področij in jim morda dopustit; majhne ugodnosti, da bi pomirili nezadovoljstvo, ki s* je pričelo nevarno širiti na črni celini.
Francija skuša sicer ustvarjati vtis velike svobodomiselnosti, toda nekateri dogodki zadnjih dni dokazujejo, da je t* svobodomiselnost več kot ome-Nedavni razpust zvez* mohamedanskih študentov, 'kt
je izzval v mladinskih krogih
DISKUSIJA 0 ZUNANJEPOLITIČNIH VPRAŠANJIH ZAHODNE NEMČliE •
Kritika vladne politike
, Zohodnonemška vlada je odklonila vse načrte o združitvi Nemčije, sama pa ni predložila nobenega lastnega predloga
sposobnosti, temveč političnih vellk	in zadnja odločitev
razlogov in političnih protekcij. pEepoved-i Predvajanja filma Četrtega februarja bo skupščina *TamanSo« -na afriškem ozem-razpravljala o tem vprašanju. ’ nas vra5a v čaae papeških Toda stvar se s tem ne bo kon- prepovedi posameznih literarnih čala, temveč razširila na obtož- :n kulturnih del, ki niso ustre-be, ki se nanašajo na zlorabe v ?ale cerkvenim interes-om. Film zvezi z dobavami vojaškega ma- ]e nare3en po Merimejevem ro-, te,riala in kot tretje na strah manu' p"ecej svobodna in edi-
ki je zavladal v vojaških krogih v Alžiru, da bi zmanjšanje vojaških, enot zaradi skra.lšanla vojaškega roka utegnilo povzročiti nevaren položaj zlasti, če so glasovi o pomladni ofenzivi nacionalistov utemeljeni. Komunisti, zmerni in pužadisti bodo
na njegova nevarnost v očeh francoske vlade je ta, da ss ukvarja z borbo črncev za svobodo. Čuden postopek v 20. stoletju po toliko drugih umetniških delih, ki s0 priobčevale ljubezen do svobode. Kako naj b; se s tem strinjal zadnji od-
BONN, 1. febr. (TanJug) Diskusija o vprašanju enotnosti za aktivno zahodmonemško zu-Ncmčjje in zunanjepolitični pro blemi, ki se je po debati v nanjo politiko do vzhodnoev-Bundestagu nadaljevala po rad iu, na p°budo kanclerja Ade- ronskih držav, nauerja, je bila nocoj zaključena z govorom dr. Mendeja, zuna- Dr. Mendes je poudaril, da je njepolitičnega strokovnjaka svo bodno-demokratske stranke, ki zahodnonemška vlada odklonila le po moči tretja stranka v zah odnonemškem parlamentu.	vse predložene načrte o združitvi Nemčije, sama pa ni pred-	in skušali vsiliti skupi č i ni *” 'čim	za nar°dno prosveto, da bodo
Ko j« odgovarjal Adenauerju	sovjetskih predlogov o združit-ložila nobenega lastnega pred-	bolj temeljito razpravo o vseh	ods^eJ v vseh šolah posvetili
na njegov radijski lovor, je dr.	vi Nemčije, obrazloženih v no-	loga_ „Ni dovolj — je dejal po-	teh vprašanjih in š tem spraviti	naimanJ uro tedensko delu
  	Mende izjavil, da so dogodki	tah od leta 1952 do 1955, niso	slanenc svobodne demokratske	Gaillarda in njegovega” ministra	Rrancijs v. Severni Afriki. V
nost dosedanjih sovjetskih po- pokazali, da je kancler Ade- sprejele resno kot predmet če- stranke — negativno odgovoriti z* narodno obrambo v precejš—	ur*	naJ	bi	francoski	dijaki
bud na področju zunanje poli- nauer uporabil svojo moč za	tvemih razgovorov. Po besedah	na načrte Pfleidererja na Ede-	njo zadrego.	spoznali tehnične ir, humane
vsekakor izkoristili to priložnost Iok’ ki ga Je izdal° ministrstvo
tike in pozval vlado, naj da vpliv na tri zahodne sile, da
Industrijsko podjetje v Ljubljani - Moste
sprejme s takojšnjim nastopom:
BLAGOVNO KNJIG0V0DKINJ0, ADMINISTRATORKO
za opravljanje poslov v rvezl • socialnim zavarovanjem,
VARILCA in
TRANSPORTNEGA DELAVCA
Plača po dogovora.
Pismene ponudbe pod »T a k o J« 511-R v glasni oddelek.
t
■4
4
i
i
i
i
i
dr. Mendej.a bonnska vlada ni izkoristila niti vzpostavitve diplomatskih odnošajev s Sovjetsko zvezo za pogajanja o združitvi Nemčije.
spoznali tehnične in humane
nov načrt, na Gaitskellov načrt,	,	.	.	.	napore,	ki	jih	je	Francija	p-o-
če ni moč ponuditi nič boljšega	f bl ute§?1- svetila zaostalim afriškim na-
namesto tega«.	f	T koagresa Qe’ ™d°in, da bJ jlh dvignila na
■Pr.ič=]m,iei ^	^	-	m°krat-cne	stranke	Gvineje,	ki	višjo	kulturno	'raven.
Pričakujejo, da bodo v pri- je ostro kritiziral okvirni zakon
Dr. Mende je nato očital vladi, ker - ni sprejela vabila Vrhovnega sovjeta ZSSR. da bi delegacija zah. nemškega parlamenta obiskala Sovjetsko zve.
hodnjih tednih, ko bo kancler za afriška prekomorska ozerru na počitnicah na francoski Ri-	lja. Doslej se je Francija na
vieri, ' vladne in opozicijske	notranjem in zunanjem področ-
etranke skušale okrepiti svojo	ju hvalila z zakonom ia ga vse-
propagando med prebivalstvom,	lej .uporabljala kot orožje in
Medtem r>a socialni demokrati	dragocen dokaz svojega napred-
zo, kar bi bilo lahko koristno	začenjaj0 široko kampanjo pod	nega stališča’do afriškega'preža razbistritev raznih vprašanj	parolo »Ljudsko gibanje proti	bivalstva. Kongres pa j= izja-
v zvezi z možno rešitvijo nem-	at°™fki smrti«, pa bodo vladne	vil, da ta zakon Afričanov ne	3n	n	arue;	st,an.	-	-	...
Skega problema. Ministru za	*t"n_ke- ka,kor Tlakujejo. _ za-	zadovoljuje več in bi se morali	^	niikakor	ne	dovoli	da ’bi ta’
zunanje zadeve pa je Mende h le novo zumanjopolitično vsi združiti in zahtevat, pove- nanredek hodil ™ «vnii nnravr*i očital, da parlamenta ni «ezna- ?ebato v Bundestagu, pričafcu-	napredek hodil po svoji naravni
nil
Vsi ti odloki, vsa ta različna dejanja brez dvoma govore o čudnih nasprotjih, ki vladajo trenutno v Ifrancoskih politični!* in vladnih krogih, o naporih na eni strani, da se prikažejo kot država, ki ja vselej skušala omogočiti napredek na ozemljih, ki jih je upravljala in ha drugi strani kot država,
IMfl ■>■■>!»»« ••*•••*•» •«•*«•••• *••*•«*•• •#•*••*•« •
da parlamenta ni «ezna-	v	-bundestagu,	pričaku-	Čanje in razširitev vloge terito- pot; razvoia in dosegel eille ki
memorandumom bivšega	da	ho^° * Pripravljenimi rialnih skupščin, d-a bi vladni »ih nje , nasiIni ukrepi ne mo-
veleposlanika zvezne republike ^opi nevtralizirale uspeh, ki svet,; morali končno prevzeti v rej0 preprečiti v Beogradu dr. Pfleidererja. ki ga opozicija doživela pretek- svoje roke popolno odgovornost
ip predložil konkretne predloge H tedeo,	upravljanja in da mora za vse-	Vida	Hreščakov*
AVTOR »KUUCEV SV. PETEK« PRIPRAVLJA NOVO KNJIGO
T teh dneh bo rimski preiskovalni sodnik pred težavno ln zapleteno nalogo. Postaviti bo moral piko na »i« preiskavi, ki se vleče že tri leta in ki naj dožene, kakšna je krivda desetih preiskovancev, obtoženih, da so klevetali papeža in vero.
Gre za preiskavo proti direktorjem ali lastnikom desetih večjih rimskih knjigarn (Noe Fontana — knjigarna »Bocca«; Alfre-do Montelli 5— »Hoepli«; Luigi Nardelia — »Messaggerie italia-ne« in drugi), ki so obtoženi, da ■o uvozili in prodajali »podtiklji-vo in nemoralno« knjigo o vatikanskem življenju .Ključi sv.
1!
Petra« (tudi v slovenščini); le-ta je pred tremi leti povzročila, da je ime njenega avtorja, Roger Peyrefittea, zaslovelo ne samo v Franciji, marveč širom sveta.
Preiskovalni sodnik bo torej pred težavno in juridično izredno zapleteno odločitvijo, ki doslej nima precedenta. Lahko je n. pr. določiti, ali je avtor nekega dela kriv za klevetanje ali ne. Toda v konkretnem primeru ne gre za avtorja obtoženega dela, ki je tujec in njegovo bivališče ni v Italiji. Obtožba ni naperjena proti njemu, marveč proti tistim, ki so njegovo delo prodajali. Ob tem pa se pojavi vprašanje, ali je knjigarnar, ki prodaja deset in več različnih del, lahko odgovoren za hoteno klevetanje, čeravno ne prebere in ne more prebrati niti desetino knjig, ki polnijo njegove izložbe in knjižne police...
Preiskava proti rimskim knjigarnarjem — v drugih mestih Italije knjigarnarji, ki prodajajo »Ključe sv. Petra« niso v preiskavi in domala nemoteno, vsaj z juridične plati, naprej prodajajo »corpus delicti« rimske obtožbe   se vleče že tri leta. Medtem ko desetorica rimskih obtožencev zaradi »Petrovih ključev« že tri leta ne more niti v inozemstvo, niti na lov (vsaj teoretično, kajti kdor je v preiskavi, ne more dobiti potnega lisxa in lovskega dovoljenja), je pravi povzročitelj te nesreče, Roger Pey-refitte napisal in izdal že drugo knjigo iz vatikanske trilogije »Malteški vitezi«, v Rimu pa je govoril tudi o svojih ustvarjalnih načrtih za bližnjo prihodnost ...
Ko je Peyrefitte nasmejan izstopil iz letala, ki ga je iz Pariza prineslo na rimsko letališče Ciampino, ga je množica novinarjev ob šklopotanju »flashov« zasula z vprašanju
»Kaj je res, da pripravljate novo knjigo o tajnem življenju v
Vatikanu, o vatikanski politiki In o vatikanskih običajih in navadah? So mar resnične govorice o vaši novi knjigi »Vatikan in nemški kler« oziroma »Tevtonski Vatikan« ...«
Za debelimi lečami njegovih očal zaigra v očeh ironičen in duhovito zloben nasmešek: »Ne — pravi — to knjigo šele pripravljam, to se pravi, imam jo v načrtu. Za sedaj pa se mislim lotiti biografije otoka Capri; Capri v prvem četrtletju našega stoletja. Capri, ki je videl Axela Muntheja in Maksima Gorki-ja... t. j. Capri v dobi, ki je najbogatejša, kar jo otok pozna, od Tiberija pa do danes...
Pobudo za roman mu je dalo trimesečno bivanje na Capriju in seveda želja brskati po preteklosti tega sinjega otočka pozabe.
krat, ko so bili časovno še preveč blizu resničnim delom. Zgodba, ki jo nameravam opisati, je resnična in priče te zgodbe Še žive,« še enkrat poudarja Peyre-fitte. Za lečami očal mu zaigra sarkastičen nasmeh človeka, ki z zadovoljstvom zmagovalca odkriva tenčice, ‘ ki bi morale dobremu imenu nekaterih na ljubo ostati nedotaknjene ...
Kako daleč pa so priprave za novo knjigo? Dokumentacija in material za vse njegove junake, ki bodo zaživeli na Capriju, v Napoliju in v Rimu, je že »v žepu«. Zbrati mora samo še material za pariško poglavje svojega -dela, nakar ee bo spomladi usidral v Taormini, blizu Kata-nije in upa, da bo v miru sicilijanskega okolja do jeseni končal biografijo otoka v »zlati dobi«.
Ne bi bilo naravno, če ne bi
razgovor spet nanesel na zadnjo knjigo iz vatikanske trilogije, na
Jg
Rim: Angelski grad, v ozadju Petrova cerkev
Pisatelj nam bo predstavil reprezentativnega junaka »zlate dobe«, ki je dala otočku značilno podobo: za Peyrefittea je Capri tiste dobe oaza sredi sveta, ki je komaj izšel iz silovitega pre-obražanja in je že na pragu novega sveta, ki se v konturah šele zaznava. Peyrefitteov junak je Francoz, ki se je v spopadu z moralo in družbo zatekel na Ca-
Novost za Ljubljano!
L FSSTIVSLNa KEBUTfl
»Elitni karnevalski ples« v soboto, 15. februarja
pri, misleč, da najde mirno zatočišče, toda kljub temu požanje težke udarce, i od družbe i od njenih zakonov.
»Moj junak je resnično živel — nadaljuje Peyrefitte — in tudi osebnosti, ki ga obdajajo in s katerimi se spopada, so resnične. Ko govorim o bodoči knjigi mislim tako na kvaliteto kot na dokumentacijo, o moralnem konfliktu, doživetem in,plačanem, v okviru družbe, opisane s peresom neovrgljivih dokumentov.«
»Družba, v kateri živi in s katero se spopada moj junak — pravi živahno avtor — je družba, ki jo je opisal Proust. On ji je moral dati romantično primes, ker je izbral svoje »junake« ta-
»Vatikan in nemški kler«, in seveda na vatikansko reakcijo na njegovi prvi dve knjigi iz trilogije, t. j. na »Ključe sv. Petra« in na »Malteške viteze«.
»Moji prvi dve knjigi iz te trilogije opisujeta »Človeško komedijo«, ki je pogosti dvojnik »Božanske komedije«; toda niti pri eni niti pri drugi nisem imel destruktivnih namenov, kot mi očitajo cerkveni krogi. Sicer pa — nadaljuje — pobudo in informacije za obe knjigi sem dobil izključno iz religioznih, visoko religioznih krogov v Italiji. Le-ti s svojo pobudo prav gotovo niso imeli namena delati reklame za avtorja, marveč so skušali samo plačati svoj obclus resnici...«, To je vsa Peyrefittova replika na napade katoliške cerkve v zvezi s publikacijo »Ključev sv. Petra« in »Malteških vitezov«. (Peyrefit-te je namreč prepričan katoličan. V Rimu in tudi v vatikanskih
krogih vztrajno krožijo govorice, da se ima za izčrpne podatke zahvalit kardinalu Tisserantu, In da je zato kardinal v nemilosti pri »ključnih« osebnostih vatikanske hierarhije. Čeprav teh govoric ne kaže jemati doslovno, ker se notranja dogajanja za Bronastimi vrati odvijajo v komaj zaznavnih odtenkih za laika, pa jih seveda tudi ne gre popolnoma zanemariti dz njih je treba izluščiti ustrezni odtenek in si z njegovo pomočjo ustvariti predstavo izredno delikatnih odnosov med visokimi cerkvenimi dostojanstveniki!)
»In kako je z dokumentacijo za »Vatikan in nemški kler«? Vam ne bodo delali težav?«
Peyrefitteu se spet zasvetijo oči. »Kaj mislite, da so mi prvič oni dali dovoljenje? Sicer pa, že dokumentacija, ki sem jo zbral za prvi dve'Icnjigi, je tako obsežna in še ni izrabljena, da bi že sama po sebi zadostovala tudi za tretjo.« Cerkvena svarila katolikom, naj Peyrefitteu, ko pride v Rim, ne nudijo nobenih informacij, so prišla torej prepozno in so ostala brezuspešna — 'material je že tu! »Nemški kler v Vatikanu« ne bo knjiga o Nemcih za vatikanskimi zidovi, marveč bo dokumentirano delo o vplivu, ki ga imajo visoki nemški prelati na vatikansko politiko do francoske cerkve, na katoliški integralizem, ki • je odgovor na elastično politiko Cerkve v Franciji, kot jo želj francoski kler, in na trdost ter nepopustljivost, s katero reagira Vatikan na najbolj pereče probleme Cerkve v „ Franciji, ki je uradno še vedno »Prva hčerka katoliške Cerkve.«
»Toda ne mislite, da imam s tem ambicijo simbolično spet vdreti mestna vrata pri Porti Pii,« ser je zlobno nasmehnil Roger Peyrefitte, ko se je z neprisiljeno eleganco dvignil s fotelja v foyerju hotela »Quirina-,le« in se po prav tako neprisiljenem slovesu počasi, nekoliko sklonjene glave, napotil proti svojemu apartementu v drugem nadstropju ...
Medtem ko zbira Peyrefitte zadnji material za svojo »Biografijo Caprija« in pripravlja kovčke, da se za nekaj mesecev preseli v Taormino, se preiskovalni sodnik ubada s problematičnim juridičnim rebusom, kakšen odnos postaviti med državnimi zakoni o klevetanju in med neprostovoljnimi klevetniki, v konkretnem primeru rimskimi knjigarnarji, ki so prodajali knjigo, obtoženo od cerkvenih oblasti, da kleveta Svetega očeta in vero...
Miran Šuštar
k_.
Pogled z okna londonske borze na finančni center Britanije. Na levi je palača londonskega župana, na desni pa poslopje Bank of Englad, angleške banke, ki dirigira bri-%	tansko	finančno	življenje
f 9
Osumljena
Iz Threatfneedle
LONDON, 31. jan. Ze davno je nekdo rekel, da je zgodovina londonskega Citya zgodovina britanskega imperija. Vojske »njegovega veličanstva« so zavzemale neznane dežele temnih eelin, v Cityu pa je raslo bogastvo in se je nabiralo v blagajnah njenih bank.
treeta
City of London, to je mesto neštevilnih palač in cerkva, mesto, ki je pred več kot 300 leti ponudilo svojemu kralju IVilli-amu III. 1,2 milijonov funtov, da je lahko nadaljeval vojno proti Louisu XIV. Za plačilo je dobilo dovoljenje za -ustanovitev družbe in guvernerjev angleške banke. Od takrat se je marsikaj spremenilo, od nekdanjega mogočnega cesarstva legendarnih vojskovodij je ostalo vsega nekaj kolonij in mandatnih dežel. City, nedotaknjena prestolnica šterlinškega področja, katerega .meje se domala krijejo z nekdanjim imperijem, pa je obstala. V London City so ljudje zmeraj prihajali, da bi »delali denar«, toda da bi bili priznani, so ga morali dobavljati po pravilih nenapisanega in zato nič manj pomembnega zakona o fair playu. Pri tej »pošteni igri« način in sredstva, kako obogatiš ne štejejo,, temveč le pravila, po katerih se je bogastvo med gentlemani Citva »razporejalo«. Toda bogastva niso cenili po tisočih, milijonih ali desetinah milijonov funtov, ampak po ugledu, poštenosti, znanju in treznosti, kar se je v kodeksu Citya imenovalo in se še danes imenuje »kredit«. To se pravi, da podlaga te »busi-ness« ni denar sam ob sebi.
PODJETJE ZA PTT PROMET
sprejme v službo v Ljubljani
1. več absolventov popolne gimnazije in ekonomske srednje šole,
2. več absolventov z dovršeno nižjo srednjo šolo,
3. več moških z osnovno šolo.
POGOJ: starost od 17 do 25 let, popolnoma zdrav, stanovanje v Ljubljani.
Plača po tarifnem pravilniku.
Nekolkovane prošnje z izčrpnimi življenjepisi naj prosilci vročijo osebno upravi podjetja, Cigaletova 6 ali upravi področne okrajne pošte.	540-R
KDO JE GENTLEMAN?
V slavni dobi osvajalne prekomorske romantike, so v vse-močni trgovini uživali »kredit« sanjo tisti, ki so imeli denar in premoženje. Kdor ga ni Imel, tudi gentleman ni bil. Res, danes se lahko tudi »City bankers« lahko štejejo za gentlemane, zato pa še vedno mmajo pravice, da bi opravljali naj višje službe na »dvoru« Citya, da bi bili člani upravnega odbora Angleške banke. To pa ni malenkost, kajti vloga Angleške banke je v življenju Citya izredno pomembna. Članstvo v upravi
ni lahko, kajti tradicionalno pravilo zahteva, da upravitelji Angleške banke, ne smejo izkoriščati služb "'informacij za zasebne koristi in jih tudi ne smejo zaupati drugim. Častni kodeks ljubosumno varujejo. Kršitev ne prinese Me izgube »kredita« te ali druge osebnosti, temveč predvsem kvari ugled direkto-rija banke, katere sveta dolžnost je varovati ugled ustanov, ki jim služi.
V direktoriju banke je 18 ljudi: 6 od teh so uslužbenci banke, ostalih 12 pa takoimenovani zunanji direktorji, ki so zasebno večidel trgovski bančniki. Zato morajo biti tako pošteni, da bodo znali uspešno voditi svoje zasebne banke in pri tem pozabiti, kar zvedo kot direktorji Angleške banke. Vsa težava pa je v tem, da v njihovi službi pri »dobri in stari lady« iz Thre-adneedle Streeta — tako so imenovali Angleško banko že parlamentarci Williama III. — slišijo novice, ki so včasih lahko »koristne« njihovim zasebnim podjetjem. Skušnjavi se je težko ogniti. Zato ni čuda, če je v nedavni bančni aferi dva upravitelja zagrnil oblak suma. Kot direktorja Angleške banke sta vedela vnaprej, da bo obrestna mera zvišana za 2°/o in kot direktorja več bank bi lahko lepo zaslužila.
Ali sta to storila?
MELODIJE JE TREBA
IGRATI PO POSLUHU
Vse britanske banke vlagajo svoje glavne rezerve v takozva-ne »gilt-eaged« (v prevodu: zlato obrobljene) vrednostne papirje. To so obveznice in delnice državne izdaje s trdno vrednostjo in lahko spremenljive v denar. Manj ali več je bilo jasno, da bo morala vlada storiti nujne monetarne ukrepe proti inflaciji in nadaljnjemu padanju vrednosti funta. Da bi ukrepe lahko uspešno izpeljali, so
jih držali v naj večji tajnosti* Na razpolago sta- dve poti: ena je razvrednotenje denarja. V tem primeru je bolje imeti vrednostne papirje trdne seveda, kot pa denar. Drugi način ja zvišanje obrestne mere, takrat pa se bolj izplača prodati zlato-obrobljene papirja in imeti denar, kajti denarne naložbe s« obrestujejo višje. ■
Vlada se je odločila za zvišanje obrestne mere in prodala precej zlato obrobljenih vrednostnih papirjev.
Na vprašanje razsodišča, ki J« razpravljalo o tem težavnem primeru deljene zvestobe, ja eden od obeh obtoženih direktorjev odgovoril:	»Melodijo j«
treba igrati po posluhu«. S tem je hotel povedati, da med službo v Angleški banki pozablja na koristi svojega zasebnega podjetja, ko pa je doma, pozablja, kar je zvedel kot direktor Angleške banke,
Ali sta direktorja, da bi požela špekulativni dobiček za svoja podjetja, prekršila načela o »kreditu«?
Razsodišče ni moglo najti dokazov za njuno krivdo in ja zato odgovorilo z »ne«.
Vendar razsodišče poudarja v svojem poročilu, da so direktorji, ki se znajdejo v precepu med zvestobo Banki in obveznostmi do svojih podjetij in poslovnih klientov, »v zelo težkem in vznemirljivem položaju«. Za rešitev iz teh zadreg da Mo potrebne »skoraj nadčloveške vrline«.
To je ugotovilo razsodišče, posledice in sklepe pa prepustilo v rešitev vladi in parlamentu.
Očitno je, da trojica modrih in poštenih sodnikov ni mogla rešiti uganke, ki si jo je zastavila. Toda živimo v dobi, ko ne verjamemo dosti v človeške vrline. Ali sb jih nekoč tehtali na manj natančnih tehtnicah? Vprašanje je postavljeno in njegovo aktualnost potrjuje dejstvo, da je izzvalo v javnosti široko razpravo o bodočemu načinu upravljanja Angleške banke.	Jože	Vrhovac.
London. »Zlata doba, leto 0«: tako bi lahko režiser prihodnosti naslovil film o dneh, ki jih preživljamo. Stroj, ki so ga zgradili britanski znanstveniki, da bi ukrotili ogromno enegijo, ki se razvija ob fuziji atomov in jo spremenili v elektriko, so krstili »Zeta«. Pod to značko razumemo: »Stroj za termo-nukleamo energijo 0«. Ta ničla je najskrom-nejše priznanje: trenutno namreč reaktor v Harwellu ne proizvaja skoraj nič uporabljive energije. Pa vendar bo »Zeta« prototip vseh strojev prihodnosti, ki bodo človeštvu omogočili, kakor je dejal Hruščev, uresničiti »najstarejše sanje«. Zahvaljujoč »Zeti«, se bo uresničilo prerokovanje, izrečeno pred dvema letoma v Ženevi: »Pjroblem industrijske energije bo rešen za zmeraj, kajti gorivo ne bo stalo skoraj nič in ga bo toliko, kot je težkega vodika v oceanih«. Priče smo bili drugemu odkritju ognja. Človek živi na zemlji že 250.000 let, samo trenutek v zgodovini sveta. Morebiti se mu je pred 60.000 leti prvič posrečilo prižgati ogenj, *o je z. umetnimi sredstvi obnoviti pojav, ki ga je do tedaj navdajal s praznoverno grozd. Pred 8000 leti se je človek zavedel, da ‘lahko goji žito.
To pa je bil šele začetek vplivanja na naravd; toda naravne sile so bile zanj še zmeraj bogovi, ki jih je včasih lahko prepričal ali potolažil s prošnjami in žrtvami, nikoli pa uklonil s svojo lastno voljo. Znanstvena in tehnološka civilizacija je stara samo 200 let, toliko kot parni stroj, ki ji je dal odločilni zalet. Leta 1945 je človek s sprostitvijo atomske energije dosegel najpomembnejši tehnični napredek po odkritju ognja. Toda namesto, da hi se počutil bliže osvojitvi prostora, ge je čutil uklenjeriega od strahu, ki ni bil nič drugačen'od praznovernega strahu njegovih predzgodovinskih prednikov.
Ne glede na politiko in nevarnost vojne, sta prišla spajanje in cepljenje atomov v zgodovino ■ edinole kot uničujoči sili. V pr-Vem trenutku so menili, da je vodikovo energijo nujno treba enačiti z vodikovo bombo, kajti če bi jo hoteli sprostiti, bi marali za določen čas obdržati temperaturo na stopnji, kakršna je globoko v osrčju sonca.
ANGLEŽI SO PREMAGALI ATOMSKI STRAH
Tedaj so mislili, da človek lahko tako temperaturo doseže samo za hip, to je v trenutku eksplozije atomske bombe (Hirošima in Nagasaki) in to so zaradi tega uporabili kot vžigalnik za vodikovo bombo. Torej orodje smrti in samo smrti.
Zdaj so britanski znanstveniki osvobodili človeka strahu. Visoko cenjeni znanstvenik sir John Cockcroft, ravnatelj Harwella,-je prepričan, da bo človek čez kakih 20 let imel v rokah ključ, ki mu bo dal na razpolago skoraj zastonj brezmejne količine energije, ujete v oceanih vsega sveta, stikalo, ki mu bo dalo elektriko (brez. računov) za milijone let prihodnosti.
Čudežno rojstvo »Zete« je bilo ob treh zjutraj 30. avgusta lani v harwellskih laboratorijih. »Zeta« je rdeč in rumen reaktor iz aluminija in stekla, ki tehta 150 ton in je stal okrog 800 milijonov dinarjev. Zgradili pa so ga delavci Metropolitan Vickers iz Manchestra, ne da bi vedeli, kaj gradijo. Stoji v hangarju, ki ga je svoj čas uporabljala RAF, med cementnimi stenami, debelimi 1 meter, ki naj bi bila zaščita pred eksplozijami in radioaktivnim sevanjem. Ima obliko strašne zvite kače ter kaže odkrita rebra. Njen premer je okrog 3 metre, postavljena pa je v gigantski elektromagnetni cilinder. Nad temi kabli, dinami in
transformatorji je ploščad, do katere vodijo
lestve. Na pogled ni prav preveč zanimiva. Dejansko je le velik kotel, v katerem vrejo atomi ob temperaturi 5 milijonov stopinj Celzija, ob tretjini tiste, ki je v sredini sonca.
Eden mnogih poskusov za obrzdanje ,ter-monuklearne energije je bil torej 'določen za 30. avgusta. 2e deset let se okrog 70 tehnikov in znanstvenikov ukvarja z raziskavami, katerih sad je bil preizkusni stroj »Zeta« za »nadzorovano termonukleamo reakcijo, ki naj bi proizvajala elektriko«. Pri kontrolnih aparatih reaktorja je bil 44-letni tehnik Ted! Butt. Ko je premaknil vzvod, so se začele na štirioglatem platnu v presledkih desetih sekund prižigati rdeče luči. Znak, da so se v reaktorju sproščali močni električni naboji 200.000 amperov. Medtem so v kontrolno sobo prihajali posnetki iz fotografskih aparatov, nameščenih ob reaktorju, avtomatsko pa so se zapisovale tudi temperature in debelost spektroskopske črte. Nenadoma je Ted Butt zakričal: fotografija, ki jo je dobil, je bila drugačna od drugih. Kazala je, da se plin devterija vrtinči v notranjosti kotla s hitrostjo 200.000 milj na uro pri temperaturi 5-milijonov stopinj Ceizija kot posledica tega pa so se proizvajali nevtroni energije. Tistega dne je na zemlji vzšlo umetno sonce.
Strnjen opis procesa v »Zeti« bi bil: s pomočjo najmočnejšega električnega toka dviga »Zeta« temperaturo atomov težkega vodika ali devterija (ki predstavlja 'sedem-tisočinko morske vode In ga je zaradi tega obilo: gram stane le okrog 150 dinarjev) na 5 milijonov stopinj, to je do stopnje, ko se tl atomi avtomatično topijo In sprostijo atomsko toploto in energijo, prav kakor proizvajata energijo dva avtomobila ob trčenju, Osnovni problem je temperatura. Ob-
držati za kako tisočinko sekunde temperatura 5 milijonov stopinj — kakor so storili v Harwellu — pomeni, doseči neznatno energijo, enako milijardinki tiste, ki je bila vložena za tolikšen dvig temperature. To je samo načelo. Ko bodo prišli tako daleč, da bodo dvignili temperaturo na 25 milijonov stopinj (višjo kot na soncu), bo energija, proizvedena pri spajanju atomov in spremenljiva v elektriko, enaka tisti, ki je bila vložena za dosego toplote v kotlu.
Vsa^- stvar bo postala koristna, to je neekonomična šele tedaj, ko bodo prišli do 100 milijonov stopinj in čez. Britanci računajo, da bodo že letos dosegli 25 milijonov.
Pred 25 leti je mlad znanstvenik pritekel iz laboratorija v Oxfordu in zmagoslavno oznanil: »Razcepili smo atom«.~'Pred dnevi pa je isti znanstvenik sir John Cockcroft oznanil približno stotim novinarjem: »Združili smo atom«. Isti človek je Oznanil dva najpomembnejša znanstvena dogodka stoletja: cepljenje in spajanje atoma.
Zakaj je potrebna tako visoka temperatura za spajanje atomov? Temperatura ni nič drugega kakor merilo vrvenja molekul
vaden devterij ali težki vodik. Problem, ki so ga znanstveniki v Harrvellu reši'#, je: kako segreti vodikov plin da točke, kjer bo povzročil trke, do katerih avtomatično pride pri vsakem segretem- plinu? V teoriji je to preprosto, ni pa lahko doseči temperature milijonov stopinj, ne da bi se pri tem raztopil kotel, v katerem naj bi prišlo do spajanja. Vodikova bomba proizvaja to energijo samo za trenutek s pomočjo eksplozije navadne atomske bombe, uporabljene za vžigalnik. Toda tisti, ki se hoče posluževati težkega vodika kot vira stalne energije, ima pred seboj težko nalogo. Ne le, da mora segreti devterij ev plin, temveč ga tudi obdržati vročega.
Del »Zete«, v katerem pride, do spajanja (torus), je kotel valjaste oblike. Tega napolnijo s plinom devterij em z nizkim pritiskom, (da ne bi visoka temperatura povzročila eksplozije); električna struja, spuščena po magnetu, ogreje plin, ne da bi se dotaknila kovine kotla. Sedaj nastaja problem, kako izolirati strujo ogretega plina od sten kotla, kajti, ko narašča elektrika, se ta zvija kot razdražena kana. Potrebno pa je, da se divje vrtinči v središču obroča, dokler ne po-%V^roči trka in. spojitve atomov. Angleški znanstveniki so uspeli ustvariti te pogoje s tem, da so naravnemu magnetnemu polju struje dodali drugo »zunanje« magnetna polje. Zaradi tega »torus« imenujejo tudi »magnetno steklenico«.
Sir John Cockcroft je dejal, da je »Zeta« samo prvi kamen zgradbe, ki jo nameravajo zgraditi. In kaj nam skriva prihodnost? Pomislimo samo na ogromne potrebe električne energije v modernem življenju. In to energijo nam bo jutri nenehno dobavljal devterij, to je voda: vsakih 20 litrov vode
in atomov. Treba je doseči temperaturo vsebuje en gram devterija in energija, vkle-zvezd, da bi se dva atoma z največjo silo ' njena v ta gram, je enaka energiji,’ ki jo zaletela drug v drugega in se spojila ter proizvedemo z 10 tonami premcrga. En gram tako tvorila nov atom helija, sproščajoč na devterija stane danes okrog 150 dinarjev; to ta način enejrgijo. To je prav tako, kakor pomeni, da bo električna struja jutri stala če podrgneš žveplenko in, s trenjem sprcfstiš malo manj kot voda. »Zeta« bo približala plamen. Znanstveniki Hanvella pa so iskali vse dobrine sveta In industrije tudi najrev-vžigahco, ki bo jutri naredila iz oceanov nejšim žepom. Ta je pravljična dediščina,
.	ki jo bodo ljudje iz. Harwella morda zapu-
Surovma, ki Jo uporablja »Zeta«, Je na- stili našim  :—
modri Donavi* ... Admiralica te je ganjena nasmihala.
Ura je dvanajst. Trobente^ Znamenje Ma »Suppenrharsch*; takrat morajo mornarji kreniti h kcrtlorn s slabo in skopo hrano. Z zvona ladijske ure na oklopnici »Sankt Georg* je donelo dvanajst udarcev. To je bil veliki vsakodnevni trenutek ponovnega dviganja ladijske zastave. In zastava je zaplapolala. Bila je velikanska, večja od predpisane. Oči dežurnega častnika,, ki je pritegnil roko k ičftniku svojega oficirskega pokrivala, to te razširile od groze.
Na jamboru je p&apolala rdeča zastave.
revolucije.
V tem hipu to za/tulUe sirene na vseh bojnih ladjah. Povsod to dvignili rdeče zastave. Lovčenski veter je razgrebel njihove robove in razvil njihove Širine.
Stokratni »Hura« je prevpil sirene. Mornarji so pritekli h topovom. Nad Kotorskim zalivom so zagrmele tri salve.
Tedaj, ko je admiral Hanza s kozarcem Šampanjca v roki poskušal stresti iz rokava kak lahkotni, priložnostni domačinski govor, so se hitro in * treskom odprla vrata njegovega udobnega in toplega talona.
V salon so feo na kaki razstavi šivih slik planili do zob oboroženi mornarji; vodil jih je podčastnik František Raš.
Dami sta tiho vrisnili. Straussov valček »Na lepi modri Donavi* je zamrl.
»Halt! Ruhig bleibenl* je zagrmel neki mornar.	'
Po prizorišču je stopila velika podčastnikova postava. Obrazi zbranih mornariških častnikov so bili bledi, brez kaplje krvi. Admiral je spustil kristalni kozarec. Podčastnik je tedaj pristopil k admiralovi družini:
^»Dami in mladi gospod*naj takoj za-puste ladjo! Njihova življenja bodo varna.*
Spremil je maloštevilni sprevod do vrat, potem se je vrnil v jedilnico. Admiral se je obrnil k njemu:
»Kaj hočete?* je rekel suho.
Podčastnik je pogledal bogato obloženo mizo, nato je pogledal admiralu naravnost v oči in dejal:
»Zdaj ni čas za teorijo, toda vi obenem z vašimi častniki tega tudi sicer ne bi' razumeli. Toda, to lahko pojasnimo prav na^kratko. Poglejte to obednicol Mi ne maramo, da bi nekateri ljudje tako jedli, drugi pa, kot moji tovariši mornarji, -tam zgoraj na palubi živeli od enega grozotnega ,Suppenmarscha‘ do drugega, še slabšega in.bolj črnega. To je za zdaj vse... Admiral, vi in vaši oficirji ste naši ujetniki. In, admiral Hanza, rad bi, da bi vedeli, da v revoluciji ne gre brez krvi. Tokrat bo tekla vaša kri ...*
Admiralove oči sto te zožile, obraz ie popolnoma pobledel. Vrata njegove obed-nice so topo loputnila. Pred njimi to stali oboroženi mornarji.
Od nekod z ladijskega kljuna je zadonel orkester. To so bili topli m dotlej prepovedani zvoki himne »Hej Slovani* .. .'•in »Pesmi kronštatskih mornarjev*.
Prvi februar 1918 je prinesel kotorskemu ladjevju prvo svobodo, prve rdeče zastave. Slovanski, nemški in madžartki mornarji so se pobratili v hipu navdušenja. Res, od revolucije niso pričakovali vsi isto, in to bo, kot bomo videli, usodno. Toda če bi znal kak sposoben vodja izrabiti ta trenutek, bi bilo vse drugače tudi epilog vsega bi bil drugačen.
Vrnimo te k našim ladjam. Križarke »Nov ar a* ja imela spet vso paro, ker se je pripravljala, da drugič odplove na bojno streljanje. Za zaščito na odprtem morju, kjer so prežale italijanske in angleške podmornice, jo je obkrožalo nekaj tor-pedovk. In tedaj je poveljnik »Novare*, kapitan korvete knez Lichtenstein, zagledal tri oborožene mornarje, kako drvijo proti zastavi.
»Kaj nameravateT* Jim )e prestregel pot.
»Hočemo vreči avstrijsko zastavo,* »o rekli.
Tedaj se je poveljnik naslonil na jambor za zastavo, se izprsil in dejal:
»Potem napravite to, toda samo nad mojim truplom!«
Tolikšna hrabrost je za hip zmedla ljudi brez prave revolucionarne izkušnje. Razen tega je bil to gotovo edini aristokrat, kateremu niso imeli skoraj nič očitati. Ker ne samo, da se je Lichtenstein v nasprotju z. drugimi častniiki vedel do svojih ljudi človeško, temveč je porabil tudi precejšnje vsote svojega denarja za izboljšanje klavrne mornarske prehrane. To je zlomilo tiste tri ljudi. Trenutek je bil nepovrnljivo izgubljen. Lichtenstein se je pognal naprej in vpil:	i
»Zbor za vso posadko!*
Ko so se ljudje zbrali, jih je nagovoril z gorečimi besedami; posebno je trkal na vdanost Nemcev in Madžarov. In ker je tukaj ladijski revolucionarni, komite očitno slabo delal, je poveljniku, uspelo, da je dobil vajeti v roke, ko je r£a koncu rekel:
»Kdor je za cesarja, in Avstrijo, naj ostane na ladji, kdor pa ni, naj mirno odide s svojim orožjem na obalo!«
Samo Jugoslovani in Čehi in nekaj neslovanskih mornarjev so se natrpali v parne čolne in oboroženi krenili k obali.
Zdaj je »Novara» postala nevarna.
(Se nadaljuje)
Oh 40. obletnici upora mornarjev v Boki
Vojn-a zimska noč leta 1918 je surovo bobnela tn tulila z vetrovi čez ozki im kameniti precep fjorda Boke Kotorske. Na velikih grbah valov se je pela črta svetlih pik; ko se je pa človek približal, je lepo videl signalne luči težkih oklopnic in križark cesarske in kraljevske avstro-ogrske mornarice.	>
Mlad kadet v težkem dežnem plašču
in gumijastih škornjih je dežural ob tej pozni uri divjega vremena na poveljniškem mostu sijajne, a vendarle nekoliko postarane oklopnice »Sankt Georg« in poslušal grmenje vode in škripanje težkih verig v sidrišču.
Cez kako uro se bo zdanilo. Okoli, v sidrišču, na levi in na desni od »Sankt Georga«, so se prav tako lenobno in počasi zibale oklopnici »Monarch« in »Kron-prinz Rudolf« in križarki »Novara« in »Kaiser Karl IV«, ponos dunajske pomorske moči, avstro-ogrsko sijajno brodovje križark.
Kadet, mehkega, še deškega obraza je korakal po železu ladijskih tal. Bil je utrujen od bedenja. Ravno tedaj, ko se je pripravljal, da bi obšel raztresene ladijske straže, je ob boku oklopnice z velikim naporom pristal parni čoln iz baze. Podčastnik kurir je podal kadetu zapečaten ovoj im. sporočil:
»Pokorno naznanjam, gospod kadet, da pošilja admiral tale ukaz poveljniku oklopnice. Po admiralovem povelju mu ga morate izročiti takoj.«
Kadet je za hip zamišljen obstal, potem pa je odhitel proti poveljnikovim sobam. Prešinil ga je radosten drget. Ni še bil v boju. Potem je, medtem ko je ž njegovega plašča curljala na lepo preprogo komandantove kajute voda, podal poveljniku malo zmočeni ovoj.
»Za vas, gospod kapitan bojne ladje, od admirala. Nujno je.«
Šum raztrganega ovoja. Trenutki tišine, potem pa trde, ostre besede:	'
»Kadetx vrnite se k svojim dolžnostim!«
Kapitanu bo~jne oklopnice »Sankt Georg« je .presekala guba od vetrov in Šonca ožgano čelo. Gotovo so jo povzročile besede kratkega ukaza: »Že dlje se opaža med posadkami mojega b rodov j a rastoče revolucionarno razpoloženje. Gotovo ne 1gre več samo za malodušje, ki so ga povzročili neuspehi naših armad na kopnem, temveč tudi za simpatije mornarjev do nevarnih idej boljševiške revolucije. Da ne bi prišlo do nezaželenih uporov, boste danes, prvega februarja 1918, pred zborom svojih mornarjev, podčastnikov in častnikov prebrali tale poglavja vojnega kazenskega zakonika ... Admiral brodovja križark Njegovega cesarskega in kraljevskega veličanstva Hanza...
Siva svetloba zore je odkrila mirno življenje kotorske pomorske baze. Veter se je ob svitu unesel in morje se je umi-ri'.o. Velike oklopnice in vitke križarke so počivale še navrej zasidrane pred gizdavim baročnim kotorskim pomolom. Samo »No-vara-.< je imela paro v kotlih. Pravkar se je pripravljala, da bo zaplula po siui reži zaliva na odprto morje, kjer bo izvajala
vaje bojnega streljanja. Ura je bila devet. Veter je vihral črno-rumene vojne ladijske zastave.	(
Na petih bojnih ladjah je obenem zadonelo enako znamenje trobente.
»Zbor na palubi!*
Sto in sto korakov, je v teku merilo razdaljo med palubo in prostori za posadko.
Mrzli in strogi obrazi častnikov. Pojemajoči hrup. Potem ostri žvižg signalne piščalke. Pozdrav poveljniku, ki je hitro prihajal pred zbor svojih ljudi. Njihove oči so se za hip spopadle. Poveljnik je pozdravljal zastavo. Potem so pol ure brali poglavja vojnega kazenskega zakonika v vseh jezikih avstr o-ogrskih dežel. »Kdor sproži upor ali ga kakorkoli podpihuje ali sodeluje v njem z orožjem ali pa z razdiralnimi novicami 'in besedami, bo sojen po kratkem postopku ladijske nagle sodbe. Smrtna kazen ...«
Mornarski obrazi niso spremenili izraza.
»Razhod!«
Na petih velikiht plovnih enotah se je začel nenavaden dan. Nekoliko kasneje je stopil na palubo admiralske ladje »Sankt Georg«, pozdravljen s piščalko in spuščanjem zastava, sam admiral Hanza. Po ladji je vodil svojo soprogo, sina in hčer; ti so ga prišli prav te dni obiskat z Dunaja. Pojasnjeval jim je, kaj se je bilo pravkar zgodilo in kaj ,vse se govori o revoluciji.
»Ne bo jih zapustila pamet, dragi moji Tu se s tem njihovim Leninom ne da nič doseči, kajne!«
Admiral je potem odšel z družino v veliko in slovesno urejeno častniško obed-nico. Polno cvetja. Kristalne vaze z gorami dišečih pomaranč. Srebrno posodje s-komaveljskimi jabolki. Pladnji iz alpake z okusno pripravljeno divjačino, z najboljšimi vrstami rib. Rdečelični poveljnik »Sankt Georga« se je ljubeznivo nasmihal. Za prisrčni sprejem so na oklopnici odprli zaloge pravega »Buvais« šampanjca. Nasmehi, pokloni, dim admiralove havanke. Na klavirju Straussov valček »Na lepi
S	'
J)ctne& in iutti
Na VI. kongresu LMJ v Beograda so na predlog predsednika. republike, Josipa Broza-Tita. sprejeli sklep, da. bodo ie letos dogradili 78 km avtomobilske cest«, kolikor je le manjka na odseku Ljubljana—Zagreb. Nag novinar je. obiskal projektante ln samo gradbišče.
Ek!ep udeležencev VI. kongresa LMJ v Beogradu je vzbudil veselje Se letos bomo dogradili avtomobilsko cesto na odseku Ljubljana—Zagreb! 50.000 mladincev in mladink bo delalo v mladinskih brigadah! Pomagale b^do tudi tuje brigade. 29. novembra se bomo peljali po novi cesti do Zagreba ... In do Beograda ...
Načrte za novo cesto je pripravil »Projekt - nizke gradnje«. Slišati je bilo, da so jih nekoliko spremenili. Poiskal sem inženirja Bojana Tavzesa, glavnega projektanta. Sedel je nad kupom načrtov. Namišljen ln nekoliko vznemirjen.
»Pravijo, da ste nekoliko spremenili projekt avtomobilske ce-»t e?«
»Najprej:	male	korekture so
nujne. Brez teh ne gre. Tudi gradnja je slabša ,če jih ni. So pg majhne. Slo je le za to, da pocenimo gradnjo. In pri tem srno uspeli. Glavna sprememba: b-ton bo ponekod zamenjal aB-fsir. Sploh pa bi vse spremembe lahko imenovali ekonomske«.
V direktorjevi pisarni smo »e pomenili še o tistem, kar na* *----?da najbolj zanima: če bodo e-.-to res lahko zgradili, že leto«.
Tehnični kader bo. Delovna sbo. Stroji bodo. -- Cesta bo!«
Pogovor je bil kratek, jedr-r ‘. Izvedel pa sem skoraj vse, kar sem želel, za slovo pa so m i še svetovali:
-Na teren pojdite. Tam so 3‘udje. ki so delali pri trasira-r"i in pri gradnji«.
Nasvet je bil dober. In poldne sem se že peljal v Treb-?•?. Tam dela inž. Boris Kren,
geodet. Našel sem ga v pisarni v upravnem poslopju.
Na kratko sem mu razložil, kaj me'zanima. Prijazno mi je postregel s podatki.
»Cenejša izvedba je zahtevala novo traso. Seveda pa gre tu le za nekaj metrov. Cesta bo šla vseeno skozi iste kraje,- kot smo predvideli v prvem projektu. Največja sprememba je pri Ponikvah, kjer smo preložili cesto za 1 km. Tam bo tudi največji objekt nove gradnje: viadukt nad cesto, železnico in potokom. — Vsi elementi so izračunani za hitrost 80—100 km na uro.« ^
Inženir Boris Kren je sodeloval ves čas pri trasiranju. Zanimalo me je, kako so gledali kmetje na »prihod« nove ceste.
»Nekateri so se jezili. Zakaj ravno po moji zemlji, so se razburjali. Razložili smo jim, da
•o s« jezili tudi, ko *o gradili dolenjsko železnico. Dane* pa ne bi mogli živeti brez nje. ‘V glavnem so se pa sprijaznili s tem. Mislim, da so zadovoljni. Saj bodo imeli novo cesto«.
Pripovedoval - mi je, da so imeli precejšnje težave pri tra-siranju. Dež. Vročina. Močvirje. Gozd. Pa to je pripovedoval kar tako, mimogrede. Kot da to ni vse skupaj nič. Da je navajen.
»Se vam zdi, da se je gradnja močno pocenila?
»Mislim, da se je pocenila za tretjino stroškov.«
Seveda to s poenostavitvijo in na račun etapne izgradnje, ker so opuščeni robni betonski trakovi, deloma betonske koritnice, nekateri nadvozi in podvozi in asfaltna preproga bo sprva debela samo 3 cm.
Proti večeru se mi je posrečilo »ujeti« tudi predsednika občine Trebnje, Cirila Bukovca. Pogovorila sva se kar v kuhinji. Da se ne bi .večerja shladila ....
»Ste pri vas že kaj razprav-
ljali o mladinskih brigadah? Namreč: kje bodo stanovali brigadirji?«
Z odgovorom se ni obotavljal.
»2e smo razmišljali o tem, že. Toda rešitve še nismo našli. Pa tudi nimamo še nobenih navodil. Računamo, da bomo dobili barake. S stanovanji pa je v Trebnjem že sicer hudo. V šolskih počitnicah bo laže. Nekaj prostora bomo dobili v internatu in v Soli. Kako bo do takrait, pa še ne vem.«
Trebanjski občini bo gradnja ceste gotovo prinesla tudi 'nekaj koristi. Besede občinskega predsednika so mi to potrdile.
»Mladinskim brigadam . bomo pri nas lahko priskrbeli vso hrano. Od tega bodo imele korist tato brigade kot prebivalci občine. • Pri odcepu pa bomo verjetno postavili servisno postajo.«
V sami vasi' Trebnje se bo precej poznalo, ko .bo zgrajena nova cesta. Do sedaJ je šel ves promet proti jugu s-lrozi Trebnje. Avtocesta Da bo šla mimo . .
se letos se bodo morale table
umakniti avtomobilom, ki bodo hiteli po- novi cesti proti Zagrebu, Beogradu ...
Oea dvajset dni bo zagrmelo in
bo detel t srak
Ko sva že sedela' pri pogovoru. sem načel še eno aktualno vprašanje-: zbori volivcev.
»Udeležba je bila boljša kot lami pri zborih za občinske' volitve. ' Volivci so razpravljali predvsem o krajevnih perečih vpra-šarujlih: gradnia novih poti. trgovina, šolski odbori, opekarna ln drugo.«
•
Drugo jutro s-em se po stari cesti zapeljal proti Radohovi vasi. Pri progi na desno in kmalii sem »pristal« pri upravi gradbišča podjetla »Sloveni j a-ceste«. Okolica barake Je bila mirna. Kot da j« vse izumrlo. Pa ni . ..
V pisarni j* »edel inženir Miito Batteli.no. Mlad. z . očali -zatopljen v delo.
»2« vem. po kal ste prišli.«
Dobro »obveščevalno« imajo. In skupaj držijo. Se pozma, da njihovo delo ni tako preprosto in lahko.
»Delavci 00 v glavnem odšli na dopust. Ostali so minerji. Poskusili bomo namreč nov način odfleopov. Naenkrat bomo pognali v zraik ve« h.rifb. Dvanajst ti®c»5 kubičnih metrov zernJij*. p* o tem ni treba pi-piavtLc
Vedel sem, da govori tako zato, ker je skromen. Preveč. In zato sem zapisal.
»Bom lahko prižel pisat o tem., ko ga bošrte vrgli v zrak?«
»Rajši ne. Mogoč« n« bo uspelo.«
Odpeljala sva se pogledat, kako pripravljajo miniranie. Na enem pobočju Medvedjeka s snegom pokrita nova serpentina’. — Prestavili bodo namreč staro cesto, da ne bo prečkala nove. — Na drugem pobočju rov. Nizek, da sva s« morala skloniti, foo sva vstopila. V njem ledene sveč« in trda Jlo-vica. Apnenec. Trd. da so s® iskre kresale. ko so kopali. In mraiz. Da j* zraik zmrzoval v ceveh.
V4 rovu bodo inkopali komore, ki jih bodo »napolnili z razstrelivom. Potem pa vse sikrup&j — v zrak ...
Vračala *va »e v Bič, kier ima inženir Batteli.no pisarno. Avto se je kar doibro držal poledenele ceste. Včasiih j« malo zaplesal.
»Premalo pAšet« o delavcih na cesti. Pogledat pridete le. ko je že vse narejeno. Ttsbl, ki so pri gradnji najbolj trpeli, pa m> tafcra-t *• lej« drug j*. Po-
glejte, ves iteden je bilo zjutraj} pod 20 stopinj mraza. In v takem je težko delati.«
Bo držalo...
»Pa mislite, da bo šlo delo gladko od rok?«
»Bo. Seveda, če bo dovoli m-o-j hanizacije. Težko Pa bo s stanovanji za brigadirje.«
( Poslovila sva se. Tudi inženir Battelino bo km-alu odšel iz Biča. A le za nekaj dni. Na dopusit. Ko je ravno slabo vreme in ni dela na cesti ...
V Ivančni gorici sem stopil na občino. Zanimalo me ie. če se že kaj pripravljaijo na prihod mladinskih brigad. Sekretar občinskega komiteja LMS je dejal:	i
»Nismo dobili Se nobenih navodil. Mislim pa. da ne bo tako hudo. Do Ivančne gorice je cesta že tako narejena in precej naprej tjidi že spodnji ’ del. • Če ■ pa bodo prišle brigade tudi k nam, bomo že kako naredili. Med počitnicami bo prostor v internatu, gimnaziji in v osnovni šoli. Kopališče imamo v Višnji gori. Ljubljana ie blizu — pravzaprav kar primeren kraj za brisade ...«
Tudi n® bo"težav s prehran« brigadirjev. V Stični je velika klavnica, kmetje bodo lahko dali krompir in zelenjavo in — potrudili se bodo. da mladincem ne bo ial, 6« bodo prišli v Ivančno srorioo.
*
Sv°jo nalogo *em opravil. Vračal sem se v Ljubljano. Na pobočjih sneg. Smučine. Mir. L« malo ljudi na cestah.
In čea dva -meseca? Ob trasi vse polno mladih Hudi. Brez »rajjic i® zagoreli bodo kopali in rili po zemlji. Za njimi pa bo ostajala široka .ln ravna cesita. Cesta »Bratstva in enotnosti«.
k—b
KULTURNE NOVICE Z | GORIŠKEGA
E Na	»o	pred	krat^
H fcim z raznimi kulturnimi pri-š reditvami počastili 80-letnic>o s rojstva skladatelja' Vinka Vodo-= pivca, ki je umrl leta 1952 v g Kromberku pri Novi Gorici, p Podobne proslave so priredili | tudi zamejski Slovenci v ob-; mejnih krajih v Italiji. Poseb-| no lepa je bila proslava v Go-s rici, kjer so na koncertu izva-!	-j®'1! precej njegovih del.
3 Goriško gledališče je v letoS-s nji sezoni zelo marljivo. Tre-| mutno spet pripravlja novo pre-g mliero, ki naj bi bila sredi fe-3 bruarja- Tokrat se bodo pred— | stavili a Finžgarjevo dramo | »Razvalina življenja«, poleg te-j ga imajo letos v načrtih še = »Miklovo Zalo«, Nušiče-vega |	»D.r«, »Mrtvi ne plačujejo dav-
! kov« in še nekatera druga de-|	V Novi Gorici pa bodo go-
| stovala gledališča iz Trsta, z | Jesenic in nekaterih drugih | krajev.
|	V drugi polovici februarja bo
I začela delovati v Ncnri Gorici | v okviru okrajnega sveta Svo-I bod in prosvetnih "društev ter | go riškega gledališča šola za za_
; četnike^— recitatorje in igral-| ce. Udeležence žole oziroma tečaja bodo poučevali 0 pravilni izgovarjavi, načinu recitiranja in drugem. Ce bo dovolj zanimanja, bodo pripravili podobne tečaje tudi v Ajdovščini, Tolminu in drugod.
V. R-
Rakek
DruStvo prijateljev mladin® na Rakeku je pripravilo pred • kratkim skupno z Glasbeno šolo mladinsko spevoigro »Janko in Metka« in doseglo prav lep uspeh. Povsem napolnjena dvorana Kulturnega doma in zadovoljni obrazi gledalcev po končani predstavi to jasno dokazuje. Vse priznanje zaslužita prof. šušteršičeva, ki je igrico režirala in ravnatelj osemletke tov. Tomšič, ki je pripravil selo domiselno 'in pestro sceno« Igrico bodo Se ponovili in gostovali z njo tudi v Cerknici.
Člani kulturno - prosvetnega društva pa pripravljajo trenutno opereto, s katero »e bodo predstavili gledalcem v prvi polovici marca. Vsa kulturno-prosvetna dejavnost n* Rakefca je v tesni zvezi z Glasbeno §0» io, ki uspedno delaj« te druSo leto pod okriijem Društva prijat e 11 e v mladine.	,
F. 2. ]
c
Ki
I)
II
R
N
R
Z
«h E
»
200LET
priznali Slovencem razne pravice, ki Jih Avstrija ni, se je Vodnik navdušil za novo' oblast in z daljšo odo pozdravil francosko Ilirijo. Ko je pokrajino spet zasedla Avstrija, se mu je maščevala, čeprav je s svojo »Ilirijo zveličano« preklical »Ilirijo oživljeno«. Bil je predčasno upokojen in leta 1819 je umrl.
m
kakšno je bilo Vodnikovo življenje. Dasi je Prešeren v svojem epigramu rekel o »preoblečenem menišiču« Vodniku, da »rad je pel, Se rajši pil«, je delo, ki ga je opravil Vodnik zadnjih 25 let svojega življenja ogromno, to tem bolj, ker je bilo tako vsestransko. Pod vplivom Zoisovega kro©a in pod pritiskom okoliščin se Vodnik ni mogel omejiti na eno, dve področji prosvetnega dela, ampak se je dal vpreči v vse mogoče dolžnosti. Se mladenič je napisal in objavil v »Pisanicah« pet pesmi, nato je utihnil in šele Zois ga je po šti-
ikove knjig« »B&biitvo« (1818),
dve praktični knjigi, ki sta še danes zanimivi zaradi svojega lepega jezika in izrazov.
Ko je postal profesor na ljubljanski gimnaziji, se je lotil tudi pisanja učbenikov. Tako je najprej napisal in izdal »Zgodovino Kranjske, tržaškega in goriškega ozemlja« (v nemščini, 1809). Ldta 1809 je naše kraje zasedla francoska vojska in ostala v.nji štiri leta. Francoska oblast si je kaj kmalu - pridobila naklonjenost ljudstva in našega izobražen-stva, saj je priznala slovenščini dostop v šole, medtem ko je Avstrija slovensko narodnost zatirala. Vodnik je postal eden najbolj vnetih delavcev pri tej šolski reformi, postal je ravnatelj gimnazije in šolski nadzornik. Ker ni bilo učnih knjig, jih je napisal Vodnik sam. v letih 1811 in 1812 je napisal pet učnih knjig: Abecedo za prve šole, Pismenost ali G -amatiko za prve šoje, Fo-četkl gramatike, to je Plsmeno-
mamo skoro nič vučenega per-
delka. Zatorej je prav prišla zapoved, našim mladenčam dati v roks pismenji navuk, kir jim bo kazal svojo domačo besedo izrek-vati in na pismo devati. Porečeš: čemu pa mi bo, saj znam po naše '' govorit! Govorit znaš, al spravno govoriti in pisati more-bit ne. Nemci, Lahi, Francozi dajo svojim otrokam narpred svojo domačo pismenost za per-vi vuk,' deslih znajo nemško, laško, francosko. Zakaj? Zato, ki . je treba začeti vse navuke s tisto besedo, ktero nas je mati vu-čila ... Pismenji navuk bo našo / slovenščino zbrusil, zlikal ,in obogatil, vas, mladenče, pa per-pravil, da se bote drugih jezikov ročno navučili; zatorej glejte narpred svojiga dobro poznati..« Podobne misli in zahteve glede slovenskega jezika je omenjal tudi op drugih prilikah. V svoj jezik je jemal Vodnik ljudske besede in rekla, bil je proti sprejemanju tujih besed, pred-
LUBLANSKE
NOV J Z E
JANN. FRIDR. EGSRG A *
V* Srgdo 4«dao
Pro&nza
Uto. t.
VALENTIN
VODNIK
&
85 «	<5	®
Mile Klopčič
Spomenik Valentina Vodnika so odkrili leta 1889 pred vhodom
V nekdanjo gimnazijo ns današnjem Vodnikovem trgu. Spomenik je delo kiparja Alojzija Gangla.
Jutri poteče 200 let, odkar .se je rodil pesnik in prosvetni delavec Valentin Vodnik, z Linhartom najmočnejša postava v dobi našega prosvetljenstva in začetkov narodnega prebujanja. Iz priprav tisie peščice literarnih in splošno prosvetnih delavcev, zbranih okrog mecena in spodbujevalca baFona Zoisa, je zrasla čudovita pojava pesnika Franceta Prešerna. čudovita in kar čudežna tembolj. ker ni bilo ne pred njim ln ne cb njem nikogar, ki bi Utegnil tekmovati z njim. Vendar »o predhodniki kljub, šibkosti evojih darov opravili mnogo: prerodili so jezik, dokazali, da je sposoben za gledališki oder in za verze, prenesli verz iz območja nabožne v območje pro-svetne Vsebine, spoznali in preizkusili pevnost in prožnost slovenskega Jezika ter s splošno izobraževalnim delom vzgojili tudi nešte-vilno družino bralcev vsaj za besedila z aktualno, narodno bud-clško in poučno vsebino, ki so pač ustrezala zahtevam tedanjega razumsko usmerjenega rodu preroditeljev. Prešeren je ne-
dvomno cenil to delo ln prizadevanje, posebej pa je spoštoval delo Valentina Vodnika, saj je njegov spomin počastil s posebno pesmijo, s prijateljem Smoletom pa leta 1840 izdal knjigo Vodnikovih pesmi.
•
Po rodu iz Šiške,'kjer se je rodil 3. februarja 1758 v hiši, v kateri je bila kasneje gostilna »Pri kamniti mizi«, je Vodnik študiral v Ljubljani, se pod pritiskom domačih odločil za duhovniški poklic in vstopil v frančiškanski samostan, kjer ga je o. Marko Pohlin navdušil za slovstveno delo In posebej za poezijo. 2e takrat je napisal nekaj pesmi ter jih objavil v prvem slovenskem pesniškem almanahu »Pisanice«. Po devetih letih samostanskega življenja se je rešil meniške kute ter služboval kot duhovnik v raznih krajih na Kranjskem, nazadnje na Koprivniku v bohinjskih gorah, od koder ga je spravil baron Zois v Ljubljano ter ga vpregel v razna dela. Kmalu nato je postal Vodnik profesor na gimnaziji. Ko so zasedli naše kraje Francozi in
rinajstih letih spet zvabil v javno književno in publicistično delo. Urejal je »Veliko pratiko«, ki
je izšla trikrat (1795—97) in jo je Vodnik tudi pisal skorajda v celoti tam. Bili so to nekakšni zborniki, skromni sicer, a v njem je našel bralec članke iz zemljepisa, o računstvu, gospodarstvu, o vremenoslovju, vmes pa kakšno pesem, anekdoto in uganko. Pratika je torej skušala ustreči Zoisovi zahtevi, češ da bi tako najlaže izobraževali široke plasti ljudstva. Ker je bilo naročnikov premalo, je kasneje izhajala »Mala pratika«. Hkrati je začel Vodnik —tudi na Zoisovo pobudo — izdajati prvi slovenski časnik, »Lublanske Novice od vsih krajov celiga svej.ta«, ki so izhajal« štiri leta in 'je prve tri. letnike, skoraj v celoti napisal Vodnik sam. Seveda je bil značaj takratnih listov svojevrsten: objavljali so predvsem novice o dogodkih v svetu, zlasti z bojišč, in uradne razglase, ni pa imel političnih člankov. Tudi tu je objavil Vodnik nekaj svojih verzov, najvažnejši njegov spis v Novicah pa je bilo »Povedanje od slovenskega jezika«; spis je Izhajal v dveh letnikih (1797—98) in je skušal seznaniti bralce z zgodovino Slovanov in Slovencev ter posebej še z razvojem slovenskega slovstva, še med izhajanjem »Novic« je prevedel in priredil »Kuharske bukve« (1799), kakor je leto dni pred svojo smrtjo izdal svoj prevod Matou-
sti francoske, Abecedo in A*bu-ko ln Keršanski navuk za ilirske dežele, edino nabožno knjigo, ki jo je napisal ta menih in duhovnik, pa še tej je pritaknil nena-
vsem nemčizmov, si prizadeval za čistost in sočnost, jezika, za domačnost. S svojimi proznimi spisi je' uravnaval razvoj pismenega jezika v pravilno smer;
božno berilo. Vmes Je teklo nje- od Vodnika dalje lahko govori-govo pesniško delo, zbiranje gradiva za slovar in drugo.	.
Vse to raznovrstno delo je bilo tedaj na moč potrebno in njegova vrednost je bila izredno velika. Še danes pa se zavedamo Vodnikovega pomena kot pesnika in preroditelja knjižnega je-zeka. V uvodu h »Kuharskim bukvam« je zapisal: »Moje besede v teh bukvah so skoro vse krajnskiga, slovenskiga roda s tim razločkom, da se povsod v naši deželi ne govore. Al ima pa zavolo tiga meni kdo kaj očitati? Bom li drugam hodil imena beračit, kader jih doma najdem? Ne bomo li nikol naš govor popravili? Ako bi reč tako naprej šla, bomo doživeli, da se ne bodo Gorenjec, Dolenjec Inu Notranji eden drugiga zastopili: eden bo ponemšoval, drugi bo sam na sebi ostal, tretji bo na pol Lah. Kdo bi potle Krajncam bukve pisal? Torej moremo eden drugimu podati, kar ima slednji dobro čistiga«. Ko je napisal slovensko šolsko slovnico in je bila to pravzaprav prva slovensko pisana slovnica, je v uvodu rekel, da smo s slovanskimi slovnicami, pisanimi v tujih jezikih, tujce »vučili našo besedo znati, sebe pa ne. Od tod pride, de ni-
mo o uspešnem ustvarjanju čistega, domačega knjižnega jezika, enotnega za vse Slovence.
ft
Vodnik je pobijal mnenje, da
je' slovenščina preberaška, preokorna za višjo rabo, za znanost,, in poezijo, in ovrgel je to mnenje v prvi vrsti s svojimi pe-srnimi. Ko je izbral svoje pesmi ter jih leta 1806 izdal v knjigi, je bil to prvi pomembni dogo-
J	;	-	w	»
c K»afha savrgla*
* Se terga kej m's ?
Moj fofed kaj d?la ?
Sim bzmt shg &
o e • • f •
Al vumnofd jmajo
Po	fcej vezh %
Al drujga kej snajo,
hrufhfce fesa* pesE?
raj vse pa so poučnega, vzgojnega značaja ali pa so namenjene neposredno praktičnim potrebam. To zmanjšuje njih vrednost, zlasti če gledamo nanje z današnjimi očmi. A tega pač ni kriv popolnoma sam oz. njegova pretežno razumska narava, kakor se nam kaže v drugem slovstvenem delu. V vsem prizadevanju
sem mu pomaga preko težav, go« renjske gore so mu dajale navdih, učil se je pri narodni pesmi in je prepričan, da bo njegova poezija živela tudi po njegovi smrti.
Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina: me pesmi pojo.
1758-3.II.-1958
Ma§šiava -BE54
V Jakopičevem paviljonu raz-	zasleduje »nobene smeri« v umet-	čudovito naivno, miselno pa na
etavljajo trije mladi umetniki-	nosti (glej TT Tihčevo izjavo),	precej nizki stopnji. Poglejmo
Rudolf Kotnik (slikar), Viktor	Slikar R. Kotnik razstavlja	podobo »Antenski prisluh«! 2e
Snoj (slikar) in	Slavko Tihec	kolekcijo podob,	ki pričajo o	naslov ie smešen. In realizacija?
(kiipar). Vsi trije	so nedavno	njegovi vnemi do	dela in izred-	Preko slikarske ploskve je raz-
končalli ljubljansko Akademijo	ni marljivosti. Razstavljene po-	peta kaotična mreža, nato je tu je'plastika na temo »Treti voj4
za upodabljajočo	umetnost ter	dobe nam pokažejo smer njego-	še harmonija nežnih barv in	na«.	Tu^ vidimo	himere,	ki	se
se s svojimi deli prvikrat pred-	v ega slikarskega	razvoja od	slika je gotova. Ali »Sredi raz-	spopadajo	med	seboj,	človeka,
gledam v sodobni kiparski umetnosti in dela, ki so nastala, niso nič slabša kakor tista, ki jih danes ustvarja mlajši kiparski rod. Hudo problematična pa
stavi j a.
ijo naši javnosti.■ Nekoliko približno realističnega pojmo- kroja«! Upodobljena sta vzbuha ki j-e na pol sežgan, a se še ved-nenavadni naslov Be 54 so si vanja sveta do abstraktmo-nad- atomske boanbe, seveda prilično no giblje na zemlji, družino izbrali pod vtisom obiska Bien- realistične interpretacije zima- megleno, nato je vidno na tr- enakih oblik na paničnem begu, Bala v Benetkah. Skupina ne njih pojavov. Sliki »Čebula« in njevo vejo nataknjeno človeško »male ribe jedo velike ribe« itd.
^  »Okno« sta nastali leta 1956. oko, desno spodaj je naslikan Tihčev svet je pošasten, mor-
Vpliv akademije je še dobro vi- trizob in nato — kaos. Motiv biden, razpadiajoč in zato gno-den. Gre za tihožitji, ki se gib- človeškega očesa (primer še zot-en brez primere. Ta armirani ljetia v realnem svetu, predmeti »Osat trpljenja«) je pošasten.
so razporejeni v trodimenzio-
mavec je manj mememto, kakor v pojmovanju slikar- pa hladna, grozljiva konstata-
„NAŠA SODOBNOST"
Druga številka novega letnika Naše sodobnosti prinaša na uvodnem mestu zanimivo razpravo Ljuba Bavcona z naslovom »Delavsko upravljanje in
moderna družba«. V prvem delu se razhajajo, bežijo s slikarske podobi »Realno in,irealno««), ki njihovo delo nam pripoveduje
• n Č n	lonoclovni nr;«.npvlri	—	1	1	——	/-^1-.	..	«	TT	n	k-	n	V—»»m	  _.l_r~ _ -1 i	_	T"O-
Snoj je
nalnem prostoru, naslov podob	skega sveta nedosleden. Njego-
ustreza upodobljeni temi. Ven-	ve podobe niso niti abstraktne
dar je v obeh slikah -(posebno v	niti surrealistične — dvema go-
»Ceibuli«) opaziti neki nemir in	spodoma pa je nemogoče služiti,
nezadovoljnost nad zadano na-	Slikar upodablja v brezobličnem
logo. Kompozicijsko le »Čebula«	svetu' posamezne naturalistične	teh mladih ljudi. Vsi	tsrile so
neurejena, predmeti ne težijo k	detajl© (na primer oko v slik:	nadarjeni, za	seboj imajo suli‘d-
skupinskemu središču, temveč	»Konec brez imena« ali stolp v	no in dobro	šolsko	izobrazbo,
cija kiparjevega pogleda na sodobnega človeka.
Verjemite mi, da sem nerad napisal ta pregled ob razstavi
Bo še leposlovni prispevki Ma teja Bora (pesmi Sonet, Dopoldan na morju, na Hvaru, Impresija, Careare. Tu v tej simoti), Janeza Menarta (pesem Oko in leča) ter Marijana Rožanca (nadaljevanje proze Mrtvi in vsi ostali). V Glosah ln komentarjih beremo odprto pismo Mateja Bora Miodragu Protičn. V Polemiki sc ponovno oglaša Boris Ziherl (Se enkrat o nesporazumih in navzkrižjih), dalje odgovarjajo avtorji Zgodovine slovenskega slovstva na Pirjevčevo oceno, medtem ko D. K. nadaljuje svoje razpravljanje o »Koroški« krivdi in nekrivdi slovenske socialne demokracije. V Zapiskih se	Božidar Borko
spominja pokojnega Vladimirja Levstika, sledijo pa še knjižna In gledališka poročila (Rok Arih, Zato — Mitja Mejak, Modern-dorfe-rjeve koroške pripovedke — MRko Matičetov, Nekaj pomislekov ob prevodu Pratolinijeve Kronike revnih ljubimcev — Niko Košir, Razmišljanje o knjigi »Duhovno življenje Koroške« — Rok Arih, Dve uprizoritvi ljubljanske Drame — Vla-
ploskve nekam v neznano. V letu niso v ravnotežju z abstraktno o zavidnem znanju — toda re-1957 se je slikar nato oklenil govorico njegovih del ter delu- zultati so vsaj za sedal negabiv-dveh motivov: »Fikusa« (ro-že) jejo nesmiselno in smešno. In ni. Zakaj? Odpira se nam kom-
in »Konji«. Beg v abstraktni če že hoče slik,ar šokirati plefes vprašanj, ob katerih bi svet se jadrno nadaljuje, sedal (oprostite mi ta izraz — uporab- tu le na kratko povedal nekai pod okriljem vpliva Maksa Ern- Uaim ga zato, ker je danes silno misli. Mladi ljudje — »brez sta. Rož-e še priznavajo deloma moderen) gledalca, potem si smeri« — razen ene same; realni svet, ki je sedaj postal mora natančno ogledati na pri- umetnosti zaradi umetnosti, zelo dekorativen, od motivov mer slikarstvo S. Dalija. Videl »Konji« pa zasledimo naslonitev bo, da vlada v izbiri blodnih na resnični model le v enem ali pred,metov neka »zakonitost« in dveh primerih. Podob© je pre- sicer ona ropotarnic sodobnega rasel dekor, temačen in hladen velemesta, in tako se mu bo od-v svojih barvah in vse slike krila »lepota« »slučajnega sre-skupaj so videti kakor velikan- Čanja med dežnikom in šivalnim nes-v naši socialistični stvarnosti ni v resnici nobene stvari, ki bi bila vredna umetnostnega podob bo moral postati druga- oblikovanja? Ali ne zasluži naš čen, kajti pričujoči ni mnogo različen od filmskih barvastih risank W. Disneya.
Kipar S. Tihec je po oblikah in vsebiini tovarišema povsem lekcijo, le da so njegova dela soroden. Njegovo delo bi mogli manjšega formata. Kakšno pot po motivih razdeliti v dve sku-gre njegovo slikarstvo, nam po- pini: v prvo spadajo plastike vedo že naslovi podob: »Konec »Mož z lestvo«, »Zena pleta brez imena«, »Pod svodom p ret- mrežo«, »Ekviliibristi« in »Ribi- nest, ki je namenjena samo mu- / nje«, »Antenski prisluh«, »Ha- či«, v drugo pa motivi »Tretja zejem, galerijam in redkim sno-ron v atomski eni«, »Strti dalj- vojna«.. Prva skupina nam po- blatom absurdna, sarma v sebi novodi«, »Ugasle katedrale«, kaže kiparja, ki odlično obvlada zgrešena to popolnoma meipo-»Sredi razkroja«, »Osat trpi j e- kiparske formalne problema t neona?
njo* Itd. Snojevo slikarstvo j« (Isto tudi druga), ja dobro m-	Mr. S. Mikal
ski fragmenti nekih neznanih strojem na seeimi mizi«. (Lau-panoiev, ki so jih raziskovalci treamont). Tudi barvni sestav prinesli z nekega nam neznanega (sveta. Rastline in živali so se spremenile v vražjo praprot, ki ni z našega planeta.
Slikar V. Snol je zastopan tudi z razmeroma obširno ko«
Mladi ustvari al-ci prostovoljno zaprti v slonokoščeni stolp sodobnega likovnega iskanja, ki se je popolnoma odtrgalo (vsaj ono ekstremnih smeri) od sodobnega družbenega dogajanja. Kai da-
človek in naša zemlj a nobene pozorosti s strani likovnih ustvarjalcev? Ali je lov za novostmi »za- vsako ceno« — kar je moda in ne umetnost, edino zveličavno' sredstvo za mlado likovno rast? Komu in zakaj tako umetnost, kot jo Je pokazala naša razstava? Ali ni umet-
dek v zgodovini slovenske poezije, pa čeprav se je sam pesnik zavedal tveganosti ter js v svoji skromnosti dal knjigi naslov »Pesme za pokušino«. Bila je to pravzaprav prva pesniška zbirka pesnika, ki je prvi dosledno upošteval muzikalno graditev verza, t. j. načelo v strogem redu si sledečih naglašenih in nenagla-šenih zlogov. Pred njim so le redki verzifikatorji nabožnih besedil tipali v to smer: pazili so bolj na število zlogov in uvedli sicer rimo, a besednega poudarka niso upoštevali, vsaj ne dosledno. Najspretnejši med njimi,
Paglovec (1679—1759), je v svojih teč vzgojiti in utrditi v ljudeh
Zoisove družine in tiste dobe je bil poudarek na izobraževanju, vzgajanju ljudstva, na požlaht-njenju značaj-ev, na razglašanju življenjskih smernic; nič čudnega torej, da so zahtevali tudi od poezije takojšnje in neposredne koristi. Zahteve svoje dobe je Vodnik izpolnjeval tudi v poeziji. S prešernostjo je pisal o lepi in zdravi slovenski zemlji, z gorenjsko široko kretnjo je na-
Samo mimogrede naj ob tej priliki omenimo, da je bila mera te kitice Vodniku pri srcu. Ja to igriv ritem v izredno kratkih verzih, saj ima cela štirivrstična kitica le 22 zlogov; rime si sledč na vsak peti zlog. (Posnel je to kitico po alpskih poskočnicah.) Treba je biti na moč spreten v rabi jezika, da teče pesem s takimi kiticami gladko in naravno. Obvladati igraje te težave — že
pesmih za petje šel najdlje v
upoštevanju besednega naglasa a šele Vodnik je s svojim pesniškim opusom postavil prave osnovne zakone slovenskega verza, ki so obveljali in na osnovi katerih je pel Prešeren in vsi za njim. To samo sicer še ne odloča o umetniški vrednosti pesmi, a brez utrditve načel o graditvi verza ni mogoč nastanek umetnega pesništva. Ta načela pa morajo kajpada ustrezati značaju jezika.
Vsebinsko segajo Vodnikove pesmi sicer precej v širino, sko-
števal 'bogastvo naše zemlje in to je bila velika Vodnikova zrna-klical ljudi k pridnosti, s katero ga, ki je tem večja, ker se je naj črpajo zaklade iz domačih- slovenščina šele oblikovala v pe-tal, zanosno in vedoma pretirano sniški jezik.
govori o slovenski zgodovini, ho- Naj se &b strogem, današnjem
kriteriju pogledi na Vodnikovo zavest narodne pripadnosti, lju- pesnižko delo še tako razhajajo,
bežen do domovine in ponos nanjo. Od tod pri njem več političnih pesmi, in kakor lahko trdimo, da je bil Vodnik prvi slovenski pesnik, lahko tudi rečemo, da je bil tudi že naš prvi politični pesnik; zavedal se je torej pesnikove družbene vloge ln odgovornosti. Osebno izpovednih pesmi je pri vodniku malo in govoreč predvsem o naravi in o pesništvu. V tej zvrsti je ustvaril tudi svojo najboljšo pesem, »Moj spominek«, kjer govori o svojem pesnikovanju: pe-
C 11 -
Motiv iz stare Ljubljane. Foto Svabič.
velja, da je v poeziji v marsičem oral pravo kamnito ledino in obrnil prve brazde. SamPreše-ren je Vodnika priznal za pesnika: v pesmi njemu v spomin primerja poeta s ptičem Fenisom, ki živi sam zase v odljudni goščavi in se trudi vse dni, a se star in utrujen pomladi v ognju, kakor se pesnik preraja v ognju svoje poezije in je torej nesmrten.
Tak pevec se trudi, samoten živi, se v slavi, ko zgrudi ga smrt, prerodi.
Prešeren je mislil pri tem na delo in pomen Valentina Vodnika, mislil je na Vodnikovo usodo in na delež slehernega pravega pesnika. V tej pesmi je sam Prešeren napovedal Vodniku, prav pesniku Vodniku nesmrtnost!
Večer slovenske poezije v Londonu
12. marca bo Guild-Hall School of'Musič and Drama (eden najuglednejših inštitutov te vrste v Londonu) priredila svečan večer . slovenske poezije pod naslovom »The Parnassus of a S mali Nation«. Pesmi bodo recitirali poklicni igralci in igralke, med katerimi je nekaj znanih imen. Program sestavljajo prevodi iz slovenske poezije, ki so pred kratkim, izšli v antologiji »The Parnassus of a Srna 11 Nation«. Antologija je vzbudila v londonskih krogih veliko zanimanja in priznanja. Vse stroške ln honorar igralcem bo plačala londonska občina (London Countg Council). Med poslušalci se bodo zbrali ugledni literati in drugi kulturni delavci. Prireditelji so naprosili prof. Janka Lavrina, da bo na tem večerni u kratkem predavanju poslušalcem predstavil slovensko poezijo. Izrazili pa so tudi željo, da bi recitiral vsaj dve pesmi v slovenščini, da bi slišali, kako zveni izvir* nik.
FUKOUito
mismm
Don Juan Manucl (12S2—1348). Spanec. Rojen Je bil v toledskl pokrajini. Bil je vnuk kralja Ferdinanda Svetega in nečak kralja Alfonza Modrega. Bil je državnik, vojak in pisatelj. Njegova pisateljska slava sloni na knjigi »Grof Lucanor«, zbirki petdesetin zgodb, s katerimi Je postavil temelj španski pripovedni prozi.
naročil, naj jima -prinese vodo. Ker ni storila tako, kakor ji je velel, jo je nagovoril: »Tako, izdajalka! Ali nisi videla, kaj sem storil s psom, ker me ni ubogal? Prijnoji veri, zagotavljam ti, da te bo doletela podobna usoda, če boš poskušala uganjati trmo z menoj.«
Mačka se ni zganila, zakaj mačke, prav tako kot psi nimajo navade, da hi komu nosile vodo. In ker ga ni ubogala, je mladi mož vstal, jo zagrabil za šape, jo zalučal ob zid, da so se ji polomile vse koščice-v telesu. Pri tem je kazal'še hujši bes kot do psa.
Nato se je ves mrk in godrnjaje spet usedel za mizo in se ozrl po sobi. Zena, ki je vse to opazovala, si je mislila, da je gotovo znorel ali da ni priseben in ni zinila nobene.
Ko se je tako oziral po sobi, je opazil konja, edinega konja, ki ga je imel. Jezno mu je zaukazal, naj jima prinese vode in konj tega ni storil. Mladi mož mu je nato dejal: »Kako to, gospod konj? Ali mislite, da vam bom prizanesel, četudi me ne ubogate, ker nimam drugega ■konja? Nikar si ne delajte utvar, zakaj pri bogu prisegam, da vas bo doletela ista usoda kot onadva, če se boste upirali mojim željam. Zakaj nobeno živo bitje ni varno, če se upira mojim ukazom.«
Konj se še zganil ni. Ko je ženin to videl, se je zagnal proti njemu, mu v silni jezi odsekal 'glavo in ga razrezal na koščke.
Ko je- nevesta videla, da je ubil edinega konja, ki ga je imel, in da bo to storil z vsakim, ki ga ne bo ubogal, je spoznala, da se ne šali, in polastila se je je takšna groza, da ni vedela, ali je mrtva ali živa. Vrnil se je k mizi, ves besen in krvav in prisegal, da bo vse pokončal, četudi bi imel v hiši tisoč konj. ali mož ali žensk, če ga ne bi ubogali.
Sedel je in se ozrl po sobi s krvavim mečem v naročju. Ko se je nehal ozirati po sobi in ni našel v njej nobenega .živega bitja, je Jezno pogledal ženo in ji, držeč meč v rokah, z divjim glasom dejal: »Vstani in mi prinesi vode, da si umijem roke.«
Nevesta, ki je pričakovala, da jo bo vsak hip razsekal na koščke, je poskočila in mu prinesla vode.
On pa ji je dejal: »Ah, kako hvalim boga, da si storila, kakor sem ti velel, ker bi bil sicer od jeze, .ki so jo te neumne živali vzbudile v meni, storil isto s teboj.«
Nato ji je ukazal, naj mu postreže s hrano in ona ga je ubogala. In kadar koli jo je nagovoril, je storil to s tako divjim in grozečim glasom, da je že čutila, kako se ji glava kotali po prahu.
Tako sta prebila noč. Ona ni spregovorila niti besedice, pač pa je storila vse, kar ji je velel. Po kratkem spanju ji je dejal: »Zaradi nocojšnje jeze bom težko spal. Poskrbi, da me zjutraj nihče ne zbudi, in pripravi mi hrano.«
Ko je bilo sonce že visoko na ngfau, so se starši in sorodniki približali hiši. Ker niso slišali nobenega glasu, so mislili, da je ženin ranjen ali mrtev. Ko so pa videli, skozi vrata samo nevesto hoditi po sdbi in ne ženina, so bili o tem še bolj prepričani.
Ko jih je videla stati na pragu, se jim je po prstih in vsa bleda od strahu približala in za-
Ob neki drugi priložnosti je grof Lucanor govoril s Patronijem in> mu dejal: »Patronij, en moj vazal mi je povedal, da so mu predlagali poroko s premožno žensko, ki je imenitnejšega stanu od njega, in da je ponudba zelo zapeljiva, da ga pa nekaj moti. Povedali »o mu, da je omenjena dama prava Ksantipa in trmoglavka, kakršne svet še ni videl. 2elel bi, da mi poveste, ali naj mu svetujem poroko s to žensko, vedoč, kakšna je, ali naj mu jo odsvetujem.«
»Gospod,« je dejal Patronij, »če je'vaš vazal podoben sinu nekega Mavra, ki ga imam v mislih, mu svetujte poroko. Ce mu pa ni podoben, mu jo odsvetujte.«
Grof ga je prosil, naj mu pove to zgodbo. Patronij mu je odgovoril, da je nekoč živel v nekem mestu ugleden mož, ki je imel sina, mladeniča, obdarjenega z velikimi darovi, a ni bil dovolj bogat za velike načrte, ki jih je.hotel sin uresničiti. Zato je bil potrt, zakaj imel je voljo, ne pa sredstev.
V istem mestu je živel drug mož, ki je bil dosti uglednejši in bogatejši in je imel edinko, pravo nasprotje mladeniča, zakaj njeno vedenje in navade so bile grobe in nesramne, kakor so bile mladeničeve prijetne, in zato se ni hotel nihče poročiti s takim hudičem.
Nekega dne je mladenič šel k očetu in mu dejal, da dobro 've, kako jez očetovim premoženjem, ki mu ne omogoča živeti tako, kot želi, in ker ima na izbiro skromno življenje ali iskanje kruha v tujini, bi bilo po njegovem — če oče privoli — pametno skleniti tako poroko, ki bi mu omogočila zaželeno življenje. Oče mu je idgovoril, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da mu bo preskrbel primerno ženo. Na to je sin odgovoril, da bo zaprosil bogataša za roko njegove sitne hčerke —- če oče privoli.
Ko je oče to slišal, ni njegovo presenečenje ■poznalo.meja. Vprašal je sina, kako more sploh na to misliti, zakaj noben njegov znanec, najsi je bil še tak berač, se ni hotel z njo poročiti. Kljub temu ga je sir? rotil, naj uredi .poroko, in, tako vztrajno je moledoval, da je oče kljub svojemu začudenju privolil.
Brez obotavljanja je obiskal bogataša. Bila sta stara prijatelja in ta mu je povedal, kar mu je bil sin zaupal. Na koncu ga je vprašal, ker je bil njegov sin pač tako pogumen, da bi se poročil z njegovo hčerjo, ali mu jo da za ženo.
Ko je dekličin oče slišal prijateljeve besede, mu je dejal: »Za božjo voljo, prijatelj! Ko bi to storil, kakšen prijatelj bi bil? Dobrega siha imaš in grdo bi bilo, ko bi bil jaz kriv njegove nesreče ali smrti. Prepričan sem, da bo umrl ali da si bo želel smrti, če se bo poročil z mojo hčerjo. In nikar ne misli, da govorim to zato, da bi ti odrekel prošnjo, zakaj z veseljem jo dam tvojemu sinu, če jo želiš, ali kateremu koli drugemu, le da se je znebim.« 0
Prijatelj se mu-je zahvalil za besede in ker se -je bil njegov sin trdno odločil za to poroko,
upa, ‘da bo zadovoljen.	—
Po sloyesnosti so nevesto odpeljali na ženinov dom. Med Mavri je navada, da novoporo-čencema pripravijo poročno gostijo, pogrnejo mizo in ju pustijo sama do naslednjega dne.
Vse se je zgodilo po tej navadi. Toda ženinov in nevestin oče, mati in sorodniki so bili močno
Tudi jaz še nisem bil nikoli izven Kalifornije, je dejal - nosač.
Človek bi dejal, da vi dosti potujete, je dejal ^mladenič.
Da, je dejal nosač. Na vlakih ali blizu njih sem delal skoraj vse življenje od osemnajstega leta, to je pred tridesetimi leti. Res pa je, da nisem prestopil meje Kalifornije. Srečal sem pa dosti potnikov.
Jaz bi pa rad obiskal kdaj New York, je dejal mladenič.
Prav dobro razumem mladega človeka, kot ste vi, da si želi pideti New York, je dejal nosač. New York je gotovo zelo zanimivo mesto.
Največje mesto je na svetu, je dejal mladenič.
Prav gotovo, je dejal nosač, in se zganil, kot da misli oditi in da mu je zelo žal.
No, je dejal, pa dobro potujte.
Hvala, je dejal mladenič.
Nosač je odšel iz vagona. Mladenič je pogledal skozi okno in se nato obrnil še o pravem času, da je opazil dekle na drugi strani prehoda, ki ga je opazovalo in naglo obrnilo glavo. Sam pa je, da je ne bi spravil v zadrego, še naprej obračal glavo, da bi se z njegovim vratom kmalu nekaj zgodilo. V hipu je spet zasukal glavo na prejšnje mesto proti oknu, pogledal skoznje in začutil nepremagljivo željo, da bi se spet ozrl na dekleta. Hkrati je imel čudovit občutek, da se bo naposled nekam odpeljal tudi v prenesenem pomenu, da bo srečal druge ljudi, takšne, kot je ona, da se bo poročil z eno izmed njih in da si bo nekega dne ustvaril dom.
Toda nekaj časa se le ni ozrl v dekle, čeprav si je to od srca želel. Ko se je naposled le ozrl vanjo, je bil tako v zadregi, da je zardel, požrl slino in se skušal s težavo nasmehniti, pa se mu ni posrečilo. Tudi dekletu se ni.
To se je dogajalo več kot deset minut po odhodu vlaka, ko se je ta podil med gričevjem, prijetno drdral in dajal vsemu videz prijetnih in čudovitih možnosti, kakor so ljubezen, precej dobre volje in. neprisiljene naravnosti, posebno še, ker^jo je bil srečal in je bil prijateljsko in prijazno razpoložen, ker jo je polagoma vedno bolj spoznaval in se vanjo zaljubljal.
Spet sta se spogledala čez kakih sedem minut, nato pa spet čez štiri minute, nato pa sta se spogledovala bolj na dolgo, čeprav sta se pretvarjala, da občudujeta pokrajino na drugi strani vlaka. Naposled sta se spogledovala kar vzdrže-ma dolgo časa, ko sta občudovala pokrajino.
Nazadnje je mladenič vprašal: Ali ste iz Nevo Yorka?
Ni vedel, kaj govori. Sam sebi se je zdel bedast in prav nič podoben mladim možem v filmih, ki počno take reči na vlakih.
Da, sem, je dejalo dekle.
Kaj? je vprašal mladenič.
Ali niste vprašali, če sem iz Nevo Yorka? je reklo dekle.
O, je rekel mladenič. Da, vprašal sem.
No, je dejalo dekle, sem.
Nisem vedel, da ste iz New Yorka, je rekel mladenič.
Vem, da niste, je dejalo dekle.
Mladenič se je na vso moč skušal nasmehniti po filmsko.
Kako ste vedeli? je vprašal.
O, ne vem, je reklo dekle. Ali potujete v Sacramento?
Da, je dejal mladenič. Ali vi tudi?
Da, jaz tudi, je dejalo dekle.
— Kaj delate tako daleč zdoma? je vprašal mladenič.
Nisem doma v New Yorku, je reklo dekle. Rojena sem bila tam, toda skoraj vse življenje sem preživela v San Franciscu.	z	r -
Tudi jaz, je dejal mladenič. Pravzaprav vse življenje.
Tudi jaz sem živela pravzaprav ves čas v San Franciscu, je odvrnilo dekle, če ne upoštevam nekaj mesecev v New Yorku.
Ali ste samo takrat živeli v New Yorku? je vprašal mladenič.
P|Pl|i||i|lif|!^M	»	?	jr	-	pot
Ali bi rajši sedeli na tej strani, ali bi rajši sedeli na oni
sirarn? je vprašal nosač.
Hram? je dejal mladenič.
Ali je na tej strani prav? je vprašal nosač.
O, je dejal mladenič. Seveda.
Dal je nosaču deset centov. Nosač je vzel malj, tenki kovanec, zložil mladeničev plašč in ga položil na sedež.
Enim je všeč ta stran, je dejal, drugim druga.'
Kaj? je dejal mladenič.
Nosač ni vedel, ali naj se spusti v podrobnosti o tem, p : so neki tako navajeni sedeti na eni strani in opazovati ' krajino iz vlaka, drugi pa želijo občudovati pokrajino na c eh straneh, po dolgem in počez, ker rajši vidijo, da se jv,n ena stran odmika, po navadi senčna stran, toda v neka-:h primerih je prav nasprotno, če je kaki dami všeč sonce c ; je brala, da je zdravo, in rada vidi, da se ji njena stran : rihližuje,- ampak to bi predolgo trajalo, ko bi hotel vse r-.: zložiti, ker se v resnici ni posebno dobro počutil in se vse . 'ro ni mogel dokopati do tistega razpoloženja, ko je imel r-.d vse ljudi in ki mu je bilo tako všeč.
Menda, je dejal, ljudje storijo tisto, kar jim je pač všeč. •
Nosač je domneval, da je mladenič kak uradnik, .ki si js privoščil nedeljski izletek in se . zdaj pelje z vlakom iz velemesta v majhno mesto in se bo še istega dne vrnil.
Ki pa razumel, zakaj je bil videti mladenič tako izgubljen, c - kakor pravimo, neobčutljiv za zunanji svet. Fant je bil mlad, niti ne kak absolvent, ampak verjetneje kak maturam, ki je končal gimnazijo in iztaknil službico v kaki giscmi. Star bo kakih trindvajset let in najbrž je zaljubljen, vsekakor, si je mislil nosač, fantu je videti, da se utegne vsak hip zaljubiti, ne da bi' ga kdo posebno bodril. Imel tak žalosten in sanjav izraz, kot kak oboževalec nečesa t' mehki in pisani tkanini z dolgimi lasmi in gladko kožo.
Mladenič se je skoraj silovito zbudil in malodane pre-sirašil nosača.
O, je dejal, kar bedi sem sanjal.
Pomignil je s prstom na desnici -blizu glave, kjer si pač ljudje predstavljajo, da človek sanja bede.
Ali sem vam dal napitnino? je vprašal.
Nosač je bil v zadregi.
Da, gospod, je dejal.
Mladenič je pomigal s prstom na levici pred obrazom.
Zelo pogosto pozabljam, kaj delam, je dejal, in se spomnim šele dolgo potem — včasih po več letih. Ali vas smem vprašati, koliko sem vam dal?
Nosač ni vedel, pri čem je. Če se je hotel mladenič šaliti sli poskušati kakšno neumr.ost, je bilo res škoda, toda nosač ni bil od muh. Mladenič mu je dal deset centov in če bo zdaj začel dokazovati, da je dal nosaču kak neverjeten zlatnik za pet dolarjev, se nosač nikakor ne bo dal ugnati ‘n mu rekel, da je to vse, kar mu je dal — teh deset centov.
Dali ste mi deset centov, je dejal.
Oprostite, je dejal mladenič. Nate.
Dal je nosaču še en kovanec za deset centov.
Hvala gospod, je dejal nosač.
Ali niste nekaj rekli, ko sva šla po hodniku? je vprašal mladenič.	Da, je odvrnilo dekle, samo prvih pet mesecpv, takoj
Nič posebnega, je dejal nosač. Rekel sem le, da eni radi potem, ko sem se rodila, tedijo na eni strani, drugi na drugi.	Jaz sem bil rojen v San Franciscu, je odvrnil mladenič.
O, je dejal mladenič. Ali je ta stran prava?	Dovolj prostora je na teh dveh sedežih, je s težavo dejal.
Da, pravd, je dejal nosač. Razen seveda, če vam je Ali se ne bi rajši presedli sem na sonce? tenčna stran bolj všeč.	Prav, je dejalo dekle.
No, je dejal mladenič, kar rad imam	sonce.	Stopila je čez prehod in sedla nasproti mladeniču.
Dan je pa tudi lep, je dej&' nosač.	Mislil sem si, da bi jo ubral dol v Sacramento na nedelj-
Mladenič je pogledal skozi okno, kot da bi hotel videti sko polovično, je dejal mladenič, dan. Drugega ni videl kot vlake. Toda gledal	je skozi okno,- Trikrat sem bila že v Sacramentu, je dejalo dekle^
kot da bi gledal posebno lep dan.	Mladeniča se je polotila velika sreča. Sonce je toplo in
Sonce semkaj ne posije, ker je postaja pokrita, je dejal močno sijalo in dekle je bilo čudovito. Ce se ni prav hudo nosač, toda^brž ko boste zunaj, bo sonca na pretek. Marši- motil, ali če ga v ponedeljek zjutraj ne vržejo -iz službe, kateri potnik iz Kalifornije se ga naveliča in se presede na ali če Amerika ne stopi v vojno in-bo moral postati vojak, drugo stran. Ste vi iz New Yorka?	da bi ga kar tako ubili na fronti, si je mislil, da bo nekega
Mladeniča ni nič izdajalo, da bi bil iz New Yorka ali dne šel na delo in se seznanil z dekletom, se poročil z njo ©d kjer koli drugje, toda nosača je zanimalo, odkod je in se zasidral.
mladenič, in zato je vprašal.	Nagnil	se je nazaj na soncu, medtem ko je vlak drf.ral
Ne, je- dejal mladenič, še nikoli nisem bil izven Kali- naprej, se 'romantično nasmehnil dekletu in se pripravljal fomije.	M ljubezen.
2. februarja 1958
Bilo je nekoč, živel je fan-	Laživedež je bil zvit kot
te, ki je služil za hlapca. La- kozji r?)g. Prstan je dal pete-ee je imel čr^e kot žužek in linu, da ga je požrl. Nato je rad je tičal za pečjo, zato so stopil h graščaku in mu po-mu izrekli Ščurek. Bil je vedal, kje naj ga išče. V pe-prelen, da bi se jezil, zato telinovem golžunu. mu je bil ta vzdevek kar po	Zaklali so petelina in res
volji. Delo mu ni dišalo, zato našli zlati obroček. Graščak je tuhtal in tuhtal, kako bi je Ščurku izplačal sto zlatnina lahek način prišel do denarja. Sklenil je, da pusti p	***	J?'*]
službo in pojde po svetu. Iz-	|	*	^
' dajal se bo za vedeža.	|	^ Is P J
Hodil je, hodil in prišel do	|§^	m-	* M
neke graščine. Potrkal je na	!-■	p	\M
vrata. Ko je rekel, da je ve-	Pllik	*
dež, so mu odprli. Graščak	' f|||L	J?!
ga je poklical predse.	1§H'"	,	M
»Ravno prav, da si prišel,«	' \	|	^
mu je rekel. »Moji ženi je	;	*	' '
izginil dragocen prstan. Su- _	,	|
mim, da so ga ji ukradli slu-	i
žabniki. Če si res vedež, po-
išči ga! Sto zlatnikov dobiš.	%	4
Če ga ne najdeš, si lažnik in	i*'	»jjjplifpl
dal te bom pretepsti.«	jd
Ščurek je sklical vse hlap-	mšfflifSiP	m
ce in dekle. Grozil jim je in	^	-i
jih pestil, i£aj mu izročijo	gfPjP^
prstan. Služabniki, ki so ver-	11} T
jeli, da res vse ve, so se pre-	1 1 |
strašili in mu dali ukradeni	f ^	91S ji
zlati obroček. A milo so ga	IIMSI m SMMI11 I
prosili, naj jih ne izda gra-	i- - ''	1	ISjB
ščaku. Za molk so mu oblju-	^	'1	■ |
bili sto zlatnikov.	Wšm Wm§ igra
, M M š Sil
Brezskrben možak je stopal po cestL Ker se mu je tako zahotelo, si je zataknil cigareto pod nos in potegnil iz žepa vžigalice. Kresnil je. enkrat, dvakrat, trikrat — sl prižgal ln nato odvrgel prazno škatlico. Deček, ki m je plazil za njim neslišno ln prežeče kot ris, se vrgel kot nogometni vratar ln io v zraku prestregel dragoceni plen. Kajti vedeti je treba, da M ljudem takrat še sanjalo ni o sodobnih pripomočkih In da so zato venomer tratili vžigalice.
■ploh Igrajo vžigalice v nsž3 zgodbi nenavadno pomembct vlogo. In to ni nič čudnega« kaj vse se da početi s vžigalicami! Imam prijatelja, ki zna s vžig*-lloami dvanajst ln ’ pol čarovnij (trinajsta se mu ne posreči im«, raj), e prostem, času pa sl s njimi trebi nohte, zobe ln ušesa. In ko m vž&gallee tako koristna porabi, ustreli s škatlico kot 1 topom.
Tiste čase pa se Imele škatlice še neko posebnosti prelepljene so bile s pisanimi slikami! Recimo s podobami domačih ln tujih živali ali s podobami zdravilnih zelišč ali s podobami promeTnih znakov. In sakajr Da bi jih ljudje zbirali. In zbirali so jih strastno, zbirali prepirljivo, zavistno, škodoželjno, krvoločno, zmagovito in nalašč, zbirali so jih pozimi in poleti, zbirali noč In dan.
Toda vrnimo se k dečku, ki smo ga pustili viseti v zraku. V resnici je medtem že zdavnaj doma. Zdaj je namreč večer in družina je zbrana pri večerji Toda Bojan ne more jesti: ves Sari od vročične sreče! Skatliea, ki jo je bil prestregel, je bila najnovejša iz sijajne serije Kavboj Jimmy ln zanjo bo dobil od ■ošolca najmanj ducat Naših narodnih noš... (kajti Bojan jo zbiralec posebne vrste)... ln kako bodo vsi veseli, Aleš ln Tanja ln Marbo in še eelo Jurček! ... A ker Bojan ni hotel jesti (polente), so ga zapodili spat.
Ubogi zajček
Burja hruje — kdo naj Buje zajčkove toiMf
Eh, lisica, zvita tlca, reče mu, sevBt
»Joj, iboSčelfc zelja košček boi dobil takoj] če te zebe, dam tl plašček, plašček svoj-a
med 'branjem, rolke kar sdOOo od
mraza jm. enega.
Zato bo tudi našo nattafliJevar
nje fcratko. Le tal omembo vredne poipetljama bi še radi povedali.
Prvli »Zarečenega fcrulha so največ poje,« .pravi ljudska modrost. Kako prav ima (in z njo vred vse skrbne imame), vam najbolj zgovorno pav« naša druga slika kar brez kioimeai!ta<r-ja. Ne, to mi sneženi mož, to jo le erna tastih Polome, ki' znajo tako dobro smučati, da me marajo vzeti s seboj svežih iro-kavic. Se sreča, da je emeg mehak, čeprav mrzel in moker!
Drugi: resnica, da je pot navzdol bolj prijetna kakor pa navzgor, j« tako stairta, kakor emu&anije. C« so Bločani iztuh-tali prijetno pot navzdol, se Pdharčami s tako polovično prt-jetniodfcin niso zadovoljili. iPosta-vili 3 drogove, napeljali žioe, pritrdili mam j e ,udobne sedeže — ln že je tudi pot navzgor podjetna! Tiisto popoldne so se Polonca, Breda dm Nada, kadar bo zapihale po strmini navzigar, večkrat spomnile nia Matjaža, ki je tako srečen, da ima teto v Mariboru, prav blizu nwe pohorske žičnice- To so Sele počitnice dm to je pravo smučanje!
Tnefcji: ta je tako star, kot so ■tare angina, gripa in druge zoprne bolezni, ki najraje razsajajo prav takrat, ko je sneg naj-lepši im se je konec počitnic že tako približal, da bo * -treba iz postelje takoj v šalo. O, tudi Mimica j« slišala popoldanski zvfeg im .pritisnili a nosek na okensko steklo. Ko pa je hoteila pogumno zaklicati, da je že zdrava, ji je prav grdo zacvililo v girlu lin kašljanju nj bilo kunca. In čeprav se je tudi njena pinoišnja za smučka znašla v mapi izpolnjenih želja, so smučke tisto nedeljo ostale kar v predsobi. Caiji, aspirini, vitamini ln šibje olje pa so se zato toliko bolj pridno »smučala« v njemo vneto grlo. S takim »smučanjem« pa res ni nič! To ve še Mdmilčlina kmidka. Kdo ne bi Mimici dm vsem bolnikom njieme verste iz srca zaželel zdravja ln smučanja? Saj bo tako poskrbel za vesel konec naše vsakdanje zgodbice!	■.	O.
Ni se mu dalo v posteljo. Zate se je v spalnici naslonil na odprto okno in se koprneče zastrmel v zvezdnato nebo. In ko j«, že vendarle legel in tudi zaspal, so se mu tisočere lučce še zmeraj utrinjale v bistrih očeh. Sanjalo se mu je, da se vozi med njimi na škatlici vžigalic — serija Vozila prihodnosti — in prižiga z njimi zmeraj nove in nove zvezdice. Le ena mu je od sile nagajala: Omega 226 v ozvezdju Raka. Ta ni in ni hotela goreti... Zares čudno! — Tpda kot'Je znano, sleherne sanje nekaj pomenijo.
Zajček pravi:
»Vse me gnjavi, lačen sem za dri) prosim plašček in korenjček, dobra te, gospš!«
Kot tatica gre lisica, zajčku reče: ».Stoj!« Zajček stoče,' milo joče:
»Jojme, jojme, joj!«
Črtomir Šinkovec
Kdo je odkril...?
V teh dneh,, ko je precej slišati o novih odkritjih na Antarktiki, si je vredno pogledati, kdo je odkril posamezne celine naše Zemlje in kdaj. Afrika in Azija sta nam bili Evropejcem najbližji m sta bili že davno, požnani, dasi ne raziskani celini. Že 520 let pred. našim štetjem so podjetni trgovci iz Kartagine prodrli ob obali do Zahodne Afrike in prišli skoraj do Ekvatorja, Saharo pa sta šele pred dobrimi 130 leti prvič prepotovala dva Angleža. Ze Aleksander Veliki je 327 let pred našim štetjem prodrl na čelu svoje armade v Indijo, na Kitajsko pa je Marco Polo pripotoval prvič šele I. 1272 po našem štetju. Za Japonsko ve Evropa šele od leta 1549 po našem štetju. Kaj pa Amerika? Čeprav velja za uradno odkritje ' letnica 1492, ko je Kolumb prijadral tja 8 svojimi jadrnicami, se je leta 1000 na obalah Labradorja izkrcal Norvežan Ericsson, na otoku Gronland pa 4e že
petnajst let prej pristal norveški pomorščak »Rdeči Eriče. Do Tihega oceana je prvi prodrl Španec Balboa l. 1513. Na obali Južne Amerike se je leta 1498 izkrcal Krištof Kolumb. Avstrali*- so belci odkrili leta 1606, bolje pa so si 30 ogledali šele 1828. Antarktiko je l. 1821 odkril ruski pomorščak Bellinghausen. Zelo dolgo sta se ljudem upirali najsevernejša in najjužnejša točka planeta — na Severni tečaj je prvi dospel l. 1909 ameriški raziskovalec Peary, na Južni tečaj pa dve leti pozneje norver ški raziskovalec Amundsen. ,
Rešitev križanke iz prejšnje številke
Vodoravno: 1. Most, «. se,
5.	vuk, 7. Indijanec, 12. ponton, 14. polip, 16. predori, 17. Irena, 18. R«, 19. Iranec, 21. atek, 23. analiza, 2*. pedali. 28. ujet, 29. opiti, 30. skakati, 32. rinita, 33. oba.
Navpično:	l. mentor, k
svinina, 3. tuj, 4. sindikati, t. kapica, 8. Dora, 9. nor, 10. elegija 11. cin, 12. pretepi, 13. OE, 15. padati, 16. prapor, 20. enako, Oi edin, 20, luka, 25. Zeta, 27. Ute
RADIO
SPORED
V
LJUBLJANA
PRIHODNJEM TEDNU
POROČILA OB NEDELJAH Df PRAZNIKIH
505 Poročila in vremenska napoved.
7.00 Napoved časa, poročila, vremenska naporved In. objav« dnevnega sporeda.
'3.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pcc|l«d
dnevnega sporeda in obvestila.
•j 00 Napoved časa, poročila, vrem. napoved, obvestila.
;9 30 Radijski dnevnik.
'2 00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pracled sporeda za naslednji dan.
22 55 Poročila.
POROČILA OB DELAVNIKIH
5 q5 Poročila in vremenska napoved.
§ O Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestile	.
7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski
koledar. *
5.00 Poročila
10.00 Napoved časa in poročila.
13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled
dnevnega sporeda in obvestila.
>'v Napoved časa, poročila, \remenska napoved in obvestila. Napoved časa in poročila.
iaSO Radijski dnevnik.	_____
r> no Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan,
21.55 Poročila.
18.30 Iz zakladnice Jugoslovanskih •amospevov — (Pesmi Milo J a Milo j eviča, L. M. Skerj*hca in M. Lipovška pojeta mezzosopranistka Božena Olavak
in baritonist Dušan Popovič).
28.45 I>oma-če aftctualnostl.
lfi.OO Zabavna glasba, vrne* reklame.
19.SO Radijski dnevnik.
20.00 Najboljši jugoslovanski Zbori vam pojo — m. Zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja.
20.30 Radijska Igra — Nazim Hik-met: Skrivnostni Ivan Ivanovič (prva Izvedba). Izvajajo člani Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. V glavnih vlogah: Marjan Bačko in Tone Terpdn.
21.30 Zimski večer ob kaminu z orkestrom Stanley Black.
22.15 Za,prijatelje jazza.
22.35 Doris Day vam želi lahko noč.
23.00—23.15 in 23.30—28.45 Oddaja ze tujino (prenoa iz Beograda).
H. PROGRAM (na valu 202,1 m In 88,» m Hz)
14.00. Zabavni zvokL
15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved.	,
19.10 Ljubljanska kronika In obvestila.
15.25 Pojo otroški in mladinski zbori.
15.45—16.00 Filmska kronika.
II. PROGRAM (na valu 202d m in 88,9 mlfs)
14.00 C. D. v. Dittersdorl: Koncert
v G—molu za violino in godalni orkeateT. F. Mendelssohn: Simfonija št. 1.
18M Napoved časa, poročila la vremenska napoved.
IS JO Ljubljanska kronika lu j ob-
■trpe 4-11 a
15.25—16.00 Lahka glasba.
3U
CE
TRTFf
FEBRUAR’
5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spčred) — vmes ob
6.30—6.40 Reklame.
6.40—6.45 Naš Jedilnik.
8.05 Slovenske narodne peamd — (Pojo: Branka Strgar, Božo Grošelj, Tone Petrovčič, Janez Jeršinovec, kvintet »Anton Neffat«, Ljubljanski vokalni oktet, sekstet bratov. Pimat in Gorenjski vokalni kvintet).
8.35 Od tanga do fcnctrota.
9.00 Glasbeni album — Rahmaninov: Melodija —r Gotovac: Rizvan-Aga — Liszt: Mrtva-
nedeljek
FEBRUAR
Dobro jutro (pisan glas-spored) — vmes ob
Reklame.
, Naš jedilnik.
. . oddaja na valu 202,1 m in 98,9 mHz)
■ 'ralna matineja.— D. .-.akovič: Praznična uver-
-   h. Berlioz: 3 odlom-
■z »Faustovega pogublje-
_ J. Sibelius:	Valse
.■3   M. Bravničar: Di-
- =? ements za klavir :n .'.ni orkester — H. Alf-• Kralj gora.
■;k: potopis — Zorin. V kraljice Sabe — XVII. ■ z vous na Eifflovem • — (francoska zstavna
as).
-■-.danski koncert komor-
-■-.sb= — M. Giuliani: So-:	G-duru	(Stanko Prek:
era) E F dall’Abaco: So-. v A-molu (Ciril Sker-. ?• čelo, Aci Bertoncelj:
- a. N. Porpora: Simfo-: da camera a tre (Ciril
v-k. Alojz Camer: vio-
■ (C Škerjanec: čelo, H. h-Veronek:	klavir). J.
■z:	Kvartet v B-duru
lanski godalni kvar-T' B-duru (Ljubljanski m kvartet), oclni takti.
.-.is za šolarje — K. Ca-
- _ .:	Zorn:	Poštarska
narodne pesmi •Slavček« iz Jožeta Skri-
Umetne in poje dr':'
Trbovelj P
njar.ia.
2.00 O	H'-?beni spored
— Em;! Ax;n r .: 3 moravski plesi, Nikola He-cig-on.ia: Vu kleti, safta kajktvskih, P©-
a! nasveti — Ing. M veselih: Druga načrtna obnova slovenskega vinogradništva.
-Črno :n belo« (klavir in hammond orgle v ritmu). Zabavni album — Sodelujejo: Me Guire Sisters, orkester Benny cle Weille, Ida Br ;n. trio Reisner, Lawren-ce \Y«;k in Jan Cordu\vener. C:'dala za šolarje:	Čarobna
noi v prodajalni instrumen-
:. s ben a m ed i gr a.
.rrši poslušalci čestitajo in on zdravijo jo. bavna glasba, vmes rekla-
Reden gost in mu ansambel V ponedeljkovi eddrnji ob K-20
Kulturni	razgledi:	Lojze
Krakar: Festival mlade poljske poezije.
22.15 r H ol 1 y \vood-New York«. Pojo:	Elia Fitzgerald. Alan
Dale in »The Modemaires«.
22.35 Mala nočna rapsodija (pianist Joe Bushkin z godalnim ■ orkestrom).
23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prends iz Beograda).
II. PROGRAM (na valu 202,i m in 98.9 mHz)
14.00 Odlomki iz simfonij in koncertov.
15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved.
15.30 Ljubljanska kronika in obvestila.
15.25—16.00 Narodni in domači napevi.
v programih Radia Ljubljana Je Komorni zbor 1* Maribora, bo pel ta zbor pod vodstvom rednega dirigenta Rajka Sikoška slovenske narodne pesmi.
TO
REK
FEBRUAR'
refii vsakega meseca predvajanj v operni oddaji celo operil. Za februar smo izbrali Ver_ &.isvo »Traviato«. Odlična za-;p<^», saj pojo Licia Albanese, 'L v ,c Steiman, Robert Merril, 51n Perce in drugi znani operni S5!i'-tl. zbor in NBC simfonični orkester T>od vodstvom Artura -»‘icaninija. nam obeta prijeten tinski večer. Danes objavljamo s-ikr. maestra "Verdija iz 1. 1884.
Listi iz domače književnosti — Dr. Anton Slodnjak: Ne-izirohnjeno srce (odlomek).
Portreti slavnih pevcev — XV. oddaja — tenorist Mario del Monaco.
Popevka tega tedna.
Srečno vožnjo] (šoferjem na poti).
Z melodijami na pot — Sodelujejo:	Vokalni kvintet
»Optimisti«, Narciso Parigi, Ivo Robič. Anica Zubovič in orkester Wemer Mtiller. Mladinska oddaja.
Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. Radijska univerza — Dr. Jovan Hadži: Asanacija blejskega jezera.
Zabavna glasba, vmes reklame.
Radijski dnevnik.
Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Efrem Kurtz. solistka Elaine Shaffer (flavta), J. S. Bach: Suita št. 2 v B-duru za flavto in orkester, W. A. Mozart: Koncert za flavto in orkester, J. Brahms: 2. simfonij a. V odmoru koncert —
•139
30.00
5.00—3.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vsem ob
6.30—6.40 Reklame.
6.40—S.45 Naš jedilnik.
8.05 Vsak eno (pisana vrsta slovenskih narodnih in domačih viž).
8335 Orkester »Philharmonia« pod taktirko Herberta von Karajana Trič-trač polka (J. Strauss) — Blisk in grom, polka (J. Strauss) — Lahka konjenica (Suppe) — Orfej v podzemlju (Offenbach).
9.00 Zabavni mozaik.
9.30 Slavni solisti vam pojo in
igrajo H. Purcell:	Dido in
Aeneas, prizor iz 2. dejanja (E. Schtvarzkopf, K. Flag-stad. Thomas Hemsley), Cl. Debussy: Terase v luninem svitu (Walter Gieseking), A. Fo-nchielli:	La Gioconda,
arija iz 4. dej. (Zinka Kunc), Cl. Debussy: Sonata za violino in klavir v g-molu (Jean Foumier, Ginette Doyen).
10.10 Melodije s tekočega traku.
111.00 Trije koncerti neapeljske šole — Francesco Mancini: Concerto a Luatro v e-molu, Francesco Durante: Koncert za čembalo in godala v B-duru, Alessandro Scarlatti: Koncert št. 3 v F-duru.
11.30 Za dom in žene.
11.45 Note korakajo.
12.00 Igra pihalna godba Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča.
12.30 Kmečka univerza — Ing. Mirko Peternel:	Priprava blaga živalske proizvodnje za trg.
12.40 Pavel Sivic: Divertimento za klavir in orkester (Solist Pavel Sivic in orkester Radia Ljubljana p. v. Sama Hubada).
13.15 .»Enkrat drugače« (v ritmu
stvinga in cha-cha-cha).
13.30 Pester spored opernih melodij — (Odlomki iz oper »Seviljski brivec«, »Carmen«, »Don Carlos«, »Leteči Holandec« in »Rumena princesa«).
14.20 Za otroke — Lojze Avsenak: Maček na sejmu.
14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlj ajo.
16.15 Zabavna glasba, vmes reklame.
15.40 Potopisi in spomini — Mar-guerite Harmon Bro:	Tako živijo Indonezijci.
16.00 Za ljubitelje in poznavalce — Buhoslav Martinu: Simfoni-etta »La Jola« (Praški komorni orkester), Mihajlo Vukdragovič:	Vokalna lirika, ciklus pesmi za alt in orkester (solistka Mila Miladinovič in orkester Slovenske filharmonije), Etien-ne Henry Mehul: Simfonija št. 1 v g-molu (Simfonični orkester berlinskega radia dirigira Rolf Kleinert). Prva izvedba v Radiu Ljubljana.
17.15 Prelistajmo naš zabavni magazin.
18.00 Športni tednik.
Si
EDA
FEBRUAR*
5,00—8.oo Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob
6.30—6.40 Reklame.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
(8.00—11.00 oddaja na valu 20B4 m in 98,9 mHz)
8.05 Pisana paleta (spored operne in solistične glasbe Bacha, Delibesa, Beethovena, Mascagnija, Straussa, Cilee in Brahmsa).
9.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori (ponovitev). 9.15 30 minut za ljubitelje domačih pesmi, in napevov.
9.43 Vesela godala.
10.10 Iz kraljestva glasbenih pravljic in legend — Nikolaj Rimski-Korzakov:	Car	Sal-
tan, Anatol Ljadov:	Kiki-
mora, Antonin Dvorak: Povodni mož.
11.00 Zabavna matineja.
11.35 Oddaja za Solarje — Riko Pavlin:	Beg iz taborišča smrti.
12.05 Mali koncert solistične glasbe — Pastorale (Couperin) — Menuet (Mozart) — Pesem brez besed (Čajkovski) — Tango (Poldowsky) — Melodija (Grieg) — Španski ples (de Falla) — Etuda it. 6 (Liszt).
12.30 Kmetijski nasveti — Mr. ph. Janez Kromar: Pridelovanje zdravilnih in dišavnih rastlin.
12.40 Skladbe Benjamina Ipavca igra Mariborski instrumentalni ansambčl, sodelujejo sopranistka Nada Zrimšek, tenorist Boško Lukež in baritonist Mitro Gregorin.
13.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — (Oj, prelepe vi rožice — Protuletje modro cvetje — Medjimurske lirske melodije — Tak veliju stara mama :— Zasadi mi belu ružu — Medjimurski lepi dečki — Svi su dani srebrom obal j eni — Dere kolo — "Gine, vene srce u menika — Ej, volim diku — Der, javore — Ružmarine — Cuka Marička — Pojti ti je — Istrski ples — Zašto srce moje pati — Ja se pitam — Sadila moma lojze — Tekla voda na valove).
14.05 Oddaja za šolarje: Pripovedka o sreči.
14.35 Naši poslušalci čestitajo in -pozdravljajo.
15.15 Zabavna glasba, vmes reklame.
15.40 Pri klasičnih mojstrih — Stefan Zeromski: Tabu.
16.00 Koncert po željah.
17.15 Sestanek ob petih.
17.35 Melodije se . predstavljajo (igra Hans Carste s svojim orkestrom).
18.00 Kulturni pregled.
18.15 Dve skladbi za harfo (izvaja harfistka Jelica Fertot-Por-tograndi).
18.30 Glasba narodov sveta — IV. Poljske narodne pesmi.
18.50 Razgovor	o mednarodnih
vprašanjih.
19.00 Zabavna glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Giuseppe	Verdi:	Traviata,
opera v 4 dejanjih. Solisti
gkl ples — Rubin: Suita na makedonske teme — Glazu-nov: Stjenka Razin.
10.10, Za prijetno dopoldanako razpoloženje.
11.00 Orkestralni odlomki iz oper Mozarta, Čajkovskega. Verdija in Musorgskega.
Uit Cicibanom — doto«r dan! (Gustav Strniša:	Luč:	Beli
puran ček).
11.46 Pesmi za naše male.
12.00 Točno opoldne ... (zabavni zvoki).
ULM Kmečka univerza — Ing. Tilka Krivic: Poljski poskus
— poučen in. razlikovalen pripomoček.
12.40 Ljubljanski oktet poje pesmi Lovra Hafnerja (Kaj kleplje
— Samo en cvet — Pastirji poslušajo zvonove — Ajda cvete — Mraz ek — Jaz bi rad rdečih rož — Dom* — Roži).
13.15 Ciganski napevi.
13.30 Mediteranski intermezzo — Louis Aubert:	Habanera,
ManueA de Falla:	Sedem
španskih pesmi, Otmar Nus-alo: Kotorski plesi, Alfredo Casella: rtaliif.
14.20 Zanimivosti iz znano«ti in tehnike.
UM Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo.
18J5 Zabavna glasba, vmes reklame.
15.40 Humoreska teg* tedna — Branislav Nušič: Pagovor k avtobiografij i._
16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji R. Schumann: Tri fantazijske skladbe (Andre Navarra: čelo, An-drija Preger:	klavir), L.
Couperin:	Chaeonne — W.
Byrd: Pavane (IsabeUe Nef: claveoin), M. Logar: Meau-etto; Mucica antiea (Branko Pajevič:	violina, Marijan
Lipovšek:	klavir), E. Szer-
vansky:	Sonati n a za flavto
in klavir. (H. D. Sonntag: flavta, Marijan Lipovšek: klavir) B. Bjelinstot:	Prva
suita (Zlata FeUer:	klavir),
J. Nin:	Pesmi iz Španije
(Andre Navarra:	čelo, A.
Preger: klavir).
17.13 Panorama popevk	rit-
mov.
UM Radijska univerza — Rami-ro Buj as: Skrivnost nagona.
1«JS Iz repertoarja Orkestra Radia Ljubljane — Anton Lajovic: Andante, Blaž Arnič: Prvi polet, simfonični poem za klavir in orkester (solist Lovrenc Arnič), Filip Bernard: Rapsodično kolo.
18.45 Četrtkova reportaža.
19.00 Zabavna glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
18.50 Tedenski notranje - politični pregled.
10.08 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — (Posnetki Javne oddaje v Celju, dne
‘30. I. 1958) Sodelujejo: Celjski instrumentalni Jcvintet, Marjan Roblek, Branko Dobravec, ženski zbor »Svoboda« iz Stor, celjski Zenski vokalni kvartet, trio Goršič, Erika Kozoderec in J. Hudolin.'
21.08 France" Prešeren:	Krit pri
Savici.
21M A. Borodln: Klavirski kvintet (Pianist Pavel Sivic in Ljubljanski godalni kvartet).
22J9 »Po svetu Jazza«: Dlxiland — nekdaj in danes.
23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
H. PROGRAM .
(na valu 202,1 m in 98,9 mHz)
14.00 Od arije do arije — (pojo domači operni solisti).
15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved.
10.10
11.00
11.15
1	2	3	M	5	e		i	7	8	9	40	r-f
12						®	13					/
*«	.					15				t		
16		C			<7				18	,p		
19				20				21	®	22		
S	23		2M			(g)	25		26	©	27	
29	®	2?				®	30			31	©	
32	33	O				33					36	
57		38	@	39					®			r
92			43 /		Vi			©	45			
46				47				48				l
						®	50					
51 1 1	l	1		•	n	52		i	4	< ' _ 1	d	4 .1 J
John Garris, Arthur New-man, George Cehanowsky in Paul Dennis, zbor in NBC simfonični orkester Dirigent , Arturo Toscanini.
22.15 Ali bi zaplesali?
23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenoa iz Beograda).
NEDELJSKA
KRIŽANKA
&
Vodoravno: 1. italijansko leto- na rastlina. 10. hudobni duh pri višče blizu Genove, kjer- je bila Izraelcih, lil. oziralni zaimek, po I. svetovni vojni podpisana 13. vrsta izumrlega orjaškega mirovna pogodba z Italijo, 7. slona, 15. ameriški pesnik in pi-star avstrijski denar, 12. perzij- sec grozljivih zgodb (Edgar sko mesto z največjo rafinerijo Allan), 17. preglled vremenskega nafte na svetu, 13. občutljive stanja, ki se kot celota prouču-raštline, 14. srednjeveški naziv je, 20. ime francoskega filozofa za Arabca v severni Afriki, 15. Diderota, 21. tuje žensko ime, trdonebni glas, 16. najvišje nor- 24. kretnja, 26. angleško svetlo dijsko božanstvo, 17. ladijski pivo. 28. tlaik, 31. osmerokotna klic na pomoč, 18. žensko ime, stavba, 33. pavza, 35. staro ger-19. afriški ptič tekač, 20. zdrav- mansko pleme, 36. prejšnje ime niško predpisana hrana, 22. del Ankare, 38. grška boginja mo-teniške igre. 23. namera, 25. drbsti, 41. pripadnik azijskega osebni zaimek, 27. kem. znak za plemena, 43. pokrajina v fodo-litij, 29. italijansko moško ime, kini, 45. partizansko ime narod-30. opravilo, 32. kratica na re- nega heroja Semiča, 47. del ime-ceptih, 34. zbirka mavčnih odlit- na prve slovenske filmske igral-kov slavnih kipov, 37. rimska ke, 48. otožni tonovski način, boginja jeze, 39. žensko ime, 40.	50. predlog,
okrajšava za- močno razstrelivo,
REŠITEV NEDELJSKE KRIŽANKE OD 2«. JANUARJA 1958 Vodoravno:	1.	Chenier,	8.
42. sorodnica, 44. jadranski otok^
45. velik pes, 46. seznami, katalogi, 48. edina vrsta opice, ki živi v Evropi (v Gibraltarju), 49. večdelna skladba za Mavir, 50.
kazen za prestopek, 51. navlažil, skalpi, 14. veranda, 15. Aachen, 52. slovenski kipar, ki živi ,v 16. irada, 17. dudla, 19. S(ig-Beogradu (Lojze).	•	•	mund) F(reud). 20. loto, 21. Ca-
Navpično:	1.	ime	starejšega	pri, 22. Ana, 23. id o, 24. bruna,
filmskega igralca Novarra, 2.	25. brin,	26. to,	27.	groši,	28.
- Mencingerjeva filozofska utopi—	trakt, 29.	Ital ec,	31.	kolar.	33.
man! A JohaTneMS^refand^^’ 3"	^ica’	*	V ^ Wl’
Robert Merili, Jan Perce,  ------------------  ^	   _
treji, 4. anigleško oporišče v	45. lev* 46. ZDA,	47.	megla,	48.
Arabiji, 5. zaščitnik domačega	blba, 49.	A(nton)	I(ngoIič),	50.
ognjišča pri starih Rimljanih, malhe,-51. vazal, 52. Bogart, 54. 6. začetnici obeh 'Tolstojevih kratiti, 56. anonsa, 57. Evripid, imen, 7. tanka tkanina, 8. arab- Navpično: lil. L(illian) H(ell-sfeo moško ime, 9. tropska vod- man).
V petnajsti oddaji »Portreti slavnih pevcev« bo tokrat pel znani tenorist Marto del Monaco.
OB JU) Ljubljanska kronika in obvestila.
15.25—113.00 Igra godba na pihala JLA p. v. Jožeta Brun*.
PE
TEK
FEBRUAR i
5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob
6*0—6.40 Reklame.
6.40—6.43 Naš Jedilnik.
(8.00—11.00 oddaja na valu 202,1 m In 98,9 mHz)
8.06 Popularne melodije 1o. orkestralne glasbe — A. Dvorak: 4 slovanski plesi — C. Saint — Seans:	Introdukcija	in
rondo capr!cclo3o — D. Bu-čar:	Belokranjske	pisanice.
8.00 Radijski roman — Roger Vailland: 325.000 frankov — I.'
9.20 Zapojmo in zaigrajmo!
10.10 Dopoldanska spored solistične glasbe — R. Matz: Elegija:	Redtatlv; Pravljica v
mraku, M. S. Rousseau: Pastoralne variacije, F. Ju-vanec: Fantazija,. B. Kunc: 5 valčkov, N. Rakov:	Poem,
A. Srebotnjak: Pisma.
11.00 Pesmi in plesi raznih narodov.
11.80 Za dom in žene.
11.40 »Otok ljubezni« (havajske melodije).
12.00 Aram Hačaturjan:	Suita	iz
baleta »Gayane« — (Simfonični orkester iz Indianopo-lisa dirigira Fablen Sevitz-ky).
12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Stojan Vrabl: Nove metode in stroji za zatiranje bolezni in škodljivcev na vinski
. trti.
12.44 Za ljubitelje poskočnih domačih viž igra trio Rudi Bardforer.
13.15 Od arije do arije — L. v. Beethoven:	Fidelio, uvodna glasba in' arija Florestana, G. Donizetti: Hči polka, arija Marije, J. Offenbach: Hoffmannove pripovedke, arija Olimpije. G. Verdi: Ples v maskah, arija Renata, Rigoletto, arija vojvode iz 1. dejanja, G. Verdi: Trubadur, arija grofa Lune, G. Verdi: Othello, zaključni prizor, F. Cilea: Arležanka, Friderikova tožba.
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Pojte z nami.
14.88 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlj ajo.
15J5 Zabavna glasba, vmes reklame.
15.40 Iz svetovne književnosti — Boris Gorbatov: Zakaj molči UKL?
18.00 Koncert ob štirih. Josef Haydn:	Divertimento v A-duru (Londonski baročni ansambel. dirigira Karl Haas), Peter Iljič Čajkovski: Koncert za violino in orkester v D-duru (solist Ruggiero Ricci in Novi simfonični orkester pod vodstvom Malcol-ma Sargenta), Frano Povia: Rapsodija za veliki orkester (Orkester Radia Ljubljana, dirigira Uroš Prevoršek) .
17.15 V zabavnem ateljeju.
18.00 Iz naših kolektivov.
18.30 Poje Komorni moški zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja Svobode smo prižgali plamenico (Mihelčič) — Povejte ve planine (Forster) — Ob poti tam za vasjo (Vodopivec) — Dolenjska poletna noč; Use je le u src (Bučar) — Cvlje-če mi polje pokrilo (prir. Bučar).
18.50 Družinski pogovori.
19.00 Zabavna glasba, vmes reklame.
19.30_ Radijski' dnevnik.
20.00' Zvoki z Juga (orkester Frank Chacksfield).
20.15 Tedenski zunanje-politični pregled.
20.30 Richard Strauss:	Simfonija v f-molu — (Prva izvedba v radiu Ljubljana).
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
22.15 Iz repertoarja ameriškega orkestra Les Brown-a.
22.35 Plesna glasba iz nočnega zabavišča Hotela Slon v Ljubljani.
23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
D. PROGRAM
(na valu 202,1 m in 98,9 mHz)
14.00 Glasbeni sprehod skozi štiri stoletja (spored skladb Cesti-ja, Bacha, Pergolesija, Beethovna, Webra, Ravela in Barbera).
15700 Napoved časa, poročil* in vremenska napoved.
18.10 Razgovor z volivci.
15.25 Zabavna glasba vmes obvestila.
15.55—16.00 Ljubljanska kronik*.
naSo hišo — Šuštar nočem
biti — Vs? Je veselo —Napitnica — Oj, predragi podgorski — Jaz pa eno dekle imam — Bom Šuštarja vzela
— Bratct veseli vsi — Dobro
jutro, buotra).	.
Oddaja za Solarj«: Ob obletnici smrti dr. Franceta Prešerna.
Prisluhnite in izberite (zabavna glasba).
»Salon Respighi« — Stari plesi in napevi ra lutnjo, suita št. 3 — Rossimlana. Pionirski tednik.
Domači zvoki izpod zelenega Pohorja — Sodelujejo:	Ma-
riborski ansambel domačih napevov, Tri Mojce, sekstet Otrin in Pohorski fantje.
12.00 Opoldanski operni koncert — A Thomas: Mignon, uvertura — G. Verdi: AJda, arija iz 1. dejanja — E. \Volf-Ferra-rl: Štirje grobijani, medigra
— B. Smetana: Prodana nevesta, duet Janka in Kecala.
12.30 Kmečka univerza — Ing. Jože Ferčej: Kmetijski inštitut Slovenije za napredek živinoreje.
Pesmi in plesi s Tahitija. Odprite sprejemnik! (spored za ljubitelje zabavnih melodij)..
Zanimivosti iz znanosti in
tehnike.
Naši poslušalci čestitajo in pozdravlj aj o.
18.06 Zabavna glasb* vrne* reklame.	e
S knjižnega trga. * Glasbene uganke.
Kaj bo prihodnji teden na sporedu.
Cocktail ob pol šestih.
Okno v svet: Saharska nafta. Zbori in samospevi na pesnitev dr. Franceta Prešerna — (Zdravica — Da jo ljubim — Strunam — Pevcu — Ukazi
— Pod oknom — Rošlin in Verjanko).
Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori.
Zabavna glasba,' . vmča reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Veseli večer.
21.00 Melodije za razvedrilo.
22.15 Oddaja za naše izseljence.
23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za
tujino (prenos iz Beograda).
H. PROGRAM (na valu 202,1 m in 98,9 mHz)
14.00 Plošča v ploščo.
15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved.,
16JL0 Ljubljanska kronika hi obvestila.
15.25—16.00 Zvonimir Ciglič: Prva simfonija — (Orkester Slovenske filharmonije, dirigira Samo Hubad).
12.40
I3.a8
14.20
14*6
15.40
18.00
17.15
17.30
13.00
18.15
18.46
19.00
ifigDELJA	£%
BIK FEBRUAR«*
CfiBOTA #	©
SU FEBRUAR O
i.OO—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 8.30—6.40 Reklame.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
8.05 Lepe melodije — znani napevi — D. Scarlatti: Sonata v D-duru — Čajkovski: Arija Lize iz opere »Pikova dama« N. Rimski-Korzakov:	Ples
glumačov — S. Moniuszko: Odlomek iz opere »Halka« — D. Scarlatti: Sonata v G-duru — L. Janaček: Duet iz opere »Jenufa« — C. Debus-sy: Deklica z lanenimi lasmi. 8.35 Nastojja kvintet »Niko Štritof« ob spremljavi inštru-. mentalnega kvarteta »Štirje fantje« — (Mi »mo prišli v
8.00—7.00 Domač nedeljski jutranji ,pozdrav — vmes ob
7.15 Reklame.
7*0 Radijski koledar in prireditve dneva.
7.35 Alpski pozdravi. _
8.00 Športna reportaža.
8.15 To in ono za vas.
8.45 Mladinska . radijska igra —
Astrid Lindgreen: Pika Novička — I. 1 9-17 Kar radi poslušate — Hora staceato (Dinicu) — Strune » plešejo (Trost) — Švedski valček (HellstrSm) — Zvezdni utrinki (Carmichael) — S!boney (Lecuona) — Grof Luxemburški (Lehar) — Son-ny boy (de Sylva) — Koračnica (Bauer) — Mesečina v Vermontu (Suessdorf) — Trumpet Sorrento (de Cur-tis)'— Venček tangov Ja bih te dragi voljela (arr. Bra-dič).
10.00 Se pomnite tovariši. . . Katja Spur: Žica jih Je zadr-
10.30 Pokaži, kaj znaš (javna oddaja).
12.00 Igramo vam za dober tek.
13.85 Zabavna glasba, vmes reklame.
13.30 Za našo vas.’
14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.
15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo’— H.
16.15 Matija Maležič: Voda (reportaža).	£,
18.45 Glasbeni mozaik — G. Donizetti: Don Pasquale, uvertura — F. Schubert: Pri ljubici
— A. Boito: Arija iz opere »Mefistofele« — J. Haydn: Divertimento št. 1	—	J.
Offenbach:	Scena Olimpije
iz opere »Hoffmannove pripovedke« — E. Schubert: Lahko noč — G. Verdi: Arija grofa iz opere »Ples v maskah« — D. Milhaud: Ples.
17.30 Radijska igra — Arkadi j Averčenko: Kupčija s smrtjo (ponovitev) — Režija: Vladimir Skrbinšek, v glavnih vlogah: Lojze Potokar, Drago Makuc in Maks Bajc.
18.20 Veseli intermezzo.
18.30 Slovenska pesem od romantike do danes — XVIL Jakob Aljaž.
19.00 Zabavna glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 »Nedeljska srečanja« (popevke in zabavne melodije).
21.00 Komorna ura — J. S. Bach: Preludij in fuga št. 20 (Isol-de Ahlgrimm: čembalo), G.
F. Handel: Sonata za violino in klavir št. 4 (Joseph Szi-geti: violina, Carlo Bussotti: klavir), w. A.‘ Mozart: Sonata za klavir v B-duru (Jacqueline Blancard), Cl. Schumann:	Trio v g-molu
Leopold Mannes:	klavir,
Bronislav Gimoel; violina, Luigi Silva: čelo).
22.15 Zaplešite z nami!
23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
H. PROGRAM "
(aa valu 202,1 m in 98,9 mHz)
10.30 Nedeljski simfonični koncert
— Vladimir Lovec: Klasična simfonija (Orkester slovenske filharmonije, dirigira Bogo Leskovic). Sergej Rahmaninov:	Simfonični plesi (Rochesterski filharmonični orkester, , dirigira Erich Leinsdorf).
11.30—12.00 Zabavni zvoki.
*
15«10 Orkestralne skladbe — P. L Čajkovski: Pesem brez be-sed — J. Suik: Pravljica —
G. Bizet: Rim, baletna suit*.
14.00 Ljubljanska kronika in obvestila.
14J5 Lahka glasba.
15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved.
15.10 Slavni pevci — slavne arij«.
18.00—16.15 Igra Helmuth Zah*-rtas.
K-
1/ » •-*-« y(>{nKA
riiT vi 11 s ^ mi
KOLEDAR Nedelja, 2. februarja: Marija.
Na današnji dan leta 1934 Je Umrl v Mostarju popularni srbski pesnik Aleksa Santič. Nanj je posebno močno vplivala narodna pesem, kar je tudi vzrok, da so ga. široki ljudski sloji sprejeli kot resničnega nacionalnega pesnika. *
DR. BRANKU KRATOCHVILU ob njegovi promociji na Medicinski fakulteti prisrčno čestitajo prl-prijateljl.
Inženirju agronomije Janku Kastelicu čestitajo k diplomi Po-kovčevi.
AMD Zdravko Vrhunc Ljublja-na-šiška, obvešča interesente, da prične z rednim avto tečajem i. II. 1958 ob 17. uri v Kebetovi Ul 1.
Na TVS Je diplomiral za inženirja Elektrotehnike Killen Peter.
Čestitamo prijatelji.
Na elekt.ro-stro.1ni fakulteti v Ljubljani je diplomiral za inženirja elektrotehnike Gasperič Jože.
Čestitajo kolegi!
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN.
Zdravstven) dom VIC:
dr. Jagodič Boris — Rožna dolina c. XV-1 a, tel. 22-437. V odsotnosti zdravnika kličite tel.
; 23-372. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska 31, od 6. do 14. ure, tel. 21-797. Zdravstven) dom BEŽIGRAD: dr. Kumel Ciril. Zdravstveni dom Bežigrad, tel. 31-286. V odsotnosti zdravnika kličite teL LM 30-800.
Zdravstveni dom SISKA: dr. Ponikvar Rafko, Celovška 26. Tel. 20-748.
■Sdravstveni dom CENTER:
dr. Vrbica Milena, Komenskega 22, tel. 31-361. V odsotnosti zdravnika kličite«*tel. »LM® 30-200. c‘
Zdravstveni dom MOSTE: dr. Petek Anton, Zdravstveni dom Moste. Krekova 5, — tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300.
Zdravstven) dom RUDNIK:
dr. Mal Miran. Wolfova 5-1. tel. 22-634. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18 dalje.
Od 1. februarja 195S. ne obiskuje več otrok na domu Centralni otroški dispanzer, pač pa pristojni zdravstveni domovi.-
Vaši materialni ali časovni pogoji Vam morda ne dopuščajo zdravljeni a v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolezni jeter, žolča, želodca in črevesja, čire, zaprtje, hemeroide z rogaškim »DONAT« vrelcem.
Poročila s-ta se Grašek Benka ln Cvetko Stefan. Čestitajo prijatelj.
Krvodajalci Ljubljančani — pozor! Krvodajalska akcija v občini Center je v teku. Pri.isvite-.se takoj pri svojih sindikalnih podružnicah ali pri terenskih odborih Rdečega križa. Bolniki čakajo na Vašo kri, ki pomeni mnogim življenje. Storite svojo državljansko in človeško dolžnost. Dvakrat dš, kdor' hitro dš! Za morebitna pojasnila se obračajte na Občinski odbor Rdečega križa Ljubljana-Center (Nebotičnik I. nadstropje ali telefon št. 22-174).
Sola za tuje jezike Ljudske univerze obvešča vse slušatelje, da bo vpisovanje v drugi semester, kakor tudi v začetne intenzivne tečaje angleškega, nemškega in francoskega jezika. Vpisovanje bo ob delavniki od 27. I. do 5. II. " od 8. do 12. ure v prostorih Ljudske univerze. Cankarjeva 5/III, soba 136.
Trgovinska zbornica za LES, Trg. zbornica za okraj Ljubljana ln združenje knjigovodij LRS organizirajo posvetovanje o zaključnih računih za leto 1957, dne 4. februarja 1958 ob 9. uri v dvorani kina komune. Posvetovanje bo istočasno za podjetja katera ugotavljajo dohodek ali dobiček. Pripravite vprašanja.
Društvo Akvaristov Ljubljana vabi vse člane in ljubitelje akvaristike na redni letni občni zbor, ki bo v sredo 5. febr. ob 19. uri v Balkonski predavalnici (I. nadstropje) Univerze v Ljubljani.
Društvo slovenskih književnikov, Slavistično društvo, Društvo novinar/ev, Slovenska Matica, Svet Svobod in prosvetnih društev bodo počastili dvestoletnico rojstv^ Valentina Vodnika v ponedeljek, 3. februarja, ob 16.30. uri pred pesnikovim spomenikom na Vodnikovem trgu. Govorila bosta dr. Lino Legiša in Marjan Javornik. Vabimo občinstvo, da »e udeleži svečanosti.
ESPERANTO — pot v svet! Naučite se ga sami doma v Dopisnem tečaju. Zveza esperantistov Slovenije. Ljubljana. Miklošičeva 7. priložite 50 din za I. lekcijo.
POSKUSITE SE VI
REVIJA »Sodobna pisarna« je
pričela izhajati. Je okusno in s slikami bogato opremljena, na finem papirju, pestre vsebine, članki so kvalitetni. Obravnava mehanizacijo poslovanja, stenografijo. strojepis in druga poglavja iz pisarniške prakse na poljuden in zanimiv način, da jo je prijetno brati. Vse urade in podjetja vabimo, da takoj še dodatno naročijo potrebno število izvodov, prav tako tudi uslužbence in vse tiste, ki se zanimajo za moderno pisarniško poslovanje. Z revijo boste vsi zadovoljni. Uprava revije: Ljubljana, Gosposka 12.
Zaradi izrednega zanimanja Je zdravstvena razstava podaljšana do 9. februarja. Obiščite jo tudi Vi! Odprta je v razstavnih prostorih Magistrata, od osmih zjutraj do osmih zvečer. Vstopnine ni. Sindikalne podružnice, delovni kolektivi, šole! Prijavite pravočasno svoj obisk zdravstvene razstave, da Vam bo zagotovljeno strokovno vodstvo.
NOV VEČERNI ZAČETNIŠKI DRUŽABNI PLESNI TE C Al, tudi za starejše osebe in zakonce, se bo začel zopet v četrtek, 6. februarja, ob 20.30 v CENTRALNI PLESNI SOLI, Petkovškovo nabrežje 35. Nov nadaljevalni tečaj pa bo odprto v petek, 7. februarja ob 19.3». Igra JAZZ CPŠ. Poučuje mojster Jenko. Vpisovanje je vsak dan od 17. do 21. Informacije na telefon 21-881.
ŠPORTNIKI! K vsaki smučarski opremi spadajo preizkušenj Isrti-ničevi »TEMPO« voski-
OLYMPIA smučarske voske prodaja »Slovenijasport« in »Plavica«,
Wolfova 12.
Tuš za trepalnice, šminke za ustnice HOLLYWOOD KISSPROOF — za vsako priliko, v vseb parfumerijah.
»FLEX« slovi za čiščenje mastnih madežev in ga lahko kupiš v vseh trgovinah, ki prodajajo milo. Pazi na znamko »FLEK«.
■    % -
Nenadkriljiva Je »ULTRAGIN -šport krema«. Poizkusi — primerjaj — povej drugimi
taža; 8.15 Vedri napevi; 8.45 Mladinska radijska igra — Astrid Lindgreen: Pika Nogavička — I. (radijska priredba); 9.15 »S pesmijo po svetu« (popevke raznih narodov); 10.00 Se pomnite tovariši.. . Ladislav Kiauta: Tisto noč je zapadel sneg: 10.30 Ponovitev javnega četrtkovega večera z dne 16. L 1958; 11.30 Pol ure simfoničnih plesov Bogo Leskovic: Kolo, Teodor Rogalski: Trije plesi, Zoltan Kodaly: Plesi iz Galante; 12.00 Nedeljska zabavna revija; 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 23.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 16.15 Vasja Predan: V osrčju svetlobe (reportaža iz šoštanrjske termoelektrarne); 16.45 Glasbeni mozaik; 17.30 Alfred Prugel: Branik iz ledu in viharja (Antarktika v geofizičnem letu). Režija: Hinko Košak; 18.30 Slovenska pesem od romantik^ do danes — XVI. Skladbe F. S Vilharja; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Na vrtiljaku melodij: 20.30 Luči velemesta (zabavna glasbena oddaja s konfe-ranso); 21.00 Simfonična glasba slovenskih avtorjev Marjan Lipovšek:	Domovina, simfonična
pesniteti, Demetrij Zebre: Maja in morje, Lucijan Marija Skrjanc: Peta simfonija: 22.15 »Vabimo vas v Alhambro« (Aime Barelli s plesnim orkestrom); 23.00—23.15 in
23.30—-23.45 Oddaja za tujino (pre--nos iz Beograda).
H. PROGRAM (na- valu 202,1 m in 98,9 mHz)
10.30—11.30 Nedeljski simfonični koncert;13.10 Adolphe Adam; GI-selle, balet v dveh dejanjih; 14.00 Llubljanska kronika in obvestila; 14.15 Od melodije- do melodije; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10—16.00 Slavni pevci — slavne arije; 16.00 do 16.15 Petnajst minut ' z orkestrom Vemerja Mullerja.
m
V počastitev Prešernovega fine bo 7. febr. ob 20.15. url v Filharmoniji slavnostna akademija s sodelovanjem pianistke Hilde Ho-rak Casove ln pod vodstvom dirigenta Sama Hubada. Na sporedu Beethovnove uverture Egmont, Škerjančev Koncert za klavir in orkester in Beethovnova V. simfonija.
Vstop z vabili.	K
m
NAJBOLJŠO KREMO
MARIB0B
Nedelja, I. februarja.
PRIRODOSLOVNO DRUŠTVO V LJUBLJANI bo priredilo v mesecu februarju 1958 naslednja poljudnozmanMva-na predavanja:
4. n. 1958: Dr. Ing. Vlado Tro-gubov: Mesta in oaze v sedanjem samostojnem Maroku (z barvnimi diapozitivi).
11. n. 1958:	Vlado	Rojec:	Iz
življenja čebel (s filmom).
18. U: 1958: Dr. Bojan Varl: Uporaba radioaktivnih izotopov v diagnostiki in zdravljenju (z diapozitivi).
25. H. 1958: Prof. dr. Božo Škerlj: Od pol puščave do golega peska
(z barvnimi diapozitivi).
Predavanja bodo- vsak torek ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici na Univerzi, vhod z Gosposke ulice.	P
Pediatrična sekcija Slovenskega zdravniškega društva-vabi na četrti del predavanja prof. dr. Marija Avčina z naslovom: Zdravstveni del skrbstva za prizadete otroke in možnosti sodobnega zdravljenja. — Predavanje bo v predavalnici pediatrične klinike v torek, 4. februarja ob 19.30 uri. P Ginekološka sekcija SZD vabi na 32. strok, sestanek in občni zbor sekcije, ki bo v sredo, 5. februarja 1958, ob 19. uri v predavalnici Porodniške klinike v Ljubljani. Dnevni red:	1. Doc. dr.
Slavko Djurišič (Beograd): Ispi-tivan.ie prekristalizacione faze u cervikalnom sekretu pomoču di-lucije. 2. Doc. dr. Draško Vilfan (Ljubljana): Ali moremo v Sloveniji preiti na strojno obdelavo medicinskega statističnega gradiva? 3. Občni zbor. 4. Predvajanje filma »Weftheimova operacija«. P LOVCI! Nadaljnja lovsko strokovna predavanja bodo dne 5., 12. in 19. februarja v predavalnici št. 3, na Agronomski fakulteti, Krekov trg l/m. — OLZ - Ljubljana.
Slovenska akademija znanosti In umetnosti v Ljubljani vljudno vabi na javno znanstveno predavanje, ki bo 6. februarja 1958, ob 18 v dvorani SAZU. Novi trg 3-1. Predaval bo akademik univ. prof. dr. Viktor Korošec. Tema: Mednarodne pogodbe v klinopisnih tekstih.
Dežurna lekarna: davni trg 20.
»Planinka«,
RADIO
6.00—12.10 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 12.10—13.00 Mariborski feljton; 13.00—14.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.00—10.00 Želeli ste — poslušajte! vmes od 15.00—15.15 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 16.00—23.00 Prenos spo-. reda Radia Ljubljana.
LE
I 4 • I I i 4	•	*
Vpisovanje v Delavsko gimnazijo za vse nižje Razrede gimnazije bo v ponedeljek, 3. febr. in v torek, 4. febr. 1958 vsakokrat od 17. do 19. ure v ravnateljstvu L gimnazije v Ljubljani, Vegova ulica 4.
Natančna navodila za' vpis so na oglasni deski, v avli I. gimnazije v Ljubljani.
Prosimo delaveflce svete ln sindikate podjetij, da seznanijo svoje člane z našo objavo.
Zavod za varjenje LRS opozarja na tečaj za varjenje mehkih in trdih plastičnih mas, ki se prične 4. II. ob 15. uri in na katerem bo predaval tudi inozemski strokovnjak iz Vzhodne Nemčije.
5-tedenski informativni tečaj za Inženirje in tehnike, ki Je bil predviden za 4. febr. se prične 11. februarja 1958 ob 8. uri Poleg domačih predavateljev bodo sodelovali tudi priznani inozemski strokovnjaki iz Prage in Pariza.	'
Prijave in Informacije; Zavod za varjenje LRS, Ljubljana, Erjavčeva cesta 15, tel. 22-318. S
RAPJUP
SPORED ZA NEDELJO Poročila: C.0S,	7.M, UJM, 15.M,
19-30,	22.0«,	22.55.
6.00—7.00 Domač nedeljski jutranji., pozdrav — vmes ob 7.15 Reklame; 7.30 Radijski koledar ln prireditve dneva; 7.35 Straussove polke ln valčki; 8.00 Športna repor-
2. odkup ~3.000 din — geslo »D. O.
— 20. — H.«; 3. odkup 3.000 din
— geslo »Globus«.
IL MEDNARODNI LESNI SEJEM (22. V. — 1. VI. 1958)
I. nagrada 50.000 din — geslo »222«; II. nagrada 30.000 din— geslo »777«; III. nagrada 20.000 din
— geslo »Zile«; 1. odkup 10.000 din
— geslo »1.520«.
SEJEM »ALPE-ADRI.JA«
(13. — 22. VI. 1958)
I. nagrada 50.000 din — geslo »8534«; II. nagrada 30.000 din — geslo »Ruke«; III. nagrada se deli:
10.000 din — geslo »2112« in 10.000 din — geslo »10067«.
Brez odkupov!
IV. MEDNARODNI VINSKI SEJEM (29. VIII. — 7. IX. 1958)
I. nagrada 50.000 din — geslo »Sonce«; II. nagrada 30.000 din — geslo »3226«; III. nagrada 20.000 din — geslo »Zlata Kaplja«; 1. odkup 4.000 din; — geslo »D. O. —
20«;	2. odkup 3.000 din — geslo
»Tovarišija«; 3. odkup 3.000 din — geslo »Vino 12345«.
V. MEDNARODNI SEJEM RADIA IN TELEKOMUNIKACIJ <31. X. — 9. XI. 1958)
I. nagrada 50.000 din — geslo »10067«; II. nagrada 30.000 din — geslo »Val 8-13«; ITI. nagrada 20.000
— geslo »D. O. — 20. -1«; 1. odkup
5.000 din — geslo »Vesolje«; 2. odkup 5.000 din — geslo »Val«.
Avtorji nagrajenih in odkupljenih osnutkov pod navedenimi gesli naj predložijo račune za izplačilo nagrad oz. odkupov po Jugoslovanski avtorski agenciji v Ljubljani.
Nenagrajeni ln neodkupljeni osnutki so avtorjem na razpolago
na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, Titova c. 60, najkasneje do 15. marca 1958.
RAZPISI
RAZPIS
Uprava zdravstvenega doma Ljubljana-Polje razpisuje delovno mesto
ZOBARSKE ASISTENTKE hi
BOLNIČARKE.
Nastop službe takoj.
Osnovna plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku o plačah.	R
RAZPIS
Gostinsko podjetje Kolodvorska restavracija v Ljubljani razpisuj e delovna mesta:
SEFA KUHINJE,
SEFA STREŽBE.
Pogoji: ad 1) visokokvalificiran kuhar z. daljšo prakso na vodilnem položaju (samostojno delo),
ad 2) visokokvalificiran natakar z daljšo prakso na vodilnem položaju in znanjem najmanj 2 tujih jezikov. Plača po tarifnem pravilniku.	o
Nastop službe po' dogovoru. Pismene ponudbe pošljite do 20. H. 1958.	R
RAZPIS
Splošna bolnišnica Koper razpisuje službeno mesto
glavne .medicinske sestre pri internem oddelku v Piranu.
Pogoj: večletna praksa. Prejemki po uredbi. Samska soba na razpolago. Nastop službe lahko takoj ali po dogovoru.	R
{ Tovarna upognjenega pohištva I »STOL« - KAMNIK-DUPLICA
OBVESTILO upokojencem in zavarovancem Zaradi pravilnega pojasnjevanja predpisov novega zakona o pokojninskem zavarovanju in zaradi pojasnjevanja določil prevedbe pokojnin po novih predpisih — bo uvedena 3. februarja 1958 dalje do konca mešeca marca 1958 pri Republiškem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani dežurna pravno-posvetovalna služba in sicer vsak ponedeljek in petek od 16. do 19. ure popoldne v Kidričevi ulici št. 5, II. nadstropje, soba št. 228.
Te popoldanske informativne službe naj »e poslužujejo predvsem upokojenci in zavarovanci, iz Ljubljane in okolice.
V dopoldanskih urah bomo de-jell Informacije predvsem strankam izven Ljubljane in strankam, ki imajo vložene pritožbe pri Republiškem zavodu za socialno zavarovanje.
Republiški zavod za socialne zavarovanje v Ljubljani
Na podlagi S. čl. Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš Splošnega ljudskega premoženja (Ur L FLRJ št. 17/53), 3. in 4. člena' Odloka o prodaji stanovanjskih hiš SLP (Ur. 1. LRS št. 51/54) in v zvezi z določilom, 2. odstavka 88. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. 1. FLRJ št. 52/57) razpisuje Odsek za finance občinskega ljudskega odbora ' JAVNO DRAŽBO ki bo 7. februarja 1958, ob 8. uri v sejni dvorani občinskega ljudskega odbora Ljubljana — Polje.
Naprodaj bodo naslednje stanovanjske hiše;
1. Slape št. M, Izklicna cena
960.000 din;
2. Polje št. 51, do Vi izklicna cena 751.192 din;
3. Vevče št. 76, Izklicna cena T07.875 din;
4. Sostro št. 73, Izklicna cena 975.488 din;
5. »Opekarna« Zadvor Izklicna cena 674.928 din.
Vsak ponudnik mora pred začetkom dražbe položiti v gotovini. v obveznicah notranjega posojila mesta Ljubljane ali v obveznicah Državnega ljudskega posojila, kavcijo v viiišni 15% izklicne vrednosti, sicer ne bo pripu-ščen k dajanju ponudb.
Kupec mora najkasneje pet dni po tem. ko prejme sporočilo, da je njegova ponudba sprejeta, plačati v gotovini najmanj 40%’kupnine za katero je bila ponudba sprejeta, ostanek kupnine pa v roku in na način, ki bo določen s skupno pogodbo,	o
SKLAD BORISA KIDRIČA
Odbor sklada Borisa Kidriča poziva zaradi porazdelitve sredstev, ki so v proračunu sklada Borisa Kidriča za leto 1958 določena za finansiranje znanstvenih raziskav, vse znanstveno raziskovalne zavode. institute, podjetja in strokovne organizacije, da stavijo	:
iR r e d 1 o g e za znanst^no raziskovalna dela v letu 1958 in to iz področij, ki jih predvideva v svojih določilih zakon o skladu Borisa Kidriča.
Predlog naj vsebuje poleg naslova dela in namena raziskave tudi. tehnično in ekonomsko utemeljitev. možnosti za uspešno realizacijo znanstveno raziskovalnega dela, program in obseg dela, aproksimativni predračun stroškov za ctelotno raziskavo in predvideni rok za dovršitev celotnega dela.
Dela morajo biti pomembna za gospodarski napredek. Ce zahtevajo predlogi širša raziskovalna dela, ki bi zahtevala več časa kot eno leto, je v predlogu treba označiti tudi predvideno realizacijo in stroške za leto 1958. Obseg d«!a za leto 1958 naj bi tvoril ali zaključeno delo ali pa zaključeno ‘fazo celotnega raziskovalnega dela.
Na osnovi predlaganih del bo odbor po detaljni proučitvi vseh predlogov razpisal natečaj za sprejeta dela.
Predloge pošljite do 15. februarja 1958 na naslov; Odbor sklada Borisa Kidriča, Ljubljana. Prešernova c. 8.
V Ljubljani. 30. januarja 1958. Odbor sklada Borisa Kidriča
O
IZID
natečajev za osnutke plakatov sejmov. ki Jih priredi Gospodarsko, razstavišče v Ljubljani v letu 1958:
SEJEM »MODA 1958«
(8. — 16. TI. 1958)
I. nagrada 50.090 din — geslo »Saša«; II. nagrada 30.000 dih — geslo »SA3«; ITI. nagrada 20.000 din — geslo »M 5858«; 1. odkup
6.000 din — geslo »8534«; 2. odkup
4.000 din — geslo »S«.
n. SEJEM PROMETNIM SREDSTEV (28. III. — 8. IV. 1988)
I. nagrada 50.000 din — geslo »8534«; n. nagrada 80.000 din — geslo »D. O. — 20. — I.«; TU. nagrada 80.000 din — geslo »31328«;
L odkup 4.000 din — gesto »R to«; I
• sprejme:
TEHNIKA KEMIJE
■ končano tehnično srednjo Solo, z ali brez prakse, zaželeno je znanje nemškega Jezika.'
Družinsko komfortno stanovanje zagotovljeno.
K0RESP0NDENTK0 V IZVOZU
z delnim znanjem angleščine ter strojepisja.
LESNEGA TEHNIKA
■ tehnično srednjo šolo za Industrijskega načrtovalca v konstrukcijskem biroju; zaželena končana šola za umetno obrt.
Nastop službe zaželen takoj.
Plača po dogovoru.
870-S
9 »Slovenski poročevalec« ' največji In najbolj razširjen slovenski dnevniki A
Po težki in mučni bolezni je umrl nag dragi mol, oče, brat, stric in svak
FRANC MOHAR čevljar
Pogreb nepozabnega pokojnika bo dne 8. H. 1008, ob 18.30. uri iz Zal Andrejeve- mrliške vežice. Žalujoči: Sena Pavla, sin Viktor, brat Avgust ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana L IL 1958.
Sporočamo talostno vest, da j« preminil tovariš
FRANC MOHAR
čuvaj
Dobrega in zvestega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Na zadnji poti ga bomo •premili dne 8. februarja 1958, ob 15.30 iz Andrejeve mrliške vežice na pokopališče Zale.
Uprava in sindikalna podružnica Titovih zavodov »Litostroj« Ljubljana, 1. februarja 1958.
, ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in prerani izgubi mojega predobrega, nepozabnega moža	(
IGNACUA NAP0K0JA
se naj iskrene j e zahvaljujem vsem, ki ste ga Imeli radi in ste z menoj sočustvovali. Prisrčno se. zahvaljujem vsem tistim iz kolektiva bolnišnice Polje, ki so pokojnemu nudili kakršno koli pomoč v času bolezni. Zahvaljujem se prijateljem, rojakom, znancem in stanovskim tovarišem iz bolnic Polja, Golnika, Begunj in Valdoltre za spremstvo na zadnji poti in poklonjeno cvetje. Predvsem se zahvaljujem tov. Tonetu Manfredi za prisrčne poslovilne besede in tov. dr. F el a!) er j u ter pevcem za ganljive ža-ldstinke.
Žalujoča žena Krista
Vsem, ki ste md ob nenadomestljivi Izgubi mojega ljutjega in dobrega moža’
MIROSLAVA FATURJA
izrekli ustno ali pismeno sožalje in ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, izrekam naj toplejšo zahvalo. Prav posebno zahvalo dolgujem svojim dragim prijateljicam in sosedom, ki so mi stali ob strani v tem naj hujšem trenutku, nadalje njegovim tovarišem-sodelavcem, prijateljem iz Trsta, sostanovalcem, mojim kolegom, vsem našim dragim prijateljem, terenskemu ocjfeoru SZDL in ZB terena »Milan Majcen« za poklonile vence in cvetje, tovarišu Strajnerju in tovarišu Masletu za poslovilne besede ter godibi in. pevcem za ganljive žalostinke.
Vsem iskrena hvala!
Za vedno nas je pustil v 90. letu starosti naš mož, dobri oče, ded in praded
JANEZ JENKO
oroi. upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo izpred hiše žalosti, Sv. Duh, na pokopališče v Stari Loki v ponedeljek, S. februarja 1958 ob 10. url.
Žalujoča žena Ana, otroci Betka, inž. dr. Slavko, V alka in vnuki ter pravnuki.
Sv. Duh, 1. febr. 1958.
Žalujoča žena VIDA FATUR
'	RAZPIS
Upravni odbor Kmetijsko proizvajalne poslovne zveze v Ormožu razpisuje delovna mesta:
1. komercialista — vodja grosističnega trgovskega obrata,
2. računovodje.
Pogoji: pod 1. ekonomska fakulteta s 5 let prakse na vodilnem mestu y kmetijstvu, ekonomsko-komercialne stroke, oziroma srednja ekonomska šola ali trgovska Šola ter nad 5 let prakse na vodilnem mestu ekonomsko komercialne stroke.
Pod 2. ekonomska srednja šola s 5 let prakse na vodilnem mestu v računovodstvu ali nad 5 let prakse na vodilnem' mestu v računovodstvu.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po dogovoru.
Prošnje s potrebnimi podatki o dosedanjem službovanju in potrebnimi prilogami pošljite Kmetijsko proizvajalni poslovni zvezi v Ormožu, najpozneje do 20. febr. 1958. — Upravni odbor.	R
RAZPIS
Moderna" galerija v Ljubljani razpisuje mesto pisarniškega uslužbenca. Pogoj:	srednje strokovna iz-
obrazba, znanje strojepisja, stenografije in znanje enega tujega je--zika. Plača in položajni dodatek po zakonu'o javnih uslužbencih. Pravilno kolkovane prošnje pošljite do 15. febr. 1958 Moderni galeriji v Ljubljani, poštni predal 265.	R
RAZPIS
Upravni odbor podjetja Kovinske industrije Ig pri' Ljubljani razoisuje delovno rpesto:
SEKRETARJA-KE podjetja in KOMERCIALNEGA REFERENTA Pogoji: dokončana srednja šola z 2 leti prakse. Plača po tarifnem pravilniku podjetja, oz. dogovoru.
Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja dostaviti pismeno »Upravi podjetja najpozneje do 10. februarja 1958 ali se zglasite osebno.	R
RAZPIS
Občinski ljudski odbor Ljublja-na-Bežigrad razpisuje naslednja delovna mesta v administraciji občinskega odbora:
— referenta za kontrolo dohodkov iz gospodarstva — srednja strokovna' izobrazba,
— finančnega inšpektorja — višja ali srednja strokovna izobrazba,
— pravnega referenta — višja strokovna izobrazba,-
— 5 pisarniških uslužbenk z znanjem strojepisja — nižja strokovna izobrazba.
Prošnje opremljene s kolekl, s točno navedbo strokovne prakse in življenjepisom, pošljite ObLO Ljubljana - Bežigrad, Ljubljana, Parmova 33-2, najpozneje do 17. II. 1958.	R
RAZPIS
Upravni odbor Zdravstvenega doma Kamnik razpisuje delovno mesto
ZOBOTEHNIKA
Nastop službe lahko takoj. — Osnovna plača po Uredbi, dopolnilna po pravilniku o plačah Zdravstvenega doma Kamnik.
Pismene ponudbe sprejema Upravni odbor Zdravstvenega doma Kamnik.	R
RAZPIS
Razpisna komisij a Bolnice za duševne in živčne bolezni Ljub-Ijana-Polje razpisuje mesto v KNJIGOVODSTVU Pogoj:	srednješolska izobrazba
ali večletna praksa v knjigovodstvu. •
BS
RAZPIS
Komisija za volitve in imenovanje Občine Ljubljana-Polje razpi-pisuje mesto
ŠOFERJA Pogoj:	šofer-mehanik. Prošnje
kolkovane s 50 din vročite do 10. t. m. Tajništvu ObLO Ljubljana Polje. Informacije tel. 383-40. R
RAZPIS
Svet filozofske fakultete razpisuje mesto
docenta, izrednega ali rednega profesorja za predmet obča umetnostna zgodovina srednjega veka; docenta, izrednega aii rednega profesorja za predmet obča umetnostna zgodovina novega veka; lektorja za nemški jezik. Prošnje sprejema tajništvo fakultete 15 dni po objavi v Uradnem listu LRS.	R
RAZPIS
Razpisna komisija pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Lj ubij ani
razpisuje mesto za: referenta III. ali II. vrste za podružnico Kamnik, rač. referenta III. vrste za podružnico Kamnik,
2 referenta III. ali II. vrste za Okrajni zavod za soc. zavarovanje v Ljubljani.
2 administratorki za Okrajni zavod ža soc. zavarovanje v Ljubljani,
2 strojepiski za Okrajni zavod za soc. zavarovanje v Ljubljani. Pogoji:	za administratorke in
strojepiske dovršena nižja srednja šola in znanje strojepisja.
Plača po Zakonu o javnih uslužbencih.
Prošnje kolkovane s 30 din ln življenjepisom vročite najkasneje do 12; II. 1958 Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani, Miklošičeva c. 24.	R
RAZPIS
Industrijsko podjetje »ELEK-TRA« Ljubljana, Černetova ul. 26, razpisuje zaradi realizacije proiz-vodnjega programa naslednja delovna mesta:
1. Tehničnega vodje podjetja;
2. Obratffvodje elektroobrata;
3. Vodje priprave dela;
4. 2 orodjarjev;
5. 2 elektromehanikov za vodji
skupin;
6. Varilca za avtogensko varjenje;
7. ličilca;
8. 20 polkvalificiranih elektromehanikov in polkvalificiranih ključavničar j ev.
Pogoji:
Ad. l. a) Elektrotehnik ali strojni tehnik z najmanj 5-letnim strokovnim delom na vodilnem položaju v proizvodnji.
b) Mojster elektrotehniške ali strojne stroke z 10-letnim strokovnim delom v proizvodnji.
Ad. 2. Mojster elektrotehniške stroke s 5-letnim strokovnim delom v proizvodnji in na vodilnem mestu.
Ad. 3. Elektrotehnik. strojni tehnik ali mojster sposoben samostojnega strokovnega dela Ad. 4. Visokokvalificiran orodjar za izdelavo orodij za obdelavo kovin.
Ad. 5. Kvalificiran elektromeha-nik s 5-letnim strokovnim delom v proizvodnji.
Ad. 6. Kvalificiran avtogeni varilec, zlasti za varjenje pločevine.
Ad. 7. Kvalificiran ličilec za ličenje ogrodij termičnih aparatov. Ad. 8. Vešči dela v proizvodnji. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop . službe takoj ali po dogovoru. Podjetje ne razpolaga s stanovanji.
Ponudbe z osebnimi ln strokovnimi podatki pošljite upravi pod-
* «w±>4.«»	1iE. TT 10CJI	p
DANES
LJUBLJANA
Drama ob 15: Ajzelrod »Sedeir • skomin« — Izven in za potlej lje. —	!
Ob 19.30; Shakespeare: »Ukori na trmoglavka«. Izven in -| deželje. (Vstopnice so v proch Opera ob 15; Lindpaintner J nina«. — Izven in za podeže. Mestno gledališče ob 15: Ere- J va »Čarobna paličica«. — l/j Mladinska predstava. — Ob J Durrenmatt »Obisk stare gcn-I* — Izven.
Šentjakobsko gledališče (Me,.J dom; ob 16: H. Fitz »Srebrn«-L lija'«. Pravljična igra s I Izven. Ob 20:	F.	Hadžič Yv
smo samo ljudje« Komedija Izven.
Obrtniško gledališče, Komen; ■ ga ulica 12, ob 16: Gorinšrk-ii »Desetnica Alenčica«. — Ob T F. "Roger »Trije fantje ln /L dekle.	"
Mestno lutkovno gledališče, L stikov trg štev. 2, ob 11. )n V. Cinybulk-Dežman:	»IgračiJ
na cestah«.
Ročne lutke, Resljeva c. 36, ob" F. Milčinski »Dve vesel; z?.-',m bi«.
DPD »Svoboda« Ljubljana-Vl(; J nedelja, 2. februarja ob n: .--J ta iz Argentine«. Ponovitev vj seloigre.
Svoboda — Dolenjska cesta: delja, 2. februarja, ob n; belem konjičku«. Opereta dejanjih.
Kino
»UNION«: Jugosl. film »SVOJEoi TELESA GOSPODAR«. Tednkl F . N. št. 5. Predstave ob u 19 in 21. Ob 10 je matineja ga filma.
»KOMUNA«; poljski film ,ka| RIERA NIKODIMA DIZl.IA,. Predstave ob 15, 17, 19 in : . J Ob 10 je matineja istega :	X
»SLOGA«; angl. barvni film NAKI SHERWOODSKEGA g6| ZDA«. Predstave ob in 21. Ob 10 je matineja filma.
»VIC«: amer. barvni cinemarmrl film »prišel je iz lara:::| JA«. Predstave ob 15. 17.
21. Ob 10 je matineja istega f :| ma.
Prodaja vstopnic v vseh trnel matografib od 9 do 11 m od :l datje.
MLADINSKI KINO »LM«, RotniJ
kova 8: jugosl film »NI! OBP.aI CAJ SE SINKO«, ob 10, 15 ;il 17.
»SISKA«; ameriški barvni f/ »KOCKAR Z MISSlSSIPPIJ.) Predstave ob 16, 18 in 20. J ja vstopnic od 14 dalje.
Ob 10 matineja angleškega ma »POD RDECTM MORJU:.! Cena enotna 10 din. »TRIGLAV«; amer. barvni »OVERLAND PACIFIC. Prsti stave ob 16, 18 in 20. Pm-iv-l vstopnic od 10.—U. ln od lje. Ob 10 matineja sme barvi filma »NORO POCETJV, enotni ceni 20 din. »LITOSTROJ«:	ital.	film	»KRI
LJUBEZEN UJ FANTA "TA.| ob 18 in 20. Tednik.
ŠENTVID: amer. film »DAVA 1 KAMELIJAMI«, ob 15, 17 in :š|
CELJE
Ljudsko gledališče ob 15.30: Pavel G-olia »Jurček«. — 1...' | po znižanih cenah.
KRANJ
Prešernovo gledališče ob 16: Csrol Goldoni »Krčmarica Mirando'if na«. — Komedija z glasbo j petjem. — Gostovanje Mestnerj gledališča z Jesenic. — Izven : za podeželje.
MARIBOR Narodno gledališče ob 15: BiH vec »Bajka o'slavčku«. — Izvei Ob 19.30; Ztveig »Volpore«. Red A.
PTUJ
Okrajno gledališče ob 15: K CaJ šule »Veja v vetru«, — Iz vj in za podeželje.
KINO V OSTALIH KRAJIH GUNCLJE:	—	amer.	ban/.
-»TROBENTE OPOLDNE«, - d) 15, 17 in 19.
ZADOBROVA:	amer.	barv.	t':~
ŠKANDAL V SKURIJU«, ob i:| 17 in 19.
ČRNUČE; amer. barv. film »RD»| CE PODVEZE«, ob 16 in 19. DOMŽALE:	amer.	barv.	f
»PIKNIK«, ob 15. 17, 19 in 21. j KAMNIK »DOM«: amer. cinema:-&| film »VERA KRUZ«.
BLED: amer. barv. film »CAJ ZA| DVA«, ob 14. 16. 18 in 20.
NOVO MESTO »KRKA«:	a
barv. film »LEPO JE BIB| MLAD«. ^
ČRNOMELJ: J— amer. barv. Cs »RIHARD LEVJESRČNI«, -
16.30 in 19.30.
KRANJ »STORŽIČ«: — Ob 10.
franc, film »OTROCI LJl=“1 ZNI«. Ob 16, 18 in 20 amer. narvj film »ZGODBA O GLENU M>| LERJU«.
KRANJ »TRIGLAV«: jugosl fifl »NASE POTI SE RAZIDEJO:.
ob 16.30 in 19.
KRANJ »SVOBODA«; farne. h,'J OTROCI LJUBEZNI«, ob k. in 19.
NAKLO: franc. barv. film >SVET| TIŠINE«, ob 17.30 in 19-30. RADOVLJICA; amer. barv. cine-l mase film »PIKNIK«, ob
17.30 in 20.
JESENICE »RADIO«: ob 10 maU-|
neja amer. filma »NA R-\'I ZAPADU«. ob 16 amer. b«r>.| cinemasc. film »DEŽELA *■ I RAONOV«. Ob 18 in 20 ital. »NJIHOVE ZABLODE«. JESENICE »PLAVŽ«; jugosl. fl|®| »SVOJEGA TELESA C-0SPO-| DAR«, ob 16. 18 in 20. oh 10 n',J tineja nemškega filma »Dw--« ClCI«.
ŽIROVNICA: — amer. barv. fi'»| »HISA SKRIVNOSTI«, ob 17 J 20. Ob 14 matineja amer. fn™ I »NA DIVJEM ZAPADU« DOVJE:	ital. film »DESET LJU-|
BEZENŠKIH PESMI«, ob 20.
Ob 16 matineja nem. filma »DVOJČICI«.
KOR.-BELA: ital. film »NJIHOV-ZABLODE«, ob 17 in l9- z“ njič.
MURSKA SOBOTA: ob 10, 15. in 20 amer. barvni film »PAu OD DIABLA«.
PTUJ:	japon. film »SEDEM sA'
MURAJEV«.
GOSPODINJE!
ZADOVOLJSTVO JE ČISTITI Z ^
I SOL
Čistilo za kovine lv srtkiil
ftt. *t — a. februarja 1958 f SLOVENSKI POROČEVALEC / str. II
OPOZORILO
Prosimo vse ustanove in podjetja, da pri naročilu oglasov (obvestil, razpisov itd.) za objavo v »SP«, do vrednosti 3000 dinarjev, plačajo pri predaji oglasa ▼ gotovini, oziroma za večje objave razpisov ali likvidacij
predložijo bariran ček.
CENA MALIH OGLASOV:	do	10
besed 200 din, vsaka nadaljnja beseda 15 din. Ženitveni oglasi — beseda 50 din. Na oglase, ki so pod šAfro, oz. naslov v 'ogl. odd., se pribije 50 din. Za vse nedeljske objave -f-20%.
OPOZORILO’ 'Oglasi, naročeni za nedeljsko objavo In dostavljeni do vključno petka do 12 ure, se računajo po ceniku. Oglasi naročeni za nedeljo v petek popoldne in soboto se zaračunajo z 10% poviškom nedeljske cene
OPOZORILO! Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove oglasov ali kakršnokoli informacijo, naj priložijo za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod šifro, ne izdajamo Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo.
TRGOVSKEGA POMOČNIKA kovinske ali mešane stroke sprejmemo v službo. • Pogoji: odslužen vojaški rok. Plače do tarifnem pravilniku Nastop službe takol ah do dogovoru. — Trgovsko
podjetje »Izbira« Laško R 310-1
Trgovsko podjetje v Ljubljani išče
PISARNIŠKO MOČ
za komercialni oddelek s takojšnjim nastopom. Potrebno ie z.nanje strojepisja in stenografije. Lahko je začetnica. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Grosist« v ogl. oddelek.	532-R
IEV
ctiaa 6š ta
EKONOMIST z desetletno prakso : ■ vodilnih mestih v gospodar-•u. žeHi menjati službo v Ljub-' ani. Ponudbe pod »Ek« v ogl oddelek.	1762-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO -.•lem. Ponudbe pod »Tekoj« v > 11 asni oddelek.	1727-1
i ■ OLDANSKO honorarno zapo-ivev iščeva. Ponudbe D-od »Po-moč v računovodstvu« v oglas-. oddelek.	1852-1
La vsako gospodinjo, najlepše dnrilo —
»sR!0« - Zlatorog
U'ODINJSKO POMOČNICO —
na; raje kmečko dekle — išče članska družina Vorašaijte od od 15 ure naprej v Dravljah. N-cnerdejeva štev. 7. Ljublja-
1847-1
' TREZNTCO v centru sprejmem. Naslov v o el. odd. 1845-1 K L E, 24-letno, Drid.no in uošte-r~- z dežele, ere v službo v so--■ no za nomoč v kuhi.n1 j in eo-siiir.i. Ima že leto dni službe v ■ ru. Naslov v c-glasnem od-deku.	1837-1
NATAKARICO, kvalificlmaino. — snreknem takoj. Naslov v oglasnem oddelku	1710—1
DVE ADMINISTRATIVNI MOCl
ra r,; v. vodska dela sprejme
o rvod i e ti e v Liublna-rr.. Ponudbe pod »Dela v računovodstvu« v oglasni odd. 1742-1 .®Er;AV( v f transportnih}. ,učavnča;r|ev in žagaria soorei-.o\rarna »TJiensilia« Llub-Rudnik 24. s stanovanji "zoolasamo.	1743-1
METI VEKA, avtomehanika in ne.
k'".'. :f čirane-ge mlajšega delavca. > ■ bi imel veseli e uri po-pr a v I i2ikumu 1 ato ri ev sp rej -memo Mehanični servi? L1ub_
id a na, K-c-uOdvo-rska uk ca številka 18.	1751-3
»FILM SER VI S«,
podjetje za tehnično Izdelavo in obdelavo filmov, Ljubljana, Zrinjskega 8, sprejme v službo več radiomehanikov ali radio-tehnikov z daljšo prakso in več eiektromehanikov s prakso. — Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ali osebne ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve in prakse sprejema sekretariat podjetja. 513-R
AVC A, nekvalificiranega, za trgovino sprejme takoj trgovsko cljetje »Preskrba«. LlubUana. Resljeva cesta 18.	1832-1
- OEOSLIKARSTvEGA in pleskarskega pomočnika snreime Jezer-nik Ivan. Domžale. Stobovska cesta 12.	293-1
VEČJE grosistično trgovsko podjetje v Ljubljani — sprejme v Fiužbo* 2 šoferia D-kategorij e in 3 trgovske oomočnike galanterijske stroke. Pomene -ponudbe z navedibo dosedanjih služb oo5-';::e pod »Vesten« v ogl. oride-- SP.	R 314-1
KMETIJSKEGA DF.r.OVODJO PO-: •edelsko-živinonejske stroke ter vinogradniške stroke, obe absolventa nižie ali srednle kmeti 1-šoie 7. nekai orakse. zaposli Vinogradniško gospodarstvo Kane'a. p. Slatina Radenci, sta.no-vsnie pripravljeno. Pleča no tarifnem pravilniku z dodatki.
R 312-1
UČITELJ ali vzgojit el 1. ki ima veselje za splošno, strokovno, kulturno in politično vzsrolo mlad-ib kadrov v gradbeništvu. dobi stalno službo uri Splošno grad. bcnem nodletlu »Primorle« v Ajdovščini Plačo po dogovoru. Samska soba v naseli u podjet-ja. ProšnrJi priložiti zdravniško spričevalo, življenjepis in dokumente v strokovni izobrazbi.
R 311-1
Upravni odbor Zavoda za izobraževanje v delavskem in družbenem upravljanju - Ljubljana
razpisuje mesto dveh PEDAGOŠKIH VODIJ
za svoje seminarje Pogoj : dovršena ekonomska ali pravna fakulteta ev dovršen ekonomski tehnikom z 2—3 letno prakso. Prednost imajo kandidati, ki so se bavili z družbeno - ekonomskimi problemi FLRJ - Plača in dopolnilna plača po uredbi. Pijmene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov:	Poljanska	cesta 28.	524-R
GOSPODINJSKO POMOČNICO za
ta.koi sroreimem. — LlubUana. Slomškova 19-1. levo.	1875-1
RABIM dva oriučena ali teucena cementarska delavca. Battelino. Rožna doilna. Cest« XV številka 12.	1863-1
RAZPIS. — OPTavn.1 nčlbor gostinskega Dod.iet.1a v Ljubljani snrei-me v stalno službo kvalificirano kuharico za šefa kuhinje. Posoli:	energična ir) verzizana v
svolem poklicu — Ponudbe v oglasni oddelek z navedbo dosedanie službe ln kratkim živlisnieDisom. Plača' do dogovoru.	1883-1
KMEČKO DEKLE sprejmem. Dam hrano in stanovanje. Tomačevo 15.	1814-1
BRIVSKEGA POMOČNIKA, dobrega delavca, sprejmem takoj za stalno. Plača po dogovoru Stanovanje zagotovljeno. Babe-llč Djuro, brivec. Gimnazijski trg 3. Koper.	1805-1
fzpolnfie »o se stare
želje,
edaj pranje pravo Je veselje, če vzameš
»RIO« - Zlatorog
BRIVSKO-FRIZERSKO POMOČNICO, dobro moč, sprejmem takoj. Robida. Braslovče. 1801-1 BRIVSKO FRIZERSKO POMOČNICO, dobro samostojno delavko. sprejmem. Nastop po dogovoru. Stanovanje preskrbljeno. Salon Begovič, Ormož. 1795-1 •MIZARSKEGA POMOČNIKA, veščega stavbenih in pohištvenih del. sprejmem takoj ali po dogovoru. Petaei Franc. Kamnik, Zaprice 55.	1943-1
Tovarna trikotažnega perila »PLETENINA« Ljubljana, Zaloška c. 14
sprejme
ŠOFERJA-MEHAMIKA
za tovorni avto TAM. Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj se z.glase v upravi podjetja. 495-R
TOVARNA VIJAKOV m žebljev
Plamen, Kropa, sprejme v zaposlitev: strojnega inženirja, po možnosti z nekajletno prakso, strojnega tehnika, po možnosti s prakso, pravnika s sodno ali upravno prakso. Plača, stanovanje, kakor tudi čas nastopa službe po dogovoru. Ponudbe na naslov »Plamen« Kropa.
R-324-1
USLUŽBENCA SKLADISCA —
nabavljača živilske .stroke, zaželena daljša praksa v ekonomatu zdravstvene ali gostinske stroke, sprejme Zavod za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani, Linhartova 51.	U-323-1
Večje gospodarsko podjetje v Ljubljani razpisuje delovna mesta za
1. ADMINISTRATIVNO MOC, lahko začetnico, za dela pri delovni in socialni zakonodaji.
2. MEZDNO KNJIGO-VOBKINJO, lahko začetnico, z znanjem predpisov iz socialnega zavarovanja.
Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pcrd' »Vestna 110«.	'547-R
INVENTARISTA s srednjo ekonomsko šolo ali daljšo prakso, sprejme Zavod za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani, Linhartova cesta 51. Nastop službe takoj ali po dogovoru.	R-322-1
TRGOVSKO grosistično podjetje v Ljubljani sprejme trgovske pomočnike in pomočnice tekstilne stroke. Nastop službe možen takoj. Ponudbe v ogl odd. pod »Dobra moč«.	R-321-1
VESCA NEGE OTROK Iščem služ-. bo gospodinjske pomočnice. Ponudbe v ogl odd pod »Mlajša moč«.	1897-1
KURIRJA ali kurirko sprejme osnovna šola Toneta Tomšiča v Ljubljani. Saranovičeva ulica 7.
1925-1
SGP »Slovenija ceste« -Ljubljana, Titova c. 44, sprejme v službo dva gradbena tehnika za visoke gradnje.
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe po dogovoru. - Ponudbe pošljite na naslov: SGP »Slovenija ceste«, Ljubljana, Titova 44.	553-R
TBOOVBKO groaiaUtao podjetja »TEKSTIL«, Ljubljana, CtrU Metodova 1, sprejme delavce za
skladišče. Nastop službe lahko takoj.	R-320-1
TRIČLANSKA DRUŽINA Išče go-
apodiinj&ko pomočnico ali p©-strežnico s znanjem kuhe. Ponudbe na Iglič, Ljubljana, Zarnikova 3-n — 35.	1915-1
PREVAJALKA iz srbohrvaščine z znanjem strojepisja in delno nemščine išče službo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prevajalka«
1909-1
UPOKOJENKO v dopoldanskem času iščem k dverpa otrokoma. Naslov v ogl. odd.	‘1908-1
HONORARNEGA TAJNIKA sprejme športno društvo v Ljubljani. Prednost imajo mlajši upokojenci z delnim znanjem športnih poslov. Pismene ponudbe v ogl odd. pod »Šport«.	1900-1
GALVANIZERJA, več ključavničarjev, nekvalificiranih delavcev in. mizarja sprejme tovarna »Utensilia«, Ljubljana, Rudnik 24 S stanovanji ne razpolagamo.	1899-1
KAMIN, obrtno pečarsko podjetje, Ljubljana, Ježica, Mala vas 50, sprejme kvalificirane pečarje za zunanje delo in nekvalificirane delavce za na stavbo ln v podjetje, vojaščine proste, stanovanje ni na razpolago, nastop službe takoj, oziroma po dogovoru. Ponudbe pošljite na upra.vo ali se osebno oglasite.
1968-1
SNAŽILKO,' pridno in pošteno, išče Dom Ekonomske srednje šo-Ljubllana. Veselova 2.	1969-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — iščem takoj! Muster Miki, Tu-gomerjeva ulica, stan zadruga •Park«. Šiška.	1868-1
Trgovsko podjetje Išče za takojšen nastop perfektno
stenodraktilografko
z večletno prakso in perfektno strojepisko. Ponudbe pošljite v ogl. odd. poč? »Zaposlitev v Ljubljani« — 497-R
* Sprejmemo takoj
V
administrativno moč
s primemo izobrazbo im znanjem strojepisja za tehnič. pisarno podjetja.
Plača po dogovoru. Osebne ponudbe vročite v Tiskarni »Toneta Tomšiča« - Ljubljana, Gregorčičeva 25/a.	527-R
i
LESNEGA STRUGARJA, pomočnika, sprejmem takoj, stanovanje in hrana za samca preskrbljena. Babič, strugar v Rečici, Laško.	1869-1
FINANČNE, MATERIALNE IN MEZDNE KNJIGOVODJE, steno-daktilorafe, strojepiske, strojne tehnike in vratarje-čuvaje sprejmemo Ponudb pod »Ljubljana« v ogl. odd.	R 316-1
POENTERKO, ključavničarje priučene električarje in navadne delavce sprejme takoj Elektro strojno podjetje »TIKI«. Ljub- • Ijana, Trata 12.	R319-1
Zlat cekin — zapestno uro —-»RIO« - Zlatorog
KAROSERIJSKA	DELAVNICA
VIR pri Domžalah razpisuje delovno mesto računovodje. Prednost imajo predvsem moški z večletno prakso. Plača po dogovoru. Nastop službe 1. marca 1958. Ponudbe pošljite na gornji
naslov.	1999-1
AVTOKLEPARSKEGA pomočnika sprejmem. Senčar, Tomačevska St. 7.	1997-1
STAREJSO ZENSKO za pomoč v gospodinjstvu sprejmem. Senčar, Tomačevska 7.	19S8-1
DOPOLDNE pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dogovor«.	1994-1
PLETILJO za podpletenje sprejme. Ponudbe v ogl. odd. pod »Tudi honorarno«.	1990-1
POMOČ V GOSPODINJSTVU — nujno išč.em za dopoldne. Ostalo po dogovoru. Stritar Cveta, trgovina »Orient« Ljubljana. Titova c. 22	1987-1
K DVOČLANSKI DRUŽINI iščem postrežnico v popoldanskem . času. Ponudbe pod »Poštena« v
Ogl. odd.	1982-1
TAKOJ SPREJMEMO: ključavničarje, mehanike, kovinostrugarje ln kovinobrusače. Lahko mlajše moči. Ortopedsko podjetje »Soča« Ljubljana, Linhartova 47 a.	1978-1
ŠOFER B-kategonje želi zaposlitev kjerkoli v Sloveniji. Pogoji:
zagotovljeno družinsko stanovanje. Je odslužil vojaški rok, nekaznovan, trezen, Nastop službe po dogovoru. Naslov:	Borštnar
Ferdo. Leše 37. pošta Brezje — Gorenjsko.	R	327-1
NATAKARICO srednjih let sprejmemo takoj. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Naslov: Prešernov hram Kranj. Titov t.rg št. 13.	2081-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — samostojno, pošteno, k štiričlan-odrasli družini sprejmemo takoj Naslov v ogl. odd. 2075-1 PRIDNO KMEČKO DEKLE, ki ima veselje do gospodinjstva potrebuje ' šestčlanska družina. Starost 20—45 let. Plača po dogovoru. Ponudbe pošljite Pros Mariji. Bled, Grad 93. R 328-1 ISCEM MESTO POTNIKA, nabavljača, ekonoma, skladiščnika ah specialnega kletarja. Sem strokovno in trgovsko izobražen ter obvladam več tujih jezikov. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Zanesljiv in sposoben«. 2673-1 AVTOLICARSKEGA POMOČNIKA za samostojno vodstvo in vajenca sprejme takoj. Belantič Bruno, Milana Majcna 29 Ljubljana.	2060-1
SPREJMEMO V SLUŽBO:	moj-
stre, visokokvalificirane in kvalificirane avtomehanike ter šoferje C in D kategorije. Interesenti naj se zglasijo v upravi podjetja Električna cestna železnica. Ljubljana, Celovška 164.
R 317-1
UPRAVA PODJETJA MOČNA KRMILA, Ljubljana, razpisuje mesto skladiščnika, s takojšnjim nastopom. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe s kratkim
življenjepisom pošljite na naslov: »Močna krmila«. Ljubljana,
Kavčičeva 74.	R 304-1
ISCEM OSEBO ZA DRESIRANJE PSOV OVC JAKO V, in to za takoj. Naslov v ogl. odd. R 287-1
Srebrn cekin —» 1000.- din
»RIO« - Zlatorog
GROSISTIČNO TRGOV. PODJETJE »USNJE« Ljubljana, Gradišče 10,' sprejme več kvalificiranih trgovskih POMOCNIC
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. — Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja. 549-R
TRGOVSKO PODJETJE v Ljubljani sprejme za takoj honorarno izvežbano knjigovodsko moč. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd.	R	305-1
UPRAVA KLINIČNIH BOLNIŠNIC v LJUBLJANI — Otorinolaringološka klinika razpisuje mesto uradnice z znanjem strojepisja. Plača po uredbi. Nastop službe po dogovoru. Kandidatke naj se javijo v personalnem oddelku Kliničnih bolnišnic v Ljubljani, Zaloška c. 2. R 307-1 KORESPONDENTKE z znanjem .nemškega jezika, stenografile In strojepisja sprejmemo. Prednost imajo prosilke, ki znalo tudi angleščino. Plača po tarifnem pravilniku. TEHNO IMPEX, Ljubljana. Beethovnova ul. 12-1.
R 318-1
ZDRAVSTVENI DOM
Škofja loka
razpisuje mesto
BABICE
■a sektor Hotavlje in
Z0B0TEHNICE
v zobni ambulanti Železniki.
Pogoj:	dokončana	odgo-
varjajoča šola in praksa. Prošnje pošljite na naslov: Zdravstveni dom, Skcrfja Loka.
MLAJŠO NATAKARICO, dobro verzirano, sprejmemo. Ponudbe pod »Kvalificirana« v ogl. oddelek.	1822-1
RESTAVRACIJA GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, Ljubljana, išče računovodjo, skladiščnika In kvalificirano kuharico. Nastop službe takoj ali po dogovoru, plača po tarifnem pravilniku. —
, Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja.	1835-1
ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU nudim hrano in stanovanje za Bežigradom. Ponudbe v ogl. odd pod »Takoj«.	1919-1
POMOŽNEGA SKLADIŠČNIKA sprejmemo. Pogoj kovinska-stroka. Nastop službe takoj »2ičn!ca« Ljubljana, Tržaška c. »t. «*.	2*41-1
ZDRAVSTVENO NEGOVALKO —
kot sostanovalko k starejši, onemogli ženi, iščemo. Hrana in plačilo po dogovoru. Ponudbe pod »Osebna nega« v ogL odd.
2072-1
MLAJŠEGA TESARSKEGA MOJSTRA s spričevalom potrebujem za prevzem del. Ponudbe na naslov: Bešter Anton. Dolenjska vas 49, p. Selca.	2059-1
GRADBENE DELAVCE ln materialnega knjigovodjo sprejmemo — eventualno honorarno Gradbeno obrtno podjetje Šiška Pod hribom 55.	2057-1
SPREJMEMO MIZARSKEGA POMOČNIKA k strojem. Naslov v v ogl. odd. Slov. poročevalca.
2055-1
RESNEGA ŠOFERJA sprejmem. Plača zelo ugodna. Ponudbe pod »Dober« v ogl. odd.	2054-1
SLIKARJA za’ slikanje na svilo iščem. Ponudbe pod »Serijsko slikanje« v ogl. odd.	2047-1
GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE »Usnje« Ljubljana, Gradišče 10, sprejme takoj ali po dogovoru honorarno moč za čiščenje pisarniških prostorov. Predpogoj poštenost in vestnost. Ponudbe upravi podjetja. 2043-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — pridno in pošteno, sprejmem. Vprašajte vsak dan <jd 15. do 17. ure — Korinšek, Ljubljana. Čopova 42-IU.	2044-1
Industrijsko podjetje v Ljubljani išče
MLAJŠO MOC za sekretarja podjetja s Drimemo šolsko izobrazbo.
Ponudbe Dod »Takojšnji nastop« v ogl. oddelek.
552-R
KORESPONDENTKO z znanjem strojepisja in stenografije, dobrim znanjem srbohrvaščine in vsaj pasivnim znanjem nemščine sprejme za delo v komercial-»Žičnica« Ljubljana, Tržaška c Št 49 .	2940-1
PROFESOR, ločen, z dvema otro-koma, išče skrbno gospodinjo Nudi opremljeno sobo in plači po dogovoru. Ponudbe v ogl odd. pod »Sodobno opremljene gospodinjstvo«.	2036-1
TRGOVSKO POMOČNICO — pomočnika sprejme trgovsko podjetje špecerijske stroke. Plača po tarifnem pravilniku oz. dogovoru Ponudbe v ogl. odd. pod »Pomočnica — pomočnik«. 2032-1 POTNIKI. POZOR! Iščem potnike, ki bi zraven svojega dela prevzeli tudi iskanje določenih donosnih montažnih del. Ponudbe pod »Provizija 6« v ogl. oddelek.	1826-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini iščem. Maraž. Llubljana, Šiška, Podjunska 13-1
2012-1
ZAPOSLIM ŠTUDENTA. Telefon 23-212.	2009-1
MOJSTRA — elektromehanika ali avtoelektričarja, potrebujem za vodstvo delavnice. Ostalo po dogovoru. Pismene ponudbe pod »llejctn« ▼ o«L odd.
MIRNEGA, TREZNEGA ln poštenega moškega, ki zna kuriti centralno peč ln opravljati druga hišniška dela v šoli, sprejmemo v službo. 2ena je lahko zaposlena kot snažilka. V poštev pridejo le družine 8 področja ljubljanskih občin, ki lahko zamenjajo dvosobno stanovanje. Poleg plače po uredbi je tudi brezplačno stanovanje, kurjava in luč ter vrt. Resni ponudniki, s potrebnimi pogoji naj vložijo pismene prošnje s kratkim življenjepisom pri upravtteljstvu
osnovne šole Ljubljana - Šentvid.	R 338-1
ELEKTRO LJUBLJANA - MESTO, Ljubljana, Krekov trg 10,-sprejme v službo strojnika (posluže-valca parnih turbin). Pogoji: izpit za strojnika I. Nastop službe takoj v TE.	R 337-1
KUHARJA, namestnika šefa, visokokvalificiranega ali kvalificiranega, z določeno prakso, potrebujemo v renomiranem prvorazrednem podjetju »GRAND HOTEL BELVEDERE« v Opatiji. Pogoji dela po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. R 313-1 ZAVOD MESTNE KANALIZACIJE zaposli 2 gradbena delovodja s končano Delovodsko šolo in ki sta odslužila vojaški rok. Plača po predpisih zavoda, oziroma po dogovoru.	R	332-1
KVALIFICIRANEGA STRUGARJA, priučene strugarje in navadne delavce, ki bi se priučili za strugarje (z odsluženim vojaškim rokom), sprejme takoj »Unitas« Ljubljana, Celovška 224. Stanovanja nimamo!	R	336-1
DELAVCE ZA MEHANSKO LITJE in kurjača za centralno kurjavo sprejme takoj »Unitas« Ljubljana. Celovška 224. Stanovanja nimamo! *	R	335-I
VEČ KLEPARJEV in vodovodnih, inštalaterjev sprejme takoj Obrtno kovinsko podjetje. Škofja Loka.	R	342-1
TRGOVSKO PODJETJE »SVILA«, Ljubljana. Trubarjeva 1, sprejme več trgovskih pomočnikov in pomočnic. Pismene ponudbe upravi podietia.	R	339-1
kurirja za časopisno podletje, iščemo. Prednost imaio študentje brez štipenruie. Ponudbe v ogl odd. pod »Študent«. 58-1 MLAJŠO SALDAKONTISTKO Iščemo za Ljubliano. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Saldakon-tistka«.	58-1
PISARNIŠKO MOC veščo vseh administrativnih del ter blagajniškega poslovanja, sprejmemo takoj v službo. Oglasite se v dopoldanskem času v podjetju »Umetni Kamen«, Ljubljana, Sto-žice 139.	R	331-1
SPECIALIZIRANA TRGOVINA rezervnih delov (konsignacija) za avtomobile in ostala prometna sredstva išče takoj vajenca. Ponudbe pod »Veselje do stroke« v ogl. odd.	R	340-1
RAČUNOVODJA za samostojno vodenje računovodskih poslov išče obrtno gradbeno podietie »DOLOMIT« Frankolovo. Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. Nastop službe	najkasneje 1. IV.	1958.	R	341-1
KMETIJSKEGA TEHNIKA, ki ima veselje do poljedelstva, z nekaj prakse ali tudi brez. sprejmemo. Plač po dogovoru. Ponudbe: Kmetijska zadruga Radohova vas, pošta Šentvid pri Stični.
R 344-1
PREDSTAVNIK — ZASTOPNIK v
Beogradu z uvedeno pisarniško administracijo in telefonom v stanovanju, .bi sprejel zastopstvo tovarne ali podjetja. Ponudbe pod »Beograd« v oglasni od-
dolok	3687-1
DELAVCA za trgovino sprejme trgovsko podjetje z živili lor-mada« Llubljana. Celovška 34.
2831-1
MOJSTER, strojni ” ključavničar, vešč tudi organizacije dela želi menjat! službo. Ponudbe pod »Ljubljana ali bližnja okolica« v ogl. odd.	2636-1
ZASLUZIM
ZA FIAT 600 izdelujem ščitnike proti mrazu. Naslov v ogl odd.
1829-2
ŠIVILJA gre šivat na dom Ponudbe v ogl. odd. pod »Šivilja«
17S6-2
IZVEZBANE GOSPODINJSKE pomočnice z lastnim stanovanjem v Ljubljani, sprejema v stalno zaposlitev Gospodinjski biro, Trubarjeva 8.	2010-2
OTROKA sprejmem v varstvo Naslov v ogl. odd.	1995-2
POSTREŽNICO za 3 do 4 ure dopoldne sprejmem. Šilc Roži, Kolodvorska ul. 11.	2070-2
ROČNO PLETEM iz prinesene volne. lahko stare. Naslov v ogl Odd.	2064-2
NOVINAR želi inštruktorja angleškega jezika. Pogoje v ogi. odd. pod »Intenzivno učenje«.
2037-2
POSREDNIK za nakup r«zn«o§ blaga v Trstu: naylon nogavic*, svilene ln naylon rute, harm> nike, nove in rabljene, Vespe Ul Lambrette, pošilja darilne pakete v Jugoslavijo po zelo ugodnih cenah. Pišite na naslov: O. fič, Trieste, via Glulla 5, tei. 41275-33927.	178»-*
ŠTEDILNIK »GORTAN«, popolnoma nov. kombiniran z električnim motorjem, prodam. Zupan, Celovška c. 78 a. 177»-* KRAVO, dobro mlekarico, prodam. Alojzij Zajc. Trzin 161.
1777-*
RISALNO MIZO z aparatom Al ugodno prodam. Naslov v cgl. odd.	1372-4
NEMŠKO DOGO z odličnim rodovnikom in nemško ovčarko s rodovnikom, ki je odlični čuvaj, Drodam. Anžel, Erjavčeva 14-II.
1746-4
PLETILNI STROJ POPP, dobro ohranjen, 70 cm dolžine, prodam. Cena 120.000 din. Naslov v ogl. odd.	R	285-4
VAJENCI
MIZARSKEGA VAJENCA sprejmemo. Mizarstvo, Tesarska ul. št. 7. vhod iz Karlovške 10, LJ.
1773-3
VAJENCI! Restavracija gostišče Mokrice, Jesenice na Dolenjskem. sprejme natakarskega in kuhinjskega vajenca — vajenko Hrana in stanovanje v podjetju.
R 309-3
KLEPARSKEGA VAJENCA —
sprejmem. Puc Gustav, Tržaška c. 3	1885-3
KOVAŠKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Izobrazba 3 gimnazije. Stanovanje in hrana po dogovoru s starši. Zidar Alojz. Ljubljana. Njegoševa 15.	1877-3
VAJENCA z izrednim veseljem do motorjev, takoj sprejmem Tomos servis Stefe Matevž, Trzin št. 77, Mengeš.	1937-3
VAJENKO ZA FRIZERSKO OBRT sprejme Konrad Marica, Resljeva 8, Ljubljana.	1878-3
VAJENCA sprejme elektrotehnično podjetje Jože Markeš. Jesenice.
2080-3
TORBARSKO VAJENKO sprejmem. Sagaj Milena, Trubarjeva št. 51.	2063-3
»RAŠICA«, tovarna čipk in pletenin, Gameljne pri Ljubljani
proda kompletni
strojni purk za izdelavo čipk
Interesenti naj se javijo čimprej upravi podjetja. 531-R
RADIO »SOCA« UKW prodam poceni, tudi na obroke. Naslov v ogl. odd.	1853-4
RADIO PHILIPS, lahko prenosen, prodam za 16.000. Ptujska 12-11.
1848-4
OGRODJE BARAKE prodam.
Naslov v ogl. odd.	1842-4
OTROŠKO POSTELJICO, lepo, prodam Zakrajšek, Kavškova 5.
1836-4
ZENSKO ITALIJANSKO KOLO,
kompletno, s prestavami, novo, ugodno prodam. Nazorjeva 3-III, soba 20.	1823-4
PRODAM
Pron|e užitek -nagrado
»RIO« - Zlatorog
POPOLNOMA NOV KRZNEN PLASC bizam ala nerc ugodno prodam Ogled: Ljubljana, Ilirska 19-11. levo. od 11. ure dalje.
2626-1
TAjNICO z obvladanjem strojepisja, korespondence in pisarniškega poslovanja sprejmemo. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe z osebnimi podatki in življenjepisom pošljite v ogl. odd. pod »Takoj 1958«.
2002-1
Nlajnovejše vesti in dogodki • v »SLOVENSKEM 9 POROČEVALCU«
FIAT 600 komaj dobro uvožen, krasno opremljen, ugodno naprodaj. Informacije ob delavnikih: Odsek za domača vozila pri Slovenija avto, v nedeljo od 9 do 12. ure v Levstikovi 22
1923-4
8-CEVNO PEC Zephir prodam Vidmar Olga. Gerbičeva 41 a-I.
1921-4
OBLEKO za motor, za sredno postavo (čelado, očala in rokavice) in moško zapestno nemško An-ker uro, ki ima 21 rubinov. Je zavarovana pred vodo in kaže datum, prodam. Ježica 56. Ljubljana.	1917-4
NOVO ITALIJANSKO KOLO. — Prodam. Vižmarje 215, nasproti Skipo.	1914-4
RADIO prodam po ugodni ceni. Kardiš Tončka. Na Korošci 20, Dravlje.	1913-4
SESALEC ZA PRAH, potreben nekaj popravila, prodam Naslov v ogl. odd.	1912-4
ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ »Teler«. levi, naprodaj. Naslov v lokalu na Gosposvetski cesti št. 14.	1906-4
ZELEZNO PEC ln kuhinjsko mtzo poceni prodam- Naslov v ogl. Odd.	1905-4
FIAT TOPOLINO s00, odličen, naprodaj. Naslov: Dr. Salek Ivo. Zagreb. Boškovičeva .7.
1902-4
ELEKTRIČNO PEC prodam. — Frankopanska 26. pritličje.
1901-4
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ »Singer«, dobro ohranjen, In harmonij naprodaj. Naslov v ogl. odd.	1894-4
DIFERENCIAL za Opel-Blitz, 3 t, z 8 luknjami, odličen, prodam za 150.000 din. Naslov v ogl. odd
1893-4
KONCERTNO in jazz arhivo ter dobre violine prodam. Aleksander Kelle, Rijeka. Proleterskih brigada 14-1.	1796-4
PSICO OVČARKO, staro 8 mesecev, prodam. Ljubljana. Draga št. 57.	1788-4
I20-BASNO KLAVIRSKO HARMONIKO s 6 registri, ugodno prodam (75.000). Ogled v nedeljo Mugerle, Trg OF 14-V, Grafika. Ljubljana.	1823-4
Sindikalne podružnice, pozor!
Vse vrste nogavic s 40
do 50% popustom, proizvod priznane tovarne nogavic POLZELA, lahko nabavite za člane vašega kolektiva n_*i Savinjsko trgovskem podjetju Polzela.	520-R
T
»KRONOMETER« zlato žepno uro, popolnoma novo, ugodno prodam. Vervega Alfonz, Brežice, Gregorčičeva 2.	R	294-4
NOVO ITALIJANSKO KOLO Le-gnano in malo rabljen radio prodam z garancijo. Grad Marjan, Smartinska 136	1821-4
PRASlCKE prodam. Naslov v ogl.
odd.	1930-4
NOVE PANCERJE, avstrijski model, prodam. Reya, Ljubljana, Celovška 26.	181S-4
Tovarna baterij »ZMAJ«
- Ljubljana, Smartinska c. 28, tel. 30-714, razprodaja vsakega 15. v mesecu iz svojega mate-• rialnega skladišča prekomerne zaloge: raznih dimenzij jekla, železa, pločevine, razne kemikalije, lake, odrezke raznih profilov, prazne sode, vreče, razni odpadni material • itd. itd. Interesenti si lahko ogledajo blago vsakokrat na licu mesta in stavijo ponudbe. Material bomo prodali najboljšemu ponudniku Ce ne bo dovolj interesentov iz družbeno gospod, sektorja, bomo prodali material tudi privatnikom.	556-R
MLINARJI pozor! Valjček šroter 4o cm in čistilni stroj prodam. Planinšek Frane. Zagradišče 16, p Dobrunje.	1927-4
OTROŠKI VOZIČEK, nov, kombiniran, bel, tapeciran, prodam. Ing. Krevelj. Savski blok 3-IV.
1926-4
ŠIVALNI STROJ »SINGER« z dolgim čolnom, dober, prodam Li-pold. Rimska 25.	1922-4
UVOZNO IN TRGOVSKO PODJETJE
SLOVENIJA AVTO
LJUBLJANI, Prešernova cesta 40
sporoča kot zastopnik Tovarne avtomobilov »TAM«, Maribor, da so NOVE ZNIŽANE CENE VOZILOM »TAM«:
KIMI0NI
kamiona »Pionira Pi-561, 3 tone nosilnosti, komplet s cerado in !oki tirez cerade in lokov šasija s kabino šasija brez kabine prekucnik »Pi-563«
AVTOBUSOV
avtobus, 25-sedežni, standard PB-56
avtobus, 25-sedežni, polturistični PB-56
avtobus, turistični,karoserija Košaki, od avtobus. Novi Sad in SAP Ljubljana, do
3,050.390 din 3,000.009 din
2.885.000 din
2.585.000 din
3.780.000 din
5.600.000 din
5.700.000 din
6.100.000 din
6.500.000 din Cene so franka tovarna.
Vse informacije dobite *na gornjem naslovu ali po telefonu 31-238.
496-R
12 itr. / SLOVENSKI POHOCEVALEC / *. *t - i. februarja i«»
i  -----------------------------------------------------------
USLUŽBENCI
Z EKONOMSKO SREDNJO ŠOLO IN NEKAJ PRAKSE ZA KOMERCIALNO DELO V OGLASNEM ODDELKU »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« SPREJMEMO TAKOJ. — PONUDBE SEKRETARIATU »SLOV. POROČEVALCA« — LJUBLJANA, TOMŠIČEVA ULICA STEV. 3/II.
klavirsko HARMONIKO Sesuti ali, »S basov, o registrov prodam. Naslov v ogl. odd. 1818-4 UEFO KUHINJSKO KREDENCO prodam. Dolinšek, Cankarjeva St. 11.	1817-4
EAGO CIR.KULAR.KO v dobrem stanju, prodam. Prijave pri upravi KZ do 15. 2. 1S-58. Kmetijska zadruga Vreme. R 315-4 KLAVIRSKO HARMONIKO, 80 basno z 1 registrom, dobro ■ohranjeno, prodam. Salendrova ul. S	1881-4
EELEZEN ŠTEDILNIK, skoraj nov, malo rabljen, prodam Cernoga. Tesarska 5.	1876-4
ELEKTRIČNI RADIATOR, mali. za kopalnico In garaže, ugodno ■orodam. Pražakova 8-III. 1S74-4 ZELEZJE ZA GUMI VOZ, 16 COl, prodam. Zerovnica 36, pt. Grahovo pri Cerk.	1872-4
MOČNO OTROŠKO KOLO, do 10 let, počena prodam. Puharjeva 5, hišnik.	1870-4
NEMŠKE OVČARJE, mladiče, z inozemskim rodovnikom. Oglasite se pri vratarju podjetja »Obrtnik« Ljubljana, Masaryko-va 34.	1862-4
RABLJEN ŠTEDILNIK prodam Zaviršek Janez, Rudnik 123.
1S61-4
EADRUGE POZOR! Original gumi voz na peresih 20 col, primeren za traktorsko prikolico, gume 75%, prodam ali zame-niam za prašiče. Naslov v ogl. odd.	1857-4
8 m SUHIH BUKOVIH DRV prodam. Naslov v ogl. odd. 1S5J-4 BIVALNI STROJ »SINGER« z dolgim čolničkom prodam. Naslov v ogl. odd.	1936-4
PRODAMO
po ugodni ceni hišno telefonsko centralo na 50 hišnih in na 2 zunanja priključka. Telefon centrala je brezhibna in ima 18 telefonskih aparatov. Občinski ljudski odbor Kočevje 372-R
5IOS.KO IN ZENSKO KOLO poceni prodam. Ekmečič. Vilharjeva 31 a.	1367-4
SIVO ZIMSKO SUKNJO, Inozemsko blago, prodam. Pogačnik, Njegoševa 15-1.	1364-4
EK O KAJ NOVO MOŠKO OišLE-KO za manjšo postavo prodam Kožuh, Vevče 45.	19U3-4
GOSPODINJE! Tekače v izbiri in po nizkih cenah dobite v Veselovi 3 a, poleg Erjavčeve. Zamenjujemo jih za vse vrste cunj in tekstilnih odpadkov, slednje tudi kupimo. Delamo iz prinesenega blaga.	1951-4
POSTELJO IN NOClfO OMARO (trd les) predarn. Ogled od 14.30 do 16. ure pri Porenta, Karlovška 7.	1950-4
ŽELEZNO PEC. dobro, prodam.
Naslov v ogl. odd.	1938-4
RAZNE DELE avtomobila Ford osmaka ugodno prodamo. Opekarne Kranj, Stražišče. R 303-4 DVE NOVI KUHINJI, kompletni, prodam. Cena ugodna. Mizarstvo Albin Kajzer. Vižmarje	38.
1761-4
TELESKOP VILICE za motorno kolo 500 ccm prodam ozir. zamenjam za vilice 200 ccm. — Bezlaj, Celovška, blok 20 I-III., Ljubljana.	1S08-4
OSEBNI AVTO ADLEK-JUNIOR ugodno prodam. Vidmar Franc, Cirče 53, Kranj.	18S5-4
KRZNEN' PLAŠČ, Inozemski, model bizam, delan na nerc, prodam. Rogelj, Cojzova 2. pri mostu Sv. Jakoba.	1721-4
DOLGO EELO KRZNENO JOPICO. jaganček, ugodno prodam Ogled Lipušček. Trubarjeva 19.
1776-4
VOZ ZAPRAVLJIVČEK in voz
platoner, diro, nosilnosti 1500 kg, poceni pro‘dam. Ana Teran, Podbrezje 10, Gorenjsko. 2011-4 FIAT 1500, brezhiben, z rezervnimi deli, ugodno prodam. IVTatiaž Franc, Mozirje.	R	31-G-4
CCA 20 ms BELIH BUKOVIH
HLODOV franco kamion cesta, debelina 30—60 cm. pretežno za luščenje ali plohe ter star klavir, potreben, popravila, prodam za 25.000 din. — Naslov v ogl. Oddelku.	R	347-4
RAZNTE ELEKTRIČNE RADIATORJE 220 W. AEG sesalce s priključki, radie vseh vrst. kolesa in motorna kolesa Imamo naprodaj. Trgovina »Oorema«. Grosuplje.	R	313-4
KROKV-TORBICO, novo, model, velikost 20 x 30 cm. prodam. Naslov v ogl. odd.	1903-!
NOVO MIZARSKO GRED s tremi noži ter z vpeljano napravo 7;> svedre, prodam. Naslov v ogl oddelku.	OOM-*1
KORUZO V STORŽIH lahko zopet dobite po 19-20 din, v zrnju pa od 28-30 din; bela moka vojvodinska, tip 400, po 54 din; otrobi po 18 din. Podrobnejše informacije v pisarni Vojvod-janske agencije Ljubljana, Tavčarjeva 3, tel. 21-639.	2069-4
HARMONIKO, 32 basov, novo, in 3 nove žarnice za radio E. C. H 11. poceni prodam. Trnovski pristan 4, Lunder.	1986-4
VEC RABLJENIH vzidljivih šte-dilndkov prodamo. Hišni svet Prešernova 15. Ljubljana. 1984-4 JESENCKE nad 50 kg prodam. Notranje gorice št. 37, Brezovica.	1983-4
MOŠKO KOLO »Dlernant«, dobro ohranjeno, prodam. Konič Ivo, Čufarjeva 10. Ljubljana. 1975-4 RADIO »BLAUPUNKT«, 7-Cevnl, ugodno prodam. Krojaštvo. Titova 35.	1973-4
2 ŠPORTNI SUKJTJI, inozemski (6.000—7.000), in smučarsko kapo, prodam. Preska 47 b, Medvode.
2082-4
STISKALNICO, ročno, 5 gr kapaciteta in mlin za plastične mase prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Stiskalnica«.	2079-4
S-TOVSKI AVTOMOBIL, generalno popravljen, z rezervnim motorjem ugodno prodam. Stanter Ivan. avtomehanik, Šempeter v Sav. dolini.	20S8-4
KOMPLETNI DIFERENCIAL z ohišjem, an dromeljni ter zadnjo vzmet, prodam. Ponudbe pod »Ford Eifel« v ogl. odd.
2062-4
NOVO MOŠKO KOLO Italijanske znamke »Cotur« prodam. Cena ugodna. Naslov v ogl. odd.
2056-4
TRICIKEL prodam. Poljanska 10, dvorišče.	2050-4
STIRISEDEZNI osebni avto »Lancia — Augustia«, odličen, prodam alo zamenjam za deske ali gradbeni material. Kregar Karel, Šentvid 105 nad Ljubljano.
2046-4
VETROBRAN za motor prodam.
Metelkova 3.	2042-4
CENTRALNO KURJAVO za gretje šestih prostorov, kompletno, brezhibno. prodam. Ogled iz usluge pri Cokertu. Rimska 11.
2039-4
DVA VLOŽKA NA VZMETI prodam. Kapš Alojz, Titova 23-IV, Ljubljana.	2003-4
KEO.IASKI BRZOSIVALNI stroj »Durkopp« nujno prodam (45.000). Dolenjska c. 5.	2035-4
SIVO KRZNENO JAKNO in tem-nosiv cromby nov moderen plašč prodam Naslov v ogl odd.	2028-4
NAVADNO 3-tonsko harmoniko prodam za 14.000 din. Skube Jože, Komenskega 28. podstrešje. Ogled od 12.—15. ure.	2027-4
»ORIGINAL« AVTO PRIKOLICO z rezervnim kolesom za osebni voz. nosilnosti do 500 kg. prodam. Kosi Ivan, zidarstvo, Ljubljana, Rimska c. 14.	2022-4
KLAVIR, zelo dober, dunajske znamke, naprodaj. Naslov v ogl. odd.	2021-4
SADNO DREVJE, marelice in druge vrste prodam. Izdelujem raztegljive vrtne letve in eno-stome na strešne, v vseh dolžinah. Podobnikar Alojz, dreves-ničar, Dobrova pri Ljubljani.
2017-4
» ŽREBET za rejo, starih 10 mesecev, bo naprodaj dne 4 febr popoldne v hlevu gositilne Dolenc (Cešnovar) Ljubljana, Dolenjska cesta.	2013-4
RADIO »LORENZ«, 5-cevn1, dobro ohranjen, prodam. Ogled v nedeljo dopoldne in v ponedeljek popoldne pri Bitencu. Zagrebška 29, nasproti Central stadiona.	1956-4
AVTO DKW — F8, brezhiben, kupim. Ponudbe SP Celje pod •DKW«,	1803-5
KRATEK KLAVIR novejše izdelave. zamenjam za brezhiben osebni avto DKW. Ostalo po dogovoru SP Celje.	1798-5
OSEBNI AVTO FIAT TOPOLINO, dobro ohranjen, kupim. Ceh Stane. Kamnik.. B Kidriča 11.
1784-5
PISALNI STROJ, dobro ohranjen, kupim. Naslov v ogl. odd.
1705-5
RADIO z UKW kupim. Ivanc, Emonska 12, Ljubljana. 1850-5 MOVO HARMONIKO »DALLAPE« »Soprani«, »Škandali« ali »Baleari!* z najmanj 19 registri kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gotovina 2«.	R-140-5
KNJIGO »MATI IN OTROK« (izdala jo je Naša žena), kupim. Naslov v ogl. odd.	1825-5
SMREKOVE PLOHE, 5 cm, suhe. kupim. Podobnik, Trnovski pristan 2, Ljubljana.	1911-5
DIESEL stroj od 75 do 110 KS, po
možnosti z menjalnikom kupim. Denar v gotovini. Naslov v ogl. odd.	1898-5
NOVO KNJIGO, življenje maršala Tita. kupim. Jerman. Gabersko 4, Trbovlje.	1890-5
ZLATO ZA ZOBE kupim. Naslov v ogl. odd.	1961-5
MOTOR PUCII 75 ccm, lahko še lažji in brez stroja, kupim. Naslov v ogl. odd.	1946-5
VEZANE PLOSCE, 4 mm, odpadne, kupujemo v vsaki količini. Livar — Vič. Zadružna tehnika
2004-5
JESENOV REZAN LES.	T.	a klase,
suh, smrekov rezan	les,	30	mm.
suh. večie količine kuDi nedietie Soort Oorema. Ljubljana - Viž-mar.ie. Vročite pismene ponudbe o količini in ceni.	R	334-5
TOVARNA ZMAJ — Ljubljana. Šmartinskn 28. kupuje vsako količino starih zabojev. Ponudbe pošljite tovarni.	R	333-5
POPOLNOMA nov krznen plašč za močno postavo, črn, zamenjam za boljši radio. Naslov v ogl. odd.	1307-6
OSEiSNI AVTO DKW zamenjam za motorno lcolo s prikolico ali brez ali za vespo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Avto-motor«.
2045-B
ZAZIDLJIVO l-AKCELO. 1500 ur , garažo in sadovnjakom prodam. -Titova cesta poleg Lampiča. Infor niaeije tel. 31-703. Ljubljana. 2029-7 VVEEKEND HIŠICO, leseno, prodam. — Soba 5x5 m, poseben vhod, možnost parkiranja avta. z inventarjem ali brez, lahko takoj vseljiva. Poizvedbe prvo nadstropje desno Ilirska ulica 3. Tabor ali telefon — S1693	1989-7
PARCELO za eno ali dvostanovanjsko hišo v bližini Vrtače prodam. Ponudbe pod »Krasna lega« v ogl. odd.	1977-7
POSESTVO 16 ha 2029 ms, v okolici Celja prodam. Naslov SP Celje.	2085-7
LOKAL prodam Ponudbe pod »Najprometnejši centrum 100 m*« v ogl. odd.	203S-7
STANOVANJSKO HISO z 'drugim gospodarskim poslopjem in velikim vrtom nad Portorožem, takoj vseljivo, prodam. Primerno je tudi za počitniški dom. Informacije: Končarevič. Stefanova 14. Piran.	1992-7
RKALITETNA PISARNA« Ljubljana, Tavčarjeva S, tel. 21-011 — • proda naslednje nepremičnine:
085. Posestvo z inventarjem, hiša, gospodarsko poslopje, vinograd, njive, gozd, vrt in zidanica pri Krmelju, Dolenjsko, 700.000 din.
245. Dvosobno stanovanje s pritiklinami v Ljubljani, Prule,
800.000 din, vseljivo.
215. Polovico hiše z vrtom, enosobno stanovanje vseljivo, pri Viču, Ljubljana, 800.000 din — ugodno.
52. Enodružinsko hišo, gospodarsko poslopje, čebelnjak z 48 panji. vrt, njive in sadovnjak 45 ar pri Pragerskem, 900.000 din, zelo ugoden nakup.
239. Dvodružinsko hišo, vsa podkletena, z vrtom, novejša, Sto-žice-Ljubljana, 1,700.000 din.
2S3. Parcelo, zazidljivo, 650 m2, ob Titovi cesti, Stožice - Ljubljana, skupno 600.000 din.
2S3. Enodružinsko hišo, stanovanje komfortno, velik ofcrtniški lokal, skladišče, vrt, pripravno za obrtnika ali podjetje. Žalec pri Celju. 6,000.000 din.
281. Parcelo, zazidljivo, 1453 m2, ob Hradeckega cesta. Ljubljana. 400 din meter.
280. Malo hišico, dvorišče, soba. kuhinja ln pritikline, v sredini Ljubljane. 650.000. din, ugodno.
261. Posestvo, malo, hiša lesena ometana. 3000 m! njive in vrta pri Litiji. Zasavje. 110.000 din.
049. Dvosobno komfortno stanovanjc, z vrtom v Ljubljani —
900.000 din.
0. Lokal takoj vseljiv In dve skladišči v sredini Ljubljane. 000.000 din. ugoden nakiro.
fifiR. Enosobno s.tanovanje v Sp Šiški. Llubljaria. 200.000 din.
284. Dvosobno stanovanje z vrtom tretjina hiše z lokalom, ena soba in lokal takoj vseHivo. Moste-Ljubliana. l.ooo.ono din.
279. Parcelo, zazidljivo. 525 m2. pri Soli. Smartinska c.. Ljubljana.
500.000 din meter.
Onozorilo; Ce nrodalate premičnine ali npnromičnine se poslu-»uito VRealitetne nisarr.e« Liub-iiana	-	**	SS--?
STIRISOBNO KOMFORTNO stanovanje v centru mesta kupim-V zamenjavo nudim enakovredno. Ponudbe v ogl. odd. pod
»Ljubljana«.
1815-7
Trgovsko podjetje
P
&>; 1 f & @ R
v Ljubljani
sprejme takoj v službo:
ADMINISTRATIVNO MOČ
Pogoj:, dovršena srednja šola.
MEHANIKA S ŠOFERSKIM IZPITOM,
VEČ PRODAJALCEV ALI PRODAJALK ZA BENCINSKE SERVISE V LJUBLJANI.
Pogoj: izučen v trgovini.
Plača pK) tarifnem pravilniku. Prošnje z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov:	Trgovsko
podjetje PETROL, Ljubljana. Cankarjeva 5/II.	546-R
amm
LOKAL ali del lokala vzamem v najem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada-Center«.	1841-8
PIANINO, kvaliteten, dam v najem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sporazum«.	1864-8
V NAJEM VZAMEM garažo, barako ali primeren prostor za tovorni avtomobil. Plačam dobro. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj , ali kasneje«.	1944-8
KDOR MI ODDA ALI POiZVE ZA LOKAL, v centru za mimo obrt. dobi lepo nagrado. Lahko dvoriščni ali v nadstropju — takoj ali kasneje. Naslov v ogl'. oddelku,	1953-8
SOBO uli prostor vzamem v najem. Ponudbe ' v oglasni oddelek pod »Obrt«.	2078-8
HTSO z nekaj zemlje. 15 minut od postaje, prodam. Vprašajte v trafiki Prinčič. Laško.	1799-7
HISO v bliž-ini Kranja prodam Naslov v podružnici SP Kranj
1797-7
POSESTVO 16 ha ob cesti Ljubljana— delj e, 6 ha obdelovalne zemlje, ostalo gozd. ugodno naprodaj Naslov v ogl. odd.
1790-7
HISO prodam ali dam v najem za več let v'Novem Vinodolu. Ugodna za- oddih ker Je v bližini morja Ponudbe pod »Vseljiva« v ogl. odd.	1782-7
DVOSTANOVANJSKO HISO V bližini mesta, tik ob glavni cesti, prodam. Zelo ugodno za katerokoli obrt. Naslov v ogl. odd.
« 1771-7
VILA V KRALJEVIČI, 6 sobna, ob morju, z velikim vrtom, takoj vseljiva, primerna za okrevališče ali stanovanje, naprodaj. Ponudbe pošljite Strbencu, Kraljeviča.	R	236-7
STAVBENA PARCELA, 1000 m2, v Polju naprodaj. Poizvedbe v Podgorici 92.	1713-7
TRIINPOLSOBNO STANOVANJE, komfortno, v centru prodam proti enakovredni zamenjavi. Ponudbe pod »Poceni« v ogl. odd.	1840-7
LOKAL ali del lokala, lahko je tudi majhen in sicer v centru kupim Ponudbe pod »Lokal« v ogl. odd.	1839-7
PET ALI EVENTUALNO STRI-SOBNO komfortno stanovanje v centru Ljubljane Tcupim. • Plačam v gotovini. Garaža zaželena Ponudbe pod »Vseljivo« v ogl. odd.	1723-7
DVOSTANOVANJSKO VILO V Kranju, ugodno prodam. Naslov v ogi. odd.	1833-7
DVONADSTROPNA HISA, dobra, takoj vseljiva, s štirimi sobami. Jedilnico in stransTiimi prostori, s plažo, parkom in pristaniščem pred hišo, primerna za sindikalno letovišče, prodam za 3.000.000 din. Vprašajte v XXII. osemletni šoli v Du-bravi. Zagreb.
1655-7
HISO ali trisobno stanovanje, vseljivo. leta 1959, kupim v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Leto 1959«.	1880-7
DVOSTANOVANJSKA HISA z dvema lokaloma in vrtom, primerna ža obrtnika Je naprodaj v Kamniku, Kidričeva 38. 18G7-7 VSELJIVO SOBO v Ljubljani — ■kupim. Naslov v ogl. odd. 1866-7 KRASNO zazidljivo parcelo v Rožni dolini, cca 700 kv. m, leži med vilami, prodam. Naslov v v ogl. odd.	1939-7
PEKI POZOR! Ugodno prodam pekarno. Naslov v ogl. odd.
1938-7
ENO ali DVOSTANOVANJSKO
hišo ali zazidljivo parcelo v Ljubljani ali bližnji-okolici, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dom«.	1920-7
KOMFORTNO trisobno stanovanje' s kabinetom, garažo in vrtom, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vseljivo Ljubljana -center«.	1916-7
TRI JN POLSOBNO stanovanje v Ljubljani, tudi hišo, vseljivo do avgusta, kupim. Plačam takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Resno«.	’	1892-7
POCENI PRODAM pol hiše: lep lokal, 5 sob, parket, stanovanje primerno za obrtnika, v letoviško industrijskem mestu Štajerske. Naslov v ogl. odd. 1S88-7 ENOSOBNO STANOVANJE, vseljivo, kupim. Posrednikom plačam nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gotovina«.	1887-7
ZAZIDLJIVO PARCELO za enodružinsko stanovanjsko hišo kupim v centru ali v bližini centra. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zazidljiva«.	1886-7
SOBO v centru prodam. Ponudbe pod »Vseljivo takoj« v ogl. odd.	1947-7
MALO POSESTVO, uro od postale, četrt ure od ceste, ugodno prodam. Šmit Ana, Lažiše, Laško-	1891-7
TRAVNIK je naprodaj 00 ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. 1775-7 POSLOVNO HISO in gospodarsko poslopje z velikim dvoriščem ln vrtom, 1600 m!, prodam. Ugodno za zadružne in privatne obrtnike Dopise pod »Blažu centra« v ogl. odd.	2008-7
ENONADSTROPNA dvostanovanjska Hiša, vsako stanovanje z dvema sobama in pritiklinami, v Ljubljani, naprodaj po ugodni ceni — 1,800.000 din. Informacije dobite pri Zvezi slepih Slovenije — Ljubljana — Parmova Št. 33.	2058-7
DVOSTANOVANJSKO HISO pro-darrrs blizu Ljubljane, stanovanje vseljivo. Cena ugodna. Naslov v ogl. odd.	2071-7
ImiilihMi
LOKAL in SOBO kjerkoli v Ljubljani ali okolici, vzamem v najem ali kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dogovor«.	1931-8
ZA PRAZNO SOBO, kakršno koli, v Ljubljani ali bližnji okolici dam višjo nagrado. Naslov v ogl. odd.	1813-9
MARIBOR - LJUBLJANA - KOPER! Dvoinpolsobno komfortno stanovanje v centru Maribora
zamenjam za odgovarjajoče v . Ljubljani ali Kopru. Naslov v upravi lista Maribor.	1802-9
DVOJE ENOSOBNIH stanovanj zamenjam za 3 ali, 2>/;-sobno. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cim-prej«.	1768-9
ENOSOBNO komfortno stanovanje v Savskem naselju zamenjam za enako ali garsonjero v centru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cimprej«.	1718-9
ENOSOBNO STANOVANJE iščem. Dam visoko nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepa nagrada«.
1844-9
ZA PRAZNO ali opremljeno sobo nudim 80.000 posojila. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brez obresti«.
1838-9
ZA PRAZNO SOBO v Mostah ali v bližini dam nagrado. Naslov v ogl. odd.	1702-9
ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami zamenjam za dvo ali večsobno v Ljubljani ali bližnji okolici. Dam zelo visoko denarno nagrado. Ponudbe v ogl.
• odd. pod »Zelo visoka denarna nagrada«.	1827*9
MLA-JSI UPOKOJENKI nudim sobo m hrano za pomoč v gospodinjstvu.' Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 1S16-9 KRAN.T-L.TUBLJANA! Zamenjam komfortno dvosobno stanovanje v Kranju, v blokih na Zlatem polju, za enakovredno v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Komfort«.	1873-9
DVO IN POLSOBNO komfortno stanovanje v centru zamenjam za večje ali enako v centru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cimprej«.	1865-9
ŠTUDENT 2. letnika išče sobo. — Lahko inštruira matematiko. — Ponudbe v ogl. .odd. pod »Elektrotehna«.	1966-9
ZAMENJAM 2-sobno stanovanje z uporabo vrta, v Šiški, za 2-sob-no stanovanje s kabinetom v bližini centra. Naslov v ogl. oddelku.	1962-9
ZENSKO, ki bi pazila na otroka v dopoldanskih urah, vzamem na stanovanje in hrano. Fantek star 4 leta. Granda Jože. Mestni trg 19-n.	1959-9
SOBO, opremljeno ali prazno, v , Ljubljani-ali bližnji okolici, iščeta dva absolventa medicine za eno leto. Plačata vnaprej. Za nagrado inštruirata. Ponudbe nod »Nujno — 13« v ogl. odd. 1955-9 TRISOBNO STANOVANJE, poceni, poleg kina Kodeljevo, zamenjam za dražje s kopalnico. — Lavrenčič, Gorupova 5.	1970-9
STANOVANJE v Ljubljani dobi tisti, ki mi bo pomagal pri gradnji nove hiše z denarnim posojilom. Ponudbe pod »Stanovanje« v ogl. odd.	1949-9
SAMO PRENOČIŠČE ali sobico prosim. Sem dobra gospodinja z lastno posteljnino. Mirna uslužbenka. Ponudbe pod »Brez stanovanja« v ogl. odd.	1879-9
NEOPREMLJENO SOBO iščem proti nagradi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo — zelo nujno«.
1957-9
ZAMENJAM trisobno komfortno stanovanje v Kranju za enako ali dvoinpolsobno v Ljubljani Naslov v ogl. odd.	1859-9
SOSTANOVALKO ŠTUDENTKO sprejme brezplačno. Pogoj 1n-'truiranje Črnuče 13. blok — Kaiser.	1858-9
MIREN ŠTUDENT ,1šče sobo v centru. Plača dobro in vnaprej Ponudbe v ogl. odd nod »Nujno«. _	1935-9
ZA SOBICO kuham in vodim gospodinjstvo do 16. ure v Centru Naslov v ogl. odd.	1904-9
OPREMLJENO SOBO v Kranju oddam solidnemu moškemu. — Naslov SP Kranj.	1896-9
USLUŽBENEC srednjih let da za dograditev hiše v Ljubljani ali okolici posojilo in nagrado v povračilo enosobnega stanovanja ali prazne sobe — ali pa gre v skupno gospodinjstvo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brez stanovanja«.	1759-9
150.000 posodim za enosobno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodno«	2007^9
ENOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo, v Novem mestu, zamenjam za sobo v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	2001-9
SOBICO s posebnim vhodom, skoraj opremljeno, oddam dekletu Ponudbe pod »30« v ogl. odd.
1993-9
MOŠKEGA sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem od-delkn.	2066-9
SOBO odstopim za neodrejen čas tistemu, ki mi posodi 70.000 din. Ostalo -po dogovoru. Naslov v ogl. oddelim-	2065-9
t\ STANOVANJE IN HRANO bi v
prostem času pomagala v gospo-. ainjstvu. Naslov v oglasnem oddelku.	2061-9
UNOSOBNO STANOVANJE v Mostah zamenjam za eno sobo. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Soba«.	2051-9
TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v strogem centru zamenjam za dvosobno komiortno v centru, Taboru ali Mostali. Ponudbe pod »Marec« v oglasni oddelek.
2049-9
TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE s 75 m” presejane vrtne gredice v Šiški zamenjam za dvosobno komfortno stanovanje blizu centra ali v Mostah. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Spomladi«.
2048-9
DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE s kabinetom zamenjam za večje ali enako. — Ponudbe pod »Marca« v ogl. odd.	2034-9
SOBO s posebnim vhodom oddam proti plačani najemnini za daljšo dobo in posojilu. Ponudbe :pod »Posojilo« v oglasni oddelek. 2033-9 ŠIVILJA . USLUŽBENKA išče sobo. Nudi visoko posojilo. Ferenčak — Bičevje 39.	2023-9
ZAKONCA iščeta enosobno stanovanje. Prevzameta tudi mesto hišnika. Naslov v ogl. odd. .	2020-9
ISCEM MALO SOBICO. Plačam dobro. Dopoldne pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Gluhonema« v ogl. odd.	2018-9
ZAKONCA BREZ OTROK iščeta kjerkoli v Ljubljani enosobno stanovanje eventualno tudi veliko sobo s posebnim vhodom. Nudita zelo visoko nagrado. Najemnina po dogovoru. Pismene ponudbe pod »Cimprej« v ogl. odd.	19S5-9
DVA POŠTENA ŠTUDENTA iščeta sobo. Plačata dobro, lahko tudi inštruirata. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Solidni«.	19S0-9
DVE DVOSOBNI STANOVANJI zamenjam za eno trisobno. Ponudbe pod »Center« v oglasni odd. 1976-9 DVE LEPI LOČENI SOBI zamenjam za enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Marec 2« v oglasni oddelek. v	1974-9
OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam študentoma (tržaškima) oziroma najboljšemu ponudniku. Pismene ponudbe v ogl. oddelek pod »Center«.	1972-9
TRŽAČAN išče sobo. Ponudbe pod »Tržačan« v ogl. odd.	1971-9
SOBO s souporabo kopalnice v Škofji Loki zamenjam za sobo v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. R 326-9 SOBO za enega ali - dva potrebujem takoj ali do marca. Ponudbe pod »Študentska nagrada« v oglasni oddelek.	-°7Jj?
■ INTELEKTUALKA srednjih let išče skromno, mirno, opremljeno sobo za eno leto. Pismene ponudbe v oo-la-ini oddelek pod »Februar«.
207*»-*?
ISCEMO PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO, lahko kabinet. — Nudimo lepo nagrado. Ponudbe pod »S-15« v ogl. odd. 1957-9
SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam v DVEH URAH Izdela FOTO -GRAD, Miklošičeva 36.	27729-1J
MELANHOLIK 32 pustite ponudbe v ogl. odd pod »Vinko«.
1851-11
TOVARNIŠKE CENE1 Dobite najboljšo kvaliteto:	»BUNDE«,
obleke, deke, »PEDULE« in drugo v trgovini BOTEGA dl RI-SPAHMIO, ulica Tarabocchia 4, Trst.	1397-11
70’/. DRV IN PREMOGA prihranite, če uporabljate Bešeničev patent samogreiec, ki ga lahko postavite • na vsako peč ali štedilnik. Z njim lahko popolnoma brezplačno segrejete Vašo sobo.
■ Samogreiec lahko kupite v vsa-„ki trgovini z železnino v Sloveniji.	R-291-11
29-LETN1 ELEKTROTEHNIK želi spoznati • dekle do 24 let. Slika zaželena. Ponudbe v ogl. odd. pod »Amor«.	18GO-11
JAVITE SREČANJE v ogl odd. pod »Pridi pomlad«, št. 1673-11.
1960-11
MLAD MEDICINEC želi spoznati mlado, dobrosrčno in značajno dekle. Odgovor pošljite v ogl. odd. pod »Idila«.	1882-11
MODELE za odlitke Vam Izdela točno in solidno Ileršič. Rimska cesta 13.	2000-il
UPOKOJENKA z lastnim stanovanjem želi spoznati inteligenta ali obrtnika. Ponudbe pod »50 — 52 let« v ogl. odd.	1991-11
POZOR,
hišni sveti in ustanove! Ako imate predvidena parketarska dela v letu 1958, jih naročite v zimskem in pomladanskem času, ker bodo pozneje parketarji zavzeti z deli po sklenjenih pogodbah na novih stavbah. Naročila sprejme: Parketar-stvo, Ljubljana, Kolodvorska 35.	522-R
29-LETNI SLOVENEC, ki živi sedaj v Nemčiji, se želi poročiti g pridno in pošteno Slovenko, dobro gospodinjo, samsko, v starosti od 22 do 26 let. Interesent-ke dobijo naslov v ogl. odd. V pismu priložite sliko. R 330-11 ZNAČAJNA INTELIGENTKA, dobro situirana, stara 3S let, želim spoznati resnega t- variša od 40 do 50 iet. Samo resne ponudbe pod »Diskretnost« v ogl. odd.	19SS-11
44-LETNA URADNICA, vdova, visoke postave, synpatična, vesele narave, želi dobrosičnega prijatelja zaradi ženitve. Ponudb« pod »Zvesta« v ogl. odri	R 329-11
4.ASTOPSTVO r.li oredsluvništvo pfnl-jetja — železničarsko kovinska
MiiiM; za i * o.-i; * a u ui .\n mujjo prevzaw«-..i. Vlada Danilovič, Beograd, Kondina 2	2086-11
150.000 DIN POSOJILA potrebujem. V enem letu vrnem 200.000. Jamstvo imam. Ponudbe pod »Privatna obrt« v ogl. odd.	2053-11
TIHEGA DRUŽABNIKA vzamem. Gotovina najmanj 600.000 din. Ponudbe pod »Zaslužek« v oglasni oddelek	2052-11
OBRTNIK išče posojilo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Družabnik-ica«.
1957-11
INSTITUTI, ZAVODI, SOLE, POZOR! Rišem, posebno pa izdelujem gozdarske, statistične ln druge vrste geografskih kart. — Eventualna naročila si pridem ogledat sam. Informacije samo dopoldne, tel. 21-791.	1954-11
ŽELIM POROČITI TOVARIŠICO do 27 let starosti, ki bi želela graditi novo hišo v Ljubljani na lepem kraju. Sem obrtnik, visokokvalificiran, star 28 let. Prosim resne ponudbe v ogl. odd. pod »Blondinka«.	1552-11
35-LETNA SIMPATIČNA INTELIGENTKA z majhno deklico sameva v dvosobnem komfortnem stanovanju, zato želi spoznati dobrosrčnega inteligenta, ljubitelja narave in plesa. Ponudbe pod »Prijeten družabnik« v ogl. odd.	1821-11
I. JUGOSLOVANSKA fotokerami-ka. Sombor, Radisičeva ul. 10, Milan Stanišič in sinovi, izdeluje porcelanske slike za nagrobne spomenike.	R-308-11
CRN NEMŠKI OVČAR se je izgubil. Vrnite ge proti nagradi v Levčevi 40.	1979-10
LOVSKA PSICA, terijerka, črno rjava, se je izgubila. Najditelj dobi nagrado. Ing. Jenčič, Trbovlje.
20S4-10
AVTOMOBILSKO REZERVNO KOLO, kompletno z gumo, premer 900X20, Pirelli, novo, izgubljeno 14. januarja na cesti _od Ljubljane ■do Novega mesta. Najditelja naprošamo, da proti nagradi vrne na naslov SAP Ljubljana, telefon 30-4hS, ali pa sporoči svoj naslov najbližji postaji L. M.	2025-10
PROSIM POŠTENEGA NAJDITELJA izgubljene denarnice z dokumenti od Remize do glavne pošte, da jo vrne proti lepi nagradi na naslov 'v dokumentih.	2074-10
AKTOVKO z dokumenti in računi, najdeno v petek 31. januarja v Kranju prosim, naj odda pošten na i d i tol r najbližji Mitd-ki milici proti dobri nagradi. Naslov v Ogl. odd.	2067-18
■\k.,ski oVCAR se je izgubil- — Sliši na ime Džin. Hainer. Gospodka 12. prMičio levo.	2024-10
MOŠKO ROKAVICO, Izgubljeno 31. jan. v bližini tovarne usnja v Kranju, oddajte proti nagradi vratarju tovarne usnja »Standard«, Kranj.	1965-10
RAZIJO
OSAMLJEN FANT želi s dopisovanjem spoznati prijazno deklico do 21 let s srednješolsko izobrazbo. Za začetek pišite v ogl. odd. pod »ABC«. 1809-11 TISTI, KI Ml POSODI lepe obleke za »maškarado«, posebno zaželena je oblika živali, dobi lepo odškodnino. Ponudbe v ogl. odd. pod »Veselje«.	1769-11
KMEČKI FANT v okolici Ljubljane, star 35 let. želi spoznati sebi primerno dekle. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ženitev«.	1766-11
SAMOSTOJNA VDOVA z_lastnim stanovanjem želi spoznati resnega inteligenta, starega od 45 let naprej. Ponudbe v ogl. odd. pod »Značaj nost«	1700-11
INTELIGENTNO DEKLE, značajno, simpatično, želi spoznati karakternega inteligenta od 34—44 let. Ponudbe v ogl. odd. pod •Duševno bogastvo«. 1945-11
SLAVNIK ADRIA Koper — Portorož Poslovalnica Ljubljana, ■ Kolodvorska 35
sprejema naročila za kolektivne izlete pri nas in v inozemstvo, ki jih vrši s svojimi luksuznimi Mercedes avtopulmani. Zahtevajte podrobne informacije osebno ali telefonsko v poslovalnici Ljubljana, Kolodvorska 35, tel. 32-025 in 32-317. 530-R
Na podlagi 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52-57) razpisuje komis-ija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij Občinskega linriske-ga odbora Idrija-mesto
BiegfCTOEJI
Rudnika živega srebra v Idriji
POGOJI: dokončana tehniška fakulteta — rudarski oddelek in 5 let prakse na vodilnih položajih v rudarstvu ali ekonomska fakulteta in 5 let prakse na vodilnih položajih v rudarstvu.
Nastop službe 15. aprila 1958. Plača po dogovoru.
Kolkovano prošnjo z življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Idrija. Zadnji dan za vlaganje prošenj je 28. februar 1358.
528-K
»S IS I P«,
strojno kovinsko industrijsko podjetje LJUBLJENJI, Vižmcnrfe 170
sprejme v službo:
TAJNIKA PODJETJA,
STROJNE TEHNIKE,
MOJSTRA MONTERJA,
VISOKO KVALIFICIRANE IN KVALIFICIRANE SPLOŠNE KLJUČAVNIČARJE, VISOKO KVALIFICIR. ELEKTRIČARJA, KVALIFICIRANE STROJ. KLJUČAVNIČARJE, ELEKTRO IN AVTOGENO-VARILCE, GLAVNEGA SKLADIŠČNIKA, KORESPONDENTKO IN STROJEPISKO, MATERIALNE KNJIGOVODJE, ADMINISTRATORKE — in NEKVALIFICIRANE DELAVCE.
Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Predpogoj sposobnost v delu in primerna izobrazba.
Pismene ali osebne ponudbe pošljite upravi podjetja.	517-R
Gradbeno podjeffe Bomlale,
Ljubljanska cesta 41
proda po ugodnih cenah naslednja osnovna sredstva:
TOVORNI AVTOMOBIL »CHEVROLET«,
L nosilnost 3 t, generalno popravljen;
TOVORNI AVTOMOBIL »CHEVROLET
nosilnost 3 t;
MOŠKO KOLO »STEIR«,
VIŠINSKO DVIGALO z elektromotorjem, ELEKTROMOTOR ZA BETONSKI MEŠALEC, ELEKTRIČNI VRTALNI STROJ,
ŠKARJE ZA BETONSKO 2ELEZO,
ZAVIJAČ ZA BETONSKO ŽELEZO, JERMENICE ZA MOTOR,
ŠKROPILNICO ZA BELJENJE.
PRETIKALO ZA MOTOR,
VZVODNO STIKALO,
TRIKOTNO STIKALO,
ŽIČNO VRV, 187 kg,
PISALNI STROJ »REMINGTON«,
RISALNO MIZO — in ŠTIRI PISARNIŠKE STOLE.
Pni nakupu' imajo prednost gospodarska in zadružna podjetja. Po preteku- 10 dni od dneva ,objave ima pravico do nakupa tudi privatni sektor.
Navedena osnovna sredstva si lahko interesenti ogledajo vsak dan, razen nedelje, od 7. do 14. ure.
544-R
11 ib. 7 SLO?nrSB POROČEVALEC /*■"-*- «m«JArja 195® i I----------------------------------------------------------
USLUŽBENCU
Z EKONOMSKO SREDNJO SOLO IN NEKAJ PRAKSE ZA KOMERCIALNO DELO V OGLASNEM ODDELKU »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« SPREJMEMO TAKOJ. — PONUDBE SEKRETARIATU »SLOV. POROČEVALCA« — LJUBLJANA, TOMŠIČEVA ULICA STEV. 3/II.
KLAVIKSKO HARMONIKO Scan-dall, 95 basov, 5 registrov prodam. Naslov v ogl. odd. 1818-4 tEPO KUHINJSKO KREDENCO' prodam. Dolinšek, Cankarjeva St. 11.	18U-4
EAGO CIRKULARKO v dobrem stanju, prodam. Prijave pri upravi Kil do 15. 2. 19-58. Kmetijska zadruga Vreme. R 315-4 KLAVIRSKO HARMONIKO, 80 basno z 1 registrom, dobro ohranjeno, prodam. Saiendrova ul. S	1881-4
EELEZEN ŠTEDILNIK, skoraj nov, malo rabljen, prodam Cemoga, Tesarska 5.	1876-4
KLEKTRICNI RADIATOR, mali. za kopalnico in garaže, ugodno prodam. Pražakova 8-TII. 1S74-4 ZELEZJE ZA GUMI VOZ, 15 col, prodam. Zerovnlca 39, pt. Grahovo pri Cerk.	1872-4
MOČNO OTROŠKO KOLO. do 10 let, poceni prodam. Puharjeva 5, hišnik.	1870-4
NEMŠKE OVČARJE, mladiče, z inozemskim rodovnikom. Oglasite se pri vratarju podjetja »Obrtnik« Ljubljana. Masarykova 34.	1862-4
KABL.TEN ŠTEDILNIK prodam Zaviršek Janez, Rudnik 123.
1S61-4
ZADRUGE POZOR! Original gumi voz na peresih 20 col, primeren za traktorsko prikolico, gume 75%, prodam ali zame-niam za prašiče. Naslov v ogl. odd.	1857-4
8 m SUHIH BUKOVIH DRV prodam. Naslov v ogl. odd. 1854-4 BIVALNI STROJ »SINGER« z dolgim čolničkom prodam. Naslov v ogl. odd.	1936-4
:	PRODAMO	f
•	«
l po ugodni ceni hišno te- :
C	®
« lefonsko centralo na 50	■
! hišnih in na 2	zunanja •
:	priključka. Telefon cen- •
1 trala je brezhibna in ima *
i 18 telefonskih aparatov. . *
•
? Občinski ljudski odbor •
*	Kočevje	•
•
i	372-R	:
MOŠKO IN ZENSKO KOLO poceni prodam. Ekmečič. Vilharjeva 31 a.	1967-4
El V O ZIMSKO SUKNJO, inozemsko blago, prodam. Pogačnik. Njegoševa 15-1.	1964-4
SKORAJ NOVO MOŠKO OBLEKO za manjšo postavo prodam Kožuh, Vevče 45.	1963-4
GOSPODINJE! Tekače v Izbiri in po nizkih cenah dobite v Veselovi 3 a, poleg Erjavčeve. Zamenjujemo jih za vse vrste cunj In tekstilnih odpadkov, slednje tudi kupimo. Delamo iz prinesenega blaga.	1951-4
POSTELJO IN NOČNO OMARO (trd les) prodam. Ogled od 14.30 do 16. ure pri Porenta, Karlovška 7.	1950-4
ZELEZNO PEC, dobro, prodam.
Naslov v ogl. odd.	1948-4
RAZNE DELE avtomobila Ford osmaka ugodno prodamo. Opekarne Kranj, Stražišče. R 303-4 DVE NOVI KUHINJI, kompletni, prodam. Cena ugodna. Mizarstvo Albin Kajzer. Vižmarje 38.
1761-4
TELESKOP VILICE za motorno kolo 500 ccm prodam ozir. zamenjam za vilice 200 ccm. — Bezlaj, Celovška, blok 20 I-III., Ljubljana.	1308-4
OSEBNI AVTO ADLER-JUNIOR ugodno nrodam. Vidmar Franc, Cirče 03, Kranj.	1895-4
KRZNEN PLAŠČ, Inozemski, model bizam, delan na nerc, prodam. Rogelj, Cojzova 2. pri mostu Sv. Jakoba.	1721-4
DOLGO BELO KRZNENO JOPICO, jaganček, ugodno prodam Ogled Lipušček, Trubarjeva 19.
1776-4
VOZ ZAPRAVLJIVČEK in VOZ platoner, dčro, nosilnosti 1500 kg, poceni prodam. Ana Teran, Podbrezje 10. Gorenjsko. 2011-4 HAT 1500, brezhiben, z rezervni-
mi deli, ugodno prodam. Matjaž Franc, Mozirje.	R 34-6-4
CCA 20 m’ BELIH BUKOVIH HLODOV franco kamion cesta, debelina 35—60 cm. pretežno za luščenje ali plohe ter star klavir, potreben, popravila, prodam za 25.000 din. — Naslov v ogl.
oddelku.	r 347-4
razne električne radiatorje 220 W, AEG sesalce s
priključki.- radie vseh vrst. kolesa in. motorna kolesa imamo naprodaj. Trgovina »Oprema«.
Grosuplje.	R 343-1
KROKV-TC8BICO, novo, model.
velikost 20 x 30 cm, prodam. Na-slov v ogl. odd.	1903-2
NOVO MIZARSKO GRED s tremi noži ter z vpeljano napravo z;> svedre, prodam. Naslov y osi oddolVii.
KORUZO V STORŽIH lahko zopet dobite po 19-20 din, v zrnju pa od 28-30 din; bela moka vojvodinska, tip 400, po 54 din; otrobi po 13 din. Podrobnejše informacije v pisarni Vojvod-janske agencije Ljubljana. Tavčarjeva 3, tel. 21-639.	2069-4
HARMONIKO, 32 basov, novo, in 3 nove žarnice za radio E. C. H 11. poceni prodam. Trnovski pristan 4, Lunder.	1986-4
VEČ RABLJENIH vzidi ji vih štedilnikov prodamo. Hišni svet Prešernova 15. Ljubljana. 1984-4 JESENCKE nad 50 kg prodam. Notranje gorice št. 37. Brezovica.	1983-4
MOŠKO IvOLO »Diernant«, dobro ohranjeno, prodam. Konič Ivo, Čufarjeva 10. Ljubljana. 1975-4 RADIO »BLAUPUNKT«, 7-cevni, ugodno prodam. Krojaštvo, Titova 35.	1973-4
2 ŠPORTNI SUKJf.JI, inozemski (6.000—7.000), in smučarsko kapo, prodam. Preska 47 b, Medvode.
2082-4
STISKALNICO, ročno, 5 gr kapaciteta in mlin za plastične mase prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Stiskalnica«.	2079-4
S-TONSKI AVTOMOBIL, generalno popravljen, z rezervnim motorjem ugodno prodam, štanter Ivan. avto-mehanilc, Šempeter v Sav. dolini.	20S8-4
KOMPLETNI DIFERENCIAL z ohišjem, in dromeljni ter zadnjo vzmet, prodam. Ponudbe pod »Ford Eifel« v ogl. odd.
2062-4
NOVO MOŠKO KOLO italijanske znamke »Cotur« prodam. Cena ugodna. Naslov v ogl. odd.
2056-4
TRICIKEL prodam. Poljanska 10, dvorišče.	2050-4
STIRISEDEZNI osebni avto »Lancia — Augustia«, odličen, prodam ali zamenjam za deske ali gradbeni material. Kregar Karel, Šentvid 105 nad Ljubljano.
2046-4
VETROBRAN za motor prodam.
Metelkova 3.	2042-4
CENTRALNO KURJAVO za gretje šestih prostorov, kompletno, brezhibno, prodam. Ogled iz usluge pri Cokertu. Rimska 11.
2039-4
DVA VLOŽKA NA VZMETI prodam. Kapš Alojz, Titova 23-IV, Ljubljana.	2003-4
KROJAŠKI BRZOSIVALNI stroj »Diirkopp« nujno prodam (45.000). Dolenjska c. 5.	2035-4
SIVO KRZNENO JAKNO in tem-nosiv cromby nov moderen plašč prodam Naslov v ogl odd.	2028-4
NAVADNO 3-tonsko harmoniko prodam za 14.000 din. Skube Jože, Komenskega 23. podstrešje. Ogled od 12.—15. ure.	2027-4
»ORIGINAL« AVTO PRIKOLICO z rezervnim kolesom za osebni voz. nosilnosti do 500 kg. prodam. Kosi Ivan, zidarstvo, Ljubljana, Rimska c. 14.	2022-4
KLAVIR, zelo dober, dunajske znamke, naprodaj. Naslov v ogl. odd.	2021-4
SADNO DREVJE, marelice in druge vrste prodam. Izdelujem raztegljive vrtne letve in eno-stome na strešne, v vseh dolžinah. Podobnikar Alojz, dreves-ničar, Dobrova pri Ljubljani.
2017-4
« ŽREBET za rejo, starih 10 mesecev, bo naprodaj dne 4 febr popoldne v hlevu gostilne Dolenc (Cešnovar) Ljubljana, Dolenjska cesta.	2013-4
RADIO »LORENZ«, 5-cevni, dobro ohranjen, prodam. Ogled v nedeljo dopoldne in v ponedeljek popoldne pri Bitencu. Zagrebška 29. nasproti Central stadiona.	1956-4
AVTO DKW — F8, brezhiben, kupim. Ponudbe SP Celje pod »DKW«.	1803-5
KRATEK KLAVIR novejše izdelave. zamenjam za brezhiben osebni avto DKW. Ostalo po dogovoru SP Celje.	1798-5
OSEBNI AVTO FIAT TOPOLINO, dobro ohranjen, kupim. Ceh Stane, Kamnik. B. Kidriča 11.
1734-5
PISALNI STROJ, dobro ohranjen, kupim. Naslov v ogl. odd.
1705-5
RADIO z UK1V kupim. Ivanc, Emonska 12, Ljubljana. 1850-5 NOVO HARMONIKO »DALLAPE« »Soprani«, »Škandali« ali »Bale-ani« z najmanj 19 registri kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gotovina 2«.	R-140-5
KNJIGO »MATI IN OTROK« (izdala jo je Naša žena), kupim. Naslov v ogl. odd.	1825-5
SMREKOVE PLOHE, 5 Cm, suhe. kupim. Podobnik. Trnovski pristan 2, Ljubljana.	1911-5
DIESEL stroj od 75 do 110 KS, po možnosti z menjalnikom kupim. Denar v gotovini. Naslov v ogl. odd.	1898-5
NOVO KNJIGO, življenje maršala Tita. kupim. Jerman. Gabersko 4, Trbovlje.	1890-5
ZLATO ZA ZOBE kupim. Naslov v ogl. odd.	1961-5
MOTOR PUCH 75 ccm, lahko še lažji in brez stroja, kupim. Naslov v ogl. odd.	1946-5
VEZANE PLOSCE, 4 mm. odpadne, kupujemo v vsaki količini. Livar — Vič. Zadružna tehnika
2004-5
JESENOV REZAN LES. I. a klase, suh, smrekov rezan les, 30 mm, suh. večie količine kimi pcdjetie Šport Oprema, Ljubljana - Viž-marje. Vročite pismene ponudbe o količini in ceni.	R	334-5
TOVARNA ZMAJ — Ljubljana. Smartinska 28. kupuje vsako količino starih zabojev. Ponudbe pošljite tovarni.	R	333-5
POPOLNOMA nov krznen plašč za močno postavo, črn, zamenjam za boljši radio. Naslov v ogl. odd.	1307-6
OSEBNI AVTO DKW zamenjam za motorno kolo s prikolico ali brez ali za vespo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Avto-motor«.
2945-6
tdZIDLjIVO PARCELO, 150U ui- , zuražo in sadovnjakom prodani. -Titova cesta poleg Lampiča. Infor manije tel. .31-703. Ljubljana. 2920-7 VVEEKEND HIŠICO, leseno, prodam. — Soba 5x5 m. posebčn vhod, možnost parkiranja avta. z inventarjem ali brez, lahko takoj vseljiva. Poizvedbe prvo nadstropje desno Ilirska ulica 3. Tabor ali telefon — 31693 1989-7 PARCELO za eno ali dvostanovanjsko hišo v bližini Vrtače prodam. Ponudbe pod »Krasna lega« v ogl. odd.	1977-7
POSESTVO 16 ha 2029 mt v okolici Celja predam. Naslov SP Celje.	2985-7
LOKAL prodam Ponudbe pod »Najprometnejši centrum 109 mt« v ogl. odd.	203S-7
STANOVANJSKO HISO Z drugim gospodarskim poslopjem in velikim vrtom nad Portorožem, takoj vseljivo, prodam. Primerno Je tudi za počitniški dom. Informacije: Končarevič. Stefanova 14. Piran.	1992-7
EKALITETNA PISARNA« Ljubljana, Tavčarjeva I, tel. 21-011 —
■ proda naslednje nepremičnine: 085. Posestvo z Inventarjem, hiša, gospodarsko poslopje, vinograd, njive, gozd, vrt in zidanica pri Krmelju, Dolenjsko, 700.000 din. 245. Dvosobno stanovanje s pritiklinami v Ljubljani. Prule,
800.000 din, vseljivo.
215. Polovico hiše z vrtom, enosobno stanovanje vseljivo, pri Viču, Ljubljana, 800.000 din — ugodno.
52. Enodružinsko hišo, gospodarsko poslopje, čebelnjak z 48 panji. vrt, njive in sadovnjak 45 ar pri Pragerskem, 900.000 din, zelo ugoden nakup.
239. Bvodružinsko hišo, vsa podkletena, z vrtom, novejša, Sto-žice-Ljubljana, 1,700.000 din.
2S3. Parcelo, zazidljivo, 650 m2, ob Titovi cesti, Stožice - Ljubljana, skupno 600.000 din.
282. Enodružinsko hišo, stanovanje komfortno, velik obrtniški lokal, skladišče, vrt, pripravno za obrtnika ali podjetje. 2alec pri Celju. 6,000.000 din.
281. Parcelo, zazidljivo, 1453 m!, ob Hradeckega cesta. Ljubljana. 490 din meter.
280. klalo hišico, dvorišče, soba. kuhinja ln pritikline, v sredini Ljubljane. 650.000. din, ugodno. 261. Posestvo, malo, hiša lesena ometana, 30G0 mi njive in vrta pri Litiji. Zasavje. 110.000 din. 049. Dvosobno komfortno stanovanje, z vrtom v Liubllani —
900.000 din.
o. Lokal takoj vseUiv ln dve skladišči v sredini Ljubljane. 800.000 din. ugoden nakup.
666. Enosobno s.tanovan.ie v Sp Šiški. Llubliaria. 200.000 din.
284. Dvosobno stanovanje z vrtom tretiina hiše z lokalom, ena soba in lokal takoj vselUvo. Moste-Ljubliana. l.ooo.ono din.
279. Parcelo, zazidljivo. 525 nit pri Soli. Smartinska c.. Ljubljana.
600.000 din meter.
Opozorilo; Ge nrndalate premičnine ali nepremičnine se poslu-žuito VRealitetne nisame« L1ub-liana	P 34S-7
Štirisobno komfortno stanovanje v centru mesta kupim. V zamenjavo nudim enakovredno. Ponudbe v ogl. odd. pod •Llubljana«.	15-7
HISO z nekaj zemlje, 15 minut od postale, prodam. Vprašajte v trafiki Prinčič. Laško.	1799-7
HISO v bližini Kranja prodam Naslov v podružnici SP Kranj
1797-7
POSESTVO 16 ha ob cesti Ljubljana— delj e, 6 ha obdelovalne zemlje, ostalo gozd. ugodno naprodaj Naslov v ogl. odd.
M	1790-7
HISO prodam ali dam v najem za več let v • Novem Vinodolu. Ugodna za- oddih ker Je v bližini morja Ponudbe pod »Vseljiva« v ogl. odd.	1782-7
DVOSTANOVANJSKO HISO v bližini mesta, tik ob glavni cesti, prodam. Zelo ugodno za katerokoli obrt. Naslov v ogl. odd.
» 1771-7
VILA V KRALJEVIČI, 6 sobna,
ob morlu, z velikim vrtom, takoj vseljiva, primerna za okrevališče ali stanovanje, naprodaj. Ponudbe pošljite Strbencu, Kraljeviča.	R	286-7
STAVBENA PARCELA, 1000 m!, V Polju naprodaj. Poizvedbe v Podgorici 92.	1713-7
TRIINPOLSOBNO STANOVANJE,
komfortno, v centru prodam proti enakovredni zamenjavi. Ponudbe pod »Poceni« v ogl. odd.	1840-7
LOKAL ali del lokala, lahko je tudi majhen in sicer v centru kupim Ponudbe pod »Lokal« v ogl. odd.	1839-7
PET ALI EVENTUALNO STRI-SOBNO komfortno stanovanje v centru Ljubljane kupim. Plačam v gotovini. Garaža zaželena Ponudbe pod »Vseljivo« v ogl. odd.	1723-7
DVOSTANOVANJSKO VILO V ■Kranju, ugodno prodam. Naslov v ogi. odd.	1833-7
DVONADSTROPNA HISA, dobra, takoj vseljiva, s štirimi sobami. Jedilnico in stranskimi prostori, s plažo, parkom in pristaniščem pred hišo, primerna za sindikalno letovišče, prodam za 3.000.000 din. Vprašajte v XXII. osemletni šoli v Dubravi. Zagreb.
1655-7
HISO ali trisobno stanovanje, vseljivo. leta 1959, kupim v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Leto 1959«.	1880-7
DVOSTANOVANJSKA HISA z dvema lokaloma in vrtom, primerna ža obrtnika Je naprodaj v Kamniku, Kidričeva 38. 1867-7 VSELJIVO SOBO V Ljubljani — kupim. Naslov v ogl. odd. 1866-7 KRASNO zazidljivo parcelo v Rožni dolini, cca 700 kv. m, leži med vilami, prodam. Naslov v v ogl. odd.	1939-7
PEKI POZORI Ugodno prodam pekarno. Naslov v ogl. odd.
1938-7
ENO ali DVOSTANOVANJSKO
hišo ali zazidljivo parcelo v Ljubljani ali bližnji-okolici, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dom«.	1920-7
KOMFORTNO trisobno stanovanje' s kabinetom, garažo in vrtom, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vseljivo Ljubljana -center«.	1916-7
TRI IN POLSOBNO stanovanje v Ljubljani, tudi hišo, vseljivo do avgusta, kupim. Plačam takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Resno«.	'	1892-7
POCENI PRODAM pol hiše; lep lokal, 5 sob, parket, stanovanje primerno za obrtnika, v letoviško industrijskem mestu Štajerske. Naslov v ogl. odd. 1888-7
ENOSOBNO STANOVANJE, vse-
ijivo, kupim. Posrednikom plačam nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gotovina«. 1887-7 ZAZIDLJIVO PARCELO za enodružinsko stanovanjsko hišo kupim v centru ali v bližini centra. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zazidljiva«.	1886-7
SOBO v centru prodam. Ponudbe pod »Vseljivo takoj« v ogl. Odd.	1947-7
MALO POSESTVO, uro Od postaje, četrt ure od ceste, ugodno prodam. Smit Ana, Lažiše, Laško.	1891-7
TRAVNIK je naprodaj po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. 1775-7 POSLOVNO HISO in gospodarsko poslopje z velikim dvoriščem in vrtom, 1600 ms, prodam, ugodno za zadružne in privatne obrtnike Dopise pod »Blizu centra« v ogl. odd.	2003-7
ENONADSTROPNA dvostanovanjska hiša, vsako stanovanje z dvema sobama in pritiklinami, v Ljubljani, naprodaj po ugodni ceni — 1,800.000 din. Informacije dobite pri Zvezi slepih Slovenije — Ljubljana — Parmova Št. 33.	2058-7
DVOSTANOVANJSKO HISO prodam; blizu Ljubljane, stanovanje vseljivo. Cena ugodna. Naslov v ogl. odd	2071-7
Trgovsko podjetje
$
P IT B OC,
v Ljubljani
sprejme takoj v službo;
ADMINISTRATIVNO MOČ
Pogoj: dovršena srednja šola.
MEHANIKA S ŠOFERSKIM IZPITOM,
VEČ PRODAJALCEV ALI PRODAJALK ZA BENCINSKE SERVISE V LJUBLJANI.
Pogoj: izučen v trgovini.
Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov:	Trgovsko
podjetje PETROL, Ljubljana. Cankarjeva 5/II.	546-R
OSUMI
LOKAL ali de) lokala vzamem v najem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada-Center«. 1841-8 PIANINO, kvaliteten, dam v najem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Snorazum«.	1864-8
V NAJEM VZAMEM garažo, barako ali primeren prostor za tovorni avtomobil. Plačam dobro. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj . ali kasneje«.	1944-8
KDOR MI ODDA ALI POIZVE ZA LOKAL, v centru za mimo obrt, dobi lepo nagrado. Lahko dvoriščni ali v nadstropju — takoj ali kasneje. Ngslov v ogl: oddelku,	1953-8
SOBO ali prostor vzamem v najem. Ponudbe ' v oglasni oddelek pod »Obrt«.	207S-8
LOKAL in SOBO kjerkoli v Ljubljani ali okolici, vzamem v najem ali kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dogovor«.	1931-8
ZA PRAZNO SOBO, kakršno koli, v Ljubljani ali bližnji okolici dam višjo nagrado. Naslov v ogl. odd.	1813-9
MARIBOR - LJUBLJANA - KOPER! Dvoinpolsobno komfortno stanovanje v centru Maribora zamenjam za odgovarjajoče v Ljubljani ali Kopni. Naslov v upravi lista Maribor.	1802-9
DVOJE ENOSOBNIH stanovanj zamenjam za 3 alt 2‘/i-sobno. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cim-prej«.	1768-9,
ENOSOBNO komfortno stanovanje v Savskem naselju zamenjam za enako ali garsonjero v centru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cimprej«.	1718-9
ENOSOBNO STANOVANJE iščem.
Dam visoko nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepa nagrada«.
1844-9
ZA PRAZNO ali opremljeno sobo nudim 80.000 posojila. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brez obresti«.
1838-9
ZA PRAZNO SOBO v Mostah ali v bližini dam nagrado. Naslov v ogl. odd.	1702-9
ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami zamenjam za dvo ali večsobno , v Ljubljani ali bližnji okolici. Dam zelo visoko denarno nagrado. Ponudbe v ogl.
■ odd. pod »Zelo visoka denarna nagrada«.	1827,9
MLAJŠI UPOKOJENKI nudim sobo in hrano za pomoč v gospodinjstvu.' Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 1816-9 KRAN.T-L.TUBLJANA! Zamenjam komfortno dvosobno stanovanje v Kranju, v blokih na Zlatem polju, za enakovredno v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Komfort«.	1873-9
DVO IN POLSOBNO komfortno stanovanje v centru zamenjam za večje ali enako v centru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cim- • Prej«.	1865-9
ŠTUDENT 2. letnika išče sobo. — Lahko inštruira matematiko. — Ponudbe v ogl. .odd. pod »Elektrotehna«.	1966-9
ZAMENJAM 2-sobno stanovanje z uporabo vrta, v Šišk:, za 2-sobno stanovanje s kabinetom v bližini centra. Naslov v ogl. oddelku.	1962-9
ZENSKO, ki bi pazila na otroka v dopoldanskih urah, vzamem na stanovanje m hrano. Fantek star 4 leta. Granda Jože, Mestni trg 19-n.	1959-9
SOBO, opremljeno ali prazno, v , Ljubljani-ali bližnji okolici, iščeta dva absolventa medicine za eno leto. Plačata vnaprej. Za nagrado inštruirata. Ponudbe DOd »Nujno — 13« v Ogl. odd. 1955-9 TRISOBNO STANOVANJE, poceni, poleg kina Kodeljevo, zamenjam za dražje s kopalnico. —
Lavrenčič, Gorupova 5.	1976-9
STANOVANJE v Ljubljani dobi tisti, ki mi bo pomagal pri gradnji nove hiše z denarnim posojilom. Ponudbe pod »Stanovanje«
V Ogl. odd.	1949-9
SAMO PRENOČIŠČE ali sobico
prosim. Sem dobra gospodinja z
lastno posteljnino. Mirna uslužbenka. Ponudbe pod »Brez sta-
n-o vanj a« v ogl. odd.	1879-9
NEOPREMLJENO SOBO iščem proti nagradi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo — zelo nujno«.
1957-9
ZAMENJAM trisobno komfortno stanovanje v Kranju za enako ali dvoinpolsobno v Ljubljani Naslov v ogl. odd.	1859-9
SOSTANOVALKO ŠTUDENTKO sprejme brezplačno. Pogoj in-struiranje Črnuče 13. blok — Kaiser.	1858-9
MIREN ŠTUDENT »išče sobo v centru. Plača dobro in vnaprej Ponudbe v ogl. odd ood »Nujno«. _	1935-9
ZA SOBICO kuham ln vodim gospodinjstvo do 16. ure v Centru Naslov v ogl. odd.	1904-9
OPREMLJENO SOBO v Kranju ■ oddam solidnemu moškemu. — Naslov SP Kranj.	1896-9
USLUŽBENEC srednjih let da za dograditev hiše v Ljubljani ali okolici posojilo in nagrado v povračilo enosobnega stanovanja ali prazne sobe — ali pa gre v skupno gospodinjstvo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brez stanovanja«.	1759-9
150.000 posodim za enosobno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodno«	2007*9
ENOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo, v Novem mestu, zamenjam za sobo v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	2001-9
SOBICO s posebnim vhodom, skoraj opremljeno, oddam dekletu Ponudbe pod »30« v ogL odd.
1993-9
MOŠKEGA, sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku.	2066-9
SOBO odstopim za neodrejen čas tistemu, ki mi posodi 70.000 din. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku.	2065-9
CA STANOVANJE IN HRANO bi v
prostem času pomagala v gospo-. dinistvu. Naslov v oglasnem oddelku.	2061-9
ENOSOBNO STANOVANJE v Mostah zamenjam za eno sobo. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Soba«.	2051-9
TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v strogem centru zamenjam za dvosobno komfortno v centru, Taboru' ali Mostah. Ponudbe pod »Marec« v oglasni oddelek.
2049-9
TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE s 75 m* presejane vrtne gredice v Šiški zamenjam za dvosobno komfortno stanovanje blizu centra ali v Mostah. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Spomladi«.
204S-9
DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE s kabinetom zamenjam za večje ali enako. — Ponudbe pod »Marca« v ogl. odd.	2034-9
SOBO s posebnim vhodom oddam proti plačani najemnini za daljšo dobo in posojilu. Ponudbe' pod »Posojilo« v oglasni oddelek. 2033-9 ŠIVILJA - USLUŽBENKA išče sobo. Nudi visoko posojilo. Ferenčak — Bičevje 39.	2023-9
ZAKONCA iščeta enosobno stanovanje. Prevzameta tudi mesto hišnika. Naslov v ogl. odd. .	2020-9
ISCEM MALO SOBICO. Plačam dobro. Dopoldne pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Gluhonema« v ogl. odd.	2018-9
ZAKONCA BREZ OTROK iščeta kjerkoli v Ljubljani enosobno stanovanje eventualno tudi veliko sobo s posebnim vhodom. Nudita zelo visoko nagrado. Najemnina po dogovoru. Pismene ponudbe pod »Cimprej« v ogl. odd.	1983-9
DVA POŠTENA ŠTUDENTA iščeta sobo. Plačata dobro, lahko tudi inštruirata. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Solidni«.	19S9-9
DVE DVOSOBNI STANOVANJI zamenjam za eno trisobno. Ponudbe pod »Center« v oglasni odd. 1976-9 DVE LEPI LOČENI SOBI zamenjam za enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Marec 2« v oglasni oddelek.
1974-9
OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam študentoma (tržaškima) oziroma najboljšemu ponudniku. Pismene ponudbe v ogl. oddelek pod »Center«.	1972-9
TRŽAČAN išče sobo. Ponudbe pod »Tržačan« v ogl. odd.
SOBO s souporabo kopalnice v Škofji Loki zamenjam za sobo v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. R 326-9 SOBO za enega ali-dva potrebujem takoj ali do marca. Ponudbe pod »Študentska nagrada« v oglasni oddelek.	-n7Jj?
- INTELEKTUALKA 6rednjth let tsce skromno, mirno, opremljeno sobo za eno leto. Pismene ponudbe v oglasni oddelek pod »Februar«.^ ^
ISCEMO PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO, lahko kabinet. — Nudimo lepo nagrado. Ponudbe pod »S-15« v ogl. odd. 1957-9
SLAVNIK
ADRIA
Koper — Portorož Poslovalnica Ljubljana, ■ Kolodvorska 35
sprejema naročila za kolektivne izlete pri nas in v inozemstvo, ki jih vrši s svojimi luksuznimi Mercedes avtopulmani. Zahtevajte podrobne informacije osebno ali telefonsko v poslovalnici Ljubljana,Kolodvorska 35, tel. 32-025 in 32-317. 530-R
SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam
v DVEH URAH izdela FOTO -GRAD, Miklošičeva 36.	27729-11
MELANHOLIK 32 pustite ponudbe v ogl. odd pod »Vinko«.
1851-11
TOVARNIŠKE CENEl Dobite najboljšo kvaliteto:	»BUNDE«,
obleke, deke, »PEDULE« in drugo v trgovini BOTEGA dt RI-SPARMIO, ulica Tarabocchia 4, Trst.	-	1397-11
70»/. DRV IN PREMOGA prihranite, če uporabljate Bešeničev patent samogrelec, ki ga lahko postavite • na vsako peč ali štedilnik. Z njim lahko popolnoma brezplačno segrejete Vašo sobo. • Samogrelec lahko kupite v vsa-»ki trgovini z železnino v Sloveniji.	R-291-11
29-LETN1 ELEKTROTEHNIK želi spoznati • dekle do 24 let. Slika zaželena. Ponudbe v ogl. odd. pod »Amor«.	1860-11
JAVITE SREČANJE v ogl odd. pod »Pridi pomlad«. St. 1673-11.
1960-11
MLAD MEDICINEC želi spoznati mlado, dobrosrčno in značajno dekle. Odgovor pošljite v ogl. odd. pod »Idila«.	1882-11
MODELE za odlitke Vam Izdela točno in solidno Ileršič. Rimska cesta 13.	2000-il
UPOKOJENKA z lastnim stanovanjem želi spoznati inteligenta ali obrtnika. Ponudbe pod »50 — 52 let« v ogl. odd.	1991-11
•	POZOR,
! hišni sveti in ustanove!
• Ako imate predvidena
• parketarska dela v letu ? 1958, jih naročite v zim-
• skem in pomladanskem
• času, ker bodo pozneje
• parketarji zavzeti z deli
• po sklenjenih pogodbah
• na novih stavbah. Naro-
• čila sprejme: Parketar-
• stuo, Ljubljana, Kolo-
• dvorska 35.	522-R :
29-LETNI SLOVENEC, ki živi se-daj v Nemčiji, se želi poročiti ■ pridno in pošteno Slovenko, dobro gospodinjo, samsko, v starosti od 22 do 26 let. Interesent-ke dobijo naslov v ogl. odd. V pismu priložite sliko. R 330-11 ZNAČAJNA INTELIGENTKA, dobro situirana, stara 38 let, želim spoznati rasnega t- variša od 40 do 50 let. Samo resne ponudbe pod diskretnost« v ogl. odd.	1988-11
44-L ETN A URADNICA, vdova, visoke postave, s^npatična, vesele narave, želi dobrosienega prijatelja zaradi ženitve. Ponudbe pod »Zvesta« v ogl. odri	R 329-11
L.ASTOPSTVO nli orcdstaviiiitvo podjetja — železničarsko kovinske
•> l -11 r» C za !Hvi;idU lil »S n ČUDIJO
prevzame..i. Vlada Dauilovič, Beo-grad, Hondina 2	20S6-11
150.000 DIN POSOJILA potrebujem. V enem letu vrnem 200.000. Jamstvo imam. Ponudbe pod »Privatna obrt« v ogl. odd.	2053-11
TIHEGA DRUŽABNIKA vzamem. Go-toviua najmanj 600.000 diu. Ponudbe pod »Zaslužek« v oglasni oddelek.	2052-11
OBRTNIK Išče posojilo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Družabnik-ica«.
1957-11
INSTITUTI, ZAVODI, SOLE, POZOR! Rišem, posebno pa izdelujem gozdarske, statistične ln druge vrste geografskih kart. — Eventualna naročila sl pridem ogledat sam. Informacije samo dopoldne, tel. 21-731.	1954-11
ŽELIM POROČITI TOVARIŠICO do 27 let starosti, ki bi želela graditi novo hišo v Ljubljani na lepem kraju. Sem obrtnik, visokokvalificiran, star 28 let. Prosim resne ponudbe v ogl. odd. pod »Blondinka«.	1352-11
35-LETNA SIMPATIČNA INTELIGENTNA z majhno deklico sameva v dvosobnem komfortnem stanovanju, zato želi spoznati dobrosrčnega inteligenta, ljubitelja narave in plesa. Ponudbe pod »Prijeten družabnik« v ogl. odd.	1821-11
I. JUGOSLOVANSKA fotokerami-ka. Sombor, Radisičeva ul. 10, Milan Stanišič in sinovi, izdeluje porcelanske slike za nagrobne spomenike.	R-308-li
CRN NEMŠKI OVČAR se je izgubil. Vrnite ec proti nagradi v Levčevi 40.	1979-10
LOVSKA PSICA, terijerka, črno rjava, se je izgubila. Najditelj dobi nagrado. Ing. Jenčič, Trbovlje.
2084-19
AVTOMOBILSKO REZERVNO KOLO, kompletno z gumo, premer 900X20, Pirelli, novo, izgubljeno 14. januarja na cesti od Ljubljane ■ do Novega mesta. Najditelja naprošamo, da proti nagradi vrne na naslov SAP Ljubljana, telefon 30-468, ali pa sporoči svoj naslov naibližji postaji L. M.	2025-10
PROSIM POŠTENEGA NAJDITELJA izgubljene denarnice z dokumenti od Remize do glavne pošte, da jo vrne proti lepi nagradi na naslov 'v dokumentih.	,	2074-10
AKTOVKO z dokumenti in računi, najdeno v petek 31. januarja v Kranju prosim. naj odda pošten na rdi tel i najbližji Ljud«ki milici
proti dobri nagradi. Naslov v ogl. odd.	2067-10
NE.tiaKi OVČAK se je izgubil. -
Sliši na ime Džin. Hafner. Gospodka 12, pridičic levo.	2024-10
MOŠKO ROKAVICO, izgubljeno
Sl. jan. v bližini tovarne usnja v Kranju, oddajte proti nagradi vratarju tovarne usnja »Standard«, Kranj.	1965-10
osamljen fant želi s dopisovanjem spoznati prijazno deklico do 21 let s srednješolsko izobrazbo. Za začetek pišite v ogl. odd. pod »ABC«. 1809-11 TISTI, KI MI POSODI lepe obleke za »maškarado«, posebno zaželena je oblika živali, dobi lepo odškodnino. Ponudbe v ogl. odd. pod »Veselje«.	1769-11
KMEČKI FANT v okolici Ljubljane, star 35 let. želi spoznati sebi primemo dekle. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ženitev«.	1766-11
SAMOSTOJNA VDOVA z~lastnim stanovanjem želi spoznati resnega inteligenta, starega od 45 let naprej. Ponudbe v ogl. odd. pod »Značajnost«	1700-11
INTELIGENTNO DEKLE, značaj-' no. simpatično, želi spoznati karakternega inteligenta od 34—44 let. Ponudbe v ogl. odd. pod »Duševno bogastvo«.	1945-11
Na podlagi 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. Ust FLRJ št. 52-57) razpisuje komisija za razp-is mest direktorjev gospodarskih organizacij Občinskega ljudskega odbora Idrija-mesto
DIREKTORJA
Hudnika živega srebra v Idriji
POGOJI: dokončana tehniška fakulteta — rudarski oddelek in 5 let prakse na vodilnih položajih v rudarstvu ali ekonomska fakulteta in 5 let prakse na vodilnih položajih v rudarstvu.
Nastop službe 15. aprila 1958. Plača po dogovoru.
Kblkovano prošnjo z življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Idrija. Zadnji dan za vlaganje prošenj je 28. februar 1958.
528-R
»S E I P«,
strojno kovinsko industrijsko podjetje umimm, Vižmarje 170
sprejme v službo:
TAJNIKA PODJETJA,
STROJNE TEHNIKE,
MOJSTRA MONTERJA,
VISOKO KVALIFICIRANE IN KVALIFICIRANE SPLOŠNE KLJUČAVNIČARJE, VISOKO KVALIFICIR. ELEKTRIČARJA, KVALIFICIRANE STROJ. KLJUČAVNIČARJE, ELEKTRO IN AVTOGENO-VARILCE, GLAVNEGA SKLADIŠČNIKA, KORESPONDENTKO IN STROJEPISKO, MATERIALNE KNJIGOVODJE, ADMINISTRATORKE — in NEKVALIFICIRANE DELAVCE.
Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Predpogoj sposobnost v delu in primerna izobrazba.
Pismene ali osebne ponudbe pošljite upravi podjetja.	517-R
ax<xxxxDoocxDooooooooooooccxxxxxxyrxxxxxxxccc<x<
Gradben® podfefj® Domžale,
Ljubljanska cesta 41
proda po ugodnih cenah naslednja osnovna sredstva:
TOVORNI AVTOMOBIL »CHEVROLET«,
. nosilnost 3 t, generalno popravljen;
TOVORNI AVTOMOBIL »CHEVROLET«, nosilnost 3 t;
MOŠKO KOLO »STEIR«,
VIŠINSKO DVIGALO z elektromotorjem, ELEKTROMOTOR ZA BETONSKI MEŠALEC, ELEKTRIČNI VRTALNI STROJ,
ŠKARJE ZA BETONSKO ZELEZO,
ZAVIJAČ ZA BETONSKO ZELEZO, JERMENICE ZA MOTOR,
ŠKROPILNICO ZA BELJENJE.
PRETIKALO ZA MOTOR,
VZVODNO STIKALO,
TRIKOTNO STIKALO,
ŽIČNO VRV, 187 kg,
PISALNI STROJ »REMINGTON «,
RISALNO MIZO — in ŠTIRI PISARNIŠKE STOLE.
Pri nakupu' imajo prednost gospodarska in zadružna podjetja. Po preteku- 10 dni od dneva ^objave ima pravico do nakupa tudi privatni sektor.
Navedena osnovna sredstva si lahko interesenti ogledajo vsak dan, razen nedelje, od 7. do 14. ure.
544-R
>OOOOOOOOOCOOOOOOOOOOCXXXXXXX)OOOOOOOCXJOQOC
•». *r — *. raasvABJA im f SUIVUBKI F0B0CBV8LBC 7 str. 13
T MOma SV MA L1DD
PREDZADNJI DAN SMUČARSKIH TEKMOVANJ V DELNICAH
Janez Pavčič-prvak na 15 k
pcinice, 1. febr. (Od našega ^sebnega dopisnika). — Tretji £'i državnega prvenstva v kla-,'.}r.:'n smučarskih disciplinah ■e imel samo svoj uvod. Na 5 j['rmetrov dolgi progi so se c£-;-ef neuradno pomeril; sta-L r člani, k; jih je šlo tekmo-vsega 14. Kljub znatnim .{-'ikam v letih j« bila borba r5 progi prav ogorčena, skoraj •JpVor v nekdanjih časih. Med smučarskimi delavci in iona rji se je najbolj uve-u.. zvezni trener Knific, ki
j« zasedel prvo mesto, pa tudi zvezni, kapetan ‘ Gregor Klančnik je prišel na častno tretje mesto, medtem ko se je moral Franc Smolej, naš dosedanji najboljši tekač in obenem najstarejši med vsemi (50), zadovoljiti s šestim mestom.
Izidi: Knific (Jesenice) 1.9:38, Majnanič (Delnice) 21:57, Gregor Klančnik (Ravne) 22:19, Bosek (Oroslavje) 22:20, Ženiva (Gorje) 22:Z5, Smolej (Jesenice) 22:30 itd.
Od prvega do šestega — man] ko dve minuti
prav tako za naslove državnih prvakov.
Med 17 mladinskimi štafetami so zmagali mladi tekači iz Gorij (Ambrožič, ' Repe, Pogačnik) s časom !;03:30 pred štafetama Delnic In Sljemena, naslednja mesta pa so si delili: Triglav, Branik, Fužinar, Enotnost itd. Najboljši čas med vsemi je zabeležil Repe (20:55).
Tri štafete članic so se na cilju razvrstile takole: 1. Delnice I. (1:28:41), 2. Enotnost in 3. Delnice n.
Evg. Bergant.
skoj za temi so odšli na : , člani, in sicer 43 na 15 vetrov dolgo progo. Favo--o imeli; naslednje startne ko; 6. Janez Pavčič (ka-30 km), 9. Globač, 14- Se-16. Gašper Kordež, 18. rja in 20- Cveto’ Pavčič. ::b temu, da so šli na pot -o tesno drug za drugim, progi skoraj niso prehi-. kar pomeni, da so bili čas zeiio izenačeni. Tako je vse do cilja . .. Janez le dosegel kot prvi in :■ -ega časa 49:52 nj pozneje nihče več. Poročila s r- o njegovem teku niso bi-ravilna, vendar smo zvedel; •■"je, da je imel Janez pri :r že dobrih 10 sekund na--- pred Hlebanjo, 4 km P°_ -- ra je bil že za 30 sekund boljšem. Približno toliko je •'bi; še v zadnjih 5 km in gal s pičlo minuto predno-,:ed državnim prvakom na •:rr,. Nenavadno trdo j« šlo :u Pavčiču, ki je moral za-t do šestega mesta-
Izidi
Člani 15 km (43): Janez Pavčič (Enotnost) 49:52, Hlebanja (Mojstrana) 50:50, Seljak (Triglav) 51:03, Robač (Fužinar) 51:19, Gašper Kordež (Tr) 51:36, Cveto Pavčič (E) 51:47, Brezovšek (E) 52:55, Osen jak (Fuž) 53:22, Prezelj (Jesenice) 53:46, Oblak (Jes) itd. Najboljši Bosanec je bil Si-rač (Travnik) 11., najboljši Srb Mihelj (Avala) 12., najboljši Hrvat in obenem prvak Hrvat-ske Kraševec (Rudnik, Tršče) 19., najboljši Makedonec Smo-ljanovsici, 26, itd.
Kakor v teku na • 30 km, so tudi v tej disciplini prevladovali tekmovalci iz naše republike, saj so zasedli vseh deset prvih mest in tako dokazali, da v resnici nimajo tekmeca v Jugoslaviji.
Sneg (n vreme sta bila odlična. organizacija brezhibna.
Se ena zmaga gorij in
DELNIC Popoldne so tekmovali v štafetah članice In mladinci, oboji
11
V tekmi za jugoslovanski pokal je včeraj v Beogradu domači Partizan zmagal nad enajsto-rioo Pobede iz Prilepa 11:0 (5:0). Zmagovalci — kakor kaže če izid — niso imeli težkega dela. Strelci golov so -bili: Mihailovič (4), Miladinovič im Kaloperovič po 2 ter Čebinac. Mesaroš in Laškovski (avtogol) po L Na tekmi je bilo 4000 ljudi.
V Zagrebu se je enaka tekma med enajstoricama Zagreba in Smedereva končala prav tako z zmago domačega moštva. Zagreb je dobil s 4:1 (3:1). Igra je bila slaba in nezanimiva. Kot .strelci so se uveljavili: Rezar, Čuk (2) in Skugor za zmagovalce, za goste pa Gomiršek. Sodil je Kukanja iz Murske Sobote.
TVD Fartizan v Podpeci na Koroškem je izvedel društveno prvenstvo v smuku, ki se ga j* udeležilo 38 tekmovalcev.
V petleljo, 2. t. m., bo na drsališču v Vevčah (dopoldne) prvenstvena hokejska tekma med ekipo Papirničarja ln Mariborom.
n
5? Rudnik mrlcog uglfa
ZENICA
Save Kovačeviča 1
razpisuje natečaj za strokovni kader:
1. VEČ RUDARSKIH INŽENIRJEV s prakso nad 3 leta
2. VEČ RUDARSKIH INŽENIRJEV s prakso do 3 let
3. VEČ EKONOMISTOV
4. VEČ KNJIGOVODIJ
5. ŠEFA MERITVE
6. VEČ RUDARSKIH NADZORNIKOV
7. VEČ RUDARSKIH TEHNIKOV
8. VEČ ELEKTROTEHNIKOV
9. VEČ STROJNIH TEHNIKOV
10. VEČ VISOKOKVALIFICIRANIH ELEKTRIČARJEV za jame
11. VEČ JAMSKIH KOPAČEV
12. VEČ KVALIFICIRANIH ELEKTRIČARJEV za jame
13. VEČ JAMSKIH MERILCEV
14. VEČ STROJNIKOV ZA IZVOZNI STROJ (Federmaschine), parni
Obveznosti podjetja:
1. Plača po sporazumu.
2. Za ločeno družinsko življenje 5000-10.000 din mesečno.
3. Za ločeno življenje hranilcev, ob potrdilu NOO, od 5000-1 c.000 din
mesečno.
4. Stanovanje za poročene bo na razpolago novembra 1958.
5. Za samske in tiste, ki bodo živeli ločeno so stanovanja preskrbljena.
Pogoji:
1. Strokovna usposobljenost, kar bo treba dokazati z odgovarjajočimi spričevali.	1
2. Da ni bil kaznovan zaradi gospodarskega kriminala.
3. Življenjepis s kratkim opisom služb od 1941-1957, z osebnimi podatki.
Nastop takoj ali po sporazumu.
Vsa ostala pojasnila dobite pri RUDNIKU ZENICA-.
UPRAVA RUDNIKA
526-R
Ljubljana: Partizan 2:1 (1:0,0:1,1:0) j SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
LJUBLJANA, l. febr. Za današnjo prvenstveno srečanje zvezne Uga je bilo med ljubitelji hokeja na leda veliko zanimanja, saj ata beograjski Fartizan ln Ljubljana že od nekdaj huda tekmeca in po moči precej izenačena. Prvi dvoboj v Beogradu je Ljubljana Izgubila 1:4. zato je današnja tekma odločala, kdo Izmed njiju bo zasedel drugo častno mesto v končni razpredelnici petih udeležencev. Ker so Jesenice slej ko prej že spet osvojile najvišjo lovoriko, je veljalo današnje sre- . Čanje za derby. Zato ni nič čudnega, da se je okoli drsališča pod Cekinovim gradom zbralo nad 2000 ljudi, ki so tilioma negovali upanje, da bodo zmagali njihovi ljubimci ...
Da sta se spoprijela to pot bolj ali manj enakovredna tekmeca ao pokazali že uvodni dogodki na ledeni ploskvi . v Šiški. V prvih dveh tretjinah — razen nekaterih izjemnih obojestranskih akcij — nismo videli kdo ve kakšnega lepega hokeja, pač pa Je bilo zato več dramatičnih scen, ki so jih uprizarjali predvsem Ljubljančani. Le-ti so prvih 7 minut krepko toda premalo organizirano prodirali proti Partizanovim vratom, dokler ni uspelo Janežiču, ki je nepričakovano dosegel vodilni gol za Ljubljano. Povsem neoviran je poslal ploSčico od strani silovito proti vratarju Partizana, ki jo je sicer prestregel.
vendar se mu je hkrati že odbila od nog v mrežo. Ljubljana je ie dosti priložnosti za zadetek, toda neokretnost, počasnost, pa tudi nenavadni zaplet-ljajl v kritičnih trenutkih 1 so opravili svoje. Partizan je dve tri minute odločneje pobegel v dogodke, toda njihovi redki p« tudi grozeči prodori ao v zadnjih metrih zvodeneli.
Najrazburljivejša ln najlepša je bila kajpak zadnja tretjina, ko so Ljubljančani spet močno naskočili svojega nasprotnika ln v hitrih akcijah ustvarjali bolj ali manj zrele možnosti za vodilni zadetek. Gol je pravzaprav visel v zraku, toda pri stanju 1:1 in kljub premoči bi se lahko nekaj podobnega že tretjič ponovilo, seveda, če bi se gostom količkaj nasmehnila sreča. Naposled so gledalci dali duška pritajenemu zadovoljstvu. ko je najboljši igralec Zupančič (žal se je ogrel šele v zadnji tretjini) poslal z desnega krila ploščico neubranljivo v gol. Vsa Se večja prizadevanja Partizana niso rodila uspeha, kajti Ljubljana se je prav dobro hranila predvsem z nasprotnimi napadi.
Sodila sta mednarodni sodnik Tone Pogačnik ln Lombar lz Ljubljane.
Partizan Igra jutri ob 15.30 na Jesenicah povratno tekmo z Istoimenskim moštvom.
tMplwj» delovno mest«
ZOBOZDRAVNIKA
v sobni ambulanti ln ns ladjah. Ponudbe pošljite upravi podjetja.
*
f
i
i
512-R
UPRAVNI ODBOR
Lesno industrijskega kombinata ŠOŠTANJ j
razpisuje vodilno delovno mesto	•
SEKRETARJA PODJETJA	j
Pogoji: i. ekonomska ali pravna fakulteta, 2. po- j polna srednja ali ekonomska šola ln dve leti prakse j na vodilnem mestu, 3. nižja srednja ali strokovna ‘ Sola im pet let prakse na vodilnem mestu.	■
Nastop službe je mogoč takoj. Plača po tarif, pra- j vilmku podjetja. Ponudbe pošljite 170 lesno indu- j strijskega kombinata Šoštanj do 1. marca 1958. 539-R j
i
••»«•«*•• ••et#Mf* ■•>•••••*	•
Na podlagi člena 143 rakona o delovnih razmerjih
(Ur. 1. št. 53/57 razpisujemo delovna mesta za:
VEC VODIČEV ZA IZLETE v INOZEMSTVO — pogoj: turistični delavec z visokošolsko izobrazbo in znanjem italijanskega, nemškega ali francoskega jezika;
OBRAČUNSKEGA REFERENTA-za blagajniško službo z odgovarjajočo kvalifikacijo;
PRVOVRSTNO STROJEPISKO z znanjem stenografije ln vsaj delnim znanjem tujih jezikov;
VEC VISOKOKVALIFICIRANIH, ozir. KVALIFICIRANIH AVTOLIČARJEV IN AVTO ALI GALANTERIJSKIH KLEPARJEV.
Javite se osebno ali pismeno pri
SAP-Turist biroju, Ljubljana, SrediSka u. 13
Komisija za nameščanje ln odpovedovanje delovnih razmerij SAP-Turist biroja.
559-R
TOVARNA NOGAVIC POLZELA
sprejme v službo:
REFERENTA OSNOVNIH SREDSTEV,
pogoji: dovršena srednja ekonomska šola z nekaj - let prakse v gospodarstvu ali enakovredna tehnična šola;
STROJEPISKO z znanjem stenografije.
Nastop službe takoj. — Interesenti naj se Javijo osebno ali pošljejo pismeno vlogo na gornji naslov.	538-R
Komisijo za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij pri GOZDNEM GOSPODARSTVU KRANJ
razpisuje naslednja delovna mesta:
1. gozdarskega inženirja za taksacijska dela,
2. gozdarskega inženirja za pomočnika upravitelja GO Tržič,
3. gradbenega tehnika za nizke gradnje,
4. komercialista gozdarske Lesne stroke,
3. materialnega knjigovodje — zaželen moški,
6. kvalificiranega minerja.
Za vsa navedena delov, mesta je potrebna ustrezna
strokovna izobrazba in delovna praksa. Ponudbe sprejema ’ sekretariat Gozdnega gospodarstva Kranj, do 17. febr. 1958. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Upravni odbor
GRADBENEGA PODJETJA GORNJI RADGONA
razpisuje delovna mesta:
L GRADBENEGA TEHNIKA
po možnosti z nekaj let prakse,
2. GRADBENEGA DELOVODJE
absolventa gradbene delovodske šole,
3. USLUŽBENCA — KALKULANTA
zmožnega opravljati kalkulacije gradbenih in obrtniških del,
4. USLUŽBENCA — FAKTURI STA
z nekaj let praks«.
Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite podjetju z' opisom prejšnjih zaposlitev.	521-R
Podjetje
NOVO MESTO * *
sprejme večje Število kvalificiranih
KLEPARJEV, KLJUČAVNIČARJEV, VABILCEV in STRUGARJEV
Pismene ponudbe pošljite podjetfn.
za
614-B
Avtotransportno podjetje »PREVOZ« Brežice
Komisij* za delovna razmerja razpisuje delovna mesta za:
1. 2 VISOKOKVALIFICIRANA ŠOFERJA za avtobus
2. VEC MEHANIKOV, visokokvalificiranih in kvalificiranih
S. POMOČNIKA SKLADIŠČNIKA ,
4. OBRATNEGA KNJIGOVODJO za prometni oddelek
5. OBRATOVNEGA KNJIGOVODJO za tehnični oddelek
Za delovna mesta, navedena pod točko 3, 4, 5 je potrebna ustrezna kvalifikacija s triletno prakso po tarifnem pravilniku. Ponudbe je treba poslati na upravo podjetja »Prevoz.«, Brežice.
PREDILNICA LITIJA V LITIJI
•prejme v službo:
POMOČNIKA RAČUNOVODJE,
N0RMIRCA in VARNOSTNEGA TEHNIKA
Pogoj: ustrezna izobrazba in praksa.
Družinsko oziroma samsko stanovanje zagotovljeno. — Reflektanti naj vk>že pismene prošnje na upravo podjetja do 15. februarja 1958, lahko pa se zglase tudi osebno v sekretariatu podjetja.	529-R
Komisija ga razpis mesta direktorja podjetja »Kranjsko gradbeno podj.etje«, Kranj, razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti Občinskih ln okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52-644/57) in 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ it. 51-424/53)
mesto direktorja
podjetja »Kranjsko gradbeno podjetje« - Kranj
Ponudniki za razpisano mesto morajo Izpolnjevati •nega od naslednjih pogojev:
1. gradbeni inženir z najmanj 4 leti prakse in strokovnim izpitom,
2. gradbeni tehnik s najmanj 8 let prakse in strokovnim Izpitom,
S. ekonomist s končano ekonomsko fakulteto ali srednjo ekonomsko šolo in 8 leti prakse v gradbeništvu.
Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, neoporečnosti in o dosedanji zaposlitvi, pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Kranj, do 18. februarja 1958.
525-B
Tovarna pletenin in nogavic
.LESCE
ranpiauje na podlagi Uredbe o upravljanju s osnovnimi sredstvi (Ur. Ust FLRJ 52/53 in 51/54)
RAZPRODAJO
naslednjih osnovnih sredstev
3 šivalne stroje Owerlock za pletenine, šivalni stroj za gumbnice za pletenine,
4 šivalne stroje Tambur za pletenine, krojaški šivalni stroj za pletenine, verižni stroj, finoče 17, za nogavice,
3 Owerlpck stroje za nogavice,
11 pletilnih strojev za pletenine,
Reguler stroj za nogavice,
2 kosmatilna stroja za pletenine,
12 okroglih pletilnih strojev lnvincibie, finoče 13,
za nogavice,
5 elektromotorjev 1.5 do 9.2 kW in 2 centrifugi.
Razprodaja bo od 5. do 8. februarja 1958 vsak dan od 8. do 12. ure v obratu Lesce.
Interesenti naj prinesejo s seboj pooblastila svojih podjetij in potrdilo banke, da imajo na razpolago sredstva.
V kolikor ne bi pokupila strojev podjetja, jih bomo prodali zasebnim pravnim osebam.
523-R
M ste. 7 turam POiOCBVme J **. » - *• umeAVA MM
3.0LIV£RA C URWOCDA
RIŠE:
M.MUSTSR
870. Z Medim, razburjenim obrmsom Je leanne pričakala psa In mn lrternil* roke v pozdrav. Sklonila se je ln objela njegovo sivo rlavo. Mo* Je nemo stal ob strani ln gledal ta nenavadni, lepi prizor. Ni se ve6 bal volčjega psa, popolnoma mn je zaupal. Takrat . je do njih priplavala Sivina tožba. Kasarn *e je bliskovito pognal proti Sončni pečini.
871. Jeamt« ln njen mol st« tesno objet« gledala as
njim. Mlada Sena je ganjena Šepetala: »Kazan ln ona — ti, jaz in najin otrok! Kako je to lopo! Kajne, da tl nikoli ne bo žal, da smo se vrnili Iz mesta na naš stari dom med gozdovi?« Trdno Ji je stisnil roke ln odkimal. Potem rta tesno drag ob drugem od Sla nazaj ▼ hlio.
378. Ko sta se na pragu obrnila ln Se enkrat pogledala proti Sončni pečini, sta zagledala dve živali, ki sta se pozdravljali v pravljični mesečini. »Vstopi, ne moti ju!« je zašepetal mož. »Jutri bo Kazan spet prišel k tebi.« In vso dolgo noč sta Kazan in Siva, tesno drug ob drugemu, tekala po z mesecem obliti pokrajinL KONEC
200.000 dinarjev za strel
Sin ali hči po želji
George Cowden iz Pearsalla v Texasu si je privoščil zabavo in se šel igrat Buffalo Bila. Za bizona* ki ga je nstrelil, je plačal S50 dolarjev, kar bi bilo dobrih 200.000 dinarjev. Žrtev seveda že davno ni več prost prebivalec ameriških prerij. Lovec si jo je
izbraJ med 200-g"lavo č-redo, ki jo že od leta 1915 vzdržuje na sv (Jem	posestvu John Rey-
nolds. Kadar je treba očistiti Sredo, povabi prijatelje, seveda samo petične. NI dvorna, da Je prismojeni strel dokaj drag, re* pa je tudi, da Je bizonov zrezek poslastica. Vrhu tega se je »lovec« lahko dal fotografirati kot »Buffalo George«.
Ruski biolog V. N. Sred«r Je pred . 25 leti; izjavil, da so »moški« in »ženski« spe.rmatozod različno električno naibiti im da jih je torej moč električno tud^ ločiti. (Spol otroka določa očetovo seme.) Potemtakem »e odpira pot !k tohliri spola.
Poskusi, ki so sledili, so dali precetj protislovne rezailtaite. Zdaij p* je dir. Gordan s kaflifoi-
Novo pogonsko sredstvo
Lani so priile iz letalskih laboratorijev v Clevelandu presenetljive novice. Znanstveniki,
ki mrzlično i£6ejo tim bolj.sa pogonska sredstva za reaktivna letala in rakete, bo naznanili, da jim bo po predelavi borak-sove kisline, podobne tisti,, ki jo prodajajo v lekarnah, uspelo dobiti naravnost fantastično učinkovito gorivo. Poskus-ov že niso končali, pa tudi postopek pri predelavi boreksa je še tajnost.
nijske univerze objavil uspehe svojih raziskovanj, prt kateiriita. naj hi bil uspel, vnaprej določiti sipo-l zaj&jih TniadiCev. Sred er tje namreč ugotovil, da pozitivno nabiti spermiji daijejo žensko potomstvo, negativno nabiti pa moško. Gard on je umetno oplodili zajce z obema tipoma semena ta pri 167 rojstvih ugotovil 63,7 odstotni uspeh pri moš&ih in 21,3 odstotni ipri ženskih mla-
dičih. Verjetnost, da j« bil rezultat posledica .golega naključja je 1:100, torej je imel Sreder prav. Ce se posreči izpopolniti metodo, bo nedvomno zelo važna ea živinorejo: več krav kot biikoev in več kokx>3k kot petelinčkov.
Kair zadeva človeka . . » je baje dokazano, da tudi človeški »pertmiiji uipoštev«!j© pravilo.
V.
LONDON — Gosta megla Je* zajela velik del severne Evrope ter onemogočila le-talski promet in dela velike težave pri cestnem in železniškem prometu. Na pariškem letališču Orly je promet popolnoma onemogočen ln prav tako tndi na zahodnoberllnskem letališču Tempel-Hof in na nizozemskem Schlpol. Cestni promet v Zahodni Nemčiji skoraj po-polnoma stoji. N'a Nizozemskem pa Je zaradi megle onemogočena tudi plovba. V osrednjem delu Nizozemske pa sta zaradi megle trčila dva tovorna vlaka.
RABAT — Bombnik »B-17«, ki Je priletel iz ZDA, se je v petek zvečer vžgal, ko je pristajal na ameriškem vojaškejn letališču pri SKii Slimanu, 70 km severovzhodno od Rabata. Ko se je raznesla vest, da je bombnik nosi! vodikovo bombo, so mnoge evropske ln maroške družine zbežale lz Rabata in se zatekle v notranjost dežele. Iz ameriškega letališča pri Sidi Slimanu so sporočili, da Je bombnik nosil samo konvencionalne bombe. Požar je popolnoma uničil letalo, ni pa bilo slišati nobene eksplozije.
LONDON — Britanski znanstveniki proučujejo načrt o zgraditvi gigantskega stroja za razbijanje atomov, katerega obseg bi znašal 3 km. Ta pospeše-\'alnik, ki bi ležal na nekaj sto nosilcih, bi omogočil bombardiranje atomov z elementarnimi delci, ki bi dosegli v njem hitrost svetlobe. Smatrajo, da bi delci, ki bi nastali v zvezi s tem bombardiranjem Odkrili nova dejstva o atomski energiji. Načrt je še vedno v proučevanju. vendar že sedai iščejo kraj, kjer bi lahko postavili ta pospeševalni!«.
[ez let let-elgkiriiflD iko za sleice
Pomočali smo že o Betty Cor-rtophiTLe iz New Yorka, slepi že 18 let, s katero je nevrolog dr. Buton izvedel zanimiv posikus. Pod iotkataio anestezijo je naipe-Ijai v njene možgane žice, tanij-&e od las, iin jih povezal s sedežem vida do možgan. Žice so bile zvezane s fotocelico, kd naj b; spremimij al svetlobo v elek-
trični tok. Bebty j« otelila
električno oko, ki ga je držala v noki, proti prižgani sveitlilkl. Naenkrat je zakričala: »Vidim svetlobo!« Trdila j*, da j« ob tem čutili a b oliečiino.
Dr. Buaon sadi pri tem poskusu, da celice v možganih ne odmro kot oelice paralizirane mišice, temveč da jih je mogoče vzbuditi. Po njegovem mmeniju bi znanost mogla izpopolniti mjegovo napravo im jo nareddii za protezo vida, ki bi vrnila slepcem vid. »To bi bilo izvedljivo v petih letih, 6e bodo na voljo sredstva«.
Bližnji vzhod: žena nosi domov na glavi vrečo moke. V vasi Delr El Balah je šejk Mohamed Abu' Saleem dovolil, da začasno uporabijo mošejo kot prostor, kjer delijo živež palestinskim beguncem. Dosedanji sedež centra je namreč izraelska vojska popolnoma uničila.
Neolitsko naselje v Bački
&Kozi stoletja je v Afganistanu razsajala malarija. Svetovna zdravstvena organizacija je po-slala zato v pokrajino Kundus skupino štirih ljudi, ki so naprašili preko 175 kvadratnih milj ozemlja s praškom DDT in tudi zdravili bolnike v tem okraju. Uspeh te akcije se bo pokazal Sele čez nekaj let. — Na sliki vidimo ekipo Svetovne zdravstvene organizacije, kako posipava z DDT potnike v nekem avtobusu, ki se pri tem prav prijetno zabavajo.
Srbska akademija znanosti je ob sodetovamou. mestnega muzeja v Subotici pred teto pričela raziskovali olbalo zamočvirjenega jezera, imenovanega »Ludo-ško j-ezero*. Z& dosedanji rezultati so tak0 pomembni, da so zbudili .potzormost ne le domačih, marveč tudi imoaemsknih arheologov. Z arheološkega vidika so iaredno zanimivi velika vrča iz nežgane gline, ki sq jih odkrili pri Nosi Ob »Biserni obali«, pod izlivom otoka Keireš.
Najdišče oto Ludoškem jezeirrj je edinstveno v Evropi. Podobno posodo so našli le še v Mezopotamiji^. fteziiika je v tem, da so jo tam rabili za pokopavanje mrtviih. tukaj pa za hrambo žitaric. Zato j.ita arheologi imenu-jeijo »ajm>bairi« (shrambe zia žito). Dosleg so našli 40 takih vrčev, žal Pa le 3 cele. Domnevaljo, da so glinene ambaare -zdelovali tako, da so izkopali v zemlji ust rez Bijoče jame im ji!h znotraj
DANES SVEŽE MORSKE RIBB V RIBARNICI IN V SlSKI
obložili z belo žilavo glino, kaltaršnio Se daneig koplj ej o okoliški tanett)* im iz ruje izdelujejo pe*i.
Okrog ambairjev je ležalo neolitsko naselje, ki je bilo zgrajeno pet go sedem tisoč let pred naSiim štetjem. Arheologi so mu dali ime »Starčevo*. V okolici Ludošfcega jezeira so našli še pet neolitskih sedišč, odkopana pa
Elekirišni traktorji
V harkovsiki tovarni traktorjev izdelujejo nov tip električnega traktorja »HTZ-25«, ki je opremi j en z bobnom na osi in se vrti pri navijanju in tudi pri odvijanju kabla. Hitrost vrtenja kabla se sama avtomatično spreminja, kar je odvisno od smeri in hitrosti 'gibanja samega traktorja. Tip »HTZ-29« nima bobna, ampak pobirajo kabel z zemlje in ga zlagajo v mrežasti bunker. Novi električni traktorji so mnogo bolj ekonomični od podobnih traktorjev prejšnjih konstrukcij.
sta zaenkrat šel® dva. Zanimivo najdišče si bodo sporniadi ogledali inozemski znanstveniki
&
• Drobiš
JAKOB MALIK, sovjetski poslanik v Londonu, Je ob neki priložnosti Izjavil, da so sj znagli ameriški znanstveniki pri konstrukciji svoi°ga »Spntnika« pred kočljivim p;o-blemom: vzgojiti morajo tako majhnega psa. da se bo lahko stisnil v njihov satelit.
HILDEGARD KNEFF bo M Dunaju prisostvovala premieri svojega filma »Madeleine in legionar«. Umetnica že let. ni hila na Dunaju. Pil svojem sedanjem bivanju s» namerava udeležiti filmskega plesa v Parhotelu v Srhna-brunnu.
AGA KHAN, 21-letni princ Karim, Je bil r Karačiju kronan na 49. imama — duhovne, ga vodjo — 2fl milijonov i?-mallitskih muslimanov.
PAUL HOBBIGER se bo meseca februarja moral zagovarjati pred sodiščem, ker je obtožen, da Je posilil neko mladoletno dekletce.
0
e
9
9
%
3
©
e
a
©
«
0
e
e
©
«
— Držite se pa tako preplašeno, kot bi vi polagali izpit in ne ja*!
Takoj za tem hrastom je držala ozka stezica v globino goščave. Alek je odšel prvi, za njim Felek. Svet se je precej naglo spuščal navzdol. Tu se je končeval park in visoko gori na robu strmega pobočja se je svetlikala žična ograja. Tam dalje je bila predmestna ulica, sedaj temna in zapuščena. Nekaj drobnih lučic je prosevalo iz zatemnjenih hiš, kakor bi visele v zraku. Okno nekega stanovanja je bilo najbrž odprto, kajti od tam je bilo razločno slišati zvoke klavirja. Nekdo se je peljal na kolesu po sredi ceste. Drobna lučka, gledana od zdolaj, je spominjala na kresnico.
Grmovje je segalo tja do strmega pobočja.
»Todle!« je šepnil Alek.
Zavil je na levo in stopil v goščavo z nezmotljivo gotovostjo, previdno razmikajoč veje, težke od mladega listja. Kmalu se je ustavil.
»Sva že tu!«
Felek se je pomaknil bliže k njemu.
»Fino! Res je tod bliže.«
»No, vidiš!«
Komaj za en kerak pred njima se obrasla z gosto travo in nizkimi kakor iz kleti. Prihuliv sta se jela v globino. Tla so bila neravna in pred njima oglasil pritajen glas:
»Kdo gre?«
»Svoboda,« je v skladu z dogovorom povedal Alek.
Felek se je ravno tedaj spotaknil ob neki kamen.
»Preklemano! Posveti, Martin, nikar se ne delaj neumnega!«
Soj žepne svetilke je razsvetlil hodnik. Nekoliko bolj spodaj in pod silno nizkim obokom je stal mali, drobni Martin Bogucki. Felek se je ozrl po stenah.
videla nizka jama, Iz nje je vel hlad po tesnem hodniku Tedaj se je v temi
»Kako je to, ali se je ta špilja zmanjšala, ka-li?«
»Ti si zrasel,« se je zasmejal Alek. »A ne veliko.«
»Zame je dosti.«
Pozdravila sta se z Martinom. Roko je imel mrzlo in vlažno. Ni bil zdrav.
»Ze zdavnaj. Prišel je prvi.«
Ugasil je svetilko. Ostri obrat hodnika je nenadoma odprl pred njimi ne preveč obširno, toda visoko obokano klet. Svetilka, ki je visela na steni, je z migetajočim plamenom osvetljevala rdečkaste zidove in trda, neravna, skrbno steptana tla. Po kotih je bil polmrak. Tu in tam so se belili veliki kamni, ki so jih bili privabili semkaj še v tistih časih, ko so imeli rabiti za sedeže pri slovenskih posvetovanjih plemenitih indijanskih poglavarjev.
Z nogo oprt na enega izmed teh kamnov je stal tamkaj Jurij Szretter. Bil je visok, vitek, svetlolas, z ozko, nekoliko ptičjo glavo, v športni obleki in v mehki usnjeni vetrovki. Nedaleč od njega se je vnemamo naslanjal na zid Januš Kotowicz, eleganten kot vedno, nekoliko blaziran, ali pa se je vsaj delal takega, v brezhibno zlikanih sivih fl anelastih hlačah in v dolgem, ohlapnem suknjiču.
»Hudirja, da res!« je zamrmral Felek, potem ko se je razgledal po kleti. »Nič se ni tu spremenilo. Samo s temi dimenzijami ni nekaj v redu. Vse je manjše. Servus, Jurek!«
Szretter je dvignil glavo.
»Zakasnila sta se!«
Govoril je mirno in jasno, z rahlim prizvokom vzvišenosti. Tako je govoril s prijatelji vselej, kadar jim je hotel dati čutiti .razdaljo med seboj in njimi.
Alek je zardel. A Felek, ki si je Jurijevo voditeljstvo manj jemal k srcu, je samo skomignil.
»Tako? Menda ne dosti.«
Jurek Szretter je uprl vanj pogled svojih ozko in globoko vsajenih oči.
»Zdi se mi, da nisem nič rekel: dosti ali ne dosti. Kratko in malo, zakasnila sta se. To zadostuje.«
Januš Kotowicz ni niti skušal skriti ironičnega nasmeška. Potegnil je iz flanelastih hlač zlato cigaretnico in si prižgal cigareto.
»Lahko bi ponudil, svinja!« se je oglasil Felek.
Kotovvicz je ponudil cigaretnico.
»Prosim...«
Alek je. tudi vzel. Martin ni kadil. Jurek Szretter je odklonil.
»Nova pridobitev?« je Felek ogledoval dozo za cigarete.
»Ti je všeč?«
»Prefina za moj okus.«
»Ti se pa spoznaš!«
»Sedite,« ju je prekinil Szretter. »In opominjam vas. da to ni niti tovariški sestanek niti krčma.«
»Škoda!« je zamrmral Januš, a tako potiho, da ga is slišal samo Felek, ki je stal najbliže.
.Molče so posedli po kamnih.
»Prekleta reč, kako je trdo!« se je skremžil Felek in se nagnil k Janušu. »Pazi, da ti ne bo rit ozebla...«
Martin s svojim shujšanim, bledim obrazom, pa v kratkem in ponošenem suknjiču je bil videti, kakor da je zmrzel. Nervozno si je mel roke. Nekaj časa je trajala tišina. Ti zidovi, ta polmrak, poln gibljivih senc po stenah in po stropu, ti kamni, pokriti z rahlo plesnijo — koliko je bilo v tem spominov!
»Jurek, ali se spominjaš Visokega Sokola?«
Szretter, ki je ravno nfekoč imel ta vzdevek, je namrščil obrvi