Štev. 7.	F	Ljubljani,	v	soboto, 10. januarja 1042-XX	!Leto	VI	l
Itkljočo« poobia«^roka ra oflal«vaB)e (talltsntkrga to tujega f Uredolitto Ib ipnvn iopttarjeva b, Ljubljana. | Concesslonarta bscIusIt« pet la pabblicttA di proveoienza ttalian. Utorsi Union« Pubbliatt Itoliana & A. Milana	|	Beda/ion«	Amministrezlone:	|opiUr|eva	k>	Lnbiana.	=	ed	estera:	Union«	fubbliciU	Ualiana	S.	tu	Milana
Poštnina platana v gotovini
II bollettino no. 586:
Nuovo magnifico sucoeso nel porto di Alessandria
II Quartier generale delle forze armato co-munica:
Ncll’azione svolta da niezzi d’assalto delta R. Manna nel porto d’Alessandria, annunciata dal bolletino di ieri, e risultato per ulteriori e precise •iccertamenti che, oltre alla »Valiant« fu danneg-gista anche una seconda nave da battaglia del tipo »Barham«.
In Cirenaica i ripetuti concentramenti d’artl-
Šlieria contro le nostre posizioni nel Bettore di ollum.
Velivoli italiani e tedeschi hanno efficace-mente hombardato accampamenti e mitragliato ltuclei in marcia nella regione di Agedabia. In nu-merosi scontri con la caccia germanica, sei appa-recchi avversari sono stati distrutti. Un nostro aereo da ricognizione, attaccato nel cielo di Ben-gasi da una lormazione di cinque »Hurrieane« ne ha anbattuti ilue ed 6 rientrato crivellato di pro-lettili. recando a bordo 1’uffieiale osservatore ucci-so c ^re dei oomponenti l’equipaggio feriti.
Nostre artiglcrie contraeree hanno colpito un bombardi ere nemico che 6 preči pitalo nei pressi di SoIIiim. Altro appareccliio del tipo »Vickers Wel!ington« raggiunto dallo aggiustato tiro di una nostra silurante, e caduto in pezzi nel mare di Tripoli. Nonostante il inaltempo imperversante nel Mediterraneo. I’arma aerea ha rinnovato gli attacehi suH’isola di Malta.
Uradno vojno poročilo it. 586:
lov veličasten pomorski uspeh v Aleksandriji
Uradno vojne poročilo t. 586. pravi:
Pri napadu, ki so ga izvedle napadalne ladje kr. mornarice v pristanišču Aleksandrija — kakor je bilo to javljeno v včerajšnjem vojnem poročilu — je bilo po poznejših tornih ugotovitvah dognano, da je bila poleg bojne ladje vrste »Va-liant« poškodovana še druga bojna ladja vrste »Barham«.
hinoTOo zbiranje topništva v Cirenajki proti našim postojankam na odseku pri S o 11 u m u.
Italijanska in nemška letala so uspešno bombardirala in obsipala z ognjem iz strojnic oddelke na pohodu v pokrajini pri A g e d a b i j i.
Med mnogimi spopadi z nemškimi lovci je bilo sestreljenih šest angleških letal.
Eno naše ogledniško letalo, ki je bilo nad Bengazijem napadeno po skupini petih letal vrste »Hurrieane«, je sestrelilo dve letali in se je vrni-
I.®*frerešvtano s kroglami ter je pripeljalo ogled-ranjene *n**ta mrtvega in tri člane posadke
i«stiale„^0f-,,e*Vsko ‘»Pništvo je zadelo en an-F b«mbn,k ki je treščil na tla blizu Sol-1 u m a. Drugo letalo vrste »Vickers We!Iingtonc, ki je bilo zadeto po strel n našega torpednega letala, se je razletelo in padlo v kosih v morje pri T r i n o 1 i s u.
Vkljub slabemu vremenu nad Sredozemskim morjem je letalstvo ponovilo napade na otok Malto.
Nov japonski napad na ameriške postojanke pri Manilli
Hude naravne ovire za prodiranje — Položaj na Malajskem polotoku Java — sedež angleško-ameriškega vrhovnega poveljstva za Tiho morje
Tokio, 10. jan. s. Japonske sile na Filipinih so zajele s splošnim napadom na polotok Batang pri Manilli. Prva črta amerikanskega odpora je že prebita. 31. severnoameriška divizija razpolaga še z nekaj tisoč možmi in utrjenimi postojankami, v katerih je mogoče vzdržati daljše obleganje. Toda japonski pritisk je vedno močnejši. Narava 6ama pa je nakopičila veliko ovir, zlasti je mnogo močvirij, razen tega pa ni nobenih mostov čez struge številnih hudournikov. Japonske pomorske sile so zaprle pot ameriškim parnikom, ki so bili pred polotokom, odkar se je začel japonski napad na Filipine.
Manilla, 10. jan. e. Japonske vojaške oblasti na Filipinih so odredile, da mora vsakdo, ki »i je ob času japonskega napada na mesto in v splošni zmedi, ki je tedaj zavladala, prilastil kak tuj predmet im lastnino, takoj vrniti na svoje mesto, sicer mu grozi težka kazen.
Tokio, 10. jan. s. Japonska poročevalska agencija Domei podaja pregled sedanjih vojnih operacij, ki'jih izvajajo japonske oborožene sile, in poudarja, da znajo Japonci odstraniti v svojem zagonu sleherno oviro, ki se pokaže v bojih na Malaji. Medtem pa se Britanci umikajo in jih na umiku stalno preganja japonsko letalstvo. Uradno poročilo pravi, da so japonske čete že 20 milj vzhodno od Tajonga Malina Podrobnosti z bojišča povedo, da se Angleži umikajo v neredu s severnega in z južnega dela Selanga in da pri tem še naprej rušijo vse mostove in ceste pri poskusu, da bi zavrli japonsko napredovanje. Agencija dalje javlja, da so na odseku pri Trolaku japonske sile prizadejale Angležem težke izgube. 300 ljudi je obležalo mrtvih, okrog 20 pa jib je padlo v roke Japoncev. Razen tega so Japonci zajeli tudi 68 topov, 50 lažjih oklepnih vozil in 400 motornih vozil vseh vret. Zavoljo tega poskušajo oblastniki v Sin gapooreju, želeč pripraviti javnost še na hujše urarce, razložiti možnost, da se bo vrhovno poveljstvo preselilo v Holandsko Indijo.
Na Filipinih so japonske sile nadaljevale s svojimi napadi na ostanke ameriških sil na polotoku Batang. Japonska letala so znova bombardirala utrdbe na otoku Corregidor. Ta napad je trajal predvčerajšnjim štiri ure. Najvažnejša novica zadnjih dni pa je vest, da je bila potopljena ameriška letalonosilka »Langleys« (11 000 ton), katero je potopila neka japonska podmornica jugozahodno od otoka Johnson. Ta letalonosilka je bila edina ameriška vojna enota, ki se je po čudežnem naključju znala izmuzniti nesreči ob začetku vojne, ko so japonska letala napadala na morju pred Davasom.
Bangkog. 10. jan. s. General Wavell je izbral Javo za sedež zavezniškega vrhovnega poveljstva in to ne brez razloga. Java ni ne le najrodovit-nejši, temveč tudi najprimernejši izmed olokov v Holandski Indiji za dolgo obrambo, ker ima tudi ameriško pomorsko in letalsko oporišče. Bivši puščavski Napoleon ne upošteva pri tem dejstva, da je izmed 41 javanskih ognjenikov 28 še živih in hoče z Jave organizirati skrajno obrambo Singa-pooreja ter si zagotoviti prostorček na varnem, seveda samo tako dolgo, dokler mu bodo pustili Japonci.
Tokio, 10. jan. s. Japonsko vrhovno poveljstvo poroča, da so jaiponski oddelki vzdolž zahodnega obrežja Malaje še naprej stiskali nasprotnika ter
Novi boji nemšk h armad na severnem in srednjem de!u ruske fronte
Hitlerjev glavni stan. 10. januarja: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo:
ws*a ?re.dnJem ™ severnem odseku vzhodnega Eni Iai° obrambni boji naprej. Pri tem so priprave z združenim topniškim ognjem razbite mnogo zagrizenih sovjetskih napadov pa je bilo zavrnjenih. Bojna strmoglavska letala ter skupine lovskih letal so podpirala obrambne boje armade.
Vzhodno bojiiče, 10. jan. s. Kljub mrazu, ki ovira letalske stroje, m kljub snegu po letališčih je letalstvo italijanskega ekspedicijskega zbora nedavno odneslo nekaj novih, nadvse krasnih zmag.
Italijanski lovci so se v zadnjih decembrskih dneh spoprijeli z ogromnimi sovjetskimi letalskimi silami, ki so jih Rusi zbrali na odseku, kjer se borijo naše čete. Zbili so devet letal vrste »Ra-ta« in en bombnik.
V	teh dneh sta protiletalska obramba in topništvo pehotne divizije spravila na tla še pet le-talf šesto in sedmo letalo je verjetno zadela ista U®rda.
i' Torej je bilo v treh dneh sestreljenih 15 sov-ji\tskih letal, verjetno pa sta bili uničeni ie 2, naši oddelki pa so v istem času izgubili le eno samo letalo.
Berlin. 10. januarja, s. Včeraj je nemško topništvo močno obstreljevalo važne vojaške naprave v Leningradu. V vojaških krogih pravijo, da je bilo zadetih več tovarn težke industrije, železniške Postaje in koristne naprave za vojno gospodarstvo. , Helsinki. 10. jan. s. Dnevno poročilo o bor-ij, v na bojišču pri Syvajerviju pravi, da se nada-si11®10 spopadi na istih krajih, ki so bili navedeni
Včerajšnjem poročilu. c.icn~t0Xle*' imajo hude izgube in vsi njihovi po-v ’ a bi prodirali naprej, so ostali brez uspeha.
IHn «3» 8amem kraJu so Sovletl Pustili ™ 5°" KBrPiHT„mrtvih m 1 tank Na bojišču v Vzhodni
sknSnii ”afla^aio sovjetske čete z veliko silo in naše {r,e- A sovjetski poskusi so J_ a^,2dhllani- Na bojišču je obležalo 500 mrtvih Polptr^i n°u 'e bilo mnogo pehotnega orožja, iataf lP Ju !),1° ujetih lepo število sovjetskih vo-
•	Protiletalska obramba je sestrelila 1 so-
vražnega lovca na odseku Syvajervi in drugega pri Onegi. Pri Syvajerviju je prišlo do zračne borbe med dvema finskima in štirimi sovjetskimi lovci. En sovjetski lovec je bil sestreljen. Nad karelijsko ožino so finski lovci prestregli tri sovjetske lovce in jih vse spravili na zemljo.
Uresničenje veličastnega oborožitvenega programa, ki ga je oznanil predsednik Roosevelt, bo zadelo na neskončne težave, zakaj ameriški industriji že zdaj primanjkuje raznih surovin, ker je izgubila razna dobavna središča na Tihem morju. Iz pokrajin v Tihem morju prihaja namreč 90 odst. vsega gumija, 70 odst. cinka in drugega blaga, pripominjajo v Berlinu z ozirom na govor predsednika Roosevelta.
V	navzočnosti japonskega cesarja so v Tokiju imeli vojaško parado, pri kateri je sodelovalo 20.000 vojakov, 150 oklepnih vozil in po nekaterih poročilih 1000, po drugih pa 5000 letal.
Nemški poslanik v Argentini, von Hermann, je včeraj popoldne obiskal argentinskega zunanjega ministra Guinazua, da se jioslovi od njega, preden bo odpotoval v Berlin, da poroča nemški vladi.
Prihod ameriških oddelkov v Anglijo, za katerih točno nalogo zdaj še ne vedo, je vzbudil ogromno razlag in domnev v angleški javnosti. Nekateri vzporejajo ta prihod s prihodom ameriške vojske v Evropo leta 1917., drugi kujejo fantastične načrte za vdor na evropsko celino, tretji pa celo pravijo, da so te čete namenjene za obrambo Irske, če bi jo države Osi napadle. V resnici pa skušajo z vsemi silami Irsko pripraviti do tega. da bi prelomila svojo nevtralnost ter dala An gležem in Amerikancem na razpolago svoja pomorska oporišča, tako poroča Švedski list >Dagens Nyheter«. (Stefani.)
44 nemških diplomatov j« na povratku iz raznih ameriških držav domov v Nemčiio dosoelo v Havano.
povzročili nove izgube njegovim motoriziranim četam. Zasedli so nekaj postojank severno od Tro-laka Oddelki letalstva so včeraj popoldne napadli pristanišče Molmei v Birmi ter zadeli neko veliko in štiri srednje ladje. Bombardirali so tudi prista niške naprave.
Manilla, 10. jan. 8. Poveljnik japonskih oddelkov na Filipinih je izdal opozorilo, da se morajo podaniki sovražnih držav takoj priglasiti japonskim oblastem, ki jih bodo internirale Posebno je poudaril, da je internacija angleških in ameriških podanikov ukrep ki je zlasti dragocen zaradi varnosti teh državljanov samih Kdor se do 15. januar ja ne bo priglasil, bo deležen splošnega postopka, kakor velja za peto kolono.
Šanghaj. 10 jan. 8. Poročajo, da je zaradi ojačenih japonskih napadov vlada Holandske Indije prosila avstralsko vlado, naj ji pošlje letala za pa-trolno službo nad vojaškimi postojankami. Holandsko letalstvo tega samo ne zmore.
Tokio, 10. jan. s. Zastopnik informacijskega urada pri japonski vladi je z zaničevanjem zanikal govorice, ki jih ameriška propaganda širi o tem, da bi bile japonske oblasti na Filipinih začele z zatiralno gonjo proti tamošnjemu belemu
Vojne izgube v decembru 1941
Rim, 10. jan. s. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil sporoča:
Izgube v mesecu decembru 1941 in izgube, ki niso naštete v prejšnjih seznamih, a so do dne 31. decembra dospela zanje polrdila, znašajo: v vojski in milici v Severni Afriki: padlih 618, ranjenih 529, pogrešanih 620;
na ruskem bojišču (trelji seznam): padlih 237, ranjenih 643, pogrešanih 54;
grško-albansko in albansko-jugoslovansko bojišče: padlih in umrlih zaradi dobljenih ran 388, ranjenih 407;
doma (zaradi bombardiranja) umrlih 9. Letalstvo: padlih 79, ranjenih 48, pogrešanih 33.
Mornarica: padlih 133, ranjenih 55, pogrešanih .1151.
Prometni minister v Miinchenu
Berlin, 10. jan. s. Italijanski prometni minister Host-Venturi je včeraj popoldne obiskal razne ustanove v nemški prestolnici, zvečer pa je odpotoval v MUnchen. Spremlja ga nemški minister za pošte dr. Ohnesorge.
Angleške izjave o političnem položaju v Indiji
Rim, 10. jan. s. Angleški minister za Indijo je v poslanski zbornici dejal o političnem položaju v Indiji, da je vzel na znanje resolucije, ki so jih konec decembra sprejele poglavitne indijske politične stranke in tudi različne izjave političnih prvakov glede tega. Zal mu je, da ni v teh resolucijah dobil zadovoljivega odgovora na zadnji oklic, ki ga je Indiji dal podkralj za sodelovanje vseh spričo skupne nevarnosti. Minister Amery je dalje dejal, da proučuje načrt za tako imenovano »komisijo dobre volje«, ki naj bi šla v Indijo razpravljat z zastopniki indijskega javnega mnenja o načinih in sredstvih za izboljšanje položaja v državi. Za zdaj ne vidi možnosti, da bi bilo odposlanstvo moglo doseči koristne uspehe. Tudi se mu ne zdi, da bi bilo možno takoj zdaj obnoviti izvolitev vlade v tistih indijskih pokrajinah, kjer je redno izvajanje ustave zastalo.
Železniški požari v Španiji
Madrid, 10. jan. s. Poročajo nove podrobnosti
o	železniški nesreči v. predoru pri Selani, kjer je zgorel cel vlak. Domnevajo, da je iz enega voza pri vlaku, ki je bil naložen s sladkorjem, molel drog, ki se je zadel ob žico električne napeljave z visoko napetostjo. Zaradi tega se je vnel ta voz. ogenj se je pa naglo razširil na ves vlak. Uničenih je bilo 15 vagonov. Železniški uslužbenci in pomožni oddelki ter gasilci niso mogli proti ognju v predoru nič. Ker je požar poškodoval tudi progo, so pretrgane vse železniške zveze v severni Španiji.
Drugi požar je izbruhnil na postaji Fernan-dez v pokrajini Cordoba, kjer se je vnel vlak, natovorjen s slamo, če ne bi bilo železniško osebje takoj pogumno poseglo, bi bil ogenj uničil postajna poslopja in obsežna skladišča.
Pogodbe med Sovjeti ter umišljeno jugoslovansko in grško vlado
Rim, 10. jan. s. Iz Kujbiševa poročajo, da je sovjetska vlada podpisala z umišljeno grško in jugoslovansko vlado pogodbo za čas po sedanji vojni. Ustanovljeni sta bili grško-sovjetska in jugoslovansko-sovjetska mešana komisija, ki naj dosežeta politično in vojaško sodelovanje. Severnoameriški tisk piše, da sta ti pogodbi podobni onima, kakor sta jih sklenili 1. 1940. Poljska in češkoslovaška. Vse, kar sklepajo in podpisujejo te umišljene vlade, nima nobenega pomena, značilno je le privoljevanje teh vlad v angleško in ameriško politiko, ki je Evropo prodala boljševizmu. Zanimivo bi bilo vedeti, kakšno stopnjo in kakšno oblast priznava Stalin grškemu in jugoslovanskemu kralju v velikem evropskem sovjetu, ki ata ga Eden in Stalin ustanovila med pogajanji v Moskvi.
Naročajte Slovenski dom!
in domačemu prebivalstvu. Dejal je, da vsi državljani nevojskujočih se držav uživajo brez razlike vere ali plemena kar najpopolnejšo svobodo in se lahko brez omejitev brigajo za svoje posle. Podobna svoboda je dovoljena tudi državljanom sovražnih držav, če kažejo namen, da hočejo sodelovati z japonskimi oblastmi pri njihovem novem političnem programu.
Vladar na obisku v bolniškem vlaku za vzhodno bojišče
Rim, 10. jan. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je včeraj obiskal prvi bolniški vlak, ki je namenjen na vzhodno bojišče. Vladarja je pri obisku spremljal predsednik italijanske zveze malteških vitezov ter ravnatelj bolnišnice kneza Piemontskega.
Vesti 10. januarja
Hiller je vrhovnemu poveljniku vojske v severni Afriki generalu Basticu ter načelniku štaba te vojske generalu Gambaru dal novo odlikovanje in sicer železni križ I. razreda. Odlikovanje je generaloma izročil nekje na afriškem bojišču genral Rommel.
Švedski državni dolg je znašal konec decembra 6 milijard 148 miljonov kron.
Posebno francosko sodišče v Rouenu je obsodilo na 06em let ječe neko učiteljico in 6icer zaradi komunistične propagande.
Komunsko poslaništvo v Rimu sporoča, da naj 6e vsi romunski državljani v Italiji /glasijo na poslaništvu v Rimu zaradi ureditve svoje vojaščine. Kdor bi upravičeno ne mogel priti sam, naj pošlje vse potrebne vojaške listine. Predsednik portugalske vlade Salazar je včeraj imel dolg posvet s portugalskim poslanikom iz Londona ter poslanikom iz Madrida. Poslanika sta poročala tudi na seji vlade, toda o vsebini njunih poročil kar najstrožje molče. Španski izvoz je od januarja do septembra lani znašal 756 milijonov pezet, predlanskim pa v enakem času 601 milijon pezet Zato je padel izvoz živeža, narasla je pa prodaja surovin v tujino.
Bolgarski kralj je v?era| sprejel italijanskega poslanika v Sofiji in imel z njim dolg ter prisrčen pogovor.
Bivši meksikanski predsednik Cardenas se bo v
kratkem sešel s poveljnikom ameriške tihomorske obale v San Diegu, da se bosta posvetovala glede obrambe meksikanske obale, ker ji preti nevarnost od japonskih podmornic. Ker je bil bivši ameriški poslanik v Moskvi La-wrence Steinhardt določen za poslanika v Ankari, je zavladala v Turčiji zmedenost in skrb. Turki so prepričani, da so to posledice Ede-novih razgovorov v Moskvi. V Turčiji menijo, da so razpravljali o Dardanelah in Bosjjoru, ki bi jih sovjetska Rusija utegnila sedaj zahtevati za sebe.
Brazilija bo ostala na stališču vzajemnosti z Združenimi državami v smislu načel o vseameri-škem sodelovanju, razglašenih na konferencah
v	Panami, in Havani. Vztrajala pa bo tudi pri tem, da hoče ohraniti lastne moralne in tvar-ne koristi, je dejal brazilski zunanji minister Osvaldo Aranha.
Portugalska je poslala spet 200 inož na Kapverdsko otočje, med njimi novega guvernerja majorja Sequeira.
Angleško vojaško sodišče je obsodilo na smrt bivšega iraškega ministrskega predsednika Ra-Šida Alija Kailanija.
Madžarska vlada spoštuje pravoslavno vero in šolski pouk v srbskem jeziku, je dejal pravoslavni škof v Bački. Ciril, ko je povabil vse pravoslavce, naj sodeluipio z madžarskimi oblastmi pri obnovitvi Bačke.
Če bi ae dobro oskrbljena in pogumna vojska enkrat izkrrala na ameriški celini, bi bilo zanjo kaj lahko uničiti vse pred sabo. Domnevati, da v Združene države ni mogoče vdreti, je prav tako neumno, kakor je bilo neumno misliti, da Maginotjeva črta ni osvojljiva, sodi tokijski list »Japan Times«.
Silovit požar je nastal iz neznanih razlogov včeraj in uničil polovico japonskega zunanjega ministrstva v Tokiu. Pogorel je obveščevalni oddelek ter arhiv za trgovske zadeve. Perujska vlada, pravi radijsko poročilo iz Caracasa odklanja vsak posredovalni poskus za pomiritev z Ekvadorjem, e katerim se je sprla zaradi nedavnih obmeinih spopadov. Peru ni prvi volji vrniti ozemlja, ki ga je v borbah ob ekvadorski meji zasedla.
Pri zadnjih uspešnih bojih španpske »Sinje divizije« na vzhodnem bojišču je padel Vicente Gaceo. dolgoletna urednik li6ta »Arriba«. Vi-cento Gaceo je bil 6tar sodelavec ustanovitelja falange, Joseja Antonija Primo de Rivera. Quipo de Liano, španski general in bivši vojaški poveljnik ter guverner Andaluzije. 6e je po dveletnem bivanju v Rimu vrnil 6p*t domov v Barcelono. Ne vedo še, kakšne posle mu bodo poverili.
Ameriško voino ministrstvo prevzema občinsko vodstvo v Newyorku
Lizbona, 10. jan. s. Iz Washingtona poročajo, da je ameriško vojno ministrstvo delno prevzeto posle župana v Newyorku kot načelnika civilne obrambe. Podpredsednik republike Wallacc je gle* de tega dejal, da bodo zdaj vzporedili vse dele državne obrambe, ker se hočejo v bodoče izogniti različnim sporom glede pristojnosti.
itran 2.
Velik proces o vojni blagajni 13 milijonov
Poročnik Volčič pred malim senatom-— Soobtožena jo njegova žena Olga
Ljubljana, 10. jan.
Velika razpravna dvorana št. 79 na okrožnem sodišču. Mulo občinstva. Posluje mali senat, ki mu predseduje s. o. s. g. Ivan Brelih in sta sosodnika gg. Ivan Kralj in Vinko Štrukelj. Mali senat je včeraj začel razpravljati o veliki tatvini vojne blagajne bivše jugoslovanske vojske. V blagajni je bilo 13,500.000 din. Proces je /e včeraj podal zanimivo sliko, kako so se v Novem mestu in v Ljubljani razvijali dogodki, ki so iih mnogi izrabili, da so si prilaščevali milijone in milijone. V Ljubljani je sedaj to prvi proces.
Na zatožno klop je prišel bivši aktivni poročnik Osloja Vokič. mlad mož pri 35 letih, doma iz Prijedora. ki je bil kot adjutant dodeljen poveljniku bivšega^ ljubljanskega vojnega okrožja, polkovniku Ljubomiru Zivannviču. Poveljstvo tega okrožja se je bilo že pred veliko nočjo preselilo v Novo mesto. Ostoja Vokič je sedaj <>d državnega tožilstva obtožen, da si je na veliki petek lani 11. aprila prisvojil 13.500.000 din iz voine blagajne bivše dravske divizije. Obložen le sedaj zločina tatvine državnega denarja.
Poleg njega je bila na zatožni klopi njegova žena, 25-Ietna Olga Vokičeva roj. Korošec, bivša uradnica Poštne hranilnice.
Ob aretaciji so jima zaplenili vsega znesek 1,302.728 din. Olga Vokičeva je kmalu po poroki, ki je bila v torek po veliki noči pred pravoslavnim protoni, kupila od stavbenika Angela Baltelina lepo vilo,»Meta«, ležečo ob Vodnikovi cesti v Zgornji Šiški za čedno vsoto din
1200.000. Obtožnica ji tudi očita, da je kupila v Iacnu od posestnika Albina Novaka travniško parcelo za 105.330 din. Ta očitek obtoženka zavrača in trdi. da je parcelo kupila njena mati za 20.000 din, kakor stoji v kupni pogodbi. Računi. na katere so sklicuje državni pravnik, pa drugače govore, namreč tako, da je Novak dobil na račun najprej 5000 din in pozneje še din
10.000.
Nad 3 ure trajajoči zagovor Vokičev
Razprava se je pričela ob 9 dopoldne. Obtoženec je čedno opravljen in se opira na dve berglji. Je živčno bolan. Sam pravi, da poleg tega boleha še na tbc. Predsednik mu je dovolil, da se je sedeč zagovarjal. Njega zasliševanje je trajalo dobre tri ure in je bilo dostikrat prav zanimivo in dramatično. Obtoženec je v živih besedah in v vseh podrobnostih opisoval. kako je prišel v Novem mestu do denar ja Predsednik je pričel zasliševanje z vprašanjem: »Obtoženec Vokičl Se čutite krivega?« Vokič krepko: »Gospodine predsedniče! Ne čutim se krivega N Obtoženec govori drugače prav gladko slovenski. In začel je obtoženec na dolgo opisovati, kako so se razvijali dogodki na veliki petek, 11. aprila. Ta dan so zahtevali pri vojnem okrožju oficirji, podoficirji in drugi plače.
Prvi smučarji niso zamudili ugodne prilike
rIo.	Ljubljana,	10.	januarja.
Komaj je sneg za silo pobelil hrib in dol, že
•	«tr> btroci, ki imajo doma smučke, sani ali kakšno drugo zimsko športno pripravo, niso imeli več obstanka v topli kuhinji. Snega je padlo že toliko, da smučke že kar dobro drče. Enako tudi sanke.
Komaj 10 centimetrov snega je bilo, pa smo že kar na ulicah zagledali prve smučarčke. Pa ne mislite, da so šli na Golovec ali Rožnik. Še na tivolski travnik se jim ni dalo. Kar po ulicah so jo rezali in sopihali, kot bi nosili težko breme. Več se jih je zbralo na klančkih za Ljubljanico in tam so razkazovali svoje umetnije. Eni so obnavljali že lanskoletno znanje, drugi 60 pa žele letos začeli s pikami. To je bilo dobrih nasvetov I Smučarjem so s« pridružili še sankači in tako je bil na kratkem klančku velik direndaj. Eden pa je stal na straži, če bi morebiti prišel stražnik in da ne bi imeli sitnosti »z oblastjo«, ker so vedeli, d« je smučanje in sankanje po mestu prepovedano. »Alarmi Stražnik gre, stražnik grel« so vpili in vsak jo je ubral, kamor so ga nesle noge. Nekateri pa so le počakali, kaj bo, ko bo prišel. Pa se ni stražnik zmenil za vnete športnike, pot ge je vodila drugam. Nevarnost je minila. Spet se je živžav nadaljeval.
Bolj »moški« smučarji jo pa mahajo kar na »turo« na tivolski travnik. Tudi tam je vse živo kakor v mravljišču. Še hujši »turisti« se pa povzpno na Golovec in Rožnik. Toda ti dve postojanki sta 1« za izurjene. Teko vsi uživajo: eni na mestnih ulicah, položnih klančkih v mestu in gozdnih poteh prijaznega Rožnika in »visokega« Golovca. Za vsakega je nekaj. Jutri pa bo prvi smučarski praznik letos, ko bodo vsi, ki imajo dilce, pohiteli vsaj na Podutik, če že ne na Bloke, Polževo ali v ribniško dolino. Veliko sreče in zabave jim želimo, pa pazijo naj, da se bodo celi vrnili domov.
Bivša divizija je izplačevala tudi graničarje. Neki general je okoli 6 zjutraj objavil, da so nem ske čete. že na Hrvaškem, da ni več mogoča nadaljna borba, da je vojska v Novem mestu °bkpljena. Vsaka borba je nekoristna in zato je oficirje pozval, da naj vojakom kratko sporoče: »Nai gredo domov!« Pred orožniško postajo je bilo zbranih mnogo oficirjev. Blagajnik bivše divizije, poročnik Oblak, je prinesel do 20 milijonov dinarjev. Ta je njemu za vojno okrožje izplačal 200.000 din. Ko je prejel denar, so ravno priletela nemška letala, ki so bombardirala Novo mesto. Njega in polkovnika Zivanoviča je šofer Batistič nato odpeljal proti Metliki kakih 10 km v gozd. Nato sta se s šoferjem vrnila. Opazil je, da gimnazija gori, da poka municija in da povsod vlada panična zmešnjava.
V neredu je hotel rešiti denar
Na orožniški postaji je videl velik nered. Videl je vreče denarja. Denar je ležal po tleh in po mizah. Hotel je rešiti vreče in zaboj denarja. Neki orožniški kapetan mu je dejal: »Kaj hočete z denarjem?« Odvrnil sem mu: »Hočem ga rešitil« Kapitan: »Požurite sc! Nemci so že tu!« Odpeljal se je nato z avtom proti Žužemberku po glavni cesti. Šofer Batistič, ki je trgovec s kožami v Stražišču pri Kranju in ki je imel svoj avto. je vozil po glavni cesti. S seboj sta vzela tudi bolnega poveljnika, polkovnika Zivanoviča. Predsednik: »Ali ste povedali polkovniku o denarju?« Vokič: »Da. Dejal sem: Denar sem dobil. Prosim vas, gospod polkovnik, da ga prevzamete in vzamete na sebe odgovornost!« Predsednik: »In kaj je storil polkovnik?« Vokič: »Molčal je!« Polkovnik je sedel med vrečami denarja. Šofer Batistič mu je omenil, da bi bilo najbolje, ko bi denar prepeljali na njegov dom v Stražišče.
V Ljubljani so si delili plen
Prispeli so_ v Ljubljano. V mestu, tako pra-
vi	obtoženec, je vladala izredna tišina. Tu in tam je slišal kako pokanje. Imel je vtis, da bodo pričeli tudi Ljubljano bombardirati. V smeri proti Zalogu sem opazil velik požar. Z Batističem sva odšla na moje stanovanje na Stolbi št. 8. Tja sta spravila denar. Batistič je vzel tri milijone dinarjev, rekoč: »Vzamem 3 milijone. Jih bom čuval in vrnil pozneje Jugoslaviji.« Pozneje mu je še Batistič dejal: »Niste več oficir!« Vedno je bil odločpn, da reši denar. Bil je drugače zelo utrujen. Pozneje je svoje sedanji ženi. takratni zaročenki povedal, da je prinesel milijone. Ona ie pomagala denar prelagati iz vreč. Ker sc je bal. da bo Ljubljana tudi bombardirana, se ie 7. milijoni odpeljal z avtom v Št. Vid. od tam v Vikerčc, kjer ga je skril v neko samotno hišo. Pa tudi tu ni bil varen. Zato ga je odnesel na Šmarno goro in ga spravil pri gostilničarju.
Druga obtoženka Olga Vokičeva je priznala, da je vedela za denar in da je pomagala denar prelagati in prenašati. Z obtoženccm ie bila zaročena. Mož ji je povedal, da je denar odnesel na Šmarno goro. Bilo pa mu je žal, ker je Ljubljana ostala mirna. Sodnik: »Ali je vam povedal, kaj bo napravil z denarjem?« Obtoženka: »Treba bo, je dejal, denar kako realizirati, da se reši vrednost denarja, ker drugače vse propade.« Poročila sta se 15. aprila po Veliki noči. V načrtu sta imela zidati hišo in sla nakupila stavbni material.
Včerajšnja razprava ie bilo ob 13.30 končana in se je danes ob 9 nadaljevala. Dopoldne so bile zaslišane mnoge priče. Sodba bo izrečena danes.
R. Heuberger: »Ples v operi«
Ljubljana, 9. januarja.
Danos zvečer smo bili priča premieri, za naše kulturno, življenje zelo nepomembnemu delu — opereti 11. Ileubergerja: Ples v operi, ki so ga izkopali iz starih arhivov, a bi bilo bolje pustiti ga tam, kjer je do sedaj počivalo, ko imamo vendar mnogo primernejšega gradiva te vrste izbirati v domači in tudi v tuji literaturi. Dandanes ni več čas za izvedbo takih »cukrastih« del, ki so poleg tega še plod ne preveč posrečenega epi^onstva.
Gospodu režiserju Frelihu se je čuditi, da je dal vsaj toliko dinamike v vso stvar, ki bi sicer vplivala porazno. Muzikalno pa je vestno naštudiral g. dirigent Žebre orkester, ki ni ravno najbolj obremenjen v tem delur in soliste, ki so v bistvu tu vsi igralci.
Igralsko je bila vsa desetorica na precej isti ravni, medtem ko so s pevske plati ustvarili vidnejše like g. Sladoljev. gdč. Polajnarjeva in ga. PoHčeva.
Za kolikor tolikšen uspeh večera gre; da še enkrat povem, hvala izključno le izvajajočim, ki so se, kar se vidi, morali zelo potruditi, da so vsaj delno zabrisali velike pomanjkljivosti dela. Občinstvo se je tega tudi za-
Kovice iz Države
Goriški nadškof zn zgraditev nov? cerkve v Gorici. Goriški nadškof Margotti je izdal na svojo duhovščino in vernike proglas, v katerem jih poziva, naj bi prispevali za zgraditev nove cerkve v čast Matere božje zmage in miru. Cerkev bi stala ob poti na Sveto goro v višini železniške postaje Gorica-Svcta gora. V proglasu pruvi dalje, da je zdaj zbranih že okrog 8000 lir, ki pa čakajo v hranilnici na to, da se bodo z novimi prispevki pomnožile na visoko vsoto, da bo mogoče začeti z gradbenimi deli. Kraj, koder bi nova cerkev stala, je dosti obljuden. Zn zgled je postavil nadškof Padovo in Milan, kjer so verniki postavili nove velike in krasne cerkve. — Vsi naj s svojimi prispevki pomagajo pri tej plemeniti akciji s prošnjo, da bi Mati božja izprosila domovini zmago in končni mir in izpolnitev vseh pravičnih in zaželenih ciljev.
Posvetovanje o ribištvu na Jadranu. Na sedežu fašistične organizacijo v Trstu je bil predvčerajšnjim posvet o ureditvi ribarjenja na Jadranu in o razdelitvi rib in ribjih izdelkov po krajih ob Zgornjem Jadranu. Na posvetu so sodelovali nadzornik stranke Suppici, prefekt Tamburini, predsednik zavoda zu ribištvo Ricci, zvezni tajniki iz Trsta, Reke, Benetk, Pole, Rovinja in Ferrare. Na posvetu so odobrili nekatere predloge, ki se ribarjenja in razdeljevanja rib tičejo, zdaj pa bodo ti predlogi izročeni v odobritev nadrejenim instancam.
Po 20 letih našla svojega sina. Nenavadno presenečenje je doživela Marijo Lazzara iz Rima, ko je po 20 letih spet videla svojega sina, za katerega ji je bilo prej rečeno, da je žc mrtev. Marija je kot dekle rodila nezakonskega otrokn, pa je morala zaradi tega zapustiti rodni dom in prijeti za delo, da ie mogla otroka preživeti. Dolga leta je bila kuharica, toda zaradi hude stiske je oddala v okolici Torina svojega otroka dobrim ljudem v rejo. Sama pa je šla v Rim in se tam pozneje poročila z delavcem Lazzaro. Tedaj pa je izginila tudi sleherna sled za sinom. Mati ga je iskala, pa so jii njegovi redniki povedali, da je fant odšel drugam, na statističnem uradu pa je izvedela,_ da je fant pod tem imenom umrl. Toda ta čas je fant rastel in povsod iskal svojo mater.
J rišel je tudi V Rim, dobil delo in stanoval nekaj korakov stran od hiše, v kateri je bivala mati. Toda nenaklonjena usoda je hotela, da matere ki hib temu ni našel. Pa čeprav je bil fant vpoklican v vojake, je še vedno vztrajno iskal 6vojo mater. Pred nekaj dnevi pa jo je našel. Veselje obeh je bilo neizmerno, ko sta se po tako dolgem obojestranskem iskanju vendarle našla.
Otrok padel pod tovorni avtomobil, pa ostal nepoškodovan. V Modeni se je primerila nenavadna nesreča, pa brez hudih posledic —
5 letni deček Giorgio Pacchioni se je izvil iz rok svoje vzgojiteljice in stekel po cesti. Prav tedaj pa je privozil tovorni avtomobil, šofer je zaslutil nesrečo in naglo zavrl, toda avtomobil se ni ustavil. Zadel je dečka in ga pahnil podse. Ko je šofer pogledal pod avtomobil, je od veselja zavriskal, ker je zagledal dečka popolnoma zdravega in celega. Srečno naključje je hotelo, da je sunek dečka porinil na sredo pod voz in so kolesa zdrdrala levo in desno mimo njega.
V	Milnnu je sloviti režiser Ezio Cellin?, ena najbolj znanih osebnosti iz italijanskega gledališkega sveta. Tako vešč je bil v svoji režijski umetnosti, da so ga večkrat povabili v Južno Ameriko, kjer je vodil mnogo umetniških glasbenih prireditev zlasti v gledališču Colonu v Buenos Airesu. Bil je dolgo vrsto let upravnik torinskega gledališča in se je izkazal strokovnjaka, ki ga je močno cenila vsa kritika.
50 let aluminijske industrije. Znana italijanska družba za izdelovanje in predelovanje aluminija, ki je bila 1. 1888. ustanovljena v Švici, pozneje pa premeščena v Italijo, je proslavila nedavno 50 letnico svojega pionirskega dela za uveljavljenje te poldrage kovine, ki se da zaradi svoje lahkosti tako koristno uporabljati tako v industriji praktičnih predmetov, kakor tudi v vojni industriji. Družba je imela svojo prvo tovarno v Portu Margheri, kjer so pridobili 1. 1928. 6000 ton aluminija. Ko pa je začelo avtarkično gospodarstvo napredovati in so mu oblasti dajale vso podporo in pobudo, pa se je proizvodnja te družbe za mnogokrat podvojila in je danes dosegla žo visoke številke. Družba je sprva izdelovala le aluminij iz boksita, pozneje pa je povečala svoje obrate in naredila tudi tovarne, ki predelujejo aluminij in iz njega izdelujejo razne uporabljive predmete, posebno pa kuhinjsko posodo. Proizvodnja je tako velika, da pokrije vse domače potrebe, obenem pa preostaja tudi precej blaga za izvoz v tujino. Italijanski časopisi po-
vedalo, zato jim je izrekalo mnogo priznanja
v	obliki ploskanja in s šopki. Drugič pa bi bilo želeti srečnejše roke pri izbiri programa.
udarjajo ob tej priliki, da je aluminij tipično italijanska kovina, ki nosi na sebi pečat italijanske iznadljivosti in podjetnosti in si je svoje odlično mesto med lahkimi kovinami pridobila prav s svojimi drznimi poskusi in tveganji.
Zastrupljanje z ogljikom. Sestri Jožefa in Renata Gazzoli ter Jožefin sinček Ivan so si v tesno sobico zaradi mraza prinesli pečico in jo naložili z ogljem. Potem so legli spat. Ker pa je oglje le počasi tlelo, se je začel tvoriti ogljikov plin, sobica pa ni imela nobenega zračenja. Vse tri je kmalu začelo omamljati in dušiti, vendar se je ena od sester še toliko zavedela, da je planila proti vratom, jih odprla in poklicala na pomoč. Bližnji soslanovalci so poklicali reševalce, ki so vse tri prepeljali v bolnišnico. Tam so ugotovili, da je pri vseh nastopilo zastrupljeuje, vendar pa njihovo stanje še ni brezupno.
Ureditev albanskih cest. Skozi Albanijo vodita v glavnem dve podolžni cesti in ena prečna. Prva podolžna cesta teče ob morju, druga pa ob vzhodni albanski meji. Obe ti dve cesti imata zvezo z obrežnimi cestami ob vzhodnem Jadranu in s cestami, ki vodijo skozi Črno goro v Srbijo. Povprečna cesta pa vežo Drač s Tirano in Ohridskim jezerom in se drži trase, katero so že Rimljani naredili. Saj se je ta prečna cesta poprej imenovala Via Egnatia. Ko bodo albanske meje končnoveljavno potrjene, bodo zgradili še nove ceste. ki bodo povezale med seboj sedanje glavne cestne žile, posebno pa bodo povezali z osredjem države Korčo, Podgradec, Janino in Kosovo.
V treh vrstah..
Danes je stalo živo srebro v Ljubljani spet nekaj malega več kakor —5 stopinj. Sneg je tudi čez noč naletaval, vendar le pomalem.
Desno nogo si je zlomil delavec R. Dovšek iz Ljubljane.
Ko je padel na cesti, se je precej hudo potolkel po glavi mehanik Novšak iz- Ljubljane.
V Wolfovi ulici je padla zasebnica Kokova in si pri padcu zlomila nogo.
Danes pred tednom dni so prišli v St. Vid nad Ljubljano prvi optanti iz Ljubljane. Pozdravil jih je okrožni vodja Kuss iz Kranja. Oskrbo teh priseljencev, kakor tudi tistih, ki bodo Sc sledili, je prevzel narodnosocialislični urad.
Na vsakega Litijčana pade po 45 pf. Toliko so zbrali za zimsko pomoč v tem kraju. Se bolj pa se je postavil Kranj, ko na vsakega meščana pade kar 65 pfenigov. Tudi pri zbiranju smuči in toplega perila se je Gorenjska postavila, tako poročajo nemški listi. '
Bled, Kranj in Radovljico je spet obiskal no-
vi	gauleiter za Južno Koroško dr. Rainer. Iz omenjenih krajev je odšel še v druge gorenjske kraje, kjer se je posebno zanimal za organizacijske zadeve.
V Celovcu je zelo veliko radijskih aparatov. Na 100 gospodinjstev jih pride kar 67.7. To je zelo veliko, če pomislimo, da znaša povprečje v Nemčiji 63.4.
V Prevaljah je ženska skupina domovinske zveze priredila božičnico. Peli so pesmi in otroci so bili obdarovani.
Iz Trbovelj so do zdaj odpeljali že dva velika tovorna avtomobila oblek in toplega perila na osrednje zbirališče.
3. t. m. je bila v Rogaški Slatini prva civilna poroka. Dva dni kasneje je bila prav tam druga poroka.
V Dravogradu je bil ustanovljen pevski zbor in pa diletantski oder, ki si bo ge prav po»«i>n» prizadeval osvežiti stare šege in navade. Dravo-grajčanke so za vzhodno bojišče napletle tudi mnogo slamnatih copat.
Na Spodnjem Štajerskem so bile ž.e mnoge kmetijske zadruge preurejene na nemški način. V ‘28 krajih že poslujejo nemške rajfajznovke. Pri tej reorganizaciji so sodelovale tudi viničarske in blagovne zadruge.
15 vagonov daril s Štajerskega je bilo že odposlanih na vzhodno bojišče, kakor kaže pa jih bodo še nabrali za kakšnih 23 vagonov. Spodnja Štajerska je dozdaj oddala 8 vagonov obleke in kožuhovine.
V ptujskem okraju je dozdaj 29 krajevnih skupin domovinske zveze. V istem okraju je bilo prirejenih tudi več vzgojnih tečajev. Izšolanih je bilo 120 delovodij, prirejenih je bilo 42 večjih in 172 manjših zborovanj, na katerih je bilo nad 100 tisoč poslušalcev. Pregledanih jo bilo nad 200 obratov. Med brambovci je organiziranih nad 19 tisoč mož, ki so razdeljeni v 55 oddelkov.
Veliko posodo kropa je polila nase 6 letna Marija Šega iz Tinj na Štajerskem. Otrok je bil brez nadzorstva in nesreča je bila tu.
Otvoritev razstave Zorana Mušiča. Od jutri,
11.	januarja, dalje bo v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti odprta razstava akad. slikarja Zorana Mušiča. Mušič je do sedaj prirejal samostojne razstave v Belgradu in Zagrebu z izredno lepim uspehom. Zaradi tega in pa ker je Mušič razstavljal doslej v Ljubljani v večjih skupinah le po par del, obeta biti razstava pri Obersnelu posebno zanimiva.
^I^Earl Derr Biggers
31
MIA
1H1LA
)
»Osemnajst minut,« je ponovil Chan. »Miss Dixon, miss Julija in mr. Bradshavv se radoste v penečih se valovih in se sem pa tja sprehajajo po obrežju, kjer preganja mr. Ballou svoj čas do večerje. V zadnjih desetih minutah od tega časa je korakal mr. Ballou okrog, toda nihče ne ve kje...«
»Lahko vam povem,« ga je prekinil Ballou, »Šel sem v tole sobo. Strežaj vum to lahko potrdi. Prišel sera sem, da bi pokadil cigareto, ki sem si jo pustil od njega dati...«
»Ali je bil pri vas, ko	ste	kadili?«
»Ne, to ne. Prižgal mi	jo	je in potem odšel.	Ko	je prišel
nazaj, sem še vedno sedel na točno istem stolu...«
»Vi bi me radi na to posebej opozorili, ali ne?« se je nasmehnil Chan.
»Presneto mi je vseeno, če 6i to zapomnite ali ne.«	■
Charlie je potegnil robec iz žepa in si otrl pot s čela. Tropska noč je postajala vedno bolj moreča.
»Zdaj bi se pa obrnil na štiri gospode, katerih alibi je bil tako neusmiljeno uničen. Vem, kje ste se dve minuti čez osem nahajali, toda kasneje...«
»Pustite me, da začnem jaz,« je rekel Tarneverro. »Vi ste videli, da sem šel k ostajjma	dvema gospodoma	v hotelskem
preddurju, s katerima sem	bil	že prej govoril. To	sta	moja dva
prijatelja iz Avstralije. Ostali smo še nekaj minut na svojih mestih, nakar sem jaz predlagal, da pojdimo na teraso, odkoder je lep razgled na palmov rt. Tako smo se torej vsedli tja in klepetali. Ko sem slednjič pogledal na uro, je bilo točno pol devetih. Jaz sem jima oznanil čas in povedal, da moram žalibog proč. Vfli trije smo Sli ven, jaz sem stekel še navzgor, da bi
vzel svoje pokrivalo, in ko sem šel v preddurje, sem vas slučajno našel pred vrati.«
Charlie ga je pazljivo pogledal. »Ali bosta mogla vaša stara prijatelja potrditi to izpoved?«
»Ne vidim nobenega razloga, zakaj tega ne bi storila. Vi veste, da je to resnica...«
Chan se je nasmehnil. »Čestitam vam, mr. Tarneverro.«
»Sam sebi čestitam, gospod komisar. Spomnili se boste, da sem vam rekel, da imam še neko drugo drevo.«
»Mr. Jaynes?« je prosil Chan.
Jaynes je naredil slabotno kretnjo. »Nimam nobenega alibija,« je rekel resignirano. »Med temi osemnajstimi minutami sem se sam sprehajal po obrežju. Zaradi mene si lahko mislite, kar hočete. Preko navedenega pa nisem nikoli prišel.«
»Mr. Van Horn — vi ste prišli sem dol,« je rekel Charlie filmskemu igralcu.
»Da, žalibog,« je odgovoril Van Horn. »Prvikrat se je zgodilo v mojem dolgem in poštenem življenju, da sem prišel v družbo pred določenim časom. To bo zame življenjski nauk, lahko vara zatrdim.«
»Bilo je, kolikor vem, četrt na devet, ko vam je Jessop odprl?«
»Približno. Sporočil mi je, da so vsi gostje, kolikor jih je že prišlo, 6podaj na obali. Stopil sem ven na travnik in zagledal luč v nekem poslopju na desni strani. Jessop mi je razložil, da je to utica in jaz sem se usmeril naravnost proti njej. 1 Rad bi videl to uto. Ko sem pa zaslišal glasove z obrežja, sem se usmeril tja in se vsedel k Ititi Ballou — toda to že vse veste.« j Chan je prikimal. »Zdaj ostane kot zadnji še mr. Martino.«
i	Režiser je nagubančil čelo in rekel: »Enako kot Huntley in mr. Jaynes tudi jaz nimam več nobenega alibija. Vi ste moj alibi prav tako ovrgli, kakor ste ovrgli svojo osem in dve minutno teorijo.« Otrl si je čelo z robcem, ki ga je potegnil iz .stranskega žepa svojega suknjiča. »Potem ko je Jaynes prišel
na obrežje, sem sedel na klopi v hotelskem vrtu zraven vode. Namesto tega bi si pač nujno moral poiskati alibi. Vsaj tako se mi zdi. Toda jaz nisem tako prebrisan kot mr. Tarneverro.« Strupeno je pri tem pogledal vedeževalca. »Jaz sem čisto enostavno in sam sedel tam, ker se mi je vse prizorišče zdelo zanimanja vredno. Želel sem si, da bi kaj takega mogel dobiti na film: krvavo rdeče, z zvezdami posuto nebo, rumene lučke vzdolž obale in končno črni velikan Diamond Head. še najrajši bi naredil barvni film. Čas sem si tratil s tem, da sem iskal primerno zgodbo k temu okviru, saj veste, da se na pisatelje človek skoraj ne more zanesti. Končno sem pogledal na uro. Bilo je pet minut pred pol deveto m potem eem šel v svojo sobo, da bi sc nekoliko olepšal. Ko sem spet prišel dol, sem vas dobil s Tarneverrom in slišal, da je bila Shelah Fane umorjen^.«
Charlie je pozorno opazoval režiserja, ko ga je Tarneve.-ro nenadoma odrinil in zaklical: »To je sramoten madež na vaš">m čelu, Martino.«	•
Presenečen je Martino z roko potipal svoj obraz in opazil kri na svojih prstih.	,
»Za božjo voljo,« je rekel, »to je pa preneumno...«
»Boljše bo, če izročite svoj robec komisarju Chanu, prav isti robec, ki ste ga pravkar vtaknili v žep.«
»Kakšen robec?« Martino je začel brskati po žepih in potem res našel tisto, s čimer si je bil pravkar prej obrisal čelo. »Ah, tole tu!«
»Prosim, jaz bi ga vzel,« je rekel Chan. Razprostrl je beli svileni robec na mizo, potegnil svoje povečevalno steklo in za-{cl preiskovati površino. Potem je s prstom pokazal na sredino robca in pogledal navzgor.
»Važna stvar, mr. Martino,« je pripomnil. »Tu v tkivu tega robca sem zasledil nekaj drobnih steklenih drobcev. Kako bi mi to razložili?«
Lep koncert ljubljanske komorne dvojice: rektorja A. Trosta in profesorja J.šlaisa
Ljubljana, 10. januarja.
Snoči je imela veliko filharmonična dvorana domala spet praznično lice: odlična igralca, prav zanimiv spored in polna dvorana. To je v sedanjem	težkem	času nedvomno dober
znak. Kako	pa človeku	dobro de, ko v	dvorani
spet in spet zagleda obraze, ki so mu le površno znani	(po	večini	tako s ceste!),	a o katerih dobro	ve,	da iira	življenje nudi	le malo
prilike, da bi se pobavili z glasbo; vendur pa jih znova in znova žene notranja sila (druge nagibe 6i je težko misliti!) k poglobljeni glasbeni umetnosti, k enemu virov lepote, resnice in dobrine.
Kako posebno pa je človeku všeč, ko je priča, da med takimi vnetimi ljubitelji glasbe mladina ni v manjšini, ta zvesta in hvaležna >podpornica< sten v koncertnih dvoranah.
O sporedu velja omeniti, da sta hotela z izborom igralca poudariti njegov diduktični pomen, saj gre za skladbe, ki med njimi ni ne časovne ne slogovne zveze: Beethoven — Franck — Respighi, vsak s svojo sonato v treh ali štirih stavkih. A ravno v takem sporedu sta mojstra lahko pokazala, da zajemata s polni-
mi prgišči tako iz starih kakor iz novih studencev. Od klasične, umerjene in odmerjene oblike Beethovnove pa do Franckove novejše, bolj
subjektivne glasbene zgradbe je 6icer na zunaj samo »časoven skok«, a ta skok zahteva okretnega vživljanja in nedvomno dosti znanja.
Z glasbenimi umetninami je cesto tako kot z večnimi resnicami, najbolje jih dojemaš in izraziš s primero, s prispodabljanjem. Ne moreš se naveličati ljubke igrivosti Beethovnovega ronda na primer, ki ti pričara pred oči srečno, brezskrbno rajanje netelesnih bitij. V allcgru pa iskrivo prepletanje in stalno vračanje s preprostimi sredstvi zgrajenih motivov.
Kako vse drugače spet Cesar Franck! Skoraj vsak svoj souatni stavek začenja z odprtim, nekako vprašujočim akordom, kakor bi se v skladanju ravnal po pravilih španske inter-punkcije. Potom pa se s tenkočutno roko dotakne barv in išče, išče brez miru. Imaš vtis, da išče vedno nove intervale, da na svoji barv-nici išče novo barvo za silno Čustvo, ki ga navdaja. Vse njegovo delo preveva močno subjektiven dojem, ki je ravno v modernem času prišel do tako velikega razmaha.
Besedo o obeh mojstrih: rektor Anton Trost je naš veliki klavirski mojster. To bi bila poceni pohvala, če bi se človek ne prepričal, kako sveta mu je skladba na stojalu in kako lepo jo recitirajo njegovi prsti. Tu pa tam bi se na tem koncertu zdelo, da ga solistična žila sili v večji poudarek. A to se samo zdi saj
je pravi vzrok v tem, da se verno drži slogovne zgradbe skladbe.
Profesor Jau šlais stopa čedalje vidneje iz akademskega zatišja. Tako je prav! Njegovega lepega znanja naj ne bodo deležni samo njegovi učenci. A tudi zanj bo prav. Na pogostejših koncertih se mu bo gotovo še bolj okrepilo osebno podajanje, ki bo s tem bolj sproščeno in doseglo večji obseg.
Občinstvo je bilo hvaležno: mojstroma ie toplo ploskalo in jima podarilo več šopkov. Na koncu sta še dodala Dvofukovo sonatino (če se ne motimo, 2. stavek), ki je ljubko zaključila bogati večer.
Muze ne počivajo
Ljubljana, januarja.
Pojav, ki je za čas, v katerem živimo, zelo značilen, ki pa je tudi razveseljiv, je izredno veliko zanimanje občinstva za razne javne prireditve. Ne moremo sicer reči, da so na primer prav vsi javni koncerti in predstave razprodani, toda po večini so in more prireditelj dandanes skoraj že računati s polnim uspehom. Treba je le pogledati dolge vrste obiskovalcev, recimo pred blagajno opere in drame, kako potrpežljivo čakajo na vstopnic« in moramo reči, da zlepa nismo doživeli tako velikega zanimanja. Minili so zaenkrat časi, ko so naši gledališki blagajniki obupavali nad praznimi blagajnami, ne, dandanes so 6koTaj vse gledališke predstave že v naprej razprodane.
Zanimivo pa je, da ne vlada tako zanimanje samo za osrednje gledališče, temveč tudi za razna mala in tudi potujoča ter gostujoča gledališča, priznati pa je treba tudi, da je njihov spored v večini primerov posrečen. Isto velja tudi za koncertne prireditve, pa naj bodo te resnega umetniškega ali bolj poljudnega značaja. Da, tudi za kinematografske predstave vlada sedaj mnogo večje zanimanje, kakor kdaj koli prej. Temu pojavu je več vzrokov. Glavni je pač ta, da iščejo ljudje utehe v stiski vojnega časa v umetnosti in v dostojnem razvedrilu, drugič pa je tudi pomagalo to, da letošnji predpust ne poznamo hrupnih veselic. Saj bi bilo res nenaravno, da bi Ljubljana veseljačila, medtem ko mnogo evropskih mest trepeta za obstoj in življenje v strahu pred letalskimi in topovskimi napadi.
Korist od tega razpoloženja prebivalstva ima tore) naša umetnost in naši umetniki v resnici niso bili še nikoli deležni tako soglasnega priznanja kakor prav sedaj. Za Ljubljano torej vsekakor ne velja izrek: »Inter arma silent musae« (med žvenketanjem orožja počivajo modrice umetnosti).
ni I0cfs i;|,
•ovmG ibui olkfl
&
Pri največjih poštnih uradih Kraljevine si lahko brezplačno ogledate katalog poštnih vrednotic, ki jih za kolekcije prodaja filatelistični urad Uprave Pošte in Telegrafa. Omenjeni uradi sprejemajo naročila za nakup znamk in katalogov. Cena katalogu je L. 4’-, če ga naročite neposredno pri filatelističnem uradu v Rimu. Za pošiljatev priložite L. 1.10 za Kraljevino in kolonije ter L. 2.75 za inozemstvo.
S Hrvaškega
Zadnjo nedeljo je bil poglavnik na Slemenu, kjer je bil v živahnem razgovoru z nekaterimi smučarji. Pozdravil ga je tudi športni minister Zebič, ki je prisostvoval smučarskim tekmam za državno prvenstvo.
Vzpostavljen je bil ponovno promet na progi Caprag—Topusko—Toplice. Tako javlja ravnateljstvo hrvaških državnih železnic.
Posebni hrvaški protižidovski zavod prosi te dni vse imetnike judovskih knjig, pa čeprav so pisane v katerem koli jeziku, naj jih oddajo temu državnemu zavodu. Zbirka ima namen ugotoviti vso judovsko literaturo, ki je bila kdaj koli na Hrvaškem v rabi.
V zagrebškem radiu je imel važno gospodarsko predavanje te dni minister za gospodarsko politiko nezavisne hrvaške države. Med drugim je predavatelj tudi dejal: Ni majhen napor za vlado, ki hoče vse narodno gospodarsko življenje postaviti na novo podlago. V novem letu bo dolžnost hrvaškega gospodarja, počevši od kmeta pa do obrtnika in veleobrtnika, čim več delati in čim bolj hraniti in čim več pridelati. Treba bo poskrbeti tudi za to, da ne bo v hrvaški državi, ki ima 6 in pol milijona prebivalcev, prišlo čez dva milijona imovine letno v nič, kakor je bilo to do-zdaj v navadi.
Za člane hrvaške akademije znanosti in umetnosti so bili imenovani tile: dr. K. Babič, Lj. Babič, dr. M. Budak, VI. Dukat, dr. A. Gavazzi, dr. M.^ Oračanin, dr. LJ. Hauptman, H. Kreševljako-vič, dr. V. KriŠovič, dr. M. Lanovič, dr. E. Lovrič, dr. Z. Markovič, VI. Nazor,. M. Pilar, dr. M. Rešetar, dr. M. Šantek, dr. B. Širola in dr. A. Šercer. I menovani so bili na poglavnikovo odredbo.
Za novega rektorja Višje pedagoške šole je bil na poglavnikovo odredbo imenovan dr. Gustav SamšaloviS, ki je bil dozdaj le redni profesor istega zavoda.
3000 kun za hrvaško zimsko pomoč je dal tudi opolnomočeni španski poslanik v Zagrebu.
Dela pri zagrebški džamiji, ki bo spadala med najlepše zagrebške stavbe, gredo hitro od rok.
Veliko razstavo, ki ima naslov »Borba udru-ženo Evrope« in je bila prirejena v Zagrebu, je te dni posetil 20.000. posetnik. Za nagrado je dobil nov radijski aparat.
Da bi zagrebški gledališki umetniki dobivali redno hrano, je poskrbelo eamo vodstvo gledališča ter je odprlo menzo hrvaškega narodnega gledališča.
V okvirju elektrifikacije Hrvaškega Zagorja
je te dni dobila elektriko Zlatar Bistrica. V kratkem času bo vse Zagorje dobilo električni tok, česar si prebivalci zelo žele.
Varaždinska javna kuhinja, ki je vsake zime odprta za pomoč revnim, bo izdajala dnevno tudi letos po 400 kosil.
Ustaška mladina iz Bjelovara je te dni izvedla v varaždinskem narodnem gledališču znano Drži-čevo komedijo »Dundo Maroje«.
Namesto zdravilnih praškov je vzela strup zagrebška hišna posestnica Vondračhova, vendar so jo zdravniki rešili.
V začetku tega tedna je v Zagrebu mraz toliko popustil, da so morali vsa drsališča zapreti, pa tudi na Slemenu je začel kopneti sneg.
Po nemškem zgledu je zdaj tudi brvaš-ko mi-nistretvo za narodno obrambo uvedlo javno zbiranje perila, nogavic, rokavic in volnenih oblačil, ki niso neobhodno potrebna. Vso zbirk.o bodo poslali na vzhodno bojišče. Darovalci dobijo posebna potrdila, ki jim pri novem nakupu nudijo marsikako ugodnost. Hrvateki tisk piše o uspehu nemške zbir-
Ljubljana
ke volnenih in krznenih oblačil in ga prikazuje kot izredno dejanje nemške narodne skupnosti, češ da je svojo dolžnost do vojakov na bojišču zgledno izpolnila.
Hrvatski službeni list je prinesel uredbo o ustanovitvi centrale za železo, po kateri bo sleherno pridobivanje železa državna gospodarska zadeva.
V zadnjih osmih mesecih je poglavnik dovolil 1 milijardo 434 milijonov 240 tisoč kun kreditov za javna dela.
Na Hrvatskem nameravajo zgraditi električno centralo, ki naj bi Slavonijo in Bosno oskrbovala 6 tokom.
Koledar
Danes, sobota 10. januarja: Agaton, p.
Nedelja, 11. januarja: Sv. Družina.
Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal oa sobote od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Gvido Debeljak, Tyrševa cesta 62, telefon 27—29.
Pošta Ljubljana 1 od 12. januarja 1942 spet rodno sprejema pakete, kar je bilo zarodi preureditve prostorov začasno ustavljeno. Dohod k paketnemu oddelku — sprejem in izdaja — je iz šelenburgove ulice.
Opozorilo. Vse telefonsko naročnike, ki še niso plačali telefonske naročnine za prvo četrtletje 1942, vljudno opozarjamo, da poteče rok plačila 15. januarja. Kdor do tega dne ne bo poravnal naročnine, nui bo 16. januarja telefon izključen in bo moral doplačati za ponovno vključitev še 38 lir. Pošta je poslala vsem naročnikom običajno položnice že v decembru. Glede eventualnih reklamacij se je treba obrniti pravočasno na telefonski oddelek telefon 43-07,
Risarski tečaj za mizarje. Trgovinsko-in-dustrijska zbornica priredi za mizarske mojstre in pomočnike risarski tečaj. Vršil se bo pod vodstvom strokovnega učitelja g. Josipa Tratnika ob nedeljah in praznikih dopoldne od 9 do 12 v prostorih Tehnične srednje šole v Ljubljani (vhod skozi dvorišče). Pričetek tečaja bo v nedeljo 18. januarja. Interesenti naj se prijavijo ob pričetku tečaja pri predavatelju v učilnici (pritličje, levo).
Pianist Anton Trost, rektor naše Glasbene akademije, bo sodeloval na prihodnjem simfoničnem koncertu Glasbene Matice in ponovno izvajal Škerjančev Koncert za klavir in orkester, kateremu delu je s svojo vzorno interpretacijo ter virtuoznostjo pripomogel meseca junija do rodornega uspeha. Poleg ponovitve tega Šker-ančevega dela sta na sporedu dve krstni izvedbi ' kerjancevih simfoničnih del, in sicer njegove Tretje simfonije ter Dramatične uverture. Vsa tri dela je naštudiral za letošnjo izvedbo dirigent Drago Mario Sijanec, ki spada med našo najvidnejše vodnike simfoničnih orkestrov. Ponedeljkov orkester bo sestavljen iz članov Orkestralnega društva Glasbene Matice in članov ljubljanske Zveze godbenikov. Simfonični koncert, na katerega opozarjamo vso našo glasbeno javnost in ki pomeni izreden dogodek, saj se bodo izvajala na njem dela enega glasbenega avtorja, bo v ponedeljek 12. t. m. v veliki unionski dvorani. Začetek točno ob četrt na 7 zvečer, konec pa ob tričetrt na 8. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
LJnhljansko gledališče
DRAMA:
Sobota, 10. jan., ob 17.30: Boter Andraž. Izven. Znižane cene.
Nedelja, 11. jan., ob 14: Peterčkove poslednje sanje. Izven. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Ob 17.30: Rokovnjači. Izven.
Ponedeljek, 12. jan.: zaprto.
OPERA:
Sobota, 10. januarja, ob 17: Prodana nevesta. Red A.
Nedelja, 11. jan., ob 15: Ples v Operi. Opereta. Izven.
Ponedeljek, 12. jan.: zaprto.
V soboto bodo peli za abonente reda A Smetanovo komično opero »Prodana nevesta« z Vida-lijevo v naslovni vlogi. Sočni folklorni motivi, ki jih je uporabil skladatelj z vsem mojstrstvom svojega tehničnega obvladanja kompozicije, dajejo delu značilnost. Poskočni plesni ritmi in lirični motivi se posrečeno prepletajo in dajejo delu uravnovešenost. V glavnih vlogah: Franci, Betetto, Banovec. Nadalje sodelujejo: Janko, Kogejeva, Pugelj, Golobova, Polajnarjeva, Jelnikar in Marenk. Dirigent: D. Žebre, režiser: C. Debevec, koreograf: inž. P. Golovin.
Za napredek govedoreje v Ljubljanski pokrajini
Ljubljana, 10. jan.
Že nekaj let som se naši živinorejci vneto trudijo, da bi dvignili stopnjo naše živinoreje, zlasti pa pri govedi, to tem bolj, ker imamo pri nas že dolgo uvedeno odlično sivo rjavo pasmo. Ta goveja pasma se odlično poda za naše kraje ter je pleinenitev po tej pasmi tudi
znatno zboljšala staro domačo sivo pasmo. Skrb za zboljšanje govedi pa je postala še bolj nujna v letu 1941, ko smo glene preskrbe z gove-
jim mesom in mlekom postali izključno navezani le nase.
Odlično dolnje za zboljšanje naše živinoreje Zveza selekcijskih organizacij v Ljubljani, ki uživa tudi umevanje in podporo Visokega komisariata.
S pomočjo Visokega komisariata je Zveza
lani dne 15. oktobra nakupila v Malles Venoti 11 plemenskih bikov. Ti biki so stari 8—12 mesecev, so lepe sivo rjave barve, krepke rasti in imajo lepe oblike. Povprečno je vsak bik veljal 7300 lir. Te uvožene bike so prejele živinorejske zadruge v Starem trgu, Velikih JLa-ščali, Dobrepoljah Strugah, Ribnici, Sodražici, Grosupljah, Stični in Radohovi vasi ter gospodarska šola v Mali Loki in kmetijska šola na Grmu. Te organizacije so k nakupu bikov same prispevale po 3000— 3500 lir.
Nedvomno je. da bodo te uvožene živali dale lep zarod, Njihovo poreklo je odlično in ti biki tudi pri naših rejcih odlično uspevajo. Vsekakor potrebuje naša dolenjska živina uvoza sveže krvi ter so naši živinorejci hvaležni vsem, ki so omogočili uvoz teh plemenskih živali.
Igor Zagrenjen:
105
Zavetje v pečevju
Pa pfttlej, ko pride junij! Po gorah kopni 6neg, zmerom bolj 6e krčijo zaplate, tudi zadnji, plazovi zgrme — in potem 6e tam po vrhovih razprostre i6ta otožnost kakor takole zamišljenega oktobra meseca, prav v začetku 6evda! Kalne vodd prihajajo z višav, niso pa več tako obilne kakor maja meseca. Samo prav visoko še v začetku meseca sem pa tja srečaš Marijin šolniček, 6podaj pa že vse disi po divjem česnu. Le tu pa tam te zmoti kakšna leha poznih šmarnic. Po poljih spodaj v ravnini pa tačas že zorijo žita. So-parica žehti nad njimi prigrevica kipi iznad njih kakor komaj, komaj viden dim.
Julij, julij, to je pa mesec žetve in vročine!
Žito je dozorelo, 6redi pšenice 6ta ee razmahnila v vsej krasoti plavica in mak. Pred sinjim, nikoli v letu ne tako hkra-tu neskončnim in bližnjim nebom se zlate polja. Težko klasje se nagiba.
Ta in oni ptič pnn za m<5čo.
V	razorih se skriva, kadar se pa le bolj razvname, takrat 6e kot kepa spusti. k nebu in potoži.
Zase potoži, za kmeta in za zčve v iz-; 6ušeni zemlji.
Včasih izprosi pohleven dežek, drugič
l~. spet napelje hudo uro z bliskom, gromom in točo.
Nikar ne hude ure, zapoje pollej, ko se v razoru spet vzdigne po nesreči zve* čer v zeleno, 6hlajeno nebo. Kaj tedaj pomaga? Njemu in cvetju na polju je lahko, oba nosita 6krbi le malo ča6a. Prčcej 60 drugi za njima, z istimi tožbami, prošnjami in vesliem.
Sicer pa, kaj bi 6e nanju izgovarjal!
Saj' m človek prav nič na boljšem!
Začne, pa mora nehati, preden utegne popraviti mimogrede zgrešeno!
Julij, julij, z vročimi dnevi in soparnimi nočnn!
Dan mineva za dnem. vroč, nemiren zunaj 6ijajen na nebu in na zemlji, pisati od neštetih barv, trepetajoč od prierevice šumen in mogočen.
Noči se vretd; te so temne, zvezda sveti pri zvezdi, druge svetle, polja 6e kopljejo v mesečini.
V	izbo tudi ponoči ni hladu.
Ranjenca se prekladata, ničkolikrat se sprašujeta, če že spita.
Vodnik je že skoraj zdrav, pa tudi Tonetu se naglo obrača na boljše.
Neki dan pa Barbka prvič pomaga očetu na noge. Oprezno ga podpira, če-
prav 6e brani, ko ga 6premlja po stopnicah z izbe v vežo m potem na vrt.
K skladovnici mu je bila že prej pristavila klop. Tja ga povede.
Od srca zajame 6apo. Zdaj smo pa vendarle že 6pet enkrat pod milim nebom! Hvala bodi Bogu!
Med temnim, od vročine zaspanim listjem 6e že svetijo prva, napol zrela jabolka.
Skoraj do večera 6edi tam. Tako lepo 6e mu zdi, da mu gre skoraj na jok. Kakor otrok se zdi sam 6ebi lahak, nobene prave teže niina.
Oh, 6eveda, tačas, ko je bilo pri hiši največdela, ta čas si ti moral jx)ležavati!
Dan za dnem ga poslej Barbka vodi na vrt, zmerom bolj razločno se brani njene pomoči, dokler nekoč tudi 6ama ne sprevidi, da je oče že zadosti pri močeh in da ga zanaprej ne bo treba več podpirati. Končno vstaja 6am, še preden pride Barbka na izbo; 6am se opravi in odhaja varno po stopnicah, resda še zmerom šibak in s šumotom v glavi — od ležanja je to, si govori sam, počasi bo že minulo. Sam drsa skozi vežo. 6am stopa po rosni travi, ko se še niti zdanilo ni prav.
Zmerom boli prihaja k sebi..
Končno pride tudi tisti dan, ko začne spet karati posle in takrat si pride Barbka na gotovo, no, zdaj so pa ata zares 6pet zdravil
Potem pa Vodnik od jutra do večera neumorno brklja okrog hiše, to mu ni prav in ono ne. Pomalem začenja zah.ijati tudi
j.m|«
med polja. V travi sede priganja ljudi, naj 6e vendar že pošteno obrneio, saj *ača6, ko je ležal, jih itak nihče ni podil, naj se pretegnejo!
Več ča6a kakor za očeta pa si Barbka ‘je za Toneta.
Idaj pa že cel6, saj si oče zna tako sam pomagati, Tone pa mora imeti človeka, nebogljen je kakor otrok!
V	kamri ležč misli ponoči nanj. Katera zvezda je najina, 6e vpraša. Pri tej misli 6e zasmeje 6'koraj na gla6 potem si pa naglo potegne odejo čez glavo. Kako je to lepo! Pa res, katera zvezda je pa najina,. Tone?
-vomaj se dobro zdani, je že pokoncu. Ata pojed6 kar v kiihmji, Tonetu pa Barbka nese kosilo na izbo
Močno ji udarja srček, ko prihaja bliže k vratom.
Tam vselej malo poetoji in posluša, če se je že zbudil.
PotI?i pa stopi noter.
»Tone!« zakliče s svojim srebrnim glaskom.
Včasih ee Tone potuhne, čeprav je že buden.
»Tone!« potem zakliče Barbka še bolj na g!as.
Zdaj se je pa zares zbudil!
»Barbka, dobro jutro ti voščim!« se ji oglasi.
Pa tudi čez dan prihaja ciganček zmerom gledat, če j« Tone še živ, če bi kaj rad, če 6e mu ni obrnilo na 6labše, če je Žejen, če bi 6e rad kaj pogovarjal, če mu
južini kaj spal, če
je dolgčas, če je po ji ima še kaj hruševe vod
Tone se popravlja, iz dneva v dan se da to razlocnejše spoznati. V bleda lica 6e mu spet vrača rdečica.
Vča6ih prihaja Barbka sama, včasih pa se za njo pokaže tudi široki Vodnikov obraz.
»Po vksi 6va prišla!« pravi, ko zapira vrata-
Neki dan pa tudi Tone prvič vstane.
Se se mu vrti v glavi, ko pa pride doli na vrt, je že vse dobro.- Zdaj pa že možu-jeta skupaj z Vodnikom tam pri skladovnici za nišo, na vrtu.
Pomalem se odpravljata tudi dalj od hiše, gledat, kaj počno ljudje.
Včasih kreneta h Rozmanu včanh 6e zasedita pri sosedu in 6i natakata jabolčnika. Kako hitro ti ne minejo ure ob mo-ževanju!
V	nedeljo se je Vodnik že zgodaj zjutraj odpravil v Glavnik. Pošto je dobil, posel, ki ga ne kaže odlagati. Samo Tomaža, hlapca, je zbudil v kamri pod stopnicami in mu naročil naj pove Tonetu m Barbki, kam je bil krenil, da si ne bi po nepotrebnem delala skrbi.
Pc južini 6ta 6e Barbka in Tone vprašala, kam bi šla. da bi popoldne bolj naglo minilo do istega časa, ko bodo ata spe: nazaj iz Glavnika.
mn
——■—n....  i	m
A doikoe Žalost in veselje*
Risal Jote Beranek srs; Besedilo priredil Mirko Javornik
nn
1!
£
7
n
VA
rs
/%
u
310.
»... Nekegg dne sem dobil uradno sporočilo, da je v Novem Yorku umrl naš daljni stric, neki Andrej Senčar, doma s Kranjskega in da je vsakemu najbližjemu sorodniku in njegovim otrokom volil po petdeset tisoč dolarjev. Torej meni in mojemu sinu tudi...«
311.
*... Bratranec s Hrvaškega, sila lakomen človek, je zdaj prišel spet k meni, da bi se pomenila o tej dediščini. On je bil sam. Nagovarjal me je, naj bi mu prepustil delež svojega sina, češ, da gre njemu kupčija slabo, jaz sem pa bogat in več denarja ne potrebujem ...«
.312.
.. Jaz nisem bil za to, ker sta bratranca spravila v stisko razuzdano življenje in zapravljivost. Dejal sem mu, da sinovega deleža dati ne smem, ker bi s tem prelomil oporoko, da mu pa rad kaj posodim. Oni pa je pri priči zapustil hišo in grdo preklinjal ter mi pretil...«
Timava - izredno čudo kraškega sveta
»Voda z devetimi izviri«, kakor jo imenuje že Virgii
Svojevrstno čudo kraškega 6veta je reka Timava, krašna ponikalnica, ki se šele 34 km daleč od svojega izliva v morje nad Trstom končnove-1 javno prikaže iz kraškega labirinta, po katerem teče 37 km dolgo pot Njena podzemska pot je še vsaj danes deloma skrivnost.
V	starodavnih rimskih časih je Timava veljala za 6veto reko ki so ji tudi uradno izkazovali če-ščenje. O tem priča tudi neko posvetilo, ki ga je dal napisati ob njeni -strugi v spomin na zmago nad Japodi rimski konzul G. Semprondus Tuditamu6 leta 129 pr. Kr. ,
Zlasti med tistim ljudstvom, ki je tedaj živelo na ozemlju, je bilo češčenje Timave zelo razširjeno in uveljavljeno. V zvezi s tem omenjajo majhno vasico Timav na visokem Krasu, kjer je tudi istoimenski izvir. V6aj tako se je imenoval še do pred kratkim, zdaj pa mu pravijo Fontanone. Pri izviru Celine na južnem pobočju alpskega predhribja so našli žrtvenih, na katerem 60 darovali Timavi. Zato tudi mislijo, da beseda Timava pomeni »besnečo reko«.
timski zgodovinar Liviij govori o nekem »lacus Timavi«, pri čemer cika na kraške požiralnike. Strabon pa nasprotno piše o nekem svetišču, imenovanem »to Timauon«, v bližini katerega je bil v tistih časih sveti gaj, pristanišče in sedem izvn-rov. Virgii 6e nekako izmika, da bi opijal kraške pojave v zvezi z reko Timavo, reko, ki jo smatrajo za enega naj6krivnostnejših narvnih piojavav, kajti ta voda, potem ko je obiskala številne globoke j>odzemske votline, spet j>rivre izjx»d odmevajoče gore v »devetih izvirih« na dan ter se izliva z močnim bučanjem v morje ali kakor piše Virgii:
».... pontem superare timavi
Linde per ora novem vasto cum murmutne
montis
m mare proruptum et pelago premit arva
sonati.«
Leta 1907 so geologi naredili tale
zanimiv poskus
Raztopili so litijevo sol in to raztopino zlili v Reko (tako se Timava imenuje v svojem gornjem teku) pri Škocjanu. Ugotovili so, da 6e Timavioe vode prelivajo jx> številnih podzemskih rovih in da vsa ta voda ne prihaja na dan samo v izvirku, ki1 se ga je prijelo ime Timava, pač pa še kot številni drugi kraški vrelci 22 km daleč okrog prave Timave. Dognali so tudi, da izvir sv. Ivana ob jadranski obali predstavlja konec nekega podzemskega odtoka Timave. Ugotovili pa so še neštete druge zveze med vodami na tem delu Krasa na
primer med jezeri na Doberdobu in Sabotinu ter številnimi studenci ob vznožju hribov,
»... kjer je živel jamski človek v boju z jamskim medvedom«
Zdaj je morda nekoliko bolj jasno, zakaj so 6e v starih časih toliko zanimali in tako občudovali »reko z sedmimi ali devetimi izviri«, tako veliko prijateljico jx»dzemlja. Znano je zdaj, da je jirvi izvir Timave jx>d goro, ki danes no6i ime Monte Catalano. Potem Timava teče nekaj ča6a jx> 6ončni dolini, po kateri so posejani številni gradovi, po takoimenovani dolini gornje Timave ter 6e nato veličastno spusti v Škocjansko jamo in se razbesni jx> njej preko mnogih slaj>ov. Voda buči, da odmeva od slikovitih jx>dzemskih 6ieu, ob katere meče luč, ki pošastno odseva po podzemskih hodnikih in votlinah, v katerih je, kakor piše Pietro Sticotti, pred davnimi časi živel jamski človek v stalnem boju z jamskim medvedom.
Pod zemljo pa se Timavi pridružijo še druge vode, ki jih je požrl kraški svet in jih potem vprav v tržaški okolici spet bruha na dan v obliki številnih izvirov, ki so 6e prerinili skozi kraški kamen. Omenili 6mo že izvir sv. Ivana, je pa še dosti drugih, med njimi tudi tisti v Barkolah v bližnji tržaški okolici. Pri Aurisini j>rav takšni vrelci zaalgajo z vodo tudi glavni tržaški vodovod.
V	srednjem toku Timave pri Škociianu, imamo priliko opazovati nadvse značilen kraški pojav. Tu so slovite škocjanske jjodzemske jame. Tudi te so nastale na enak način kot na primer velika Postojnska jama: tekoča voda je vdrla v kraško podzemlje, razjedla bolj ati manj odporen kamen ter v teku dolgih dob izdolbla hribino in ustvarila večje ali
manjše kraške jame. Škocjanske jame so kot ogromne kaverne, izkopane
220 do 420 m pod morsko gladino
ter dolge dva in pol kilometra. Človeška roka pa je v njih izpeljala celo mrežo steza in predorov, da 6i izletnik, ki pride vanj, lahko sam na lastne oči ogleda ta skrivnostni podzemski 6vet
Gornja Timava se po 37 km dolgi poti jx> hribovitem svetu izgubi v apnenčast kra6, predere v hlastajočih vrtincih izlizane skallne in skozi ozko žrelo zgrmi preko velikega naravnega jezu v večji za oko slikoviti in naravnost veličastni požiralnik, odlod f>a buči preko cele vrste manjših jam do »Mrtvega jezera«, kjer skozi naravno jDodzemsko cev in hodi nekaj časa bogve kakšno pot po kraških labirintih. Veliki požiralnik je globok lčOm, širok pa 300 m, in je ves ovit s 6tezami, ki drže čez številne mostičke, s katerih izletnik lahko gleda čudovite prizore, kakor podobe iz pravljičnega sveta.
To so jame, ki na več krajih ustvarjajo videz
prave bazilike z oltarji in preddvor jem, z blestečimi 6e gotskimi stolpiči stalaktitov, ki jim odgovarjajo beli kapniki 6 tal. Potem 60 tu številni oporniki, stebri, ki jih je v teku stoletij izklesal največji V6eh mojstrov, narava sama, med njimi p>a ostri loki vseh velikosti in oblik ter še tisoč drugih naravnih umetnin. Človeško oko gleda tu prizore pravljične lejiote. Jame, ki so jih izdolble vode Reke, oziroma Timave, ti razkazujejo v6o strahot-nost in divjost daleč pod zemljo skrite, m med kraške 6kaJine okovane narave. Kristalne tvorbe vseh vrst in barv, značilne tvorbe stebrišč, po sredi vsega tega rečna struga, vrezana v podzemski 6vet, podoben Dantejevemu peklu.
Voda, ki vre iz zemlje in potem spet izginja vanjo, se preceja in neslišno polzi preko apnenčevih tvorb. Grmeči slapovi kipe preko oblizanih skal, 6e penijo te butajo ob orjaške sklade in jih glodajo, skladajo in ubirajo glasove čudovite naravne simfonije kot bi pele večno hvalo Stvaritelju vse lepote na zemlji in jod njo...
Šop Beethovnovih las za 20.000 lir
Zdaj ga imajo v Ameriki, kamor ga je I. 1928 odnesel nekdo iz Pečuha
V	madžarskem mestu Pečuhu je imel do leta 1928 nek bogataš v svoji čudoviti zbirki vseh mogočih stvari tudi šop las, ki so krasili glavo slavnega skladatelja Beethovna. Zdaj pa pmročajo iz Budimpiešte, da je to zgodovinsko dragocenost njen novi lastnik pred kratkim prodal in zanjo dobil lej>o vsoto, ki bi v italijanskem denarju odgovarjala znesku 20.000 lir.
Točno je znano, kakšna je bila zgodovina tega Beethovnovega šopa las. Ko je veliki skladatelj umrl, mu j®
Schmidt odrezal nekaj las in sicer sti skladatelja Franza Hoelzija. Minilo je potem nekaj let, in tisti šop Beethovnovih las je
je njegov prijatelj Avgust ekni las in sicer v navzočno-
Kako na svetu gospodarijo z elektriko
21 odstotkov vsega premoga porabijo za pogon električnih generatorjev
Leta 1939 so na vsem svetu (brez Nemčije) proizvedli 520 milijard kilovatnih ur električnega toka. Od tega je odpadlo v omenjenem letu 34.6% na ameriške Združene države, 9.2% na Sovjetsko Rusijo, 7.5% na Veliko Britanijo, 7.3% na Jajjonsko, 5.5% na Kanado, 3.9% na Francijo in 3.4% na Italijo.
Če bi porazdelili proizvodeno električno energijo na vse prebivalstvo posameznih držav, bi prišlo jk> podatkih agencije »Central-europa« letno na vsakega človeka na Norve-
škem 3400 kilovatnih ur, v Švici 1700, na Švedskem 1440, v ameriških Združenih državah 1240 itd. itd.
56 odstotkov celotne električne energije proizvedejo s pomočjo premoga kot pogonskega sredstva. 39% z vodno silo, 3% s petrolejem m 2% s plinom kot gonilnim sredstvom. Za vso proizvodnjo električnega toka porabijo oz. so v letu 1941 porabili približno 250 milij. ton, kar odgovarja približno 21% celotne svetovne proizvodnje premoga.
.	(UJDO
postal izključno Hoelzijeva last. Tloelzi se ‘ J«? leta 1840 preseki v Pečuh in se tam za stalno nastanil. Dobil je bil namreč v tem madfttr-skem mestu službo organista pri tamkašnji katedrali.
Ob stoletnici Beethovnovega rojstva so priredili tudi v Pečuhu, prav tako kot jx> številnih drugih mestih, primerno sjjominsko svečanost. Izvajali so pri tej priliki v pečujski katedrali Beethovnove skladbe tako sijajno, da so od vseh strani letele samo pohvale. Hoelzi, ki je dirigiral, je bil tudi sam tako navdušen, da je podaril cerkvenemu zboru tiste Beethovnove lase, ki jih je dolgo let imel shranjene in jih je skrbne varoval. Ta jih je čuval kot svojo največjo svetinjo vse do leta 1916. Da bi bile boljše spravljene, je zbor vse svoje dragocenosti in sjjominske predmete dal v mestni muzej, med njimi tudi tisti šop las.
Leta 1928 pa je Beethovnove lase kupil nek tujec, velik ljubitelj takšnih spominskih dragocenosti, ter jih odnesel čez Atlantik v Ameriko. Potem so prišli še v številne druge roke, kajti ameriški glasbeniki so se tako rekoč kar trgali zanie. Vsak bi jih rad imel in se z njimi postavljal. Zdaj pravijo, da se je našel nov kupec, ki je baje pripravljen plačati za Beethovnove lase 20.000 lir Mož je namreč precej petičen in pri njem igra denar precej postransko vlogo.
»Bom jaz vzel stvar v roke, veste, in nam bo uspela, zadovoljni?«
Grofica je srkala limonado prav počasi naprej ter gledala v kozarec.
»Ali vam ni prav?« jo je vprašal bratranec, ki je zastonj čakal odgovora.
»Da, dobra je,« je zaspano odgovorila skozi nos. »Zaradi zob pijem počasi.«
*
Luiza in Franco sta sedela v travi na Loochu poleg pokopališča. Govorila sta o veliki, čudoviti materiji dobroti, jo primerjala z veliko in preprosto dobroto stričevo trr podčrtavala podobnosti in razlike. Nista povedala, katera teh dobrot se jima zdi v splošnem vzvišenejša, a iz njune sodbe so se lahko uganila različna nagnjenja.
Franco je l>olj cenil dobroto, ki je bila prepojena z vero v posmrtnost, Luiza pa je bila cenila ono drago. Bolelo ga j'? to skrivno nasprotje, vendar se je izogibal, dotakniti se ga, ker se je bal, da ne bi udaril na struno, ki bi dala premučen glas. Toda na čelo mu je legla senca in v nekem trenutku so mu ušle besede:
»Koliko nesreč, koliko grenkosti je prenesla tvoja mati, s kakšno vdanostjo, s kakšno močjo, s kakšnim miromI Misliš, da bi navadna naravna dobrota mogla prenesti to tako?«
»Ne vem,« je odgovorila Luiza. »Uboga mama je živela, se mi zdi, nekje v onostranskem svetu prej kakor v tem. Njeno srce je bilo vedno tam.«
Ni povedala cele misli, če bi bile vse dobre duše tega sveta po verski vdanosti podobne njeni materi, je mislila, bi kmalu imeli oblast na zemlji malopridneži in mogočneži. In glede j trpljenja, ki ga ne povzročajo ljudje, temveč same življenjske razmere človekove, bolj občudnje one, ki se z lastno močjo borijo proti njemu, kakor pa tiste, ki iščejo in dobijo pomoč pri Bitju, ki jim je poslalo trpljenje.
Vendar teh misli ni hotela povedati možu. Izrekla pa je upanje, da strica ne bodo zadele nikoli velike nesreče. Ali je mogoče, da bi Bog poslal trpljenje takemu človeku?
»Ne, ne, ne!« je vzkliknil Franco, ki bi si v drugačnem trenutku mogoče ne bil upal izzvati Boga tako.
Lahek veter je zavel od Boglia proti zalivu Muzaiu ter zazibal visoko listje orehov. Luizi se je zdelo, ko da je to šumenje v zvezi z zadnjimi Francovimi besedami: zdelo se ji je, ko da bi veter in visoka drevesa nekaj vedela o prihodnosti in šepetala med seboj o njej.
V. poglavje.
Skrivnost vetra in orehovja.
Marijina bolezen je trajala samo osem dni. Vendar so starši zapazili, ko je vstala, da se je bolj spremenila po telesu in duhu, kakor če bi os^m dni bilo osem mesecev. Njene oči so postale temnejše, dobile so poseben izraz resnosti in prezgodnje zrelosti. Govorila je jasnejše in gladkejše. Z ljudmi pa, ki ji niso ugajali, sploh ni govorila. Niti pozdravljala jih ni.
Franca je to bolj bolelo ko Luizo. Franco je hotel, da bi bila ljubezniva, Luiza pa se je bala, da bi jmstala neodkrito-srčna. Marija jt? ljubila mater ne toliko odkrito, pač pa strastno: skoraj ponosno in ljubosumno. Tudi očeta je imela zelo rada. Vendar se je videlo, da čuti razliko med njim in med seboj. Franco jo je strastno ljnbll: nepričakovano jo je zdaj pa zdaj zgrabil, jo stisnil k sebi ter jo skoraj dušil s poljubi. Ona je i tedaj nagnila glavo nazaj ter stegnila ročico proti očetovemu
obrazu. Gledala je t‘mno, kakor da bi ji bilo na njem nekaj tujega in zoprnega.
Večkrat je Franco jezno zakričal nanjo in Marija je zajokala, ga gledala skozi solze, ne da bi se premaknila, kakor zamaknjena, še vedno z izrazom človeka, ki nekaj razume. Videl je, da ima deklica rajši mater, in to mu je ugajalo. Zdelo mn je čisto pravilno in ni dvomil, da bo pozneje Marija tudi njega nežno ljubila.
Luizi pa je bilo zaradi ljubezni do moža zelo neprijetno, da kaže deklica do nje več naklonjenosti Vendar to čustvo ni bilo tako živo in odkritosrčno kakor plemenita Francova potrpežljivost. Luizi se je nazadnje zdelo, da ljubi Franco pri vsej svoji čustvenosti hčerko kot bitje, ki je ločeno od njega. Ona pa, ki ni kazala toliko zunanje nežnosti, je ljubila deklico kot bistven del same sebe. Zato se ji tudi ni zdelo krivično, da deklica njo bolj ljubi. Tudi je imela v mislih bodočo Marijo, kj je bila skoraj gotovo različna od one, kakor si jo je zamislil Franco. Tudi zaradi tega ni mogla obžalovati, da je imela več vpliva nad svojo hčerko.
Bala se je, da ne bi hotel Franco prevelikega razvoja verskih čustev. Njej se je zdelo to resno nevarno. Zakaj Marija je bila zelo radovedna, ljubila je pripovedke, imela je podlago za zelo živahno domišljijo, zelo ugodno za verske predstave in bi zaradi tega lahko prišla iz moralnega ravnotežja.
Luizi ni bilo na tem, da bi v otroku popolnoma zatrla verska čustva. Tega ne bi storila že iz spoštovanja do Franca. Vendar se ji je zdelo potrebno, da bi našla Marija, ko bo postala ženska, smisel življenja v lastnem močnem in varnem moralnem čutu, ki ni naslonjen na vero, katera vsebuj? po njenem nazadnje le domnevanje in mnenja, ki se lahko vsak čas razblinijo. Ohraniti vero v Pravico in Resnico izven vsake druge vere, izven vere, izven vsakega upa in strahu, to se ji je zdel vrhunec človeške zavesti
Za LJndvko tiskarno v Ljubljani« Joža Kramarič — Izdajatelj, tni Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja nak delavnik ob 12 Mesečna naročnina Ja I lir, za inozemstvo l« lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica »lil - Uprava« Kopitarjeva niica k Ljubljana — leleton štev. «o-oi do UM -
Podtalnice« Novo mesto.