Poštnina plačana v gotovini.
MURSKA SOBOTA, 20. julija 1930.
Cena 1 Din.
Izhaja vsako nedelo.
CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare.
Cena oglasov : cm2 75 Dar, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—21%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
S prilogov : Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga
 Uprava : Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
Leto XVII. št. 29.
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28.
Prijateli — novoméšniki. (K novoj meši g. Vojkoviča v Turnišči).
Slávnostna je cela pokrajina, slávnostno zvonenje je zvonov, radostna je cela okroglina, sreča plava prek kmečkih domov.
Vse oči so zbrane v ednom žári; vse so tam, kde slavlenčov je dom, ódked se napoti tá k oltári, kde Marije z Jezušom je tron.
Novoméšnik — vse Te zdaj pozdravla, vse želi Ti boži blagoslov, kda srce od sveta se postavla, kda srce si dao za boži pov.
Idi srečen pred oltar Marije,
Ki kralüje že stoletja tam ;
Jezuš naj vse prošnje Tvoje čüje, da bo v srci vsakšem boži hram !...
Rádostna naj bo Ti pot živlenja i prežmeten nikdar Ti pehár; vsakša pot, čeravno pot trplenja, bode naj kak Bogi večni dar !
HORVÁT FRANJO..
Prosimo, ne zamerite!
Dosta dugov nam je ostalo vönej od leta 1925. do 1929. Na vnoge jezere je toga dugo. Duže čakati nesmo mogoči. Zoto smo začeli stare dužnike terjati. Prosimo je, da nam ne delajo neprilike s tem, ka položni če ne ki sprejeli i ne bi plačali. Poštenost od vsakoga dužnika terja, da dug plača ! Delavci, ki so v Štamparijaj delali so mogii biti plačani i naši listi so se zadužili, ar šo mogii na posodo jemati, ka so mesto dužnikov plačüvali. Duže i dale nemremo tak delati, zatojrosimo lepo vsakoga dužnika naj plača. Če što misli ka bi bila pri terjanji kakšo pomota, naj poišče stari ček i se ž njimi popravi pomota, če bi bila. Po düšnoj vesti terjamo samo dužnike. Če naše prošnje ne bi mele uspeha, se bomo mogli na sodnijo obrnoti. Prosimo dužnike, naj nam ne delajo te brige sebi po stroškov.
UPRAVA NOVIN
Delo za kmečki narod.
Kmečka zveza v Maribori je predložila bani dravske banovine spomenico od stanja i žel kmečkoga lüdstva v prvejšoj mariborskoj oblasti. Ar smo tüdi mi na tom ozemli, ne bo od več, če na kraci povzememo misli, ki so izražene v spomenici.
Spomenica predvsem povdarja, da se nahaja kmečko gospodarstvo v žmetnom položaji. Lüdstvo dostakrat nema penez niti za najvekše potrebčine. To je zrok, da naši lüdje idejo od doma i si po sveti iščejo zaslüžek.
Da je stanje kmečkih gospodarov tak žmetno, je med drügim kriva tüdi visika dača i carine. Kmetov položaj zahteva, da se to dvoje zniža.
Pri pitanji: „Ka bi trbelo včiniti?“ da se kmečkomi stani odpomore, predlaga spomenica sledeče:
1. Naši logovje se naglo redčijo i premalo strokovno oskrbüjejo i obravnavajo. Zato hitro potrebüjemo strokovnoga dela, izobrazbe i pravična navodila i opozorila v gozdarski, nücamo dobro gozdarsko šolo v Maribori, ki nas bo tüdi včila, štere vrste lesa majo bodočnost na svetovnom trgi.
2.	Naše vifiarstvo ne preživla samo težke krize zavolo zastoja i brez cene vina, nego ma rešiti važno pitanje obnovitve splošno prestarih i deloma neprimerno izpelanih obnovitev. Stvoriti bo trbelo za obnovo velki fond za podelüvanje posojil na dugši čas i s tem v zvezi izvesti klasifikacijo zemle, določiti fajte, napraviti teh nične načrte za dobavo vode i zabrano piazov, organizerati racijonalno produkcijo i prodajo v obče, rešiti pitanje zaposlitve viničarov v dobi, kda vinogradi počivajo.
Kak prvo praktično delo pa naj bode, da se prosilcom izplačajo brez obrestna posojila za obnovo vinogradov, dopüščena od bivšega komisara mariborske oblastne samouprave na podlagi sklepa bivše oblastne skupščine mariborske oblasti.
3. Živinorejski fond, šteroga je nabrao bivši velki župan mariborski i mariborska oblastna samouprava i ga je oblastna Samouprava izročila banovini, naj pride v dobro krajom, iz šterih se je nabrao ; posebej naj bi se iz njega zadostno prosilcom za podporo pri prevreditvi modernih gnojnih jam i vzornih štal, ar smo v tom pogledi v slovenskom deli bivše Štajerske bili v nekdašnjoj državi namenoma zapostavleni i zanemarjeni.
4.	Nujno potrebno je, da se pri nas izvršijo regulacije, melijoracije po načrlih i v redi, kak je to sklenila bivša oblastna skupščina v Maribori, odnosno za Posavje oblastna skupščina v Ljubljani. Izvršitev bi pomenila trajno povzdigo i tüdi začasno pomoč v dnešnjoj krizi. Računamo na izvršitev teh del tembole, ar je bio posebej te del slovenskoga oženila notorično zapüščeni od bivše Štajerske deželne i dunajske državne uprave, naša država pa tüdi ne mogla včasi v prvih letaj premagati tehničnih i finančnih težkoč.
5.	Vse bivše okrajne ceste naj sprime banovina v svoj budžet, odnosno naj ostanejo v oskrbi okrajnih cestnih odborov.
6.	Bremena po občinskih proračunaj postanjüjejo za lüdi pretežka tüdi zavolo toga, ar je država z novimi zakoni i uredbami prevalila stroške na občine. Davčna moč kmečkih občin i finančna moč prebivalcov kmečkih občin je jako mala, da bi vzdržavala vekši del dozdaj okrajnih cest i plačüvala stanarino, drva i drügo za Vučitelstvo itd. Prosimo, da se tozadevno občine s spremembov zakonov ali z doprinosi razbremenijo, odnosno, da se obremenitev ne zvrši.
7.	Ustanovitev novih naprav i korporacij v osnovnoj upravi kak : okrajni cestni odbori, okrajni kmetijski odbori i podobno povečüje stroške za upravo i prinaša nepreglednost; vse to bi bole i hasnovitejše mogla vršiti edna Okrajna institucija, kak so bili to nekdašnji naši okrajni zastopi.
8.	Iz dugoletnih skušenj znamo, da je mesto župana na sedeži okraja (sreza) težko zdrüžlivo z mestom načelnika okrajnoga zastopa, zdaj načelnika okrajnoga cestnoga odbora. Interesi kmečkih občin, ki so kajpada v večini, so skoro vsikdar drügi i večkrat nasprotni interesom mest j trgov. Zato prosimo, da se pri izvedbi zakona o spremembaj i dopolnitvaj zakona o samoupravnih cestaj vpoštevajo vpravičene žele lüdstva, ka tüdi novi zakon omogočüje.
2
NOVINE
20. julija 1930.
Kalendar.
julij (31 dni)	30. teden.
dnevi
m.
21
22
23
24
25
26 27
tedna
pond.
tork
Sreda
četrtek
petek
Sobota
nedela
Rim. kat.
Olga
Mar. Magd. Apolinar Kristina Jakob Ana Zlatko
Evang.
Pavlina
Magd.
Apolinar
Kristina
Jakob
Ana
Marta
Senje: 22. Štrigova, 25. Dobrovnik, 26. Sv. Križ, Selnica pri Sv. Martini.
Vreme: Spremenlivo. Na konci tedna dež.
Novi vozni red:
Hodoš :
Prihod iz M. S. ob 1114 i 1748 vöri odhod v M. S. ob 606 i 1204 vöri
Murska Sobota:
Prihod iz Hodoša ob 745 i 1340 vöri odhod v Hodoš ob 930 i 16 vöri
prih. iz Ormoža ob 912, 1541,1935,2040 v. odh. v Ormož ob 516, 920, 1410, 1858 v.
Ljutomer :
prih. iz G. Radgone 543, 1415, 1923 v. odh. v G. Radgono 840, 1510, 2004 v.
Ormož:
prih. iz M. S. ob 702, 1310 16, 2048 v. odh. v M, S. ob 728, 1355, 1615, 1854 v.
D. Lendava:
prih. iz vČak. ob 516, 908, 1349, 2038 v. odh. v Čak. ob 526, 1015, 1416, 21 v.
Čakovec :
prih. iz D. L. ob 625, 1125, 1514, 2210 v. odh. v. D. L. ob 423 802, 1255 1932 v.
Što ma opravek v Maribori, Ljubljani i Zagrebi, naj potüje tak iz Sobote, kak iz Lendave s prvim jütrašnjim vlakom.
Murska Sobota
Dobri uspehi „Martiniščarov“.
Kda se je Martinišče otvorilo, smo povdarili, da bo ono za vse tiste, ki bodo v njem pravi dom, pravo ognjijšče zgoje ino izobrazbe. Da je Martinišče to nalogo med šolskim letom v punoj meri zvršüvalo, kaže končni izid v šoli. Dijakov na gimnaziji je bilo 224 Od teh v Martinišči 50, to se pravi, ka niti štrti tao. Razmerje pa je tak: Od 15 odličnjakov v celoj gimnaziji je 9 v Martinišči, od 59 tistih, ki do v jesen mogli delati izpit je v Martinišči samo 6, od popolnoma buknjenih 41 so v Martinišči samo 4. Pri velkoj maturi je
bio samo eden odličnjak i te je v Martinišči. Za malo maturo iz IV. razreda smo meli 8 dijakov i od teh so 4 bili oproščeni izpitov zato, ar so razred prav dobro zdelali.
Na konci ešče povemo imena srečnih odličnjakov: Ivan Camplin VIII. r. z Bogojine, Ivan Zver VI. r. z Nedelice, Janez Sukič VI r. z Moravec, Jožef Hedjed III. r. iz Razkrižja, Martin Duh II r. z Melinec, Anton Vratiša I. r. z D. Slaveč, Jožef Draškovič I. r. z Renkovec. Štefan Halas I. r. z Črensovce, Ernest Frumen I. r. z Otovec.
*
—	Roko si je potro. Štirinajst letnoga Šantavec Jožefa v Maloj Kaniži je zadela v pondelek preci velka nesreča. Siromak bi rad jo grüške. Splezo je na grüško. Sreče ne meo. Po nepriliki se je zgrabo za süho vejo. Ta se je potrla i prle, kak bi se mogeo zgrabiti za drügo, je že spadno na tla. Prileto je na roko i si jo je potro. Vreči se v špitali.
-Prekmurska tiskarna je preminoči teden dosegnola rekord. Zgotovila je knigo, od štere je edna ljubljanska tiskarna pisala, da jo napravi za eden mesec. Poleg toga je redno izdala Marijin list, Novine ji Muravidék. Tiskarni k tomi uspehi častitarno, zednim pa jo tüdi vsakomi priporočamo.
Slovenska krajina
Izjava.
Od verodostojne strani sem prejel informacijo, da so me neznani denuncijanti obdolžili, da imam zveze z inozemskimi madjarskimi listi, v katerih baje pišem proti interesom države katere državljan sem. Za prijatelsko opozorilo na zakulisno delo denuncijantov se javno zahvaljujem z izjavo, da odkar sem državljan svoje nove domovine — nikoli nisem pisal doma za liste, o katerih sem bil uverjen da niso naši, še manj pa za liste, kateri izhajajo bodisi izven naših mej.
Javno sem izpovedal, da je Prekmurje Slovenska zemlja in prebivalci Prekmurja, Slovenske krajine, po človeškom in božjem pravu pripadajo k juguslovanskemu narodnemu telesu. Ob tem prepričanju stojim tudi danes in za ojačanje tega prepričanja sem deloval med svojimi rojaki in bom deloval vedno in povsod v vsakem meni odmerjem delokrogu.
Izjavljam pa tudi to, da ne s tožbami, ne z denuncijacijami, pa tudi s prijatelsko besedo se ne dam odvrniti od poti, po kateri hodeč sem služil interese svoje ožje domovine,
ker sem globoko uverjen, da so moja pota dobra in da je bil na mojem delovanju dozdaj vedno blagoslov božji.
Na Prihovi, dne 4. julija 1930.
JULIJ KONTLER.
*
—	Letošnjim naročnikom na znanje. Z denešnjov številkov smo poslali Položnice vsem našim cenjenim naročnikom, ki neso ešče plačali cele Mošnje naročnine. Prosimo je, da včasi pošlejo, ka le morejo. Če ne bi mogli vsega naednok, te naj samo en del pošlejo zdaj, ostanek pa oktobra. Ali vsaki more nekaj zdaj včasi poslati, zato ka ovak nesmo mogoči plačati delavce v tiskarni. UPRAVA NOVIN.
—	Za nagrobni spomenik pokojnoga Berkovič Petra, plebanoša v Črensovcih, je Sukič Vika iz Moravec poslala 10 Din.
Tombola „Doma sv. Frančiška“. Odbor za Zidanje Doma sv. Frančiška je dobo iz Beograda obvestilo, da se njemi dopüsti tombola za 8 September, to je na Malo mešo. Ar je tombola za najbolši namen dopüščena, jo priporočamo vsem smilenim srcom. Vsi, ki morejo kakši dar pokloniti, naj ga poklonijo i obvestijo odbor v Črensovcih, ka more dar domo spraviti. Srečke bodo koštale samo 3 dinare. Kda bodo gotove, je včasi pošlemo razno. Odbor je skleno, ka oprosi najprle tretjerednike za odajo teh srečk. Poleg teh pa prosimo vsakoga, ki ma le volo za to i srce za siromake. Prosimo zato i tretjerednike i netretjerednike, šterim na srci leži briga za sirote, da se javijo pri odbori v Črensovcih, šteri bi bili pripravni srečke tržiti. Za trüd se zna da sirote ne plačajo z drügim kak z „božim lonom“. Dobitke pa pri drügoj priliki objavimo.
—	V Mašinsko šolo mornarice v Kumbori se letos sprime do 100 vučencov. Sto žele iti, Zvedi za pogoje sprejema na srezkom načelstvi tak v M. Soboti kak v D. Lendavi.
— Bitje pod Lipov. Zadnje proščenje ne moglo minoti brez krvi.
Ka novoga v Belgradi ?
Dohodki železnic. Generalno ravnatelstvo drž. železnic je izdalo pregled dohodkov naših železnic v preminočem leti. Iz pregleda je razvidno, da je bilo vseh dohodkov 2 milijardi 888 miljon 725 jezer Din.
Svetovna politika.
Vogrska dobi krala ? Vsikdar močnejše je gibanje, ki ide za tem, da bi Vogrska znova postanola kralevina. Kral naj bi postao Oton, sin zadnjega krala Karla.
20 julija 1930.
NOVINE
3
JOS. BENKO
MURSKA SOBOTA, Telefon Štev. 8.
IZVENREDNE NIZKE CENE ! NAJBOLŠI AUTOMOBILI ! ! !
Vožnje do 2 osebi od 3 Din. sa km. Komisije po 4 Din. sa kilometer.
Več oseb po dogovori.	2
AUTOPODJETJE
AUTOPODJETJE
Nešterni dečki so pač znova pokazali, da spadajo med tiste divjake v Australiji, Afriki, Ameriki itd. ki lüdi jejo. Kak pravijo, so bili štirje zosmicani, najbole nekši Polančar. Stariši, zakaj ne zaprete takših divjakov raj vhlev? Na proščenji itak delajo samo sramoto Bogi, vam i sebi.
— Kmetje, šterim je 1. 1928. toča vničila loge ali ste že vložili nekolekovane prošnje za brezplačno podelitev borovih ali akacijinih sadik? Prošnje vložite potom občin na Srezko načelstvo v M. Soboti do 1. septembra.
Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici.	32
— Smrt pod kolami. V petek, dne 11. julija t. l. so žalostno zapeli ter žalostno vest naznanjüvali tišinski zvonovi. Glasili so, da je vu n.-radgonskoj bolnici vmro ugleden i prilüblen posestnik ter mlinski lastnik iz Tišine Horvat Matija. Gojdno se je pelao po vino : bio je popunoma zdrav. Kda se je vračao proti domi, je pri orehovskom bregi sin Ivan kola zavirao, oče je kučerao. Med tem so se konji podali na tak besen beg, ka je ž njimi ne mogo ladati 73 leta star, Sicer nenavadno krepek, a za podivjano žival dönok ne zadosta močen človek, ki je po kratkoj borbi tak nesrečno spadno z voza, da si je pobio lobanjo, vlomo desno nogo, dobo grozne poškodbe na glavi i na celom teli i zgübo telko krvi, da je zavolo toga naskori vmro potem, kda so ga pripelali vu n.-radgonski špitao i njemi podelili slednje mazanje. Neizrečeno velka množica pri sprevodi, skuzé i jokanje navzočih so svedočile, kak so lübili pokojnoga deca i vnüki, kak so ga častili prijatelje i znanci. Pogreb je opravo prečast. g. kanonik iz M. Sobote z asistencov. Pri sprevodi je genlivo zapel tišinski cerkv. pevski zbor. Pokojnoga so na zadnjo pot sprevodili mnogi gospodje i znanci iz M. Sobote, iz domače, iz sobočke, iz črensovske fare — iz Štajera i drügih krajov — katoličani i evangeličani. Pokojni je példa skrbnoga oče pa izvrstnoga vérta. Bio je Zvünredno delaven, ali
ešče med najbole nujnimi opravki je ne pozabo na svoje krščanske dužnosti. Bio je celi krščenik i záto močno verjemo, ka je po trüdapunom živlenji i mučnoj smrti doségno obilno plačo pri drágom Bogi.
—	Novi župan na Petancih. Pajžler Anton je bio razrešeni županskih dužnosti i je na njegovo mesto imenüvani za župana Gabor Janoš. Pajžler ostane v odbori kak odbornik.
- „INKA“ dišeča vinovica odstrani za gotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točilnim navodilom košta 12 Din. Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI.
Nesreča med spanjom. Kmeta Martin Ivana v Veržeji je zadela čüdna nesreča. Na štali je spao. Med spanjom se njemi je senjalo, da je v vojski ino ide proti njemi sovražnik, ki ga sili, da bi bežao, Ivan v spanji istinsko skoči gor i se zažene. Prišeo je do roba. Še ednok je stopo i je spadno na gümlo. Potro si je levo nogo. Zdaj leži v sobočkom špitali.
Novomešnikov blagoslov.
T ste dni, kda smo kak deca lovili meteke i jahali palice, obvezane z melom, je bilo, kak se spominjam, edno nedelo, jako svetešnje okoli stare turniške cerkve. Pod debelimi kostani i še debelejšov starov lipov so tržarili razni Prodajalci pisane igračke, citre, iglice, kokoteke, Bog zna ka vse. Rad bi meo pisano žveglico i veselio sem se joj, če ravno je še ležala pomešana med drüge lodinge. Ne je koštala dosta, samo tri krajcare. Teh pa nesem meo. Preobrno sem vse žepe, nikdi nič.
No, pa si nekaj pomislim. Dnes ministriram pri meši — dobim šest krajcarov. Küpčijo odložim. V staroj šegestiji, pred velkim omarom čakam g. plebanoša. Toda toga gospoda dnes ne bilo. V tistoj vöri, kda sem skakao sredi kričečih prodajalcov — je dobri gospod opravo sv. mešo i odišeo — kam, se ne Spominjam.
Teda je zazvonilo.
Prihaja novomešnik. Višje čüstvene misli njemi obkrožijo obraz v sladek nasmeh. V rokaj križ. Vstopivši prek prag, vzdigne kapo . . .
Velka vnožica lüdi me zasüče iz cerkve. Bežao sem v šegeštijo. Dečko, ministrant boš! Pa tüdi tü nesem meo sreče. Čüdo sem se telkim gospodom, da so šli vsi za ministrante.
Oglasi se novomešnik. „Vem sancte “ Vsi izrazi novi. Prišla pa je tüdi „Gloria“ i teda je bilo lepo .. Zadonele so orgle, zaorila je pesem iz jezero gr! j düh molitve se zdigne iz jezero src. Meša se je končala i kak po navadi, tak tüdi zdaj smo bili ministranti taki vöni. Lüdje pa neso šli domo. Okoli cerkve se zbirajo v trümaj. Obstanem tüdi sam, če ravno nevedoč zakaj.
Lüdje poklekajo.. Od kükla pride novomešnik. Na glavo deva roke — blagoslavla. Starčki z belimi lasmi, matere, deca i vsi Čakajo blagoslov. Tüdi sam Pokleknem — zakaj — nesem znao.
Klečim na konci rende, naskori Začüjem glasno i Čisto izgovarjati novomešnika, delečega blagoslov. Pogledam ga. Teda opazim možaka taki za novomešn kom z belim tenjerom. Vsaki je kaj darüvao. Grošov je bilo že puno.
Sam nesem meo nikaj. Dvojio sem ali dobim blagoslov Še ednomi da, potem novomešnik blagoslovi mene. Nemirno gledam na beli tenjer — tedaj pa staremi — ve nemam — nisem küpo žveglice nemrem tüdi blagoslova dobiti. Še en pogled i odbežim. Gledao sem skoz plot — ne tanjer — nego mešnika. Novomešnik je obstano, me vablivo gledao. Razmo me je — drügi nihče rahlo se mi je nasmehno . . . (V spomin novomešniki J. Vojkoviči ) H.
ZA NEDELO.
Po rsàlaj šèsta.
Evang. sv. Marka vu 8. táli.
Vu onom vremeni : Gda bi vnožina velika bila z-Jezušom i ne bi mela kaj jesti, prizvajoči Vučenike veli njim: pomilüjem vnožino; ár ovo že tri dni trpijo z menom i nemajo, ka bi jeli : či odpüstim njé lačne k njihovim hižam, pomenkajo na poti: ár so neki med njimi z daleka prišli. I odgovorili so njemi Vučenicke njegovi : odket bi što njé mogao eti nasititi s krühom vu püstini? i opitao je nje : keliko krühov máte? šteri so pravili: sedem. I zapovedao je vnožini doli sesti na zemlo. I vzemivši sedem krühov i hválo dávši vlomo je: i dao je vučenikom svojim, da bi pred njé djáli i djáli so pred vnožino. I meli so malo ribic i one je blagoslovo, i zapovedao je pred njé djáti. I jeli so i nasitili so se, i nábrali so z ostánjenoga drtinja sedem košáric. Bilo ji je pa, ki so jeli, okoli štiri jezero; i odpüsto je njé.
4
NOVINE
20. julija 1930.
Nesreča na morji.
Na Jadranskom morji se je italjanska ladja „Fr. Morosini“ z velkov silov zagnala v našo najvekšo ladjo „Karadjordje“ i jo je v sredini skoro presekala. Pri tom je do 10 lüdi zgübilo živlenje, več pa jih je bilo ranjenih.
Pošta upravništva.
Franc Kühar, Nampcel. 44 Din sprejeli. Novine vam redno pošilamo. Javite, če ne bi kaj dobili ; za kalendar se pa Zglasite meseca oktobra. Frumen Janoš, Otovci. Naročnino prejeli. „Pripravo na smrt“* dobite, gda mo jo razpošilali. Roposa Jožef, G. Lendava. Vašemi pomočniki dajte brezplačno. Dajte nam odgovor, jeli bo Pelcar Karol meo samo do prvoga septembra, kak ste plačali, ali naprej tüdi Novine. A. Marc, G. Lendava. Poslanoga ne mogoče objaviti, ar lehko toži.
Gospodarstvo
Kda se polaga živini ? Pri živinoreji je velke važnosti, kak i kda se polaga. Najbole primerno je trikratno polaganje. Prvo polaganje naj bo v gojdno okoli pete vöre, drügo opoldne, tretje pa večer med šestov i sedmov vörov. Krma se naj davle v menših porcijaj, da živina vse poje. Če ma živina pred seov vnogo krme, nema pravoga teka, nego rova med krmov i jo meče okoli sebe.
Brezplačno lenovo seme. Za strniščno setev se dobi pri kmetijskoj Podružnici v M. Soboti še nekelko semena pernauskega (ruskoga) lena. Za seme se plača samo mala odškodnina.
Redovniški odsek se je ustanovo v Strukovcih. Pristopilo je 37 kotrig. V redovnik so spisane 53krave. Vpelana je tüdi kontrola mleka.
Novi vinski zakon. Dne, 18· 
junija je postao valani novi vinski zakon. Iz toga zakona si naj vinogradniki i krčmari zapomnijo sledeče določbe : 1.) Prepovedano je odavati vino, štero se je pomnožilo z dodajo vode. 2.) Prepovedano je davati v promet bolna i pokvarjena vina. 3.) Prepovedano je davati v promet mošt ali vino z označbov vinorodnega kraja, vrste grozdja ali starosti, če označba ne pravična. 4.) Prepovedano je trgati grozdje pred oblastveno odrejenim rokom. 5.) Vino od samorodnic se sme odavati samo še tekom letošnjega i prihodnjega leta in sicer samo pod točnov označbov „vino od šmarnice“, „vino od izabele“ i. t. d. Od začetka 1932. leta se ta vina v obče ne bodo smela odavati. 6.) Za
kontrolo vin zlasti pri vinskih trgovcih in gostilničarih se nastavijo posebni vinarski nadzorniki, za tuk srez v Maribori. 7) Za prekršbe odredb toga zakona so določene sodnijske kazni do 3 mesece zapora i 30 000 Din denarne globe; za menše prestopke pa policijske kazni do 14 dni zapora i 1000 Din denarne globe.
(Što šče poznati celi zakon, ga naj de v „Uradnom listi“ z dne 8. II. 1930.
Cene :
Penezi (17. julija.): dolar Din 56·—, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7 90, lira Din 2·90, pengő Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2·20.
Živina: biki, jünci i telice Din. 8—10 (jako debeli Din. 11), krave Din. 4—8, teoci Din. 14—15·—, svinje Din. l0—17·— (debele do 18 Din)
Zrnje: pšenica Din. 180 200, žito Din. 130, kukorca Din. 140, krumpli Din 50, ajdina Din. 150, proso Din. 180, črešnjevec Din. 200, mešani Din. 100 -150.
VABILO.
PREKMURSKA GOSPODARSKA POSOJILNICA v DOBROVNIKI vabi na izreeni občni zbor zadruge dne 27. julija 1930. ob 15 vöri v uradni prostoraj. Dnevni red: 1. Sprememba pravil; 2. Volitev načelstva i nadzorstva ; 3. Slučajnosti.
Če občni zbor ob napovedanom časi ne bi bio sklepčen, se vrši pol vöre kesnej novi občni zbor z istim dnevnim redom, šteri valavno sklepa ne gledoč na število navzoči članov.
Hišnika išče
za SOKOLSKI DOM sokolsko drüštvo v M. Soboti. Nastop slüžbe 1. oktobra. Več se zvedi pri vodstvi drüštva.
Kramari, vinski küpci !
Okoli 60 hektolitrov dobroga pristnoga vina (letnik 1927., 1928, i 1929.) oda po jako ugodnoj ceni ANTON GOLENKO, Sv. Miklavž pri Ormoži.	3
Gostilno da v najem
občina RENKOVCI dne 17. augusta 1930 popoldnevi ob 3 vöri za dobo 3 let. Natančnejša pojasnila pri občinskom uradi v Renkovci. — Odbor.	4
Oda se posestvo
v VOGRIČEVCIH, Pošta LJUTOMER, obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij, sadnoga vrta, njiv, travnikov i loga. Ta zemljišča merijo 7 plügov i 787 kvadr. sežnjov. Cena po dogovori. Vse natančneje se Zvedi v pisarni gosp. JOS. ŽMAVCA, odvetnika v Ljutomeri. Zglasiti se je tam najkesneje do dne 1. septembra t. l.
Več šivilj
se sprejme v tvornici perila JANEZA CVETIČA v M. Soboti.
Zahvala.
Žena i deca pokojnoga HORVAT MATIJE, šteroga smo v nedelo popoldnevi pokopali na Tišini, se prav toplo zahvalüjemo vem, ki so dragoga pokojnika sprevajali.
Posebno hvalo izrekamo mil. g. kanoniki Slepci, domačemi g. plebanoši, g. školniki, g. Šoštareci i pevskomi zbori, g. dr. Šömeni i drügim gospodom iz M. Sobote.
Razpis.
Krajevni šolski odbor v Murski Soboti razpisuje mesto šolskega sluge na državni osnovni šoli v Murski Soboti z nastopom službe 1. septembra t. 1. proti nagradi mesečnih 800 (osemsto) Din, katera se mu bo kakor dnevničarju plačevala v nazajšnjih mesečnih obrokih 1. dne vsakega meseca. Razen mesečnih prejemkov uživa tudi stanovanje, obstoječe iz ene sobe in kos vrta.
Pravilno opremljene prošnje s krstnim in domovinskim listom, kakor tudi z nravstvenim in šolskim spričevalom je nasloviti na Krajevni šolski odbor v Murski Soboti do 31. julija 1930. Odpoved službe po obstoječih predpisih. Za Informacije se je obrniti do g. šolskega upravitelja.
Murska Sobota 12. 7. 1930.
KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR.
Prva stalna
najvekša i najfalejša
zaloga z
zidanimi pečmi
i ploščami
za štedilnike
(Kachel für Schparherd)
raznovrstne kvalitete v
velkoj izbiri
se nahajajo
v trgovini galanterije i železnine
GUSTAV DITTRICH-a
v MURSKOJ SOBOTI.
20. julija 1930.
NOVINE
5
Za naše male.
Marija Gider:
Kmet bo pa ne dühovnik.
Kristuš i sv. Peter sta Potüvala po sveti. Trüdniva i lačniva prideta k ednoj vesi i sedeta pod staro grüško pri cesti, da si odpočineta i si sprosita od dobrih lüdi kaj za prazen želodec. Po cesti pride dečkec s punov košaricov črešenj.
„Daj nama sinek“ ga poprosi sv. Peter „trüdniva i lačniva sva!“
„Prav rad vama dam polovico črešenj“, pravi dečko, i jima strese pol košarice“.
„Komi pa neseš črešnje?“ ga pita Peter.
„Materi sem jih nabrao, materi.“ Dečko odide i za nekaj časa pride njegova mati s punim loncom mleka i z belov pogačov na rokaj.
„Daj nama dobra ženska, v ime-
ni božem“, jo poprosi Peter, „trüdniva i lačniva sva“.
„Prav rada vama dam“, odgovori dečkova mati i njima obreže pol pogače i odlije polovico mleka.
„Komi pa neseš, ka ti je ostalo ?“ jo popita Peter.
„Dobroga sineka mam; njemi nesem, njemi.“
Mati odide i naskori za njov pride po poti njeni mož, dečkov oča. V rokaj ma pipico, jo nadeva s tobakom.
»Daj nama v božem imeni malo tobaka !“ ga poprosi Peter. „Siromaškiva popotnika sva pa nemava penez, da bi si küpila tobak."
»Prav rad vama dam, kelko mi ga je še ostalo. Letos nam je hvala Bogi dobro obrodo“ — odgovori mož i njima da ves tobak, ka ga je te meo.	(Dale).
VGANKE.
Predzadnja številka. Dobili smo 12 rešitev. Vse vganke so prav rešili : Mesarič Ivan Lipovci, Pal Franc Dokležovje, Jerebic Iv. Gančani, Šeruga Št. Rankovci, Kühar Marija Krajna, Sreš Katica Bratonci. Nagrado (Fantič. le gor vstan !) dobi Šeruga Št. Rankovci.
Zadnja številka. Rešitev :
1. Radio Ljubljana.
2 Senca.
3.	Človeča düša.
4.	Zvon.
5.	Kar te ne peče, ne gasi.
Imena rešilcov objavimo v prišestnoj številki.
Nove vganke :
Slovenski
pregovor.
Za kühnjo.
Kisila mlečna župa. V lonci raztepi i zmešaj tri frtale litra sedenoga mleka, osminko litra pšenične mele, malo küna, soli i pol litra kropa. To postavi k ognji, še zmešaj i vri kakših 7 minot. Kühano župo vlej v skledo i nareži v njo čaren krüh.
Grah z lüščinami. Naberi zeleni grah. Odreži konce lüščin i poberi niti na obeh stranej. Tak Očiščeni grah z lüščinami vred kühaj v osolenoj vodi. Kühanoga odcedi i sipli v skledo. V laboški očvri vrhnje i je vlej na grah. Nato še potrosi po njem ocvrte krühove drobtine.
Vinko Klop
Ka je te mož?
(Obe poslao Št. Vogrin, Rakičan.) V ednom dvori je več rec i picekov. Vsi vküp majo 32 glav i 80 nog. Kelko je rec i kelko pujcekov?
Albin Derej Laze
Skrit prepovor.
(Obe poslala Mertük Irma, Lipovci.)
Ka to pomeni?
(Poslao Josip Gider, Vančavas
Zabel en grašček. Poldrügi 1-ter zlüščenoga graščeka kühaj v slanoj vodi. Kühanoga odcedi, sipli v skledo i ga zabeli z vročini presnim zmočajom i ocvrtimi drobtinami.
AGRARNE ZADEVE
Camplin Treza, Bogojina 23. Na Vaš priziv nam kralevska banska uprava odgovarja, da vam ne more vzete parcele št. 343/7 a nazaj dati, zato ka sami priznavate, ka ste jo dali v podzaküp za gnoj. To je pa
vse edno, se da za peneze ali za kaj drügo, ne sme se z rende dati. Kra-
levska banska uprava vam je tak samo to parcelo vzela, ovo je pa vse nehala.
Kak si lehko pomagajo agrarni interesenti, da ne bodo davali t rende agrarno zemle. Gda je na pritožbo agrarne zadruge prišla komisija iz Beograda v Črensovce, štero je poslao g. minister dr. Frangeš, se je razpravlalo tüdi od podzaküpa. Voditeo beograjske komisije je blagovolo dati sledečo razlago zakona. Naj stopijo vküp agrarni interesentje i kolonisti i pomorejo eden ovomi agrarno zemlo obdelati, bodisi s peškimi težaki, bodisi s prežnov živinov. Če bodo tak delali, po zakoni ne je mogoče tem lüdem žemlo vzeti. Opominamo zato naše kotrige, naj tak delajo, ar se zah teva od Veleposestva revizija proti tistim, ki zemlo s polovine davlejo ali v podzaküp, ka bi se njim ta vzela i drügim razdelila.
Tratnjek Mihal, župan, Lipovci. Agrarna zadruga se drži zakona, je to po voli komi ali ne. Vsi bi mogli biti zahvalni njoj, da se skrbi za naselitev naših lüdi. če bi to njeno prizadevanje vsi podpirali, bi meli dvojni hasek, agrarni interesentje bi meli več zemle, kolonisti pa velike kolonije.
Medjimurcom. Deci, štera se bila gor zeta, gda se je agrarna zemla delila, ide agrarna zemla. Ki je vmro, se zbriše iz imenika agrarnih interesentov. Klasifikacije zemle se ne spremenila. Če veleposestnik klasificira, to pred zakonom nikaj ne vala. Gda ste se pogajali, bi morali staviti v pogodbe, da zakupnine ne plačate več. Če ste to zamüdili, ste pač kvarni. A gda se na vas vkniži, Več ne te dužni plačati zakupnino. Če bi prle poznan agrarno Zadrugo, ne bi se vam ta neprilika zgodila. Prosite veleposestnika, naj vam vračuna pri plačili agrarne žemle arendo. Naznanite nam, komi so davali, što je davao i keliko napitnine je davao. To je velika korupcija. Ravno tak nam naznanite, što je zahtevao od vas provizijo od dinara 5, 10, 15 par? Komi ste to plačali ? To je nekaj strašnoga. Naznanite nam te brezsrčneže, ki so to od vas zahtevali.
Novak Števan, Duga ves, gorice. Od vas naročena žajfa že dugo čaka tü. Javite nam, keliko naj vam je pošlemo.
Trajbar Jožef, Dobrovnik. Agrarna zadruga podpira vsakoga, komi po zakoni ide zemla. To se tiče tüdi vas.
6.
NOVINE
20. julija 1930
JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TUJEGA KAPITALA JE
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
V LJUBLJANI, Dunajska cesta 17.
Sprejema v zavarüvanje:
1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, Pohištvo, zvone i spodobno ; c) polske pridelke, zrnje i krmo.
2.	Zvone glaže proti razpoki i prelomi.
3.	Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj.
Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno !
Mesarskoga vajenca
sprejme ALOJZ STARN1ŠČA v Slatina Radenci. Sprejme se samo dečko iz poštene hiše i nad 15 let star.	1
Što odava ali küpüje
posestvo, hišo vilo, zemlišče, trgovino ali gostilno naj se obrne na A. BAČIČ zastopstvo real. pisarne v Dolnjoj Lendavi, Glavna ulica 18.	2
Obrtniki pozor !
V najem se da stanovanje i soba za delavnico. Lehko se taki prevzeme. Hiša je na jako prometnom kraji v Gornjih Petrovcih (Prekmurje). Več se Zvedi pri trgovci JAKOBI MORGENŠTEIN G. Petrovci.
Ka na vöri lehko
presodite je pravzaprav samo zvünešnjost,
a najvažnejše je pa li stroj, za šteroga pri naküpi ne morete znati ali je dober ali slab. Od Suttner-vör z lastne renomirane švicarske tovarne vör se zna že skoz 32 let, da so prvorazredne i da ido točno do sekunde. Prave Suttner-vöre dobite po vseh cenah. Že za
44
Din dobite pravo švicarsko Anker-Remontoir-vöro št. 120 najtočnejše regulirano, a samo 58 Din stane prava Švic. Remontoir-Roskopf vöra št. 121 sl-a strojom svetlečim se radium-številkami i kazalci. A samo
98
Din stane zapestna vöra št. 3720 z kožnatim remenom, dobrim strojom, dobre kakovosti. Dalje plačate samo
49
Din za pravo Anker-büdilko št. 125 poniklano, 16 cm. visiko. Žepne i zapestne vöre, okrasne predmete i darove vseh vrst z zlata, srebra itd. v najmodernejšoj izdelavi vöre nihalke, kühinjske vöre itd. v ogromnoj izbiri najdete v velikoj novoj ilustriranoj domačoj knigi, štero
tüdi Vi brezplačno dobite
če jo zahtevate še dnes od strokovne vörarske tvrdke
H. SUTTNER, Ljubljana št. 945.
Oda se taki
zavolo preselitve 50 let obstoječa, dobro vpelava pekarna s stanovanjom s 3 sobami z vsemi pritiklinami v popolnoma dobrom stanji. Nahaja se na glavnoj vulici v središči mesta. Peče se tüdi komis za vojsko. Ponüdbe se naj pošlejo na MAKSO BECK pek Dol. Lendava.	2
Vino i jabočnico
dobite po jako fal ceni pri KUMPARIČ ŠTEFANI na Razkriži poleg Štrigove.     1
Zapirajte dveri !
Siromaške žene ! Vsikdar siromaške sploj zaposlene, na prepihi . . .
Če vklub prepihi i slabomi vremeni želete ostati odporni prehlajenji, infiuenci, sümlenji v vühaj, zoboboli, nadühi, kašli, slüzavosti — teda vporablajte dnevno Fellerov prijetno dišeči Elsafluid. „Elsafluida“ z zakonom zavarüvan ! Že 33 let slüži to dobro narodno sredstvo i kosmetikum za ribanje i obkladek pri revmatizmi, gifti i oteklinah. Tüdi za želodec, pri krčih i slabosti : nekoliko kaplic Elsafluida na cukri !
To pomaga
V lekarnaj i vsej spodobnih trgovinaj : poizkušam stekleničica 6 Din, dvojne steklenice 9 Din, specijalne steklenice 26 Din.
Po pošti najmenje 1 zavoj z 9 poisküsnimi ali 6 dvojnimi ali 2 specijalnima steklenicama stane 62 Din. Štirje takši zavoji že s poštninov i zavojom samo 173 Din. Naročila na nasjov:
EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Centrala 146.
Če pa potrebüjete dobro odvajalno sredstvo ki krepi želodec, te zahtevajte Fellerove Elsa-kroglice, 6 škatlic 12 Din.
1000 Din. Plačam,
če Vaših kürjih oči, bradavic, trde kože itd. ne Odpravite v 3 dneh z Radio Balzamom.
„Hvala Vam za Vaš izborni Radio Balzam s šterim sem odpravo jako stare kürje oči. Spoštovanjem : Mihael Zevnik župnik Begunje pri Lescah — Bled.“
Rešite se tüdi Vi teh nadlog ! Lonček 10 Din. (predplačilo) ali na povzetje pošle:	1
R. COTIČ, Ljubljana
Vll. Kamniška ul. 10 a.
RITUPER ALOJZ
mehanikar i trgovec z biciklini
v MURSKOJ SOBOTI
ma skladišče najbolših biciklinov i delov za bicikline. 2
HALO!	HALO !
Najbolše mašinsko remenje od vsake širine iz najbolših čeških fabrik. Vsaki falat je fabriško garanterani. — Kak tüdi vsakefele ledra i šujsterskih potrebčin se dobi edino po najnižjih cenaj v trgovini
CÖR ANA
trg. z ledrom i čevlarskimi potrebčinami
MURSKA SOBOTA
Aleksandrova 2.	7
20 julija 1930.
NOVINE
7
ŠTEFAN LAZAR :
KRALJICA ESTERA.
Povest po zgodbi iz Sv. pisma.
Na stolpičastem hodniku je nastalo šumenje svile in začudeno mrmranje. Vrata slavnostne dvorane s cvetlično zastavo so se odprla in dvanajstorica deklet je vstopila druga za drugo. Ustavile so se druga poleg druge v vrsti, kakor so prihajale. Ednajsta je bila Estera, dvanajsta Parizatis; v zavesti svoje tepote je ponosno, ošabno dvigala glavo . . .
Za vsakim dekletom je bila čudovitolepa škrlatasta zofa. Za zofami je stalo spremstvo vsake. Bil je čaroben prizor. V dvorani je vladal globok mir. Dvanajst deklet se je začudeno, nekako zavzeto ogledovalo.
Parizatis je ošabno pogledala ednajst tovarišic, pogled ji je švignil preko njih, potem se je dostojanstveno vsedla na škrlatasto zofo. S čudovito lepoto in hladnim mirom je takoj prevzela vodilno vlogo ; in ednajst deklet, ko da se pokoravajo njenemu ukazu, se je ravnotako vsedlo na zlatonožne, škrlataste zofe.
Maremar, prvi služabnik je odprl vrata, ki so vodila v slavnostno dvorano in se je globoko priklonil. V dvorano je stopil mojster Hegai z blaženim in ponosnim smehljajem. In dvanajstorica devic se je dvignila, da bi pozdravila ljubljenega vzgojitelja.
Ljube hčerke je začel — bliža se trenutek ki prinese eni izmed vas največji kras sveta: kraljičino krono. Katera izmed vas bo ta srečna, tega v tem trenutku ne ve nikdo. Njegovo veličanstvo, kralj bo odločil. Obupati pa tudi ostalim enajstim ni treba, ker ste v posesti takega zaklada, ki ga na svetu ni najti !
Ozrl se je po dvanajstih dekletih.
Ta sveti šopek je največji kras boga Ahuramazde. In srečen sem, da sem jaz vzgojil teh dvanajst popkov v krasue vrtnice. Kar je bilo v moji moči, sem storil ko dober vrtnar ; moje delo je končano, le blagoslov še sledi . . .
Siva brada se mu je tresla.
Sreča vam je bila vsem mila, ko ste prišle v to palačo, ona pa, kateri bo sedaj nazadnje mila, naj ne pozabi, da je poslala kraljica stosedemindvajsetlh dežela po posebni milosti božji ! Star mož sem in verujte mi, da biti kraljica ni le največji kras in sreča, marveč velika in odgovornosti polna božja naloga. Kajti kraljica je mati miljon in miljon ljudi, ki živijo na zemlji in kot ljubeča mati mora zreti na one miljone trpinov, ki so njeni otroci in ki na omahujočih ramenih držijo prestol vsemogočnih kraljev !
Preproste besede so segle do srca. Vsi so se solzili. Mojster Hegai se je priklonil pred devicami !
— Čast in pozdrav vsaki posebej, lepe hčerke !
Izročam vas v roke sreče. Srečna izvoljenka naj spoštuje ljudstva zemlje, naj ljubi moža in kralja s pravim čistim srcem in naj nikoli ne pozabi, da je le en Kserkses na svetu !
Utihnil je in v dvorani je zavladala globoka in bolestna tihota. Dekleta so stala in gledala druga drugo. Nobena se ne upala odločiti, da bi mojstra pozdravila. Vse so pričakovale, da stori to Parizatis, toda Bigtanova sestra je ravnodušno zrla na mojstra.
Zaslišale so se sladke besede :
—	Dobri mojster !
Estera je stopila iz vrste in šla ganjena in v skromni ponižnosti pred Hegaija.
— Ni mi dana moč besede, govorila bom le, kar mi srce narekuje, dasi za to jaz, najneznatnejša, morda nimam pravice. Četudi bi bila moja beseda lepa in tekoča ko žuborec, kristalnočist potočič, ne bi mogla izraziti globoke zahvale in ljubezni, ki jo čutimo nasproti tebi, naš oče in dobrotni mojster, za potrpežljivo in težko delo, za ljubeznivo dobrohotnosti Oče si nam bil in oče ostaneš. Tvoji otroci smo bile in tvoji otroci ostanemo, kamorkoli nas zanese spremenljiva sreča. V dušni ganjenosti se v imenu naš vseh obračam na bogove, na vse bogove in k svojemu Bogu, da te blagoslovi in razlije nad tebe svojo dobroto. Ona lepota, ki si jo priklical v življenje v telo krasnih deklet in ona zahvala, ki si jo vzbudil v meni, se naj spremeni v blagoslov in naj posveti tvojo dušo, dasi si svet in pravičen, ljubi naš mojster !
—Živel.
Sklonila se je in staremu Hegaiju poljubila roko.
— Ljuba hčerka ! — se je ustrašil Hegai.
— Živel . . .
— Živel mojster !
Zaslišal se je rezek glas trombe.
— Kralj prihaja ! je zadonelo na hodnikih.
Mojster ni mogel odgovoriti. Le roko je dvignil
v znak blagoslova. Šel je ven, da bi sprejel gospodarja sveta.
— Hegai ?
—	Obrnil se je.
— Kdo me kliče ?
— Jaz !
Bila je Parizatis.
Kaj želiš, ljuba hčerka ?
— Nočem biti dvanajsta !
Zakaj ne? Saj. . . •	
— Prva bom !
— Zakaj ?
— Navajena sem na to, da sem povsod prva je odvrnila ošabno.
Mojster je postal žalosten.
—	Dobro.
In je namignil, da se pomaknejo za eno zofo naprej.
Kralj prihaja ! — se je slišalo še bolj rezko.
Parizatis je šla s svojim spremstvom na prvo mesto. Dekleta so se pomaknila naprej. Estera je postala dvanajsta.
Kralj prihaja !
Estera je tiho molila.
. . . Ne dovoli, da bi jaz prišla na mesto uboge Vasti . . . ali pa ako tako hočeš, mi pomagaj — radi Vaste . . . Usmili se me, o Bog, usmili še me, ker moja duša zaupa v tebe in moj up je v senci tvojih peruti.
XVIII.	
Živela kraljica.
Kserkses je vstopil v dvorano. Za njim Aman, sedmorica vladarjev, poveljniki in vsi mogočniki. Hegai je pokazal na device in se je zgrudil pred njim na tla.
Kraljevo oko je milostno sijalo ; namignil je z zlato palico in Hegai se je z dvanajstimi dekleti dvignil.
Dvanajst parov oči se je zasvetilo. Dvanajst parov zvezd se je spustilo na zemljo ! In ostrmel je Kserkses in ostrmel ves dvor, tako da je vsem zmanjkalo besed.
Gospodar sveta se je zdramil prvi.
—	Krasne !	(Dale.)
8
NOVINE
20 julija 1930.
POLODELSKI MAŠINI KAK:
MAŠINI ZA SEJANJE, - TRIJERJI, — TRIJERJI TÜDI TAKŠI, KI SILJE NA 4 TALE RAZTALAJO, — SLAMOREZNICE I REPOREZNICE, — PREŠE I MLINI ZA GROZDJE
so prišli dva vagona i se lehko ogledajo brez obveze na küp i vsaki den pri
ČEH & GÁSPÁR v MURSKOJ SOBOTI.
Vsi mašini se dobijo na rate na eno ali dve leti, takisto se dobijo mlatilni mašini, motori itd. ali pa inači pod
jako ugodnimi pogoji.
ČEH & GÁSPÁR
trgovina z mešanim blagom
MURSKA SOBOTA.
Nadale se dobi tüdi tam :
Vse vrste umetnoga gnoja to je Tomažova žlindra, Superfosfat, kalijova sol, apne dušik, Nitrofoskal, Čilski soliter itd. po najnižjih pri vekšem odjemi po originalnih fabričnih cenaj.
GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16.
NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT
IZMEDJU
EUROPE I AMERIKE
— 32 —
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti Izdajatelj KLEKL JOŽEF.                            Urednik FRANC KOLENC