Izhaja vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijsk« dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravnižtvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoi. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — TJpravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemaj do srede zjutraj. — Ne- zaprte reklamacije so poštnine proste. Lisi ljudstvu v pouk in zabavo. Maši deželni poslanci, Maribor, 16. sept. Danes se oivori zasedanje štajerskega deželnega! Klora. Slovenska kmečka zveza jei v njem Čast-no "zastopana, izmed 13 slovenskih! deželnih poslancev jih pripada 12 Kmečki zvezi. Iskreno pozdravljamo dftnes naše deželne poslance ter želimo njiho vemu delovanju najboljših uspehov. Novi štajerski deželni zbor Šteje 87 poslancev. Večino, ki bo v deželnem ¿zboru odločevala, bodo tvorili nemški veleposestniki In nemške svobodomiselne stranke. To dokazuje že dejstvo, Ida je deželnim glavarjem imenpvan zastopniki svobodomiselne zveze, ki je številnejša, kakor skupina veleposestnikov! Svobodomiselni poslanci so to mestb prepustil* svojim zavezni kom veleposestnikom. Iz tega sledi, da po slovenski poslanci primor rani, iti v opozicijo, to se pravi, voditi odločen boj proti nemški večini, kF bo (vladala v deželni hiši. Vso oblast so vzeli Nemci v roke, Slovenci ne morejo in ne smejo sovladati, vsled tega je» njihova edina pot, pot boja proti nemški svobodomiselno-veleposestniški veČini. Svobodomiselni nemški poslanci so (z malimi izjemami zastopniki mest in trgov. Zato bodo tudi vse storili, da se najprej ugodi zahtevam meščanov in tr-žanov., čeravno na Škodo kmečkega prebivalstva. Ker so ti z a« i op n i ki že dosedaj vedno imeli vajeti deželnega voza v rokah, -zato so tudi deželni izdatki večinoma preračunjeni za mestno in tržldo prebivalstvo, kmečko ljudstvo pa se kruto zapostavlja. V koljkor poznamo poslance Slovenske kmečke zveze, bodo v tem oziiu zahtevali marsikatero premembo, ter tudi v deželnem zboru začeli boj, (da se kmečka zastava bolj spoštuje, kmečka stvar bolj uppšteva. V opoziciji bodo tudi slovenski liberalni zastopnik dr. Kukovec, 5 socialnih demokratov in 17 krščanski a socialcev. ¿Kake zveze bodo imeli) naši poslanci s temi tovariši iz opozicije? Naši poslanci bodo hodili svojo pot, iskali ne bodo nobenih zvez, ker imajo svoj lasten program jn dovolj moči v sebi, da delajo za njegovo uresničenje. Dr. Kukovec je zastopnik propadajoče liberalne struje ¡na Slovenskem, in skrajno nemod.no je, vezati se s političnimi mrtveci.. Vrhu tega Je zastopnik uradnikov in učiteljev, torej že vsled tega nasprotnik kmečkih stanovskih stremljenj. T/udi v narodnem ozi-ru dr. Kukovec ni mož, s katerim bi smeli naši po- slanci hodita. Njegova skrivna, Še nerazjasnjena pogajanja s Hans "VVoschnaggom so za naše poslance veden onomin, naj bodo tudi V narodnih stvareh nasproti dr. Kukovcu oprezni, kajti KcSor se pogaja z Woschnaggi, pri njem ni izključeno, da išče zvez tudi z Wastiani in Einspinnerji. Krščanski socialni poslanci sq zastopniki kmetov, kakor najki poslanci, in tudi glede veljave krščanskih načel v javnem Življenju ^ njimi enakega prepričanja. Toda v narodnih stvjareh so ravno Štajerski krščansko-socialni poslanci pokazali v zadnjem času toliko nestrpnosti in krivičnega masiranja, da so celo v nemških krščanskih krogih drugih dežel obsojali njihovo hujskanje in nespravljivost. Da naši poslanci tudi s socialdemokrati ne morejo imeti nobenih zvez, je samo umevtno. Mi si želimo naše poslance svoblodne na vse strani. Krepko naj primejo za delo, in imeli bodo enega mogočnega zaveznika, to ge slqvenskoi ljudstvo., ki jim bo zaupalo. politični ogled. — Pogajanja vlade s Cehi iry Nemci sel pokazala možnoajt, da se Še ta mesec skliče Češki deželni zbor. Vsa znamenja kažejo, fAa so Nemci izgubili ko-rajžo za obstrukcijo in da bodo lepo ponižno prišli v češki Ct želni zbor. Državni zbor bo sklican, kakor poročajo du(-najski listi, < baje sredi oktobri*. — Cešld deželni zbor se bo pa najbrže sestal 21. septembra. - Kranjski deželni zbor je sklican na 'dan 23. septembra. — Ministrski svet, ki ge je vršil v nedeljo, dne 12. t. m. na Dunaju, se je pečal s ¡finančnim načrtom. Češki „Narodni Listi" poročajo, da bo stopila Bie-nerthova vlada v> svoji sedanji sesfiavi pred državni zbor. Pred novim Nasedanjem državnega zbora ne bo prišlo do nikake izpremembe pri vladi. VTjreba bo počakati, kake bodo razmere v državnem zboru. — Pooblastilu! zakon. Dnei 13. t. m. so se začela na Dunaju posvetovanja vlade z agrarci p poob-lastilnem zakonu, ki se mora predložiti v jeseni državnemu zboru, da se sklenejo trgovinske pogodbe z balkanskimi državami. (Posvetovanju- je predsedoval ministrski predsednik baron Bienerth, ki' je povdar-jal, fcia silijo važne gospodarske in politične koristi na It o, d» se nemudoma sklenejo trgovinske pogodbe z vzhodom Jn jugovzhodom, posebno s Srbijo. Razvila se je daljša, razprava in. se je končno, predlagalo, da se izvoli poseben odbor, ki se bo pogajal nadalje z vlado. — Trgovinske pogodbe. Vlada je sklicala češke, nemške in poljske kmečke poslance, da izve njih mnenje, pod kakimi pogoji bi pripustili, da se sklenejo z balkanskimi deželami trgovinske pogodbe. Slovenskih in hrvaških kmečkih poslancev ni vabila. To je» naredilo v njih krogih slabo kri, in sedaj se vlada opravičuje ter .pravi, da hoče tudi Še jugoslovanske poslance slišati. Res je potrebno, da naši poslanci* z obstrukcijo opominjajo vlado, da so še tudi tukaj. — Poljska ljudska stranka j a Smela, v nedeljo, dne 12. t. m. v? K rakovem zborovanje, ki so, se ga udeležili vsi državni in deželni poslanci stranke. Načelniku, Stapinskijd se je Izreklo ¿zaupanje in so se udeleženci izjavili, da se mora germajnizaicija Bie-nerthove vlade pobijati. — Ogrski ministrski svet se je vršil dne 13. t. m. v Budimpešti v stanovanju trgovinskega 'ministra Košuta, na kar je ministrski predsednik dr. Weker-le odpotoval na Dunaj, da poroča cesarju o položaju na Ogrskem. Listi poročajo, da imajo posvetovanja ta namen, da sa Voloči stališče, ki ga ima zavzeti vlada v prihodnjem Času. Začasne* se drži vlada obljube, da poda do 28. septembra zopet ostavlko. — 56. katoliški shod v Vrati slavi se je vršil ob koncu avgusta in v začetkru septembra. Bila je ta velikanska prireditev, katere sd je udeleževalo ¡do 10.000 mož. Slavnostnega obhoda po mestu ob nac vzočnosfi kardinala Koppa se je udeležilo 26.000 mož. Socialni demokrati so hoteli nasprotovati in so sklicali profishod, ki se je pa zelo klaverno obnesel. S katoliškim shodom je bil združen obenem glavni ,zbor političnega „Volksvereina", kateri ima 615.029 Članov. V vodstvu tega društva se nahaja 121 oseb, znanstveno, trgovsko in tehniško Izobraiženih uradnikov, na deželi pa obstoji 16 tajništev. Kakor pri nas, tako tudi tam polagajo veliko važnost na mladino in mla-dinsko groanje z vsemi sredstvi pospeštujejo. Versko prepričanje ne sme biti zaprto med štirimi stenami, krščanstvo ni samo za nedeljo, .ampaJc vise svoje delovanje .morate s krščanstvom ožariti. Vi morate moliti, izobraževalnoi in politično delati, da bodete vstopili y vse panoge javnega življenja, kot sodelavci za blagor človeške družbe. iTako je govoril na tem sho- PODLISTEK. Povest iz savinjske doline. (Konec.) Od začetka sem bil malo uevoljen in skoro prestrašen, ko sem videl, da se mi moja nakana z listom ni posrečila, temveč sem dosegel ravnjo»' obratno, kar sem hotel. Toda nazadnje me je drzno govoričenje in početje vagabufndovo razjezilo, in sem se komaj vzdržal, da mu nisem pripeljal prav mastne zaušjnice. „Kdo Vam jo dal pravico,"' pravim, „mene tukaj na potu zadrževati in v tako nesramnem tonu z menoj govoriti? Cesa hočete? Jaz Vas ne pozuam!" ..E, gosppd doktor, nikar ne Zamerite h Vi ste naprednjak, jaz sem tudi. Sedaj pa agitiram za prihodnje volitve za napredno stranko p,roti farjem in pobožnim Črnuhom. Zato dobim nekaj plače, a malo je — še za pijačo ni. Le Vam je mogoče, recite Vi kakšno dobro besedo pri naprednih Roditeljih zame. Bil sem že tudi pri črnuhih vpisan, pa so rekli, da ne spadam k njim, ker ne grem v cerkev in baje črez mero pijem. Ti kronana usmiljenost, črez mero pijem, ko še za potrebo nimam. Vidite, takšni gp ti nazadnjaški črnuhi! Človeku vse zavidajo in bi ga kar živega pojedli. Pa pravijo, d£l so verni in katoliški. Brrr! Sem jaz Dolj veren in katolišk, kaklor so oni vsi skupaj. !A bomo jih vrgli!| Naša napredna misel mora zmagati! Živijo! Boste dali za pijačo, kaj ne?" To je naprednjak Savinjske doline, sem se zgrozil! (Fakin ostuden, liberalen, a ne naprednjak. Pristudil se mi je že; obrlnil sem se in sem šel. Mo- je uho je zadelo par robatih kletvic, katere je pijanec vrgel za mano. Slišal sem tudi besedo, da če bomo tako visoki mi napredlnjaški doktorji proti revežem in kmetom, da ne bomo dolgo gospodarili med njimi. Po teh dveh prizorih s kmetom in vagabundom, „agitatorjem naprednjakov," se me je prvič polastila nezaupnost proti svojemu verskemu in narodnemu, prej tako ljubemu listu, kateremu sem vse verjel. Zakaj je moj list odbijal pošltenega kmeta na polju in zakaj je imel takšno privlačno silo na pijanega vaga-bunda? To mi je bilo nejasno. Trla me je radovednost in napravil sem svoj Časopis še bolje talko, da bi laliko naslov vsakdo Čital, ki mi pride nasproti. Zamišljen in skoro slabovoljen sem Šel naprej, toda kmalu me je razvedrila lepa narava. Sel sem po gladki pešpoti nJed lepo obdelanimi njivami. Žito je zorilo in težko zlato klasje se je priklanjalo v lahnem vetriču, kafeor da se klanja nevidnemu Stvarniku ve-soljstva. Videl sem od daleč sredi njiv kmeta, ki je menda ogledoval pšenico, Če bo že zrela. Skrbno se je oziral po nebu in gledal za vsakim oblakom, kam plove. O videl sem ti v srce skrbni mož in sem vedel, kdo ti piše skrb na tvoje, od solnca ožgano Čelo. Pomolil sem tiho v srcu k Stvarniku, da se ti ne uresniči to, česar si se bal, ti dragi hiše skrbni gospodar. Sel. sem zopet naprej med njivami lepega zelenega hmelja. O lepa bogata Savinjska dolina, sem pomislil, tebe je vredno le pošteno, pobožno in napredno ljudstvo, in takšno prebiva sedaj v tebi. Ti dolina Še boš rodila veliko može. ki bodo kedaj svetu pokazali, kaj premore tudi mali Slovenec. Tako zamišljen niti nisem opazil, da se mi približuje mož, ki je nosil na palici na rami polni ceker raznih' drobnarij za domačo uporabo. Po strani me je gledal in se mi je izognil daleč vi travo iz pota. Pozdravil je in privzdignil malo klobuk. Odzdravil sem mu ter ga nagovoril: „Od kodi nesete tako težko, oče?"1 — „Tu v vasi sem nakupil nekaj pri trgovcu DebelotrebuŠniku. Vroče je vroče" — in gledal Je na naslovno stran mojega lista. „Da, toplo je," mu odgovorim. „[Ali tudi Vi poznate ta časopis, ki ga tako gledate?" „Poznam, poznam kot slab denar. Dobivam ga iz Celja zastonj, dasi sem ga Že večkrat vrnil. Piše o dobrih ljudeh slabo; ta ni nič prida." „Tako?" sem se začudil. „A kakšni so oni ljudje, o katerih dobro piše?" „Tako, tako," in je zmigal z ramami. „Ne rečem nič; a po njegovem kopitu so in udrihajo črez duhovnike in se iz cerkve /delajo norca. Učitelji so vsi poleg in si hočejo kmeta in duhovnika pod komando spraviti. Oni večinoma dopisujejo v ta Vaš list in devetindevetdeset odstotkov dopisov je zlaganih, zavitih in obrekljivih. Navedel bi Vam lahko slučajev, da bi se Vam lasje ježili." „Ni mogoče, oče! Saj vendar ravno ta Časopis tako lepo piše, da jo naroden, napreden, veren in pobožen." „Piše že, piše, a dela vse z la^jo in po ovinkih do gotovih ciljev. Ljudje, ki ga pišejo, ne kažejo nobene vere in pobožnosti. To bo izprijeni študentje in popolni brezverci ter Častfhlepni doktorji. Učitelji, j ki jim pomagajo, ne hodijo danes nič vieČ k maši in i v cerkev. So Še nekatere izjeme, bele vrane, hvala Bogu! med njimi. Potem pa naj takšni ljudje učijo naše otroke, kii hočemo, da morajo biti pobožni in verni. Pozdravljali so nas dosedaj s „Hvaljen bodi Jezus Kristus" a sedaj ne smejo več. Naučili so Jih učite- duCaladini dr. Diuders, kar dokazuje, da hodi naga slovenska mladina prava pote. Kak» je organiziran Velksverein po deželi, nam kaže (tudi to, da ima 20.000 zaupnikov, ki delajo zastpnj, iz ljubezni do stvari, ker uživajo zaupanje članov. Shodu je poslal svoj pozdrav in blagoslov tudi sv. oče. — Položaj na Grškem se je zelo poslabšal, ker zahteva vojaška zveza z vso pdločnositjo, da se prestolonaslednik Konstantin ne sme mešiati v politiko. Vlada bo to zahtevo predložila kralju z opombo, da mora odstopiti, ako se ta (želja ne izpolni. Vojaška zveza zahteva od političnih društev s pozivom na ljudstvo, da zavzamejo stališče proti, prestolonasledniku KonŠtantinu. Nevarnost je, da izbruhne meščanska vojska, ker ima vojaška aveza in njeni privrženci mnogo nasprotnikov med ljudstvom. Mala politična naznanila. Dne 1CL septembra: Zvjeza Nemcev na Češkem je sklenila, da ustanovi nemško deželno in obrtno banko v varstvo nemških posestev in obrtnega stanu na Češkem. — Grški kralj Jurij je baje že sporočil angleškemu kralju, da se v kratkem odpove grškemu prestolu. — ilz Londona poročajo, da je bilo zadnje dni na Španskem zaprtih 1500 oseb, ki so o-sumljene zarote proti vladi. — Groi Sternberg namerava z ozirom na zadnje dogodke ¡na Dunaju staviti ¡y; 'državnem zboru predlog, naj se Dunaj proglasi za pokrajino vseh avstrijskih dežel, na kateri imajo vsi jeziki avstrijskih narodov enake pravice. Dne 11. septembra: Ruski car Nikolaj in carici sta z otroci odpotovala na Krim. V Petro-graJdu sq odkrili zaroto, ki je nameravala, m policiste preoblečene revolucionarje pri carjevem odhodu vtihotapiti med policiste in carja napasti. Pri zaprtih revolucionarjih so dobili policijske tuniforme in bombe. — Iz Belgrada poročajo, dat ni izključena! mogočnost, da se bolgarski car Ferdinand ob povratku v Sofijo sestane s srbskim kraljem /Petrom v Belgradu ali kakem drugem srbskem mestu. — Iz Dunaja se zatrjuje srbski vladi, da bi bilo Srbiji dovoljeno, da v nekaterih mestih Bosne in Hercegovine otvori svoje trgovske konzulate. Dne 12. s ep tem bi-a:, (Dunafsiki listi poročajo,, da so se pri velikih cesarskih vajah na Mo-ravskera zgodile velike nerednosti. — Sodrug Jaro-slav Pele je, nezadovoljen z razmerami češki so-cijalni i'>mokraciji, ustanovil novo rajdikalno social-no-demokratično stranko za CeŠko. Pričel je izdajati tudi notf list „Volnost". — PetrograŠki /krogi so zaradi dogodkov na Daljnem Vzhodu zelo vznemirjeni. Anglija baje (hujska profil Rusiji na Kitajskem/ Kitajska in Japonska pa sta sklenili tajno vojaško zvezo zoper Rusijo. Ruski'poslanik vi (Tokiu se bo zarar di postopanja Japonske pritožil. — Prihodnji nemški katoliški shod se bo vršil drugo leto v Avgsburgu na Nemškem. Dne 13. septembra: Danes se vršijo pri ministrskem predsedniku posvetovanja z agrarci o novih trgovinskih pogodbah z balkanskimi državami. Posvetovanja se udeležijo trgovski minister dr. Weiskirchner, sekcžjska Šefa dr. Riedl in pl. Ross-ler, poljedelski minister dr. Braf in trije ministri krajani dr. pl. Duleba, dr. ZaČek in dr. Schreiner. — Srbski princ Jurij dela na vsa moč, da postajne zopet prestolonaslednik.. — Mecl Cehi in Nemci je bilo .včoraj zopet več bojev. Nemci so metali na Cehe kamenje, vrčke in stole. V petem in Šestem dunajskem okraju so razbili Nemci okna na čeških hišah. Razne novice. * Cesai' je imenoval za Štajerskegal, deželnega glavarja grofa Atlemsa, za njegovega namestnika pa dr. Jankoviča, okrožnega zdravnika v Kozjem. Imenovanje. C. g. Miroslav Ratej, kaplan v St. Juriju ob Sčavnici, je imenovan za vojnega karata v ; rezervi pri in!, polku št. 87. * Osebne vesli. Za ravnatelja slovenske kme- j tijska šole v St. Jurju ob juž. železnici je imenovan ' gpsppd Ivan Belle, dosedanji' kletarski! nadzornik, j za učitelja istotam pa g. Zidanfeek. * lz državno stavbene službe. Namestnik je ime- j noval stavbene adjunkte Ivana Veingerl, Maksa pl. j Paumgarten, Karola .Fleischer, Rudolfa Pertassek, Norberla Schwab, (Rudolfa Enzi in Leona Frisee in- , ; ženirjem. * Poštarski izpit so napravili v Gradcu poštar drugega razreda A. Ogrizek in oficijanta Jožef j Markut in Franc MihajloviČ. * Razpisano mesto. Na dvorazredni ljudski , šoli na Keblju .(drugI, plačilni razred) je^ razpisano mesto učiteljice. Prošnje je vložiti do ¡10. oktobra pri i krajnem šolskem svetu na< Keblju, poŠta \Oplotniea. | Krajni folski svet da na razpolago tudi' prosto sobo. V Jiokoj je stopil Šjplski Modjai g. Mihiael Ne-rat v Leit#rsbergu. Začasno ga bo nadomeščal ab-solvirani pripravnik g. JanžekoviČ. * Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri No-j vem Mestu se odda za prihodnje Šolsko leto pet de-| želnih ustanov. Fiošnje za te ustanove in. za sprejem sploh' je poslati do 30. septembra 1.1. vodstvu imenovane šole. Razglas. Ud okrajnega pastopa v Slovenski Bistrici iz skupine najvišjih obdačencev obrtnije in trgovine Anton Grundner je umrl dne 2(X tnajnika 19091 »Demeljem par.1, 38 zajkona z dne M. jurn, 1866 dež; zak. Štev. 19 se torej odredi za'ostalo poslovno i dobo volitev enega novega uda okrajnega zastopa 1 iz skupine najvišjih obdačencev obrtnije in, trgovine j na pondeljek dne 27. septembra 1909 ob 10, uri do-: poldne v lokalu okrajnega zastopa v 'Slovenski Bi-| strici. C. kr. uradni vodj: dr. Ngtoliczka 1. r. Povišanje poštnine. V trgovskih in industrijal-! nih krogih vlada veliko ogoröenje In nemir, ker se j Čuje, da se bo poštnina znova zopet povišala. Že sedaj se vs0 giblje v svrho, da pp možnosti ugovarjajo i>roti temu povijanju. Stari deset-goIdinarsl& bankovci so izgubili prejšnji teden vso vrednost kot denar, ker ne veljajo več v kurzu. Avstro-ogrska banka tia Dunaju je razglasila, da ne sprejmi, nikakega takega- bankovca več v zamenjavo. * Pozor! Vojna uprava kupi zp, oskrbovalnico v Trstu pri avstrijskih mlinih po trgovskem običaju 1250 sto tov, pšenice in 2200 stotovi ržene mokie. To- ; zadevni zagotovilni razgovor se ho vršil dne 9. ob-tobra pri c. ih kr. intendanci 3. voja v Gradcu. Ko-lekovane ponudbd morajo biti najkasneje do 9. ure predpolctne na označenem mestu, kjer jse lahko izvejo tudi natančnejši pogoji. * Vojna uprava nam naznanja, da kupi po trgovskem običaju za Celje 300 kubičnih metrov trdih drv, ia Ljubljano 1100 siotov premoga, za Gorico 1400 kubičnih metrov trdih drv, in za Pulj 3630 kubičnih metrov trdih drv in 10.200 stotovt premoga. Tozadevni zagotovilni razgovori se bodlo vršili meseca septembra pri pristojnih vojaških oskrbovališCih, in sicer: v iCeljiV E5!., v Celovpu 20., v Ljublijani, 21., v Gorici 17. in v Pulju 16. septembra t. 1. Kolekovane ponudbe morajo biti najkasneje do 9. ure dopoldne na svojih mestih. Natančnejše se izve pri imenovanih vojaških oskrboval i ščih. " Goriški* S. L. S. je, kakor posnemamo iz „Primorskega Lista'-, 9. — okolil se pa lažejo po listih, da so verni in pobožni. Pravijo, da hočejo odpraviti križ iz šole — eden je že poizkusil, pa mu je izpodrsnilo — jn tudi poduik krščanskega nauka, Tak evangelij oznanja ta Vaš list, gospod." To mi je bilo vse novo ini s0 mi je zdelp skb-rq iieverjetno. Kako bi mogli lastni sinovi našega naroda izdajati svoje ljudstvo in mu ugrabiti zaklad sv. katoliške vere, v kateri 'je sreča vsega človeštva, prav posebno našega naroda., ;To so grobokopi sreče našega ljudstva in tem naj /zaupamo vzgojo svojih otrok, bodočega slovenskega naroda. Ce je to vse res, za kaj te ni, o rešitelj, da izženeš/ iz tempelja naše domovine te kramarje brezbožnosti in nevere. Bil sem žalosten. Na mah me je pograbila jeza do lista ki mi je bil prej tako drag ini sem ga imel v tujini za poroka sreče v mdji domovini in sem ga hotel raz-trgati na drobne kosce. A zopet se mi je omilil in začel sem kmeta nezaupno gledati. Eden laže, list ali kmet. „Cemu pa ta list priporoča za poslance može, ki so narodni, napredni in verni in M bodo Slcren-cem pomagali do boljše sreče." „Kogar slab list in slabi ljudje priporočajo, je eotovo tudi sam slab. Hvala lepa za take poslance! Učitelji in doktorji tudi radi tega drže skupaj, ker bi radi sebi pomagali do vedno večjih plač, nam kmetom na škodo. Naši ljudje tega še ne uvidijo, a počasi se jim bodo Žo odprle oči. Pri zadnjih volitvah so nam liberalci sr,eto obljubovali, da bomo prodaja- li hmelj kilogram po pet do Šest klron, če volimo njih. poslanca, in premotili so nas, skoro ;vse, ¡tudi mene. A so grdo lagali, samo da so nas osleparili. Lani smo prodajali hmelj kilogram' po štiri do pet desetič. Moža, ki je bil edini vreden naših glasov, so pa skoro pobili." „Kaj tu pripovedujete, oče? Ali ne obrekujete? Ali govorite resnico?" „Jaz govorim resn$co, ki pa Vam menda ne ugaja, ker ste liberalec, kakor vidim po Vaštem listu." . j „Mož, Vi mi podtikate, da sem liberalec!, Jaz 1 sem veren katališko-naroden Slovenec, stremeč po izobrazbi in napredku." , „Cemu pa potem zagovarjate ta lažnjivi in hi- I navski list?" „Jaz verujem njegovim besedam, ki pravi, da je veren, naroden in napreden." M „Lepo Vas prosim, kako bo veren, ker ga pi- : šejo sami zagrizeni brezverci. UBrezvernemu liberal- i cu pa tudi narodnost ni sveta. Katoli^ian pa mora spoštovati svojo narodnost in svoj jezik, ker je te darove prejel od Boga. Ne tako liberalec po svojem pre-t pričanju. Napreden je pa list v vsem slabem, najbolj pa v sovraštvu do cerlovd in duhovnikov in drugih vernih in poštenih ljudi. On podira in razdira izobraževalno delovanje naših katoliških izobraženih voditeljev in izobraževalnih društev. Niso mu všeč božja nota, ker se ž njimi Časti Marija in svetniki, niso | mu yšeč Marijine družbo, besno se zaletava v zvezo naših poštenih mladeni&ov, jih obrekujo in jim krade čast, on je najhujši ¡nasprotnik socijalnega, izobraževalnega dela med našim ljudstvom, ni mu všeč ne ena katoliška pridiga in ena beseda kakšnega poštenega katoliškega moža. Vidite, inr tak list baje dela izobraževalno, napredno-liberalno dela in brezversko, a poleg tega pa še neodkrito in hinavsko. Vzgojiti neznačaje in posurcvljence je njegov namen. Ali poznate ptujskega „Štajerca" r- pošten kmet sta\-i Vaš list v eno vrsto ž njim." Čudil sem se tem besedam in njegovemu izobraženemu in naprednemu duhu, začel sem s spoštovanjem zreti na kmeta in njegove žujjave roke. Čutil sem in sem bil prepričan, da je govoril resnico. A' jaz vsega tega prej niti slutil nisem. „Mož, Vi ste mi govorili od srca," mu pravim, „in ste mi povedali mnogo novega, za kar se Vam zahvalim." Debelo me je pogledal in rekel: „Kako to govorite? Saj ste vendar agitator liberalne stranke, za^ kaj ne agitirate?"' „Oče, motite se, jaz nisem agitator, temveč pri-Bel sem iz tujine, pogledati b! Savinjsko dolino, ker sem čital, da je vrlo napredna itd." „Da, napredna je, gospod, in hočemo, da stremi Se po vedno večjem napredku, a liberalne in brez-verske pa nam je ne bodo napravili doktorji in učitelji. PoskuISajo na vse razne ovinkaste načine in tudi žanjejo preoej uspeha, žalibog^ (Tudi sedaj naa to Bejo preslepiti pri teli rolitvah, dai bi mi verni kmetje poslali brezverca, nas zastopati v tujino. Mnogi smo že izpregledali, a mnogo jih fce bo. Jaz sem bil iJcl- berlinski uradniki naše kraje tako dobro poznajo, koliko bolj jih morajo poznati naši uradniki. Zato pa proč z razvado, označiti kraj tudi nemški! Vsi naslovi naj bodo izključno slovenski! * Heil! Lehrerbund v Gra($cu je brzojavno pozdravil načelnik narodne (!0 stranke dr. Kukovec. Heil! \ * Nenarodna „Zveza narodnih društev" je imela minule dni nek poučen tečaj, katerega se je u-deležilo celih 60 ljudi, mož žensk in otrok. Izmed mladeuicev kmečkega starnu smo videli) samo šentjurskega Oseta, ki pa gre zraven le za to, ker upa in želi postati načelnik „Zveze liberalne- mladine . Med drugimi vezači otrobov smo vrdeli tudi Ciril-Metodarskega agenta Prekoršeka, ¡kateri kot plačan uradnik C. M. družbe nima drugega posla, kot hoditi po liberalnih shodih, Dr. Karl Koderman je raz»-pravi j al društveno zakonodajo in na koncu priporočal kuczovcem, da si za lažje umevanje društvenega prava omislijo — Vereins — und Versammlungsrecht - - v kljub temu, da imamo Slovenci že od leta 1902 knjigo: Društveni in shodnizakonSod Schweitzer ja. Zakaj narodnjak/ Kodermanj ni priporočal slovenska knjige? Tako umevajo ti narodnjaki čistost narodnega čustva in geslo „Svoji k svojim"! Cela stvar se je zelo klavenno končala, razni slavni govorniki so celo oboleli, ko bi imeli predavati. Na zunaj liberalci to blamažo visoko v svet povzdigujejo, a sami med seboj pa govore: Za obesit se nam je! . . , , .T * Lažnjivei. Celjsko časopisje bo dobilo 1. premijo v laži. Dan za dnem se kopičijo v predalih „Nar. Dnevnika" najgrše laži, katere potem še pri-nese v četrtek „Nar. List". Zadnja'številka „N.1 L." se na posebno čuden način zaletava v mladeniški shod v Kostrivnici, katerega so se udeležili tudi mariborski „Orli". Naiveza namreč javnosti, da so Orli se v uniformi slepli, kan pa je nesramna laž. Stepel in strgal se jo ¿e on, dopisnik Nar. Dnev. in Nar. Lista s pametjo, katera ga pa ni zapustila šo le zdaj pri tem shodu, ampak pohaja 'že delj Časa brez njega po svetu in krade Bogu Čas, ljudem pa denar. Za naše mlado gibanje pa so taki dopisi še najboljša agitacija . * Opozarjamo slavno občinstvo na inserate naših slovenskih trgovcev in obrtnikov, ki se nahajajo; vsakokrat na predzadnji strani našega lista. * Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Vozlič Leop. kaplan, 10 K; Primec Franc 6 K; Janez Serbela v Pobržu kot kruh sv. Antona 4 K; Žolgar Vinko, kaplan, 10 K; gosrtje na primiciji č, o. t Hrizogona v Krapju 7 K; Bratko Gust. nabral na primiciji Rem. Kogler j a pri Sv. Trojici v Slov. gor. 5 K; Marinič, osmošolec pri Ptuju, 16.27 K; za kruh sv. Antona Ljntomeržan 1 K; Franc Zagoršak v ¡2ame(ncih 30 K; tovariši ob 201etnici 52 K. Vsem dobrotnikom stoteri Bog plati! * Za ponesrečence po toči neimenovan v Savinjski dolini 1 E. Mariborski okraj. Odhodnica. Povodom odhoda c. kr. dvornega svetnika grofa Marija Attemsa zbrali so se vsi uradniki c. kr. okrajnega glavarstva v pisarni gospoda dvornega svetnika, da se od njega poslovijo. Gosp. okrajni komisar dr. Evgen Netoiiczka je v imenu ura^iiš^at. ilnel rtagovop na gospoda dvornega svetnika, kateri je napravil globok vtis, v katerem govoru je v ginljivih besedah slikal njegove zasliv ge, katere si je stekel za časa svojega skoraj osemletnega delovanja kot vodja okrajnega glavarstva mariborskega. Vodila ga je vedno dobrohotna misel za prebivalstvo okraja, pospeševal je najkrepkejše, prost vsakega birokratičnega duha, interese prebivalstva okraja v materijelnem in kulturelnem oziru žan tukajšnji posojilnici, v kateri sede sami liberalni nazadnjaki, 100 kron, in so mi rekli, da mi bodo prodali moje malo posestvo, ako ne bom ž njimi volil. Nisem se ustrašil tega. Denar sem si izposodil drugje, da sem ga vrnil nasiljencem in sem sedaj prost. Tudi Debelotrebušniku sem bil nekaj dolžan in mi je grozil z istim, kakor posojilnica. No, danes sem mu jezik zavezal, ko sem mu nesel tiste groše nazaj. Povem pa, da sem bil danes zadnjič pri njem." Med tem pogovorom nama je tekel čas in postal sem že žejen in lačen. „(Ali je kje blizu kakšna gostilna?" ga vpra-Sam, („vročina je huda in človek je Žejen." „Gostilna je par korakov od tu po tej poti. Pa z Bogom, gospod!" „Ali ne greste z mano, oče? Ker sva že toliko govorila, pa se Še kaj pomeniva." „Pravzaprav sem Ižejen tudi jaz, ali gostilna je na pol liberalna, in sedaj pred volitvami ni nič kaj varno — Vi tega ne veste." „Ne razuimem Vas pravzaprav. No pa Če se česa bojite In če kaj pri do, ivam obljubim pomoč." „Ne bojim se. Hotel sera že sam enkrat z gostilničarjem govoriti o teh zadevah, posebno o yolit-v!i, ker je drugače dober mož. Dobro, storim pa se daj." In Šla sva. Med potjo sem jaz svoj narodni list vtaknil v Žep. V gostilni je sedel pri pivu močan zarjavel golorok kmet in družbo mu je delal dobro rejeni gostilničar sam. in je tudi vsakemu posamezniku, če ga Je prosrl pomoči vsakokrat rad pomagal dejanski in s svetom. Pridobil si je na ta način zaupanje, ljubezen in čislan je prebivalstva v okraju in zapusti trajen, hva- i ležen spomin. Uradništvo okrajnega glavarstva iz- 1 gubi z gospodom dvornim svetnikom veledušnega še- j la, kateri je vsaki čas s celo močjo njegovega oseb- < nega dostojanstva zasrtopal njihove interese. Pridobil si je na ta način v zvišeni meri spoštovanje in j hvaležnost uradništva. Končal je gospod okrajni komisar dr. Netoiiczka svoj govor, izrazujoč gospodu < dvornemu svetniku najboljše in najprisrčnejše želje ; za bodočnost gospoda dvornega svetnika. Globoko ginjen .zahvalil se je gospod dvorni svetnik za mu < izkazano čast z zagotovilom, da. je z odkritosrčno radostjo deloval v Mariboru in da prav obžaluje, da mora mu ljubljeno mesto svojega delovanja sedaj zapustiti'. Zajedno se je uradnikom zahvalil, da so ga v uradu krepko podpirali in sodelovali, izrekši po-voljnost, da so njegovi uradniki vedno opravičili zaupanje, katero se je stavilo v njihovo osebo. Prizadeval si je, da bi bil vsakemu ne toliko predstojnik, marveč prijatelj in dober svetovalec; če ga tudi sedaj glede na njegov kraj službe loči daljava od svo-i:h kolegov, bode tudi v bodoče z vnemo zasledoval usodo in tok življenja vsakega posameznika. Poslovil se je potem gospod dvorni svetnik od vsakega uradnika posebej in s tem se je končala la s'.cer prepro sta, a ginljiva slovesnost. in Porotno sodišče v Mariboru. 20. t. m. se sni-de v tretjič porota mariborskega deželnega4 sodiSča. Pred to poroto se bodo ¡obravnavali ¡sledeči slučaji: 20. t. m.: Ivan Vrsočnik, sleparstvo in Alojzij K ob an. j tatvina; 21. t. m.: Franc Lah, uboj; 22. t. m.: Jožef . ' Gonsa m Heribert Kasper, poskušen umor; 23. t. m.: i Mat. Marinič, uradno poneverjanje-24. t. m.:'t,Frainc ! J Domanjko, požig; 25. t. m.: Prano Ciproš, požig, j ' Nekaj slučajev se bo bržkone dodalo. m Radi ponarejanja bankovcev je mariborsko i oknožno sodišče zopet aretiralo več oseb, med1 njimi j mater glavnih ponarejaJcev denarja Margareto Po-j točnik in kočarja Slambergerja. n Dijaška kuhinja v Mariboru. Prihodnji če-i trtek, dne 23. t. m. ima društvo „,Dijašika kuhinja v i Mariboru" svoj letošnji občni zbor z običajnim vspo-| redom ob 5. popoldne y stanovanju gospoda pred-; sednika stolnega dekana dr. Ivana Mlakarja. Vsi udje so,' na ta občni zbor tem potom ppvaJbljeni. Po-■ sebna povabila se ne bodo razposlala. Odbor. m Veselico v Studencih bo priredilo tamošnje ' izobr. društvo dne 19. t. m. sv gostilni „zur weißen Falino" Le)nbaška cesta. Začetek ob 3. uri popoldne. Iiamnica pri Mariboru. Veličasten in nepozaben ie bil dan 8. septembra v Kamnici. Take si-jajnosti Še ni videia naša starodavna slavna romar-( ska cerkev Marijuceljske Matere božje, take slavno-! sti še ni doživela krasna kamniška župnija. Trume { Marijinih hčerk so prišle od vseh) stran? počastit i svojo nebeško mater. Naše Marijine družbenice no-| seč Marijo so jim šle z domačima g. duhovnikoma | naproti do križa šciskih sester, kjer je bil tudi slavolok s primernima napisoma. Že se sliši milodone-či glas ubranega prepevfanja, Marijinih pesmi. Že se prikaže Marijina zastava obdana od množice Marijinih hčerk. Ganljivo je bilo videti, kakor so se o-boje družbenike pozdravile, ne z roko) v noko, ampak s križem v križ, križa sta se poljubila, nekako znamenje, da iz ljubezni do križanegat Sina Marije hočejo Marijine hčerke v trpljenju in težavah Marijine čednosti posnemati. Dobrodošle pozdravi domači g. župnik z vznesenim sprejemnim govorom. Potem pa se pomika procesija prepevajoč lavretanske litanije v zato s slavoloki, venci in drefvesci okin-čano Kamn&o. Zdaj pa še zopet že od druge strani sliši Marijinih pesmi glas. Od Sv. Križa prihaja procesija Marijinih hčerk z g. župnikom. Pridigoval je domači g. župnik razlagajoč belo lilijo nedolžnosti, vijolico ponižnosti in vrtnico goreče ljubezni do Jezusa m Marije. Med slovesno) sv. mašo je bilo skupno, pol. ure —! trajajoče sv,, obhajilo samih druža,onic. Pri skupnem kosilu pri g. Marmfeeku, smo še le prav spoznali, kolika množica Marijinih družabnic se je zbrala na ta praznik Marijin v Kamnici. Bilo jih je. okob pet sto. Od vseh strani so prihitele, i c Jarenine, od Sv. Jakoba, od Sv. Ane, od Sv. Martina pri Vurb,. celo iz Makol, Sfyrdenitc in kdo ve od kod so bile zastopnice, na čelu pa Mag-dalenskai Marijina družba- Pokazale po nam s svojimi izoornimi govori (posebno od Sv. Ane in iz Makol), kaka ljubezen do Jezusa in Marije, kako navdušenje, kak pogum vlada v srcih za nebeško in slovensko fiomovino. Radi bi bili še dalje poslušali njih mplozvJneče petje in marsikatera družbenica bi nam bilat povedala še kaj vzpodbujajočega, pa glas zvo-niov nas je poklical nazaj v /cerkev, kjer so 1 nam križevski g. župnik razlagali o kroni vseh čednosti, o stanovitnosti v dobrem, tako živo in zanimivo, bi jih bili nafjrajše poslušali celo popoldne. Srčna jim zahvala za to. Po nauku je bilo na željo druž-benic darovanje okoli oltarja, potem slovesne večer-nice s t opefvanimi litanijami in nazadnje hvalna pesem troedinemu Bogu za tolike skazane nam dobrote. Tem potom se pa tudi zahvalujemo vsem Marijinim hčeram, da so se potrudile( k nam in - si ravno našo cerkev izvolile za skupni poftešičenje svoje Matere Marije. Prav posebna zahvala pa gre prednici Magidalenske Ma/rijine družbe, veleč. gdč. Ur- šiki Brauneker, ker ona je sprožila to srečno misel, da je bil shod v Kamnici. Ostane Šo zdaj naša prošnja in vel%a želja, da naš obiščete od zdaj vsako leta s takim shodom. • Upamo, da Vam bomo mogli prihodnje) bolje postreči, posebno g^edej. več svetih maš. m iFram. Huda nesreča je zadela Lešnikovo rodbino. Oba brata Friderik in Ferdinand Lešnik, prvi učitelj v Poljčanah, sta bila pri svojih stari-ših na počitnicah. V soboto popoldne sta bila na lovu. Naenkrat pa se sproži puškfa Ferdinandu in zadene Friderika v hrbet, da je bil na mestu mrtev. Ko je zvedela Friuerikova soproga o nesreči, je o-medlela. Brat je bil ves obupan in le s silo so ga morali edvesti od mrtvega trupla njegovega brata. m V Framu se vrši na Matevževo dne 21. t. 1. m. velik živinski sejem. Ker je pričakovati veliko kupcev, se posetniki vljudna vabijo,! da priženejo obilo lepe živine na ta sejem. m Sv. Marjeta ob Pesnici. Krasen dan je bil —"poslavljajočega so poletja, in vesel Marijin prazs-nik, — praznik rojstva „Kraljice devic"! Naši zvonovi pa sq tiste dni v tužnih akordih pevali smrtne žalbstinke . . , jNa mrtvaškem) odjm je pjočitvaSV) med duhtečiia cvetjem mirno spanje pravičnega telo preproste služabnice, ki ji je bila podeljena redka sreča, da je vk'ju,b svoji lepi starosti 68 let, — z (družbenim znakom, — Marijino svetinjo ter z rožmarinovim vencem na glavi —, bila od belo oblečenih deklet Mari-J jine družbe spremljana k poslednjemu počitku! Prav I ganljiv prizor (je bil, ko se je med mnogobrpjnim ob-: činstvom dne 8, septembra pomikala počasi bela, vsa i z venci obložena rakev tje proti božji njivi . . . Mar-! sikdo izmed navzočih je pač ob tem pogledu nehote j vzdihnil sam pri sebi: „,0 k!ako lepo je, — biti, in j umreti kot otrok Marijin . .!" — Bila je ¡rajna Ana j Lorber, sicer premožna kmetska ihčij,,— a je .izvolila, ! ostati vse življenje skromna, mepoznana služabnica ' ter bila že skoraj dvajset let v isti hiši, kjer je tudi i v nedeljo zvečer, dne septembra, previdena s sv. zakramenti, mirno / Gospodu zaspala. — Poštena in j krščanska obitelj Spritcejeva je, pa p tem, — da je j rajni služabnici pripravila tako lep pogreb, — poka-j zala, kako naj se spoštuje zvesti posel! Naj mirno j spava! m Št. Hj v Slov. goricah. Takih zagrizeno i nemškonacijonalniii železniških uradnikov pač nikjer i ni kot pi ? nas. Južna železnica nalašč "iake junake nastavlja, da s tem pomaga manifestirati-Nemcem, da je St. Jlj slovenska zemlja. Radi teh uradnikov mora pri nas vsaki nemško govoriti. Po zadnjem ljudskem štetju je tu Štiri petine Slovencev. In čujte! če slovensko kaj zahtevaš ali prideš na kolodvor s | kako zahtevo v slovenskem .jeziku, boš! imel veliko ; sitnosti. Pa tudi neprijazni so ti uradniki proti stran-; kam, tako da» se tudi Nemci pritožujejo. Mi bi St. j Iljčanora svetovali, naj napravijo proti tem skrajno j neljubi,a .uradnikom ulogo na ravnateljstvo južne že-, leznice. Mora pomagati. Opozarjamo pa 4udi vse Slo-I vence v. S t, Ilju, naj vedno zahtevajo! vozne listke v | slovenskem jeziku. Skrajna mlačnost je to, če se vi-| di, kavo radikalni Slovenci zahtevajo listke v, nem-i škem jej.iku. Uradniki so za nas, a no mi za nje. in Jarenina. Pralno društvo je darovalo ves čisti dobiček prvega Šentiljskega dne za društveni dom v Šentilju, in ,sicer znaten znesek 400 krop. — Se I so med nami pravi Slovenci, kateri slovenščine nimajo samo na jeziku, ampak svoj narod resnično ljubijo in so voljni zanj tudi kaj žrtvovati. Vse, kateri so sodelovali ha tej vcselici, je bodrila ena misel: Zemlja, v kateri počivajo ostanki vrlih prednikov, ne. sme preiti roke nasilnega in brezobzirnega sosednega naroda — ta zemlja nam je sveta, poškropljena je z znojem in krvjo naših očetov, blagoslovljena z njih pobožno slovensko molitvijo. No ene pedi ne odstopimo, in najsi nam ponudijo deisetkrat toliko, kakor je njena naravna vrednost. — ¿Slovenski mora ostati Šentilj, ^ovenska tudi vsikdar soseda — Jarenina! — , Čast 'n hvala torej požrtvovalnim mladenkam v kavarni, cbiteljim: obema ZupanjiČevima, SlekovČevi, i Cvilakovi, Ledinekovi, Žugmanovi, Sokolovi, obema Sparlovima, Vengerjevi in Rojsovi; hvala tudi vsem tistim, ki so pripomogli k lepemu uspehu te narodne j veselic i. S "n Sv. Jakob v Slov. gor/ Znani poliški pru- sak in slovienožrc R., ki je pred neklaj leti padel iz visokega prestola, si hoče sedaj zopet na zivit način | pridobiti županski stolec. Pošilja namreč slovenskim kmetom v okolico, zlasti tistim, ki jih že ima ali celo [ ali deloma v svoji mreži, vabila (seveda nemška!) na i domač sestanek, kjer jim prigovarja, da kupijo v Po-i liški občini, navadno iz R.-jave roke, kako njivo ali 1 travnik ali kos lesa, da bi zadobili tako volilno prar " vico M lej občini in potem očko R.-ija zopet dvignili na županski stolec, bi pač le luŠtno bilo, da bi slovenski kmetje vlekli voz na R.-jevo komando v Šent-iljski Suamarkhof, kjer se zbirajo vsi slovenski gro-bokopi! Slov. kmetje, pazite, sa^jo eden, ki ima v , u Lrui\u|Jii öiuv. JuntHjt;, pu^ne, ju euen, ki ima. v da i tej^eči žalostno izkušnjo, priznal :• Gorje tistemu, ki pride v kremplje poliškemu sirdmarkovcu, nemškemu Mihelnn R.-ju! Tcrej pozor! Sv. Jakob v Slov. gor. Naši sosedje v Jareni-ni, Sv. Jurju, Sv. Ilju se krepko \zavedajd resnobe Časa, zato tudi vidimo, kako Jepo in veselo se razvija pri poklicanih" vodileljih, ne najde podpore,vse ne mo-nas imamo sicer izobraževalno društvo, a ker ravno pri poklicanih voditeljih ne (najde podpore, se ne more prav, razviti. Zato pa je v Sv. Jakobu vedno*več nemškutarije, povsod najdeš le nemške napise :i Bren- nerei, Hufschmied itd. Iz sodnije, glavarstva in vseh mariborskih uradov prihajajo samonemške tiskovine, plačilni nalog", ukazi,, a živa duša sei ne «zgane! Človek bi si mislil, da je v kraju, dve uri od nemškega Berolina! Ce pomislimo,*da je Sv. Jakob na dolgi Črti obmejna krajina, ob katero z vedno tvečjo» silo bb-tajo valovi pritepenega nemštva, potem paš tii odveč klic: Združite se, kar ,vas je Še dobrih, pod vodstvom poklican;h mož! Od liberalcev ni ničesar pričakovati! Sv. Jakobčani ven -iz blata in nemškutarije! m Sv. Jurij v Slov. goricah. Kmetijska podružnica bo imela v,nedeljo 19. t. m. popoldne v gostilni g. Krajnca izredno zborovanje!, na katero so vabljeni vsi, posebno, tisti, ki sp poškodovani na travnikih, po ogrcih. Razgovor o umetnih gnojilih, i m Slov. Bistrica. V nedeljo 19. septembra priredijo okoliški : fantje prijateljski sestanek na Šentovcu pri Slov. Bistrici t gostilni g. j Spanringa. Igrala se bo tndi »na igra Pričakujemo lepe udeležbe. Za- i ¿•tek ob 8. uri popoldne. Ob deževnem vremenu se preloži na drugo ■edeljo. m Sv. Anton T Slov. gor. Bral. druitvo pri Sv. Antonu priredi v najkrajšem časa veselico ▼ prostorih gospodične Alt. Natančneji vspo-red se Se pravočasno naznani. Toraj prijatelji drnitva, na sridenjel Odbor. Ptujski okraj. p Velikanska blamaža ptujskih Nemcev, Ravno ob obletnici žalostnih septembrskih dogodkov se je ptujsko nemštvo zopet pokazaJO v luči germanske oli- j ke, tok-.at obenem z veliko blamažo. Ker so sloven- ) ski Sok oli za dne 12. septembra napovedali običajno slavnost v ptujskem Narodnem domu, je ptujski magistrat strogo ukazal, da pe noben Sokol, nobeno društvo ne sme ne na kolodvoru, ne na ulici pokazati s cakoršnim-koli znakom, prepovedal je vsak slovesen sprejem in prihod v,- mesto. Jn vMJub vsemu temu je Otfnig poklical iz Gornjega Stajerja nad 30 žandairiav; in še več: za sobota■ popoldne in celo nedeljo Je bilo ptujsko vojaštvo pod orožjem, da bi vsi ti planili na uboge Slovence, ako bi se drznili le količkaj pokazati, da še dihajO. Nemci so (hoteli tako pred ce'im svetom spodnještajerskim Slovencem pritisniti m* Čelo pecac surovosti jn divjaštva. 1A dogpd-kH5o pokazali živo, kje so divjaki in tolovaji; v so- ') botq zvečer ob 9. uri so na Jcoljodvoru pr&čajkotvali Slovencev kakor listja in trave ; in postavili so se vsi žandarji in policaji v bojno vrsto; pred njimi in povsod na'-koli pa je prežala ptujska nemška fakinaža, komiji in nedora-stli pobalini, ki so, nahujskani in plačani od gotovih ljudi, z gorjačami, gnilimi jajci in drugimi pristno nemškimi znaki pod varstvom bajonetov imeli naskočiti Slovence. ,Vlak se, .ustavi, žan- ; darji st'skajo krčevito orožje — vrata se odpro, in iz vlaka izstopi kakih 6 delavcev in nekaj žensk! Čuvaji, postave izginejo drug za drugim za drevo ali grm. O ti presneta nemška smola smolasta! In riaje-ti ptujski lakini so poparjeni odlazili; prihajali jso sicer drugi dfcn, v nedeljo obenem z eandatrji k vsakemu v-aku, a tuoi prihajajoči /Slovenci so ohranili mirno kri. Marsikateri pošten Nemec) je rekel: To je pa vendanjnalo pieveč, da se Slovence tako sramoti. Slovenci bi v očigled toliki predrznosti lahko Vzkipeli, a so s svojim mirnim, dostojnim ¿nastopom osrar motili ptujske mestne očete in nemštvo! » Cele zaboje gnjilih jajc so imeli zadnjo nedeljo ptujski iakini pripravljenih za Slovence. p Vesele trenutke so imeli v soboto in nedeljo gornještajerski žandarji na Ptuju: dela. nič, jedila paffeiiko. JudennacI (gostilna) si je gotovo želel že večkrat tolikega števila cesarskih gostov. Račun bo plačal po največ slov. kmet!' o Oritfg in Siovenci. Ljudje, ki so v nedeljo prihaja'i iz okolico v Ptuj, so se pogovarjali: Sedaj pa si ne upam več k Ornigu po žemlje, gotovo ima tudi v evoji hiši vse polno žahdarjev. p Kako je to, da je smela (zadnjo soboto in nedeljo ptujska nemška druhaLpred očmi Èandarjev nemoteno lia kolodvoru v prvih vrstah Čakati na prihajajoče Slovence, da jih tolovajsko napade? Ali bi ne bilo najkrajše, odstraniti od kolodvora te divjake? » Ptujski mestni svet je na predlog zagrizenega Nemca, trgovca Kasimir-ja slklenil, odstraniti imena: Florjajnova ulica in trg, Ulice Vseli svetni-kov, ker so preveč krščanska, ter jih' nadomestiti s pristno-nemškimi.' To je tisti Kasimir, ki je pred par leti predlagal, naj se odstranijo prazniki, gotovo zato, da bi krščanskiSlovenci lahko tudi te dni obiskovali njegovo trgovino! d Umrl je na Ptuju dne 14.! septembra na svojem posestva v Vičavi pri ; Ptuju veleposestnik in iz delovatelj „ptujskega sekta" Valdfemar Hinze; bil je protestant. P Krasno vreme izvrstno upliva na gorice; pričakovati je posebno v Halozah! mnogo in dobre vinske kapljice. — Na vrtu g. prof. Kolariča cve-tejo vijolice kakor spomladi. Vzpored velike veselice, ki se vrši v Ptuju tfne 19. septembra v prid esperantskemu gibanju. A. Koncertni del. 1. Nazdar. Udarjajo tambu-raši. 2. Pozdrav, ft. Slovenujo, vi estas bel' — Slovenski svet, ti si krasan! Moški zbor. 4. Savski valovi, tamb. točka. 7. Printempo kaj amo — Ljubezen in Pomlad. Moški zbor. 8. Sokolska koračnica, tamb. točka Odmor. - B. Glediščni del. 1. Espero - Upa-nje. Esperantska himna. Deklamacija. 2. V pol uri esnerantist. Mesto predavanja pogovor. 3. „Leta 2000 na svetovnem kongresu v Ptuju" ali „Tuttaj se govori esoerantski«. Veseloigra v enem dejanju. - C. Prosta zabava. Petje, tamburanje, konfeti, šaljiva pošta, licitacija itd. itd. — Vstopnina: Sedeži po 1 K in 60 vin., stojišča po 30 vin. — Ker je čisti dobiček namenjen „Esperantskemu skladu"1 za propagando in natisk esp. knjig, se preplačdla hvaležno sprejemajo. p Sv. Marko niže Ptuja. Sestokrat letos se je oglasil dne 8. t. m. zvečer ob %8. uri iz cerkvenega Sitolpa zvon, (ki je naznanjal: gori, gori, in res se je zdelo, kakor bi cela Mankovska vas s cerkvo in šolo vred bila -prej na potu izobrazbe in poštenega razvedrila! Celjski okraj. o Proti celjski okoliški občini venomer huj-ska protestantska celjska vahtarca. Na to občino je obrnila vso pozornost in če vidi kje kaj nerednega pa lopne po slabem gospodarstvu v tej občini. Ze lanskega leta ji niso bile po godu razmere, ki nastanejo ob porcijunkuli, kadar se snide veliko ljudstva pri kapucinih. Lelos je vahtarca pred tem praznikom zopet zajamrala, kaj bo, ako pride zopet tolikfo ljudi bolanih, pohabljenih", ki n© gledajo na red in snago. Pri tej priliki je udarila po patrih kapucinih, po občini in po okrajnem glavarstvu. Ne zagovarjamo poklicanih oblasti, ki moraj^ skrbeti za red 'In snago ob takih shodih; tudi ne odobravamo nereda in slabega gospodarstva, kisa morda tu in tam nahaja. Ugovarjam^ in protestiramo pa, kar „Deutsche Wacht" dne (J. sept. 1.1. piše. Spodtika se, da je celjska okoliška občina dala koncesije ali dovoljenje nekaterim gostilničarjem le zaradi tega, Mer sede v obč. odboru ali ketf so njihovi somišljeniki. Bred svdjim pragom pometajte! Kaj vi drugače delate? Ali nimate v mestu skoro same nemške in nemškutarske gostilničarje in hotelirje? Vahterc^ se boji, da bo trpela tebsna varnost in če se bodo gostilne kar tako množile, ne da bi bilo treba, potem bo ,cela okoliška obäina ena sama velika gostilna pijanih Srbom naklonjenih prijateljev. Celjska ¡mestna občina, primi se za nos in pogiej, koliko gostiln imaš ti v, svojem okrožju. V gosposki ulici, ki šteje kakih 25 številk, imaš ti Štiri gostilne in poleg tega, Še dve Šnopsariji. In kako sö obnašajo ljudje po teh gostilnah n. pr. pri Koserju po nedeljaih, da po dnevtu in po noči ni miru? v šnopsariji Zangerjevi pa ni govoriti. Pred ljudmi, ti se tukaj shajajo, pač ni človek varen. Gre se za denar, kaj ne g. Zangpr, kaj vam je;za red in varnost? Tudi Radejeva hiša na Bregu zelo peča za Slovence vneto in za zdravje skrbečo vahtar-co. V tej hiši sol neki ubogi ljudje obsojeni, da morajo z živino skupaj stanovati. )To ni zločin po vah-tarci na ubogih ljudeh. Revni ljudje ne morejo imeti take hiše kakor celjski meščani, sicer bi jih tudi imeli, ako bi jih ne drli in udirali po nemških šno-psarijah, trgovinah in tovarnah. Naj pa Nemci le na se .glelajo, ako imajo ljudje po -mestu res taka stanovanja, Kakor je za človeka vredno in spodobno. Pa idi v Schulgaise, posebno, pa v Brtmnengasse in videl boš tudi med Nemci slaba in umazana stanovanja, otroci v celih gručah lačni in umazani se valjajo in igrajo po ulicah. - „Sanjska gospodarstvo" imenuje vahtarca v. celjski okoliški občin* in pride do res modrega sklepa: S takim gospodarstvom se mora pomesti, v občino morajo priti drugi možje, ki bodo uživali ugled Nemcev in Slovencev. Res je, popraviti se mora., če ni kaj v redu, toda možje ki sede v občinskem odboru, naj gledajo, da občinai ne pride v druge nepoklicane roke. Nemci na( njo merijo, to kaže strašno hujskanje in obrekovanje v „Deutsche Wacht". Oni se tudi pripravljajo za nove volitve. Kaj pa Slovfenci delajo, ali kaj mislijc* in se pripravljajo na nove volitve, ki se vrše prihodnjo leto? Kaj če jih nasprotniki prehite? c Sv. Jedert. Od nas se poslavlja g. naduči-telj Jožel Hribar. Bil je samo nadi tri leta, pri nas, a storil je več, ko drugi v 40. letih; srca .'otrok! 5n sta-rišev si je pridobil s svojim miroljubnim, modrim ravnanjem. zato je bil od (vseh čislan in zeit» priljubljen. V slovo mu je govorila v imenu šolarjev učenka, Žefka Peklar in drugi dve, ter so vse tri podale šopke v slova odhajajjoči priljubljeni obitelji. Načelnik g. Vinko Sluga se je zahvalil v imenu krajnega šolskega sveta, župnik v imenu očetov in mater, vsi so bili nnjeni do solz pri odhodu preblagega u&eni-ka, ki odhaja na boljše mesto v Trident na Tirolskem. Zato mu kličemo vs' hvaležni St. Jedertčani z besedami učenke: „.Spremlja naj Vas predobri Bog na Vaši novi, uöni poti, varuje naj Vas vseh/ nadlog: blagoslov da v '.Svoji dobroti!" c Gotovi je. Tukaj je dne 3. 1. m. po kratki mučni bolezni previden s sv. zakiramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal gosp. Martin Steiner, posestnik in gostilničar v Gotovljah. Kaka je bil priljubljen, pokazal je njegov pogreb, ker ga) je v nede-. Ijo, dno 5i. t. m. spremljalo na stotine ljudstva od blizu in daleč k zadnjemu počitku. }Bil je pa res tudi blagega srca, hotel je vedno z vsemi v miru živeti. In v tem smislu je vzredil tudi svojih sedem sinov, izmed katerih je šest vojakov Četovodij. Bodi mu blag spomin :n večna luč naj mu sveti!' c Galicija. Dne 5. septembra t. 1. je naše S. k. km. izobr. društvo priredilo veselico v prostoriji g. Fr. Reher-ja na Pernovem, katera se je vsestransko dobro obnesla. Sodelovali so petroVški tamburaši in pevski zbor iz Zgornje Ponikve;. Obema, bodi naša prisrčna zahvala za njihovo prijaznost in Jtrud. Da so vrlo nastopili, je bila znaki burna ovacija občinstva pri vsaki godbeni in pevski točki., Naši fantje bo izpeljali igro „Kmet Herod" prav izborno. Obilo smeha je pa napravil šaljivi nastop „Gospod in sluga". Po kratkem, pa jedrnatem zaključnem govoru % predsednika, razvila se je prosta zabava, pri kateri so morali teli urnih nog,raznašati Šaljivo poŠto. Gospod Reher je pa tudi pokazal, da hoče vedno obdržati svojo gostdno na. dobrem imenu, za vsakega je bilo preskrbljeno, naj bo gospod ali kmet. Lahko si dobil izvrstna jedila, pristno vinsko kapljico in sveže, zdravo pivo. Zato smo prepričani, da kdor je bil letos na tej ve-iePcT, drugokrat gotovo ne izostane. Zahvalju-jemo se vrlim Petiovčanom, VrbenČanom in Ponkov-ljanom, da so nas počastili s tako mnogobrojno udeležbo. o Dobrna. T z fajerberkarskega tabora. Z veliko težavo so preteklo nedeljo našli dobrnski nemški la-jerberi nekaj ljudi, da so jim oblekli (uniforme iz fa-jerberkarske zaloge. Povod temu je bila dobro premišljena volja hauptmafna fajerberov Kurbischa, du odloži veliko Čast, katera je dičila že več časa njego-. vo velmoŽno osebo. Da odpade fajerberom najboljša glavar je gotovo Škoda. Četudi imajo nekaj Š--š --š--- šaržov, je vendar prometnih glav pri la- jerberih bojda--hm, hm, oh, ta klai?elj! Oprostite, da ne končamo stavka! — jNjjp, stvar na sebi ni imela nobenega nevarnega značaja. Za žemlje — bile so bojda manjše kakor navadno V— 5n pivo je poskrbel Ivauptman-pek Kurbisch, in če je enkrat kaj za gasiti, ni prfdnejših ljudi od dobrnskih (fajerberov. Ko so se najedli Kurbischovih žemelj in napili Mihe-linovega pivay vzbudila se je v nekaterih želja po boljšem pivu Tn vinu, zato so jo mahnili k Orozlu, da tudi tam pokaižejo svojih nesvietlih uniform ¡nesvetle knofe. Hoteli so nekaj izzivati, a ker se za hajlanje in auf-kiicanje fajerberov na Dobrni še Vrek-ov majhen petoiin ne zmeni, stepli soi se za kratek Čas nekaj med sebibj. Korajžo do tepeža(,so bojda imeli, tudi ričeia se bojda ne ibojijo, a plačati», tega pa ne! Da so zapeli /tudi fajerberkarskio nemško himno, „Ce se za k-ancl bojišč se razume ob sebi^ 8 tem je minul' dan 12. septembra za dobrnski fajerb(er. Nekaj mijavkanja v ¡ponedeljek in — konec! c Gomilsko. V ned., 12. t. m. -se) je vršil na Go milskem velik sliod interesentov železnice Polzela— Mot-nik—Kamnik. Udeležilo se ga je okoli 400 interesentov, med njimi interesentje iz Motnika, Tuhinja, celo od Domžal. Shodu je predsedoval načelnik okrajnega zar stopa in načelnik železniškega odseka župnik Zdol-Šek. Poročal je državni in deželni poslanec dr. Ben-kovič. Za njim so govorili poslajiec Terglav in razni interesentje. Vitez Haupt se je posiebno zavzemal za progo proti Domžalam in sicer v imenu mnogih gra&čiaikov. ¡Deželni poslanec baron Khdbloch se je izjavil, naj bi se proga razširila proti Domžalam in opustila proga Motnik—Kamnik, ki je pa že trasi* rana. Shod je skoro soglasno proti protestu nekaterih posameznikov sprejel resolucijo, s katero se vlada poživlja, naj v prihodnji železniški predlogi predloži tudi zgradbo proge Pol,zela—Motnik—Kamnik in sicer 9amo na državne stroške. c St. Juri ob juž.v žel. V zadnji štev. „Nar. Lista" imenuje dopisnik az St« Jurija vse\naše fante za osle. 'Fantje, zapomnite si tp'- Dopisnik pa naj pomisli, da nobeden tič ne more zatajiti, svojega petja, tako tudi dopisnik ne more pozabit^ svojega imena in ker se mu dopade, 'tudi drugim daje' svoje ime — pa vedi, mi imamo že lepo ime Orel,i oslovsko ime pa pripustimo tebi, ki se toliko poteguješ za njega. — Na zdar: c St. Jurij ob juž žel. Že dolgo časa napada ta „Nar*. List" in ,„Nar. Dnevnik"- posamezne osebe, seveda trez vsakega povoda, tako da so ti dopisi postali celo liberalcem neznosni in smešni. Nismo nikoli pisali osebnosti kakšnega posameznega liberalca ampak če je bilo potrebno, smole slučajno imenovali kakšno osebo, ki je bila neposredno v zvezi z dopisom, kadar je bilo treba pisati o nasprotni stranki. Ce ne bo mirn, bomo, čeprav nerdjdi, Mer sei nam studijo osebni napadi, začeli tudi mi razkrinkati posamezne osebe. Gradiva veS ko dovolj. Ali hočete, da povemo, kfeko so nastali razni samoumori? Ali hočete, da poročamo o gospodičnajh G. G. ali o dijakih N, D. in Še nešteto drugih osebah. Gotovo Vam ne bo ljubo, da te stvari popišjemo javnosti. Le\ izzivajte nas, posledice pa pripišite sebi. c St. Jurij ob juž. žel. Gosp. Puncer, kaj je s preiskavo orožnikov, o kateri stel toliko vedeli povedati. Ali Še niste izdali imena, za katere ste že vedeli, "da so bili zraven. Ali morda čakate, da tudi izveste za imena tistih, ki so pomagali in rajztrgali slavolok, ki so ga postavili nagi fantje . ob priliki mlajdeniškega shoda, da potem lahko skjupno orožniki preiščejo stvar? Nam je tako prav, gospod Puncer, le na delo detektiva! a St. Jurij ob juž. žel. Dvia trgovska pomočnika tukaj zmiraj govorita čreg klerikalne kmete po gostilnah ter jih zaničujeta. Ce se to Še prigodi, bodemo ti presneti klerikalni klmetje izvajali posledice. Za danes še zamolčimo imena teh surovin,, prihodnjič .pa brez pardona. c Čebelarska p drnžnlca za Celje in okolico priredi v nedeljo, 19. t m. popoldan ob pol 3 uri pri čebelnjaku gosp. Ferdinanda Rozmana pri Laškem trgu čebelarski shod Gospod potovalni učitelj Ju-rančič bo predava!, kazal praktično jesensko delo in pripravo panjev za prezimljenje. Čebelarji laškega okraja, pridite polnoStevilno! c čebelarski shod priredi podružnica pri Novi cerkvi v nedeljo 19. t. m popoldne oh 3. uri pri čebelnjaku g Artliča v Sockil Čebelarji, udeležite se pa I c Mozirje. V nedeljo dne 19. septembra t. 1. se bo igrala r prostorih g. Z. Vasleta v Moiirju igra „Tihotapec" ob 3. uri popoldne. Igrali bodo združeni diletautje slov. kat. izobraž. društev Mozirje, Nazarje. Zraven bode petje in tamhuranje. Vabijo se vsi od blizu in daleč, da si pridejo ogledat Tihotapce c Pri Sv Emi Be vrši dne 26. septembra po večernicah veselica pri kmetijakrm društvu, katero priredi tamošnje „Iiobraževalvo društvo". Na vsporedu je ¡gra „Trije tički", godba in različna drnga prosta zabava. Šentemčani in sosedje, ta veselica je prva pri 8v. Emi, glejte torej tudi, da se častno udeležite. S tem boste najlepše pokazali, da ste prijatelji poštene zabave. Torej na svidenje! c Zg. Ponikva. Niše bralno in pevBko društvo priredi v nedeljo dne 19. t m. ob pol 3. nri popoldan na vrtu g. M. Jelen, posestnika na Zgor. Ponikvi, javno vtstl.co s predstavama „Brati ne zna" in „Ne kliči vraga". Pri veselici poje domači pevski zbor. Med posameznimi točkami godba. Prosta zabava se potem vrši pri g. M. Semečniku. c Ponikva ob |nž. žel. Ker zgubi naša župnija letos večje število čvrstih fantov, ki oddidejo k vojakom, sklenilo je tukajšnje Kmet. bralno društvo prirediti k vojakom odhajajočim fantom odhpdnico. Priredilo bo torej v to svrho dne 56 septembra v gostilni g. Ž'ičarja veselico s sledečim »sporedom: I. slavnostni govor, govori dimači č. g. župnik Alojz Kreft; II. prtje nastopi domači mešani pevski zber in če bo mogoče, nasto ijo tudi Šentjurski tamburaši; III. srtčolov, ki bo nudil lepo zalogo krasnih dobitkov. Med srečkanjem gotovo tndi poštenega smeha ne bo iranjkalo. Da pa grla ne bo treba imeti suha, bo pa gotov« rad skrbel Zličarjev France in bo vsakemu z rujno kapljico točno postregel. Prav prijazno se torej vabijo v prvi vrsti fantje to-jaki in njih atariii, kakor tudi vsi prijatelji mladik vojakov. Toraj na veBelo svidenje! Odbor. Brežiški okraj. b Nemci streljajo na Slovence. Daleč smo prišli; Tako dolgo sa oblastva „varovala" nemškutar-stvo v Brežicah pred namišljeno slovensko nevarnostjo, kr pa je živ človek pri nas še ni videl, da so naše nemškutarske barabe prišle do prepričanja, da živlienje Slovenca sploh nima nobene vrednosti. V nedeljo popoldne so nemškutarji iz Brežic ln so- sednjih krajev naredili izlet v Hrastnik — oboroženi z revolverji in železnimi palicami, torej očividno z miroljubnimi nameni! In res so ob povratku z vlakom ob desetib ponoči povsod Iskali pretep, pobijali šipe v kupejih, kjer so slutili Slovence, na postaji -Videm pa kratkomalo streljali med nabrano množico — iz kupeja —> ter hčerko železniškega, čuvaja — k sreči samo obstrelfji. Da orožniki, na postaji v Brežicah, kjer je ta razbojniška svpjat izstopila, niso storili svoje dolžnosti, o tem se. bo še govorilo. Kaji pa Slovenci? Mi svoj denar nosimo v žepe>nem-šfkutarjev, polnimo njihove trgovine, hodimo /v briv-nice z Siidmarkinimi lepaki itd.- p Birmovanje v Rajhenburgu In Sevnici. Že leta 1907 je sevniški župnik g. Ja)fc. Dobršek usta,-novil cerkveno olepšeMalno družbo, ki je nabirala prispevke za slikanje ondotne župnijske cerkve in! za novff Ckna s takrm uspehom, da je letos moglo pričeti z delom. Ker pa slike in prenovitve, katere bi po želji Sevničanov na jI blagoslovili mil. knez in Škot, do časa birme v Videmskem dekanatu (meseca julija) niso bile dovršene, je bila birma za Sevnico ifl obenem za Rajitenburg preložena; na poznejši čas. Dne 10. septembra pa so se nadpastir zopet podali v Videmski dekanat, da dokončajo tam birmovanje ter blagoslovijo med tem časom krasno prenovljeno sevniŠko larno cerkev. M Raijheriburgu jih je pri dohodu razen duhovščine pozdravil župan g. Matej Bresker v imenu trgia in vseh 10 županstev v fari, 6<\lska mladina in obojna Marijina družba, zvečer pa so domači pevci pred župniščem zapeli podoknico. Dne 11. septembra so vi slavnostni pridigi vernikom priporočali pravo krščansko domoljubje po vzgledu božjega Zveličarja ter birmali 907 otrok. Trikrat so birmanci in botri napolnili ondjotno župnijsko cerkev, in nad vsakim oddelkom so nadpastir izvršili birmske obrede od zafcetka, dq konca. Videlo se Je, fla je sedanja hiša božja pretesna za tako razsežno župnijo, in občna je želja, da bi se prihodnja birma vršila^ v novi larni cerkvi Marije Lurd v Rajhenburgu, katere stavba je v teku enega leta po neumorni skrbi g. župnika Jos- Čerjak u-spela do podstrešja, in katere stavišče so si mil. knez pred odhodom, ogledali ter pri tem podarili delavcem 40 kron. — Sevnica je svojega bivšega jlušnegajpastir»-ja, zdaj nadpastirja, sprejela izredno slovesno. Pozdravili so jih poleg duhovščine med drugimi: župan g. Mijo Starki z dvema svetovalcema, načelnik žendarmu, postaje g. Zupan, učenec P. Kla^inflk, u-čenka BI. Kokot, in poklonil sei jim je začini Šolski vodja in organist g. Iv/o Pišel, ki je na tvečer s svojim izborno izvežbanim pevskim zborom tudi priredil pred župniščam sijajno serenado. Od 8. do 9. u-re zvečer so žarela okna vseh, z zastavami in zelenjem bogato okrašenih hiš vv trgu, v čarobni razsvetljavi. Dne 12. septembra, na praznik ,imena Marijinega, so nadpastir prečil sv. opravilom blagoslovili tabernakelj s križem, kipe farnega patrona sv. Nikolaja, slov. apostolov sv.', Cirila in Metoda ter štirih angelov na glavnem altarju, katerega je prav . x. ,<,.,.., ^ povoljno prenovil in pozlatili Al Zoratti iz Maribora j a'Jaštva govori abiturijent Rezman ki posebno dnevne slovesnosti s pridigo in svetim opravilom. Bil je zastopan kozjanski, brežiški, Šm^rski in sevniški okraj. Videti je bilo mnogo županov in tirugihi veljavnih mož. Tudi marsikateri političen nasprotnik je prišel, ter plaho in zvedavo zrl po tej ogromni množici ljudstva. Črnogledi strokovnjaki so cenili množico na štiri tisoč, klatoglodi n,a Šest tisoč. Nam je /število vseeno* ampak to je res, da je bila množica ogromna. Ko smo gledali to število ljudi ¡na prostem na zboro-Kališču, kipelo nam jo srcet veselja, ker, imaljo ideje naših organizacij tako veliko privlačno moč. V cerkvi je pvidigoval dr. Korošec, sv. mašo je daroval domači kapelan Lah. Po opravilih ¡v, cerkvi se je začelo zborovanje. Predsednik Zveze slovenskih i mladeničev, Franc Žebot, prisrčno pozdravi vse ljud- , stvo, tex- prevzame vodstvo zborovanjaj Jurist Ogrizek, predsedniki slov. kad. akad. društva Zarja v Gradcu, prinaša pozdrave slovensko katoliške akademične mladine. Istih načel kakor Zveza slovenskih mladeničev, se ,drži tudi katoliška slovenska mladina. Jurist Veble, Član slov. akadi. društva „Dainice" vzpodbcia mladeniče H vzornemu delovanju in življenju. Mladeniški shodi naj so kresovi, ob katerih vstaja spodnještiajei sko slovensko ljudstvp. Krasen je bil slavnostni govor predsednika Že-bota, ki je pel slavo krščanskemu brajtoljubju in rodoljubi med slovenskimi mladeniči. Njegove ognjevite be.i-ede so vžigale in množica jijh je spremljala z glasnim odobravanjem. Deželnega glavarja namestnik dr. Jankovič, živahno j>ozdravljen, je spominjal žalostne usode po-labskih Slovanov.. Ko gleda navdušene in vzorne slovenske mladeniče, umika se bojazen veselemu upanju na iepšo bodoči ost slovenskega naroda. Dež. in drž. poslanec dr. Korošetc priporoča ljubezen do rodne zemlje in materinega jezika. Mladenič Lapornik izroča pozdrave pilštanjske mladine, StraŠek pozdrav^ šentemskih mladinskih organizacij, Vehovar pozdrave graškega Kresa. Ko je Še jurist Ogrizek podal par značilnih slik o slovenskih liberalcih, je predsednik iZebot zaključil zborovanje, .d se je vkljub veliki množici vršilo popolnoma* redno, Slovenska ¿Bistrica. M nedeljo, dne 12. sept. se ¿e vršil v Slov. Bistrici mladeniški shod na dvorišču hotela Avstrije ob lepi udeležbi. Opazili smo med udeležniki državnegai in deželnega poslanca Pi-šekia, deželnega poslanca Novaka, podpredsednika S. K. S. Z. dr. Hohnjeca in mnogo cfrugih. Otvoril in vodil je shod podoiedsednik^-S. K, S. Z, dr. Hohnjec, H pozdravlja vse mladeniče, ki so vkljub temu, da se je že letos v obližju vršilo več takih shodov, prihiteli tudi sem v tako obilnom Številu. Poslanec Piišiek daje lepe prijateljske nasvete mladeničem, bodreč jih, da gre do krepko naprej po svojem lepem potu,, I sto t ako pozdravlja g. poslanec Novak v imenu tistih meščanov, ki z mladeniči mislijo in čutijo ter jim jx>laga na srce, da ne pozabijo nikdar dveh svetinj našega naroda :j sv. vera in malerni jezik. V imenu katoliSko-narod- za 654 K. Na) to so blagoslovili nova slikana okna, katera je dobro znana tvrdka Neuhauser, Dr. Jele in C. v Irtomostu v splošno zadovoljnost izdelala za 4850 K. Okno na evangeljski strani so sevniški cerkvi podarili mil. nadpastir ter zanj na dan blagoslovitve g. župniku izplačali 520 K. Predstavlja sv. nadangelja Mihaela, v spodnjem delu pa grb prezv. darovutelja. Ono na episteljski strani krasi, zgoraj podoba sv. nadangelja Gabrijela, spodaj pa sv. Jožeta. Ostala okna kažeja večbarvno' ornamentiko. Občudovanje vzbuja okusna ¡slikarija, izdelana od slikarja Osv. Bierti iz (Gemone za 6000 kron. Med uežno okrasbo so na prvem oboku razvrščene slike svetih cerkvenih učenikov Ambrozija, Avguština, jeronima in Gregorja; na i^rugem sli{kfe sv\ Neže, Katarine, Terezije in Elizabete; na.tretjem podobe sv. Martina, Janeza Nep., Alojzija in Stanislava Kostka;i na stranskih poljih med stebri podobe kralia Davida, sv. Frančiška Ser., sv». Cecilije in Marije Magdalene, zunaj nad vhodom pa se vidi slika sv. Nikolaja. V prazniškem govoru sq mil. bla|goslovltelj priporočali vzgled imenovanih svetnikov- in svetnic božjih /v posnemanje ter slavili trojno mater vsakega kristjana: telesna ma/feer,. sveto mater Cerkev in božjo mater Marijo, katere god smo ravno praznovali, h koncu pa so, birmali 887 otrok. — V pondeljek, dna 18, septembra* so nadpastir o-biskali zavod Salezijarncev na Radni v "Boštanjskl župniji na Kranjskem, tam služili sv. mašo, podelili gojencem sv. obhajilo ter je v dovršenem latinskem nagovoru opominjali, najl si ohranijo znamenja dobrih seminaristov. S tem soi zaključili letošnja težavna in naporna birmanska potovanja, na katerih so v vsem skupaj 13.540 otrokom podelili zakrament svj. povdana potrebo prijateljskega stika med pripipstim mladeničem in dijakom. C. g. Žager opozarja) na žalostne narodne razmere v obmejnih, krajih ter priporoča vsem v vsem odločnost, ko se gre za brambo naših pravih. Kmet Pivec i,z (Kočnega opominja mladeniče, da, ohranijo zvestobo svojim voditeljem in se ne ne zmenijo za nasprotna natolcevanja. Govorilo je Še veij mladeničev iz raznih krajev, ki so posebno' po-vdarjali pomen združitve, potrebo gospodarskega pouka itd. Shod, katerega je ob štirih pop. zaključil ftr. Hohnjec, opominjajo mladeniče, da ne pozabijo nikdar zvesto izvrševati verski in narodni program svoje organizacije, ter da imajo vedno pred očmi odprto orožje proti nasprotnikom: Svoji k svojim, se je dobro in mirno kvršil, in vkljub jezi mestnih očetov, kateri so obhod z godbo prepovedali. Pokazalo Be je, da je SL Bistrica res slovenska. Mladeniški shod pri Sv. Lenartu v Slov;, gor. Mladeniči! V nedeljo dne 26. septembra se vrši pri Sv, Lenartu v Slov. goricah yelik mladeniški shod. Spored: ob pol 10. uri služba božja; pridiguje gj. dr, Hohnjec. Po službi božji zborovanje. Slavnostni govor prevzame mladenič Žebot, besede slovenskim mladeničem govori g. poslanec Roškar. Sledijo razni govori in pozdravi mladeničev. Po večernicah je kratek nagovor v cerkvi. Zatem priredi šentle-nartsko bralno društvo veselico z zanimivim sporedom. Mladeniči predstavljajo igro: „Krčmar pri zvitem rogu." Po resnem delu se bomo žas smeli majlo tudi zabavati. Da bo odmevaJa tudi slovenska pesem, zato bo skrbel šentjurski pevskS zbor. Prosta zajbava obeta biti eanimiva. t— Mladeniči, agitirajte in pridite, da bo velika dvorana g. Arnuša prenapolnjena. Dajmo s tem shodom odgovor liberalni Zvezi napredne mladine. Mladeniči, na svidenje 26. sep- bjrm6 b Šmarje pri Sevnici. V nedeljo, 19. t. m. >e vrši t hiii gosp. tefmbra Pri Sv- Lenartu V Slov. goricah Meglič-a izvanredni občni zbor sior. kat. iiobr. društva ob 8. uri po- l" J "" " " poldne. Vesfnik mladinske organizacije. Shod na Sv. gorah. Komaj je obsijalo zlato solnce vrhove Šentpeter-skih gora, že se je začelo dne 12. septembra od vseh krajev romanje na Sv. gore. Proti deseti uri so se Mladeniški sbod v Brežicah. Opozarjamo za- vedne mladeniče celega okrajav zlasti onih župnij, odkoder se niso udeležili zadnjega shoda na Sv. Gorah,. naj se takoj ztčna pripravljati ter skrbe, da ..bo udeležba od vseh strani lepa in častna^ VrŠSl se t>o | dne 26. septembra. Natančnejši spored shoda im slu- i žbe božje se priobči prihodnjič. ; St. Juri ob juž. železnici. Pri prvi vaji Orla se je vadilo 28 iantov. Orel Šteje sedaj, 39 člamoiv. ... - ---- .....— ------- — ----H katoliškemu bralnemu društvu je pristopilo na no- pomikaelo — Na drobno Velika. jesenska prodaja letos po čudovito nizkih cenah se je že začela v vele-trgovski hiši R. Stermecki, Celje. Vzorci proti vrnitvi in pošiljatve čez K 20'— franko. Posebno po ceni je: garnitura za 2 postelji in mizo skupaj samo K 9-40. Slavnemu slovenskemu p. n. občinstva uljudno naznanjam, da sem otvoril v Maribora, Šolska ulica štev. 2 nasproti kavarne .Central' moderno urejeno brivnico. Isto priporočam vsem zavednim Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem IVAN BERGLES, brivec. Samo pri Druškoviču, Slovenjgradec. Ostanki in letno blago, vse 10% ceneje kakor poprej. i i goji B¥oj im! Nof« frjovlna Fr. Bureš, arar, očal ar in zlatar v Mariboru TigBtthoffovfl cesta 33, priporoča slavnemu občinstvu Bvojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, ečal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let fsi popravki se točno ln :.' hitro izvršijo. :: Podružnice Spljet, Celovec :: in Trst :: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 Knpnje ln predaja srečke ln vse vrste vrednostnih papirjem po dnevnem kurzu. ■ K 3,000.000. — Rezervni fond K 300.000. sprejema vloge na knjižice ii na te- JE Q|— koči račun ter je obrestuje po čistih * |U Deliillka glavnloa Podružnice j Spljet, Celovec: :: in Trst :: i SLAVIJA je največja slovanska zavarovalnica, proti požaru in življenju. Južnoštajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po itlrl odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Kontni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Sornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko ln rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se ill^nnštaiareira hranilnim Prl nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali ]UZI10Siaj9r&ll9 lirdllllllltu varovance in zahtevajte pri hižnnStaiorelfn hranilnim sodiščih, da se naloil denar za mladoletne in varovance Izključno le t jUZIIUoIdJBrollU llldmllllblf. _Za brezplačno dopošiljatev denarja so položnice c. kr. poštnohranilničnega računa St. 18.818 vsakemu na razpolago. dobijo zelo po nizki ceni vse šolske in pisarniške potrebščine y Trgovini tiskarne sv. Cirila y Mariboru. Dijaki (Štampilje iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. ITlln/l nonfl z ^rez Peresa tudi za najhujše kile, trebušne obveze, Jklillu iJuSn suspenzorije, podloge za noge, bergle, pokončne držaje, r J razne varstvene stroje za telesne poškodbe, po zdravniškem predpisu i. t. d. izdeluje po jako nizki ceni, staroznana tvrdka FRANC Podgoršek, bandažist in rokavičar Maribor, Grajska ulica 7. Zaloga vsakovrstnih v to stroko spadajočih zdravilnih in drugih potrebščin, ter rokavic v veliki izbiri. - trgovina s ipec. blagom, barvami in dež. pridelki. IVAN RAVNIKAR, Celje, Graška cesta.. Kupujem po najvišji dnevni ceni suhe gobe, pšenico, oves, ječmen ter vse deželne pridelke. — Opozarjam živinorejce na „Lucullus", ker s tem najprej izrede svoje prašiče, katerega imam v zalogi na drobno in debelo po najnižji ceni. Z odličnim spoštovanjem Ivan Ravnikar. Kemična pralnica oblek H. Volk, Šoštanj se priporoča za pranje in barvanje raznih oblek, kožu-hovin, rokavic itd. Lišpa od oblek ni treba odstraniti Edini slovenski zavod te vrste. Nabiralnica v Mariboru pri J. Vezjak, krojač, Šolska ulica 4. Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča Prva borovska tovarna orožja peter Wernl& družba i omejeno zavezo v Borovljah (Koroško). „CROATIA" edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega ln kr. glav, mesta Zagreba ,CRG ATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, Bprejema v zavarovanje proti požaiu in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hišo, Kospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor: išno opravo, gospodarsko orodje, opremo, Btroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po Jako ugodnih pogojih ln nizkih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica .CROATIA' v Trstu, Oorno št. 1. Olje-»® za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K. A. Jurca naslednik Alojzij Senčar v Ptuju, priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih barv, firaeža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deželne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. Na debelo ; na drobno. — Nizke cene : točna postrežba. Mnogovrstne razglednice priporoča trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru. mnogo, ntnogo 1,000.000 kron bi še samo ▼ našem cesarstvn letno več prigospodarili, ko bi se p. n. posestniki posluževal! „Palma", ki pospešuje opitanjs vsakovrstnih perutnih in dojivnik živali, jih obvaruje boleani in ozdravi sigurno, če so bolane za difterijo ali pa v prebavilih. 1 K pošt. znamk (nakazano 8 t. več) prinese Palma z navodilom poštnine prosto; spod 4 K ni povzetja I Priporočam se L B. Valil, ^ngrtvjiivjävil^aribc^^ Priloga k Slovenskemu Gospodarju.-jBWj Spodnještajerska ljudska posojilnica v HRIBOM J L l , } registrovana zadruga i neomejene zavezo Stolna ulica šf. 6 (med glavnini trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vioje se «prejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/». Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se spre- jemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre- stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. posojHa nt le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 48/t%i na vknjižbo Bploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 57«% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojaj a na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 krač. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica breiplačno, stranka plača 1« koleke. Urada« nr# so vsako sredo in četrtek od 9. do IS. depoliaf in vsako soboto od 8 do IS dopoldne, isfsassi« praznike. — V uradnih urah se «prejem» in te-plačuje denar. pojasnita m dajsje in prošnje sprejemajo vsak delavnik 8.—12 dopoldne in od S.—5 pcpoltfiii 0 6ff.I1?í Ha MMIftOlACO Bsff^SfcfB"JP4© Tvoraica umetnega kamenja in marmorja ZAJEC * flORH LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 73, Preč. gg. duhovnikom, stavbinskim mojstrom, mizarjem itd. priporočamo raznovrstno umetno kamenje, stopnice, ornamente, facade, tlakove, posebno pa prekrasne plošče iz umetnega marmorja v velikosti do 2-5 m2. To čudovito naravno, a ceno nadomestilo naravnega marmorja je dika cerkva in palač na oltarjih, kot prevlaka sten, lizen, stebrov, kot ploče za mize, kredence, elektrotehnične ploče etc. V zalogi je ca 12 najlepših vrst marmorja. — Gospode interesente prosimo: Blagovolite se prepričati sami o izvrstnosti blaga, najbolje na licu mesta, ali pa zahtevajte vzorce! 337 Ciiajl Pozos*! XX Odvetnik dr. Alojz Bratkovič vljudno naznanja, da jjj je otvoril s 1. šepnil tembrom 1909 svojo ^ odvetniško pisarno v Slov. Gradcu. F. P mil rr^ Maribor« Glavni trg št 15 poleg mestns hiše Kapljice za svinje za rdedne bolezni. Je izvrstno in poskušeno zdrs vilo za rdečne bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji se hthko daje 3krat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice* 1 K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem povzetju pošilja Seravallovo i železnato kina-vino. Higien. razstava Dunaj 1906: Državna odlika in častni diplom k zlati kolajni. Krepilno sredstvo za slabotne, malokrvne in rekonvalescente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. ¡PIP Izboren okus. Nad 6000 zdravniških spričeval. "Ip^ I. SERAVALLO, S^V™" Trst-Barkovlje. Kupi se v lekarnah v steklenicah po V» 1 h K 2 60 in po 1 1 h K 4-80. 445 Vsakovrstne slamnike priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu j Fran Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta ggg Domžale pri Ljubljani. Cene nizke, postrežba točna, 434 na zahtevo cenik poštnine prosto. u 3 I I Svoji k svojim! Svoji k svojim! g| Vozeki za otroke, | Mestna lekarna F. Prnll-jeva poleg: mestne hiše. ts . " \ K H K H K H S H m K K Hiša št. 31 in 34 z velikim vrtom v Slov. Bistrici: ¥ Varožu pri MakoM velika vodna moč. Se pod ugodnimi pogoji, plačilo na več letnih obrokov, proda. Več se izve pri Anton Beleču v ŠT. VIDU nad Ljubljano. 7201 K K H K H S H K H 5 6 Ceno posteljno perje. 1 kg «vega, pnijenega K f—, pol bel«*» K S'80, belega K 4 —„ pritn* r je mehkega kakor pnh K 6-—, veleprima ogla*onega n&jboljic v«t=, 8'—. mehkega perja (puha) sivega K 6-—, belega K !Cr --, prsnagi oriha K lip— od 5 kg naprej pottninn prosto Narejene postelje tx gostonltega, rdečega. m odlaga, rumenega ali belega tniota (naokings) pernica, velikost 170X116 em z dvema «glavnicama, te dve 30X68 sn>. sadoiti napolnjeno, z novim, sivim oíiSSenim, koiaiiia in stanovitni® porjem E 16'—, napol maha K 20'—, maha K 84"—, pernio* sama K 1Í-14—, !«•_, «glavnica K 3-—. 8'60. 4— pernice KO cmylM cm velike K 15 —, 18-—, 20-- -, zglavnice 90 X™ ali 80x80 cm, K 4-50, 5-—, 5-50, blazine iz gradi a 180-f-116 cm K 1S-—, K 15 — raxpeéllja, po povzetja, ss-847 zastonj, od K 10.- naprej poštnin« proatc- Maks Berger v Dešeuicu štev. 1015, Suaam Xante ngaja. se zEiaeni ali poüjo denar naiaj. Ceniki o blazinah, odejah, prt ""¡cir.t ¡.'rosto Skup»j . • | 10375 | 1460 | 1248 24390 | 1220 | 2003 | 20093 | 3896 | 3218 Poleg tega se odda še 100 kom. visokih debelj (WalDuss), 515 breskev pritljiko grmičje, 188 marelic pri-ljikhvi iz drevesne šole v Celjn, 330 komadov črešenj, 170 komad, višenj, visoka in sredn j e-visoka deblja iz sadjarske šole v Brucku. Oddajo se le kmetskim posestnikom po znižani ceni. Gradec, 1. septembra 1909. 746 Od staj. deželnega odbora. Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljujeta častiti duhovščini, slavnim pevcem in vsem, ki so ljubega soproga, oziroma očeta spremljali k zadnjemu počitku. Katarina in Ton6ka Trojer. Slovenska Bistrica, dne 7. septembra 1909. 747 * Veliko denarja * J si vsakdo prihrani, kdor kupi priznano dobro 7 | :: in močno blago t pošteni trgovini :: Š. franc Kartina naslednik res | JANKO ARTMAN S v St. Jurju ob južni železnici. f Velikanska zaloga najboljšega manufak-turnega, špecerijskega in železninskega blaga po čudovito nizkih cenah, vedno sveže blago. Stalna služba Krajevni pismonoša. obenem pismonoša za deželo, popolnoma pošten, trezen in spreten, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen v jeziku in pisavi, zmožen kavcije, se kmalu sprejme pri nekem c kr. poštnem in brzojavnem uradu na Spod. Štajerskem. Prosilci se lahko oglasijo pri uredništvu „Slov. Gospodarja" pod šifro: „skromen mož" in imajo dosluženi vojaki in orožniki prednost. Letna plača začasno 700 kron in upanje na boljšo plačo. 74» ¡5 B" X X K X Steckenpferd-milo z lilijinim mlekom Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam! Dobiva se poviodi. 138 mmmmmmmmmmmmmmmm ¡*4»lft*t¡¿ 2« «ftlofailk . EatoUikii áUkraic draft«* OdjtQísínl wwdzik 1 ftm Sakevii, Tick tUfciise w, GbQa v '¿¡trtmw