Posamezna številka 1 Din. Poštnina pavšallrana. Štev. 155. V Ljubljani, v petek 3. avgusta 1923. Leto I. m Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20‘— Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novost'-Ljubljana“. Upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238. Rekonstrukcija vlade. Kraljev ukaz o spopolnlfvi vlade. — Prisesa novih ministrov. — Pasic in Ninčić odpotovaia na Bled. Beograd, 2. avgusta. (B) Kraljev ukaz o rekonstrukciji vlade j'e do-šel z Bleda. Lista ministrov je sledeča: Za ministra pravde je imenovan dr. Ninho Perič, ki bo obenem vršil posle ministra socijalne politike, za ministra poljedelstva in vode Krsta Miletič, za ministra agrarne reforme Milan Simonovič, za ministra trgovine in industrije dr. Kojič, za ministra ver dr. Janjič. Beograd, 2. avgusta. (Z) Danes zjutraj je bila spopolnitev vlade izvršena. Ob 9. ud in pol je dospel kurir z Bleda. Prinesel je seboj ukaz, s katerim se postavljajo novi ministri na izpraznjena mesta v kabinetu g. Pašiča. Ministri so bili točno ob 10. uri v ministrskem predsedništvu. Z ukazom'je bila dovoljena ostavka ministra za pravde, g. dr. Laze Markoviča, za ministre pa so bili imenovani g. Krsta Miletič za poljedelstvo in vode, dr. Nin-ko Perič za ministra pravde in za namestnika ministra za socijalno politiko, dr. Dragotin Kojič za ministra trgovine, Milan Simonovič za ministra agrarne reform© in dr. Vojislav Janjič za ministra ver. Kraljev ukaz nosi datum 31. julija. Beograd, 2. avgusta. (Z) Minister zunanjih zadev, g. dr. Ninčič, je danes dopoldne posetil g. Pašiča in pri njem ostal v razgovoru nad eno uro. G. dr. Ninčič je g. Pašiču obširno poročal o poteku konference Male antante v Sinaji in se z njim sporazumel o poro- čilu, ki ga bo g. dr. Ninčič dal plenumu ministrskega sveta* Beograd, 2. avgusta. (B) Danes popoldne je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom ministrskega predsednika g. Pašiča. Tej seji so prisostvovali tudi novo imenovani ministri, ki so najprej položili prisego v roke g. Pašiča. Na seji je g. dr. Ninčič obvestil člane vlade o zunanjih situaciji in o rezultatih konference v SinajL Za tem so bili izvršeni mali resortni posli. To je zadnja seja pod predsedstvom g. Pašiča, ker odpotuje g. Pasič zvečer na Bled obenem z ministrom za zunanje posle dr. Ninčičem, kjer bo podal kralju poročilo o delu vlade in ga informiral o zunanji in notranji situaciji. Za časa odsotnosti ministrskega predsednika Pašiča bo vršil posle predsednika vlade dr. Velizar Jankovič. Beograd, 2. avgusta. (B) Ministrski predsednik g. Pašič odpotuje zvečer na Bled, kjer bo ostal, da referira kralju o politični situaciji. Nato bo g. Pašič odpotoval na krajši odmor v Marjanske Lažne. G. Pašič je v zadnjem trenutku spremenil svojo namero in gre, mesto na Francosko, na Češkoslovaško. Z g. Pašičem potuje na Bled obenem tudi g. dr. Ninčič, ki bo kralju poročal o situaciji na konferenci v Sinaji in o doseženih rezultatih, s katerimi je on zadovoljen. Beograd, 2. avgusta. (B) Novi ministri prevzamejo jutri svoje posle. Važnost Male antante. Beograd, 2. avgusta. (B) Iz Prage se doznava, da je češkoslovaški zunanji minister g. dr. Beneš danes izjavil novinarjem, da velevlasti čimdalje bolj umevajo ulogo Male antante. Vsled tega tudi njih simpatije napram Mali antanti rastejo. Dr. Beneš je rekel, da je Mala antanta element reda in garancija za mir za vsako ceno. Pri vseh težko-čah, ki se sedaj pojavljajo v evropski politični situaciji, se pokazuje Mala antanta kot faktor konsolidacije. Sinajska konferenca je še bolj ojačila solidarnost Male antante in je tako doprinesla k varnosti v srednji Evropi Narodna skupščina. Beograd, 2. avgusta. (Z) >Tri-buna« poroča: Danes v skupščini ne dela niti eden odbor. Prvi bo začel z delom finančni odbor. Seja tega odbora je sklicana za 25. t. m. Začela se bo tudi skupščina oživljati Finančni odbor bo proučeval in pretresal zakonski predlog o proračunu za leto 1923/24. Beograd, 2. avgusta. (Z) Govorijo, da bo narodni skupščini predložen predlog, naj bi kmetje plačevali davek z boni, ki so jih dobili na račun vojne odškodnine. KONFERENCA ZA UREDITEV POŠTNEGA PROMETA Z ROMUNIJO. Beograd, 2. avgusta. D) Te dni je bila v Temešvaru konferenca naših in romunskih delegatov, na kateri se je pretresalo vprašanje ureditve poštnega prometa med Romunijo in našo državo. Našo državo so zastopali g. Jovan Ml-kič in g. Rudolf Jal. Na konferenci so bili storjeni važni sklepi glede medsebojnega prometa. REDUKCIJA URADNIŠTVA. Beograd, 2. avgusta. (Z) Danes je bila v ministrstvu za poljedelstvo in vode seja načelnikov, na kateri se je sklepalo o redukciji uradnikov tega ministrstva. ZBOROVANJE ŠKOFOV V ZAGREBU Zagreb, 2. avgusta. (Z) Po evharističnem kongresu bo v Zagrebu veliko zborovanje katoliških škofov iz vse države, ki ga je sklical zagrebški višji nadškof. Poročila o sinajski konferenci. Beograd, 2. avgusta. (Z) Danes predpoldne je g. dr. Ninčič sprejel angleškega poslanika sira Albana Youn-ga in francoskega poslanika g. Klementa Simona, ki sta prišla, da bi se informirala o poteku sinajske konference. Ostala sta pri g. dr. Ninčlču dalje časa v razgovoru. G. dr. Ninčič bi imel danes dopoldne sprejeti novinarje. Ker pa je bil preveč zaposlen, je ta sprejem odgodi] in sicer najbrž do jutri. Beograd, 2. avgusta* (B) »Novi List« prinaša iz Budimpešte: Finančni in pridobitni krogi so zelo zadovoljni z rezultati konference v Sinaji. Oni poudarjajo kot zadovoljiv pojav dejstvo, da je Mala antanta brez zahteve Madžarske sama vzela v pretres vprašanje madžarskega posojila. V teh krogih se smatrat da je neopravičena bojazen Male antante, da bo Madžarska uporabljala to posojilo za oboroževanje. NOVE ŽELEZNIŠKE PROGE. Beograd, 2. avgusta. (B) Ministrski svet je odobril ministrstvu za promet potrebne kredite za ureditev železniških cest in mostov v naši kraljevini. V ministrstvu za promet se dela na načrtu in proračunu za zgradbe nekoliko železniških prog, ki so zelo potrebne s politično-gospodarskega in strategičnega vidika. Kakor hitro mogoče se bo pričelo delo za trasiranje jadranske proge. To delo se bo odstopilo nekemu inozemskemu konzorciju, da ga izvrši Avtonomija Slovenije. Neopovrgljivo dejstvo je, da med Srbi zlasti tudi v Narodni radikalni stranki, vedno bolj prodira mišljenje, naj bi se Slovenija odcepila od države, ter imela ne samo avtonomijo, nego popolno samostojnost. Za vodilne radikalne kroge se to ravno ne more reči Pač Pa za široke narodne množice. Srb je prepričan, da je Slovenija za Srbe veliko gospodarsko in politično breme. Ce je to prepričanje utemeljeno ali ne, in v koliko je utemeljeno, je vseeno. Merodajno je, da tako misli. Dinar radi tega tako nizko stoji, ker se ie združil s krono. Reparacij ne more dobiti, ker je dobil prečanske zemlje. S sosedi ima težave, ker skvarijo Hrvati in Slovenci. Notranje politične razmere se ne morejo urediti ker nagajajo Hrvati in Slovenci itd. Poleg tega je Srb globoko užaljen vsled postopanja Hrvatov in Slovencev. Izjave raznih federalističnih politikov, pisanje njihovega časopisja itd. prodira v vedno širje kroge. Med srbskim ljudstvom se vedno bolj utrjuje mišljenje, da ga Hrvati in Slovenci sovražijo^ ker žalujejo za Avstrijo. Ono ne more videti koristi od zedinjenja, ako tega drugi nočejo. Kar se tiče Vojvodine in Makedonije, ne more seveda biti niti govora o kakšni avtonomiji. Ljudstvo je srbsko in hoče ostati pri Srbiji. Madžari in Bugaraši so premagani in ne morejo imeti besede. Te dežele smatra Srb za sestavni del Srbije in o njih ne pusti niti da se govori. Isto velja za Bosno. Skoraj polovica prebivalstva je srbsko, ki je komaj čakalo, da se je osvobodilo in združilo s kraljevino. Noben Srb ne bo privolil, da bi se to ljudstvo zopet izročilo v sužnjost, ki bi bila v nekem oziru še hujša, kakor je bila prej Pod Avstrijo, ker bi nad Srbi zopet zavladali Turki v zvezi s hrvaškimi frankovci Drugače je s Hrvati. Ako bi bilo mogoče potegniti mejo med Hrvati in Srbi, bi se dalo govoriti o ločitvi. Težava obstoji v tem, da take meje ni Na Hrvaškem in v Slavoniji kakor je bilo v avstrijski dobi živi skoraj ena tretjina Srbov, Id nikakor nočejo biti pod Hrvati in noben Srb ne bo privolil, da ostanejo pod Hrvati Cernu so se Srbi borili in zmagali. Srbom je bila že V začetku vojne garantirana od zaveznikov osvoboditev celega srbskega naroda in vseh srbskih zemelj. Ako se pa vsi kraji kjer prebivajo Srbi v večjem Številu, odtrgajo od Hrvaške, ostane Hrvaška zelo majhna in nesposobna za Življenje. Srbi, ki bi prišli pod Hrvate, hi imeli brez dvoma mnogo slabši položaj, kakor so ga imeli poprej v avstrijski carevini. Doslej ni še nikdo niti poizkušal odgovoriti na vprašanje, kako izvršiti razmejitev med Hrvati in Srbi. In vendar bi na to vprašanje morali najprej odgovoriti federalisti! Kako najti mejo, Iti bi zadovoljila oba dela? Ako bi Hrvatje dobili samostojnost, kakor jo želijo, v mejah one Hrvaške in Slavonije, kakor je bila pred vojno, ki taka država ne mogla eksistirati, k®? bi imela skoraj tretjino Srbov. Vsi ^rbi . bi bli najogorčenejši iredentisti J? t^n bi imeli pomoč od Srbov iz , vi imajo veliko težavo s svojimi Nemci, Hrvatje bi imeli še večjo s ■prhi. — Ce bi so pa Hrvatom dala avtonomija samo v onih mejah, kjer prebivajo čisti Hrvatje, bi taka državica tie mogla obstojati. Ker pa zadeva Slovence, je taka razmejitev lahko izvršljiva. Srbi pred vojno in med vojno niso resno računali, da dobe Slovenijo. Ujedinjenje vseh južnih Slovenov je bil maksimalni pro-gram, o katerem se ni moglo znati, v koliko se bo uresničil. Radi tega tudi niso v toliki meri zainteresirani na Sloveniji. Slovenija ima zanje predvsem strateški pomen, ker je kot zapah, ki zapira vhod v kraljevino na severoza-padu. Drugače pa vlada med Srbi pre_ pričanje, da je gospodarsko in politično Slovenija zanje samo v breme. Vsled tega bi bila mogoča sledeča rešitev: - Sloveniji se da ne avtonomijo, nego popolno samostojnost. Srbi bi pridržali nad Slovenijo samo nek vrste protektorat in dolžnost, da jo branijo pred zunanjimi sovražniki. Vojaščina bi bila torej samo srbska. Seveda bi tudi zunanje zastopstvo imeli Srbi in sploh vse Posle s tujimi državami, kakor carinske, .trgovinske, prometne in druge dogovo- re. Poleg tega bi obdržali Srbi one železnice, ki vežejo s tujino in oncj ki so važne iz strateških ozirov. Vse drugo bi delali Slovenci, kakor bi sami hoteli. Zato bi morali Slovenci dajati Srbom določeno število vojakov in primerno letno kvoto. Slovenci bi morali tudi prevzeti del avstrijskih dolgov, ka-k0J *udi deI dolgov, katere so Srbi naredili za osvobojenje. Srbiji bi pripadlo vse premoženje bivše Avstrije in njenih sestavnih delov, ki se nahaja v Sloveniji. To premoženje bi lahko Slovenci odkupili z neko pavšalno vsoto Tako bi bila izvršena popolna ločitev. Samo branili bi Srbi Slovence, vse drugo pa pustili. Ta ideja približno v teh obrisih prodira v resnici vedno bolj med srbskim ljudstvom. Do uresničenja je seveda še daleč, toda nemogoče ni. Vsekakor je veliko boli mogoče, kakor pa avtonomija. Sedaj naj bi se pa kdo Izmed Slovencev lotil vprašanja: kako bi Slovenija gospodarsko izgledala v tem slučaju? Digama. Reparacijski problem. London, 2. avgusta. (Agence Ha-vas.) V spodnji zbornici je zahteval voditelj delavske stranke Macdonald, da se objavijo spisi, ki se nanašajo na pogajanja z zavezniki. Ministrski pred sednik Baldwin je odgovoril, da je to z ozirom na njih izdatno število nemogoče. Poleg tega pa manjka za to tudi privoljenja zaveznikov. London, 2. avgusta. (K) Diplomatski poročevalec lista »Daily Cr o ničle« javlja, da je bila Francija naproše-na, naj da svoje privoljenje, Ja se objavijo note, ki so bile dosedaj glede re-paracijskega vprašanja medsebojno izmenjane. London, 2. avgusta. (Agence Ha-vas.) V spodnji zbornici se je izrekel prejšnji zakladni kancelar Horne proti takemu moratoriju za Nemčijo, ki bi predolgo trajal. Ako bi se Nemčija odtegovala svojim reparacijskim obveznostim, bi postal njen gospodarski položaj še bolj negotov, kakor je bil pred vojno. London, 2. avgusta. Ministrski predsednik Baldwin je izjavil v spodnji zbornici, da vlada obžaluje, ker v odgovorih Francije in Belgije ne najde ni-kake podlage, da bi se mogla odposlati skupna nota zaveznikov na nemško noto in da odgovori ne nudijo izgledov na skorajšnjo spremembo položaja v Po-ruhrju ali na začetek razpravljanja o reparacijah, kakorŠen odgovor je Anglija z napetostjo pričakovala. Britanska vlada je zato sklenila objaviti listine, ki bodo pokazale njeno naziranje in njene napore ter zaveznike pozvati, da pntrde objavi njihovih not. Vlada upa, da bo objava teh listin svet prepričala o potrebi hitre in enotne akcije, ki bi obravnavala ta problem. Angleška vlada je v načrtu svojega odgovora na nemško noto izrazila namen, naj bi se vse storilo, kar bi sicer ne smelo biti storjeno, kar je nezdružljivo z versaillsko pogodbo. Koristno pa bi bilo, če bi plačilno zmožnost Nemčije preizkusili nepristranski strokovnjaki, ki bi sodelovali z repara- cijsko komisijo. Glede garancij, ki jih jej ponudila Nemčija, opozarja načrt od-| govora na to, da je vrednost takih ga-; rancij v veliki meri odvisna od činite-Ijev, ki jih nemški memorandum ni navedel, kakor n. pr. ustaljenje marke in uravnovešenje nemškega proračuna. Načrt svetuje nemški vladi, da naj, če želi, da se preiskava zopet obnovi, brez^ odloga prekliče ordonance in odloke, kij so organizirali in podpirali politiko pa-1 sivnega odpora in nedvomno obsodi na-; silna in sabotažna dejanja. H koncu se' izraža prepričanje, da bi taka akcija od nemške strani povzročila pri zasedbenih državah, da bi na novo razmotrivale pogoje zasedbe in bi dovedla morebiti do normalnih razmer v Poruhrju. Pariz, 1. avgusta. Agence Havas poroča iz Londona: V izjavi, ki jo je podal lord Curzon v spodnji zbornici je izvajal, da je položaj nesporno re-’ sen in spominjal na to, da se vlada ne-j prestano trudi, da pride do rešitvej vprašanja varnosti Francije. Toda v izrecni izjavi je francoska vlada prosila, da ne želi da bi se to vprašanje sprožilo, ker ni v nobeni zvezi s sedanjim' položajem. Minister je nadaljeval, da! Francija v Poruhrju ne bo dobila nobe-: nega reparacijskega plačila. Izgledi naj to, da bi se dobile reparacije, se čim dalje bolj manjšajo. Tako stanje se nej tiče samo Francije in Belgije, temveč! tudi drugih narodov, ki imajo pravico’ do reparacij. Vprašanje zadeva vse za-J veznike. Ono je evropejskoi, mednarod-j no vprašanje in ne more Mti zavisnoj od dejanj dveh posameznih držav. Ko-j rist naše dežele, katere industrija trpi, nam nalaga dolžnost ne dopuščati, da bi Francija in Belgija izvajale politiko, ki jo želita. Mi vidimo, kako prehaja Nemčija v stanje, ki jemlje vsako upanje na gospodarsko vzpostavitev. Po-| ložaj v Poruhrju vpliva pri nas tako, da začenja vsa angleška industrija tr-j peti. Zato smatramo za svojo dolžnost,! da v splošnem interesu interveniramo,1 Dogodki v Poruhrju Berlin. 2. avgusta. (K) Kakor javljajo listi iz Poruhrja, je snoči prišlo v Oberhausenu do hudih spopadov med stavkujočimi rudarji, ki so skušali priti v bližino policijskega predsedstva in pa med policijo. Varnostna straža je oddala najprej svarilne strele, potem pa je streljala ostro na množico in sta bili pri tem dve osebi ubiti, sedem pa ranjenih. Ko so bili dogovori s policijskim predsed-ništvom gotovi, se je množica razšla. NAŠI DRŽAVLJANI V MADŽARSKIH TABORIŠČIH. Budimpešta, 2. avgusta. (Z) Naš vicekonzul v Budimpešti, g. Prera-dovič, je z madžarskim tajnikom ministrstva za zunanje zadeve atašejem g. Balejem posetil taborišče internirancev v Zalaegerszegu, da se pouči o stanju naših državljanov, ki so internirani v tem taborišču. Naš vicekonzul je o svojih opazovanjih poslal poročilo v Beograd. DOHODKI TAKS IN TROŠARIN. Beograd, 2. avgusta. (B) Dohodki državnih taks in trošarin za mesec julij t. 1. znašajo 49 milijonov dinarjev od trošarine in 42 milijonov dinarjev od taks. STAVKA ŽELEZNIČARJEV IN POŠTARJEV V MARIBORU. Maribor, 2. avg. Danes okrog 10. ure zvečer so začeli emisarji stavkovnega gibanja železničarjev ter poštnih in drugih nameščencev lepiti po vsem mestu letake, v katerih se pozivajo železničarji ter poštni in drugi državni nameščenci da za 24 ur v znak protesta ustavijo vsako delo. Stavka, naj traja od polnoči v četrtek na petek do polnoči od petka na soboto. PROTESTNI SHOD V ZAGREBU. Zagreb, 2. avgusta. (Z) Za jutri je sklicano veliko protestno zborovanje javnih nameščencev v Zagrebu, ki bodo protestirali proti uradniškemu zakonu in železničarski pragmatiki. PONAREJEVALCI DENARJA. Zagreb, 2. avgusta. (Z) V Aleksandrovem na otoku Krku so odkrili veliko družbo ponarejevalcev denarja. Zločinci so bili predani sodišču v nadali-ne postopanje. Zadnja inozemska poročila. RAZSODBA V PROCESU »BANQUE INDUSTRIELLE DE CHINE«. Pariz, 2. avgusta. (K) V procesu zaradi propada Banque industrielle de Chine je bila danes izrečena razsodba. Senator Andrč Berthelot je bil obsojen na denarno kazen 3000 frankov, Ber-notte na šest mesecev zapora brez odloga kazni in 3000 frankov denarne kaz-i ni. Trije obtoženci so bili oproščeni. HARDINGOVA BOLEZEN. S. Francisco, 2. avgusta. (Reu-; terjev urad.) Kakor je razvidno iz danes/ popoldne izdanega bulletina o zdravstvenem stanju prezidenta Hardinga, je temperatura normalna. NOVO POSOJILO V NEMČIJI. Berlin, 2. avgusta. (K) Državna vlada je sklenila, da izda stalen vrednostni papir v obliki posojila, ki se glasi na marke po sedanjem dolarskem kurzu in ki naj cirkulira v teku dvanajstih let. Za glavnico in obresti jamčijo celokupno nemško gospodarstvo, banke, trgovstvo, industrija, poljedelstvo in vsak človek, ki razpolaga s premoženjem zavezanim davku. ZVIŠANJE DISKONTA V NEMČIJI. Berlin, 2. avgusta. (K) Državna banka je zvišala menični diskont od 18 na 30 in lombardno obrestno mero od 19 na 31 odstotkov. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 2. avgusta. (Uradno.) Včerajšnje poslabšanje vremena v severnih alpskih deželah je trajalo le malo Časa. Danes zjutraj je bilo nebo v Avstriji do južnega roba Alp jasno. Temperatura je znašala pod 25 stopinj. Nad Anglijo se je pojavil nov, minimum. Napoved: Jasno, temperatura narašča, ni verjetno, da bi lepo vreme dalje časa trajalo. TEŽAVE BALKANSKE BANKE. Beograd, 2. avgusta. (Z) Včeraj, popoldne so imeli upniki Balkanske banke sejo, na kateri pa ni bilo ničesar definitivneda sklenjenega. Del upnikov, ni hotel pristati na poravnavo. Današnje prireditve. V Ljubljani: Kino Matica: »Hiša pod snegom«. Kino Ideal: »Samson in Dalila«. Kino Tivoli: »Otroci teme«, U. del: Bor.' b» svetov, « Mm .................. - . „Testimonium paupertatis.“ 'Od Sasa do časa, ko zmanjka temu Šli onemu poklicnemu piscu člankov "gradiva, zavalovi v tem ali onem dnevniku tirada o kupljenih in prodanih Öudeh. Kakšni so nameni tistih, ki to pišejo, nočem preiskovati, pač pa se mi zdk da se take trditve pojavljajo perijodično, nekako takoy kakor v prir rodi hroščevo leto. Kakxxr rečeno, nočem tu vohati za nameni, kl flh imalo pisci takih člankov, vendar p« moram ugotoviti, da čLaiikl sami nikomur ne morejo koristiti, ker lahko rode samo negativne sadova Pogledati je samo treba, kaj vse lahko pori nas prinese tej ali oni osebi čast kupljenca oziroma prodan ca! Ta ali oni, ki javno dela s peresom, je recimo povabljen, da bi temu in temu izročil kaj za ta in ta list Recimo da je povabljeni kulturni delavec izven političnega okvirja, vabeči pa politik, morda celo žurnalisit. Ako sedaj prvi ugodi drugemu, ne vidim jaz v tem dejstvu nikakega kupovanja in nikakega prodajanja, temveč nekaj čisto drugega. Po mojem mnenju je treba v takem pojavu videti samo veselo dejstvo: da namreč naši politiki in uredniki niso slepe figure dnevnih političnih strasti in spletkarij, temveč da so si kljub vsem neprilikam svojega poklica ohranili smisel za širši pogled po raznih panogah kulturnega dela in da znajo poleg vse politične brozge ceniti n. pr. znanost in umetnost tista dva življenjska faktorja, ki dajeta utrujenemu človeku naših dni vsaj malce moči in živ- ljenjskega poleta. Enako se mi zdi pil znanstveniku ali umetniku ali katerem koli nepolitičnem kulturnem delavcu dejstvo, da se je odzval vabilu tega ali onega političnega lista, samo razvese-lijv in zadovoljiv pojav. Dotični namreč s tem dokumentira, da je njegovo delo res kulturno delo, ki ne temelji na mahedravih načelih te ali one dnevne politične stranke, temveč ima svoje globoke korenine in je namenjeno ne samo posameznim skupinam današnje družbe, temveč vsemu narodu in preko njega vsemu človeštvu. Radi tega se mi zdi potrebno ugotoviti da je krik o kupljencih in pro-damcih v tem oziru samo >testimonium paupertatis« za tistega, ki kriči. Saj vendar ne bo noben pameten človek trdil, da so politični listi samo zato tu, da pišejo o »koristovdh, prevarantih, defetistih, izdajalcih, brezdomovincih, demagogih«, in raznih drugih takih cvetkah naše žurnalistike in našega življenja. Nasprotno! Po mojih mislih je naravnost dolžnost dnevnikov, da privabijo po možnosti brez ozira na politično barvo v svoje predale tudi besedo, ki ni pisana samo za malico in črno kavoy ampak, ki ostane še davno potem, ko o vsem onem, kar je bilo važno na dan izida doti onega lista, ni več duha ne sluha. Več bi bilo menda odveč. To, kar pa sem povedal, se mi je zdelo potrebno, dasi vem, da bo v našem močvirju moja beseda najbrže ostala klic vpijočega v puščavi I. N. A. Klerikalci ter slovenska in srbska kultura. ra, 'Jol, joj, oprosti dragi čitatelj da še do danes nisem ustregel tvoji radovednosti! Tista beseda »kultura« in fraze, kakor »kulturen delavec, kulturen pojav, kulturna organizacija), kulturen narod itd.«, da to naj celo še tudi nekaj pomeni? Nekaj, nekaj, pa še velik »nekaj«! Dolgo sem premišljeval, da bd našel vsaj en pomembnejši pojav pri Slovencih, M bi ga mogel imenovati »kulturnega« in ki bi ga mogel tudi kot takega v vseh svojih točkah in konsekvencah stvarno zagovarjati — a ni se mi posrečilo. In v primeru s Srbi?! O nekem »kulturnem plusu«, ki ga morda imamo Slovenci pred Srbi, bi se končno še moglo diskutirati, namreč o tem, kar se tiče organizatorične strani družabnega življenja en groš —, ampak, če bi se hoteli 9 tem bahati — In to delajo ravno klerikalci — bi se pahali s pavovim perjem, ker to imamo vd Nemcev oziroma rajnke Avstrije. Kako se pa v tem oziru dela en de-taile — to že vem 6. Kar imajo pa Srbi, to so si oni tekom svojega sto in stoletnega samostojnega zgodovinskega razvoja stvorili sami; in da imajo toliko in takšno, to zasluži, upoštevajoč neprestane boje s svojimi sovražnimi sosedi edino le naše priznanje. Konfesija n. pr. je pri njih zgolj sredstvo za vzdžavanje moralnosti med maso. Poleg tega ima srbski narod, kar Slovenci — mutatis mutandis seveda — še desetletja ne bomo imeli, narodno-patrijotično zavest, zavest pravic in dolžnosti do države, zavest družabnosti v zvezi z njihovo gostoljubnostjo, idejo »Velike Srbije«, stremljenje, veljati nekaj v družbi kulturnih držav itd. To so ideje, ki so gotovo vsaj relativno, kulturne in ki se z edino slovensko skupno idejo »želodca, žepa in skrajnega egoizma«, tako v individualnem, kakor ko-L\ tivnem smislu besede, gotovo ne dajo primerjati. Da ni tam nikakih nekulturnih izrodkov, tega seveda nihče ne trdi. In fak at, da je rekel navaden srbski seljak, potem, ko je prišel vsled balkanske in svetovne vojne po skoro desetih lotih na svojo s pomočjo Hrvatov in Slovencev opustošeno rodno grudo, kjer je našel svojo ženo, svoje lastne hčere tudi po jezika veščih slovenskih in hrvaških avstrijakantih fizično in moralno zapeljane in propadle, — da je torej ta navaden srbski seljak potem še rekel: Pa Ipak hoću, da živim I njima kao brat to je dokaz take veličine srčne kulture, ki je ni najti pri nobenem sodobnem narodu. SS. / ----------- OSTAVKA PREDSTOJNIKA EVANGELIJSKE CERKVE. Beograd, 2. avgusta. (B) Adam Vareš, predstojnik evangeljske cerkvet, kateremu je poverjena naloga, da izvede organizacijo evangeljske cerkve v reda kraljevini, je podal ostavko na svoj položaj. Govori se, da je g. Vereš zato podal ostavko, ker ni uspel s poverjeno misijo, pri čemer so mu zlasti ifoflnK ovire Nemci evangeljske veroiz-po^edž v Sloveniji Nedotakljivost poslancev. Poslanci slovenske ljudske stranke so iznašli neka nova načela posJaniške nedotakljivosti. V skupščini so podali izjavo, v kateri trdijo, da hi se poslanec »za politične čine« ne smel izročiti sodniji. Toda vsi oni slučaji, ki so se dotičnega dne obravnavali, so bili celo navadne narave: lažy obrekovanje, pretepanje itd. To menda vendar niso nobene visoko politične reči Poslanec mora biti seveda nedotakljiv v izvrševanju svoje poslaniške dolžnosti Toda k poslaniški dolžnosti menda ne spada, da sme lagati, opravljati obrekovati, ali celo pretepsti ali ukrasti! V sedanjih -časih je politika zelo širok pojm in obsega skoraj vse, kar si moreš misliti Če zahtevaš tako široko nedotakljivost za poslance, potem navadni državljan ne bo nikdar varen pred poslanci. Hočemo biti širokogrudni in priznamo, naj ima poslanec nekoliko večjo svobodo kretanja, kakor pa drugi ljudje. Toda to ne sme iti tako daleč, da bi poslanec lahko postal splošno nevaren in pod krinko politike delal, kar bi hotel, zmerjal, lagal, pretepal, kradel čast in poštenje in morda še premoženje! »Slovenec« se sklicuje na Avstrijo, češ da avstrijski parlament ni nikoli izročal poslancev sodišču. To je bilo menda res, toda avstrijska korupcija nam ne more biti uzor. List »Reichspost«, ki je stal vedno »Slovencu« jako blizu, je v onih časih hudo zmerjal parlament in poudarjal, da je avstrijski državni zbor sramota pred celim svetom. Država mora ščititi vsakega državljana pred vsaldm nasiljem in brezpravjem, pa mora tudi ščititi državljana pred poslancem. Postave morajo veljati za vse in torej tudi za poslance. Če hočejo vršiti svoje politične dolžnosti, naj jih vrše brez laži, obrekovanja in drugih kažnjivih sredstev. Iz boliševiške Rusije NAZADOVANJE TRGOVINE. Dopisnik »Kölnische Zeitung« je bival poldrugo leto v Moskvi. O ruski trgovini pravi, da je silno nazadovala. Trgovci nimajo zalog; produkcija v tovarnah je silno nazadovala, tako, da od njih ni mogoče dobiti blaga. Celo tekstilne tovarne, ki delajo izmed vseh še najboljše, ne producirajo niti toliko, da bi mogle dobavljati trgovcem blago. Vsa produkcija služi le komunističnim zvezam. Cene tako hitro rastejo, da trgovci nikakor niso v stanu, z izkupičkom sl nabaviti novo blago — tudi, če se jim posreči, da bi ga sicer dobili —, radi česar se topi obratni kapital in se zapira trgovina za trgovino, To spozna takoj vsakdo, ki hodi nekai časa po ulicah v Moskvi ali Petrogradu. Dočim je na glavnih ulicah še nekaj življenja, so vzporedne ulice popolnoma mrtve. Poleg tega se manjša število trgovin od dne do dne radi prevelikih davkov. EPIDEMIJA SAMOMOROV. V Rusiij se je zadnji čas pojavila pravcata epidemija samomorov. Vzrok je največ bedno stanje, lakota, pomanjkanje. Mnogo prepričanih komunistov se je usmrtilo radi tega, ker so uvideli, da komunizem nima prihodnjosti ter da je podvržen poginu in pozabljenju. Poleg tega so na vse prepričane komuniste v silni meri vplivali razni škandali, ki se dogajajo vsak dan v komunistični stranki: sleparstva, špijonaže, špekulacija itd. — Konzumni davek je bil s 1. julijem Rusiji zvišan in sicer na kg sladkorja na 38 milijonov rubljev, za tobak od 320 na 4500 milijonov rubljev, za vino od 18 na 225 milijonov rubljev od litra, oziroma vrste vina. Belgijski odgovor. Bruseljski korespondent »Tempsa* je dal svojemu listu celo vrsto zanimivih podatkov o vsebini belgijskega odgovora ter o političnih dogodkih zadnjih dni. V predzadnji ministrski seji je bil belgijski odgovor na angleške note že izdelan in nikdo ni mislil, da bo ministrski svet na tem še kaj spremenil. AU v zadnji seji je bil projektu dodan daljši suplement, ki daje splošen pregled o reparacijski politiki Belgije. V informiranih krogih so mnenja, da je angleški poslanik v Bruslju, Graham, sporočil belgijski vladi, da v Londonu ne bodo hoteli pritisniti na Berlin v svrho ukinjenja pasivnega odpora, ako ne bi obstojalo upanje, da se zavezniki v reparacijskem vprašanju zedinijo. Belgijski zunanji minister Jaspar je za trenotek pomislil, ali ne bi bilo dobro odpotovati takoj v London v svrho razgovora z lordom Curzonom. Ministrski predsednik Theunis je pa bil mnenja, da bi se moralo to potovanje izvršiti po sporazumu s Parizom. To mnenje je ministrski svet akceptiral že v soboto. Obenem je ministrski svet sklenil ugoditi angleški prošnji ter izdelati v odgovoru glavno osnovo belgijske repa-racijske politike. Med Brusljem in Parizom vlada danes glede ruhrske zasedbe popolna harmonija nazorov. V omenjenem dodatku so vsebovane sledeče ideje: Nemške finance je treba takoj obnoviti, vprašanje medzavezniških vojnih dolgov naj bi se rešilo obenem z reparacijskim problemom, zavezniške vlade naj bi formulirale izjavo o svojih minimalnih zahtevah napram Nemčiji, za porušene pokrajine naj bi se ugotovila prioriteta, procentni stavek, določen na konferenci v Spau, bi se imel revidirati v korist onih dežel, ki so v vojni trpele največ škode. Vprašanje varnosti Francije in Belgije naj bi se rešilo potom mednarodne garancijske pogodbe. Laški nadjonalizem. Milanska občinska gosposka je sklenila obdačiti vse trgovce in lastnike, ki imajo napise v tujih jezikih. Zaradi napovedi se morajo 6. avgusta zglasiti v uradu, kjer se bo odmerila luksuzna taksa. Seveda bo dotlej izginil prene-kateri tujejezični izvesek. A kako naj se nadomestijo v laščini številni bari in hoteli? 2e od pamtiveka se po velikem italijanskeim škornu bleste nazivi Grand Hötel, Palace Hotel, Majestic. Ako jih nadomestijo s pristnim laškim »albergo« (ki pa je, mimogrede povedano, iz germanske Herberge), bo značka prešibka za sijajne zgradbe. Bodo pač dragi gostje malo draže živeli zaradi nebodijetreba tcissa di lusso. Vozači (šoferji) si bodo belili glavo, kako bi našli namestilo za »garage«; laže bo za brivce, ki se danes zovejo coiffeurs in ki se bodo v kratkem prelevili v parruchiere. Vendar s čim naj se zamenjajo razni tea-rooms? Kakor kaže gorenji primer »albergo«, se utegne Milančanom kedaj primeriti to, kar se je med vojno Nemcem večkrat. Tako je graška goreča Švabica dala prepleskati svojo Delikatessenhandlung in naslikati v oglati gotici (ki je francoskega izvora) Feinkosthandlung, pri čemer se pa ni zavedala, da je pridevnik »fein« iz starofrancoskega »fin«. Radoveden sem, kako bi moral slednjič tevtonski purist govoriti, če bi hotel izdreti ves tuji plevel. Zakaj nemščina ima nad 70.000 izposojenk poleg 15 do 20 tisoč pristnih domačih besed. (Dr. Kleinpaul, das Fremdwort im Deutschen, Göschen.) Iz prossetnep življenja. — Ljubljanska operna sezona 1922/23. Iz krogov gledališke publike smo prejeli naslednji dopis, ki ga priobčujemo: V .zadnjem članku »Jutranjih Novosti« o pretekli operni sezoni, v katerem se po vsej pravici zelo pohvalno omenja tudi sedanja gledališka uprava, stoji v zvezi s to pohvalo stavek: »V enem letu čudežev delati sicer ni mogoče...« V vprašanje, jeli mogoče v enem letu izvršiti čudež ali ne, se ne mislimo spuščati, njegovo rešitev prepuščamo poklicanim veščakom. Za naš slučaj pa pribijemo, da čudežev delati sploh ni bilo treba, kajti sedanja gledališka uprava ie ob nastopu svojega službovanja našla temelje naše gledališke umetnosti v že dosti trdnem stanju, tako da ji ni bilo težko na njih zgraditi lanske sezone. Paradoksna trditev, da v enem letu ni mogoče izvesti čudeža, pa ima drugo plat, ki je odvratna, ker je v protislovju z resnico in pravico. Vzbujati skuša namreč pojmovanje, da je sedanja uprava pred letom dni našla na mestu, kjer ie sedaj slovenska gledališka umetnost, prazen nič In da je v par mesecih iz njega ustvarila to, kar je. Temu nasproti treba ugotoviti, da praznega »nič« ni bilo, ampak da so se na njegovem mestu šopirila imena kakor »Boris Godunov«, »Lulza«, »Carmen«, »raust«, »Lakmč«, »Vesele žene windsorske« Itd. itd. Tudi Izboren orkester, brhek zbor in »razkošen« balet ie bil na mestu tega »nič«, kaj čuda torej, če so bivšemu upravniku očitali »velikašarske ambicije« in »veliko, mestno potratnost«. Baje le celo sedanjega najboljšega pevca naše opere, gospoda Betetta, angažirala bivša uprava. Kdo se nadalje ne . spominja razkošnega gostovanja ruskih hudožestvenikov v naši drami, ki je odsih dob krenila na nova, pota ter si priborila svojo stalno In zvesto publiko, katere prej ni imela. Lahko je pisati o čudežih, o svedronoštvu, lahko je grajati in hvalisati, težko pa j« biti resničen, pravičen In — evropski Rudarji V stavki. Krajevna organizacija NRS v Trbovljah je sklicala v sredo 1. avgusta diskusijo 2 dnvnira redom: Stališče rudarjev radikalov v delavskem boju. Na to diskusijo je povabila kot referenta glavnega tajnika NRS g. Emila Stefanoviča, ki ga je bil odsoten zaradi shodov na Dolenjskem. Zato je glavno tajništvo takoj stopilo ž njim v telefonsko zvezo in je dobilo odgovor, da Je g. Stefanovič ne glede na to, da ima napovedane sestanke, pripravljen iti v Trbovlje, vendar pa samo pod pogojem, da ga pozove celokupno rudarsko delavstvo, to pa zaradi tega, da ne bi imel nikdo prilike trditi, da je to strankarska stvar radikalov. Stavka mora namreč biti popolnoma gospodarskega značaia in jo morajo podpirati vse stranke brez izjeme. Z ozirom na to, ie šel na diskusijo kot delegat glavnega tajništva g. Podbevšek, da razjasni stališče radikalne stranke. Diskusija, katero je otvoril tajnik krajevne organizacije NRS g. S u n t a j s, se ie vršila v dvorani gospe Fortejeve. Navzočih je bilo okoli 500 delavcev, med katerimi se je videlo precej žen z otroci. Tajnik Šuntajs je v svojem govoru očrtal mezdno gibanje trboveljskih rudarjev, podčrtaval je na več mestih dejstvo, da se je NRS takoj od začetka toplo zavzemala za rudarje, da sta njena delegata gg. Koren in Bogve, dosegla, da je ministrstvo v Beogradu takoj odposlalo dva inšpektorja, ki prisostvujeta razgovorom, nakar je podal besedo tajniku g. Podbevšku. Podbevšek je v svojem daljšem govoru izvajal sledeče: Dragi rudarji! Na eni strani je delavski odbor, v sredi pa je vlada. Vi vsi veste, da se Trboveljska družba ne bo hotela ukloniti, pravkar lepijo letake, ki pozivajo celokupno delavstvo na delo, sicer bo vsakdo brez prizanašanja odpuščen, da pa se Vi, ki delujete, kar je tudi pravilno, enotno, tudi ne boste hoteli ukloniti. Vlada sicer intervenira, vendar ni odločitev na njeni strani. Prihajamo mi radikali, da vas vprašamo: Hočete li našo pomoč? Ce jo hočete in jaz mislim, da je slednjič za vas čisto vseeno, kdo je tisti, ki vam hoče pomagati, glavno je, da vam pomaga, potem bomo storili vse potrebno, da se bo stavka čimprej končala in da boste vi prišli do svojih upravičenih zahtev. Debata o upravičenosti vaših zahtev namreč, po mojem mnenju vsaj, sploh ni dopustna. Dejstvo je, da je znašal dobiček Trboveljske družbe v preteklem letu nič več in nič manj kakor 226 milijonov dinarjev, medtem ko znašajo sedanje vaše zahteve samo okroglo 50 milijonov Din. Ce tedaj vi, po vsem tem, kar sem vam govoril, sprejmete našo pomoč, je dobro, če pa je ne sprejmete, je tudi dobro, kajti podčrtati moram, da ne zasledujemo s tem prav nobenih osebnih ozir. strankarskih koristi. Kot prvi govornik se je nato oglasil g. Salomon od »Zveze rudarskih delavcev«, ki je protestiral proti temu, da bi dalo delavstvo mandat radikalni stranki, ki naj bi se potegnila za stavkujoče. Rekel je, da so tu strokovne organizacije, da bodo že te vse dosegle. Spravil se je na kuluk, slednjič pa tudi na teror, ki ga po njegovem mnenju izvajajo radikali. Končno je še dejal, zakaj se vendar že sedaj ne pobriga NRS za stavkujoče, ko ima vendar dovolj moči, čemu sploh išče poverila pri delavstvu. G. Podbevšek Je nato izvajal, da nima NRS ničesar proti strokovnim organizacijam, da je naravnost proti temu, da bi se strokovne organizacije cepile, čeprav ima v svojih vrstah dovoljno število rudarjev, če bi že imela namen ustanoviti, strokovno organizacijo. Je čisto prav, da je delavstvo enotno. Vendar pa ne more noben pameten človek ničesar imeti proti temu, če pride v delavski odbor naš človek, ki bi s svojim vplivom pripomogel k čimprejšnjemu uspehu. Tu so vendar še drugi, ki bi kontrolirali njegovo delo, torej ne more o kakih političnih mahinacijah biti niti govora. Ker je g. predgovornik začel vprašanje, zakaj se NRS že sedaj ni zavzela za delavstvo, Vas opozarjam na izvajanja g. Sunt-ajsä, obenem pa pribijem dejstvo, da se NRS sploh ne sme preje vmešavati v mezdno gibanje, dokler ne bo od vas na pomoč poklicana. Povdarjam, da od celokupnega delavstva, kajti -v drugačnem slučaju bi opravičeno delale ostale politične stranke proti in bi stremile, da bi stavka skrahirala, obenem pa odgovornost ha nas metale. Kar se pa kuluka tiče, pa menim, da se ne splača spuščati na politično polje, čeprav bi bil izid časten za nas. Kuluk je moral priti, ker so se stranke toliko časa teple med seboj, da je šlo ogromno narodno premoženje v nič. Povdarjam še, da NRS ni še nikdar vodila politike terorja, temveč vedno politiko sporazuma, ki se vleče kakor rdeča nit skozi njeno zgodovino. Tako n. pr. ni ustvarila zloglasnega zakona o zaščiti države NRS, temveč demokratska stranka s Pribičevičem na čelu! Govorili so nato še gg. Weinberge r, steklar iz Zagorja, ki je pozival delavstvo, naj vztraja do zadnjega, čeprav pogine (klici: »To lahko tl govoriš, ki si steklar in hodiš na šiht), Plevnik, Ulan, Koljšek, Godec in Pristav. Na vsa njihova Izvajanja je odgovarjal tajnik Podbevšek. Ko so končno uvideli ekstremisti iz Zagorja, da so njihovi argumenti ničevi, so potegnili piščalke in pričeli žvižgati. Ker je množica protestirala, so pričeli peti zaporedoma internacijonalo. Shod je bil zaključen, potem ko so bili navzoči pozvani, naj premišljujejo o tem, kar se jim je povedalo. Srca je trgalo, ko se je oglasila k besedi neka rudarska žena In s solzami v očeh prosila, naj sprejmejo ponujano pomoč, kajti žene in otroci največ trpijo in jim ni vseeno, kdaj da se bo stavka končala. Mi radikali smo do danes storili vse, kar Je bilo v naši moči, mi smo stavili strankino časopisje v službo borečega se delavstva, ml smo intervenirali v Beogradu po gg. Korenu in Bogveju, da so prišli od-poslanci vlade, mi smo pozvali, ker so ostala pogajanja na mrtvi točki in sta oba inšpektorja že odpotovala v Beograd, do samega ministra za rude in šume, da sam na licu mesta prouči zadevo, mi smo sprečlli vsako zapiranje in nasilje. AH borbe ne vodimo mi, in je tudi ne smemo voditi, ker nimamo poverila od strani rudarjev, In radi tega odklanjamo tudi vso odgovornost, če bi se dogodila nesreča. Odgovornost bodo nosili predstavniki rudarjev in organizacij, ker njihova dolžnost je bila, stvar temeljito, točno proučiti, predao so se odlo-čUl na ta korak. Naše delavstvo pa pozivamo, da vztraja soUdarno s svojimi brati sotrpini! Organizacija NRS« I. ob^nl zbor NRS v Novem mestu. se je vršil 28. julija t. 1. ob 20. uri V Narodnem domu. Udeležba je bila skoro polnoštevilna, okoli 60 članov od ca. 80 organiziranih. Občni zbor sta posetila g. minister n. r. dr. N. Županu) in glavni tajnik g. E. Stefanovič. Zborovanje je otvoril g. dr. V. Gregorič, nakar je podal besedo g. tajniku F« Meršolu, ki je v kratkih besedah poročal o delovanju pripravljalnega odbora. Končal je z ugotovitvijo, da ie danes temelj NRS v Novem mestu tako soliden, da se lahko postavi nanj zgradba rednega odbora. Nato je g. E. Stefanovič v daljšem govoru razpravljal o razvoju stranke v Sloveniji. Obširno je razpravljal o vseh vprašanjih, ki interesirajo danes vsakega strankinega delavca, o Orjuni in nastopih v Mariboru, Ptuju, o paktu z Nemci in o razmerju do ostalih strank v državi. Nato je podal glede razvoja NRS v Sloveniji razveseljive podatke: Stranka ima 115 zaupništev oziroma krajevnih organizacij v 202 občinah Slovenije s članstvom, ki izkazuje štirikratno število, doseženega pri zadnjih volitvah. Na Gorenjskem je stranka začela prodirati že v široke kmetske mase, kar je gotovo najrazve-seljivejši dokaz o sili idej NRS. Ta izvajanja so povzročila silno na-* vdušenje pri vseh navzočih. Po govoru glavnega tajnika za Slovenijo se ie prešlo k volitvam. Na mesto predsednika wipr. odbora je prevzel začasno predsedstvo član pripr. odbora g. Vlado Vojska. Enoglasno je bil nato izvoljen za predsednika krajevne organizacije Novomesto in okolica g. dr. Viktor Gregorič, okr. zdravnik — tu, ki je povzel besedo, dai se zahvali za čast, izkazano mu z izvolitvijo. V govoru, polnem patrijot-skega navdušenja, je dal izraza svoji neomajni veri, da bo-NRS ravno tako, kot je prepeljala naš — tedaj nesrečni bratski narod Srbov preko strašnih albanskih gora nazaj v osvobojeno Srbijo in veliko Jugoslavijo tudi našo, nam drago kraljevino Srbov, Hrvatov; in Slovencev prepeljala srečno iz se-dajnih razmer v srečnejšo bodočnosti Pozival je v ognjevitih besedah, ki so napolnile navdušenja ves zbor, k zbliževanju z našimi brati. Končal je svoj govor z apelom: Združujmo se in uti*, rajmo pot naši stranki med mase, kältere naj prešine ljubezen do naše države in Narodne radikalne stranke. Nato so se nadaljevale volitve že pod predsedstvom novoizvoljenega predsednika in izvoljeni so bili z veliko večino vseh navzočih članov: zai podpredsednika kraj. org. g. Anton Lampe, mehanik in ključavničarski mojster, za tajnika g. Srečko Borštnik, učitelj, za blagajnika g. Vlado Vojska, poštni uradnik, za člane ožjega odbora gg. Miha Podbevšek, čevljarski mojster in Peter Poljanšek, nadpaznik fin» kontr. v p., za člane širšega odbora vsi navedeni in gg. Kastelic Stane, trgovec, Marko Ulaga, pregL fin. kontr. v p* Ferdo Meršol, fin. konc. prakti, Ivan Pavlin, jetnišM paznik, Lojk Viktor, prog. nadz., Avsec Franjo, mestni tajnik in Anton Deržaj, železničar. jj Glavni tajnik NRS za Slovenijo g» Stefanovič je nato obravnaval vpraša-! nje glede srezke konference, ki se ima sestati v nedeljo 5. avgusta ob pol 11« uri dopoldne, da izvede volitve v srezki odbor. Vabila predsednikov in podpredsednikov krajevnih organizacij sreza Novomesto bo izvršilo gl. tajništvo« Pri slučajnostih je povzel besedo Z* minister n. r. dr. Niko Zupanič. Čestitaj je najprej e krajevni organizaciji« da ima tako vrlega predsednika v osebi g. dr. Viktor Gregoriča. Nato je v lepem govoru utrjeval navzoče v veri do NRS. Njegov govor je celokupen zbor sprejel z velikanskim navdušenjem, ki mu je dajal izraza v dolgotrajnem ploskanju. — Za njim je povzel besedo g. predsednik kraj. org. g. dr. Viktor Gre* gorič, ki je pozval navzoče, da sklenejo poslati brzojavko našemu sivolasemu prenierju g. Nikoli Pašiču. Med vzklikanjem g. Pašiču ;e bil ta predlog sprejet od vseh navzočih, nakar je predsednik dr. V. Giegorič izrekel zahvalo za njih udeležbo in razpustit zbor. — Trbovlje. Občni zbor krajevne organizacije NRS v Trbovljah je po sporočilu krajevne org. preložen na četrtek 9. v gusta ob 6. zvečer z istim dnevnim redom, kakor je bil objavljen. — Občni zbori v Metliki, Črnomlja, in sestanki z delegati iz Vinic, Straže, Metlike, Dobliče, Tribuče, Semiča so se vršili 29., 30., 31. p. m. in 1.1. m» na katerih je poročal deloma g. min. Zupanič in glavni tajnik Emil Stefanovič, o taktiki in organizaciji stranke. Natančneje poročilo prinesemo prihodnjič, kakor tudi imena novoizvoljenih stran*, kinih funkcijonariev. Dn®vn@ nevosti. MEŠČANSTVU LJUBLJANSKEMU! Te dni se vrši v našem mestu troje za slovensko in jugoslavensko prosveto in socijalni razvoj važnih prireditev. Udruženje jugoslovenskega učiteljstva in udruženje jugoslovenskih novinarjev imata svoja kongresa, a Slovensko zidarsko in tesarsko društvo proslavi svojo 25 letnico. Iz vseh pokrajin Jugoslavije prispo pri tej priliki odlični zastopniki jugoslovenskega novinarstva in učiteljstva v Ljubljano. Uljudno vabim ljubljansko meščanstvo, da priredi velespoštovanim, za jugoslovanski kulturni napredek in jugoslavensko narodno zavest zaslužnim zborovalcem prisrčen pozdrav. Na mestnih poslopjih dam razobesiti državne in slovenske trobojnice ter vabim ljubljanske meščane, da blagovolijo storiti isto. Dr. Ljudevit Perič, župan. — IV. Umetnostna razstava »Kluba Mladih« v Akademskem domu, Miklošičeva cesta št. 5., ostane odprta še za časa Učiteljskega tn novinarskega kongresa t. j. do 8. avgusta. Vstopnina je med tem časom za delavce in uradnike proti izkaznici polovična. — Münster za šume In rude v Sloveniji. Beograjski Isti poročajo, da obišče minister za šume in rude g. dr. Srskič Slovenijo in se bo osebno informiral o stanju sedanje rudarske stavke. O. minister bo obiskal tudi ostala rudarska in lesna središča naše države. — Novi kraljevi dvorci v Bosni. Sarajevska »Večernja Pošta« poroča, da bo hotel »Hercegovina« na Ilidži, kjer se je mulil NJ. Vel. kralj še kot regent koncem te sezone pretvorjen v kraljev dvorec in da bo vnaprej stalno služil v to svrho. Razen tega nameravajo urediti še neki lovski dvorec, kjer se bo kralj mudil za časa lovske sezone. — Iz državne službe. Z odlokom prosvetnega ministrstva so bili imenovani na stalna službena mesta Adoill Robida in Josip Bačič za prof. drž. moškega učiteljišča v Ljubljani; Adela Zajc za prof. drž. ženskega učiteljišča v Ljubljani; Anton Kovačič za Klavnega učitelja na državnem moškem učiteljišču v Mariboru, Karl Pribil in Josip Fi-stravc za glavna učitelja in Ivan Šprahman za prof. petja in glasbe na drž. ženskem učiteljišču v Mariboru. — Za definitivnega rudarskega rač. revidenta v IX. čin. razr. Je bil Imenovan Aleksander Stefanovič pri upravi državnega premogovnika v Velenju. — Bolezen profesorja Jagiča. Poročila z Dunaja pravijo -d? je tam težko obolel naš slavni učenjak slavist, prof. Vatroslav Jaglč. — Prvi ženski odvetniški koncipijent v Zagrebu. Te dni je bila na zagrebški univerzi promovirana za doktorja prava Mara Ilič, koncipijentinja pri dr. Horvatiču v Zagrebu. Doktorica bo prvi ženski odvetnik na Hr-Vatskem. — Opozorltev izseljencem. Ministrstvo socijalno politiko obvešča vse izseljence, jAj se nikar ne dajo varati od poedinih špe-v Beogradu in drugih krajih, ki _ oblinbujejo, da jim bodo izposlovali vi-nnii*-iZa P^bie liste. Ministrstvo za socijalno Ppittiko jih obvešča, da bodo informirani od »trani velikih županov glede števila in do-phenja za izselitev v prekomorske kraje, r'rotl špekulantom s potnimi listi pa bo ministrstvo najstrožje postopalo. ,, ~ Čebelarski kongres v Sarajevu. Dne ‘L ™ 12. avgusta se bo vršil v Sarajevu čebelarski Icongres. Prva dva dneva bodo hnell strokovnjaki nekaj predavanj o čebelarstvu in postopanju z medom. — Pregled živinorejskih in gospodarskih zadrug. Poljedelski minister je odredil svojega strokovnega referenta, da prepotuje Slovenijo, Hrvatsko in Slavonijo radi pre-Kleda živinorejskih in mlekarskih zadrug Referent bo po svojem potovanju poročal udnlstrstvu. — Tristoletnica naselitve Nemcev v "ojvodlnl. V dneh od 24.—21. avgusta se bo ''Tšila v Beli Cerkvi spominska proslava Naselitve v Vojvodini. Proslavo priredi Uemški kulturni savez. y — Otroška razstava v Novem Sadu. zdravstveni odsek v Novem Sadu priredi ’ kratkem razstavo otrok v starosti 10 mesecev do 2 let. Svrha, razstave je propaganda za vzgojo dojenčleov in otrok, p . — Brezplačno zdravilišče za deco v rzitnorju. Med Crikvenico in Selcem se na-t,, d tronadstropna vila »Dražica«, ki jo je ariSn mPa Mabel Slavka Grujič in v njej vin ‘Ameriški dom za vojne sirote«. V siroT^0» brhko nastanjenih 40 do 50 otrok iz štev !rnl 11 slojev, ki nimajo denarnih sred-Otro’ci k* se zdravili v morskih kopališčih, ie pqj bodo menjavaii vsak mesec. Ker mati ot u precel milo, bo možno spreje-se bod«i e ‘k’ meseca novembra. Za dom društva tudi razna druga ženska sklb~^draWnEor8ka r,vifcra. Nekaj beograj-gov se ighcov in oseb iz premožnih kro-PallšČ oh »avzelo za ureditev nekaterih ko- PaUŠČ ob * vzel° za ureditev neKater skušali „.A1?0sorski obali. Predvsem me*to ž«, ,11 hi dvigniti Ulcinj, ki je znano svojo kr»» s:r5he in rimske dobe. Ulcinj s me»ta nn okolico spada med najlepša bodo znano KS. ” £ akcija pa j« r * n b[lQ Sedanja Pred vid.«,16 resna hi kapital, ki e zaenkrat ^dVÄn5 vald ntifešev^c ^ v MBoševcu. prebi. «to na svoir^Ä ta V sp°- p.® Narodni dom, k «o uKou 400.0oođDh,t>i\kdl svečano otvorip« j. bo te di ------ ie darovala ohxin dne 12> *• m- Za zgradbo Patekrtioprebiva 1 A50-000 Din, ostalo vsoto spevki. Pokrovitafici^0 s Prostovoljnimi prijel Nj. Vel. kralj ^ nad 40 ^cüo ie Pre- IzđaJa obstofeče Zh Kot najnovejša stopce, ki io urei„ip e,Zpla2ne knjižnice za ma stapfh v Zemnn„Invi!;1aia pravnik do-»e Izšel evangelij sv MatevžRamadanovlćl Sasu^se^ed^8!!^6^?501110^ v zadnjem Nekaterih Snoga NaiboHreZPOheln0St 7 nost ona?* v Präfix«! , jtoolj se brezposel- 111 m — Francozi za beograjske zdravnike. Beograjski listi poročajo, da je poklonila francoska vlada potom svojega poslanika na našem dvoru novoustanovljenemu udruženju sekundarnih zdravnikov bogato knjižnico obsegajočo 400 znanstvenih del. Dela so večinoma nastala v povojni dobi in so jih izdali najboljši francoski medicinski strokovnjaki. — Gojenci poljedelskih šoL Poljedelsko ministrstvo je sklenilo izbrati gojence za poljedelske šole Iz cele kraljevine. Vsa natančnejša pojasnila lahko dobijo interesenti pri upraviteljih poljedelskih šol. — Žirovnikov zbor v Št. Vidu nad Ljubljano priredi svojemu ustanovitelju g. Janko Žirovniku o priliki praznovanja petdesetletnice kulturnega delovanja in odlikovanja z rc n sv. Save spominski dan, na katerem mu pokloni diplomo, delo. našega narodnega umetnika Gasparija. Vso zavedno javnost, osobito pevska in druga prosvetna društva najlepše vabimo na ta praznik; želimo pa zlasti, da stanovski tovariši počaste slavnost. — Podaljšanje železniških ugodnosti za kongres UJU. Ministrstvo saobračaja je podaljšalo ugodnost polovične vožnje do 12. avgusta, obratno ravnateljstvo južne železnice pa do 15. avgusta, tako da je gostom omogočeno temdalj muditi se v Sloveniji. — Volitve novega vodstva in uprave UJU. Na letošnjo III. državno skupščino UJU pade tudi volitev novega Glavnega Odbora, ki se vrši vsaka tri leta. Tako bo Ljubljana deležna tudi v tem oziru svoje posebne pozornosti in bo udeležba na kongresu zaradi volitev polnoštevilna. — P. n. ljubljanske gostilničarje opetovano naprošamo, da pripravijo o priliki učiteljskega kongresa dne 5., 6. in 7. avgusta nekoliko več jedil tako, da se jim ne bo treba bati kake škode. Predvsem bodo prišle v poštev gostilne v sredini mesta in pa v Št. Peterskem ter severozapadnem delu mesta, ker se nahajajo v teh okrajih večja skupna prenočišča. Ta so: v II. državni gimnaziji, v Marijanišču, v gluhonemnici, v vojaški bolnici, na moškem in ženskem učiteljišču, v akademskem domu (kolodvorska ulica), v artilerijski vojašnici, v prostorih »Ferijalnega Saveza« in v Mladiki. Gostilne, ki pridejo v poštev v označenih prenočiščih so razvidne na tablicah, ki vise v vsakem posameznem lokalu. V prvi vrsti se je ozirati na gostilničarje, s katerimi smo bili v informativnem pogovoru. Ker pa poseti našo belo Ljubljano do 4000 gostov, je pričakovati, da bodo imeli tudi ostali gostilničarji dovolj posla. Obenem sporočamo, da sn??,.7se one sostilne, ki so nam podale približne cene kosila, natisnili z natančnim naslovom v posebni kongresni brošuri, ki izide ob priliki kongresa in ki jo dobi vsak udeleženec kongresa. Pričakujemo, da bodo p. n. gostilničarji storili po možnosti vse, da zadovolje naše brate — tovariše, ki poneso ze znam renome naših gostilničarjev tudi proti jugu naše domovine. Podrobne informacije daje prehranjevalni odsek, sedaj v učiteljski tiskarni. — Državna borza dela. Pri vseh »Državnih Borzah dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem todnu od 22. do 28. julija 1923 dela 270 moških in 98 ženskih delovnih moči. Posredovanj se je izvršilo 363. — Promet od 1 januarja do 28. julija 1923 izkazuje 30.739 strank in sicer 14.076 delodajalcev in 16663 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 9247. — Dela iščejo: železolivarji, kovači, stavbni in strojni ključavničarji, mizarji, elektromonterji, krojači, šivilje, čev-jani, peki, mlinarji, mesarji, sedlarji, nata-kafji. natakarice, tesarji, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: pečarji, kleparji, ključavničarji, kovači, mizarji, zidarji, slikarji, pleskarji, pletarji, kleparji, vzgojiteljice, služkinje, vajenci itd. — Zanimivo arheološko odkritje na Visokem v Bosni. Pri kopanju temeljev za trgovske lokale neke tvrdke, so naleteli delavci na lonec, ki je bil napolnjen z raznovrstnim srebrnini denarjem. Denar je precej obrabljen in se ne more natančno ugotoviti, dali je turški ali dubrovniški, vendar pa je gotovo, da je zelo starega izvora. Ta najdba priča, da ni bilo Visoko za časa bosanskih banov in kraljev samo njihova prestolica, nego tudi važno trgovsko središče, kar je popolnoma umevno, ako pomislimo, da leži ob izlivu Fojnice in Bosne. Od tu je zalagalo s trgovskimi predmeti celo srednjo Bosno. Na ta način so naši muzeji zopet za nekaj bogatejši. — Požar letine na Banovcih. Pred nekaj dnevi se je pri mlatenju v Banovcih vnela slama, nakar je izbruhnil velikanski požar, ki je v kratkem času uničil žetev skoraj cele vasi. Edino kar so rešili je bila mlatilnica. — Konzum alkoholnih pijač v Splitu. Tekom minulega leta je bilo uvoženega v Split 19.301 hi vina. Ako temu dodamo še domači proizvod ter vino, ki je bilo v manjših količinah uvoženo za domačo potrebo so v Splitu tekom zadnjega leta izpili okoli 25.000 hi vina. Likerjev je bilo uvoženih 11 tisoč 750 1, desertnega vina 1024 1. Državna trošarina brez občinske je znašala nekaj nad Pol milijona dinarjev. — Cena prvega grozdja v Šibeniku. Kakor pri nas, se nahaja tudi na šibeniškem trgu že nekaj dni grozdje, ki je letos zelo dobro. Cena grozdju se giblje med 8 ta 12 Din. — Tujski promet v Splitu. Po narodnostih je obiskalo Split v prvem polletju letošnjega leta 771 Cehov, 110 Nemcev, 240 I Avstrijcev, 17 Madžarov, 71 Rusov, 3 Bolgari, 3 Albanci, 550 Italijanov, 30 Francozov, 25 Angležev, 20 podanikov Zedinjenih držav, 1 Holandec, 3 Belgijci, 1 Turek, 7 Norvežanov, 21 Poljakov, 3 Švicarji, 1 Španec. — Razpis služb. Pri zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani je popolniti mesto upravnega asistenta, odnosno praktikanta. Pravilno opremljene prošnje naj se vpošljejo do 15. t m. na zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani. — Prisotnost duha železniškega uradnika. V Kapeli Batrini je hotel neki potnik skočiti v vlak, ko je ta že odhajal. Po nesreči se mu je spodrsnilo in je padel pod vlak. PostajenačeJnik Žagar je takoj skočil K njemu in ga za noge izvlekel izpod pre-nukajočega se vlaka. Potnik je zadobil le toži e poškodbe. nn^r.Napad na zentskega župana. Listi »a«? i °’ da i® neznan zlikovec napadel entskega župana in ga s sekiro težko ranil. dnpvi~ i D^kän v Hercegovini. Pred nekaj čil 77 J . besnel nad Mostarjem in okolico Toča ?Prkau,’ k* le napravil ogromno škode, krait BpinSiuia Xso ž®tev. Najbolj so trpeli da ie odredilPot0uCl in Crne Lokve- Vla- .»« ÄSäÄ1“»«0' “ >» “ — Velika nevihta v Nišu. Zadnje dni minulega meseca je Izbruhnila nad Nišem velika nevihta, ki je bila tako močna, da je odnesla neki železniški most, ki je bil dolg 12 metrov, 100 metrov daleč od železniškega nasipa. Radi tega je nekoliko časa počival ves železniški promet. Z viharjem je bila združena velika nevihta ta je na več krajih poškodovala železniško progo. — Celjske novosti. Trgovina na-bavljačke zadruge javnih nameščencev v Aleksandrovi ulici se je povečala ta preuredila ter je od 1. avgusta dalje zopet odprta. — Samomor. V Gledališki ulici sl je v duševni zmedenosti v svojem stanovanju prerezala vrat omožena žena Delakorda. Prvič sl je vrat prerezala samo nekoliko. Ko je mož videl, kaj je storila, je šel takoj po zdravnika, medtem pa sl je prerezala vrat ponovno ta je na Izkrvavitvi kmalu nato umrla. — Porci-junkula. Tudi letošnjo porcijunkulo pri celjskih kapucinih je obiskalo precej kmečkega ljudstva. Na Bregu je te dni vedno nekak mali kramarski sejem. Bil je Isti tudi letos dobro zastopan po kramarjih in kupcih. — Grozdje se je te dni že pojavilo na našem trgu. Grozdje pa je iz južnih krajev ta so mu cene precej visoke. -Celj-s k i t r g je vedno dobro obiskan. Prebivalstvo okolice donaša dovolj raznega sočivja na prodaj. Vsega je v Izobllicl, zato bi bilo umestno, da bi vsemu tudi cene bile nekoliko nižje. — Mariborske novosti Poročilo včerajšnjega »Jutra« o obisku novinarjev v Maribora ni povsem točno. Na kongresu zbrani novinarji res obiščejo Čučkova industrijska podjetja v Strnišču In na Ptuju, nakar posetijo Maribor, ni pa nameravan obisk ruškega industrijskega podjetja ta falske^ elektrarne. — Iz raznih krajev, zlasti iz Zagreba so pričele prihajati vesele d a m 1 c e , ki kažejo v večernih urah na ulicah mnogo poguma ta iščejo znanja. Policija je pričela posvečati tem gostom posebno pozornost in jih je že več aretirala. Zdravniška preiskava je dognala, da so vse te boginje »Venere« spolno bolne. — Kakor se čuje, se konferenca za ureditev obmejnega prometa, kstere pričetek le določen na 3. avgusta, ne bo mogla pravočasno otvoriti, ker priprave zanjo še niso Izvedene. Naši delegati so sicer dospeli že tekom četrtka, ničesar pa ne vedo o stvari avstrijski merodajni činitelji. Ako v teku jutrišnjega dneva ne nastane kak preobrat v tem pogledu, se bo morala konferenca preložiti na poznejšo dobo. — V Goranovi parni žagi v Tatenbahovi ulici zaposlenega delavca Ivana Petelinca je v sredo med delom pri cirkularni žagi z g r a -oi! stroj ter mu odrezal tri prste leve roke. Rešilni oddelek mu je nudil prvo po-F10®- — V torek 31. m. m. je bil nadnata-karju Jošku Uherniku na verandi kavarne »Jadran« ukraden nahrbtnik, v katerem je imel zlato verižico, daljnogled, mo-sKo obleko, modne hlače in razne druge stvari. .— Znaten dar Jugoslovanski Matici. Na svojem povratku iz Potose v Boliviji je da- 1 • dFan Grubišič iz Sutivana Jugoslo-vensla Matici 200 dolarjev. — Mednarodna igralnica na Bledu. Delovanje mednarodne igralnice so oblasti ustavile, niso pa ustavile delovanja velike javne tombole v korist Sokolskega doma na Bledu, katera se vrši dne 5. t. m. ob 15 uri na veseličnem prostoru pri Grajski kopelji na , Dobitki so dragoceni, med njimi je tudi lepa amerikanska pisalna miza s lotelom. Vrednost vseh dobitkov presega skupiček prodanih tombolsklh kart. Da se odo,.I^r?dne^k ko bodo dobili lahko naprej veselili in o«l maloštevilni, kateri bodo brez dobitka igrali, tolažili, je preskrbljeno takoj S piesom, petjem L dr. V različnih paviljonih se bo dobilo vse, kar pošteno človeško srce in želodec poželita. Ves čisti dobiček Ri„Fam?Fiein,- skladu za Sokolski dom na Bledu. Rodoljubi, združite prijetno s korist-nim, — pohitite prihodnjo nedeljo vsi na wf’xF1 ?e ahko kopate, veselite in poleg S bi RainF,t0Tb0li dobite- v slučaju, da naoravilf n- Wut nagaial- mu bom° eno napravili, preložili bomo vse za eno nede- oDreml!^aiFIO?ern:iŠa’ ™va' higijenično opremljena brivnica v Dalmatinovi ulici št. 13 (poleg hotela Štrukelj). Za obilni obisk se priporočata I. Dorčec & S. Bočkaj. . — VeUko pisavo (za drž. in odvetniške Sokolski vestnik. — »Sokol I.« Najprisrčnejše pozorišče Pri narodni veselici na Taboru bo gotovo rni^ač iT’štant*- nap?toien s pristno »suho v0r,-Ätnine •I?asih bahavih Ribenčanov v ljubkih dimenzijah z lepimi verzi in na-p si bodo gotovo očarale naše goste: Par spominček1 V m d0K Iahk0 krasen naroden spominček. V hipu bo vse razprodano To bodo ponosne naše Ribenčanke pri štantu! — Tabor! Vstopnice za javno telovad- oo ta narodno veselico na Taboru se dobiio v predprodaji pri »Tiskovni zadrugi« Pre- šernova ulica 54, nasproti Gl. pošte. Zdravo! Prireditveni odsek »Sokola L«, Iz društvenega življenja. — Češkoslovaška Obec v Liubllant V sobotu, dne 4 t m. Jakož f každou dalšf so-botu kona se kulturne vzdčlavacl schüzka v Narodnim domS. Prždnašky, recitace hud- zak°upena« sPolkovem klaviru a d. Kuželky vždy v dtery v Narodnim do-nie. Hoste vitam. Drobtine. * Velikanski zrakoplovi. t2 i ondnna Prihajata podrobnejša poročila o velikanskih zrakoplovih, za katere je napravil načrt pomorski kapitan in član Parlamenta Dennis Birney. Aparatl bodo služiii za zračni promet, Id ga namerava vlada upostaviti med Egiptom, Indijo in Avstralijo Letala bodo dolga 230 metrov ta široka 36 metrov^V njih bo lahko potovalo 150 oseb Leteli bodo InmT 120dkmhfa«eurm0- ^znS'Ä 5000 km, ne da bi se mu bilo treba spustiti na zemljo. Vožnja v ndijo bo trajala M dni Vsak potnik boJinel lastno kabino. Razen tega bo preskrbljeno tudi za ieraini oo;nn in kadilnico, Id bo strogo ločena od ostalih prostorov. Preskrbljen bo tudi s kuhinjo, kjer se bo seveda kuhala z električnim tokom, da ne bi nastali eventuelni požari V krasni jedilnici bo imelo prostora 75 oseb Pričakovati je, da bo angleška vlada ta na^ črt odobrila ta da bo prvi zrakoplov zzra-JUso i* X bllintf bododfloztl« Ivan Zaikin. Te dni se poslavlja od nas ruski orjak Ivan Zaikin, eden prvih svetovnih rokoborcev. Ze njegova orjaška postava zadivi gledalčevo oko, kaj šele njegova silna moč, ki upogne železno traverzo, z lahkoto dviga stote težko železje itd. Toda ta moč ni suniva, neokretna, ne, ta moč je odeta s spretno eleganco in opremljena s silno gibčnostjo. Ni čuda, saj je tega že dobrih dvajset let, odkar se je posvetil športu na prigo- varjanje športnikov, ki jih >' zadivila njegova izredna orjaška postava in moč že tedaj, ko je bil še navaden nepismen pristaniški delavec. Zaikin se Je posvetil rokoborbi, v kateri Je dosegel svetovni sloves. Ze večkrat so mu morali oddati svetovni prvaki rokoborstva svoje prvenstvo. Tekom časa in svojih potovanj križem sveta se je Zaikin Izobrazil do neverjetne stopnje; bil je v stikih z mnogimi slavnimi ruskimi Književniki. Poleg njegove silne moči ta orjaške postave ga odlikuje njegova mehka slovanska duša, dostopna za vse plemenito. Sedaj se poslavlja ta orjak od nas. Nato ponese sloves svojega imena ta rodu v Ameriko, preko morja, nasproti novim uspo« hom ta novi slavi. m. Novosti iz Primorske» — Jadranska straža na Sušaku. Zadnje dni junija se je mudil na Sušaku generalni tajnik Jadranske straže, da pripravi tla, za nadaljne delovanje na tej važni točki naše obale. — Sušak ne plača carine. Na predlog finančnega ministra je sklenil ministrski svet oprostiti Sušak in ostali del tretje dalmatinske cone za eno leto plačania carine. — Posledice poitalijančevanja krajevnih imen. Tržaška »Edinost« poroča sledeče zanimive slučaje, ki jih je povzročilo poitalijančevanje krajevnih Imen v novih pokrajinah: Nedavno sta prišla dva častnika v Mühlwald na južnem Tirolskem, ki so mu dali sedaj ime Selva di Molini. Vprašaia sta za hotel »Krone«. Ko so jima pojasnili, da hotela s takim imenom tam ni, se je zdelo častnikoma, da ju hočejo zapeljati. Po dolgem prerekanju sem in tja se je izkazalo, da sta častnika postala žrtev krajepisnega poitalijančevalnega nesmisla. Iti bi namreč morala v Walckenstein v Grödnu (Selva), sta pa vsled prekrstitve starega imena Mühlwald v Selva di Molini zašla v krivo smer in sta zato zgrešeno pot zastonj potrošila čas ta denar. — Še bolj kričeč je sledeči slučaj: Neki vojak iz Pustrlške doline na južnem Tirolskem, ki služi sedaj v Italijanski armadi je hotel na dopust Vojaški poveljnik pa nikakor ni mogel najti na svoji generalnoštabni karti dotičnega imena. Končno mu je vojak povedal prejšnje ime ta šel s tako glasečo se dopustnico domov. Ko je prišel domov ta se priglasil pri orožnikih niso ti hoteli verjeti v pristnost dopustnice, ker se je glasila na staro ime. Končno jim je pa vojak vendarle razložil celo zadevo. Takih slučajev bomo sčasoma poročali še več. — V Ameriko. Kar je bilo pričakovati, se že dogaja. V vseh krajih Primorske je nastopila velika brezposelnost. Pri najboljši volji ni mogoče dobiti nikjer dela. Posebdo težko stališče imajo naši Kraševci. Njihovo posestvo rodi le toliko, da se morejo preživljati le par mesecev. Za ostali čas so morali od nekdaj skrbeti na drugačne načine. Vse razpoložljive delavne sile so šle navadno v Trst ali pa v nabrežinske kamenolome. Sedaj so ti viri dohodkov izostali. Neka] časa so še služili pri zidanju porušenih hiš, ki pa so sedaj večinoma že popravljene. Sicer je še nekaj družin, ki čakajo, da bi jim vlada dala denar, toda zaman. Našim rojakom ni torej preostalo ničesar drugega, nego iti s trebuhom za kruhom. Nekaj jih je prišlo k nam, drugi pa so se odločili za Ameriko. Tja odhajajo največ mladi ljudje, ki jih ne more rodna gruda preživljati. — Težka nesreča v Banjšicah. V neki baraki na vasi so te dni kurili delavci ogenj. Kar naenkrat je nastal pod zemljo šum In v nekaj trenutkih je udaril na površje močan plamen. Ker ni bilo nikakega poka je izključeno da bi šlo za kako razstrelivo. Sest oseb je bilo težko ožganih po celem telesu ta so morali biti odpeljani v gorlško bolnico. Ranjenci so večinoma družinski očetje v starosti 35 do 40 let. Razen teh pa je zadobilo precejšnje opekline še neka} drugih delavcev. Gre najbrže za svojevrstne netilne snovi, ki so bile skrite v zemlji še izza časa svetovne vojne. Sport in turistika» — Športni klub Ilirija. Celovški Kaufmännischer Sportklub in Ilirija Igrata dane* ob 18. uri revanšno tekmo. — V nedeljo, 5. t. m. se vrši na Igrišču S. K. Ilirije prijateljska nogometna tekma med S. K. Hermesom ta S. K. Jadranom Začetek tekme ob pol 18. uri. Ker sta sl na» sprotnika enaka, obeta zanimiv sport. iz raznih krajev naše kraljevine. — Vlomi v Beogradu. Kar se tiče vlomov, tatvin ter drugih senzacij, je postal Beograd pravo velemesto. Še niso Izsledili vlomilcev pri dveh velikih trgovinah, že r>o~ ročajo listi o velikem novem vlomu. Neznani vlomilci so udrli v konfekcijsko trgovino Ignjatoviča in odnesli raznega blaga v, vrednosti nekaj stotisoč kron. Najbolj so se ozirali na svilene predmete, ki se dajo najlažje skriti. — Postala bi rada igralka. V soboto popoldne je zapustila neka mlada Zagrebčanka svoj dom in se je hotela odpeljati v, Novi Sad. K sreči pa jo je na materino prošnjo zasledil neki detektiv ta jo odvedel na policijsko ravnateljstvo. Tam je izjavila, da bi se rada posvetila igralskemu življenju, da pa tega ne dovolijo njeni starši. Kljub temu je hotela v Novi Sad, ker ]e bila gotova da bo tam nameščena. Vprašanje, dali ima odnošaje z moškimi, je odločno zanikala. Zdravniški pregled pa je dognal, da je spolno bolana, vsled česar je bila oddana J žensko bolnico. Borzna poročila. Zagreb, 2. avgusta. (Z) Devize: Dunaj 0.13225—0.13325, Berlin 0.007—0.008, Budimpešta 0.47—0.53, Bukarešta 46—4730, Italija, Izplačilo 404.50—407.50, London 428.50—43130, New York, ček 93.50—94.25, Pariz 532.50—540, Praga 276.75—279, Švica 1690—1700. — Valute. Dolarji 92.50—93.25, romunski leji 43—45, Italijanske lire 400— 402. Beograd, 2. avgusta. (Z) Beograjska borza zaradi praznika sv. Ilije danes ni poslovala. C u r i h, 2. avgusta. Berlin 0.0005, New York 560.25, London 25.59, Pariz 31.95, Milan 24.15, Praga 16.40, Budimpešta 0.03, Beograd 5.85, Bukarešta 2.80, Sofija 5.05, Varšava 0.0025, Dunaj 0.007875, avstrijske krone 0.0079. Praga, 2. avgusta. Dunaj 4.675, Berlin 0.29, Rim 148.25, avstrijske krone 4.675, italijanske lire 148.25, Budimpešta 19, Pariz 196.25, London 155.25, New York 34.05, Cu-rih 614.75, Beograd 35.875. Dunaj, 2. avgusta. Devize. Beograd 738—742, Berlin 0.0575—0.675, Budimpešta 3.55—3.65, Bukarešta 354—356, London 324.200—325.200, Milan 3054—3066, New York 70.935—71.185, Pariz 4032—4048, Praga 2070—2080, Sofija 636—640, Curih 12.655 —12.705. Valute. Dolarji 70360—70.960, bolgarski levi 614—622, nemške marke 0.0625— 0.0825, angleški funti 323.400—324.000, francoski franki 3985—4015, italijanske lire 3030 —3050, Jugoslovenskl dinarji 729—735, romunski leji 342—352, švicarski franki 12.540 —12.620, češkoslovaške krone 2052—2068, madžarske lerone 2.10—330. Vremensko poročilo. .Jutranje Novosti.” — Ljubljana, dne 2. avgusta 1923. Kraj Cas Zračni tlak Zračna temper. Vetei Oblačno 0—10 Padavino mm Ljubljana ........ 7 765-6 20-4 sev. zap. del. obl Ljubljana 14 ~765-r 29-0 jug. vzh. 21 764-6 18-2 vzhod „ Zagreb 7 765-0 22-0 jug. zap. »• Beograd 7 7- 26-0 brez v. obl. Dunaj 7 764-7 18-0 zap. jas. 29-0 7 763-3 17-0 vzhod obl. 3-0 . Inomost 7 765-4 17-0 brezv. »» 3-0 T«mp«rfttun: aiii» Gospodarstvo. Poljski petrolej. V juniju so poljske petrolejske akcije stopile kvišku, dočim so padli vrednostni papirji družb, ki pridobivajo nafto drugod. Francija je vteknila skoro milijardo srankov v to poljsko industrijo, dobivši tako premoč, ki jo je franco-sko-poljska pogodba praktično priznala. Kaueno olje iz južne Poljske in Ga-Scije, okrog 8.000 ha, tekmuje po kakovosti z ameriškim, mehikanskim in ruskim kapurjem. Po količini zavzema šesto mesto. Znamenita so zlasti najdišča Dobrobycz, Tastanowicz, Boryslaw in ladnje čase vzbuja pozornost pokrajina Bobromyl-Usdicki Blago se oddaja v Srednjo Evropo in Skandinavijo. Naprave so povsem moderne, čistilnice dobavljajo nad sedanjo potrebo. Sicer je produkcija nekoliko popustila v prim: e 1. 1914, toda bogate družbe vztrajno pomnvžujejo navrtavanja, saj doslej se izkorišča jedva 11—12% preračunane površine. Glavne francoske družbe so lani dosegle sledeče številke, za katerimi stoje v oklepajih številke iz 1.1921: Dabrowa 11,832.825 (172.673); Wan-kowa 2,120.272 (748.27p); Potok 1 milijon 407.151 (457.981); Francoska Karpatska 1,050.442; Silva Plana 11,483.293 (8,422.955); Premier 5,098.381 (2,632.258). Prve štiri so dohodke vsaj potrojile; Wankowa in Potok sta povišala v enem letu dividendo od 25 na 50 frs, Karpatska pa daje 22.50 frankov. Ruska žetev. Nasprotno z uradnimi ruskimi napovedmi glede bodoče letine poroča dopisnik pariškega Eclair a Iz Rusije, da bo letošnja žetev Izrečno slaba v splošnem. Edino tri gubernije Tula, Tambov in Orel okoli Moskve smejo računati s srednjim pridelkom. Povsod drugod pa so razsajale uime nad mladim žitom. V severnih, severovzhodnih In severo-zapadnih okrajih, v Permu, Viatki in Beli Rusiji je nenavaden mraz v juniju znatno, oškodoval setvino. Toplomer je često padel pod ničlo. Ob Volgi, v Turkcstanu in Kavkazu je trajna suša ovirala pravilni razvoj silja. Končno se je skoro po vsem jugu, v Penezi, Samari in mestoma tudi po Ukrajini pojavilo toliko glodalcev, krtov, volu-haric, miši itd., da je bil boj proti njihovemu vpadu brezuspešen; plodovi so v znatni meri uničeni. Z eno besedo, še nedavno so preračunali žetev na 500 milijonov pudov žita (pud je 16.38 kg), kar že pomeeni nad 150,000.000 pudov premalo za redno porabo med domačim prebivalstvom. Na izvoz niti misliti ni. »Nep« torej ne bo mogel poboljšati strašansko deficitnih financ, ako se poleg lanu in lesa ne bodo izvažale še ce-realije. Morda so baš radi tega sovjeti po-tihem zopet začeli misliti, ali ne bi kazalo priznati starih dolgov. Izložba v Mariboru. Samo še nekaj dni je do otvoritve »In-dustrijsko-obrtne vzorčne izložbe« v Mariboru. Priprave se razvijajo po določenem redu in vidno napredujejo. Že v dosedanjih obrisih, ki so razvidni iz predpriprav, se kaže, da bo razstava odgovarjala vsem zahtevam današnje dobe in bo nudila res pravo sliko obrti in industrije, zlasti v severnih delih naše države. Zastopana pa je obrt in industrija ne le iz Slovenije, temveč tudi iz ostalih krajev naše države, ker je Maribor najpripravnejši okraj za prirejanje takih razstav. Na važnem prometnem križišču nudi najlepšo zvezo z vsemi kraji naše države in z inozemstvom. Zato tudi uspeh razstave ne bo izostal. Že lanska razstava je v vsakem oziru krasno uspela. Letošnja pa je po svojem obsegu mnogo večja in popolnejša, poileg tega se obeta letos za časa razstave krasno vreme, tako, da uspeh ne more izostati.Povsod vlada za razstavo veliko zanimanje. O tem pričajo številne prijave obiskovalcev iz vseh krajev, tako iz inozemstva kakor iz naše države. Ponovno opozarjamo vse na to razstavo, ki ne bo zanimala samo obrtnika, ampak vsakogar. Saj bo na razstavi zastopano tudi vrtnarstvo, razstava vin, gradbena razstava in umetniška razstava, tako, da bo vsak obiskovalec prišel na svoj račun. Razstavni odbor se trudi, da ustreže vsem željam. Potrebna je za to legitimacija, ki velja obenem kot permanentna vstopnica za ves čas razstave, ter se dobi pri vseh denarnih zavodih, špedicijah, obrtnih zadrugah in društvih, za ceno 20 Din. Kjer ni prodajalcev teh legitimacij, naj se naroče direktno pri upravi razstave, Maribor, Cankarjeva ulica št. 5. Tudi za prenočišča je preskrbljeno. INDUSTRIJA1. X Rudninska najdišča v Črni gori V Crni gori, jugovzhodno od Nikšiča, so našli nahajališča bakra, nekih drugih kovin in pa vrelce nafte. X Petrolejski trust na Poljskem. Poljski petrolejski industrije! so imeli v Krvnici posvetovanje, na katerem so sklenili ustanoviti petrolejski trust, čigar naloga bo regulirati petrodejske cene na Poljskem in vplivati na cene v inozemstvu. TRGOVINA. X Naš izvoz preko Soluna. V času od 15. do 22. julija je prispelo v Solun iz naše države: 4 vagoni koruze, 2 vagona desk, 2 vagona premoga, 1 vagon kož, 2 vagona cementa, 24 vagonov konj, 30 vagonov volov, 17 vagonov ovac, 1 vagon sira, 63 zabojev opija in 6 vagonov drugega blaga. X Naš izvoz leta 1921 in 1922. Celokupna vrednost našega izvoza leta 1921 je znašala 2.640,562.000 dinarjev. Od tega se je izvozilo v Avstrijo za 882,472.315 dinarjev, v Nemčijo za 397,445.506, v Italijo za 576,407.561 dinarjev. Od ostalih držav je bila za imenovanimi na prvem mestu Francija, za njo Češkoslovaška. Največjo vrednost našega izvoza predstavljajo žitarice, živina, meso in mesni izdelki. Leta 1922 je bil naš izvoz mnogo večji ter je znašal približno 4.842,656.000 dinarjev. Vrednost izvoza žitaric je radi večjih žitnih cen dosegla 30% višjo vsoto. X Verjetno nazadovanje sladkornih cen. V Trstu stalno nazadujejo sladkorne cene, deloma vsled močne ponudbe domačih tovarn, deloma pa vsled silne konkurence inozemskega, predvsem prekmorske-ga sladkorja. Ker je tudi na Češkoslovaškem letos pridelek sladkorne pese za 30% večji kakor lani, je pričakovati nazadovanja sladkornih cen po vsej Evropi. X Promet v tržaški luki polagoma narašča. Meseca maja je bil celotni promet za 40 % večji, kakor maja lanskega leta. Na uvozu v Trst participira za Italijo v prvi vrsti naša država z 178.712 metrskih stotov in 2219 kosov blaga in na izvozu iz Trsta z 213.490 metrskimi stoti blaga v maju. Tržaški uvoz. odnosno izvoz je znašal meseca maja (v tisočih metrskih stotov): Italna 232, odnosno 324, Avstrija 176 do 148, Češkoslovaška 91—82, Madžarska 33—13, Nemčija 16—13. X Izvoz volne iz Madžarske. Intermi-nsterijalna komisija za dovolitev izvoza volne v Madžarski je pričela z razdeljevanjem dovoljenega kontingenta med posamezne interesente. Skupna za izvoz določena količina znaša preko pol milijona kg volne, izvozniki pa so zaprosili za dovolitev izvoza preko poltretjega milijona kilogramov. X Izvoz iz Rusije. O izvozu iz Rusije je poslal naš generalni konzulat v Berlinu sledeče poročilo: V času od 22. maja 1922 do 1. januarja 1923 je Rusija izvozila 160.448 ton surovega premoga v skupni vrednosti 1,552.378 funtov šterlingov. Izvoženo je bilo 700.918 ton petroleja, 35.325 ton bencina, 49.729 ton olja za mazanje in 9448 ton produktov. Izvoz je šel preko Batuma (71 %), preko Novorosijskega (23.4 %) in preko Petrograda (5.6 %). Povprečna cena preko Batuma in Novorosijskega izvoženega blaga je bila: Petrolej 3 funte 7 šilingov, bencin 19 funtov in 1 šiling, in olje za mazanje 12 funtov 2 šilinga. Izvozilo se je 44.7 % v Nemčijo, 42.3 % v Anglijo, 6.9 odstotkov v Francijo, 2 % v Turčijo, nadalje v Betonsko, Madžarsko, Finsko, Estonsko, Belgijo in Švedsko. V prvih dveh mesecih leta 1923 je bilo izvoženega 39.323 ton v vrednosti 142.706 funtov šterlingov. V tem času se je izvažal v glavnem petrolej. KMETIJSTVO. X Škoda vsled elementarnih nezgod. Elementarne nezgode, zlasti toča, so letos zelo močno oškodovale našo sicer obilno žetev. Skupna škoda znaša približno 330 milijonov dinarjev. V severni Srbiji povzročena škoda znaša 240 milijonov dinarjev, v južni Srbiji 21 milijonov, v Sloveneiji 23 milijonov, v Hrvatski in Slavoniji 18 milijonov, v Bosni in Hercegovini 5 milijonov in v Črni gori 500.000 dinarjev. X Žetev koruze v Bački in Sremu bo mnogo boljša, kakor se je pričakovalo do sedaj, ker je padlo v zadnjem času precej dežja. X Dobri žetveni rezultati. Mednarodni poljedelski institut v Rimu poroča, da presega letošnja evropska žetev lanskoletno za 21 milijonov metrskih stotov. Tudi v Indiji in na Japonskem je žetev mnogo obilnejša, kakor lansko leto. DENARSTVO. X Zlom praške zemljiške banke. Glavna skupščina zemljiške banke v Pragi je predlagala likvidacijo zavoda, ker znašajo njene izgube 192,615.000 češkoslovaških kron. Ogromno Izgubo so povzročile valutne špekulacije, financiranje raznih industrijskih podjetij, ki se niso rentirala in pa kupčevanje z realitetami, ki so v zadnjem času na Češkoslovaškem precej padle v ceni. CARINE, DAVKI. X Dohodki monopolne uprave so znašali od 1. avgusta 1922 do konca aprila 1923 1404,112.387.14 dinarjev. Od te vsote, je oddano na tekoči račun finančnega ministrstva 659.502,782.93 dinarjev. X Konferenca glede projekta nove carinske tarife. Glasom informacij od ministrstva trgovine in industrije so vesti, ki so jih objavili v zadnjem času nekateri dnevniki o konferenci glede projekta nove carinske tariie netočne. Ministrstvo trgovine in industrije ni konference, ki se je baje (po poročilih dnevnikov) vršila v Beogradu, v dvorani razredne loterije, niti sklicalo in niti se je glede tega vprašanja vršila že kakšna konferenca. RAZNO. X Predlog za vzorčni semenj v Novem Sadu. Novosadska trgovska in obrtna zbornica je predlagala vsem zbornicam, da bi se priredil tudi v Novem Sadu vzorčni semenj. X Zavarovanje poljedelskih delavcev. Minister za socijalno politiko je odredil z ozirom na zavarovanje poljedelskih delavcev, da so lastniki mlatilnih strojev dolžni zavarovati zoper nezgode samo ono osobje, ki je neposredno zaposleno pri stroju. Ostali poljedelski delavci, zaposleni pri mlatenju, bodo zavarovani po novem pravilniku, ki se bo v kratkem izdelal. X Sol iz Nemčije. Ker vlada v naši državi pomanjkanje soli, je vlada naročila večje količine soli iz Nemčije na račun reparacij. Nekaj naročene soli je že prispelo, pričakujejo pa v kratkem, da dospe tudi ostanek. S to količino bo za nekaj časa pokrita vsa naša domača potrošnja. X Razstava mlečnih izdelkov v Milanu. V Milanu se bo vršila v mesecu novembru t. 1. prva narodna razstava mlečnih izdelkov. Na razstavi bo poseben oddelek za inozemce. DOBAVE. X Dobava belega mila. Pri direkciji državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 27. avgusta 1023 ofertalna licitacija za dobavo 1500 kg belega mila za pranje. Specijalni pogoji za dobavo mila so interesentom na vpogled v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani Prosper Merimee: Verne duše v vicah. (Nadaljevanje.) Don Juan Je vztrepetal. Neznanec pa je hladno nadaljeval: »... vojaka, imenovanega Modesto, ki je ustrelil vašega čednega prijatelja dona Garcio, mesto vas; kajti na vas je meril. Modesto... sem jaz. Imam pa še drugo ime, don Juan; pišem se don Pedro de Ojeda; jaz sem sin dona Alfonza de Oje-da, katerega ste umorili; jaz sem brat done Fauste de Ojeda, katero ste umorili; jaz sem brat done Tereze de Ojeda, katero ste umorili.« »Brat moj,« je rekel don Juan in je pokleknil predenj, »nesrečnež sem, ves pokrit z zločini. Da se spokorim zanje, nosim to obleko, da se spoko- rim zanje, sem se odpovedal svetu. Če mi morete sploh na kakšen način odpustiti, mi ga povejte. Ne bom se ustrašil niti pred najtršo kaznijo, samo, da me ne boste preklinjali.« Don Pedro se je bridko nasmehnil. »Pustimo svetohlinstvo, gospod de Maragna. Kar se tiče kletev, jih zaslužite. Samo preveč sem nestrpen, da bi mogel čakati na njihovo izpolnjenje. S seboj pa nosim nekaj bolj uspešnega kakor kletve, Ob teh besedah je odgrnil plašč in mu pokazal dva dolga rapirja. Potegnil ju je iz nožnic in ju zasadil v zemljo. »Izberite, don Juan,« je dejal. »Pravijo, da znate dobro sukati meč, tudi jaz sem spreten v teh stvareh. Poskusimo, kaj je resnice na tem.« Don Juan je napravil znamenje križa in rekel: »Brat moj, ne pozabite, da me veže obljuba. Nič več nisem don Juan, katerega poznate, ampak brat Ambrozij.« »No, dobro, brat Ambrozij, moj sovražnik ste, in če nosite eno ali drugo ime, jaz vas sovražim in jaz se hočem maščevati.« Don Juan je zopet pokleknil predenj. »Če hočete le moje življenje, brat moj, vzemite ga. Kaznujte me po svoji volji.« »Bojazljivi svetohlinec! ali se hočeš norčevati iz mene. Če bi te hotel ubiti kakor steklega psa, ne bi jemal dveh mečev s seboj. Torej urno, izberi in brani se. »Ponavljam, brat moj, ne morem se boriti, morem pa umreti.« »Podlež!« je besno zakričal don Pedro, »saj so mi pravili, da nimaš poguma. Že vidim, da si le nesramen strahopetec. »Poguma, brat moj? Prosim Boga, da bi mi dodelil moč, da me zopet ne potegne vase vrtinec prejšnjih zločinov. Zbogom, brat moj, odhajam, ker vidim, da vas moja navzočnost razburja. Da bi enkrat spoznali, da je moj kes iskren, kakor je v resnici.« z-e je narean par KoraKov, KO ga je don Pearo zagrabil za rokav in ga ustavil. »Vi ali jaz,« je zaklical, »živa ne pojdeva odtod. Vzemite enega od teh dveh mečev, kajti, naj me hudič vzame, če verjamem le besedico vseh teh jeremijad!« Staro lito železo kupujejo po najvišjih cenah Strojne tovarne in lima v Ljubljani. IUflLI OGLAS!: Cena oglasom do 20 besed Din 5-—; vsaka nadaljna beseda 25 para. z davščino vred. ■ H ■ z večletno pisarniško prakso, zmožna s troj ep is j a in vseh kontornih del želi premeniti mesto. Ponudbe prosi pod „Vestna', na upravo lista. ______________ star 17 let, ki ima že dve leti ključavniške učne dobe, želi mesta s hrano in stanovanjem. Cenjene ponudbe na poštnole-$eče Poljčane. 17 letna, bogata in dosti lepa, se želi poročiti z elegantnim, finim, izobraženim gospodom do 30. lela. Odgovor je lahko v več jezikih. Ponudbe pod »Shimy čevlje«, na upr, lista. a Teznu Maribor z hišo (takoj banovanje) z gospodarskim po-lopjem, 6 oralov polja, s prl-elki vred, skupaj ali deljeno a prodaj. Ponudbe s priloženo namko za odgovor pod „Tezno“ a Mar-Stan Maribor, Rotovški 1. ki je absolvirala trgovski tečaj z dobrim uspehom, želi primerne službe, najraje v Ljubljani. Cenj. ponudbe prosi pod „Zanesljiva“ na upravo Usta. Ml s šifro „Brez doma", prosim, naj javijo ponovno svoj naslov. Hita stara 16 let, brez starišev išče mesta v kaki trgovini, kjer bi imela tudi stanovanje in hrano. Ponudbe prosi pod „Sirota“ na upravo lista. Blatil, lia morska trava. Peter Kobal Krati), Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih Speeijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenel — Najsolidnejši izdelki! — Zahtevajte oferte in cenike 1 v mestu se išče. Ponudbe se prosi pod „Nemeblovana“ na upravo lista. prevzame v komisijsko razprodajo (na malo) trgovec na deželi. Naslov v upravi lista. svojo bogato zalogo spalnih in jedilnih sob ter raznega novega pohištva. Marija Baumgartner, Celje, Gosposka ulica št. 25. Tell strojne in električne stroke odhaja v Avstrijo in Čehoslova-ško. Preskrbi nakup strojev in materijala. Vprašanje do 27. julija na upr. lista pod »Točen«. čez 5000 kalorij nudim franko vagon Mestinje Din 2.300 za vagon. Takojšnja dobava ca 10 vagonov, drugače 2 vagona na mesec. Cenjena naročila pod Zdrob 5500“ na upravništvo za 300—400 kg teže se ugodno proda. Naslov v upravi lista. Slini iniei. Veliko industrijsko podjetje išče za vodilno mesto veščega strojnega inženirja, kateri je bil že zaposlen pri strojništvu in železnih konštrukcijah, ki ima dobri odnošaj na deželi, ter je razen deželnega jezika tudi nemščine popolnoma vešč. Ponudbe pod „Strojni inženir“, na upravo lista. Utrnite« zaMem avgusta mr Beograd, kosmaiska ul. 30 v bližini Terazlje In Knez Mlhajlove ulice (Grande pasage) Mokrilo mm sobe, okusna brana, cene zmerne 1 Chladek-Zižek. asBiiasMaaMü® BraPnaiCjJr.* namo na turbino, 20 oralov posestva, gospodarska poslopja in cel živ in mrtev inventar Din 1,500.000. Posestna?* m? är.: ilill Prl Mariboru z 2 orala Ullu posestva Din 140.000. UfcD trgovine, gostilne, to-Hluu, varne, menjave z Nemško Avstrijo, proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3. mmi inteligenten za posredovalnico, katera namerava izdati list^ podjetništva z politiko, se išče s kapitalom Din 50.000. Ponudbe na Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. Stalne cene pod svetovno pariteto ob najnečji izbiri nudi za vse vrste blaga V. mednarodni dunajski semenj (odjMt.mzs) Pojasnila daje WIENER MESSE, WIEN Vil., ter častno zastopstvo v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg št. 4. L. Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov Na drobno! Na debelo! Zaloga sprehajalnih palic. Popravila točno In solidno Preselitev trgovine. Vljudno naznanjam, da sem preselil svojo manufakturno trgovino z 28. julijem 1.1. na Miklošičeun cesto ŠUB kjer jo bodem znatno razširil. Prosim obenem za nadaljno naklonjenos in zagotavljam cenj. odjemalcem najbolj solidno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem A. Dular, manufaktura en groš. And. Jakil, !„°S ^ prodajalna Ljubljana, Poljanska c. 13. Znižane cene || .Solidno blago S S Bogato skladišče moških, ženskih in otroških čevljev iz telečjega boksa v vseh barvah, govedjega boksa in rjave kravine. „ÄDRDÄ“ Mednarodna Transportna in komisijska družba z o. z, LJUBLJANA, Dunajska cesta 31. 4 Maribor^ ““iT Tekoči račun „Zadružna banka". — Telefon 721. Mednarodni transporti. 1 Carinsko posredništvo. Prevoz vsakovrstne robe. | Transportno osiguranje. Vskladiščenje robe. „JL. Zbirni promet na vse strani. Komisija. Prekomorski transporti. Zastopstva In zveze v vseh večjih trgovskih centrih tu- In Inozemstva. Izdaja in Hsira »Zvezna tiskana in knüsana« y Ljubljani