Železarna: podpis kupoprodajne pogodbe Nabrežinski kamen na festivalu v Portorožu V Gorici še nedorečena usoda prosilcev za azil Primorski dnevnik št. 209 (21.142) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 9. SEPTEMBRA 2014 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € Odmev besed zbazovske gmajne Poljanka Dolhar Pod košatimi kostanji smo v nedeljo zvečer ugotavljali, da nas je letošnja proslava v spomin na Bazoviške junake spodbudila k razmisleku. Kar je iz mojega zornega kota lep dosežek, saj sem na tem mestu že zapisala, da se vsakoletni shod na bazov-ski gmajni žal spreminja v obred, ki marsikoga pušča ravnodušnega. Za spremembo nosita zaslugo Marij Čuk in Furio Honsell, katerima so organizatorji letos zaupali osrednja govora. Njuna nastopa sta bila zelo različna, nekatere vsebine pa skupne; tako videmski župan kot dolinski poet sta na primer prepričana, da sloni nova skupna Evropa na različnih identitetah, ki jih gre živeti ponosno. Občinstvo ju je večkrat prekinilo s ploskanjem, županu pa namenilo celo stoječe ovacije, česar na bazovski gmajni ne pomnim. Res, lepo je bilo slišati iz ust italijanskega politika, da so štirje junaki mu-čeniki celotne Evrope, da smo danes vsi slovenski partizani, da je že skrajni čas, da Italija prizna grozodejstva nad Slovenci ...in se jim vsaj delno oddolži tako, da v deželne šole uvede poučevanje jezika, zaradi katerega so mnogi šli v smrt. Besede, na katere je Bazovica že dolgo čakala. Medtem ko bi Čukove marsikdo najraje preslišal. Novinar in pesnik je pred nas postavil zrcalo, v katerem smo videli večno vprašanje »odprtosti«, nerešene probleme slovenske šole, neenotno manjšinsko nastopanje, pomanjkanje kakovostnih vsebin, brezbrižnost italijanske večine in matice (ki se mimogrede kaže tudi v tisti moteči Bazovici ...). Njegove besede niso požele ovacij, z njimi se morda vsi ne strinjamo, so pa nedvomno vredne razmisleka. slovenija - Na osnovi koalicijskega sporazuma Cerar pripravil seznam • • ^ • • • • * ministric in ministrov Gorazd Žmavc še naprej minister za Slovence po svetu bazoviški junaki - Osrednja svečanost Bazovica kot simbol ponosa in strpnosti TRST - Ob prisotnosti političnih predstavnikov, s slovenskim obrambnim ministrom Romanom Jakičem na čelu, predvsem pa pohodnikov in drugih udeležencev, je nedeljska proslava v Bazovici minila v znamenju hvaležnega spomina na štiri mlade usmrčene antifašiste. Tradicionalni proslavi sta borbeno in pomensko noto dala predvsem osrednja govornika - videmski župan Furio Honsell in tržaški novinar in pesnik Marij Čuk. Na 4. strani f i y r t r * f- t 58. ŠOLA KLASIČNEGA IN MODERNEGA BALETA " TERSÍCORE i tr i 1 i T 1 Citta di Gorizia" tersicore.go@alice.it Akademski in klasični balet - Plesna telovadba Značajski in sodobni ples - Modern jazz dance Jazz mini ples - Tip tap - Break dance - HIP HOP Amaterski tečaji za odrasle in PILATES INFORMACIJE IN VPISNINE na tajništvu šole «Tersicore» Gorica, Ul. Crispi 1, Tel. 0481 533602, ob delavnikih od 15.30 do 19.30 Tržič, Ul. Mazzini 12/c, Tel. 0481 410506 v 1 ^ r i t t t slepo nasilje Italijanske redovnice ubite v Afriki BURUNDI - Tri italijanske redovnice so bile kruto ubite v kraju Bu-jumbara v afriški državi Burundi. Žrtve slepega nasilja so 75-letna Lucia Puli-ci, Olga Raschietti (83 let) in Bernadetta Boggian (79 let). Vse tri so pripadale redu Saverijank, ki v Burundiju upravlja številne misijone, šole in karitativne strukture. Nesrečne redovnice, ki so dolgo let delale in živele v Afriki, so formalno pripadale škofiji v Parmi. Na 11. strani solkan-podgora Soška regata kakor vsakič navdušujoča LJUBLJANA - Predsedujoči SMC, DeSUS in SD - Miro Cerar, Karl Erjavec in Dejan Židan - so včeraj podpisali koalicijski sporazum o sodelovanju v novi slovenski vladi za mandatno obdobje 2014-2018. Znana je lista 16 ministrskih kandidatov, ki jih mora potrditi Državni zbor. Ce-rar jih je ocenil za kompetentne in neoporečne. Največje presenečenje predstavlja kandidatura Gorana Klemenčiča za krmilom pravosodnega ministrstva. Klemenčič je predsedoval pro-tikorupcijski komisiji, ki je zaradi suma korupcije kazensko ovadila Janeza Janšo in Zorana Jankovica. Gorazd Žmavc iz stranke DeSUS bo še naprej minister brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na 2. strani Liga: FJK odslej le Furlanija-Trst Na 3. strani Trst: poskus posilstva Na 5. strani Zaman skušal odpreti prodajni avtomat Na 5. strani Goriško letališče bodo znova odprli oktobra Na 12. strani Čistilna naprava pri Vrtojbi nastaja Na 14. strani od 12. do 14. septembra Vipavska., trgatev 2°1 QEPv^w vstopnina 7€ ^ Na trgu Pavjfflušta: OKTET SOTOČJE Wi^KLAPA M ASU NA TURISTIČNO DRUŠTVO LANTHIERI VIPAVA www.td-vlpava.sl www.vipavska-trgatev.com vlpava.blogspot.com www.facabook.comn~D.Vi pava SOBOTA [ , ■ V vst°P prog?* > Na glavnem trgu: DJLOVRO^^^' TINKARA KOVAČ z kendom J KINGSTON Xf NEDELJAM Li I mt°el&l Na glavnem trgu: RIBIČ PEPE ANSAMBEL IGORIINfZLATI ŽV0KI, E ■■ ava ■ i iS ifPiJi^nTPii I 9771124666007 2 Torek, 9. septembra 2014 ALPE-JADRAN / slovenija - Vodje SMC, DeSUS in SD podpisali koalicijski dogovor Miro Cerar je sestavil novo vlado Minister za zamejce spet Gorazd Žmavc Pravosodni minister bo Goran Klemenčič, nekdanji predsednik protikorupcijske komisije LJUBLJANA - Novo slovensko vlado Mira Cerarja bo sestavljalo 14 ministrstev in 16 ministrov, od tega dva brez listnice. Med njimi bo predvidoma sedem žensk. Vlada bo imela tri ministre več kot vlada v odhajanju. Mandatar Cerar bo kandidatno listo ministrov v Državni zbor (DZ) vložil danes. Največja vladna stranka SMC bo vodila devet resorjev. Kandidat za ministra za finance je Dušan Mramor, za gospodarskega ministra Ervin Pfeifer, kandidat za ministra za pravosodje Goran Klemenčič (nekdanji predsednik protikorupcijske komisije), kandidatka za ministrico za zdravje Milojka Kolar, kandidat za ministra za javno upravo Boris Kopriv-nikar, za resor infrastrukture pa Peter Gašperšič. Prav tako iz kvote SMC je kandidatka za vodenje notranjega ministrstva Vesna Gyorkos Žnidar, kandidatka za ministrico za izobraževanje, znanost in šport pa Stanka Setnikar Cankar. Vodenje urada za razvoj, strateške projekte in kohezijo bo predvidoma prevzela Violeta Bulc. Stranka DeSUS bo imela štiri ministre. Karl Erjavec je kandidat za zunanjega ministra, Julijana Bizjak Mlakar kandidatka za ministrico za kulturo, Gorazd Žmavc je kandidat za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, Irena Majcen pa kandidatka za vodenje ministrstva za okolje in prostor. Žmavc je vodil resor za zamejce že v prejšnji vladi, ko je na tem mestu nasledil Tini Komel iz stranke Pozitivna Slovenija. Stranka SD bo prevzela tri resorje. Janko Veber je kandidat za obrambnega ministra, Dejan Židan kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Anja Kopač Mrak pa kandidatka za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Novoizvoljeni vladi po tradiciji pripada »100 dni miru«, čeprav do zdaj vedno ni bilo tako, še posebej pri zadnjih treh vladah v luči potrebe po čim prejšnjem sprejemanju nekaterih ukrepov za izhod iz krize. Če bodo potrjevanja ministrov potekala brez večjih zapletov, bi lahko novo vlado torej Slovenija dobila prej kot v desetih dneh. Cerar je sicer že ocenil, da bi bila nova vlada lahko imenovana 18. ali 19. septembra, torej proti koncu prihodnjega tedna. Pri imenovanju minulih dveh vlad - Alenke Bratušek in Janeza Janše, je denimo od vložitve ministrske liste do glasovanja v DZ minilo le šest dni, pri vladi Boruta Pahorja pa osem. Z včerajšnjim podpisom koalicijskega sporazuma so prihodnje vladne partnerice SMC, DeSUS in SD po mnenju mandatarja Cerarja sklenile trdno zavezo sodelovanja pri iskanju najboljših poti za Slovenijo. Kot je poudaril v izjavi za medije po podpisu, želijo zlasti pripeljati državo iz krize, stabilizirati politični prostor in spodbuditi gospodarske tokove.SMC, DeSUS in SD si bodo prizadevale tudi za konsolidacijo javnih financ, poskrbeti si želijo tudi za normalno socialno okolje in opraviti ostale nujne naloge »Koalicijski partnerji smo trdno zavezani, da po svojih najboljših močeh tako v vladi kot v državnem zboru in drugod, kjer bomo imeli vpliv in pristojnosti, storimo vse, da uresničimo te naloge,» je poudaril Cerar. S tem bodo, kot je dejal, dali tudi pozitiven znak tujini, da je Slovenija zmožna »sama sebe upravljati kakovostno, inovativno in trajnostno«. Želijo pa si tudi dobro sodelovati z opozicijo, s ci- vilno družbo in vsemi državljani, ki bodo pripravljeni prispevati k temu, da Slovenija najde pravo pot, je še povedal Cerar. Ocenil je, da so kandidati za ministre kompetentni in neoporečni. Seveda bo po njegovih besedah verjetno vsak od njih predmet pozornega javnega preučevanja in bodo pri marsikomu zastavljena vprašanja glede preteklih aktivnosti. Na nekatera vprašanja so se že javno odzvali, če bo treba, pa bodo vse ponovno pojasnjevali, zagotavlja Cerar. Po njegovih besedah je namreč pomembno, da o ministricah in ministrih ni sence dvoma, »saj gre za vlado, ki mora biti toliko kredibilna, da lahko postavi Sloveniji vzgled«. Prepričan je, da so takšne ministre tudi zbrali, bo pa v prihodnjih dneh pripravljen stati za njimi in odgovarjati na vprašanja. V DeSUS so po besedah predsednika stranke Karla Erjavca zadovoljni, ker so sklenili sodelovati v Ce- Premier Miro Cerar rarjevi vladi. Po njegovih ocenah je DeSUS ponudil kakovostne kandidate za ministre. Erjavec je izpostavil pomen politične stabilnosti, ki jo lahko po njegovem mnenju da le močna vla- Minister Gorazd Žmavc da. Tako je ključno, da se čim prej pride do polno operativne vlade. Erjavec je tudi zadovoljen, da so bile predčasne parlamentarne volitve že pred počitnicami. Predsedujoči SD Dejan Židan se je Cerarju in Erjavcu zahvalil za korektna pogajanja, ki so po njegovem mnenju pripeljala do dobrega koalicijskega sporazuma. Kot je poudaril, so Socialni demokrati vedno veljali za temelj stabilnosti vlad in se bodo tako obnašali tudi v tej vladi. Želijo pa si, da bo v tej vladi prisotna politična stabilnost, saj se zavedajo, da si država ne more privoščiti, da vsako leto zamenja vlado, je dejal Židan. Ob tem sta tako Erjavec kot Ži-dan poudarila, da pri ministrskem izboru zaupata mandatarju in dodala, da vseh kandidatov za ministre iz kvote SMC ne poznata. Po Erjavčevem mnenju je to tudi posledica volilnega izida, saj so ljudje želeli nove obraze. »Zdaj jih bomo imeli v vladi in bomo videli, kaj ti novi obrazi pomenijo za boljšo prihodnost,« je dodal Erjavec in izrazil prepričanje, da drži, kar Ce-rar govori glede kredibilnosti teh ljudi. (STA) hrpelje - Na občinskem prazniku Zlato priznanje nekdanjemu sežanskemu županu Borisu Bernetiču, bil je med pobudniki Odprte meje HRPELJE - Občina Hrpelje Kozina, kjer v 39 naseljih prebiva 4.100 prebivalcev, je bila ena redkih slovenskih občin, ki ni imela svojega občinskega praznika. Ob 20-letnici svojega delovanja so si bili prebivalci Brkinov, Čičarije in Krasa enotni, da si ga zaslužijo. Za svoj občinski praznik so si izbrali 7. September v spomin na leto 2013, ko je bila ob odprti meji svečano podpisana listina o pobratenju med občinami Hrpelje-Kozina, italijansko občino Dolina in hrvaško Lanišce. Pobratenje s sosednjimi občinami daje zgled in utrjuje prijateljske odnose med občinami. Vendar pa je bilo odločilno leto 1981, ko se je vizionarska ideja po odprti meji 22. marca uresničila in združila ljudi čez mejo v Botaču. Pobudnika pred 33 leti sta bila dolinski župan Edvin Švab (njegovo poslanstvo so uspešno nadaljevali Boris Pangerc, Fulvia Premolin in ga bo še Sandy Klun) in Boris Bernetič, takratni predsednik Skupščine Občine Sežana. Prav Borisu Bernetiču so za izjemne dosežke in velike uspehe, ki pomembno prispevajo k ugledu in razvoju občine ter blagostanju občanov podelili letošnjo prvo zlato plaketo hrpelj-sko-kozinske občine. Na slavnostni seji, ki so se je udeležili predstavniki družbeno političnega življenja, med njimi tudi sedanji in bivši župani sosednjih občin, kot so župani dolinske občine Edvin Švab, Fulvia Premolin in Sandi Klun, tudi župan občine Lanišce Neven Mikac, je zlato plaketo Bernetiču izročil hrpeljsko-kozinski župan Zvonko Benčič Midre. Bernetič je po zaključenem šolanju na učiteljišču v Kopru najprej poučeval v Zazidu in Rakitovcu, nato na OŠ Dra-gomirja Benčiča Brkina v Hrpeljah je dva mandata, od 1974 do 1982, opravljal funkcijo predsednika Skupščine Občine Sežana. Prav v tem času se je rodila Odprta meja v Botaču, ki se je ohranila vse do današnjih dni in tako zaznamovala ljudi in dogodke, njena ideja pa se je pred štirim leti preselila tudi na sosednjo hrvaško občino Lanišce in tako si vsi trije župani treh občin in držav si stisnejo roke v jesenskem času na Odprti meji v Či-čariji. »Prizadeval sem si za razvoj prometne infrastrukture, Brkinska slemen- Na fotografiji z leve: Zvonko Benčič Midre, Fulvia Premolin, Boris Bernetič, Edvin Švab, Neven Mikac ok ska cesta je postala hrbtenica in brkinske vasi so se vitalizirale. Reševanje problematike vodooskrbe Krasa je dalo pomemben temelj tudi vodoooskrbi Brkinov in obalnih občin. Vesel sem, da je iniciativa o Odprti meji, ki sva jo dala z do- linskim županom Švabom, dobila potrditev tudi v uradnih aktih in da ste se odločili, da to postane praznik Hrpeljsko-kozinske občine. Tako je zgodovina čez dobre tri desetletja potrdila, da je meja umetno ustvarjena in v taki obliki ne- potrebna. Pomembna je odprtost in možnost sodelovanja na vseh treh straneh meje, kjer ljudje združujejo dobro voljo, znanje in uresničujejo projekte v vseh treh državah,« je poudaril Bernetič. Olga Knez ljubljana - Trdijio, da je sodstvo »komunistično« Podporniki Janeza Janše včeraj protestirali pred sodišči LJUBLJANA - Pred okrožnimi sodišči po državi so se včeraj popoldne zbrali podporniki predsednika SDS in obsojenega v zadevi Patria Janeza Janše, ki zahtevajo čim prejšnjo odločitev vrhovnega sodišča o zahtevi za varstvo zakonitosti in Janševo izpustitev. Pred sodno palačo v Ljubljani, kjer deluje tudi vrhovno sodišče, se je zbralo od 250 do 300 ljudi.Shod so protestniki kot običajno začeli z obhodom okoli sodne palače, ko pa so prišli pred njo, jih je razburilo, da je varnostna služba s trakom zaprla vhod v stavbo. Kljub temu so nadaljevali s programom, govorniki pa so nekaj besed namenili tudi okoli desetim Janševim nasprotnikom, zbranim na drugi strani ceste. Aleš Primc iz Odbora 2014 je tako dejal, da zbrani nasprotniki potrjujejo, da je sodstvo komunistično. Janševi na- sprotniki so namreč s seboj prinesli jugoslovanske zastave. Primc je omenil še nedeljski incident, ko je mimoidoči vanje vrgel predmet, ki se je razletel, najbrž granitno kocko, in ga označil za grob napad na zagovornike človekovih pravic. Protestniki so se obregnili tudi ob kandidaturo nekdanjega predsednika protikorupcijske komisije Gorana Kle-menčiča za pravosodnega ministra. Janševa podpornica Jelka Godec je dejala, da je narobe svet, ko se za pravosodnega ministra predlaga prav njega, prisotni pa so te besede pospremili z žvižgi. Poslanec SDS Tomaž Lisec ne verjame, da bodo politični zaporniki izpuščeni, saj bo pravosodni minister Klemenčič, kar Lisec označuje za »nagrado za zvestobo silam kontinuitete«. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 9. septembra 2014 3 politika - Predlog Severne lige Dežela FJK naj se po novem imenuje »Furlanija in Trst« VIDEM - Ime Furlanija Julijska krajina je zastarelo, poniževalno in v kričečem nasprotju z zgodovino. Tako je prepričana Severna liga, ki predlaga, da bi deželno enoto preimenovali v Furlanijo in Trst. To sicer ni prvi in najbrž tudi ne zadnji predlog za spremembo uradnega imena FJK. Vsi dosedanji poskusi so spodleteli in enaka usoda bo skoraj gotovo doletela tudi predlog Lige. V 50-letni zgodovini Dežele je njeno ime doživelo le eno spremembo in sicer črtanje ločila med Furlanijo in Julijsko krajino. Deželni svetniki Severne lige Claudio Violino, Mara Piccin in Barbara Zilli menijo, da ime FJK nikakor ne odraža stvarnosti »na terenu«, ker ne upošteva kulturne in jezikovne identitete Furlanov in Tržačanov. »Medtem ko se je Rim velikodušno odločil za jezikovne in kulturne koncesije Tridentinski-Južni Tirolski in Dolini Aosti ter poskrbel za dvojezična naziva teh dveh dežel, sta Furla-nija in Trst stalno deležna diskriminacij,« menijo zastopniki Severne lige. Za Furlanijo predlagajo dvojezični italijansko-furlanski naziv, Trst pa bi uradno ostal Trieste. Uradno ime naše dežele je le v italijanščini, čeprav se na številnih tablah in napisih pojavlja ime dežele v italijanščini, slovenščini in furlanščini, ponekod pa tudi v angleškem jeziku. Ligaši menijo, da bi se morali pristojni ob tej priložnosti resno zamisliti tudi o aktualnosti naziva Julijska krajina, ki po njihovem prepričanju odraža ekspanzionistične načrte Italije na območju Balkana. »Premostitev propagande z revanšističnim priokusom bi pomenila priznanje Deželni svet FJK ali po novem (tako si želijo ligaši) furlansko-tržaški parlament tržaške posebnosti in obenem spravno sporočilo za sosednje narode in države,« piše še v predlogu, ki ga je Liga naslovila predsednici Dežele Debori Serracchiani. Deželni svetniki ocenjujejo, da je Italija vedno diskrimi-nirala Trst in močno zavirala njegov razvoj. Mesto ob Jadranu ki je imelo vse možnosti za gospodarski in kulturni razcvet je v nekaj letih postalo sedež italijanske javne uprave, v ustavi italijanske republike pa Trstu niso priznali niti pravice do uradnega imena v sklopu deželne uprave. Ligaši se tudi zgražajo nad Rimom, češ da sploh ne upošteva upravičenih zahtev furlanske jezikovne skupnosti. Skratka spogledovanje s furlanskimi avtono-misti in istočasno s tržaškimi indi-pendentisti. Librisov večer v Ospu z Markom Kravosom OSP- Knjigarna Libris prireja v sodelovanju s KD Domovina Osp in Fakulteto za humanistične študijo Univerze na Primorskem zadnji letošnji Librisov poletni narečni večer, ki bo v petek, 12. septembra, ob 19. uri v dvorani kulturnega doma v Ospu. S tem se iztekajo 12. Librisovi poletni narečni večeri, ki se odvijajo v vaseh Slovenske Istre. Na njih predstavljajo bogato ljudsko izročilo, prepleteno z nitmi sodobnega življenja, obenem pa tkejo stike z drugimi slovenskimi pokrajinami, s sosedi in zamejstvom. Na tokratnem večeru se bodo osapskemu govoru pridružile besede Svetega Ivana, nekdaj povsem slovenskega predmestja Trsta, in Koprive na Krasu. Tržaški pesnik, pisatelj in publicist Marko Kravos, tudi on rojen v Svetem Ivanu, bo predstavil ustvarjanje svetoinvanjske pesnice Marije Mijotove, umrle pred 20. leti. Članice KD Domovina Osp, ki letos slavi že 25. leto delovanja, so pripravile skeč. Člani Športno, kulturnega, umetniškega društva in turizem Kopriva bodo nastopili s projektom Kopriva se predstavi. Mlada raziskovalka dr. Klara Šumenjak bo spregovorila o raziskovanju slovenskih narečij nekoč in danes. (OK) portorož - Turistično združenje Pozitivni podatki za poletno sezono, kljub muhastemu vremenu Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno izspletne stranipreko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@pri- morski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). PD tudi na sončnem in vročem Zakinthosu! erika š. PORTOROŽ - Poletna sezona je bila kljub muhastemu vreme uspešna, ocenjujejo v Turističnem združenju Portorož. Avgusta so namreč v hotelih piranske občine zabeležili slabih 184.000 nočitev oz. odstotek več kot leto prej, na splošno pa je letošnja poletna sezona prinesla približno enake rezultate kot lani. Avgusta so v hotelih občine Piran zabeležili 183.764 nočitev. 80 odstotkov vseh nočitev so ustvarili tuji gosti, kar je podobno razmerje kot leta 2013, so nedavno navedli v portoroškem turističnem združenju. Od začetka junija do konca avgusta so v hotelih ustvarili skupno 475.124 nočitev, kar je enako kot v lanski poletni sezoni. Četrtino vseh nočitev so ustvarili domači gostje, med tujimi pa je bilo največ Italijanov, Avstrijcev, Nemcev in Rusov. Dober rezultat navkljub slabemu vremenu je dokaz, da so bila vlaganja v promocijo uspešna ter da destinacija poleg plaž turistom ponuja dovolj alternativnih turističnih produktov, so prepričani v Portorožu. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so hotelirji sicer našteli 791.622 nočitev, kar je dva odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Pri tem so približno 70 odstotkov nočitev ustvarili tuji gosti. Konkretno so v šestih portoroških hotelih skupine LifeClass v avgustu realizirali za dva odstotka več nočitev kot preteklo leto, pri čemer so prevladovali tuji gostje s 93 odstotki vseh nočitev. Pri tem je bilo domačih gostov za odstotek več, tujih pa za tri odstotke več kot lanskega avgusta, so za STA pojasnili v Hotelih LifeClass. Ker so letos zaradi prenove za dva meseca imeli zaprte bazenski kompleks ter dva hotela, primerjava z lanskim letom ne bi bila ustrezna, so dodali. V Hotelih Bernardin ugotavljajo, da je nestabilno vreme gotovo vplivalo na prodajo in zasedenost hotelov, kljub temu pa poletno sezono glede na vreme ocenjujejo kot solidno. Če je bilo število nočitev v juliju za štiri odstotke nižje glede na lansko leto, pa so letošnji avgust zaključili na lanskoletni ravni. Struktura nočitev kaže na manjši obisk agencijskih gostov in več organiziranih skupin, nižji prihodek je predvsem v izvenpenzionski prodaji v lokalih na kopališčih. Za september so obeti Hotelov Bernardin dobri, saj jih čaka jesenska kongresna sezona s številnimi dogodki. oglasno sporočilo ABONMAJSKA PONUDBA Kosovelovega doma Sežana v sezoni 2014-15 Kosovelov dom Sežana razpisuje naslednje abonmaje in programe: • GLEDALIŠKI ABONMA ■ GLASBENO-PLESNI ABONMA ■ BRILJANTNI ABONMA • PETKI V SREDNJI • SREČKIN ABONMA • FILMI S ŠKRATKO SREČKO (novost!) • FILMŠULA • ŠOLA ZA ŠALO (novost!) ■ KINO KINO SEZONSKA KARTICA (novost!) Do konca septembra bo naša blagajna odprta od ponedeljka do petka od 10h do 12h in od 15h do 17h (informacije tudi na tel. št. 05 731 2012 ali preko e-naslova ¡nfo@kosovelovdom.si) Več informacij in podroben opis abonmajev: www.kosovelovdom.si NAŠE LETOŠNJE NOVOSTI SO: ŠOLA ZA ŠALO Gledališka šola Šola za šalo se bo izvajala šest mesecev (od oktobra 2014 do marca 2015). Organizirali bomo skupino v Sežani in v Izoli. Vsaka skupina bo štela največ petnajst (15) udeležencev (skupaj 30). Poleg sprejema na avdiciji (v septembru) je omejitev pri vpisu udeležencev še starost: sprejemamo polnoletne udeležence, ki pa ne presegajo starosti trideset let (ob vpisu). Šolo bomo sklenili s samostojno manjšo produkcijo in prikazali predstavo, ki bo temeljila na izkušnji šestmesečnega dela. Gledališko šolo bo vodil Boris Kobal, slovenski režiser, igralec in humorist. Prijave sprejemamo do vključno 19.9.2014. KINO KINO SEZONSKA KARTICA 2014/15 Sezonska kartica je kartica, ki omogoča ogled dvajsetih (20 filmov) iz programa KINO KINO - večeri kakovostnega in umetniškega filma po ugodnejši ceni FILMI S ŠKRATKO SREČKO Abonma obsega osem (8) filmov za otroke in sicer bomo predvajali filme: NAVIHANI BRAM, 0T0 NOSOROG, JEŽEK IN VRAN PRIČARATA BOŽIČ, MALI VOLKODLAK DOLFI, ŽABE IN PAGLAVCI ter tri (3) filme po izboru škratke Srečke (iz tekoče filmske distribucije). Filmske projekcije bodo ob sobotah ob 10.00 in sicer enkrat mesečno. Nekateri filmi so sinhronizirani, drugi pa podnaslovljeni. Abonma priporočamo za starost otrok 7+. Za vse, ki se v abonma vpišejo do petka, 26. septembra 2014, nudimo še brezplačen ogled filma NIKEC NA POČITNICAH (predvajanje predvidoma v soboto, 27.9.2014). 1 2 Petek, 5. septembra 2014 APrimorski r dnevnik bazovica 2014 - Na osrednji proslavi dva prodorna govora Vlogo junakov • • ^ II VI naj prizna tudi veana Ko so v nedeljo na bazovski gmajni člani Godbenega društva Prosek zaigrali Žrtvam in se je proti spomeniku štirim usmrčenim junakom začela pomikati kolona ljudi in vencev, je med sedečo publiko izstopala drobna postava starejše gospe. Pred njo in ob njej so sedeli minister, diplomati, politiki, ona pa je bila med redkimi, če že ne edina, ki je čutila potrebo, da svečanemu trenutku sledi stoje: ovita v črnino, s temno ruto na glavi, se je tudi tako poklonila štirim junakom. Nedeljsko svečanost so, kot je že tradicija, uvedli udeleženci spominskega pohoda Bazoviški junaki, ki so se v lepem sončnem vremenu spustili z vrha Kokoši vse do kraja, kjer so pred štiriinosemdesetimi leti fašistične krogle prekinile štiri mlada življenja. Osrednji dogodek v nizu spominskih dogodkov, ki jih vsako leto prireja Odbor za proslavo Bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici, je tudi tokrat privabil več sto ljudi. Slovensko vlado je zastopal obrambni minister Roman Jakič, ki se je Primorcem zahvalil za ohranjanje zgodovinskega spomina na tako žalostne dogodke, ki pa nas obenem navdajajo s ponosom. V prvih vrstah so sedeli tudi veleposlanika Iztok Mirošič in Jadranka Šturm Kocjan, konzulka Ingrid Sergaš, številni krajevni upravitelji (tržaško občinsko upravo je zastopala podžupanja Fabiana Martini, pokrajinsko pa podpredsednik Igor Dolenc) in izvoljeni predstavniki. Predsednica deželne vlade Debora Serracchia-ni je poslal pisni pozdrav. Kot vsako leto pa so prišli številni Slovenci z obeh strani nekdanje meje, ki so se želeli tudi tokrat hvaležno spomniti štirih usmrčenih antifašistov. Milan Pahor je v imenu organizatorjev uvodoma spomnil, da so bili vsi štirje člani tajne organizacije Borba, ki je bila pri nas dejavna med letoma 1927 in 1930. In da bi morali k Ferdu Bi-dovcu, Franju Marušiču, Zvonimirju Milošu in Alojzu Valenčiču dodati tudi imeni Istrana Vladimirja Gortana in domačina Antona Gropajca. Ob Tržaškem partizanskem pevskem zboru Pinko Tomažič, ki je zapel nekaj borbenih pesmi z mogočno Bazovico na čelu, sta dogodku dala borbeno in pomensko noto predvsem osrednja govornika - videm-ski župan Furio Honsell in tržaški novinar in pesnik Marij Čuk. Njuna posega (objavljamo ju na naši spletni strani, v prihodnjih dneh pa bomo to storili tudi v časopisu) so navzoči večkrat prekinili s ploskanjem. Marij Čuk fotodamj@n Furio Honsell fotodamj@n Vsi smo slovenski partizani Videmski župan, po izobrazbi sicer matematik, ki je pred leti zaslovel kot stalni gost priljubljene televizijske oddaje Che tempo che fa, je na govorniški oder stopil opasan z italijansko trobojnico. Poudaril je, da je počaščen, da lahko spregovori na dogodku, ki ima zelo globok pomen za slovensko skupnost v Trstu, a bi ga hkrati moral imeti tudi za vse mesto in deželo. V novi Evropi, ki se je rodila iz odporništva in sloni na geslu »enotnost v različnosti«, to je na antitezi nacistično-fašistične Evrope, bi moral vsakdo reči »vsi smo slovenski partizani« in Bazoviški junaki so »naši muče-niki«, saj so »pred drugimi razumeli, da resnična etika zahteva odziv, ker sta čakanje, predvsem pa brezbrižnost do nepravičnosti, že sokrivda. In danes, v sedanji krizi, ki je prej antropološka kot gospodarska, katere prve žrtve so mladi, lahko iz mladostništva Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu teh junakov dobimo veliko navdiha. Iz mladih se rojeva svoboda in pravičnost. Bili so mladi, a bili so velikani.« Honsell je podčrtal, da so evropske razsežnosti slovenskega in hrvaškega protifašističnega odpora, premalo poznane. »Tako z etičnega kot zgodovinskega vidika je danes ključnega pomena, da priznamo, da so se kot prvi v Italiji zavedli rojstva odvratne in barbarske fašistične pošasti ravno slovensko govoreči prebivalci Trsta in Goriške, ki so bili tako brutalno poteptani. Ti junaki so bili prvi antifašisti v Evropi. Njim naj gre zasluga in čast. Njihovo življenje je velika lekcija civilizacije in svobode in vsi smo njihovi dolžniki. Če bi takrat italijanski državljani bili pozorni na svoje slovenske someščane, bi znali prepoznati prve znake tragedije, ki jih je nekaj časa zatem po-gubila. Kolikim bolečinam, trpljenju in nasilju nad nedolžnimi ljudmi bi se bilo mogoče izogniti!« Honsell je obsodil tiste, ki se Bazovice spominjajo samo zaradi fojb: to je prevara, ki ne pripomore k razumevanju zgodovine in ne prepreči ponavljanja napak in grozot. Za oblikovanje Evrope miru in sožitja je ključnega pomena priznanje fašističnih zločinov, zato je treba zavrniti vse poskuse na novo napisane zgodovine: odgovornosti ni mogoče zbrisati. Da bi se vsaj delno oddolžili Bazoviškim junakom in ostalim fašističnim žrtvam, bi morali v vseh šolah Furlanije Julijske krajine poučevati slovenski jezik, je še dejal župan in se zavzel za pluralno in strpno družbo: razlike v resnici predstavljajo obogatitev, »ko jih živimo s ponosom in strpnostjo, kot se tu dogaja«. Kaj delate z našo žrtvijo? S svojo pesniško govorico je nato ba-zovsko gmajno nagovoril Marij Čuk. Dolinski novinar in poet je izhajal iz namišljenega srečanja »mogoče v Špetru, Gorici, Trstu ali celo na Trbižu« s štirimi mladeniči. »Samo eno vprašanje, me je nagovoril tisti, ki si je rekel Bidovec, le eno vprašanje: kaj počnete, kaj delate z našo žrtvijo, z našimi mladimi življenji, z našim bojem, kaj delate danes z našo vero v slovenski jezik in narod? Kaj počenjate z našim uporom zoper barbarstvo?« Čuk je vprašanje postavil tudi prisotnim, »da vsaj za hip v tišini, vsak zase, zbrano in iskreno, pomislimo, kaj počenjamo s svojo določenostjo, izvorom, koreninami, Pogled na del množice, ki se je zbrala v Bazovici fotodamj@n današnostjo«. Odgovora ni lahko najti v tem negotovem času, polnem sporov, nasilja in vsakršnih kriz, ampak »stiska ne bo pojenjala, dokler ne bo prišlo do popolne prevetritve, ali kot razsvetljeno pravi novi slovenski predsednik vlade Miro Cerar, spet je treba obuditi moralne in etične kroge na vseh področjih, jim vdahniti dušo, smisel, vsebino«. Ob odločitvi za visoko načelnost, za srčnost in ljubezen pa moramo po Čuko-vem mnenju na »odrešilni splav« spraviti tudi narodno zavest, solidarnost, strpnost in enakopravnost, brez katerih so manjšinske skupnosti obsojene na propad. Za masko lažne demokratičnosti in navidezne strpnosti namreč »še vedno meljejo težki kamni, ki izvajajo nenasilno, birokratsko etnično trebljenje, ki je še bolj boleče, ker se tega komajda zavedamo.« Obregnil se je tudi ob pojem multikulturnosti, ki v našem primeru pospešuje asimilacijo: v ospredje je treba postaviti drugačnost, to je pojem in načelo, ki ohranja in varuje vsakršne značilnosti in posebnosti določene skupnosti, etnije, naroda, pa naj gre za vero, kulturo ali jezik. Drugačnost pomeni stik in soočanje drugačnih, kar je seveda bogatitev prostora, ljudi in časa, kjer drugačnost domuje.« Marsikdo meni, da bi se morali Slovenci v Italiji bolj »odpreti«, Čuk pa meni, da smo tudi mi kot ostale manjšinske skupnosti že dovolj širokih pogledov in vpeti v družbene integracijske procese; prav tako manjšina ne more biti nacionalistična, saj nikogar ne ogroža. »Če pa pomeni odpiranje razprodajo narodnih vrednot, slovenskega duhovnega zaledja, tradicije, jezika, smo sedaj tako odprti, da skorajda več ne razbiramo, kaj smo, kateri je naš jezik ... « Slovenska šola je v njegovih očeh »postala jezikovni tečaj za Neslovence in povsem izgublja vsebino in izhodišče, zaradi katerega je nastala, to je, da krepi zavest, kulturo, identiteto, jezik pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji«. Zaprtost je po Čukovi oceni sestavni del večine, ki ne sprejema drugačnosti. V normalnih okoliščinah bi bila v FJK slovenščina uradni jezik, »v večinskih šolah bi poučevali slovenščino, kraji in ulice bi bili dvojezični, v italijanskem gledališču bi imeli slovenske nadnapise, v javnih uradih, županstvih, na pošti, železnici, cestah, smerokazih in tako dalje in v nedogled bi moralo biti vse tudi v mojem, v našem jeziku. Zakaj tega ni?« Slovenski govornik je bil kritičen tudi do neenotnosti (»Ko gre za usodo in življenje naroda ne more biti političnega slepomišenja in tudi politična pripadnost ne velja. Velja le narodna enotnost! Celo vlade velikih držav se v časih stiske, krize, ogroženosti povežejo v narodno enotnost, v skupno hotenje tako imenovane levice in desnice.«) in do odnosa Slovenije do nas: obžaloval je, da nismo prisotni v njenem življenju in razmišljanju. Vprašal se je, katera je vloga ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, kateri njegov načrt, kako vlaga v povezovanje, v kulturno vsebino. »Je njegovo delo le v tem, da odpira vedno bolj sušno denarnico in briše solze SKGZ-ju in SSO-ju, ki stokata zaradi vsakršnega pomanjkanja? In ko ni denarja, skušata za-mesiti kako skupno ustanovo, ki je nihče ne čuti za skupno, saj imata popolnoma drugačna pristopa do reševanja težkega narodnega položaja. Eden vodi v italijanski prostor, drugi v slovensko jedro.« Zaključek Čukovega govora je bil kljub vsemu optimističen, saj v pevskih zborih, društvih, na prireditvah, na igriščih in v telovadnicah vidi »množice ustvarjalnih ljudi, ki nočejo izgubiti sebe in svojega bistva. In to daje upati, da je vendarle pred nami dober čas, ugoden veter, ko bodo za krmilo te skupnosti stopili ljudje, ki vejo za plovbo in severnico. Ne, ne rabimo med-generacijskih sporov, mi rabimo vsebino in kakovost.« Bazoviške junake počastilo 500 pohodnikov Tradicionalni pohod Bazoviški junaki je tudi letos odlično uspel. Najbolj množična športna pobuda v okviru proslavljanja spomina na štiri bazoviške junake je na sporedu neprekinjeno od leta 1980, ko je pohod prvič priredilo Športno združenje Sloga. Društvo je bilo glavni organizator pobude dolgo vrsto let, v zadnjih izvedbah pa so svoje moči združili Sloga, SK Devin in SPDT, letos tudi v sodelovanju z ZSŠDI. Pohod je potekal po ustaljeni progi od Bazovice do Jezera, Drage, Gročane do Kokoši, kjer so si pohodniki odpočili. Najzvestejši udeleženci (za drugo, četrto, šesto, deseto oz. dvajseto udeležbo) so bili nagrajeni s spominskimi značkami ali posebnimi priznanji, delom umetnika Pavla Hrovatina. S Kokoši so se nato pohodniki spustili na bazovsko gmajno, na katero so prišli neposredno pred začetkom osrednje komemoracije. Pohoda se je tudi letos udeležilo veliko ljudi: uradno se jih je zjutraj v Bazovici prijavilo okoli 300, veliko se jih je pohodu pridružilo »neuradno«, tako da se realno število pohodnikov suče okoli 500. Poleg tržaških in goriških udeležencev jih je bilo še veliko iz Ilirske Bistrice, Sežane, Kopra in Domžal. Starostni razpon udeležencev je tudi tokrat bil zelo raznolik, veliko je bilo družin z majhnimi otroki, kar tudi pomeni, da je med nami res veliko takih, ki se tudi s pohodom želijo pokloniti spominu štirih bazoviških junakov in da verjamejo v ideale, za katere so darovali svoja življenja. (I.K.) Tigrovka Marija Po končani proslavi, ki so jo povezovale Elena Hussu, Petra Sossi in Sara Žer-jal, s častno stražo pa počastili skavti in taborniki, je do spomenika stopila tista drobcena gospa, ki je med polaganjem vencev ponosno vstala. Prijazna dvaindevet-desetletna Marija iz Studenca pri Postojni nam je povedala, da se, če le more, udeležuje spominskih svečanosti na tržaškem Krasu. Na Ferda Bidovca jo veže dolgoletno prijateljevanje z njegovim bratom Ivanom. Med enainsedemdesetimi openski-mi talci je bil tudi njen brat. V vojnih letih, ko je tudi sama kot tigrovka prenašala pošto in drug material, je neke velike noči spoznala Pinka Tomažiča. S sovaščanko sta njemu in njegovemu tovarišu nesli nekaj hrane na rob vasi. Tista temna ruta, ki je ponosno stala med polaganjem vencev, je v resnici na lastne oči videla velik del primorske zgodovine ... Poljanka Dolhar / ŠPORT Torek, 9. septembra 2014 5 železarna - Po napovedih bo družba Lucchini v Rimu predala tovarno skupini Arvedi Železarna: danes podpis kupoprodajne pogodbe Na ministrstvu za gospodarski razvoj bodo po napovedih danes podpisali pogodbo, s katero bo izredni komisar družbe Lucchini Piero Nardi v bistvu predal ške-denjsko železarno skupini Arvedi. To je sicer iz formalnega vidika predpogodba za odkup veje družbe Lucchini in se nanaša na tovarno pod Skednjem, ki jo bo prevzela tržaška družba Siderurgica Triestina v imenu skupine Arvedi. Podpis pogodbe je pomemben mejnik v postopku za prodajo železarne, saj bo novi lastnik postal tudi novi delodajalec zaposlenih delavcev. Družba Arvedi bo morala vsekakor v prihodnosti upoštevati vrsto smernic in pogojev, ki jih narekuje programski sporazum in med katerimi sta na prvem mestu pozor do okolja in zaščita delovnih mest. Izvajanje sklenjenega dogovora bo nadzorovala vladna družba Invitalia, ki je zadolžena, da sledi postopkom za preosnovo kompleksnih industrijskih območij. Podpis pogodbe so pričakovali že včeraj, vendar je pooblaščeni upravitelj družbe Siderurgica Triestina (ST) Francesco Rosato včeraj popoldne to možnost izključil. Povedal je, da pričakuje odziv vlade in da bodo kupoprodajno pogodbo po vsej verjetnosti podpisali danes. Že ta teden pa se bodo začela pogajanja med sindikalnimi predstavniki zaposlenih in družbo Arvedi. Sicer gre uradno za »posvetovanje« med podjetjem in sindikati, ki ga predvideva zakon št. 428 iz leta 1990. Na sedežu tržaške Confindustrie se bodo sestali v četrtek ob 12. uri predstavniki panožnih sindikatov Fiom-Cgil, Fim-Cisl, Uilm-Uil in Ugl, skupine Lucchini (zastopal naj bi jo komisar Nardi), družbe ST (Rosato) in tržaške Con-findustrie. Posvetovanje naj bi se zaključilo v roku 10 dni, kot to predvideva zakonodaja, vendar ni rečeno, da bo prišlo do sporazuma med družbo Arvedi in sindikati. Na dlani je, da so še mnoga odprta vprašanja. Po eni strani so namreč še v teku pogajanja med vlado, deželno upravo in Arve-dijem glede izdelave drugega programskega sporazuma in predaje nadzora nad izvajanjem dogovora družbi Invitalia. Deželna vlada FJK ni po drugi strani še odgovorila na zahtevo sindikatov po srečanju glede dogovarjanja z Ar-vedijem, po tretji pa niso sindikati seznanjeni s podrobnostmi poslovnega načrta. Kot smo že poročali, sloni načrt grupacije iz Cremone na treh temeljih: prvi zadeva ponovno proizvajanje litega železa z uporabo plavža, drugi obnovo in ovrednotenje območja na morju z gradnjo pomola za ladje s surovinami in tretji gradnjo naprave za hladno valjanje. Sindikati bodo zato na četrtkovem srečanju zahtevali od Arvedija več informacij, na prvem mestu pa bo vselej zaščita delovnih mest, sta nam povedala včeraj pokrajinska tajnika sindikatov Fiom-Cgil in Fim-Cisl Stefano Borini in Umberto Salvaneschi. V železarni je danes 438 zaposlenih s pogodbo za nedoločen čas, medtem ko naj bi družba ST potrebovala največ 380 ljudi. Spomnimo naj, da je 285 delavcev od februarja v dopolnilni blagajni. Druga vprašanja zadevajo upoštevanje okolja, infrastrukturo in naložbe, dodatna neznanka pa je razvoj območja železarne na morju v luči gradnje logistične ploščadi, ki jo je prejšnji teden napovedala tržaška Pristaniška oblast. A.G. šolstvo - Konec brezskrbnih poletnih počitnic Znova v šolske klopi Na treh višjih šolah začetek pouka že jutri, na ostalih se bo začel v četrtek oz. ponedeljek Tudi za malčke, učence in dijake otroških vrtcev, osnovnih ter nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem je napočil čas, da se vrnejo v šolske klopi, pri čemer se bo za nekatere pouk začel že jutri oz. v četrtek, drugi pa bodo v »svobodi« uživali še teden dni in bodo šolski prag prestopili prihodnji ponedeljek, 15. septembra. Jutri se bo pouk ob 8. uri začel za dijake treh višjih srednjih šol - Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana, Tehniškega zavoda Žige Zoisa ter Humanističnega in druž-beno-ekonomskega liceja Antona Martina Slomška, medtem ko bodo dijaki Liceja Franceta Prešerna v razred stopili dan pozneje, v četrtek: pouk se bo začel ob 10. uri, kdor bo želel, pa se bo lahko udeležil tradicionalne šolske maše, ki bo ob 9. uri v svetoivanski cerkvi. V četrtek se bo pouk začel tudi v vrtcih in šolah večstopenjskih zavodov na Opčinah, kjer bo zvonec naznanil začetek pouka ob 8. uri, in pri Sv. Jakobu, kjer se bo pouk začel v vrtcih ob 7.30, na osnovnih šolah ob 8. uri, na NSŠ Ivana Cankarja pa ob 7.50. Za malčke, učence in dijake vrtcev in šol večstopenjskih zavodov Josipa Pangerca v Dolini, Vla-dimirja Bartola pri Sv. Ivanu in v Nabrežini pa se bo pouk začel prihodnji ponedeljek, 15. septembra. V okviru dolinske večstopenjske šole bodo malčki v vrtce prišli ob 7.30, na osnovnih šolah bo začetek pouka ob 8. uri, na NSŠ Simona Gregorčiča pa ob 7.45. V vrtcih večstopenjske šole Bartol se bodo dejavnosti začele ob 7.45, na osnovnih šolah ob 8. uri, na NSŠ Sv. Cirila in Metoda pa prav tako ob 8. uri. Na nabrežinski večstopenjski šoli bo začetek pouka v vrtcih v Nabreži-ni, Mavhinjah in Gabrovcu ob 7.30, v vrtcu v Devinu pa ob 7.45. Na COŠ 1. maj 1945 v Zgoniku ter na osnovnih šolah v Nabrežini in De-vinu bo začetek pouka ob 8. uri, na COŠ Stanka Grudna v Šempolaju pa ob 7.50. Na NSŠ Iga Grudna se bo pouk začel ob 7.45. dolina - Za vodo Acegas bo poskrbel za dvojezične položnice V poletnih mesecih je prihajalo na Občino Dolina precej pritožb, ker so občani prejemali položnice za plačilo računa za porabo vode izključno v italijanskem jeziku, o čemer smo poročali tudi v Primorskem dnevniku. Dejansko je med poletjem podjetje Acegas, ki je iz operativnega vidika odgovorno za delovanje tudi dolinskega občinskega vodovoda, poslalo dolinskim občanom kakih 400 položnic izključno v italijanščini. Na prvi seji Konzulte za vodovodno službo vzhodnega tržaškega območja, ki iz upravnega vidika sledi delovanju vodovodne službe, je župan Sandy Klun takoj opozoril predsednika konzulte, tržaškega župana Roberta Cosolinija, na problem in negodovanje med dolinskimi občani. Cosoli- Župan Sandy Klun arhiv ni mu je zagotovil, da bo nemudoma posegel pri direktorju družbe Acegas Robertu Gasparettu in čez nekaj dni je župan Klun prejel klic zadolženega za računalniške sisteme pri podjetju Ace-gas, ki se mu je opravičil za napako in za nevšečnosti, ki jih je ta napaka povzročila. Problem naj bi nastal zaradi av-tomatizmov, na podlagi katerih se izvaja celoten proces tiskanja položnic, nihče pri podjetju pa se ni pravočasno zavedel pomanjkljivosti in zadeva je šla žal naprej. V telefonskem pogovoru pa so odgovorni pri Acegasu županu Klu-nu zagotovili, da bodo napako nemudoma odpravili in da bo v bodoče ponovno zagotovljena dvojezičnost na vseh položnicah, ki jih bo podjetje dostavilo občanom. nesreča - Na križišču na Ul. San Marco Moped v avto Občinski policisti na kraju nesreče Na nevarnem križišču med ulicama San Marco in Leon Battista Alberti je prišlo včeraj popoldne do lažje prometne nesreče, ki ni imela dramatičnih posledic. Mopedist je namreč zadel v levi bok avtomobila, ki je prihajal iz smeri tunela in fotodamj@n sama sreča je hotela, da se je lažje poškodoval in so ga odpeljali na pregled v bolnišnico. Na kraj nesreče so kmalu prih-teli rešilec službe 118 in občinski policisti, ki so nekaj časa tudi urejali promet. Vzroke nesreče morajo še ugotoviti. v ulici gozzi Mlad Gambijec skušal posiliti 60-letno žensko Karabinjerji s pokrajinskega poveljstva so včeraj aretirali 19-letnega gambijskega državljana M. S., ki je v noči na ponedeljek oropal in skušal posiliti neko 60-letno žensko. Karabinjerji so prihiteli v Ul. Gozzi na klic nekaterih krajanov, ki so slišati kričati. Ob 2. uri se je namreč M. S. s pestmi spravil nad žensko in ji odvzel denarnico, v kateri je bilo shranjenih dvajset evrov. Moškemu to ni bilo očitno dovolj in se je odločil, da posili žensko, ki pa se mu je uprla. Komaj pa se je Gambijec skušal oddaljiti, so prišli karabi-njerji, ki so ga takoj aretirali in vrnili plen ženski, ki so jo zaradi lažjih poškodb odpeljali na pregled v bolnišnico. Moški je zdaj v koronejskem zaporu, o njegovi usodi bo odločala javna tožilka Cristina Bacer. pri univerzi - Na bencinski črpalki Zakrinkan neznanec skušal odpreti avtomat Zakrinkan neznanec je skušal v noči na ponedeljek zaman odpreti avtomat na bencinski črpalki Agip v Ul. Valerio blizu tržaške univerze. Moški s čelado na glavi, čigar početje je posnela varnostna videokamera, je okrog 4.30 najprej zvrtal luknjo in stlačil vanjo večjo petardo. Mo- Moški je skušal zaman odpreti avtomat ški se je pred pokom oddaljil, ko pa se je vrnil, je opazil, da je bil prodajni avtomat še vedno cel. Kljub temu se ni vdal in vztrajal s kleščami, a tudi tokrat mu ni uspelo. Neznanec se je po nekaj več kot 5 minutami vdal in zbežal, zdaj pa so mu na sledi sile javnega reda. 6 Četrtek, 11. septembra 2014 sv. ivan - Smrtna kosa Marijan Bajc izgubil boj s težko boleznijo V tržaški slovenski javnosti je včeraj globoko odjeknila vest, da je ponoči na svojem domu pri Sv. Ivanu umrl publicist, prevajalec ter kulturni in družbeni delavec Marijan Bajc. Kruta in neizprosna bolezen, s katero se je soočal že dalj časa, ga je od domačih in širše skupnosti odtrgala prav na 76. rojstni dan, saj se je rodil prav 8. septembra 1938 v Trstu v delavski družini, ki je naši skupnosti dala več izobražencev. Po maturi na slovenskem klasičnem liceju leta 1957 se je vpisal na tržaško pravno fakulteto, kjer je leta 1966 diplomiral iz političnih ved. Desetletje 1966-1976 je minilo v znamenju poučevanja slovenščine, zgodovine, zemljepisa in latinščine na slovenskih nižjih srednjih šolah na Tržaškem ter splošne izobrazbe in državljanske vzgoje na strokovni šoli, pa tudi prava in ekonomije na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa. Položaj za katedrom je pokojnik zapustil leta 1976, ko je nastopil stalno službo prevajalca v tiskovnem uradu Dežele Furlanije Julijske krajine, s katerim je sodeloval že od leta 1971 in je tu ostal do upokojitve. Prevajal je Uradni vestnik in Kronike Dežele FJK ter številne druge publikacije s posebnim poudarkom na učbenikih in knjigah o šolskem in poklicnem usmerjanju. O novih učbenikih, zlasti tistih s področja prava in ekonomije, je tudi objavljal članke v krajevnem tisku (publicist je bil od leta 1967), bogata pa je bila tudi njegova dejavnost v okviru radijskega medija: med leti 1958 in 1974je z Radiem Trst A sodeloval kot honorarni in pogodbeni napovedovalec, od leta 1956 dalje pa je bil tudi član Radijskega odra, s katerim je opravil nešteto nastopov. Živahno je bilo tudi Bajčevo delovanje na kulturnem in družbenem področju v okviru Slovenskega kulturnega kluba in Društva slovenskih izobražencev ter Slovenske skupnosti, za katero je tudi večkrat kandidiral, njegov lik pa najdemo tudi v gospodarstvu, saj je bil daljše obdobje član nadzornega odbora Hranilnice in posojilnice na Opčinah oz. Zadružne kraške banke. Ob vsem tem je bil dejaven tudi v ožjem domačem okolju pri Sv. Ivanu, zlasti v okviru tamkajšnje slovenske katoliške skupnosti, kjer ga bodo še posebej pogrešali. Težko prizadetim svojcem naj gre tudi naše sožalje. Včeraj danes Danes, TOREK, 9. septembra 2014 PETER Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.29 - Dolžina dneva 12.54 - Luna vzide ob 19.31 in zatone ob 8.13. Jutri, SREDA, 10. septembra 2014 NIKOLAJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 27 stopinj C, zračni tlak 1012 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 5 km na uro severovzhodnik, nebo rahlo pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 8. septembra, do sobote, 13. septembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell' Istria 18/B - 040 7606477, Ške-denjska ulica 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Istria 18/B, Škedenjska ulica 44, Trg Liberta 6, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 - 040 421125. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. am Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »Colpa delle stelle«. ARISTON - 18.45, 21.15 »Belluscone - Una storia siciliana«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.45, 21.15 »Only Lovers Left Alive«. FELLINI - 17.50, 20.00 »Mud«; 16.00, 22.15 »Quel momento imbarazzan-te«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10 »La ragazza del dipinto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 18.20, 22.00 »Under the Skin«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »I nostri ragazzi«; 16.30, 20.10, 22.00 »Arance e martello«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.30 »Bog, le kaj smo zagrešili?«; 16.00 »Hrabri avtek Plodi«; 16.40 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 19.00, 21.00 »Kakor zgoraj, tako spodaj«; 18.50, 20.50 »Lucy«; 16.50 »Nikec na počitnicah«; 18.15 »Ninja želve«; 16.15, 18.30, 20.40 »Odpleši svoje sanje: Združene moči«; 17.30, 20.00 »Plačanci 3«; 16.20 »V osrčju viharja«; 16.10 »Varuhi galaksije«; 18.35, 20.15 »Vroči posnetki«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.00, 20.20 »Dragon Trainer 2«; 18.45, 22.15 »Comportamenti mol-to... cattivi!«; Dvorana 2: 16.00, 17.20 »Winx Club - Il mistero degli abissi«; 16.15, 18.10, 20.15 »Walking on Sunshine«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »I Mercenari 3«; Dvorana 4: 18.45, 20.20, 22.15 »In-to the Storm«; 22.00 »Il fuoco del-la vendetta«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. ALPE-JADRAN / THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05 »Dragon Trainer 2«; 20.20, 22.15 »Into the Storm«; 16.00, 17.45 »Winx Club - Il mistero degli abissi«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Walking on Sunshine«; 16.10, 18.45, 21.20 »Colpa delle stelle«; 16.30, 19.05, 21.40 »I Mercenari 3«; 21.00, 22.15 »Comporta-menti molto... cattivi!«; 19.30, 21.30 »The director - Inside the house of Gucci«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 19.50, 22.10 »Colpa delle stelle«; Dvorana 2: 16.40 »Planes 2 - Missio-ne antincendio«; 18.15, 20.10 »Dragon Trainer 2«; 22.15 »Into the Storm«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.15 »I Mer-cenari 3«; Dvorana 4: 16.30, 18.15 »Winx Club - Il mistero degli abissi«; 20.10, 22.00 »Under the Skin«; Dvorana 5: 17.50, 20.15, 22.10 »I nostri ragazzi«. H Šolske vesti DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI »MAJA«, Repen 130, vabijo malčke do 3. leta v prijetno naravno okolje. Tel. št. 040-327522 ali 340-4022209 (Martina), www.asilonidomaja.it. V MATEMATIKO s sošolci... skupaj je lepše za osnovnošolce in srednješolce, pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah. Utrjevanje snovi 1x tedensko. Vpisi in dodatne info na tel. št.: 040-212289. DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da se bo pouk začel v sredo, 10. septembra, ob 8. uri. NA DTZ ŽIGE ZOISA se bo pouk začel v sredo, 10. septembra, ob 8. uri. RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška sporoča, da se pouk začne 10. septembra, ob 8. uri. SKLAD MITJA ČUK pomaga v š.l. 2014/15 pri vsakodnevnem pisanju nalog srednješolcem, od ponedeljka do petka (september-maj), od 14.30 do 17.00 na Proseku in na Opčinah. Možnost kosila. Zaradi organizacijskih razlogov sprejemamo prijave do 10. septembra. Vpisi in dodatne info na tel. 040-212289. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so na spletni strani Deželnega šolskega ravnateljstva (www.scuo-la.fvg.it) objavljene začasne pokrajinske lestvice za habilitirano učno osebje slovenskih šol v tržaški pokrajini za šolska leta 2014/2017. Morebitne ugovore smejo kandidati nasloviti na Urad za slovenske šole v roku 5 dni po objavi. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da se bo pouk začel v četrtek, 11. septembra, ob 10. uri v šolskih prostorih. Veroučitelj sporoča, da bo začetna šolska maša isti dan ob 9. uri v svetoivanski cerkvi. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo prvi dan pouka v vseh šolah in vrtcih v četrtek, 11. septembra. Prvi dan bo v OV in OŠ pouk potekal od 8. do 12. ure (brez kosila), na NSŠ se pouk zaključi po peti učni uri. Vse dodatne info dobite na spletni strani www.vsopcine.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da se bo pouk v vseh šolah in vrtcih začel 11. septembra. VZGOJITELJICE zbrane na rednem načrtovanju v Nabrežini, 4. septembra, vas seznanjamo, da bodo potekali roditeljski sestanki po posameznih vrtcih (OV Devin, OV Mavhinje, OV Nabrežina, OV Gabrovec) v petek 12. septembra, s pričetkom ob 11.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »JOSIP PANGERC« sporoča, da se v novem šolskem letu pouk začne v ponedeljek, 15. septembra. Pouk v otroških vrtcih od 15., do 19. septembra, od 7.30 do 12.30 brez kosila; od 22., do 26. septembra, od 7.30 do 13.30 s kosilom. V ponedeljek, 15., in torek, 16. septembra, bo pouk potekal na osnovnih šolah od 8.00 do 12.00 brez kosila. Na NSŠ Simon Gregorčič pouk od 7.45 do 12.35 brez kosila. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« sporoča, da se v novem šolskem letu pouk začne v ponedeljek, 15. septembra. Prvi teden pouka bo po- tekal po naslednjem urniku: otroška vrtca v Barkovljah in Lonjerju od 7.45 do 13.00 (brez kosila), osnovne šole na Katinari, v Barkovljah in pri Sv. Ivanu od 8.00 do 13.00, nižja srednja šola pri Sv. Ivanu in na Katinari od 8.00 do 12.35. V drugem tednu bo v vrtcih pouk trajal od 7.45 do 14.00 (vključno s kosilom), na osnovnih in na nižji srednji šoli bo od 22. septembra pouk stekel po rednem urniku. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI-NA sporoča, da se v novem šolskem letu pouk začne v ponedeljek, 15. septembra. V prvem tednu bo pouk potekal po naslednjem razporedu: otroški vrtci prvi in drugi dan do 12.00 brez kosila; ostale dneve do 13.00 s kosilom (začetek: OV Nabrežina, Mavhinje in Gabrovec ob 7.30; OV Devin ob 7.45). COŠ v Zgoniku od 8.00 do 13.00 s kosilom, COŠ v Šem-polaju od 7.50 do 13.00 s kosilom. OŠ v Nabrežini in Devinu od 8.00 do 13.00 brez kosila. Srednja šola Igo Gruden v Nabrežini redno od 7.45 do 14.13. Na podružnici v OŠ v Nabre-žini oba prva razreda srednje šole od 7.45 do 14.13. Šolabusna služba bo redno zagotovljena s prvim dnem. 0 Prireditve ALJAŽEV STOLP IN ZGODOVINSKA RAZSTAVA SPDT sta na ogled v Kulturnem domu Iga Grudna v Na-brežini po dogovoru. Kontaktna št.: 040-299632 ali 339-5281729. SK DEVIN prireja seminar za dobro počutje, hoje s palicami in pozitivnih učinkov na zdravje ter kakovosti življenja. V Nabrežini, v Kamnarski hiši danes, 9. septembra, ob 20. uri. Predavatelji in teme: trener Mario Fa-bretto »Moda ali važna motorična dejavnost?«; dr. Vida Legiša »Hoja za dobro zdravje«; inštruktor Gianni Gruden »Oprema in tehnika«. Vabljeni! SKD TABOR in Knjižnica P. Tomažič in tovariši vabita sejem knjig v soboto, 13. septembra, od 15. do 20. ure in v nedeljo, 14. septembra, od 9. do 13. ure. Prisoten bo knjigovezec. Prijava do danes, 9. septembra, na skdta-bor@email.it bruno.krizman@tin.it (040-212145) ali fb-skd Tabor. OTROŠKI PEVSKI ZBOR FRAN VEN-TURINI vabi na prvo pevsko vajo v sezoni 2014-2015. Pričela se bo za OPZ Miniventurini v sredo, 10. septembra, ob 16.30 in za OPZ Fran Ven-turini v soboto, 13. septembra, ob 14.00 v centru Anton Ukmar Miro pri Domju. SKUPINA 35-55 SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi v četrtek, 11. septembra, ob 20.30 v društveni bar n' G'ri-ci na otvoritev fotografske razstave »Boljunčani in voda 1904-1976« ter na predstavo čarodejev društva Trieste Magica »Magični kabaret«. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 12. septembra, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Marka Vogriča »Vojna: Sledi, Spomini, Podobe«. Razstavo bo predstavil umetnostni zgodovinar in fotograf Andrej Furlan. Glasbeni uvod: MoPZ Kraški dom, vodi Vesna Gu-štin. SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA toplo vabi na Septembrski vaški praznik in razstavo-sejem tipičnih pridelkov Krasa in Brega v soboto, 13., in nedeljo, 14. septembra, v Gročani. Ples s skupinama Orange juice in Zvita feltna, dobro založeni kioski in stojnice z razstavo-sejmom tipičnih pridelkov. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da bo ogled načrta uplinjevalnika na območju med Tržičem in Štivanom omogočen občanom v Grudnovi Kamnarski hiši v Nabrežini št. 158, do 22. septembra. Urnik: ponedeljek 9.00-13.00 in 15.00-17.00; sreda 15.00-17.00; petek 9.00-13.00. SKD TABOR OPČINE: v Prosvetnem domu je na ogled do 30. septembra razstava »Opčine v 1. svetovni vojni«. Urnik ob delavnikih, od 16. do 19. ure. Vabljeni! -/ - Naj pesem zadoni, saj naša pevovodja Cinzia okrogli rojstni dan slavi. Vse najboljše! MePZ in KD Fran Venturini 0 Mali oglasi IŠČEM KNJIGE za 1. letnik elektronske smeri: La nova Italia, Grammatica in-terrattiva - Grammatica e scrittura, Lessico, 2 Poesia, teatro, scrittura e temi, Per le vacanze. Tel.: 347-0473606. IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040-327251. IŠČEM rdečo mucko. Klicati na tel. št.: 340-2741920. IŠČEM vinograde v najem v občini Dolina. Tel. št.: 329-8006516. ODDAMO opremljeno stanovanje v Križu. Dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalnica ter majhna soba, kopalnica, veranda in malo dvorišče. Klicati ob urah obedov na tel. št.: 3471057860. PODARIMO male mucke, štiri komaj rojene, in dve pripravljeni na nov dom. Tel.: 342-8084220. POMAGAM pri reševanju težav z angleščino, osnovne, nižje in višje stopnje. Tel. št.: 331-2405643 ali bmvio-let@gmail.com. POSOJAM na dom napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel.: 339-8201250. PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Ri-valto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682. PRODAM 100-litrski sod na olje iz ino-xa, skoraj nov. Cena: 90,00 evrov. Tel.: 040-211043. PRODAM pripomočke za trgatev: električni mlin za drozganje, preso, kado 10 hl in sod inox 5 hl. Tel. št.: 3331557062. PRODAM sledeče knjige za licej Prešeren: Od prvih zapiskov do Romantike, Predsokratiki in Latinska slovnica in vadnica za prve tri razrede. Tel.: 040-214894 ob večernih urah. PRODAMO HIŠO (165 kv.m.) z dvoriščem, vrtom velikosti 1200 kv.m. in na dvorišču z garažo, v Senadolah, na zelo lepi in mirni lokaciji, v bližini vseh cestnih povezav, le 15 minut od Op-čin. Hiša je vseljiva z relativno majhnim posegom. Tel. št. 349-1784412. RESEN FANT išče delo za trgatev. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877. RESNA GOSPA išče kakršnokoli delo. Tel.: 329-3227075. Bi Osmice DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah št. 34. Vabljeni! Tel.: 040-299800. V SAMATORCI št. 50 sta odprla osmico Cvetko in Zmaga Colja. Vabljeni! www.primorski.eu1 / TRST Sreda, 10. septembra 2014 7 S Izleti PRIJATELJI IN ZNANCI LETNIKA 1964 se bodo podali na Triglav 14. in 15. septembra. Če se želite pridružiti kličite na tel. 340-5787057 (Gabrijela) ali 3479896031 (Gabriela). OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v Zagreb v sredo, 1. oktobra. V katedrali na Kaptolu bomo imeli sv. mašo in ogled cerkve. V bližini bo »zagrebsko kosilo«, nato si bomo ogledali del starega mesta s poklicno vodičko. Vpis in informacije čim prej tel. št. 347-9322123 ali 340-1395070. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira v nedeljo, 12. oktobra, izlet na Ptuj in v okolico. Pater Janez Ferlež nas že pričakuje. Vabljene ženske, pa tudi moški! Tel. št. 00386-31866081 (Marija). TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet za vsakogar. Letos gremo v Piemonte (Turin, Le Langhe, Venaria, tartufi, Barolo itd.). Odvijal se bo 13., 14., in 15. oktobra. Če ste zainteresirani pokličite v jutranjih urah na tel. št. 040-8990103 (Laura) oz. 040-8990108 (Roberta), ali pridite v Ul. Travnik 10. KRU.T vabi na izlet v glavno toskansko mesto Firence, globoko zaznamovano z renesančno umetnostjo, z ogledom Galerije degli Uffizi in v Pizo, od 2. do 4. novembra. Na razpolago še zadnja mesta v dvoposteljnih sobah. Program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. □ Obvestila ANGLEŠKE URICE ZA OTROKE pri SKD Igo Gruden, enkrat tedensko, mentorica Lara Iskra, informacije na tel. 3407663348 (Mirjam). OTROŠKI PEVSKI ZBOR: pri SKD Igo Gruden je nova skupina, ki jo bo vodil Mirko Ferlan, vaje enkrat tedensko, vabljeni osnovnošolci iz Nabrežine in okolice. Kontaktni tel. 340-7663348 (Mirjam). PIHALNI ORKESTER BREG obvešča, da sprejema vpise za glasbeno šolo ob četrtkih, od 20. ure dalje na sedežu godbe v Dolini. Informacije na tel. 3386439938. Vabljeni. AŠD SHINKAI KARATE CLUB organizira dneve odprtih vrat v športno kulturnem centru v Zgoniku. Danes, 9. septembra, samoobramba; v sredo, 10. septembra, Kata (obvezni liki); v petek, 12. septembra, Kumite (borbe). Urniki: od 18. do 19. ure. Info na tel. 338-7281332 ali 3472533320. DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU POPETRE obvešča, da so se začeli tečaji joge: OŠ Hrpelje ob ponedeljkih ob 17.30. Nadaljevalna stopnja ob četrtkih ob 20.00 (začetek 11. septembra); Dom krajanov - Ajdovščina 1. stopnja ob sredah ob 18.30 (začetek 10. septembra) in nadaljevalna stopnja ob sredah ob 20.00 (začetek 10. septembra); Dom starejših občanov - Ilirska Bistrica ob torkih ob 20.00 (začetek 9. septembra). S seboj prinesite udobno oblačilo in podlogo za ležanje (armafleks). 3>jgzeßno podjetje (HDfJi^n st M H i ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 PRIDRUŽI SE DEKLIŠKI PEVSKI SKUPINI VESELA POMLAD! Prvo srečanje novega pevskega leta bo danes, 9. septembra, ob 18. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. Zborovodkinja Andreja Štucin in odborniki iOMPD Vesela pomlad bodo na voljo za informacije o delovanju skupine in o letošnji ponudbi, namenjeni pevkam od 11. leta starosti dalje. RAJONSKI SVET se bo sestal danes, 9. septembra, ob 20.00 na svojem sedežu v Do-berdobski ulici 20/3 na Opčinah. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO IN OBLIKOVANJE TELESA - Skupina 3555 SKD France Prešeren iz Boljunca in vaditeljica iandra sporočajo, da se vadba prične danes, 9. septembra, od 9. do 10. ure v društveni dvorani občinskega gledališča. Vabljene. tPpZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo prva pevska vaja v novi sezoni na sedežu na Padričah danes, 9. septembra, ob 20.45. Vabljeni tudi novi pevci in orkestraši. DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV -TRST vabi stare in nove člane na sestanek v sredo, 10. septembra, ob 20. uri na društvenem sedežu na Padričah. JOGA - SKD France Prešeren iz Boljunca vabi na predstavitev tečaja in brezplačno poskusno vadbo z učiteljem Goranom Korenom v sredo, 10. 9., od 18. do 19. ure v društveno dvorano občinskega gledališča. Pridite v udobnih oblačilih in s podlogo za ležanje. Poleg tega pa sporoča vsem, ki so tečaj joge že obiskovali, da bo vadba z učiteljem Goranom Korenom potekala ob sredah od 19. do 20.30. Vabljeni. KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. julija 2014. tok za predstavitev prijave zapade v sredo, 10. septembra. SOMPD VESELA POMLAD vabi osnovnošolce in njihove starše na informativno srečanje ob začetku novega pevskega leta otroškega zbora. Zborovodja Goran tuzzier pričakuje stare in nove pevce in bo z odborniki društva na voljo za vse informacije o delovanju v sredo, 10. septembra, ob 18. uri v Finžgar-jevem domu na Opčinah, Dunajska cesta 35. Za sporočila in predhodna vprašanja na tel. št. 328-3635626 ali goran-ruz@gmail.com. GODBENIŠKA ŠOLA VIKTOR PARMA -Trebče, vabi k vpisu v novo šolsko leto 2014/2015 stare in nove člane v četrtek, 11. septembra, ob 19. uri v Ljudskem domu. Info tel. št. 329-0196722 (Janko) in 040-214618 (Enzo). KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko, njena svetovalna služba opravila meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja: v četrtek, 11. septembra, od 14.30 do 16.00 na kmetiji Dušana Križmana, Kontovel 112. MEPZ IGO GRUDEN iz Nabrežine obvešča, da bo prva vaja v sezoni v četrtek, 11. septembra, ob 20.30. Vabljeni novi pevci in pevke! GEOMETRI POZOR! V petek, 12. septembra, bo od 19. ure dalje v restavraciji v Prečniku večerja za vse bivše dijake, učno in neučno osebje, geometrske-ga oddelka šole Zois. Kdor se še ni odzval na vabilo se lahko prijavi prof. Wil-lju Mikacu na tel. št. 333-5209076 ali willj.mikac@zigazois.it. GLASBENA MATICA vabi na dneve odprtih vrat: v petek, 12. septembra, od 16.00 do 19.00 v Prosvetni dom na Op-činah, Ul. ticreatorio 1, ter v soboto, 13. septembra, od 10.00 do 13.00 na sedež šole, Ul. Montorsino 2. MOVS LIPA bo začela s prvo vajo nove sezone 12. septembra ob 20.30. Vabimo nove pevce, ki ljubilo lepo petje, naj se pridružijo. WWF - Zaščiteno morsko območje v Mi-ramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do 12. septembra, od 10. do 12. ure didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Konto-velu. Info na tel. št. 333-9339060 ali 0406754339. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki po poletnem urniku 9.00-13.00 do petka, 12. septembra. DRUŠTVO ZVEZDA vabi v Podlonjer na tradicionalni praznik grozdja v soboto, 13. in nedeljo, 14. septembra. V soboto od 20.00 ples s skupino Judy Lee. V ne- deljo ob 19.30 nagrajevanje najlepših »špronov«, sledi ples z Duom Melody. Odprtje kioskov ob 18. uri. OTROŠKI ZBOR KRASJE z dirigentko Petro Grassi, vabi na prvo vajo v novi sezoni v soboto, 13. septembra, ob 11. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Vabimo lanske pevce k polnoštevilni udeležbi in nove pevske navdušence, da se jim pridružijo! ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so se začeli treningi in vpisi za nove člane. Osnovna motorika (3-6 let) pon. in pet. 16.45 - 17.45. Otroška skupina (6-11 let) pon. 16.30 - 18.00 in pet. 17.00 - 18.30. Mladinska skupina (12-18 let) pon. 18.00 - 20.00 in pet. 18.30 -20.30. Info na tel. št. 347-8535282 (Jasna) in 347-9227484 (Ryan) ali info@cheer-dancemillenium.com. KAPELICA KRALJICA MIRU NA KATI-NARI: v nedeljo, 14. septembra, ob 9.30 ob 75-letnici postavitve, bosta darovala običajno sv. mašo pri kapelici domači župnik p. tafko topret in upokojeni škof Evgen tavignani. Vabljeni! HATHA YOGA - KD RDEČA ZVEZDA v sodelovanju z vaditeljem Janom. Lekcije se bodo odvijale ob ponedeljkih in četrtkih v društvenih prostorih v Saležu. Urnik lekcij: 18.30-20.00. Tečaj se bo začel v ponedeljek, 15. septembra, do ponedeljka, 15. decembra. Toplo vabljeni na spoznavanje starodavne indijske modrosti. HATHA YOGA: SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine, z Janom Budinom: prvo srečanje bo v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30. PLESNA DELAVNICA - SKD TABOR Prosvetni dom Opčine, z Jelko Bogatec: ob sredah 15.30 - 16.30 (srednja šola ), 16.30 - 17.30 (3., 4. in 5.r OŠ). Začetek 17. septembra. Poskusna vaja za zadnji letnik vrtca in 1. in 2. r OŠ v ponedeljek, 15. septembra, ob 16.15. SKD IGO GRUDEN - BALET sporoča, da bo vadba potekala ob ponedeljkih in sredah v društvenih prostorih v Nabrežini. Ob 16.15 za otroke stare 4 in 5 let (vrtec); ob 17.00 za otroke iz prvih dveh razredov osnovne šole in ob 18.00 za starejše. Za informacije jsimoneta@yahoo.it ali 329-4615361 (Jasna). Vaje se bodo začele v ponedeljek, 15. septembra. MINIBASKET AKK BOR sporoča, da se treningi minibasketa začnejo v torek, 16. septembra. Letniki 2006-07-08-09 torek in petek 16.00-17.15 na Stadjonu 1. maj. Letniki 2003-04-05 torek in petek 17.3019.00 v Lonjerju. Za info na tel. št. 3406445370 (Karin). PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo vadba pod vodstvom Mateje Šaj-na pričela v torek, 16. septembra, ob 18. uri. Tečaj bo potekal v 2. nadstropju Kulturnega doma ob torkih in četrtkih, od 18.00 do 19.15. Za vpis in pojasnila tel. 349-6483822 (Mileva). SAME BABE v četrtek, 2. oktobra, ob 18.30 na Dolgi kroni pri Dolini. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE - HATHA YOGA Tečaji yoge z vaditeljem Janom. Lekcije se bodo odvijale ob torkih in petkih v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj pri sv. Ivanu. Urniki lekcij: 18.3019.50 in 20.00-21.20. Tečaja se bosta začela v torek, 16. septembra, in se bosta zaključila v torek, 16. decembra. Vabljeni na popolno sprostitev telesa in uma. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Informativni sestanek za starše bo v sredo, 17. septembra, ob 19.00 v Soščevi hiši na Proseku. Vabljeni! Za informacije telefonirati na 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). PILATES - vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 sporočajo, da se vadba Pilatesa vrši ob torkih in petkih, od 19. do 20. ure v telovadnici NSŠ S. Gregorčič v Dolini. Vabljene. PLESNA SKUPINA VIGRED sporoča, da bo prvo srečanje v novi sezoni v Štalci v Šempolaju, v četrtek, 18. septembra, ob 16. uri za vrtec in osnovno do 4. raz., ob 17. uri za 5.raz, srednjo in višjo, ob zaključku vaje seja za določitev urnikov. Vabljeni tudi novi plesalci! ŠOLA KLASIČNEGA BALETA: poskusne vaje bodo v četrtek, 18. in 25. septembra, ob 17. uri v prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. ŠOLA JAZZ BALETA: poskusne vaje bodo 19. in 26. septembra, ob 17. uri v prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj, namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta starosti in staršem. Izkušnja v vodi pripomore k temu, da se med novorojenčkom in starši ustvari posebna vez. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Info in prijave na: www.melanieklein.org,info@melanie-klein.org, tel. 345-7733569. GLEDALIŠKI VRTILJAK vpisuje abonmaje za sezono 2014/15. Na sporedu bo 7 nedeljskih predstav od septembra do marca v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. Prva predstava bo ob 16. uri, druga ob 17.30. Informacije in vpisovanje na tel. št.: 040-370846 ali pa na Ul. Donizetti 3, 3. nadstropje, od 9.30 do 16.30 od pon. do petka. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO IN OBLIKOVANJE TELESA - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca in va-diteljica Sandra sporočajo, da se vadba vrši ob torkih od 9. do 10. ure v društveni dvorani občinskega gledališča. Vabljene. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste tudi nove pevce. Vaje vsak ponedeljek od 16.00 do 17.00 v Štal-ci v Šempolaju, prvo srečanje v ponedeljek, 22. septembra. ŠZ BOR - GIMNASTIČNI ODSEK začenja novo sezono ritmične gimnastike s sledečimi urniki: treningi na Stadionu 1. maj bodo potekali ob torkih od 16.30 do 17.30 za predšolska in osnovnošolska dekleta; ob petkih od 16.30 do 17.30 za predšolske deklice, za osnovnošolske pa od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v torek, 23. septembra. Treningi na Opčinah (telovadnica osnovne šole Bevk) ob sredah; za predšolska dekleta od 16.30 do 17.30 in osnovnošolke pa od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v sredo, 24. septembra. Za prijave in info: 040-51377 ali 328-2733390 (Petra). PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da so vpisnine glasbenih tečajev odprte do vključno 30. septembra. Zainteresirane vabimo na informativni dan, ki bo v petek, 26. septembra, od 16. do 19. ure v Babni hiši, v Ricmanjih. Informacije: po.ricmanje@yahoo.it ali 329-1814250 AŠD POLET vabi vse otroke do 8. leta na brezplačen začetniški tečaj hokeja na ro-lerjih, ki bo potekal do konca septembra ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure v športni dvorani na Pikelcu. Za morebitne informacije lahko pišete na in-fo@polet.it. KD SLOVAN s Padrič organizira tečaj slovenščine za začetnike in nadaljevalce. Informativni sestanek bo v torek, 30. septembra, ob 20. uri v Zadružnem domu Skala v Gropadi. Informacije in vpis: jan.grgic@alice.it ali na tel. št. 3497386823 (v večernih urah). MLADINSKI KROŽEK DOLINA - in mali kitaristi iz Brega vabijo nove prijatelje, da se vpišejo v glasbeno šolo. Za ostale info pokličite na tel. št. 328-5761251 ali pišite na info.mkib@yahoo.it. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo ludote-ka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Septembra so predvidene delavnice oblikovanja: Igre in skulpture in Poslušajmo kako se približuje dež. Info na tel. št. 040-299099, od pon. do sob., od 8. do 13. ure. PLAY&LEARN - Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 10. leta starosti. Urniki: sreda od 17.00 do 17.45 (za otroke od 3. do 5. leta starosti) - začetek 1. oktobra. Sreda od 18.00 do 18.45 (za otroke od 6. do 10. leta starosti) - začetek 1. oktobra. Info in prijave na: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. 345-7733569. SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3. do 6. leta. Potekal bo ob sredah od 16.00 do 16.45 na društvenem sedežu, v Ul. Cicerone 8. Začetek 1. oktobra. Info in prijave na: www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba začela v četrtek, 3. oktobra, in bo potekala v bazenu na Pesku. Vadba v vodi ublaži gravitacijo, sprosti, izboljša prekrvavitev in razvedri. Vadba učinkovito deluje tudi proti celulitisu. Info in prijave na: www.melanieklein.org, info@melanie-klein.org, tel. 345-7733569. SEMINAR VOKALNE TEHNIKE V ZBORU s slovenskim dirigentom Robertom Fe-gušem, v organizaciji MePZ Tončka Čok, SKD Lonjer-Katinara, v sodelovanju z ZSKD in USCI FJK, bo v soboto, 4. oktobra, od 14. do 20. ure v Športno-kulturnem centru Lonjer-Katinara. Vabljeni pevci, zborovodje, koripetitorji. Info in prijave na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel. št. 040-635626 ali trst@zskd.eu, www.zskd.eu. SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja začetniške in nadaljevalne tečaje. Tečaj traja 20 ur in poteka enkrat tedensko. Minimalno število tečajnikov je pet, maksimalno pa deset. Info in prijave na: www.mela-nieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. Prispevki V spomin na ženo Nino Metelko por. Pu-rič daruje mož Ivan 50,00 evrov za ASD NK Kras Repen. Namesto cvetja na grob Lucijana Puriča daruje Ivan Purič (Repen št. 8) 50,00 evrov za ASD NK Kras Repen. V spomin na dragega Ninota Milievicha daruje Katja 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB pri Sv. Ani. Ob 7. obletnici smrti Vojka Bukavca darujeta žena Anne in sin Nikolaj 100,00 evrov za Kulturni Dom Prosek Konto-vel. V spomin na Zoro Križmančič in ob obletnici smrti dragega brata Danila daruje Marija Križmančič 50,00 evrov za AŠZ Sloga. Gospa Lidija Radovič daruje 50,00 evrov za popravilo zvonov nabrežinske cerkve. V spomin na drago gospo Marico Blažon daruje soseda N.N. 15,00 evrov za popravilo zvonov nabrežinske cerkve. + V Bogu je mirno zaspal naš dragi dr. Marijan Bajc Žalostno vest sporočamo žena Miranda, hči Alenka, sinova Ivan z Barbaro in Gorazd s Silvio, brat Drago, sestri Petrica in Anica z družinami, vnuki Saša, Andrej, Katerina in Anja. Od njega se bomo poslovili dne 11.9.2014 od 10. do 11. ure v ul. Co-stalunga. Žarni pogreb bo v zasebni obliki. Iskrena zahvala vsemu zdravstvenemu osebju za vsestransko pomoč. Dragi Marijan, tvoj plemeniti značaj nam bo ostal v spominu. Žalujočim izrekamo globoko sožalje vsi Rudolfovi Iskreno sožalje vsem Bajčevim, še posebej pa Ivanu. Družina Sancin Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 8 Četrtek, 11. septembra 2014 TRST tržaški občinski svet - Na sinočnji seji O openskem tramvaju tokrat brez polemik D'Adamo nadomestil Faraguno - Furlanič se je spomnil Bertija Mestna uprava bo še naprej pozorno spremljala obratovanje open-skega tramvaja, je na sinočnji seji občinskega sveta povedal župan Roberto Cosolini. Občina bo glede tramvaja (na sliki) v stalnem stiku s krajevnim prevoznim podjetjem Trieste Trasporti, s katerim je ob priložnosti nedavnih okvar prišlo do nekaterih polemik in slabe krvi. Vprašanje je na seji sprožil Paolo Rovis (desna sredina), ki se je skliceval na zasedanje pristojne občinske komisije o problemu tramvaja in dolgotrajnih obnovitvenih del na progi. Župan je vsekakor izrazil prepričanje, da težave niso izvirale iz obnovitvenih del na progi, temveč so vezane na njeno vzdrževanje, ki je bilo očitno pomanjkljivo. Predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič se je spomnil nedavno umrlega predsednika Triestine Amil-careja Bertija, čigar slovo je pustilo pri navijačih nogometnega kluba (a ne samo pri njih) veliko praznino. Furlanič se je z velikim spoštovanjem spomnil pokojnega Bertija. Občinska skupščina je sprejela od- stop demokrata Pietra Faragune in istočasno sprejela v svojo sredo njegovega namestnika Angela Micheleja DAdama. Novi občinski svetnik Demokratske stranke je nekdanji sindikalist, ki se je v sklopu zveze CGIL ukvarjal s problematiko prevozov in prista- nišča. Faraguna, ki je veljal za mladega perspektivnega kadra DS, se je iz službenih dolžnosti preselil v tujino. Občinski svet se je v nadaljevanju na zahtevo desne sredine ukvarjal s pojavom nadležnega beračenja, ki v Trstu resnici na ljubo ni ravno razširjen. stališče skgz Zorko zasluži še tablo Pokrajinski predsednik SKGZ Marino Marsič je v zvezi z imenovanjem mestne ulice po slovenskem duhovniku monsi-njorju Stanislavu Zorku pisal tržaškemu županu Robertu Co-soliniju. Ob zahvali za pozornost, ki jo občinska uprava namenja uglednim tržaškim osebnostim, med katerimi tudi slovenskemu someščanu, mu je izrazil prošnjo, da bi občinska uprava msgr. Zor-ku postavila dvojezično tablo. Dvojezičen napis bi bil pomemben znak za naše mesto ter odraz spoštovanja do slovenskega verskega predstavnika in do celotne slovenske narodne skupnosti. Marsič je nadalje zapisal: Dobro vem, da mestno središče ne sodi še v območje, ki ga določa zaščitni zakon. Prepričan sem, da delite z mano oceno, da bi bila dvojezična izbira v spomin na Zorka najboljša in v skladu z odprtostjo in večjezi-čnostjo mesta v zalivu. DUNAJSKI SALON - Prejšnji teden Kocjančič in Zidarich o krajevnem vinu in olju Uplinjevalnik v Tržiču: stališče deželne stranke SKP Deželno vodstvo Stranke komunistične prenove je v tiskovni noti izrazilo odločno nasprotovanje projektu za gradnjo uplinjevalnika v Tržiču. SKP po eni strani opozarja, da primanjkuje v deželi FJK energetsko načrtovanje, po drugi pa ugotavlja, da ni uplinjevalnik v skladu s potrebami tržiškega pristanišča in načrti za njegov razvoj Postavlja se seveda tudi vprašanje varnosti, pravi deželni odbor SKP in poudarja, da bo na strani lokalnih skupnosti in občanov pri zahtevi po novem pristopu do energetskega vprašanje in po uporabi alternativnih virov energije. Mini uplinjevalnik: stališče krožka SKP Kras-Goat Nasprotovanje uplinjevalniku je izrazil tudi krožek SKP Kras-Goat, ki je za to stališče navedel več razlogov. Potrebno je izdelati natančen načrt o resnični potrebi na državni in deželni ravni, pravijo pri krožku. Dalje je potrebno razvijati turizem, uplinjevalnik pa k temu ne bo prispeval. Upoštevati je treba tudi okolje, bližnje vasi in promet v zalivu, ki bi se moral ob prihodu ladij ustaviti. Ne nazadnje se postavlja tudi problem varnosti pri prevažanju plina ter pri izkopavanju morskega dna, je še opozori krožek SKP Kras.Goat. Prošnje za brezplačne avtobusne vozovnice Družine, katerih dohodkovni količnik ISEE ne presega 7.250 evrov, lahko za šoloobvezne otroke zaprosijo brezplačne vozovnice za prevoz. Upravičenci bodo dobili letne vozovnice, ki bodo veljale do 30. junija 2015. Starši morajo prošnje vložiti na občino, in sicer v tajništvo knjižnice A. Hortis v Ul. Madonna del Mare 13 (drugo nadstropje). To lahko storijo do 20. septembra od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah pa med 14.30 in 17.30. Obrazec lahko prevzamejo na istem naslovu. Predavanje o naših mislih v umetnosti V tržaškem fotografskem krožku (Ul. Zo-venzoni št.4) se bo nocoj ob 19. uri govorilo o umetnosti in o tem, kako misli določajo naše izbire v umetnosti. O tej temi bo predavala Maria Bossa, psihologinja in psihoterapevtka. Srečanje pripravljajo v sodelovanju s prireditvijo Espansioni 2014 - Glas žensk. Znanstveni imaginarij danes in v četrtek Kaj vse lahko naredimo s pomočjo tehnologije, bodo v Znanstvenem imagina-riju lahko izvedeli otroci med 11. in 13. letom starosti. Predvideni sta dve srečanji, danes in v četrtek, med 16. in 18. uro. Dečki in deklice se bodo seznanili z osnovami računalniških programov, s katerimi bodo lahko usvojili tehnološki jezik. Pomoč za bolnike, ki jih je prizadela možganska kap Zdravstveni okraj pri Sv. Ivanu (v Ul. Sai 1-3) pripravlja vsak torek med 16.30 in 18. uro srečanja za bolnike, ki jih je prizadela možganska kap. Vabljeni so tudi njihovi svojci. Dneva odprtih vrat Italijansko-ameriško združenje FJK pripravlja dneva odprtih vrat. Prvi bo na sporedu danes med 17. in 18. uro, namenjen pa bo predstavitvi tečajev za otroke. Drugi bo jutri ob istem času, namenjen pa bo predstavitvi didaktičnih programov za učitelje angleškega jezika. Več informacij je možno dobiti na strani www.aia-fvg.blogspot.com REPEN - Združenje darovalcev krvi v Trstu Po uspelem aprilskem druženju zdaj pripravljajo še družinski pohod Rado Kocjančič in Benjamin Zidarich med predstavitvijo pridelkov fotodamj@n Pretekli teden so se v okviru dunajskega kulturnega salona predstavljali uveljavljeni slovenski vinarji. Tokrat sta svojo dejavnost in vinsko tradicijo predstavila Rado Kocjančič in Benjamin Zidarich. Brežan Kocjančič je preteklo sredo spregovoril o svojem olju, pridelanem iz belice. Publiki pa je predstavil tudi svoje vrhunsko vino. V petek pa se je predstavil vinar iz kraške vasi Praprot Benjamin Zidarich, ki se že vrsto let posveča avtohtonim sortam kraškega prostora. Letna količina pridelanega vina na njegovi kmetiji dosega kar 20.000 steklenic. Zbrano občinstvo je uživalo na obeh degustacijskih večerih. Otroci in starši med didaktičnim srečanjem Tržaško Združenje darovalcev krvi pripravlja pohod, ki bo namenjen družinam in njihovim otrokom. Člani društva so se po odlično uspeli prireditvi 25. aprila, ko se je na njihovo pobudo in v sodelovanju z lastnikom didaktične kmetije Country Eden, Omarjem Marucellijem, v Repnu zbralo 130 oseb, odločili ponoviti srečanje. Na aprilskem družinskem prazniku so se zabavali tako otroci kot starši, kar je bil povod za ponovitev didaktičnega srečanja, čeprav v nekoliko drugačni obliki. Pohod bo predvidoma 5. oktobra, zbirališče pa bo na Re-penskem trgu (ob 8.30). Skupino pohodnikov bo pot vodila mimo nekdanjega mejnega prehoda pri Repentabru do vasi Vo-glje na slovenski strani. Pohod se bo nato zaključil pri turistični kmetiji, ki gleda na Repenski trg, kjer bo združenje pripravilo piknik. Za vse tiste, ki bi se pohoda radi udeležili, naj povemo, da se je možno prijaviti na spletni strani www.adstrie-ste.it. Število mest je omejeno. / REPORTAŽA Torek, 9. septembra 2014 9 POGOVOR - Župan Giglia S. Ortelli o reševanju ladje Costa Concordia Nepozabna izkušnja človeške solidarnosti GIGLIO - Trinajsti januar 2012. Marsikomu ta datum ne bo veliko povedal in pomenil, kar nikakor ne velja za prebivalce otoka Isola del Giglio. Na ta dan so malo otoško občino v pokrajini Grosseto spoznali po celem svetu zaradi brodoloma ladje za križarjenje Costa Concordia. V poznih večernih urah se je le nekaj metrov od obale začela drama 4229 potnikov ladje (3216 potnikov in 1013 članov posadke), ki je okrog 22. ure nasedla na čereh ob naselju Giglio Porto na otoku Giglio in le nekaj ur kasneje nekako obležala na boku. Nesreča je terjala 32 smrtnih žrtev, krvni davek pa, kot bomo slišali, bi lahko bil mnogo večji. O tem je prepričan župan občine Isola del Giglio Sergio Ortelli, s katerim smo se pogovorili v okviru srečanja na temo sodelovanja med civilno zaščito in lokalnimi upravami. Sodelovanje, ki je bilo v tistem primeru zgledno. Srečanje je potekalo niti dva meseca potem, ko je Costa Concordia tisoč dni po nesreči, 23. julija letos, dokončno zapustila otok Giglio in zaplula v smeri svoje zadnje postaje Genove. Sicer so posledice brodoloma še vidne, vendar v glavnem pod vodno površino. Župan Ortelli nam je najprej obrazložil njegove občutke in razmišljanja, ko je prvič videl nasedlo Costo Concordio: »Prva misel je bilo neumno vprašanje, ki sem si ga postavil: Kaj pa dela ta ladja, ki je plula v smeri Genove, obrnjena v napačno smer? Veliko stvari je bilo nejasnih in nedorečenih. Mislili smo, da ima težave z motorjem, a nihče nas ni o ničemer obvestil. Le ko sem prispel v center Giglia Porto in videl rešilne čolne na našem pomolu sem se zavedal, da gre za nekaj resnega. Stekel sem na pomol, kjer sem videl že deset teh čolnov. Vsak lahko sprejme med 100 in 150 potnikov, kar pomeni, da se je na pomolu zbralo okrog 1000 ljudi, medtem ko jih iz varnostnih razlogov lahko sprejme le 800. Imeli smo težave s sporazumevanjem, nekateri so bili prestrašeni in zbegani. Uspeli smo jih le preusmeriti v center mesta. A še vedno nismo vedeli, kaj se dogaja. To sem zvedel, ko mi je mlada članica posadke v modri uniformi z napisom Costa Crociere sporočila, da se ladja potaplja. To je bil moj najtežji trenutek. Jasno bom povedal. Rekel sem si, »Hudiča, kaj pa naj zdaj naredim?«. A ni bilo časa za razmišljanje. Morali smo takoj organizirati tudi prevoz za ljudi, ki so zaplavali do bližnjih čeri. Ne gre pozabiti, da je do brodoloma prišlo januarja in voda je bila mrzla. Da bodo posledice nesreče tragične sem resnično doumel šele, ko so na pomol položili prvo truplo. Kako ste se lotili reševanja številnih problemov, ki so bili povezani z brodolomom? Brodolom Coste Concordia bi lahko razdelili na pet faz. Prva je vezana na sam brodolom in je trajala nekaj dni. Morali smo najprej rešiti in nato pripeljati na varno vse potnike in jim zagotoviti nujno in prvo pomoč. Pomislite, da je v zimskih mesecih na otoku Giglio okrog 800 ljudi, drugače jih občina šteje 1500. Morali pa smo čez noč sprejeti več tisoč brodolomcev in jim zagotoviti hrano in pijačo, nočitev, zdravila. Občani so P i Nasedla Costa Concordia Spomenik brodolomcem v pristanu Župan Sergio Ortelli se obnašali izvrstno. Lekarnar je ponoči odprl vrata svoje lekarne in v bistvu podaril vsa zdravila, ki so jih ranjenci potrebovali. Enako velja za upravitelje vseh barov in restavracij na otoku. Kmalu smo ostali brez vsega, saj pomoč s celine ni bila takojšnja. Organizirati tako zahtevno reševalno akcijo nikakor ni enostaven in hiter proces. Občina Giglio je bila tarča neverjetnega nasilja, ki bo otok še dolgo zaznamoval. Lahko mirno zatrdim, da še dolgo ne bo tako, kot je bilo pred brodolomom. Na procesu je občina naravno med oškodovanimi strankami in zahtevali smo večmili-jonsko povračilo stroškov za vse, kar smo utrpeli. Obrnili smo se na strokovnjaka za tovrstne zadeve, a ves denar nam ne bo vrnil otoka, ki smo ga bili vajeni do pred tremi leti. Druga faza je bila ravno tako zahtevna in bi lahko bila za otok še bolj nevarna kot brodolom sam. To je izpraznitev rezervoarjev goriva. Proces je trajal okrog šest mesecev in na srečo se gorivo ni razlilo v morje. Tretja in četrta faza sta bili po mojem vrhunec inženirstva. Najprej so ladjo zravnali, kar je prvi primer v zgodovini pomorstva za tako ogromno ladjo. V podobnih primerih so ladjo običajno razstavili, tokrat pa so se odločili drugače. Tretjo fazo so uspešno izpeljali, manjkala je še četrta, to se pravi ponovno usposobljene ladje za plovbo. Tudi v tem primeru je vse steklo kot po olju. Manjka le še peta faza, bonifikacija površin pod morsko gladino. Najbrž bomo lahko čez leto dni postavili še zadnji križ na celotno operacijo in nato bo Costa Concordia za otok Gi-glio le še zgodovina. Lahko zatrdimo, da smo v tem brodolomu lahko videli najslabšo in najboljšo plat Italije? Mislim, da gre tu v resnici za Ladja končno pluje proti Genovi najboljši videz Italije. Resnično, vsi smo združili moči. Ne samo prebivalci Giglia, ampak različne ustanove, enote in uprave, ki so bile v zadevo vpletene. Nihče ni iskal vidljivosti ali primata. Vsi smo delovali v funkciji brodolomcev prej in odstranitve ladje potem. Res je, da je bila to posledica nekega dogodka, brodoloma, a gre za neuravnovešeno potezo posameznika. Kapitan Francesco Schet-tino, ki je kot tak nekako župan ladje - v resnici ima on na ladji več pristojnosti od župana na kopnem - se je odpovedal svoji funkciji. Kot da bi se nekdo med nočno vožnjo z avtom, kljub temu, da je imel sopotnike, med temi številne otroke, odločil da nadaljuje vožnjo z ugasnjenimi lučmi. Kako je občina z le petnajstimi uslužbenci uspela biti kos zahtevni nalogi upravljanja krize? Poglejte, od brodoloma do danes smo se kot občinska uprava udeležili več kot 450 storitvenih konferenc, kar je za malo občino neverjetno število. Moram se zahvaliti ne le svojim sodelavcem v občinski upravi, brez razlik med večino in opozicijo, temveč celotnemu prebivalstvu. Sam sem moral ženi prepustiti upravljanje svoje družbe. Nekako sem zapustil delovno mesto, ker sem se moral v celoti posvetiti županovanju. Veliko se govori o civilni zaščiti, ki pa jo sestavljamo navadni ljudje. Lahko zatrdim, da smo bili vsi prebivalci Giglia civilna zaščita. Pristojno ministrstvo je le osem dni kasneje pooblastilo slednjo. Mi smo že prej nudili šole, vrte, cerkev, stanovanja in vse potrebno potnikom Coste Concordie. Gasilci in vsi ostali reševalci so na otok prišli kasneje. Brez nas bi bila tragedija večja. Da sploh ne pomislim, kaj bi se zgodilo, ko bi ladja nasedla le nekaj metrov stran, kjer ni več skal. Ladja se ne bi le položila na bok, potopila bi se. Govorili bi o 3000 ne pa o 32 mrtvih. Potem smo morali na otoku gostiti še okrog 800 reševalcev in 300 novinarjev. Več kot je bilo samih prebivalcev. In začeli so prihajati tudi sorodniki pogrešanih. Morate pomisliti, da so bili na ladji potniki iz 56 različnih držav. Nekateri sorodniki so na otok prišli z veleposlaniki ali konzularnimi predstavniki. Nekateri niso govorili ne italijansko, ne angleško. Težav je bilo nešteto, a smo poskušali vsakemu posebej obrazložiti, kaj delamo in s kakšnim ciljem. Ko so dan po brodolomu preživeli zapustili otok smo bili kot pred vojnim prizoriščem. Ostali smo brez vsega najnujnejšega za preživetje. Kako pa je brodolom Coste Concordie vplival na turizem otoka? Posledice so bile tragične in jih še občutimo. Sicer nimamo še podatkov za letošnje poletje, lahko pa vam povem, da se je v povprečju število turistov na otoku po brodolomu Concordie znižalo za okvirno med 15 in 25%, v Gigliu Campese pa celo za 45%, kar je nekako absurd, saj gre za naselje na drugi strani otoka, od koder se ladje sploh ni videvalo. A na otoku Giglio smo imeli v glavnem zveste turiste, ki so se letno vračali k nam, ker so ljubili mir našega otoka. Miru pa po brodolomu enostavno nismo imeli več zaradi stalne prisotnosti tehnikov, delavcev in medijev. Srčno upamo, da se bodo s prihodnjim poletjem ti nam zvesti turisti le vrnili. Morda je prišlo do neke zamenjave turistov, saj so nekateri izbrali za svoje počitnice otok Giglio ravno zaradi prisotnosti okostnjaka Coste Concordia, a bili so v veliko manjšem številu od tistih, ki so se Gigliu zaradi Concordie odpovedali. Lahko razumete, da so za nas taki turisti veliko bolj dobrodošli od prvih. Podžupan Mario Pellegini if PS: Občinska uprava bo v spomin na tragični dogodek nasedle Coste Concordia kmalu odprla muzej, v katerem bi želeli posvetiti večjo pozornost zlasti dogodkom, ki so sledili brodolomu, z videoposnetki raznih faz, ki so omogočili Costi Concordii, da je le zapustila sipine blizu otoka. Podžupan občine Isola del Gi-glio Mario Pellegini je tisto tragično noč preživel na krovu ladje in spomini na tisto noč so zanj neizbrisni: »Tisto noč smo imeli jasen dokaz o odličnem sodelovanju med županom in odborom in tudi o zaupanju občanov do uprave. Veste, jaz sem se vkrcal na Costo Concordio ne zato, da bi rešil človeška življenja, čeprav se je v resnici prav to zgodilo. Župan je želel imeti nekoga, ki bi mu neposredno dajal informacije o stanju na krovu, tako da sem šel tja z nalogo posredovalca informaciji. A komaj sem stopil na krov, nekje okrog 23.30, sta mi bili dve stvari takoj jasni: prvič da na ladji ni bilo nikogar, ki bi poveljeval, oziroma dajal navodila. Vladala je popolna anarhija. Drugič, in to me je najbolj presuni-lo, večina potnikov se sploh ni še zavedala, da je bila situacija tragična. Nihče jim ni sporočil, da je brodolom neizbežen in da morajo ladjo zapustiti. Začel sem sodelovati z enim izmed oficirjev ladje, edinim, ki sem ga še videl na krovu, in sprožili smo zahtevno operacijo izkrcanja preživelih. Ni bilo enostavno, saj se je ladja vse bolj nagibala in imeli smo le eno lestev za stotine potnikov. A na koncu nam je le uspelo ohraniti mirno kri. V tistem obdobju tri dni zapored nisem spal, saj smo morali slediti neštetim zadevam in kritična stanja so si stalno sledila. Kar me je najbolj bolelo pa je bilo dejstvo, da nas z ladje ni nikoli nihče zaprosil za pomoč, čeprav je bil otok Giglio le nekaj deset metrov oddaljen.« Iztok Furlanič if if if / GLASBA - Koncert na tržaškem Roccu Luciano Ligabue navdušil 16.000 privržencev 1 0 Torek, 9. septembra 2014 KULTURA FILM - Jutri premiera na Festivalu slovenskega filma v Portorožu »Živeti kamen«, zgodba o kamnu in ljudeh Režiser Jurij Gruden, doma iz Nabrežine, zdaj živi v Ljubljani Režiser Jurij Gruden s kamero med snemanjem Na Krasu je kamen stalnica v življenju človeka: je del naravnega okolja, sestavni element domov, cerkva, pokopališč, vir dela in umetniškega navdiha. Kamen je zato kot živa snov nagovoril režiserja Jurija Grudna, doma iz Nabrežine (pravzaprav, kot sam pojasnjuje, med Nabrežino in Kontovelom, sedaj pa živi v Ljubljani), ki je na osnovi osebne, trdne vezi s kraškim kamnom in njegovim pomenom, napisal scenarij in podpisal režijo dokumentarca na to temo. Film bo premierno predstavljen jutri, 10. septembra, ob 15.30 v Avditoriju Portorož v tekmovalnem programu Festivala slovenskega filma, ki se začenja nocoj. »Živeti kamen« je zgodba o kamnu in o ljudeh, ki živijo okrog njega, specifično pa o nabrežinskem kamnu, ki je s svojimi posebnimi lastnostmi postal dragocena gradbena snov od starorimskega in patriarhalnega Ogleja, Dunajskega parlamenta in milanske železniške postaje v 19. in 20. stoletju, vse do danes, saj povpraševanje sega od Amerike do najbolj oddaljenih azijskih držav. Komercialni aspekt pa je le delček zanimive in tudi presenetljive zgodbe, v katero se vpletajo nuja po preživetju, tradicija, kultura, šport, umetnost, najbolj intimni trenutki življenja. Scenarij srednjemetražnega filma je štiriročno delo z Rafaelom Vončino, direktor fotografije in snemalec je priznani Radovan Čok, izvirno glasbo pa je napisal Dario Savron. Producentska hiša Arsmedia je realizirala dokumentarec v koprodukciji z deželnim sedežem Rai iz Trsta in s podporo Slovenskega filmskega centra. Film bo v prihodnjih mesecih zagotovo prispel tudi v italijanske dvorane, pred absolutno premiero pa nam je režiser Jurij Gruden predstavil svoj peti dokumentarec in originalno zamisel, da bi skozi »kamnito snov« govoril o človeku: »Ko sem snemal dokumentarec o Igu Grudnu, sem prišel v stik s posnetki in fotografijami nabrežinskega kamnoloma in sem takoj pomislil, da večtisočlet-na zgodba tega kamna zasluži dokumentarec. O tem pa sem želel spregovoriti na nov način. S soscenaristom Rafaelom Vončino sva opazovala v starih posnetkih, kako so elegantni inženirji s klobukom na glavi postavljali pročelje znamenite mi- lanske postaje. Ta kamen še stoji, mi pa smo se v tem stoletju ogromno spremenili. Ne gre samo za tehnološki razvoj pri obdelovanju snovi: s človekom se je spremenil tudi sam odnos do kamna«. Kamen je vezna nit, katera pa so poglavja dokumentarne pripovedi? »Predstavil sem veliko aspektov: upošteval sem zgodovino, različne uporabe kamna in poklice, od kiparja do delavcev v kamnolomu, starinarja, arheologa, pa še plezanje v opuščenih kamnolomih, da bi v pestri pripovedi povezal čim več področij«. So vas sledi nabrežinskega kamna od rimske dobe do danes med snemanjem kdaj presenetile z novimi odkritji? »Nisem vedel na primer, da obstajajo v zapuščenih kamnolomih opremljene poti za plezalce. Omenil bi lahko med novimi odkritji tudi kamnolom v Lipici in stroje, ki jih tam uporabljajo. Fascinirala me je presenetljiva, vsestranska širitev kamna po propadu Ogleja. Predvsem pa sem med snemanjem, zaradi raznovrstnih vsebin, spoznal ogromno zanimivih ljudi«. ROP Poletno tržaško glasbeno dogajanje se je zaključilo z lepim in jasnim septembrskim večerom, ki je prizanesel skoraj 16.000 ljubiteljem glasbe italijanskega rockerja Luciana Ligabueja. Ti so se lahko na stadion Rocco odpravili brez dežnikov ali dežnih plaščev, lahko so popolno in v celoti uživali ob poslušanju skupno sedemindvajsetih pesmi, ki jih je Ligabue izbral za prvo etapo drugega dela turneje po stadionih v sklopu Mon-dovisione tour - stadi. Stadion Rocco je z navdušenjem pozdravil prihod emilijanskega pevca, čeprav je bil obisk na koncertu morda nekoliko pod pričakovanji. A Ligabue je v zadnjih mesecih nastopil tako v športnih palačah kot po stadionih tudi na severovzhodu Italije (bil je v Padovi in še prej Latisani). Tako da je morda tudi pre-nasičenost (ob ekonomski krizi, ki grobo udarja zlasti nad tistimi stroški, ki niso bistveni za preživetje, kar zagotovo velja za koncerte) eden izmed razlogov za nekoliko manjši priliv Ligabuejevih privržencev iz ostalih predelov Italije. Vendar so prisotni kljub temu uživali ob poslušanju novejših in starejših uspešnic »Lige«. Če lahko ocenimo po odzi- vu publike, zlasti ob poslušanju starejših, ki jih je Ligabue v glavnem vključil v drugi del nastopa. Ligabue je na oder stopil s skoraj švicarsko točnostjo, natanko ob 21.30, ko je bilo že primerno temno. Tema je bila nujno potrebna, da bi prišle najbolje do izraza igre luči in ogromen več deset metrov velik ekran, ki je kraljeval za odrom. A velikost, čistost in lepota prizorov, ki so si sledili na velikem ekranu, so bile tako vrlina kot hiba koncerta. Razen oseb, ki so koncertu sledile tik pod odrom, je namreč večina buljila v ekran, ne pa proti odru. Gledali so posnetek Li-gabueja, ne pa njega, ki je istočasno nastopal v živo. S svojo izkušeno ekipo sodelavcev - Federico Poggipollini na kitari, Nicco-lo' Bossini ravno tako na kitari, basist Davide Pezzin, Luciano Luisi na klaviaturah in Michael Urbano na tolkalih - je Ligabue v primerjavi s prvim delom turneje po stadionih, ki se je zaključila pred mesecem dni, le malenkostno spremenil seznam pesmi, ki jih je izvedel. Spremembe so zadevale prvi del koncerta, ki je bil nekoliko bolj umirjen in posvečen novejšim uspešnicam. Najbolj zveste H oboževalce je na primer pozitivno presenetila prisotnost pesmi Bambolina e barracuda, ki je letos običajno ni prepeval v živo, a jo je vključil v tržaško etapo turneje. Prvi del koncerta ni povsem prepričal tistih, ki so nanj prišli, da bi poslušali Ligabuejeve starejše adute (in niso kupili zadnjega albuma Mondovisio-ne, ki je presegel 300.000 prodanih izvodov), medtem ko je bil drugi del koncerta veliko bolj pester in »rockovski«. Sicer so bili neizbežni nekoliko bolj po-povski oklepaji z uspešnicami kot so Pic-cola stella senza cielo ali Certe notti, saj gre za pesmi, ki so bile odločilnega pomena za uspešnost Ligabuejeve kariere. Ligabue si je med koncertom privoščil krajšo pavzo, ki jo je zapolnilo občinstvo s prepevanjem treh njegovih pesmi (Un colpo all'anima, Eri bellissima - video katere je snemal ravno v Trstu - in Marlon Brando e' sempre lui), po uspešnici Tra palco e realta' pa je Ligabue zapustil oder, da bi se kmalu potem povrnil za običajni »bis«, ki se je začel s pesmijo Quella che non sei. Sledil je višek koncerta, to lahko zatrdimo brez obotavljanj, ko je Ligabue začel prepevati šestindvajseto ozirom predzadnjo pesem, Cer-te notti. Takrat je res celoten stadion začel prepevati v en glas pesem, ki je bila prava prelomnica v karieri rockerja iz Correggia. Prav zato je bila morda presenetljiva izbira, da se koncert ni zaključil s to pesmijo, pač pa z manj znano Con la scusa del rock'n'roll. Latinski »dulcis in fundo« očitno tokrat ni obveljal. (I.F.) i x Ligabue na odru tržaškega stadiona Rocco fotodamj@n filmski festival - Predpremiera nocoj v Rimu, od petka filmi v Trstu Tisoč oči v preteklost in sedanjost V tržaškem gledališču Miela bodo pod geslom Skrivnosti organizma predvajali več kot 60 kratko in dolgometražnih filmov V rimskem kinu Cinema Trevi se bo drevi s projekcijo filma »Chi e senza peccato ...« Raffaella Ma-tarazza začel 13. mednarodni filmski in umetniški festival »i 1000 (o)cchi (Tisoč oči)«. Na festivalu, ki se bo predpremierno začel v Rimu, od petka do torka pa bo potekal v Trstu, bodo predvajali več kot 60 filmov, med njimi kratkometražne in dolgometražne. Vsebino letošnje izdaje filmskega festivala, ki se predstavlja pod geslom Skrivnosti organizma, je včeraj predstavil njegov umetniški vodja Sergio M. Germani, ki je napovedal pester in raznolik program. Direktor je prepričan, da je festival zelo kakovosten, program pa je vsako leto pripravljen z željo, da bi izpolnili pričakovanja javnosti in strokovnjakov. Rimskemu delu, ki bo potekal danes in jutri, bo v četrtek zvečer sledila tržaška predpremiera, ki jo bo zaznamoval film »Un anno di scuola« režiserja Franca Giraldija (ob 20. uri). Prizorišče filmskih projekcij v Trstu bo gledališče Miela, pri organizaciji festivala pa sodelujejo Občina in Pokrajina Trst ter Dežela FJK. Tako kot že veleva tradicija, bo tudi letos filmski festival ponudil retrospektive in nove produkcije. Med gosti festivala bo alžirski režiser Tariq Tequia, ki bo letos prejel nagrado Anno Uno, filmofili pa bodo lahko uživali tudi ob delih Franca Maresca (lanski dobitnik nagrade), Alexandra Vanzija in drugih. Z Vanzijem in njegovim filmom bodo obeležili stoletnico začetka Velike vojne. To tematiko bodo obravnavali v sklopu z naslovom Massa e potere (Množica in moč), v katerem Umetniški vodja filmskega festivala Sergio M. Germani fotodamj@n bodo predstavili različne poglede režiserjev na prvo svetovno vojno. Zavrteli bodo tudi pred nedavnim re-stavrirani italijanski film iz leta 1918 z naslovom »Ad-dio Giovinezza« Augusta Genine. Videli bomo tudi nemške filme z vojno tematiko. Zanimiv sklop bodo sestavljali tudi filmi, ki so jih v Trstu snemali ob koncu Svobodnega tržaškega ozemlja. Umetniški del festivala bodo zaznamovali z režiserjem Raffaellejem An-dreassijem, ki mu bodo posvetili serijo dolgometraž-nih filmov. Premierno si bomo v Trstu lahko ogledali tudi dva pred nedavnim odkrita kratkometražna filma Michelangela Antonionija. Za širšo javnost se festival začenja v petek ob 9.15, ko bodo v gledališču Miela začeli vrteti prvi filmski cikel. Festival se začenja s filmom »Difendo il mio nome«, nakar bodo sledili trije kratkometražni filmi, filmsko jutro pa bo sklenil film Maria Coste »Trieste mia!«. Ob 14.30 se bo začel drugi filmski cikel, zvečer ob 20.30 pa tretji cikel. Z istim urnikom bodo filme vrteli tudi v soboto, nedeljo, ponedeljek in torek. (sč) / ITALIJA, SVET Torek, 9. septembra 2014 1 1 MOSKVA / KIJEV - Prekinitev ognja bolj ali manj drži Predsednika Porošenko in Putin se zavzemata za nadaljevanje dialoga MOSKVA - Ukrajinski predsednik Petro Porošenko in ruski predsednik Vladimir Putin sta se včeraj v telefonskem pogovoru zavzela za nadaljevanje dialoga za končanje krize v Ukrajini, so sporočili iz Kremlja. Pogovarjala sta se »o korakih za zagotovitev mirne rešitve položaja na jugovzhodu Ukrajine«, so sporočili iz urada ruskega predsednika. »Dialog se bo nadaljeval,« so še dodali, kot poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Porošenko je sicer včeraj nenapovedano obiskal Mariupol na vzhodu Ukrajine, ki je bil kljub v petek sklenjeni prekinitvi ognja med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti preko konca tedna in tudi danes prizorišče spopadov. Kot je objavil, je Kijevu uspelo doseči izpustitev okoli 1200 ujetnikov, ki so jih separatisti zajeli v zadnjih petih mesecih. To je bil del petkovega dogovora o prekinitvi ognja, v katerem so se med drugim dogovorili za izmenjavo ujetnikov po načelu »vseh za vse«. Porošenko je danes dopotoval na nenapovedan obisk mesta Mariupol na vzhodu Ukrajine, kjer spopadi ne potihnejo in ogrožajo, da bo krhko petkovo premirje propadlo. Ko je Porošenko prispel v mesto, so separatisti izstrelili več granat proti mestu. Kot je v odzivu na obstreljevanje zapisal na Twitterju, ga skušajo očitno prestrašiti in preprečiti njegov obisk Mariupol. »Toda nihče se jih ne boji,« je zapisal ob prihodu v mesto. Poudaril je tudi, da »ne bomo dali tega mesta nikomur«, poročajo tuje tiskovne agencije. V Mariupolu naj bi se Porošen-ko sestal s tamkajšnjimi predstavniki ukrajinskih oblasti in predstavniki vojske. Mesto je sicer od petka, ko so ukrajinske oblasti in proruski separatisti sklenili prekinitev ognja, v središču spopadov, ki grozijo, da se bo premirje propadlo. Ukrajinska vojska je tudi okrepila svoje položaje in grozi, da bo separatiste iz mesta pregnala z oklepniki. Drugod na vzhodu Ukrajine prekinitev ognja sicer bolj ali manj drži. Porošenko je iz Mariupola že tudi sporočil, da so ukrajinske sile uspele osvoboditi okoli 1200 ujetnikov, ki so jih zajeli separatisti v zadnjih petih mesecih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ni sicer jasno, ali gre morda za del dogovora o izmenjavi ujetnikov. Separatisti so namreč pred tem sporočili, da s postopki za izmenjavo ujetnikov še niso niti začeli. V Organizaciji za varnost in so- delovanje v Evropi (Ovse) so včeraj ocenili, da premirje že drži, vendar je krhko. Na območju za zdaj premirje nadzira okoli 250 opazovalcev Ovseja, navaja ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Predsedujoči Ovseju, švicarski predsednik Didier Burkhalter se je zavzel, da bi bilo treba opazovalno misijo dodatno okrepiti. Opozoril je, da je premirje »krhko«, stvari pa bi bile lahko še hujše, če premirje ne bo zdržalo. Ukrajinski predsednik Porošenko na obisku v Mariupolu ansa BRUSELJ - Na sestanku članic Evropske unije Nove sankcije proti Rusiji Njihovo izvajanje »v nekaj dneh« BRUSELJ - Članice EU so včeraj potrdile sveženj nadaljnjih sankcij proti Rusiji, ki krepi obstoječe gospodarske sankcije, uvedene konec julija, je sporočil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Uveljavitev sankcij so sicer zamaknile s torka na »prihodnje dni«, da ocenijo izvajanje premirja in mirovnega načrta. Sprva je bilo namreč predvideno, da začnejo sankcije veljati danes. Potem pa je Van Rompuy sporočil, da bo uveljavitev sankcij z objavo v Uradnem listu EU sledila »v nekaj dneh«. »Tako bo čas za oceno izvajanja dogovora o premirju in mirovnega načrta. Glede na razmere na terenu je EU pripravljena preučiti dogovorjene sankcije v celoti ali delno,« je še pojasnil. Načelni dogovor o sankcijah so v petek sprejeli veleposlaniki članic pri EU, včeraj pa bi jih morale članice v okviru pisnega postopka še uradno potrditi. Pisni postopek bi se moral izteči ob 15. uri, a so ga za tri ure podaljšali, ker vse članice niso v roku posredovale odgovorov. Poleg tega so za 18. uro sklicali izredni sestanek veleposlanikov članic pri EU. Uradnih informacij o tem, katere članice niso pravočasno poslale odgovorov in zakaj, ni bilo mogoče dobiti. Viri pri EU so sicer pozno popoldne zavrnili neu- Sankcije tudi za Gazprom ansa radne informacije, da se zapleta zaradi Slovaške ali Češke. Sankcije EU, katerih cilj je spodbuditi spremembo smeri dejanj Rusije, ki de-stabilizirajo vzhod Ukrajine, vključujejo nadgradnjo obstoječih gospodarskih omejitev na obrambnem, energetskem in finančnem področju ter razširitev seznama oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo. Obstoječe gospodarske sankcije, ki jih je EU uvedla konec julija, vključujejo omejitev dostopa ruskih bank v večinski državni lasti do evropskih kapitalskih trgov, embargo na orožje za nove pogodbe, prepoved izvoza blaga za dvojno upo- rabo in tehnologije za vojaško uporabo ter omejitev izvoznih dovoljenj za proizvode za pridobivanje nafte. Članice so pri odločanju o drugem krogu gospodarskih sankcij upoštevale enaka merila kot pri prvem, med njimi učinkovitost, razmerje med stroški in koristmi, ravnotežje med sektorji in članicami, pravni okvir ter možnost stopnjevanja. A podrobnosti za zdaj niso uradno znane. Po poročanju britanskega časnika Financial Times naj bi sicer nove sankcije med drugim vključevale prepoved financiranja ruskih energetskih podjetij, kot so Rosneft, Gazprom Neft in Transneft, na evropskih trgih. Poleg tega naj bi unija sankcije zaostrila z razširitvijo seznama oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo. Dopolnila naj bi ga z okoli 25 osebami, med katerimi naj bi bili voditelji v Doneškem bazenu in na Krimu ter ruski oligarhi. Imena bodo znana ob objavi v Uradnem listu EU. Pogoji, pod katerimi je unija pripravljena preučiti sankcije, za zdaj niso znani. EU sicer Rusijo že vseskozi poziva k vzdržni politični rešitvi, ki bo temeljila na spoštovanju suverenosti, ozemeljske celovitosti, enotnosti in neodvisnosti Ukrajine. ŠKOTSKA EU se ne bo vmešavala v referendum BRUSELJ - Evropska unija je včeraj sporočila, da se ne bo vključila v razpravo pred referendumom o neodvisnosti Škotske, čeprav v Bruselj prihaja vse več vprašanj o možnostih za članstvo Škotske v uniji, če se bo osamosvojila od Velike Britani-je.Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je razjezil škotske nacionaliste, ko je februarja opozoril, da bo »težko, če ne nemogoče«, da bi neodvisna Škotska postala članica EU. Tiskovna predstavnica komisije Pia Ahrenkilde Hansen včeraj ni želela odgovoriti na vprašanja novinarjev, kaj se bo zgodilo, če bodo Škoti na referendumu 18. septembra izglasovali neodvisnost od Velike Britanije. »Evropska komisija spoštuje demokratični proces, ki je v teku, in spominja, da bodo Škoti in britanski državljani odločili o prihodnosti Škotske,« je dejala na včerajšnjem brifingu. »Menimo, da se v zadnjih trenutkih kampanje ne bi smeli vmešavati v notranji demokratični proces. Zato se zdaj ne bom spuščala v podrobnosti, ki smo jih zelo zelo jasno opisali in razjasnili v preteklosti,« je še povedala tiskovna predstavnica. Kampanja pred škotskim referendumom postaja vse bolj vroča, saj so zagovorniki neodvisnosti v anketi, objavljeni minuli konec tedna, prvič prevzeli vodstvo. BURUNDI - Rop, ki se je prelevil v umor Italijanske redovnice žrtve krutega nasilja Misijonarke, ki so pripadale škofiji v Parmi, so dolgo časa živele in delale v Afriki - Žalost papeža Frančiška in sožalje predsednika Napolitana Nesrečne italijanske redovnice -Bernadetta Boggian, Olga Raschietti in Lucia Pulici - ki so bile ubite v Burundiju ansa BUJUMBARA (BURUNDI) -Tri italijanske redovnice so bile kruto ubite v kraju Bujumbara v afriški državi Burundi. Žrtve slepega nasilja so 75-letna Lucia Pulici, Olga Raschietti (83 let) in Bernadetta Boggian (79 let). Vse tri so pripadale redu Sa-verijank, ki v Burundiju upravlja številne misijone, šole in karitativne strukture. Nesrečne redovnice, ki so dolgo let delale in živele v Afriki, so formalno pripadale škofiji v Parmi. Morilec ali morilci so vdrli v hišo, kjer so živele redovnice z namenom, da bi jih oropali. Vsaj tako zatrjuje lokalna policija, pri ropu je šlo očitno nekaj narobe. Drugi viri pa govorijo o slepem nasilju, saj naj bi bile nesrečne Italijanke tudi žrtve posilstva. Kakor koli že, je novica o trojnem umoru boleče odjeknila v mestu Bujumbara in po vsem Burundi-ju, kjer so bile ubite misijonarke zelo poznane in cenjene zaradi dela v korist pomoči potrebnih domačinov. Burundi je ena najrevnejših afriških držav, kjer je do leta 2006 divjala krvava državljanska vojna. Pred tremi leti sta bila tam ubita pripadnik italijanske človekoljubne organizacije Francesco Bizzani in hrvaška redovnica. Umor je tamkajšnja policija kmalu razrešila, morilca sta bila nato obsojena na dosmrtno ječo. Med prvimi se je na umor odzval papež Frančišek, takoj za tem pa italijanski predsednik Giorgio Napolitano in zunanja ministrica Federica Mogherini. Vsi trije so obsodili nasilje in izpostavili dragoceno vlogo ter poslanstvo tistih, ki pomagajo ljudem v stiski. Podpredsednik Burundija Prosper Bacobanza, ki je izrekel sožalje družinam ubitih misijonark in škofiji v Parmi, je obljubil poglobljeno policijsko preiskavo. V državi so prepričani, da je trojni umor sad kriminalnega in ne političnega nasilja. 132 Četrtek, 11. septembra 2014 OW APrimorski r dnevnik n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Na prefekturi niso sprejeli odločitev, prosilci za azil ostajajo v kolibah in šotorih Kam po izselitvi s soškega brega: na Karitas, v Krmin, Palmanovo? Usoda Afganistancev in Pakistancev, ki že več časa živijo na bregu Soče pod goriškim sejemskim razstaviščem, še ni dorečena. Včerajšnji sestanek pokrajinskega odbora za red in varnost na goriški prefektu-ri, ki so se ga udeležili predstavniki občin, pokrajine Gorica, dežele FJK, sil javnega reda, zdravstvenega podjetja ter dobrodelnih organizacij, je bil dolg in napet: mnenja so bila deljena in predlogov je bilo več, dokončnih in takoj izvršljivih rešitev pa srečanje ni obrodilo. Državljani Afganistana in Pakistana, ki so se včeraj dopoldne mirno in tiho zbrali pred prefekturo, da bi javne ustanove še enkrat opozorili nase, so posledično tudi minulo noč prespali v »džungli« pod Rojcami, za naprej pa obstajajo različne hipoteze. 25 prosilcev za azil bi lahko sprejela goriška Karitas, ki pa mora pred tem podpisati konvencijo z ministrstvom, druga možnost pa je, da bi del afganistanskih in pakistanskih državljanov odpeljali v sprejemni center v Palmanovi, kar pa ni samoumevno. Govor je bil tudi o konvencijah s hotelirji in možnosti, da bi manjše skupine priseljencev gostili v zapuščenih vojaških objektih v občini Krmin in drugih občinah pokrajine: le-te so v lasti vojske, zato bo treba pred njihovo uporabo pridobiti potrebna dovoljenja. Medtem bo prefektura v dogovoru s silami javnega reda ugotovila, kdo so lastniki zemljišč ob Soči in sprožila postopek za izpraznitev »naselja« in čimprejšnje poruše-nje zasilnih zavetišč. Z agencijo za državno posest in gozdno stražo FJK si že dopisujejo, napovedujejo pa tudi ukrepe, s katerimi bi v prihodnosti preprečili nastajanje nedovoljenih naselij na zaščitenem območju. »Ker je problematika zapletena, se je takoj izkazalo, da bo težko prišlo do takojšnje rešitve, ki bi omogočala dostojanstveno nastanitev prosilcev za azil. Predstavniki občin pravijo, da primernih objektov ni enostavno najti, dvome pa imajo tudi v zvezi z organizacijo,« so sporočili s prefekture, ki pa bo nemudoma preverila možnost uresničitve predloga krminskega župana Luciana Patata. Le-ta je izrazil pripravljenost občine Krmin, da priskoči na pomoč prosilcem za azil, katerim bi lahko namenili nekaj praznih vojaških stanovanj. »Majhne občine, kot je naša, lahko sprejmejo le omejeno števi- Med zasedanjem na prefekturi (zgoraj) so se prosilci azila zbrali na Travniku (desno); na čakalni listi Karitas jih je 74 (levo) lo priseljencev. Prazna vojaška stanovanja v naši in drugih občinah bi lahko služila v ta namen, treba pa je razmisliti tudi o sistemski rešitvi,« je dejal Patat, prefekt pa je napovedal, da bo nemudoma preveril možnost uporabe vojaških stanovanj v Krminu. Fur-lanijo Julijsko krajino je na sestanku zastopal Gianni Torrenti, »zamrznjeni« odbornik za kulturo in solidarnost, ki je spregovoril v imenu Debore Serracchiani. Napovedal je, da bo dežela v kratkem preverila možnost selitve prosilcev azila iz Gorice v sprejemni center, ki ga v Palmanovi upravlja Rdeči križ, medtem ko je direktor Karitas Paolo Zuttion pojasnil, da je v centru Nazareno v Stražcah prostora še za 25 ljudi. »V centru že skrbimo za 51 prosilcev azila, na čakalni listi pa jih je 74. Del le-teh bi lahko sprejeli, morali pa bi zaposliti dodatno osebje. Tega si ne moremo privoščiti, če prej ne podpišemo konvencije, na katero čakamo štiri mesece,« je pojasnil Zuttion, pre-fekt Zappalorto pa pričakuje, da bo do premostitve birokratskih težav, ki so preprečevale podpis konvencije z ministrstvom, kmalu prišlo. Večina županov ni načelno zavrnila možnosti, da bi prosilcem za azil ponudila zavetišče, izpostavila pa je velike težave oz. nezmožnost, da bi to naredila. Drugače so se izrazili župan iz Foljana Antonio Calligaris, po katerem se problem priseljencev občin ne tiče, ter goriški župan Et-tore Romoli in goriška občinska odbornica Silvana Romano, ki se je v njegovem imenu udeležila sestanka. »Gorica je že dala do- TRŽIČ Ukradeno kolo prepoznal na internetu Karabinjerji iz Gradeža so v minulih dneh ovadili na prostosti 42-letnega moškega iz Červinjana, ki je osumljen kraje kolesa v obte-žilnih okoliščinah. Karabinjerje je konec avgusta poklical Videmčan A.R., ki so mu v Gradežu ukradli gorsko kolo znamke Whistle črne barve. Teden po prijavi tatvine je moški spet poklical in povedal, da je na spletni strani www.subito.it videl fotografijo svojega kolesa, ki je bilo naprodaj. Gradeški karabinjerji so v sodelovanju s kolegi iz Červinjana vzpostavili stik z neznanim prodajalcem. Le-ta je mislil, da bo 4. septembra srečal potencialnega kupca, medtem ko ga je v resnici pričakala patrulja karabinjerjev. Le-ti so 42-letnega S.F. ovadili na prostosti zaradi krajev v obtežilnih okoliščinah, ovadbo zaradi kupovanja blaga sumljivega izvora pa si je prislužil 18-letni D.P. iz Go-narsa. Karabinjerji iščejo tudi lastnika oz. lastnico ženskega kolesa sive barve znamke Atala, ki ga je S.F. imel v garaži. volj, ob tem pa ne razpolaga s stavbami, ki bi jih bilo mogoče nameniti priseljencem. Na vrsti so drugi. Potrebno je poskrbeti tudi za "deželno režijo", ki bi preprečila nastajanje "mest prebežnikov",« pravi Romanova, po kateri je Gorica samo v mesecu avgustu sprejela 106 beguncev. Zelo kritičen do občin in do prefek- ture, ki bi po njegovem mnenju morala postopati bolj odločno, je bil predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. »Imam rešitev, vendar je ne bom razkril, dokler si župani ne bodo prevzeli svojih odgovornosti,« je dejal Gherghetta, ki ni hotel povedati, katera stavba ali hotel bi lahko gostila prosilce azila, ki živijo ob Soči. (Ale) LETALIŠČE NA ROJAH - Dobre novice iz Rima Odprtje v 30 dneh Območje bo sprva dostopno le letalcem - Pred koncem leta razpis za izbiro upravitelja letališča V roku enega meseca se bodo letalci lahko vrnili na Roje. Dobro novico je goriškemu županu Ettoreju Romoliju, so-vodenjskemu podžupanu Eriku Petejanu ter predsedniku konzorcija za razvoj goriškega letališča Arianu Medeotu posredoval generalni direktor ustanove Enac Alessio Quaranta v teku srečanja, ki je včeraj dopoldne potekalo v Rimu. Do prve polovice oktobra naj bi ustanova Enac poskrbela za varnostne ukrepe, ki bodo na Rojah omogočili izvajanje letalskih dejavnosti, rekreativcem in ostalim občanom pa bo vstopanje v območje letališča še vedno prepovedano. »Na možnosti ponovnega odprtja letališča javnosti ustanova Enac še dela,« je povedal Medeot. Po besedah direktorja ustanove Enac je ravnokar v pripravi nov državni pravilnik o letališčih, ki naj bi ga objavili konec oktobra, pred koncem tekočega leta pa naj bi objavili razpis, na podlagi katerega bodo izbrali upravitelja goriškega letališča. Koncesionarja bodo predvidoma imenovali v prvih mesecih prihodnjega leta. »Postopek za pripravo razpisa bomo pozorno spremljali, nanj pa se mislimo seveda tudi prijaviti,« je povedal Medeot, po katerem bo konzorcij na razpisu predstavljal tudi vse ostale javne in zasebne ustanove ter društva, ki se zavzemajo za razvoj goriškega letališča. »Srečanje je bilo zelo pozitivno. V Quaranti smo našli dobrega sogovornika, ki probleme razume in jih namerava v čim krajšem času tudi rešiti,« je dejal goriški župan Ettore Romoli, zelo zadovoljen pa je bil tudi sovodenjski podžupan Erik Petejan: »Quaranta je pokazal, da zelo dobro pozna vprašanje goriškega letališča, kar ni samoumevno in nas je zato pozitivno presenetilo. Izrazil je obžalovanje, da do tega srečanja ni prišlo prej in da težav - od koncesije do varnostnih zadev - nismo rešili drugače,« je povedal Petejan, ki je hkrati tudi član upravnega sveta konzorcija: »Prvič v dveh letih imamo občutek, da smo zadevi prišli do živega in da se je nekaj začelo premikati v pravo smer.« (Ale) Letališče bo kmalu spet delovalo ale Kdo je lastnik tega kolesa? TRGATEV V BRDIH Kakovost kljub vremenskim muham V Brdih se je tudi uradno začela trgatev. Letošnja letina, pravijo izvedenci, je dokaj »komplicirana«, saj je obilno deževje v zadnjih mesecih ustvarilo vinarjem kar nekaj preglavic. Pri konzorciju Collio pravijo, da bodo za letošnja vina značilne nižja stopnja alkohola, svežina in mineralnost. »Donos grozdja bo letos manjši, svojo značilno kakovost pa bomo obdržali,« pravijo predstavniki konzorcija Collio. »Letos je bolj kot kadarkoli prej prišlo do izraza, zakaj je vinarstvo v Brdih tako razvito. Po eni strani je gričevnati teren preprečeval, da bi voda zastajala, po drugi strani pa so vetrovi sušili grozde, kar je omejilo škodo,« je povedal predsednik konzorcija Collio Robert Princic, enolog konzorcija Dario Maurigh pa je poudaril: »Letina ne bo optimalna, naši vinogradi pa so dokazali, da znajo kljubovati nenavadnim vremenskim pogojem.« / GORIŠKI PROSTOR Torek, 9. septembra 2014 13 SOLKAN-PODGORA - 29. Soška regata Udeležba skromna, razpoloženje pa kot vsakič navdušujoče Po rekordnih udeležbah izpred treh in več let, ko je soška regata privabljala tudi po tristo in več veslačev, se je na letošnji spust prijavilo skromnejše število kajakašev, kanuistov in rafterjev. Končno število na vpisni poli se je v nedeljo ustavilo pri številki 126, kar sicer ni majhno število, vendar veliko manjše od obetanega. Vzrokov je gotovo več: zaradi državnega mladinskega tekmovanja na rečnem poligonu v Solkanu je odmanj-kala domala vsa mladina, ki je bila na rega-tah običajno kar množično prisotna; svoje je prispevalo tudi muhasto vreme, ki nas spremlja skozi vse poletje - marsikdo iz bolj oddaljenih krajev enostavno ni hotel tvegati; marsikoga zaposluje trgatev; za nekatere je morda obremenjujoč tudi strošek za vpisnino ali najem opreme; in, nazadnje, počasi, a vztrajno upada tudi zanimanje za rečno pustolovščino, ki sicer ohranja svoj čar, a ni privlačna kot nekoč. Organizatorja - kajakaška kluba Šilec iz Gorice in Soške elektrarne iz Solkana - napovedujeta, da bosta pretresla vzroke upada zanimanja in poiskala pot do dosežkov iz minulih let. Kakorkoli že, 29. Soška regata je udeležence nagradila s sončnim in toplim vremenom pa tudi pretok vode je bil idealen za veslanje. Zaradi omenjenega tekmovanja na solkanskem poligonu se je spust izjemoma začel uro kasneje. Tudi tokrat so prevladovali gumenjaki vseh velikosti. Medtem ko ka-jakaš ali kanuist veljata za »samostojna jezdeca« in dobro poznata svoj posel, se na gu-menjaku zbere najrazličnejša druščina, ki med veslanjem poklepeta, zapoje, se pozabava, »ponagaja« posadkam drugih raftov, med plovbo pa tudi kaj poje in popije. Po ustaljeni navadi so udeležencem regate na startu pri čolnarni v Solkanu zaželeli srečno pot župan Nove Gorice Matej Arčon, svetnik pri goriški občini Giuseppe Ciotta, od-bornica za šport pri goriški pokrajini Vesna Tomsič, predsednik Krajevne skupnosti Solkan Joško Leban, odbornica ZSŠDI Loredana Prinčič ter v imenu organizatorjev Albin Špacal za solkansko društvo in Robert Makuc za Šilec. S tribun kajakaškega poligona in tudi s soških mostov je kolono plovil pozdravilo veliko ljudi, pri okrepčevalnici nedaleč ob pevmskega mosta pa so udeležence pričakali Joškova harmonika, Silvanova kitara in Milošev »bidon« bas, ki so še Po rečnem naporu ... bumbaca Na Soči (spodaj), pod solkanskim mostom (levo) in med prečkanjem jezu (zgoraj) bumbaca (letnik 1936). Nagrado je osvojila tudi udeleženka spusta Damijana Popit iz Cerknice, sicer študentka Elektrotehnične fakultete v Ljubljani, ki je opravila zgodovinsko raziskavo o omenjeni brvi med Solkanom in Štmavrom ter s sodelavci poskrbela, da so v nedeljo čez Sočo razpeli maketo; na to temo bo Damijana kmalu pripravila diplomsko nalogo. Ob koncu so izžrebali še kopico praktičnih nagrad in si zaželeli nasvide-nje na jubilejni, 30. Soški regati. (vip) dodatno poživili prijetno razpoloženje; mu-zikanti so igrali tudi na zaključni prireditvi v Podgori. Za okrepčevalnico pri Pevmi so poskrbeli člani združenja Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje, pri izstopu iz vode pod ločniškim mostom pa so čaj ponudili Podgorci. Omeniti tudi velja, da so veslači tokrat naleteli na še en »most«, ki so ga med bregovoma pod Solkanom »potegnili« v nedeljo zjutraj in odstranili še isti dan pozno popoldan: šlo je za maketo mostiča-brvi, ki je pred več kot sto leti povezoval ljudi z obeh strani. Zaključna prireditev je potekala na dvorišču doma Andrej Paglavec v Podgori, kjer so vse prisotne pogostili. Sledilo je nagrajevanje najbolj številčnih skupin in posameznikov. Najštevilnejša skupina je bila KK Soške elektrarne s 46 udeleženci, sledili so Šilec (41) in Gasilci iz Nove Gorice (12). Pokal so tokrat prejeli kar trije najmlajši (letnik 2010): Denis Makuc, Vasja Jug in Maj Makuc. Najstarejši veslač je bil Ivo Hvalica Prevladovali so gumenjaki različnih velikosti bumbaca TRŽIČ - Aljaž Anderle gost dogajanja v projektu Julius Ledene strasti VIPAVA Med plezanjem se je poškodoval 22-letni plezalec Na zahodni strani Nanoške planote v bližin Gradišča pri Vipavi se je v nedeljo popoldan poškodoval 22-letni plezalec iz Grosupljega. Skupaj še z dvema prijateljema je okoli 13.45 plezal v navezi po Gra-diški turi v smeri, imenovani Triptih. Eden izmed njegovih prijateljev je stal ob strani plezalne stene, drugi pa ga je na dnu plezalne stene držal v navezi. Ko je 22-letnik prišel pod previs, ga je hotel obplezati po desni strani, pri tem pa prijel za skalo v steni. Skala s približno poldrugim metrom premera se je pri tem odkrušila iz stene in plezalca poškodovala po glavi in hrbtenici. Po prvih ugotovitvah je plezalec utrpel hude poškodbe; njegova prijatelja sta jo odnesla brez poškodb. Reševalci so plezalca ustrezno zdravniško oskrbeli in ga prenesli do Gradišča pri Vipavi, od koder ga je policijski helikopter prepeljal v Klinični center v Ljubljani. Policisti so tujo krivdo izključili. Triletni projekt Julius, ki se kajpak nanaša na Kugyja in se odvija v Tržiču v okviru evropskih financiranj, na katere se je javila tamkajšnja občina in zaobjemajo razne dejavnosti o naravi in v naravi (tudi kolesarjenje od morja do vršacev), se zaključuje. Erik Švab iz Trsta, že v preteklosti uspešen plezalec na ledu in ledenih slapovih, je v soboto v občinski galeriji gostil Tržičana Aljaža Anderleta, a ne iz ladjedelniškega mesta, temveč iz tistega med Storžičem in Do-brčo na Gorenjskem. Na zadovoljivo obiskanem večeru s tridesetimi gledalci sta s pomočjo računalniškega prenosa posnetkov na zidno platno popeljala prisotne na razne konce sveta. V glavnem v navpičnice in povsod v zamrznjene vesine. Naslov prikaza je bil dovolj zgovoren: »Ledene strasti - lekcije o globalnem mrazu«. Dvojezični smo potovanja doživljali dvakrat: najprej v slovenščini iz ust neposrednega udeleženca vzponov, nato v suverenem prevodu Erika Švaba. Zaradi prevajanja so posnetki bili na ogled več časa, kar je bilo zelo umestno, saj je dojemanje zale-denelih kaminov, zarez, odsevov, izrastkov in grebenov drugačno od skalnatih in travnatih variant, ki smo jih bolj navajeni. Popeljala sta nas od najstniških in skoraj vihravih let in izkušenj v domačih gorah do plezanja na plavajočih ledenih gmotah okrog Grenlandije. Vmes pa Nemčija, Švica, Italija, Avstrija, Norveška in njene vesi-ne nad čudovitimi fjordi, kjer je vse sinje: nebo, led, morje, megla in vrata redkih stavb. I ' 1 ■ • c Tam so ledeni slapovi visoki tudi do 1000 metrov. Na Japonskem vlada povsod red, v mestih in v divjini. Vse je lično in majhnih mer, podnebje pa omogoča plezanje na ledu tako rekoč nad morjem. Obiskovalci se srečujejo z vrsto prepovedi, kar omogoča brezhibno delovanje vsega, a ko nastane kaos, je res velik. Pravilno je držati se pravil, a ko pravila odpovedo, je pomembna modrost. S podobnimi reki je Aljaž Anderle začinil še marsikatero svojo zgodbo, ki se mu je spletla tudi v Južni Ameriki pod Ravnikom, kjer je spoznal, da ne prideš vselej tja, kamor si namenjen, vedno pa v kraj, »kjer je prav, da si«. Gledalce in hkrati poslušalce sta predavatelj in tolmač presenetila z značilnostmi Škotske, ki ne slavi ravno po vršacih, kakršne najdemo v Alpah, Skalnatih gorah, Andih, Karakorumu in še kje. Vremenske razmere so tam večino časa takšne, da ima plezalec vtis veliko večje višine glede na to, na kateri se dejansko nahaja. Veter, dež, megla gospodarijo po dolgem in počez. Naučiš se tudi, da je najbolje slediti svojim izkušnjam in spoznanjem ter ne upoštevati, oziroma ne povsem, kaj drugi bajajo. Če so pogoji v steni vprašljivi, je včasih lepo in prav tudi samo gledati ter ne zabijati v led cepinov in sprednjih špic na derezah. Po letih plezanja in druženja s skrajnimi zimskimi okoliščinami se v samoti človeku pojavlja vprašanje, ali se ljudje premikamo v razvoj, v revolucioniranje vsega ali pa silimo v nazadovanje. Še pred desetimi, petnajstimi leti je na potovanjih prevladovala razposajenost v lahkotnosti med gostim razpravljanjem s tovariši. Socializacija je bila drugačna. Sedaj je med opremo dosti elek- Aljaž Anderle (levo in zgoraj) in ErikŠvab tronike, ekranov in tipk. Pogovore ob ognju med bivakom ali v gostilniški klepetalnici sta zamenjala buljenje v ekrane in zasebna tišina; med vzponi se naveza zaustavi, ker prejme nekdo telefonski klic ... Kličejo te sponzorji, domači, časnikarji in tudi sam se pogojuješ z obveznostmi oglašanja. Kronistu je zadeva jasna: raje manj ek-stremnih izbir, a svoboda fizičnega in miselnega premikanja v času in prostoru. Ostaja seveda občudovanje do tistih, ki gredo pogosto »čez rob«. (ar) 1 4 Torek, 9. septembra 2014 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Čistilna naprava Gradijo, a denarja še ni Gradnja centralne čistilne naprave Nova Gorica napreduje. Župani treh občin, ki sodelujejo pri investiciji (Nova Gorica, Šempe-ter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica) pa opozarjajo, da utegnejo občinski proračuni zaradi tega zaiti v likvidnostne težave. Težava je namreč v tem, da jim država še vedno ni nakazala kohezijskih sredstev za ta projekt, zato morajo občine zanj zalagati iz svojih proračunov. To pa ni mačji kašelj, saj gre za velike denarje. Izgradnja centralne čistilne naprave je največji projekt na Goriškem, vreden 50 milijonov evrov oziroma 41 milijonov brez DDV. Delno ga financira Evropska unija iz Kohe-zijskega sklada, in sicer dobrih 28 milijonov, iz državnega proračuna je namenjenih 5 milijonov, iz občinskih proračunov pa skupno sedem milijonov: novogoriška mestna občina 4,2 milijona, Šempeter-Vrtojba slaba 2 milijona, Miren-Kostanjevica pa 1,3 milijona evrov. Za doslej opravljena dela so vse tri občine na ministrstvo za okolje doslej vložile že pet zahtevkov za povračilo sredstev, dobile pa še niso niti evra. Občine namreč plačujejo račune izvajalcem del, nato pa državi izdajo zahtevek za refundacijo. »V čakanju na izplačilo sofinancerskih sredstev je pet zahtevkov. Za vse občine skupaj je mestna občina Nova Gorica oddala zahtevke v višini 3,9 milijonov evrov, od tega je 3,3 milijonov evropskih in pol milijona državnih sredstev,« so včeraj za Primorski dnevnik pojasnili na novogoriški mestni občini. Mestna občina je do sedaj svoj delež sredstev v celoti poravnala in tudi založila sredstva, ki bodo refundirana s strani EU in ministrstva za kmetijstvo in okolje. »Sedaj se je pojavil problem, ker so zneski prejetih situacij izvajalcev zelo visoki in občini sofi-nancerki nista poravnali obračunov posla v celoti. Te zneske jima je občina obračunala na podlagi medobčinske pogodbe. Ker je zalaganje sredstev občin sofinancerk za občino prevelik likvidnostni zalogaj, nismo založili teh sredstev in izvajalcu plačali manjši znesek, kot je dejansko zapadel,« dodajajo v Novi Gorici. Samo novogoriška mestna občina je doslej že poravnala 2,8 milijona evrov, od tega bi ji država morala vrniti 1,92 milijona evrov. Priliv pričakujejo v kratkem. »Po besedah ministra naj bi denar dobili do 15. septembra,« se nadeja župan Matej Arčon. Do zastoja pri izplačilih na ministrstvu naj bi prišlo, ker se je povečalo število naložb in zahtevkov občin; z investicijami povsod hitijo, saj je treba projekte, ki so sofinancirani z evropskim denarjem, dokončati do prihodnjega leta. »Za zalaganje sredstev, sofinanciranih s strani EU in MKO, smo vzeli likvidnostni kredit v višini 2,5 milijona evrov. Vrniti ga moramo še letos,« dodajajo na no-vogoriški mestni občini. Šempetrska občina se je v ta namen zadolžila za 800.000 evrov, z rebalansom proračuna pa lahko že letos vzamejo še dodaten milijon kredita, ki je bil sicer predviden za leto 2015. Če bo refundiranje z državo pravočasno urejeno, dodatnega kredita ne bodo najemali. V občini Miren-Kosta-njevica so doslej za dela, povezana z izgradnjo kanalizacije, na državo vložili že za dober milijon evrov zahtevkov. Sicer pa dela v zvezi z izgradnjo centralne čistilne naprave po zadnjih informacijah s konca avgusta potekajo brez večjih odstopanj. Projekt bo zaključen po terminskem planu, se pravi do konca leta 2015. V Ulici Mi-lojke Štrukelj v Solkanu sta dokončana kanalizacija in vodovod z vsemi priključki. Na gradbišču čistilne naprave v občini Šempeter-Vrtojba postavljajo pomožne objekte in pripravljajo infrastrukturo, obenem potekajo dela za zemeljske objekte. Na cesti Prekomor-skih brigad v Šempetru so dela zaključena, v Vrtojbi glavnina posega poteka v Ulici IX. septembra, kjer se poleg kanalizacijskega voda ob vstopu v naselje gradi zadrževalni bazen prostornine 900 kubičnih metrov. V Šempetru se je začela gradnja fekalne kanalizacije v ulici Na hribu. V občini Miren-Kostanjevica, kjer bo z več kot desetimi kilometri dolžina nove kanalizacije največja, dela potekajo po načrtu. Katja Munih Gradbišče v Vrtojbi RONKE - Vrhunec Partizanskega mitinga v Selcah Spomin na delavce-borce navdihuje tudi današnji čas Več sto oseb se je v soboto zvečer udeležilo spominskega sprevoda, ki predstavlja enega izmed vrhuncev Partizanskega mitinga v Selcah. V Laškem vsako leto obujajo spomin na Proletarsko brigado, ki so jo ustanovili delavci in kmetje s Tržiškega pred 71 leti, takoj po kapitulaciji Italije septembra 1943, in ki se je borila na Goriški fronti. Spomin je še toliko bolj živ, ker govori o skupnem boju slovenskih in italijanskih ljudi, kar govorniki izpostavljajo ob vsaki obletnici, tudi v soboto. Na čelu sprevoda so bili občinski prapori, transparenti in zastave sindikatov ter nekaterih političnih strank, za njimi pa so hodili številni župani s Tržiškega in širšega Krasa, nekdanji partizani in deportiranci ter krajani različnih starosti, tudi mlajši. Med hojo po Ulici Monte Cosich so venec položili k spomeniku padlim v odporništvu, nakar so dosegli kraj, kjer je bila brigada ustanovljena. Za uvodnimi besedami pokrajinskega predsednika VZPI-ANPI Paola Padovana so zbrane nagovorili še župana Ronk in Doberdoba, Roberto Fontanot in Fabio Vizintin, Štefan Ci-goj v imenu slovenskih borcev NOB in zgodovinar Marco Puppini. Izpostavili so srčnost oseb, ki so šle v boj in tako spremenile tok zgodovine, njihov pogum naj navdihuje tiste, ki danes pripravljajo našo prihodnost, so na-glasili. Svečanost sta spremljala doberdobska godba in zbor Jezero, navzoči so še bili poslanec Giorgio Brandolin, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in predstavnik reških partizanov Vanja Bukorovic. V sprevodu in pred spomenikom bonaventura NOVA GORICA - Pred sodiščem Sto ljudi na »Shodu za vladavino prava« V Novi Gorici je včeraj, tako kot v desetih drugih slovenskih mestih, potekal Shod za vladavino prava. Člani Odbora 2014 in njihovi somišljeniki so se pred sodišči v Celju, Kopru, Novi Gorici, Kranju, Krškem, Novem mestu, Mariboru, Murski Soboti, na Ptuju, v Slovenj Gradcu in Ljubljani zbrali ob 17. uri. Tudi v Novi Gorici, kjer se jih je zbralo okrog sto, so opozorili na po njihovem mnenju sistematično kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji, ki da tudi predstavlja edino državo v za-hodnocivilizacijskem krogu, ki ima političnega zapornika. Med udeleženci, ki so se najprej zbrali na Bevkovem trgu, nato pa v koloni odšli pred sodno stavbo, je bilo opaziti plakate v podporo Janezu Janši. (km) VILEŠ - Nesreča Voznik seje zaril v zadnji del furgona Dve osebi sta bili lažje ranjeni v prometni nesreči v nedeljo zvečer na državni cesti št. 351 v občini Vileš. Avtomobil znamke Ford fiesta, v katerem je sedel 74-letni S.G. iz Červinjana, je peljal iz Gradišča proti Červinjanu, pred njim je v isti smeri vozila tudi 45-letna M.C. iz Romansa, ki je upravljala furgon znamke Daimler Chrysler. Voznica je pred križiščem z Ulico Trieste upočasnila vožnjo, medtem ko je zavijala levo, pa se je v zadnji del furgona zaletela Fiesta. Služba 118 je oba lažje poškodovana voznika odpeljala v goriško bolnišnico, okoliščine nesreče preučuje prometna policija. PAPEZ V REDIPULJI Oltar stoji, od petka zapore na cesti Nameščanje oltarja v Redipulji bumbaca V soboto bo v Foljan in Redipuljo prišel papež Frančišek. Oltar ob vznožju stopnišča kostnice je skoraj dograjen, ravno tako struktura, ki bo služila ekipi RAI za neposredni prenos maše po prvem TV programu. Mrzlične priprave potekajo na krajevni ravni, koordinirata pa jih obrambno ministrstvo in Sveti sedež. V ospredju je predvsem varnost papeža in ljudi, ki jih bo samo na območju kostnice okrog 20 tisoč. Pričakovati pa je, da bo ravno tako velika množica teh, ki ne bodo imeli dostopa na kraj papeževe maše, a se bodo gnetli v bližini in ob cestah, koder se bo Frančišek peljal. S tem v zvezi bo deželna cesta 305 od križišča, kjer je vhod na avtocesto A4 v občini Ronke, pa do krožišča v Foljanu-Redipulji, kjer pot zavije proti Špetru ob Soči, zaprta že od petka ob 15. uri. Zavarovali bodo vse jaške, odstranili koše in zabojnike za odpadke, nameščene bodo ograje. Zapora bo veljala do vzleta papeževega letala nekaj po 12. uri. Vzdolž deželne ceste bodo namestili tri velike ekrane (na trgu pred avstro-ogrskim pokopališčem, pred železniško postajo in na trgu v Redipulji). Pred pokopališčem in postajo bodo uredili 300 sedežev izključno za osebe z motoričnimi težavami; kdor potrebuje sedež, mora pridobiti dovoljenje v info-točki Pro Loco v Redipulji (vsak dan od 9.30 do 12.30 in 15. in 18. ure. Papež bo v Ronkah pristal ob 8.40, nakar ga bodo s papeškim vozilom pripeljali na avstro-ogrsko pokopališče, kjer bo prva etapa njegovega romanja. Zagotovljena bo množična prisotnost zdravstvenega osebja (kakih deset rešilnih vozil, dvajset intervencijskih ekip) in 800 prostovoljcev civilne zaščite. Papeževo romanje v Redipuljo bo v petek, na predvečer, zaznamovalo tudi mirovni shod v Assisiju. Po koncu baklade bodo prižgali lučko svetega Frančiška, plamen iz nje pa bo dan kasneje papež izročil vsem vojaškim ordinarijem in škofom v Redipulji. Novogoriški shod foto k.m. GORIŠKA Z nasveti nad goljufe in tatove Za preprečevanje goljufij in kaznivih dejanj zlasti na škodo starejših ljudi bo pokrajina v sodelovanju s karabi-njerji in sindikati organizirala informativna srečanja po občinah Goriške. Jutri bo prvo srečanje na sedežu centra za starostnike v Ulici Fratelli Fontanot 43 v Tržiču, sledili bosta srečanji 18. septembra v občinski sejni dvorani v Ulici Ciotti 49 v Gradišču in 25. septembra v občinski sejni dvorani na Trgu Unita 1 v Ronkah; začetek bo ob 17.30. Informativna srečanja, ki so namenjena javnosti, se bodo nadaljevala v oktobru; datumi bodo pravočasno sporočeni. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 9. septembra 2014 15 NOVA GORICA - Obletnica Na Robinovi zabavi kar deset tisoč ljudi Izvedli dobrodelno nabirko šolskih potrebščin za otroke Novogoriška lokalna radijska postaja Radio Robin je dvajseto obletnico obstoja proslavila v velikem slogu: Robinova zabava, ki jo že enajsto leto zapored prirejajo v počastitev svojega rojstnega dne, je letos potekala kar dva večera zapored. V petek so obiskovalce na travniku pred mestno hišo ob občinskem prazniku in Robinovi obletnici navdušili pevski trio Eroika z domačim Simfoničnim orkestrom NOVA filharmonija in gostom Rudijem Bučarjem. Sobotni popoldanski program pa je najprej pritegnil najmlajše, ki so sprva zarajali na otroškem živ-žavu, se poveselili z Ribičem Pepetom, nato pa še posladkali z Robinovo rojstnodnevno torto. Zvečer so obiskovalce zabavali DJ Ney, Prizma, Alya, Murat & Jose, The Drinkers, Tabu, zablujena generacija in Pelhan Band. Tudi tokrat je imela Robinova zabava dobrodelno noto, saj se bodo otroci iz centra CIRIUS Vipava veselili zbranih šolskih potrebščin. (km) Nastopajoči in občinstvo ROK BO ZAPADEL JUTRI Oznaka za gostoljubnost Turistična podjetja iz goriške pokrajine imajo samo še do jutri, 10. septembra, čas, da se prijavijo na razpis Trgovinske zbornice za pridobitev oznake za kvaliteto ponudbe »Ospi-talita Italiana 2015«. Oznako podeljuje zavod Istituto Nazionale di Ri-cerche sul Turismo (Isnart) v sodelovanju s trgovinskimi zbornicami, in sicer hotelom in turističnim rezidencam, restavracijam in turističnim kmetijam, bed&breakfastom in kampom na ozemlju goriške pokrajine, ki odgovarjajo razpisnim pogojem, ki se niso že prijavili za pridobitev oznake za leto 2014 ali niso prišli v poštev v minulih selekcijah. Prijava na razpisu je brezplačna; prijavljena podjetja bo najprej obiskalo strokovno osebje in preverjalo kakovost ponudbe, v drugi fazi pa bo o podelitvi oznake odločala pokrajinska komisija. Podjetja, ki jo bodo pridobila, bodo nagradili na dogodku v prostorih Trgovinske zbornice; prejela bodo tudi prozorno nalepko, ki potrjuje pridobitev oznake za leto 2015, bodo pa tudi zabeležena na spletni strani www.10q.it in deležna raznih promocijskih pobud. Obrazec za prijavo je na razpolago na spletni strani www.go.camcom.gov.it; izpolnjenega lahko kandidati pošljejo na naslov promozione@go.legal-mail.camcom.it ali po drugi poti na Trgovinsko zbornico v Gorici. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. M Gledališče GLEDALIŠČE VERDI obvešča, da bo do 16. septembra potekala potrditev lanskih abonmajev, od 20. septembra bo možen nakup novih rednih abonmajev, od 27. septembra pa nakup izrednih tematskih abonmajev; do 23. oktobra bo odprta blagajna v Ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-383601) od ponedeljka do sobote 10.00-13.00 in 16.00-20.00, zaprta bo od 17. do 19. septembra in 10. oktobra. Od 24. oktobra bo delovala blagajna na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00, zaprta bo od 24. do 28. decembra. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU obvešča, da bo od 13. do 20. septembra potekala potrditev lanskih abonmajev, 22. in 23. septembra bo možna sprememba sedeža in vrste lanskih abonmajev in od 25. do 29. septembra bo možen nakup novih abonmajev vsak dan med 18. in 20. uro. Letos bodo skupinski abonmaji še posebno ugodni; informacije po tel. 0481-532317, več na www.artistiassociatigorizia.it. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA: 12. septembra ob 18. uri pravljični muzikal »Čarovnik iz Oza« (Lyman Frank Baum). 13. septembra ob 20. uri »Postani obcestna svetilka« (Srečko Kosovel), brezplačne vstopnice ob prazniku občine Nova Gorica že pošle; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »Colpa delle stelle«. Dvorana 2: 16.40 - 18.20 »Winx Club: Il mistero degli abissi«; 20.10 - 22.10 »Into the Storm«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »I no-stri ragazzi«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -22.10 »Colpa delle stelle«. Dvorana 2: 16.40 »Planes 2 - Missio-ne antincendio«; 18.15 - 20.10 »Dra-gon Trainer 2«; 22.15 »Into the Storm«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.15 »I mercenari 3 - The Expendables«. Dvorana 4: 16.30 - 18.15 »Winx Club: Il mistero degli abissi«; 20.10 - 22.00 »Under the Skin«. Dvorana 5: 17.50 - 20.15 - 22.10 »I no-stri ragazzi«. Razstave V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo v petek, 12. septembra, ob 20. uri odprtje skupinske razstave »Nova fotografija - Statično«. Z video in fotografskimi deli se bodo predstavili Johnsmith (Japonska), Lenka Klimešova (Češka), Špela Pavli (Slovenija) in Vesna Čadež (Slovenija); na ogled bo do 10. oktobra; več na www.venopilon.com. NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V REDIPU-LJI bo v sredo, 10. septembra, ob 18.30 odprtje razstave tržaške slikarke Adriane Rigonat z naslovom »Una stagione difficile - Strašni čas«. Razstava sodi v okvir pobud ob 100-le-tnici prve svetovne vojne; na ogled bo od 11. do 24. septembra vsak dan 9.30-12.30, 15.00-18.00. V KRAŠKI HIŠI V REPNU bo v petek, 12. septembra, ob 20. uri odprtje samostojne razstave črnobelih fotografij »Vojna: sledi, spomini, podobe« Marka Vogriča, člana Fotokluba Sku-pina75, v organizaciji Zadruge Naš Kras. Pogovor z avtorjem bo vodil umetnostni zgodovinar in fotograf Andrej Furlan. V GALERIJI STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici bo v petek, 19. septembra, ob 18. uri odprtje razstave »Mocchiutti, Di Iorio, il maestro, l'allievo«, predstavila jo bo Cristina Feresin; na ogled od 19. septembra do 18. oktobra. RAZSTAVA »OLTRE LO SGUARDO« na temo fotografij goriških fotografov pred prvo svetovno vojno bo v razstavnih prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Car-ducci) v Gorici na ogled od 26. septembra do 8. februarja 2015 ob petkih 16.00-19-00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-19.00. Odprtje bo v četrtek, 25. septembra. H Šolske vesti V DIJAŠKEM DOMU V GORICI poteka do petka, 12. septembra, priprava na šolo (za osnovnošolce in srednješolce) ter poletno središče (za predšolske otroke). Program priprave na šolo predvideva ponavljanje učne snovi, utrjevanje glavnih predmetov, tečaj angleščine in nemščine, raziskovalne dejavnosti, poučne ekskurzije in izlete. Za predšolske otroke pa so na programu ustvarjalne delavnice, pravljične urice, izhodi. Urnik do 13. ure (brez kosila) ali do 15.30 (s kosilom). Zelo ugodna cena; informacije in prijave po tel. 0481-533495 od 8.30 do 15.30 do zasedbe razpoložljivih mest. DIJAŠKI DOM GORICA ponuja za učence osnovne in srednje šole po-šolski program s prevozom iz šol (Župančič, Erjavec, Abram, Trinko), kosilom in malico, strokovno pomočjo pri domačih nalogah in učenju, dodatnimi izobraževalnimi dejavnostmi (jezikovni tečaji, delavnice), ustvarjalnimi in sprostitvenimi dejavnostmi (musical; likovna, gledališka, športna dejavnost); varstvo do 18.30; informacije in vpisovanje po tel. 0481533495 od 8.30 do 15.30, ali na in-fo@dijaskidom.it. NOV PROGRAM DIJAŠKEGA DOMA GORICA »POP KLUB«: za otroke in dijake, ki ne potrebujejo celotnega programa Dijaškega doma, pač pa samo pomoč pri nalogah in poteka od 14.15 do 16.45 za osnovno šolo oziroma od 14.45 do 17. ure za srednjo šolo ter ponuja strokovno pomoč pri opravljanju domačih nalog in učenju s pomočjo poklicnih vzgojiteljev; na razpolago bo bogata knjižnica in internet. Cena zelo ugodna, število mest omejeno; informacije in vpisovanje po tel. 0481-533495 od 8.30 do 15.30, ali na info@dijaskidom.it. PRI MLADINSKEM DOMU je možen vpis k pošolskemu pouku 2014-15 za dijake slovenskih šol na Goriškem (prevoz, kosilo, spremstvo pri nalogah); informacije po tel. 0481-280857, 0481-536455, ali 366-6961441, ali po e-pošti mladinskidom@libero.it. GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 201415. Informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. in od 15. do 16. ure (tel. 0481-531508), e-pošta gori-ca@glabenamatica.org. Petek zaprto. GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo prijave na brezplačne poskusne lekcije za šolsko leto 2014-15; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. in od 15. do 16. ure (tel. 0481-531508), e-pošta gorica@gla-benamatica.org. SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za novo šolsko leto 2014-15; informacije na tajništvu v Gorici, Drevored 20. septembra 85, od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure (tel. 0481-532163, 0481-547569), e-pošta info@emilkomel.eu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah in na srednji šoli pričel v sredo, 10. septembra, po navedenem urniku: v osnovni šoli Prežihovega Voranca v Doberdobu bo pouk potekal od 7.45 do 11.55, ob 12. uri bo šolska maša; v osnovni šoli Petra Butkoviča-Domna v Sovodnjah bo ob 8. uri šolska maša, pouk bo od 8.45 do 12.50; v osnovni šoli Ljubke Šorli v Romjanu bo ob 8. uri šolska maša, pouk bo od 8.40 do 13.00; v osnovni šoli na Vrhu bo pouk od 7.55 do 13.20; na srednji šoli v Doberdobu bo pouk od 7.45 do 12.55, ob 13. uri bo šolska maša. RAVNATELJSTVO DIZ CANKAR -ZOIS - VEGA obvešča, da se bo pouk začel v četrtek, 11. septembra, ob 8.10. S Izleti ŽENSKE IZ DOBERDOBA, ki so obiskovale lanski tečaj ročnih del na SKRD Jezero, organizirajo 17. oktobra izlet v Verono na sejem pripomočkov za ročna dela. Vpisovanje in informacije pri Magdi Prinčič do 28. septembra po tel. 347-1243400. UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 27. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Sauris, Tol-meč in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini Mila (tel. 048178398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). ESTORIABUS bo spet odpotoval v soboto, 27. septembra, izletnike bo spremljal Paolo Cavassini. Obiskali bodo Gardone Riviera in palačo Vittoriale, ki jo je dal zgradili Gabriele D'Annunzio; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 in 3493052235 ali eventi@leg.it od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. □ Obvestila »ZUMBA KIDS«: AŠKD KREMENJAK prireja tečaj zumbe za osnovnošolske otroke. Brezplačna poskusna lekcija bo v četrtek, 18. septembra, od 17. do 18. ure v kulturnem centru v Jamljah. Otroci naj s seboj prinesejo vodo, brisačo in telovadne copate; informacije po tel. 345-8328493. »ZUMBA«: AŠKD KREMENJAK prireja tečaj zumbe za odrasle ob ponedeljkih in četrtkih, od 20. do 21. ure v večnamenski dvorani v Jamljah. Prva brezplačna vaja bo v ponedeljek, 29. septembra, ob 20. uri; informacije po tel. 347-6868225 (Patricija). MESTNI SEKCIJI VZPI-ANPI IN AVL sporočata, da bosta v petek, 12. septembra, ob 11. uri položili venec na pročelje železniške postaje, na katero sta leta 2012 postavili spominsko ploščo za padle partizane na Goriški fronti. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja partizanski piknik v nedeljo, 14. septembra, v kulturnem centru Pavlina Komel na Palkišču od 17. ure dalje. Vpisovanja do 7. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič), 048178192 (Jožko Vižintin) ali v društvenem baru Kremenjak v Jamljah od 18. ure dalje. NATEČAJ »MAGICAMENTE IM-PRENDITRICE«, ki ga prireja odbor za žensko podjetništvo pri goriški Trgovinski zbornici je namenjen spodbu- janju ženskega podjetništva. Rok za prijavo izteče 12. septembra, besedilo razpisa je na spletni strani www.go.camcom.gov.it (v sekciji News), informacije na spazio.impre-sa@go.camcom.it in po tel. 0481384202/261. GORIŠKA NADŠKOFIJA sporoča, da bo ob papeževem romanju v Redipuljo v soboto, 13. septembra, maša za padle v vseh vojnah ob 10. uri na območju kostnice. Dostop bo omogočen le z ustreznim dovoljenjem (»pass«), ki ga verniki lahko dobijo pri svojih župnikih. Ker bo število mest omejeno, bo vsekakor prost dostop na bližnja območja. Kdor bo imel »pass«, bo moral priti h kostnici do 7. ure. Posamezne dekanije bodo organizirale avtobusni prevoz. Ljudje bodo mašo spremljali le stoje, prepovedan bo dostop z lastnimi sedeži; informacije na goriški nad-škofiji (od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30, tel. 0481-597662, faks 0481-597666, papafrancescoaredipu-glia@arcidiocesi.gorizia.it). AŠKD KREMENJAK prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike pod mentorstvom prof. Andreja Gropajca. Informativna seja bo v sredo, 1. oktobra, ob 18. uri v kulturnem centru v Jamljah; informacije po tel. 338-6805242 (Sonia). SKRD JADRO IZ RONK s pokroviteljstvom ronške občine prireja v sklopu projekta »Manjšinska deželna inter-kultura in poznavanje slovenskega jezika« tečaj slovenščine za odrasle. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v torek, 7. oktobra, ob 20. uri uri; informacije nudijo tudi v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču. Prireditve NOVOGORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA vabi danes, 9. septembra, ob 17. uri na predstavitev pesniške zbirke za otroke »Navihano učenje« Alje Furlan. Knjigo bosta predstavili Tanja Podgornik, svetovalna delavka Vrtca Nova Gorica in Jana Kruh Ipavec iz Zavoda RS za šolstvo. SLOVENSKA SKUPNOST - občinska sekcija za Gorico sporoča, da je redni kongres sklican za petek, 19. septembra, s pričetkom ob 20. uri na sedežu stranke na Drevoredu 20. septembra 118 v Gorici. FORUM ZA GORICO prireja niz šestih srečanj z naslovom »Novecento ine-dito« na sedežu v Ul. Ascoli 10/A v Gorici: danes, 9. septembra, ob 17.30 srečanje z naslovom »Un'epoca sen-za rispetto« posvečeno iredentistoma Gianniju Stuparichu in Scipiu Slata-perju, obravnavali bodo tudi njun odnos do Slovencev;. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v sklopu muzejskih torkovih večerov v gradu Kromberk danes, 9. septembra, ob 20. uri na predstavitev publikacije Goriškega muzeja, izdane v letu 2013. V DOMU KRAJANOV NEGOVAN NEMEC v Biljah prireja Društvo Goriška proti raku danes, 9. septembra, ob 20. uri predavanje hematologinje Nataše Fikfak z naslovom »Krvni raki«. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v sredo, 10. septembra, ob 18. uri predstavitev knjige, ki jo je uredil Ivan Buttignon »Prospettiva Ber-linguer - Sguardi trasversali sul leader comunista«. Z avtorjem se bodo pogovarjali Fulvio Salimbeni, Marco Cucchini in Lucrezia Chermaz; vstop prost. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v četrtek, 11. septembra, ob 18. uri Nataša Cvijanovic predstavila svojo knjigo »Il ricettario di Baba Ljuba. La cu-cina rurale jugoslava«. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 11.00, Giuseppe Vlacich (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.30) v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču. 1 6 Torek, 9. septembra 2014 RADIO IN TV SPORED Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv - Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina - II caffe di Raiuno 6.30 6.50 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 10.00 Storie vere 11.05 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Talent show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ragione 16.00 La vita in di-retta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 0.45 Dnevnik 20.30 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, Norveška - Italija 23.10 Talk show: Porta a porta ^ Rai Due 6.00 Nad.: Dance! La forza della passione 7.20 Serija: Heartland 8.00 Nad.: Le sorel-le McLeod 9.25 Nad.: Pasión Prohibida 10.10 Vreme, sledi Dnevnik - Tg2 Insieme 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle 17.00 SuperMax Tv 18.00 Športna rubrika 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 20.30 23.45 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 22.55 Nad.: The Good Wife 0.00 Dok.: Senza peccato ^ Rai Tre 21.05 Film: Un amore tutto suo (rom., i. S. Bullock) 23.45 Report Cult K Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nad.: Zorro 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.35 Film: Lucy Luke - La mamma dei Dalton 17.50 Nad.: Cuo-re ribelle 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (7. septembra 2014) Vodoravno: Striček Vanja, as, protiza-konitost, Res, kupon, goli, efa, Lopez, Lara, Mars, carinik, ilirizem, ha, oje, Anton Pavlovič, A. R., čr, aer, Asa, il, Tri sestre, rondela, Ami, lenuh, Rac, idiomatikon, Avalon, Bert, T. S., R. Z., S. F., KO, Ivanovo, aktiviteta, Alec, matineja, majoran, Tea, Anat, par, E. S., kart; na sliki: Anton Pavlovič Čehov; njegovi deli: Striček Vanja, Tri sestre. Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il segreto 21.15 Nad.: La Bibbia 23.15 Film: Ali (bio-gr., i. W. Smith) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Film: Inga Lindstrom - Innamorarsi ancora (rom.) 16.30 Show: Pomeriggi cinque 18.55 Nad.: Il segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Film: Finalmente la felicita (kom., '11, It.) 23.20 Film: Licenza di matrimonio (kom., i. R. Williams, M. Moore) C/ Italia 1 La 7 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Talk show: Agora Estate 10.10 Video fram-menti 10.30 Film: A che servono questi quattrini? 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 Serija: La signora del West 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione Piazza Affari 15.00 Nad.: Terra nostra 15.50 Dok.: Geo Magazine 16.50 Nogomet: U21, Italija - Ciper 19.00 23.05 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Serija: Un posto al sole LA 7.00 7.55, 11.40 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 Otto e mezzo, pon. 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 17.40 Serija: Il commissario Cordier 19.40 Diciannove-quaranta 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Suspect - Presunto col-pevole (krim.) 23.30 Film: Omicidio a luci rosse (triler) ^ Tele 4 6.00 7.00 Dnevnik 6.30 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Piccola grande Italia 8.05 Dok.: Il por-tolano 8.30 17.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.00 Peccati in tavola 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: L'uomo senza paura (vestern) (t Slovenija 1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.40 Duhovni utrip 10.55 Odd.: Na obisku 11.20 Dok. serija: City folk 12.20 Umetnost igre 13.0015.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Državna komemoracija v spomin žrtvam ob 100. obletnici prve svetovne vojne, prenos 14.15 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 Dok. serija: Village folk 16.00 18.35 Otroški program: OP! 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Posebna ponudba 17.55 23.05 Globus 18.30 Infodrom 18.55 22.40 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nan.: Komisar Rex 20.55 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi 23.35 Pričevalci iT Slovenija 2 6.00 Zabavni infokanal 7.00 Otroški program: OP! 8.35 Zgodbe iz školjke 8.50 Inf-odrom 10.15 Dobro jutro 12.35 Točka 13.30 Studio city 14.25 Poletna noč - Pesmi posvečene Ljubljani, pon. 16.15 20.30 Košarka: SP 2014 17.00 Košarka: 1. tekma četrtfinala, prenos 19.15 Mladi virtuozi 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, studijska oddaja 21.00 Košarka: 2. tekma četrtfinala, prenos 23.15 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, Češka -Nizozemska, pon. iT Slovenija 3 6.00 7.00, 9.00, 19.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Televizije Maribor 6.30 Primorska kronika 7.20 10.40 Žarišče 7.50 12.05, 17.55 Kronika 8.00 9.30, 10.30, 11.00, 15.30 Poročila 9.35 Tedenski napovednik 13.30 Prvi dnevnik 15.00 Svet v besedi in sliki 18.00 Ko bom velik bom poslane' 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 20.35 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, Češka - Nizozemska Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 6.25 Nan.: Friends 7.05 Nan.: La vita se-condo Jim 7.30 Nan.: Mike & Molly 8.25 Serija: The Closer 10.25 Serija: Person of Interest 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nad.: Pretty Little Liars 16.40 Nad.: Dawson's Creek 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. - New York 21.10 Serija: Chicago Fire 23.05 Film: Eagle Eye (akc., i. S. LaBeouf) 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Najlepše besede 15.00 Koncert 15.30 Nautilus 16.00 Sredozemlje 16.30 Dok. odd. 17.00 Artevisione 17.30 Ciak Junior 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Avtomobilizem 21.15 Vrt sanj 22.15 Biker explorer 22.45 Dok. odd.: K2 23.15 Eno življenje, ena zgodba Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 Besede miru 18.00 Od čebele do medu 18.30 Drugačne zvezde 19.00 Predstava: Dežela palčkov 19.30 Slap Kozjak in koseška korita 20.00 Praznik mestne občine Nova Gorica 20.30 Lokalne volitve 2014 21.30 Zgodovina slovenskega letalstva, 1. del 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risanke in otroške serije 7.4513.10 Serija: Lepo je biti sosed 8.35 9.40, 10.50, 12.00 TV prodaja 8.50 Serija: Princeska 9.55 15.50 Nad.: Želim te ljubiti 11.05 16.45 Nad.: Sila 12.15 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.05 Serija: Lepo je biti sosed 14.00 23.30 Serija: Nepremagljivi dvojec 14.55 Serija: Queen Latifah show 18.55 24UR - vreme 19.00 23.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Film: Tašča, da te kap (kom., i. J. Lopez) Kanal A 6.5013.00 Risanke 8.2018.55 Serija: Alarm za Kobro 11 9.15 13.45 Serija: Revolucija 10.05 16.35 Serija: Dva moža in pol 10.35 17.05 Serija: Naša mala klinika 11.30 Serija: Srečni klic 12.30 13.30 Tv prodaja 14.40 Film: nadležni sosed 18.0019.50 Svet 20.05 Film: Ameriška pita 2 (kom.) 22.05 Film: 15 minut slave RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Zdrava leta; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Pogovor z Iztokom Ilichom; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Jaroslav Hašek: Dobri vojak Švejk v prvi svetovno vojni -3. nad., sledi Music box; 18.00 Vabilo na koncert, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 9.40 SMS; 10.00 70 let od potopa ladje Rex; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 10.45 Pod obročem; 11.00 Daniel Rampe, slovenski Joe Cocker; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.45 Napovednik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Poletni utrip kulture; 21.00 Glasbena promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 CS Torek, 9. septembra Rete 4, ob 23.35 Ari ZDA 2001 Režija: Michael Mann Igrajo: Will Smith, Jamie Foxx, Jon Voight, Mario Van Peebles, Ron Silver, Jeffrey Wright, Mykelti William- Deset let življenja ene največjih športnih osebnosti, Muhammada Alija. Mannova filmska pripoved obravnava obdobje od leta 1964, ko je temnopolti bokser osvojil naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji pod imenom Cassius Clay, do leta 1974, ko se je kot Muhammad Ali boril proti Georgu Foremanu v antologijski borbi poimenovani "Rumble". Gre za ključno desetletje v življenju športnika, ki je bil v Ameriki, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja veliko več kot šampijon: bil je prava legenda in simbol afroameriškega prebivalstva. Na vrhuncu profesionalne kariere si je prislužil prepoved boksanja, ker se ni hotel boriti v Vietnamu. Ko pa je ameriško vrhovno sodišče odločilo v njegovo korist, je Ali izgubil svoja najboljša leta. Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Ballando con Casadei; 9.00 Oggi che giorno e?; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 So-noricamente Puglia; 11.00, 21.00 Note d'amare; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mon-diali di calcio; 12.00 Anticipazioni GR; 12.15 Pesem tedna; 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Glasbena lestvica; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 16.00 E... state freschi; 20.00 Next/La rosa dei venti/I magnifici 22/Det-to tra noi in musica; La musica scelta di radio; 21.30 Play music like; 22.00 La via Fran-cigena (pon.); 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Inte-lekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do trinajstih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DiO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob sedemnajstih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 0.00 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.00 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do trinajstih; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DiO; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 20.45 Košarka, SP; 22.00 Novice; 23.00 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 19.25 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arso-ve spominčice; 13.05 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DiO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek; 0.00 Evropski klasični nokturno. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Torek, 9. septembra 2014 1 J APrimorski ~ dnevnik Serena Williams 6. oz. 18. NEW YORK - Ameriška teniška zvezdnica Serena Williams je zmagovalka odprtega prvenstva ZDA. Williamsova je v finalu dvakrat s po 6:3 premagala Danko Caroline Wozniacki ter šestič v karieri slavila zmago na US Opnu. 32-letna Williamsova, tudi prva igralka sveta, je z 18. zmago na turnirjih za grand slam izenačila dosežka Čehinje Navratilove in Američanke Evert ter zaostaja le še za slovito Nemko Steffi Graff, ki ima 22 zmag, skupni rekord pa ima s 24 zmagami Avstralka Margaret Court. Contador povečal prednost (in pretep) OVIEDO - Španec Alberto Contador (na sliki) je po 16. etapi dirke po Španiji z zmago še povečal vodstvo v skupnem seštevku. Contador je napadel v zadnjem kilometru, potem ko se je dolgo vozil za Britancem Christopherjem Froomom, na koncu pa ga ugnal. Španski zvezdnik ima zdaj minuto in 36 sekund prednosti pred rojakom Valverdejem, še tri sekunde več zaostaja Froome. Prišlo je tudi do pretepa med Rusom Rovnijem in Italijanom Brambillo. Oba sta bila izključena iz dirke. NOGOMET - V Estoniji neroden poraz Slovenije v prvi kvalifikacijski tekmi za Euro 2016 Brez točk z Baltika Estonija - Slovenija 1:0 (0:0) Strelec: 1:0 Purje (87.). Estonija: Pareiko, Morozov, Kallaste, Klavan, Mets, Lindpere (od 85. Purje), Vunk, Antonov (od 71. Kams), Teniste (od 75. Jaa-ger), Anier, Zenjov. Slovenija: S. Handanovič, Brečko, Samardžič, Cesar, Struna, Kurtič, Rotman (od 90. Lazarevič), Stevanovič, Kampl, Ili-čič (od 61. Birsa), Novakovič. Rdeči karton: Stevanovič (82.). TALLIN - Slovenija je na prvi kvalifikacijski tekmi za Euro 2016 doživela hladno prho. Čeprav so Slovenci večino tekme prevladovali, so domačini, ki z disciplinirano igro niso dopustili velikih priložnosti, ob koncu tekme zabili odločilni zadetek in osvojili nenadejano zmago. Za Slovenijo, ki si je po tihem želela, da v kvalifikacijah ne bi preveč zaostala za favoriziranima Anglijo in Švico in ju morebiti v boju za nastop na zaključnem turnirju tudi presenetila, je tako pot že od vsega začetka postala strmina. Estonija je bila zagotovo v njihovem dometu, vendar je Slovenija žal pokazala premalo, bila je tudi premalo konkretna in ambiciozna v fazi napadanja. Kljub temu bi iz Tallina bržkone zlahka odnesla točko, ko si ne bi Dalibor Stevanovič, sicer eden boljših na igrišču, zaradi nepotrebnega in neodgovornega prekrška nad Joelom Lind-perejem v 82. min. prislužil drugi rumeni karton in moral predčasno z igrišča. Prav tedaj je Slovenija najbolj pritiskala na vrata gostiteljev, selektor Katanec se je pripravljal, da bi v igro poslal še enega ofenzivnega igralca kot je Lazarevič, a je izključitev porušila ves koncept. Gostitelji so številčno prednost unovčili v 87. minuti, ko so najprej slovenski branilci in vratar Handano-vič blokirali nekaj strelov, a nazadnje je odbita žoga prišla do rezervista Atsa Purjeja, ki jo je iz bližine spravil v mrežo za veliko estonsko zmago. Po zadetku se je Slovenija zelo odločno podala v napad in pokazalo se je, da nasprotnika obvladuje tudi z igralcem manj, kar je še razlog več za zagrenjenost ob zelo nerodnem porazu. Kevin Kampl je imel v sodniškem dodatku še priložnost za izenačenje, a je bil z 20 metrov nenatančen. Katanec je tekmo začel s pričakovano postavo, prednost pred Valterjem Birso pa je dobil Josip Iličič. Slovenija je bila v uvodnih trenutkih konkretnejša, imela nekaj priložnosti, a tako, kot je napovedal Ka-tanec, prostora za igro ni bilo veliko. Domači so bili disciplinirani, si prav tako priigrali nekaj (pol)priložnosti, kakšne večje nevarnosti za oba vratarja pa ni bilo. Po pol ure igre je Sergej Pareiko, domači vratar, ki ga domača javnost ob odsotnosti Konstantina Vassiljeva vidi kot glavnega aduta baltske vrste, prvič resneje posredoval po strelu Josipa Iličiča s 20 metrov. Nadaljevanje ni prineslo kakšnih sprememb na zelenici, gosti so bili podjetnejši, a ob zgoščeni in disciplinirani domači vrsti prostora za kak strel proti vratom ni bilo. V uvodu drugega polčasa je bila slika na igrišču praktično identična dogajanju v prvih 45 minutah. Potem pa so do nekaj udarcev iz kotov prišli domačini, po katerih so ob enem ne najbolj odločnem posredovanju Samirja Handanoviča in majhni zmedi v kazenskem prostoru dvignili na- Jasmin Kurtič (na sliki v belem dresu), Kevin Kampl in drugi bolj nadarjeni igralci Slovenije v Tallinnu niso prišli do izraza ansa vijače na noge, a na njihovo žalost je mreža ostala nedotaknjena. Katanec je v igro poslal Valterja Bir-so namesto Josipa Iličica, a to ni spremenilo dogajanja na igrišču. Še naprej je kakšnih 6000 gledalcev spremljalo «šahovsko» predstavo, v 80. minuti pa se je Rajku Rot-manu ponudila lepa priložnost za vodilni zadetek, a je z roba kazenskega prostora preslabo streljal in zgrešil cilj. Sledil je, za goste, res žalosten konec tekme. ODBOJKA - SP Italija naprej, a skoraj brez možnosti KRAKOW - Italija se je uvrstila v drugo fazo svetovnega moškega odbojkarskega prvenstva, a skozi šivankino uho in brez pravih možnosti na poti do 3. faze oziroma polfinala. Tako kot je igrala doslej ni možnosti, da bi dosegla štiri zmage in v četrtek premagal tudi nepremagane gostitelje Poljake (potem jo čakata še tekmi proti Argentini in Avstraliji), težko pa jim bo že jutri proti Srbiji (ob 20.15). Za prestop v tretjo fazo (šest najboljših ekip) morajo biti »azzurri« v skupini najmanj tretji. Za nameček se je med (slabo) tekmo proti ZDA v nedeljo poškodoval gleženj korektor Ivan Zaytsev. Vendar Italija igra na tem SP tako slabo, da poškodba ključnega igralca ne more biti izgovor. Skupina E: Poljska 9, Francija 7, Srbija 6, Iran 5, ZDA 4, Argentina 3, Italija 2, Avstralija 0. Skupina F: Brazilja 9, Rusija 8, Nemčija 6, Kanada in Bolgarija 5, Finska 2, Kuba 1, Kitajska 0. Skupina C Izidi: Estonija - Slovenija 1:0, San Marino - Litva 0:2, Švica - Anglija 0:2 Anglija 1 1 00 2:0 S Litva 1 1 00 2:0 S Estonija 1 1 00 1:0 S Slovenija 1 0 0 1 0:1 0 Švica 1 0 0 1 0:2 0 San Marino 1 0 01 0:2 0 Prihodnji krog: (9.10.): Anglija - San Marino, Litva - Estonija, Slovebija Švica SKUPINA H Italija danes v Oslu proti Norveški OSLO - S kvalifikacijami bo danes ob 20.45 v Oslu proti Norveški začela tudi Contejeva Italija. Verjetna postava: Buffon, Ra-nocchia, Bonucci, Astori, Can-dreva, De Sciglio, De Rossi, Flo-renzi, Giaccherini, Zaza- in Immobile. V skupini so še Azerbajd-žan, Bolgarija, Hrvaška in Malta. Dosedanji izidi, skupina C: Luksemburg - Belorusija 1:1, Španija - Makedonija 5:1; Ukrajina -Slovaška 0:1; skupina G: Rusija -Liechtenstein 4:0; Avstrija - Švedska 1:1; Črna gora - Moldavija 2:0; skupina D: Gruzija - Irska 1:2, Nemčija - Škotska 2:1, Gibraltar -Poljska 0:7; skupina F: Madžarska - Sev.Irska 1:2, Ferski otoki - Finska 1:3, Grčija - Romunija 0:1; skupina I: Danska - Armenija 2:1, Portugalska - Albanija 0:1. Danes, skupina A: Kazah-stan - Latvija; Češka - Nizozemska; Islandija - Turčija; skupina B: Andora - Wales; BiH - Ciper; skupina H: Azerbajdžan - Bolgarija; Hrvaška - Malta; Norveška - Italija (ob 20.45) rako dirka v Spa-Francorc-hamps kot dirka v Monzi sta dokazali, da Formula 1 sploh ni dolgočasen šport, predvsem ko potekajo Velike Nagrade na »zgodovinskih« dirkališčih. VN Italije je v nedeljo poskrbela za pravi spektakel, ki je navdušil številno publiko, predvsem pa je omogočil Lewisu Hamiltonu, da se nekdanjemu prijatelju Nicu Rosbergu približa na 22 točk zaostanka v lestvici za naslov svetognega prvaka. Lewis je osvojil Veliko Nagrado Italije, potem ko je FORMULA 1 pise Albert Voncina njegov moštveni kolega kar dvakrat ponovil enako napako na istem delu proge, tako da se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Na stopničke se je po dolgem času vrnil Felipe Massa, katerega je publika nagradila z bučnim aplavzom, saj je Brazilec še vedno zelo priljubljen med Fer-rarijevimi navijači. Le-tem tokrat ni preostalo drugega kot navijati za Masso, saj je Fernanda Alonsa doletele velika smola: zaradi okvare dir-kalnika je odstopil po 86 zaporednih dirkah ter letos prvič ostal brez osvojenih točk, Kimi Raikkonen pa je dirko zaključil na devetem mestu. Številni navijači »Scuderie« so vseeno izrazili svojo podporo predsedniku Montezemolu, čigar položaj ni več tako gotov, potem ko ga je javno napadel Sergio Marchionne. Glavni izvršni direktor Fiata je izjavil, da potrebuje Ferrari zmagovite ljudi, verjetno pa je pozabil, da je pod vodstvom Montezemola »Scuderia« osvojila kar štirinajst lovorik. Če se torej pri Ferrariju v prihodnosti obetajo nekatere spremembe, VN Italije je tokrat potrdila vsaj tri dejstva: 1. Mercedesova premoč je več kot očitna; 2. Med Lewisom Hamiltonom in Nicom Rosbergom vlada prava vojna; 3. Na površje prihaja nova generacija dirkačev. Ravno tretja točka je zelo zanimiva, saj se z Danielom Ricciardom, Valtterijem Bottasom, Kevinom Ma-gnussenom in Daniilom Kvjatom obetajo zelo zanimivi boji v prihodnjih sezonah. FIA pa bo morala s pravilnikom poskrbeti, da bo F1 še vedno privlačna za publiko, kar je tudi želja Montezemola, ki ima še vedno precejšnjo težo v svetu Formule 1, ne glede na Marchionnejeve izjave. KOŠARKA - SP Drevi misija nemogoče proti ZDA BARCELONA - Slovensko košarkarsko reprezentanco čaka drevi ob 21. uri sedma tekma na 17. svetovnem prvenstvu v Španiji. V četrtfinalu se bo zoperstavila prvim favoritom prvenstva, aktualnim svetovnim in olimpijskim prvakom, Američanom, ki so na dosedanjih srečanjih slavili s povprečno prednostjo 31,5 točk. S približno takšno razliko je Slovenija izgubila tudi zadnjo pripravljalno tekmo, ki jo je na Kanarskih otokih igrala proti ZDA. Rezultat je bil 101:71. Američani so v Španijo sicer prišli brez največjih zvezdnikov iz lige NBA, vseeno pa do sedaj še niso naleteli na vsaj približno enakovrednega tekmeca. Še najbolje so jo v predtekmovanju odnesli Turki, ki so izgubili za 21 točk, ter Mehičani, ki so v osmini finala igrali 86:63. ZDA imajo v svoji zasedbi pet igralcev, ki so v minuli sezoni nastopili na tekmi All Stars. Na SP je trenutno njihov najboljši strelec Anthony Davis s povprečjem dobrih 13 točk na tekmo. Zelo od blizu mu sledijo Kenneth Faried, James Harden, ki je najboljši podajalce in skakalec ekipe, Klay Thompson ter Stephen Curry. Vsi dosegajo več kot deset točk na tekmo. Pri Sloveniji imajo dvomestno povprečje točk le brata Dragic, Goran 16,5, Zoran 13,2, ter Domen Lorbek (11,5). Goran je ob tem še prvi asistent, Alen Omic pa je ujel največ žog (5,8). ZDA ne skrivajo dejstva, da so na svetovno prvenstvo prišle praktično le za eno tekmo, finale s Španijo. Temu primerno je že od februarskega žreba skupin tudi prirejen tekmovalni sistem. Tedaj je namreč Mednarodna košarkarska zveza v nasprotju s športno etiko delegirala žreb in na različna konca razpredelnice uvrstila gostitelje prvenstva ter ZDA. Težko je zato izogniti občutku, da je SP organizirano za dve reprezentanci, ostalih dvaindvajset pa je le sodelujočih. Fiba raziskuje primer Avstralije Da je s formulo nekaj narobe pove tudi novica, da je Mednarodna košarkarska zveza Fiba odprla disciplinski postopek zoper reprezentanco Avstralije, saj meni, da je namerno izgubila tekmo skupinskega dela svetovnega prvenstva proti Angoli in se s tem izognila drugemu mestu v skupini ter morebitnemu polfinalu z ZDA. «Sum je zelo velik. Obnašanje vodstva in igralcev Avstralije je razočaralo strokovnjake in privržence ko-šarke,» so sporočili iz Fibe in dodali, da bodo morali Avstralci svoje početje opravičiti s tehtnimi razlogi, če se želijo izogniti sankcijam. Prvenstvo pa so kenguruji že končali, saj so po dramatičnem zaključku izgubili dvoboj osmine finala proti Turčiji. Ostali četrtfinalni: Francija -Španija, Litva - Turčija ter Srbija -Brazilija. EP v štirih državah MADRID- Nosilec košarkarskega EP 2015 bo francosko mesto Lille, kjer bodo zaključni boji, tekme predtekmovanja pa bodo še v Latviji, Nemčiji in na Hrvaškem (Zagreb). Sprva naj bi bilo prvenstvo v Ukrajini, ki pa se mu je odpovedala zaradi vojnih razmer. 1 B Torek, 9. septembra 2014 ŠPORT / Jutri prijateljska tekma v Novi Gorici Nogometaši Krasa so bili po nedeljski tekmi včeraj prosti. Danes popoldne bodo trenirali v Ribiškem naselju. Jutri pa jih čaka prestižna prijateljska tekma s slovenskim prvoli-gašem Gorico. Prvenstvo 1. slovenske nogometne lige namreč miruje, ker so se ta teden začele kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo 2016. Tekma med Krasom in prvoligašem Gorico, ki ga vodi italijanski trener Luigi Apol-loni, bo ob 17.00 v novogoriškem Športnem parku. Patrik Bordon je (končno) registriran V nedeljo bo imel trener Krasa Predrag Arčaba na razpolago tudi koprskega napadalca Patrika Bordona, ki so ga v repenskem klubu uspeli registrirati že v soboto. »Zaradi lažje poškodbe pa Patrik sploh ni odpotoval v Sacile. V nedeljo pa bo proti Legnagu bržkone začel od začetka,« je napovedal predsednik Goran Kocman, ki je še dodal, da ne bo še poškodovanega Milana Grujiča. Pa tudi mladega branilca Boškoviča, ki je v nedeljo prejel rdeč karton. D-LIGA - Spodbuden začetek repenskega Krasa na gostovanju v Sacileju Reakcija po klofuti Točka Krasa na furlanskem gostovanju v Sacileju je zlata vredna. Zakaj? Prvič: Sacilese se je med poletjem precej okrepil, čeprav je imel že solidno in rutinirano ekipo. Drugič: v lanski sezoni se je furlanska ekipa uvrstila v play-off in kot so napovedali v taboru Sacileseja, naj bi letos znova ciljali visoko. Tretjič: furlansko ekipo je marsikdo imenoval kot tretja sila prvenstva (Za Padovo in AltoVicentino). Prav zaradi tega je točka v uvodnem krogu več kot dobrodošla. »Pravzaprav zaslužena, če že ne pretesna,« je izjavil predsednik Krasa Goran Kocman, ki je bil zadovoljen z reakcijo rdeče-belih v drugem polčasu. Po prvem delu so namreč krasovci zaostajali za dva gola. Gostitelji so najprej povedli z lepim golom Pederive in so nato drugi gol dosegli s pomočjo enajstmetrovke, ki jo je uspešno izvedel Beccia (Komel je v kazenskem prostoru zaustavil žogo z roko). V drugem polčasu so Arčabovi fantje igrali kot prerojeni. Po četrt ure je prvi letošnji gol dosegel kapetan Radenko Kneževič (podal mu je Spetič). Pet minut kasneje pa je za izenačenje poskrbel Luka Spetič, ki je žogo po Raničevi podaji streljal tik pod prečko. Kras je v nadaljevanju igral z igralcem manj. Sodnik je zaradi naivnega prekrška na sredini igrišča pokazal najprej rumeni, nato še rdeči karton mlademu Boškoviču. Kljub temu so gostje v zadnjem delu srečanja imeli najlepšo priložnost za gol. Kneževičev strel z glavo je za las poletel mimo vratnice. Krajša analiza: od »novih« igralcev se je izkazal Saša Ranič (Novogoričan je bil leta 2005 imenovan za najboljšega igralca 1. slovenske lige), ki je bil aktivno soudeležen pri obeh golih. Kras je v drugem polčasu pokazal pravo reakcijo. Tu- di fizično je Kras prekosil nasprotnika. Malo slabše so se rdeče-beli odrezali na zunanjih obrambnih položajih. Kras bo v prihodnjem krogu v nedeljo gostil v Repnu Legnago Salus, ki je s 4:1 izgubil proti ekipi AltoVicentino. Legnago je celo vodil, nato so se razigrali gostje. AltoVicentino bo ekipa repen-skega društva gostila čez slaba dva tedna, v nedeljo, 21. septembra. Rdeče-be-li bodo namreč prihodnji dve tekmi igrali doma. Nato bo na sporedu že derbi s Triestino na tržaškem Roccu (28. septembra). (jng) Luka Spetič je tako dosegel izenačujoči zadetek (2:2) v Sacileju (na sliki zgoraj). Desno navijači Krasa na furlanskem gostovanju D-LIGA Izidi Arzignano Fontanafredda 1:1 Belluno Mori S. Stefano 2:0, Biancos. Padova - Union Pro 3:0, Clodiense - Montebelluna 1:( , Dro - La Fenadora 1 :1, Giorgione - Tamai 0:1, Legnago - AltoVicentino 1:4, Mezzocorona - Triestina 0:0, Sacilese - Kras 2:2 AltoVicentino 11 0 0 4:1 3 Biancoscudati Pd 1 1 0 0 3:0 3 Belluno 11 0 0 2:0 3 Clodiense 11 0 0 1:0 3 Tamai 11 0 0 1:0 3 Dro 10 1 0 1:1 1 Fontanafredda 10 1 0 1:1 1 Kras Repen 10 1 0 2:2 1 La Fenadora 10 1 0 1:1 1 Sacilese 10 1 0 2:2 1 Triestina 10 1 0 0:0 1 Arzignano 10 1 0 1:1 1 Giorgione 10 0 1 0:1 0 Montebelluna 10 0 1 0:1 0 Mori S. Stefano 10 0 1 0:2 0 Legnago 10 0 1 1:4 0 Union Pro 10 0 1 0:3 0 Mezzocorona 10 1 0 0:0 -3 PRIHODNJI KROG (14.9. : Mori S. Stefano - Arzignano, Union Pro - Giorgione, AltoVicentino - Dro, Fontanafredda - Mezzocorona, Kras - Legnago, La Fenadora - Clodiense, Montebelluna Biancoscudati Pd, Tamai - Belluno, Triestina Sacilese A. skrnjar/e. trampuz Jutri pokalne tekme Jutri bo na sporedu še zadnji krog prvega dela (skupinska faza) državnega pokala elitne in promocijske lige ter deželnega pokala 1. amaterske lige. Vesna, ki je z eno nogo že izpadla (mora visoko zmagati in upati v zmago tržiške ekipe Ufm), bo ob 20.30 v Križu gostila Gradisco. Juventina je že napredovala v osmino finala. Rdeče-beli bodo jutri igrali v Krminu. V 1. AL bo Breg v Miljah igral proti Muglii, Primorec bo gostoval v Špetru ob Soči (San Pier), Sovodnje pa v Šlo-vrencu. Vse tekme se bodo začele ob 20.30. Vse tri ekipe se lahko še uvrstijo v osmino finala. Sacilese - Kras 2:2 (2:0) Strelci: 28' Pederiva, 41' Beccia; 60' Kneževič, 65' Spetič Kras Repen: Budicin, Simeoni (od 64. Fross), Komel (od 69. Gulič), Zlogar, Cvijanovič, Boškovič, Maio (od 58. Castellano), Capalbo, Kneževič, Ranič, Spetič. Trener: Arčaba (na klopi: Dagnolo, Petracci, Božič, Caselli). Rdeč karton: Boškovič v 72. min. D-LIGA - Po prvem krogu Padova in AltoVicentino že »strašita« vse ostale tekmece Lani se je Maranu Vicentinu napredovanje za las izmuznilo, po poletni združitvi z Valdagnom in spremembi imena v AltoVicentino pa se cilji nikakor niso spremenili: lov na prvo mesto in napredovanje v C-ligo (Lego Pro). V prvem krogu je AltoVicentino potrdil, da gre za kakovostno ekipo, saj je s prepričljivimi 4:1 kar v gosteh odpravil Krasovega nedeljskega nasprotnika Legnago. V boju za napredovanje naj bi bil najnevarnejši tekmec ekipe iz bližine Vicenze Biancoscudati Padova, novonastalo društvo, ki se je rodilo iz ruševin letos poleti propadle Pado-ve. Ekipo, ki jo vodi Parlato - zanj se je dalj časa zanimala Triestina - je z ravno tako gladkim 3:0 odpravila Union Pro. V C skupini D-lige imamo torej že po prvem krogu v ospredju dva kandidata za prvo mesto. Od drugih deželnih ekip je točko v gosteh iztrgala tudi Fontanafredda. Tamai pa je v gosteh premagal Giorgione. (I.F.) D-LIGA - Triestina neodločeno na Tridentinskem Solidni v obrambi, jalovi v fazi napada Triestina je prvenstvo začela s točko. V Mez-zocoroni so oslabljeni Lottijevi varovanci iztržili pomembno točko proti ekipi, ki je prvenstvo začela z odbitkom štirih točk (zaradi nespošto-vanja pravilnika v lanski sezoni). Triestina je s pripravami začela z veliko zamudo, saj je prva skupina igralcev začela skupaj trenirati pred tremi tedni, a ekipo so nadgradili vse do zadnjega, tako da doslej trener ni imel veliko časa za uigra-vanje moštva. Med drugim nekateri igralci še čakajo na registracijo, tako da je v nedeljo v Mez-zocoroni Triestina igrala z nekoliko spremenjeno postavo in brez nekaterih adutov, ki naj bi omogočili kakovostni skok ekipi. Zlasti v prvem polčasu je prišla na dan neui-granost v tržaških vrstah. Mezzocorona sicer, tudi po zaslugi dobro postavljene tržaške obram- be, ni povzročala velikih preglavic vratarju Trža-čanov Di Pieru. Ravno solidna obramba je ena izmed pozitivnih novic prvega kroga. Piscopo in Fiore sta se na sredini obrambe dobro sporazumevala, morda pa bosta morala bočna branilca v prihodnje nekoliko bolj aktivno sodelovati tudi v fazi napadanja. Nekoliko več težav je imela Triestina ravno takrat, ko je morala ogrožati nasprotnikova vrata. Nekoliko bolj nevarni so bili napadalci Triestine v drugem polčasu, ko je domači vratar Zomer moral vsaj dvakrat odločilno poseči, a za ekipo, ki je imela na igrišču kar sedem igralcev mlajših od 21 let je točka pozitivna; četudi proti nasprotniku, ki naj bi sodil med šibkejše v ligi. Pozitivno je tudi, da so igralci Trie-stine zdržali vseh devetdeset minut, čeprav so s pripravami začeli pozno. (I.F.) 1. AL - Derbi v Dolini Breg - Sovodnje (Ne)pravično!? 11-m v 94. minuti - Sovodenjci: »Zakaj petminutni dodatek?« Veselje in razočaranje. »Zmaga z golom v 4. minuti sodnikovega dodatka je vsakič pravi užitek,« je bil po nedeljski tekmi v Dolini presrečen trener Brega Lorenzo Cernuta. Njegov kolega na sovodenj-ski klopi Fabio Sambo je bil čisto drugačnega razpoloženja: »Čemu je sodnik dosodilpetminutni dodatek? Breg je opravil le dve menjavi. Mi pa nobene. Matematično bi moral dosoditi največ še dve minuti. Rezultat ni pravičen. Zaslužili bi si točko,« je komentiral Sambo. Sončno vreme v nedeljo ni privabilo v športni center Silvana Klabiana veliko gledalcev. Prvo resno priložnost so ustvarili (in zgrešili) gostje. Pravzaprav je strel z glavo Maura Galliussija lepo ubranil domači vratar Daniele Daris. Najlepšo priložnost so nato četrt ure kasneje imeli domači »rdeči« (Breg je tokrat igral z rdečimi dresi, pravzaprav »rjavimi«, kot rdeči barvi pravijo v Bregu): Braini je z glavo preusmeril žogo v prečko. Cigliani (Breg), branil ga je Derič, je neuspešno skušal premagati vratarja Sovodenj Dovierja. Fotogalerijo z nedeljskega derbija si lahko ogledate na naši facebook strani Primorski_sport fotodamj@n V drugem polčasu sta obe moštvi ustvarili nekaj zrelih priložnosti za gol: Maurencig je bil dvakrat nevaren pred Bregovimi vrati. Cigliani pa je resneje zaposlili Do-vierja (ex Kras) v 93. minuti. Ko je vse kazalo, da si bosta ekipi razdelili izkupiček, je v 94. minuti v kazenskem prostoru Sovodenj izsilil najstrožjo kazen Via-nello. Kazenski strel je bil čist kot solza, saj je Derič zelo naivno s prekrškom zaustavil Bregovega nogometaša. Iz enajstih metrov je bil natančen Belladonna. IZJAVI PO TEKMI: Giovanni Bove, spremljevalec Brega: »Zmaga proti Sovodnjam velja 6 točk. Gostje so se dobro branili. Nismo uspeli v celoti razvijati naše igre. Še dobro, da je Viannelo izsilil kazenski strel.« Fabio Sambo, trener Sovodenj: »Žal smo v Dolini ostali praznih rok, čeprav smo že imeli točko v rokah. Škoda, saj bi bila točka zlata vredna. Na tržaško gostovanje smo pripotovali močno okrnjeni.« (jng) PRIMOREC - Nogometaši trebenskega kluba so v Gradežu iztrgali dragoceno točko. »Gradese je odlična ekipa. Imajo nekaj res solidnih posameznikov. Poleti so se precej okrepili. Mi pa nismo igrali podrejene vloge, čeprav smo imeli okrnjeno ekipo,« je dejal predsednik Primorca Darko Kralj. 1. AMATERSKA LIGA Breg - Sovodnje 1:0 (0:0) Strelec: 94' Belladonna 11 -m Breg: Daniele Daris, La Bella (Belladonna), Messi, Braini, Coppola, Omari, Vianello, Marturano (Puzzer), Martini, Cigliani, Nigris (Suttora). Sovodnje: Dovier, Stergulz, Biasiol, Flocco, Visintin, Derič, Bajec, Galliussi, Trampus, Maurencig, Tomani. Gradese - Primorec 0:0 Primorec: Sorrentino, A.Cappai, Mascarin, Giorgi, Di Gregorio, Debernardi, Brandolisio (Garante), Giloni, Castrillon (Ronci), N. Cappai (Trandurella), Rocca. Ostali izidi: Aquileia - Ponziana 3:0, Azzurra -Sistiana 0:1, Domio - Isonzo 2:1, Turriaco -Romans 1:2, Mariano - S. Andrea 1:2, Muglia -Terzo 1:0. Prihodnji krog: Primorec - Breg, Sovodnje - Turriaco. 3. AL - Deželni pokal Gaja - Chiarbola 2:2 (2:0) Strelca: Farfoglia, Sbrocchi Gaja: Paulich, Farfoglia, Flego, Bernetič, Missi, B. Sovic, Flora (Estello), Sbrocchi, Saule (Mania), Ferluga (Mosetti), Perlangeli (Tuccio). Prihodnji krog (v nedeljo): Montebello Don Bosco - Gaja. / ŠPORT Torek, 9. septembra 2014 19 FOTOSEKVENCA: Kriški »pajek« Vratar Vesne Edvin Carli je v drugem polčasu ubranil nevaren strel (FOTODAMJ@N). NOGOMET - Vesna v elitni ligi Kontinuiteta Boljšega začetka prvenstva bi si pri Vesni težko obetali (podoben je lanskemu zmagovitemu koncu sezone v nižji promocijski ligi). Nedeljski 2:0 je postavil v ospredje Vesnino kvaliteto, čeprav je bila v prvi tretjini srečanja nekoliko v senci. Na sredini igrišča je diktiral tempo »kriški Pirlo«, kot so ga že zvesti navijači preimenovali na domači tribuni. To je Saša Božičič, ki je po prvem golu do zaključka srečanj vodil ekipo z dobrim pregledom igre in spretnostnim upravljanjem žoge. Z njim gre omeniti še Mattea Ciprac-co, ki se kot bočni igralec lepo znajde tudi kot levi zunanji igralec branilne črte. Pravi trn v peti guminske obrambe pa je bil tudi nov Vesnin adut Nace Kosmač, ki je s Cipracco in Božičem najbolj zaslužen za nedeljsko učinkovito predstavo. V drugem polčasu, so Vesnini igral- ci začeli veliko bolj agresivno in prikazali nad vse prijetno igro. S hitrimi podajami so z lahkoto prečkali nasprotnikovo sredino. Po drugem golu Muiesana, sicer v nekoliko dvomljivem izhodiščnem položaju, bi lahko tudi dosegli tretji gol, zmanjkalo pa jim je le nekoliko natančnosti. »Začeli smo nekoliko bojazljivo, po odmoru pa smo pokazali svojo pravo plat, kjer smo uresničili konkretno igro,« je po srečanju na kratko komentiral zadovoljni predsednik Roberto Vidoni. Ob uspešnejših imenih iz prvega kroga, pa ne gre pozabiti na vedno zanesljivo obrambno vrsto z vratarjem Carli-jem vred, ki je tudi v nedeljo poskrbel za odličen poseg v verjetno ključnem trenutku srečanja, ko bi lahko Gemonese izkoristila padec koncentracije moštva v modrih dresih. (mar) ELTNA LIGA Vesna - Gemonese 2:0 (1:0) Strelec: 32' Muiesan; 55' Muiesan Vesna: Carli, G. Kerpan, Cipracca, Božič, Avdič, Skrbina, Stanic, Božičič, Arduini (Colja), Muiesan (Toffoli), Kosmač (Purič). Ostali izidi: Cjarlins - Corno 2:0, Cordenons -Manzanese 1:0, Ol3 - Torre 0:1, Sanvitese -Tricesimo 1:1, Tolmezzo - Lumignacco 1:2, Ufm - Chions 3:1, Zaule - Gradisca 0:0. Prihodnji krog: Torre - Vesna. PROMOCIJSKA LIGA Aurora Buonacquisto - Juventina 3:0 (3:0) Juventina: Ciroi, Zucchiatti, Manfreda, Racca (Avllaj), Popovic, Zorzut, lansig, Antonutti, Marchioro, Stabile, Predan. Ostali izidi: Cervignano - Muggia 3:1, San Giovanni - Gonars 3:0, San Luigi - Sevegliano 4:2, Sangiorgina - Costalunga 0:1, Torreanese - Cormonese 1:2, Torviscosa - Ronchi 1:0, Ts Calcio - Valnatisone 2:2. Prihodnji krog: Juventina - Cervignano. PROMOCIJSKA L. »Šok« začetek za Juventino Nepričakovano, toda povsem zasluženo je na uvodnem gostovanju v Remanzaccu (Aurora je novinec v ligi) izgubila Ju-ventina, ki je v pokalnem tekmovanju izstopala z učinkovito igro. »Tokrat ni bilo tako. Igrali smo s totalno zgrešenim pristopom. Fantje se niso potrudili. Dodati moram, da smo igrali brez nekaterih standardnih igralcev (Palermo, Dragosavljevic, Giolo, Morsut), kar pa ne sme biti opravičilo,« je bil oster športni vodja Gino Vin-ti. Trener Sepulcri je že ukrepal in Juventina je včeraj za kazen trenirala. »Povrh tega je naš predsednik Kerpan že ukrepal in fante okaral,« je še dodal Vinti. 2. AMATERSKA LIGA Mladost - Opicina 1:0 (0:0) Strelec: 67' avtogol Mladost: Ballerino, Peric D., Vizintin, Peric M., Candusso, Buffolin, Leghissa (E. Cadez), Marusič, A. Cadez, Ferletič (Simeone), Skarabot (Zollia). Moraro - Zarja 2:4 (2:1) Strelec: 37., 81., 83., 85. Cermelj Zarja: Castellarin, Carrese (Saibolt), Morante, Varljen, Ferro, Roviglio (Aiello), Ruggiero, Pipan, Loche, Tarable, Cermelj. Primorje - Sagrado 3:0 (2:0) Strelca: Danieli 10, 35' Romano, 65' Danieli Primorje: Carmeli, Cavallini (Persi), Mihic, Santoro, Issich, Noto, Romano, Pezzullo, Danieli, Loik (Zidarich), Altin (Marchetti). 2. amaterska liga: »hat-trick« ekip naših društev, Cermeljev »poker« Zarja je zasluženo premagala Moraro po zaslugi neustavljivega 42-letnega Giuliana Cermelja (za ekipe naših društev - Gaja, Vesna, Kras, Breg, Zarja - je doslej dosegel že 133 golov, statistični podatki Bruna Rupla na www.slosport.org), ki kljub njegovi starosti je še zmožen takih podvigov. Gostje so prikazali zadovoljivo predstavo in dobro fizično pripravljenost. Imeli so tudi malce sreče, saj je Moraro v prvem polčasu pri rezultatu 0:0 zapravil enajstmetrovko. Kljub temu so gostitelji dvakrat zadeli po nezbranosti obrambne vrste Zarje. V drugem delu pa je slednja kronala terensko premoč s tremi zadetki v roku štirih minut in tako vknjižila prve tri točke. V krstnem nastopu v 2. AL (oziroma povratku) sta na domačem igrišču slavila zmago proseško Primorje in doberdob-ska Mladost. Primorje je zasluženo visoko premagalo Sagrado. NAMIZNI TENIS - V Zgoniku 31. Pokal Krasa Zmaga v Zagreb, Kras na 5. mestu Hrvaški Tis z odlično posameznico do 1. mesta - Redkobesedni, a prijazni Norvežani - Kras krasil ekipni duh Zagrebška ekipa Tis je zmagovalka 31. mednarodnega ženskega namiznoteniške-ga turnirja za Pokal Kras, ki ga je ŠD Kras organiziralo v Športnem centru v Zgoniku, na njem pa je nastopilo osem ekip iz petih držav, prvič tudi mladinska reprezentanca Slovenije. Drugi je bil Prijedor (BiH), tretja pa favorizirana Duga Resa, ki pa je zadnji dan igrala brez svoje najboljše igralke Han Xuw Vukeya. V odločilnih bojih za razvrstitve od 5. do 8. mesta je Kras nastopil brez Martina Milič, zato so njene soigralke čutile na svojih ramenih še večjo odgovornost in na to primerno odreagirale. Zmagale so proti Opatiji s 4:2. Dve točki je osvojila Katja Mi-lič, po eno pa Claudia Micolaucich in Tja-ša Kralj, s Traminom pa so remizirale 3:3 in pri tem je vsaka prispevala po eno točko. Boljše so bile od naprotne ekipe v številu osvojenih setov (13:9) in v točkah (218:183) ter si tako - zahvaljujoč se tudi pomembni zmaio proti Norvežankam dan prej - prislužile končno 5. mesto. »Turnir je bil uspešen. Zmagovalke iz Zagreba so imele v svojih vrstah izstopajočo igralko Mirelo Durak, Duga Resa zaradi odsotnosti Kitajke Han, ki je zbolela v soboto, nis mogle konkurirati za prvo mesto, presenetil pa je Prijedor, ki je bil boljši kot lani. Svežino so turnirju prinesla Norve-žanke. Razen trenerja, ki pa je Šved, so red- V taboru Krasa borbeno razpoloženi kobesedni, a prijazni in se v Zgonik želijo vrniti prihodnje leto,« je povedala duša nam-iznoteniškega delovanja ŠK Kras Sonja Mi-lič. Ocenila je tudi nastop krasovk, ki jih prvi nastop v A2-ligi čaka sicer šele 13. oktobra. »Delovali smo kot prava ekipa. Vse so igrale in vse tudi dobro. Zadnji dan je Katja Mi-lič ob odsotnosti Martine s svojo borbenostjo opogumila tudi svoje soigralke, odločilno točko pa je po dobri igri dosegla Tja-ša Kralj.« fotodamj@n Nagrajevanja so se med drugimi udeležili predsdnik ZSŠDI Ivan Peterlin, predsednik AŠK Kras Igor Milič ter predstavnika FITET Gino Ljubicic in Diego Derganc. Posebni nagradi sta prejeli tudi najboljša igralka turnirja Mirela Durak (Tis Zagreb) in najmlajša igralka Marija Gnjatič (Prijedor). Končni vrstni red: 1. TIS Zagreb (Hrv), 2. Prijedor (BiH), 3. Duga Resa (Hrv), 4. Izola (Slo), 5. Kras (Ita), 6. Norway team (Nor), 7. Opatija (Hrv), 8. Tramin (Ita) KONJSKI ŠPORT Irina Pockar na EP z dvema kolajnama! Tekmovalka Jahalnega društva Dolga Krona Irina Pockar je na evropskem prvenstvu v trecu pri Reggio Emiliji sobotni srebrni medalji v orientaciji dodala v nedeljo še srebro v ekipni konkurenci, med 68 posameznicami in posamezniki v najmočnejši celinski konkurenci pa je pristala na visokem 5. mestu. To je za 25-letno tekmovalko s Krmen-ke pri Dolini doslej največji mednarodni uspeh, velik uspeh pa predstavlja tudi za Italijo, ki je ekipno medaljo pogrešala celih 15 let. Več v jutrišnji številki Primorskega dnevnika. □ Obvestila »Ne bi znal oceniti realne moči ekipe iz Zagraja, ampak lahko potrdim, da smo igrali dobro. Predvsem v fazi napada smo bili učinkoviti,«je povedal odbornik proseškega kluba Dario Kante. V vrstah Primorja je stoto tekmo odigral 26-letni Federico Mihic, ki je k proseškemu klubu prestopil od Domia v sezoni 2008-09 (podatki Bruna Rupla). Mladost je svojo pot v novi ligi začela z zmago proti Opi-cini. Ekipi sta si bili enakovredni, domači igralci pa so predvsem v drugem polčasu pokazali boljšo igro in ustvarili več priložnosti za zadetek. Igro je razživel Zollia, ki je dve minuti po vstopu na igrišče žogo podal proti sredini, nasprotnikov branilec pa je sam žogo odbil v lastno mrežo. Nato je Mladost le upravljala rezultat in tudi dosegla drugi zadetek, ki ga je sodnik razveljavil zaradi sumljivega nedovoljenega položaja. (M.F., jng) KOŠARKARSKA SEKCIJA AŠD BREG vabi vse osnovnošolske deklice in fantke, letnika 2006do 2008, na prvi trening minikošarke, ki bo v petek 12. septembra ob 16.30, v dolinski telovadnici S. Klabjan. Nadaljni treningi se bodo vršili ob ponedeljkih in petkih od 16.30 do 18.00. Vaditelja bosta Tamara Vecchiet in Tine Kraševec. FC PRIMORJE vabi vse otroke, ki so rojeni od leta 2002 do 2009 vsako popoldne ob 17.00 do 12. septembra na proseško nogometno igrišče Velika Rouna, da se preizkusijo v nogometnih veščinah in skupaj zabavajo. Pojasnila in brezplačna prijava na tel. št. 3296022707 (Robi) in 3334239409 (Aleksander). ŠD KONTOVEL vabi vse, ki so lani obiskovali tečaj Body mind tehnike in vse nove navdušence, na informativni sestanek, ki bo v torek, 23. septembra 2014, ob 19.00! Dobimo se v Kontovelski telovadnici. Za doratne informacije: +39 338 4563202 (Katja). AŠD POLET vabi vse otroke do 8. leta starosti na brezplačen začetniski tečaj hokeja na rolerjih, ki poteka do konca septembra ob torkih in četrtkih od 18. do 19. v športni dvorani na Pikelcu. Za morebitne informacije lahko pisete na info@polet.it ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da se bo vadba za vse skupine začela v ponedeljek, 15. septembra 2014, s sledečimi urniki: MOTORIKA (2009/10) četrtek 17.30 - 18.30 telovadnica na Kontovelu; MIKROBASKET (2007/08) ponedeljek in sreda 16.00 - 17.00 telovadnica na Kontovelu; MINBASKET (2005/06) torek in četrtek 16.15 - 17.30 telovadnica na Rouni pri Briščikih; U-12 (2003/04) ponedeljek, sreda in petek 16.00 - 17.30 telovadnica na Rouni pri Briščikih. Informacije na tel. 340/4685153 (Erik Piccini) ali e-mail poletkosarka@libero.it AŠZ SLOGA v sodelovanju z Večstopenjsko šolo Opčine prireja celoletni tečaj otroške telovadbe z elementi mini odbojke za osnovnošolce. Tečaj bo potekal v telovadnici openske nižje srednje šole na Opčinah ob torkih in četrtkih od 16.30 do 17.30. Pričetek v torek, 16. septembra. AŠD SLOGA TABOR obvešča, da bodo treningi odbojke za fante letnikov 2001, 2002, 2003 in 2004 ob ponedeljkih v telovadnici v Repnu od 16.30 do 18.30, ob torkih v telovadnici NSS na Opčinah od 17.30 do 19.00 in ob četrtkih v telovadnici v Repnu od 16.00 do 18.00. Prevoz z Opčin v Repen je zagotovljen z društvenimi kombiji. Pričetek treningov v torek, 16. septembra. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR začenja novo sezono ritmične gimnastike s sledečimi urniki:treningi na Stadionu 1.maj bodo potekali ob torkih od 16.30 do 17.30 za predšolska in osnovnošolska dekleta; ob petkih od 16.30 do 17.30 za predšolske deklice, za osnovnošolske pa od 17.30 do 18.30.Prvi trening bo v torek, 23.9.2014. Treningi na Opčinah (telovadnica osnovne šole Bevk) ob sredah; za predšolska dekleta od 16.30 do 17.30 in osnovnošolke pa od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v sredo 24.9.2014. Za prijave in info 04051377 ali 3282733390 (Petra) MINIBASKET AKK BOR sporoča, da se treningi minibasketa začnejo v torek, 16. septembra. Letniki 2009 08 07 06 torek in petek 16:00-17:15 na Stadjonu 1 .maja. Letniki 05 04 03 torek in petek 17:30-19:00 v Lonjerju. Za info: Karin 3406445370. SK DEVIN prireja seminar za dobro počutje hoje s palicami in pozitivni učinki na zdravje in kakovost življenja v Kamnarski hiši v Nabrežini danes, 9.septembra, ob 20.uri. Predavatelji in teme: trener Mario Fabretto Moda ali važna motorična dejavnost?, dr. Vida Legiša Hoja za dobro zdravje, inštruktor Gruden Gianni »Oprema in tehnika«. AŠD BREG NOGOMETNA SEKCIJA obvešča, da se bodo treningi za otroke rojene od leta 2004 do 2009 začeli danes, 9. septembra ob 16.30 v športnem centru v Dolini. Info: 040-227044 po 20.30 ali 333-3828615. ATLETSKA SEKCIJA BOR sporoča, da potekajo treningi za srednje in višješolce na atletski stezi na Kolonji ob ponedeljkih, sredah in petkih, ob 16.uri. Prvi trening uvajanja v atletiko za osnovnošolce (3.,4.,5.raz.) na atletski stezi na Kolonji pa bo v ponedeljek, 22. septembra, ob 16.30. AŠD SHINKAI KARATE CLUB organizira dneve odprtih vrat v športno kulturnem centru v Zgoniku. Danes - samoobramba. Jutri - kata (obvezni liki). Petek, 12.9 - kumite (borbe). Urniki: 18.00 - 19.00. Info : 3387281332 ali 3472533320. KOLESARSKI KLUB ADRIA prireja 14. septembra 2014, pod pokroviteljstvom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, netekmovalni rekreativni »Maraton Prijateljstva Ljubljana-Trst« v sodelovanju s KD Rog Radenska Ljubljana ter tržaškim kolesarskim klubom GF Europa s startom ob 9.30 v Ljubljani in ciljem ob 13.30 (100 km) in 15.30 (130 km) v Lonjerju. Informacije na spletnih straneh: www.kdrog.si ter www.granfondodeuropa.com (tudi slovenska verzija). Prijave so možne tudi preko elektronske pošte na kkadria@gmail.com oz. tel. 3356140379 (Pečar) V primeru zadostnega števila zainteresiranih bo organiziran prevoz do Ljubljane. 20 Torek, 9. septembra 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 Ob obali bo večinoma jasno vreme, drugo po deželi pa bo popoldan spremenljivo. Ponoči bodo nastale krajevne nevihte. Povečini bo sončno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Popoldne bo oblačnost naraščala in predvsem v zahodni in severni Sloveniji bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, ob morju 17, najvišje dnevne od 21 do 28 stopinj C. Povsod po deželi bo pretežno oblačno s padavinami. Jutri bo pretežno oblačno, padavine in nevihte bodo od zahoda zajele vso Slovenijo. TOLMEC 017/21 0 CELOVEC 014/20 S. GRADEC O14/20 TRBIŽ O 10/21 ¿S VIDEMO 16/25 CEDADo" 17/24 KRANJSKA G. O 12/19 „ O TRŽIČ ^ 14/21 KRANJO 0 Q>I 6* CELJE 15/20 0 LJUBLJANA 016/19 GORICA oN-G0RICA 18/25 O " 16/25 POSTOJNA 13/20 N. MESTO 16/17 O KOČEVJE \ O . > ČRNOMELJ O 1963 - Zjutraj so na nekaterih meteoroloških postajah jugovzhodne Slovenije izmerili zelo veliko dvodnevno (48-urno) višino padavin. Na Planini pod Mirno goro je padlo 167 mm, v < Gorenjcih na skrajnem jugovzhodu 157 mm, na Travi nad dolino Kolpe 153 mm ter Črnomlju 147 mm dežja. Danes: ob 3.24 najnižje -65 cm, ob 9.52 naj-Sj višje 57 cm, ob 15.57 najnižje -44 cm, § ob 21.46 najvišje 48 cm. S Jutri: ob 3.55 najnižje -61 cm, ob 10.23 naj-čl višje 58 cm, ob 16.33 najnižje -46 cm, ob 22.25 najvišje 42 cm. w jutri Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj C. 500 m...........22 1000 m...........17 1500 m...........14 2000 m...........10 2500 m............8 2864 m............5 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 6; v gorah 6,5. Meteorit padel na zemljo blizu Manague MANAGUA - V bližini letališča nikaragovske prestolnice Managua je po navedbah državnega Inštituta za geofiziko v nedeljo ponoči padel meteorit. Pri tem je ustvaril velik krater in iz spanca prebudil okoliške prebivalce. Meteorit je na zemljo, na gozdnato območje, padel pod kotom 50 stopinj in je povzročil manjši potresni val. Poškodovanih ni bilo, je pa ustvaril krater, širok 12 metrov in globok 5,5 metra, pisanje časnika La Prensa povzema nemška tiskovna agencija dpa. Trušč sredi noči je iz postelje dvignil stotine prebivalcev. Ljudje so iz svojih domov bežali v prepričanju, da je prišlo do potresa. Po prepričanju nacionalnih oblasti je šlo za del manjšega asteroida, ki je v nedeljo letel mimo Zemlje. Britanski princ William in soproga Kate pričakujeta drugega otroka IZOLA - 70-let od potopitve slavnega Rexa Ponos italijanskega ladjarstva in najhitrejša takratna ladja IZOLA - Na včerajšnji dan pred 70 leti so zavezniki med Izolo in Koprom potopili potniško ladjo Rex, ponos italijanskega ladjarstva in nosilko modrega traka za najhitrejšo plovbo čez Atlantik. Ob tej priložnosti so v Izoli predstavili knjigo Mitje Lamuta Parniki Jadrana na razglednicah in priložnostni poštni žig. Po predstavitvi knjige v Muzeju Parenzana v Wine Bar Manzioli je bil na vrsti še večerni klepet z zanimivimi Izolani, na katerem bodo gostili Marjana Kralja, ki je življenje posvetil Rexu in vsemu v zvezi z ladjo. Ta je bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja najmodernejša in najhitrejša potniška ladja na svetu. Rex so splovili leta 1931 v Genovi, med letoma 1933 in 1935 pa je bila nosilka modrega traka za najhitrejšo plovbo čez Atlantik, potem ko je razdaljo med Gibraltarjem in New Yorkom pokrila s povprečno potovalno hitrostjo 28,92 vozla. Ladja je bila dolga 268 metrov in je poleg 900 članov posadke lahko sprejela več kot 2000 potnikov. Rex je med drugo svetovno vojno služil prevozu ranjencev. Proti koncu vojne, 5. septembra 1944, so jo privlekli v Koprski zaliv, kjer pa je nasedla. Medtem ko je prazna čakala nadaljnjih dogodkov, so jo 8. septembra začela raketirati britanska letala. Območju obale med Izolo in Koprom, kjer so zavezniki ladjo potopili, domačini še danes pravijo Rex. Ladjo je v svojem z oskarjem nagrajenem filmu Amarcord ove-kovečil tudi slavni italijanski režiser Federico Fellini. (STA) LONDON - Britanski princ William in njegova soproga Kate pričakujeta drugega otroka, so včeraj sporočili iz Kensingtonske palače. Njun sin George je julija praznoval prvi rojstni dan.Tako kraljica Elizabeta II., preostali člani kraljeve družine kot Kateini svojci naj bi bili nad novico navdušeni. Tako kot med prvo nosečnostjo cam-briška vojvodinja tudi tokrat trpi za hudo jutranjo slabostjo in je na svojem domu v Kensingtonski palači deležna zdravniške pomoči, so še sporočili. Tudi v začetku svoje prve nosečnosti je Kate imela enake težave, zaradi česar je celo pristala v bolnišnici. Britanski premier David Cameron je že tvitnil, da je zelo vesel novice. DORTMUND - Prihodnje leto Schweinsteigerjevi čevlji gredo v muzej DORTMUND - Nogometni čevlji, ki jih je med finalno tekmo svetovnega prvenstva v Braziliji nosil nemški nogometaš Bastian Schweinsteiger, gredo v muzej. Ne v kakršenkoli muzej, temveč v muzej nemškega nogometa, kjer bo nemška nogometna zveza (DFB) skušala zbrati čim več pomembnih predmetov nogometne zgodovine te države. Nemškega muzeja nogometa v fizični obliki še ni, gradnja objekta v središču Dort-munda naj bi bila končana sredi leta 2015, a pomembne razstavne artikle že zbirajo. Novi kapetan nemške izbrane vrste, Bastian Schweinsteiger - zaradi poškodbe se sicer v tej vlogi še ni predstavil na zelenicah - je muzeju pred tekmo Nemčija - Škotska podaril svoje nogometne čevlje, ki jih je nosil med finalno tekmo na SP v Riu de Janeiru. »Ti čevlji, ki so pisali športno zgodovino, bodo imeli v našem muzeju seveda častno mesto. Kdor bo želel še enkrat podoživeti nemško zmago na SP, bo to zanesljivo najlažje storil pri nas,« je bil pomembnega »ulova« vesel direktor muzeja Manuel Neukirchner. V muzeju bo vsaj še en zgodovinski nogometni čevelj. Gre za levi čevelj kapetana Nemčije iz leta 1954 Helmuta Rahna s finala SP, na katerem je ta država osvojila prvega od štirih naslovov prvaka, Rahn pa je prav z levico dosegel odločilni zadetek za zmago Nemčije s 3:2 proti Madžarski. Obuvalo sta letos, 60 let po finalu, muzeju predala sinova leta 2003 umrlega nogometaša. Med zanimivejšimi predmeti pa bo tudi najdaljše pismo navijačev. Na pobudo radia Antenne Thüringen so ga pred SP spisali navijači nemške izbrane vrste in v njem zaželeli svojim ljubljencem čim boljši nastop v Braziliji. V pismu je več kot 1000 dobrih želja, papirnati zvitek pa je dolg 50 metrov. Ryanair neročil 100 letal proizvajalca Boeing NEW YORK - Irski nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair je naročil 100 letal ameriškega letalskega proizvajalca Boeing v vrednosti 11 milijard dolarjev, sta sporočili obe podjetji. Ob tem pa si je Ryanair zagotovil opcijo za nakup še 100 dodatnih letal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Ryanair je naročil boeinge 737 max 200. Ameriški letalski proizvajalec ta letala z enim prehodom opredeljuje kot zelo varčna z gorivom, opremil pa jih bo z do 200 sedeži. V irskem prevozniku poudarjajo, da jim bo ogromno naročilo omogočilo dosego zastavljenih ciljev. Ryanair želi število prepeljanih potnikov z 82 milijonov v letu 2014 povečati na več kot 150 milijonov v letu 2024. Do takrat naj bi prejel vsa letala, naročena v danes objavljenem poslu. »To bo spremenilo igro na področju nizkocenovnih poletov,« je o nakupu dejal Ryanairov izvršni direktor Michael O'Leary. »Spremenilo bo tudi igro v Evropi.«