Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 16. APRILA 1964 Leto XVI. — Štev. 15 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1968 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIC - LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA. KOCLJEVA UL. S, TELEFON 21-064
Več pozornosti družinski vzgoji
Na posvetovanju o problemih zdravstvenega varstva nosečih žena in planiranja rojstev, ki je bilo prejšnjo sredo v Murski Soboti, so v razpravi predvsem poudarjali, da mora biti družinska in spolna vzgoja že v zgodnji mladosti sestavni del celotne družbene moralne vzgoje Predvsem pa bo potrebno tej vzgoji in tudi kontracepciji dati ustrezno mesto v izobraževalno vzgojnih programih.
O problematiki, našteti na tem posvetovanju, bomo obširneje pisali v nasled. številki, SESTANEK PREDSEDNIKOV KRAJEVNIH ORGANIZACIJ Občinski odbor SZDL Murska Sobota je za ponedeljek sklical sestanek krajevnih organizacij SZDL. Na sestanku bodo razpravljali o vprašanjih kmetijstva in vasi na osnovi materialov s VI. razširjene seje Glavnega odbora SZDL Slovenije.
Na sliki zgoraj — s posvetovanja o družinski vzgoji — v M. Soboti, prejšnjo sredo
V soboški občini obširno proučujejo problematiko kmetijstva
Rešitev v združevanju kmetijskih organizacij
Po seji občinskega komiteja Zveze komunistov v soboški občini so začeli obširno analizirati probleme kmetijstva in iskati možnosti za rešitev vrste problemov, ki se v kmetijstvu pojavljajo že vrsto let. Osnovne težnje so, kako kmetijsko proizvodnjo enotneje organizirati in jo tesneje povezati s predelovalno industrijo.
Tudi občinski odbor SZDL je sklical posebno posvetovanje, ki je bilo namenjeno predvsem proizvodnemu sodelovanju med zasebnimi kmetovalci in družbenimi organizacijami, občinska skupščina je sklicala sestanek vodilnih ljudi družbenih kmetijskih organizacij, v petek bo o tem razpravljal tudi svet za kmetijstvo, ki bo na osnovi poro-
čila posebne komisije, ki se je poglobila v to problematiko, sprejel tudi prve konkretne zaključke. Ni odveč v okviru teh prizadevanj omeniti tudi to, da bo v ponedeljek občinski odbor SZDL razpravljal o vprašanjih kmetijstva in vasi. Tudi zadružni sveti nekaterih zadrug so načeli vprašanje, kako nadalje razvijati kmetijstvo v občini.
Vse te razprave očitno kažejo, da so se po seji komiteja v soboški občini resno zavzeli, da rešijo vsaj najbolj pereče probleme kmetijstva, ki je vodilna gospodarska panoga in v kateri je zaposlenih največ občanov. Že na seji komiteja so ugotavljali, da je kmetijstvo prišlo v kritični položaj in da je potrebno nekaj ukreniti in proizvodnjo enotneje organizirati. Bilo je nakazanih tudi več rešitev in sklenjeno, da se naj te proučijo in ugotovijo, katera bi bila najbolj ekonomična.
Na dosedanjih razpravah se je izoblikovalo mnenje, da se združevanju družbenih kmetijskih organizacij ne bo mogoče izogniti. Neorganizira-
(Nadaljevanje na 2. strani
Z nedavnega obiska predstavnikov Komunistične mladine Italije iz Verone: razgovor na ObK ZMS v Murski Soboti
Povzeto do vesteh iz dnevnega tiska:
Potres v Slavonskem Brodu
V ponedeljek so naše seizmološke postaje ob 9.30 in nekaj sekund zabeležile izredno močan potres, za katerega so v prvih trenutkih ugotovile, da je imel središče med Slavonskim Brodom, Dervento in planino Vučjak. Tudi številne postaje širom po Evropi so zabeležile te sunke. Po skupnih ocenah je bila jakost v središču potresa med 8. in 9. stopnjo mednarodne lestvice.
Potres je napravil ponekod znatno materialno škodo, na srečo pa je terjal je dve človeški žrtvi, več deset ljudi pa je bilo v splošni zbeganosti in gneči bolj ali manj poškodovanih. Najbolj je prizadet Slavonski Brod, kjer se je porušilo kakih 40 hiš, ob rušenju pa poškodovanih več kot 40 ljudi. Poškodovanih pa je več kot sto hiš, ki niso primerne za stanovanje. Najbolj prizadeta je bila bolnišnica oziroma kirurški oddelek, kjer se je v operacijski sobi porušil strop. Več kot 160 bolnikov so morali prenesti na prosto.
Močno so prizadete zlasti vasi severno od Slavonskega Broda. V nekaterih je porušenih do 30 hiš, večina jih je pa poškodovanih. V osemletni šoli v Djakovu je potres porušil stopnišče in je pod njimi našla smrt ena učenka, več učencev pa je bilo ranjenih.
Tudi v Beogradu in Zagrebu so čutili zelo močan potres, ki je precej vznemiril prebivalce, tako da je v Beogradu večina
ljudi zbežala iz hiš in so se šele popoldne začeli vračati. Toda posebne škode ni bilo, le nekaj ljudi je bilo ranjenih v splošni gneči.
Strokovnjaki poudarjajo, da predeli, ki jih je zajel potres, sodijo med še zmerom aktivne, ker se v globini zemlja zaradi premikov, ki so nastali pred dobrim milijonom let, še vedno udira in da je tudi ta potres posledica takih premikov. Toda geološka sestava tal onemogoča, da bi imel potres večjo rušilno moč. Poleg tega pa široko območje potresa, (ki je med drugim zajelo tudi madžarske kraje ob naši severni meji) priča, da je bilo središče zelo globoko, kar prav tako zmanjšuje njegovo rušilno moč. Odločno pa zanikajo govorice, da bi se tako močni sunki ponovili.
Tudi v nedeljo sta seizmološki postaji v Beogradu in Titogradu okrog 17. ure in 2 minuti zabeležili zelo močan potres (po oceni okrog 8. stop-
nje), ki je zajel Egejske otoke, v noči med nedeljo in ponedeljkom pa so tudi v Italiji zabeležili dva potresna sunka, od katerih pa človeških žrtev ni bilo. Le med prebivalstvom je nastala zmeda in mnogo ljudi je z otroci preživelo noč na prostem.
TUDI LETOS
Odlikovane mladinske brigade
V nedeljo je bila v Mariboru slavnostna akademija ob priliki proslave dneva mladinskih delovnih brigad.
O mladinskih delovnih brigadah je govoril predsednik komisije za MDB pri okrajnem komiteju mladine Tonček Brumen. Svečanosti so se udeležili številni brigadirji in brigadirke iz mariborskega okraja.
Predsednik okrajne skupščine Maribor inž. Marko Kržišnik je trem brigadam izročil odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike Tito za dosežene uspehe na lanski akciji. Tretja mariborska MDB »Štefan Kovač« je bila odlikovana z redom dela prve stopnje z rdečo zastavo, medtem ko sta druga mariborska MDB »Bratov Polančičev« in četrta maribor-
ska MDB »Jožeta Kerenčiča« prejeli Red dela druge stopnje s srebrnim vencem.
Dvajsetim mladinkam in mladincem, ki so večkrat sodelovali na izgradnji avtoceste »Bratstva in enotnosti« in sodelovali v organizaciji mladinskih delovnih brigad, je predsednik okrajnega komiteja ZMS Janez Kučan izročil v imenu CK ZMJ spominsko edicijo »Avtoput«.
Na občnem zboru DKTI
V soboto je bil v Murski Soboti občni zbor društva kmetijskih tehnikov in inženirjev.
V prvem delu zbora so razpravljali največ o delovanju
društva in ugotavljali, da to ni bilo ravno uspešno. Sklenili so, da bodo v svojem delu uveljavljali predvsem klubske oblike. Na sestankih v okviru kluba pa bi izmenjavali mnenja o kmetijski teoriji in praksi.
Drugi del razprave pa je bil posvečen predvsem strokovnim problemom. Razpravljali so o zaskrbljujočem upadanju števila krav molznic, obnovi črede, cenah mleka, klanju telic ter o ureditvi kmetijskega prostora in združevanju kmetijskih družbenih organizacij.
Posvetovanje o kmečkem zavarovanju
V ponedeljek je bilo v prostorih občinske skupščine M. Sobota posvetovanje predstavnikov vseh štirih pomurskih občin o problematiki kmečkega zavarovanja zaradi velike izgube v skladu za zdravstveno zavarovanje kmečkega prebivalstva. Ta izguba za lani znaša 32 milijonov dinarjev.
Posvetovanja so se udeležili vsi predsedniki občin, skupščin in poslanci.
Na posvetovanju so tudi razpravljali o finansiranju izgradnje bolnišnice, ker še manjka za dokončno zgraditev otroškega oddelka 80 milijonov dinarjev.
Vprašali smo
Po sprejemu statuta občine Murska Sobota so nekateri občani začeli spraševati, čemu so potrebni vaški odbori. Osnutek statuta, o katerem so občani razpravljali, namreč ni predvidel teh odborov. Zato smo se s tem vprašanjem obrnili na podpredsednika skupščine inž. Eda Perhavca, ki nam je takole odgovoril :
»Med razpravo o občin-
skem statutu, posebno pa na razgovorih o statutih krajevnih skupnosti so se občani zavzema® za ustanavljanje vaških odborov kot pomož-
Čemu vaški odbori?
nih izvršilnih organov sveta krajevne skupnosti.
Ker krajevne skupnosti nimajo profesionalnega kadra,
ki bi skrbel za izvajanje sklepov in programov, poleg tega pa se predlaga ustanavljanje večjih krajevnih skupnosti, so taki pomožni organi
nujno potrebni. Skrbeli bi za izvajanje raznih komunalnih del in za organizacijo določenih akcij, torej neposredno
za organizirano družbeno delovanje v vasi. Vaške odbore bi sestavljali člani krajevne skupnosti iz tiste vasi, če pa vas ne bo imela v svetu treh članov, pa bodo volivci še izvolili dodatne člane. Vaški odbori nimajo nobenih posebnih pristojnosti in skrbijo le za izvajanje programa in sklepov sveta krajevne skupnosti.«
NA ZBORIH VOLIVCEV BODO OBRAVNAVALI
statute krajevnih skupnosti
Vseh dvanajst krajevnih skupnosti v ljutomerski občini je že pripravilo predloge novih statutov, vendar računajo, naj bi razpravljali o statutih na predvidenih zborih volivcev samo v onih krajih kjer so se občani do kraja sporazumeli in dogovorili o obsegu krajevne skupnosti itd.
O nekaterih osnutkih je razpravljala doslej že tudi občinska komisija. Kaže da posamezni statuti zelo različno postavljajo razmerja med sedežem krajevne skupnosti in področnimi kraji.
V Križevcih se na primer ukvarjajo predvsem s tem, kako bi primemo funkcionirali
poravnalni sveti in drugi organi skupnosti v področnih krajih. Precej različno obravnavajo statuti tudi materialni odnos. Na razkrižju so predvideli s statutom, naj bi se vsa sredstva, ki se zbero na območju Globoke, dosledno vračala za potrebe tega kraja. Občinska komisija je dala k temu pripombo glede razvoja centra krajevne skupnosti, ki mora zadovoljevati širše potrebe občanov svojega okoliša. V Veržeju postavljajo tako, da naj bi porabili vsakoletna sredstva na osnovi programov. S tem naj bi omogočili čim bolj smotrno urejanje posameznih komunalnih in drugih objektov, ki bodo služili občanom določenega kraja. Predlogi statutov navajajo tudi posamezne komisije pri krajevnih skupnostih, med katerimi bo vsekakor najpomembnejša komisija za komunalno dejavnost.
Računajo, da bodo na večini zborov volivcev, ki bodo od sredine aprila do sredine maja že razpravljali o osnutkih statutov krajevnih skupnosti.
za vaše potrebe-
kolektiv trgovskega podjetja
prekmurski magazin
murska sobota
s poslovalnicami
OD TEDNA DO TEDNA
Napetost okrog Cipra,
2e od nedelje se položaj na Cipru čedalje bolj slabša. Spopadi so dokaj težki. V samem glavnem mestu Nikoziji so pripadniki turške narodnosti v spopadu s ciprskimi varnostnimi silami. Vzdolž tako imenovane zlene meje, ki deli obe narodnostni skupnosti, se je začelo streljanje s turške na grško stran, pri čemer je bilo več ranjenih in tudi ubitih. Kljub posredovanjem enot OZN, ki so pozvale Turke, da naj ne streljajo, je položaj še dalje ostal dokaj napet.
Očitno v ozadju igra čedalje večjo vlogo Turčija, ki je tudi na svojem ozemlju začela preganjati Grke. Grčija misli tudi poklicati OZN za posredovanje, če se ta gonja ne bo ustavila. Hkrati pa je vlada tudi izjavila, da popolnoma podpi-
ra boj ciprskega ljudstva za neodvisnost in pravico, da sama odloča o svoji usodi. Dosedanji dogodki so tudi očitno pokazali, da sta züriški in londonski sporazum zastarela.
V turški luki Iskendero se je tudi končalo zbiranje enot turškega ladjevja, ki je po poročilih v torek zvečer odpililo na manevre proti Cipru, kot
KONFERENCA OZN O TRGOVINI IN RAZVOJU
V soboto je bila končana splošna debata na ženevski konferenci OZN o trgovini in razvoju. Po tem je zaživelo delo skupščinskih odborov, kjer so razprave zelo živahne.
V odborih se je že tudi pojavilo nekaj konkretnih sugestij. Predvsem pa je potrebno po izjavah mnogih diskutantov ustanoviti popolnoma novo mednarodno trgovin, organizacijo, ki bo upoštevala tudi koristi nerazvitih držav.
uradno imenujejo taka potovanja, s katerimi dajejo oporo turški narodnostni manjšini v boju proti grški.
Skupina brigadirjev iz soboške občine v MDB »Alfonza Šarha«
S spremembo predpisa o skladih za kadre so si gospodarske organizacije obetale, da bodo imele na razpolago večja sredstva za izobraževanje. Omeniti je potrebno, da nekaterim že doslej ta sredstva niso zadostovala (Mura, Pomurski tisk in druga). Toda ko jim je bilo omogočeno, da ti skladi znašajo namesto 1 odstotka bruto osebnih dohodkov 2r5 odstotka, so predvidevale večjo izobraževalno dejavnost.
Toda okrajna skupščina je vsem gospodarskim organizacijam poslala predlog, da naj ta večja sredstva (1,5 od stotka) odstopijo v poseben
okrajni sklad, iz katerega bi se finansirale investicijske potrebe srednjih strokovnih in tudi v višjih šol. V obrazložitvi okrajna skupščina poudarja, da tem šolam primanjkuje mnogo osnovnih učnih
Predlog brez naklonjenosti
pripomočkov, poleg tega pa mnoge delajo v neprimernih prostorih.
Ta predlog je pri večini gospodarskih organizacij v Pomurju bil dokaj hladno sprejet in so ga večinoma zavra-
čale. Posebno so ga odklanjale tiste, ki že doslej sofinansirajo strokovne šole (Mu ra, Tovarna mlečnega prahu, Pomurski tisk in druge) in bi zaradi tega predstavljalo to za njih novo obremeni-
tev.
V glavnem je ostal ta predlog v gospodarskih organizacijah brez odločitve ter s celo vrsto vprašajev. Ni mogoče namreč zanikati upravičenosti, ker gre za formira-
nje sklada, iz katerega bi se naj materialno opomoglo stro kovno šolstvo celotnega okraja, tudi strokovne šole v Pomurju, ki tem gospodarskim organizacijam tudi dajejo potreben strokovni kader in skupaj z ostalimi strokovnimi šolami v okraju omogočajo da se čimveč ljudi iz Pomurja dobi potrebno strokovno izobrazbo.
Toda glede formiranja sklada obstoji vrsta nejasnosti, na katere pojasnilo ne daje odgovorov. Zato pripravljajo tudi posebno posvetovanje s predstavniki delovnih organizacij.	no
Rešitev v združevanju kmetijskih organizacij
(Nadaljevanje s 1. strani) nost kmetijske proizvodnje namreč izvira predvsem iz tega, ker na sorazmerno majhnem prostoru gospodari več organizacij, ki uveljavljajo več ali manj različne oblike proizvodnega sodelovanja, vsaka po svoje organizira lastno proizvodnjo in izgrajuje gospodarske objekte, ki v širšem merilu nimajo večkrat tudi gospodarske upravičenosti. Zato bi se naj pet kmetijskih organizacij (kombinat »Pomur-
ka«, kmetijske zadruge M. Sobota, Beltinci, Martjanci in Puconci) združilo v eno.
Ker je značaj dejavnosti kombinata precej razlikuje od dejavnosti zadrug, zlasti skrbno proučujejo oblike tega združevanja. Po dosedanjih mnenjih bi kmetijske zadruge svojo lastno proizvodnjo vključile v kmetijski obrat kombinata, same bi pa v okviru kombinata ostale kot samostojni obrati, ki bi se ukvarjale s proizvodnim sodelovanjem s kmetovalci in odkupom.
Zelo skrbno proučujejo tudi oblike upravljanja teh obratov. Teži se za tem, da bi se vpliv kmetijskih proizvajalcev še okrepil. Zato so v razpravi tudi predlogi o svetih kooperantov, ki bi bili organizirani po vaseh, zadružnih svetih in drugem.
Vzporedno s tem pa se izdeluje tudi perspektivni program razvoja kmetijstva. Doslej je bilo sprejeto, da se organizacijska razdelitev kmetijske proizvodnje izloči ter da se proučijo realne ekonomske možnosti posameznih področij za razvoj kmetijstva. Organizacijske oblike pa se bodo potem podredile tem ugotovitvam. Celotni teritorij občine se proučuje kot enoten kmetijski prostor, ne glede na to. kdo na njem gospodari. V glavnem so že določena območja, kjer je mogoče nekaj razvijati ter tudi gospodarska središča. Vsekakor bo ta načrt odpravil mnoge neskladnosti in neurejenosti v dosedanji proizvodnji, ki so med drugim povzročale mnoga nesoglasja med samimi gospodarskimi organizacijami.
S. B.
Vesti iz mladinskih aktivov
BRIGADA
»ALFONZA ŠARHA«
JE ODPOTOVALA
V nedeljo zjutraj je iz Maribora odpotovala na izgradnjo jadranske magistrale prva kmečko-delavska brigada iz Slovenije.
I. MDB »Alfonza Šarha«, ki je krenila na jadransko magistralo, jo sestavljajo kmečka dekleta in fantje ter mlade delavke in mladi delavci iz delovnih organizacij iz mariborskega okraja. Med brigadirji je tudi okrog 50 deklet in fantov iz Pomurja. Brigada bo ostala na delu dva meseca, predvidevajo pa da se bo za ta čas »usidrala« ob trasi jadranske magistrale v bližini Belega polja.
IZ LENDAVE:
Mladinke in mladinci Proizvodnje nafte v Lendavi so pred dnevi organizirali delovno akcijo in uredili športna igrišča. V tem mesecu bodo organizirali tudi proizvodno konferenco. katero že pripravljajo potrebni material. V aktivu je čutiti v zadnjem času večjo delavnost. le v tekmovanju za dvig storilnost jim ne gre najbolje. Komisija. ki so jo izvolili, da bi tekmovanje vodila, je nedelavna in kaže, da bodo nekatere člane v njej morali zamenjati.
»MEHANIKA« — LENDAVA
V tem podjetju so mladinke in mladinci precej delavni. Pred dnevi so izdelali program tekmovanja za dvig storilnosti in prva skupina mladih delavcev je začela z delom. Izdelujejo različne praktične predmete, ki jih bodo uporabili v podjetju za ureditev prostorov ali pa na svojih delovnih mestih. Zelo pridno vadijo tudi mladi člani folklorne skupine. Vsi člani aktiva pa so nedavno uredili okolico podjetja ter športna igrišča.
RADGONA:
KOT — NIMAJO PROSTOROV ZA SHAJANJE
Mladinke in mladinci v vasi Kot
imajo voljo do dela, vendar nimajo nikjer primernega prostora za shajanje, sestanke, razgovore. Že dalj časa jim neopremljena soba, ki pa je last privatnika, kot edino mesto, kjer se lako pogovorijo o nalogah in delu. Vse kaže, da bodo izgubili tudi ta prostor, saj nimajo denarja, da bi lahko plačali precej visoko najemnino. Ostalim občanom v vasi so predlagali, da bi zgradili vaški dom in tako dobili prostore. Sami so pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom.
Izboljšano delo občinske uprave
Na eni izmed nedavnih sej je občinska skupščina v Radgoni obravnavala tudi delo upravnih organov občinske skupščine. Od 82 sistemiziranih delovnih mest je bilo v lanskem letu zasedenih 75 delovnih mest.
Da v tem pogledu stanje ni boljše je krivda v pomanjkanju kadrov. V lanskem letu so dah precejšen poudarek dopolnilnemu izobraževanju. V ta namen so pripravili več seminarjev. Za potrebe občinske uprave štipendira občina 8 štipendistov na visokih in sred-
njih šolah. Z ustanovitvijo sprejemne pisarne so bili omogočeni večji stiki z občani. V lanskem letu je sprejemna pisarna. zabeležila 28.780 strank. Občanom so prilagodili tudi način poslovanja, s tem, da posluje občinska uprava vsak teden enkrat tudi popoldne.
V TOVARNI DEŽNIKOV IN PLETENIN:
Statut, gospodarjenje, izvoz
Po temeljitih predhodnih razpravah na sestanku članov delovnega kolektiva v posameznih obratih, je delavski svet v Tovarni dežnikov in pletenin v Lendavi pretekli petek sprejel statut delovne organizacije.
Tudi prvi podatki o gibanju proizvodnje v prvem tromesečju v tem podjetju kažejo zelo ugodno. V obratu dežnikama so predvideni količinski tromesečni plan presegli skoraj za 6°/o, medtem ko so v obratu pletiljstvo količinski plan zaradi pomanjkanja volne dosegli le z 93 odstotki. Finančni obseg proizvodnje v oobeh obratih je v prvem tromesečju presežen za 5,2 %, prodaja proizvodov pa je le tos kar za 24% večja kot v istem obdobju lani. V kolektivu so prepričani, da bodo ob dosedanjem tempu proizvodnje lahko uresničili naloge, ki so si jih zadali v planu za leto 1964.
V pletiljskem obratu so zaradi dobavnih rokov v izvozu morali uvesti delo tudi ob nedeljah. Svoje izdelke bodo letos prodali kupcem na vzhodnem in zahodnem tržišču.
SEJA SVETA ZA KMETIJSTVO
Za jutri je sklicana seja sveta za kmetijstvo pri občinski skupščini Murska Sobota. Svet bo razpravljal o poročilu posebne komisije, ki je proučevala probleme kmetijstva in njegov nadaljnji razvoj ter njenih predlogih.
RAZGOVOR O GRADNJI HOTELA
V ponedeljek dopoldne je bilo v Radgoni posvetovanje o možnostih za notranjo opremo novega hotela. Posvetovanja so se udeležili zastopniki republiškega zavoda za napredek gospodinjstva, projektanti, izvajalci del in drugi.
Občinska skupščina v G. Radgoni sprejela statut
Bralci-bralcem v presojo
Kaj bo s cesto SI.Radenci—Ptuj?
Pred časom se je mnogo govorilo o cesti Radenci-VidemJurišinci-Ptuj. Toda danes je vse utihnilo. Po zadnjem članku v Pomurskem vestniku o modernizaciji cest v Pomurju pa je zavladalo med ljudmi v Vidmu in okolici veliko razočaranje, ker ta cesta v sedemletnem planu niti ni omenjena.
Modernizacija te ceste bi imela za teritorij, po katerem bi tekla, izreden pomen. Ti kraji so doslej izrazito kmetijski, toda brez dobrih prometnih zvez se ne bodo mogli razvijati. Velik pomen pa bi 4-mela tudi v turistične namenene. Turizem pa bi tudi te kraje poživel. Zato bi vsekakor morali pristojni organi
vse to upoštevati, predno so zavrgli misel, o kateri se je že toliko razpravljalo.
Č. J., Ženik
4 milijarde škode
Po nepopolnih podatkih je potres, ki je v ponedeljek zajel področje Slavonskega Broda, povzročil za 4 milijarde dinarjev škode. Najbolj
so prizadete vasi, kjer je večina hiš neuporabna. Ponesrečenemu prebivalstvu so takoj prihiteli na pomoč predvsem enote JLA in drugi. Najnujnejši so zlasti šotori.
Aretacije v Braziliji
Po zmagi desničarskih sil v Braziliji se je začel val aretacij. Novi predsednik, general Braco vsekakor hoče uveljaviti politiko krepke roke. Ko je sprejemal predsedniški položaj, je med drugim izjavil, da bo odločno nadaljeval »dekomunizacijo« države, pod čemer je razumel boj proti pristašem Goularta, levičarskim silam, predvsem pa proti komunistični partiji Brazilije. Več kot 100 ljudi je že izgubilo politične pravice, prav tako pa bo še več kot 100 poslancev izgubilo mandat, z vodilnih položajev v državi in upravi pa bodo odstranjeni vsi pristaši prejšnjega režima. V takem položaju si bo skrajna
desnica zagotovila potrebno večino, da bo lahko odločala o vsem. Ukinjen je dekret o agrarni reformi in tudi druge reforme, ki jih je podpisal prejšnji predsednik Goulart. Toda vsi ti ukrepi ne vzbujajo tolikšne pozornosti, kakor ugibanja o razvoju v bodočnosti. Novemu režimu se ne pripisuje kdo ve kako velika trdnost in trajnost, ker je očitno, da ni rešil bistvenih socialnih problemov države, kar tudi izpodkopuje njegovo moč in da tudi ti ukrepi, ki jih uveljavlja, ne bodo utrdili njegovega položaja. Pričakuje se med drugim, da se bodo socialni boji nadaljevali in to v mnogo ostrejši obliki.
Stavka belgijskih zdravnikov
Zaradi vladnega ukrepa, ki določa omejitve za visoke cene zdravniških uslug, so prejšnji teden začeli belgijski zdravniki stavkati, mnogi pa so zapustili državo in pobegnili v Luksemburg ali Francijo. Ta stavka je med belgijsko javnostjo vzbudila ogorčene proteste in obsojanje. Zlasti delavski sindikati in ženske organizacije so zahtevale od vlade ostre ukrepe proti zdravnikom.
V Belgiji so zaradi tega, ker zdravniki odklanjajo pomoč bolnikom, zabeležili več smrtnih slučajev. Nekatere zdravnike, ki so odklonili pomoč, so
že aretirali in postavili pred sodišče pod obtožbo, da so krivi smrti..
Ta stavka belgijskim zdravnikom ni prinesla ugleda niti v mednarodnem merilu, kajti javnost v mnogih deželah jih zaradi tega obsoja s trditvijo, da So se izneverili osnovnim dolžnostim zdravnika. Poudarja se tudi, da je za to stavko skrajna konservativna belgijska stranka, ki si prizadeva, da bi jo izkoristila za svojo povrnitev na politični oder, kar pa se ji bo zaradi nepredvidenih posledic stavke lahko popolnoma izjalovilo.
Razgovori v Moskvi
V Moskvi so se začeli razgovori med partijskima in vladnima delegacijama Sovjetske zveze in Poljske. Na slavnostnem sprejemu je Hruščov izjavil, da je med obema partijama enotno stališče glede tega, kako se naj razvija svetovno komunistično gibanje, ki je zdaj zaradi rovarjenja Kitajske zašlo v težave. V nedeljo je govoril tudi Hruščov. Njegov govor je prenašala Evrovizija in Intervizija. V svojem govoru je tudi poudaril, da vsevednih učiteljev ni in obsodil kitajske voditelje, da zahtevajo za sebe neko posebno mesto v mednarodnem socialističnem gibanju. Poudaril je tudi, da so minili časi, ko bi lahko uveljavili Stalinove metode.
Očitno prihaja ta boj s kitajskimi stališči v novo fazo. Obširne razprave tem vprašanjem so posvečene tudi v drugih državah. Tako centralni komite romunske partije na plenumu razpravlja o poročilih svoje delegacije, ki je imela razgovore v Moskvi, Pekingu in na Koreji, sklican pa je tudi plenum centralnega komiteja bolgarske partije.
Centralni komite KP SZ je poslal prvomajske pozdrave, v katerih poziva delovne ljudi vseh celin, naj se združijo v boju proti imperializmu, kolonializmu, za mir, demokracijo, nacionalno neodvisnost in socializem. Zelo topli pozdravi so bili naslovljeni tudi delovnim ljudem naše države.
2
POMURSKI VESTNIK. 16. IV. 1964
V MINULEM TEDNU PO JUGOSLAVIJI
HITREJŠA RAST DRUŽBENEGA STANDARDA
Prejšnji teden je bil v Ljubljani občni zbor republiškega sveta zeveze sindikatov Slovenije. Osrednja misel celotne razprave je bila, da brez višjega življenjskega standarda ni mogoče pričakovati hitrejše rasti proizvodnje, ker je ta tudi tesno odvisna od njega. Vendar pa skrb za standard, ne sme biti le neka trenutna akcija, neka kampanja, temveč mnogo več, predvsem se mora čutiti v težnji, da se napravijo čimprej temeljite in kritične analize ter poiščejo taki instrumenti delitve, ki bodo delovnim organizacijam zagotoviti čimveč sredstev ter s tem omogočili močnejše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in boljši življenski standard delovnih ljudi. V razpravi sta sodelovala tudi predsednik centralnega sveta zveze sindikatov Svetozar Vukmanovič in sekretar centralnega komiteja ZKS Miha Marinko. Za predsednika republiškega sveta je bil ponovno izvoljen Franc Popit.
S SEJE IZVRŠNEGA SVETA SR SLOVENIJE
Prejšnji teden je izvršni svet SR Slovenije med drugim obširno razpravljal o preskrbi z mesom v letošnjem letu. Ugotavljal je, da je prišlo med potrošnjo in proizvodnjo kmetijskih pridelkov do nekaterih neskladij in da so posledice opazne zlasti pri preskrbi z mesom. Temu je vzrok zlasti zaostajanje kmetijske proizvodnje za potrošnjo, pretirana usmeritev na izvoz živine ter neustrezna organizacija tržišča z živino, mesom in mesnimi izdelki. Trajnejše izboljšanje preskrbe tržišča pa bo mogoče doseči le z nenehnim povečevanjem proizvodnje tako v zasebnem kakor tudi družbenem sektorju, predvsem pa bo potrebno, da družbena kmetijska gospodarstva napolnijo svoja pitališča.
PRODAJAJO
PEČEN KROMPIR
V	občini Trebnje (na Dolenjskem), kjer pridelujejo krompir skoraj na 1000 ha, imajo pogosto težave s prodajo. Tako tudi doslej niso mogli prodati vseh predvidenih količin krompirja. Zato so na Mimi uredili poskusni obrat za pečenje in sušenje krompirja, ki ima že precejšnjo zmogljivost. Dosedanji poskusi so uspeli. Pri sedanji zmogljivosti lahko spečejo letno na maščobi 80 vagonov krompirja, razrezanega ni lističe. Tudi za prodajo so poskrbeli. Prodajajo ga v polivinilastih vrečkah po 5 dkg, kajti več ga ne človek ne more pojesti. Letno lahko napolnijo 4 milijone takih vrečk, po katerih sprašujejo zlasti gostinci v turistični sezoni. Obrat še mislijo razširiti in uvest tudi druge predelave krompirja, tako da ga bodo lahko letno predelali 200 vagonov.
PRED VOLITVAMI V ZADRUGAH
Glavna zveza kmetijskih zadrug Jugoslavije je pozvala zadruge, da se začno pripravljati na volitve članov zadružnih svetov in upravnih odborov. Volitve naj bi bile do sredine junija, ker se bodo morale po temeljnem zakonu o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, ki bo začel veljati v teh dneh, volitve zaključiti v dveh mesecih.
V	zvezi z volitvami se poudarja, da bi bilo potrebno čim večjemu številu zasebnih kmetovalcev omogočiti sodelovanje z zadrugo, ker bi to tudi vplivajo na večje sodelovanje kooperantov v organih zadruge. Upoštevati pa bo potrebno tudi delavce, ki so zaposleni v zadrugi in imajo trajnejši interes za poslovni uspeh zadruge. Zadrugam tudi priporočajo, da bi volili v organe upravljanja čim več žena in se zavezale za večje sodelovanje kmečke mladine v svetih.
V MINULEM TEDNU PO JUGOSLAVIJI
Iz lendavske občine:
Kmetijstvo v družbenem planu
Po socialnem sestavu prebivalstva, sodi lendavska občina med kmetijske občine, saj kmečko prebivalstvo tvori 69% vseh prebivalcev v občina. Po predvidevanjih družbenega plana občine za letošnje leto, bo količinski obseg kmetijske proizvodnje zasebnega sektorja narasel za 13,5 % v primerjavi z letom 1963, v družbenem sektorju pa za 64,6%. Povečanje proizvodnje v družbenem sektorju temelji na pridobitvi lanskih 268 ha in letošnjih 505 ha obdelovalnih površin. Površina obdelovalnih površin v proizvodnem sodelovanju se bo povečala za 68 %.
Investicijska izgradnja v kmetijstvu bo letos porasla skoraj trikratno napram lanskemu letu. Od celotnih investicij 355 milijonov dinarjev, bo v izgradnjo hlevov vloženih 280 milijonov dinarjev, 30 milijonov za melioracijo ga-bersko-lakoškega področja, 14 milijonov za odkup zemljišč in ostanek v izpopolnitev opreme in ureditev teras za vinograde na čentibskem območju.
Celotna kmetijska proizvodnja je tudi letos usmerjena v pridelovanje žitaric in predvsem v dvig proizvodnje krmnih rastlin. Takšno usmeritev narekuje tudi v družbenem planu predvideno povečanje živinorejske proizvodnje, ki je med drugim ' odvisno tudi od proizvodnje krmnih rastlin. Letos je predvideno 32 odstotno povečanje proizvodnje krmnih rastlin in vključitev 2.250 ha travnikov v organizirano proizvodnjo. Za pospešitev rasti živalskega fonda bo potrebno tudi živinorejo intenzivneje vključiti v organizirano proizvodnjo. Z akcijo proizvodnega sodelovanja z zasebnim sektorjem naj bi zajeli 35 odst, celotnega živalskega fonda v občini. Realizacija teh predvidevanj pa zahteva organizacijo gostejše mreže plemenskih živali in večjo skrb za pomladek.
V družbenem planu občine je predvideno, da bo vrednostni obseg kmetijske proizvodnje letos porastel za 9,7 %. Iz teh osnovnih predvidevanj družbenega plana pa izhajajo tudi najpomembnejše naloge v kmetijstvu lendavske obči-
ne v letu 1964. Razvijati in širiti je potrebno kompleksno proizvodno sodelovanje, uvajati proizvodno kooperacijo, povečati odkup zemljišč, dosledno izvajati Odlok o agro-minimumu, sodobno kmetijsko proizvodnjo organizirati na večjih kompleksih, zapuščena ali slabo obdelana zemljišča pa je vključiti v družbeno proizvodnjo. Izpopolnjevati bo potrebno še strojni park, dvigniti proizvodnjo krmnih rastlin, organizirati močnejšo mrežo plemenske živine, izboljšati tehnologijo krmljenja povečati proizvodnjo mleka itd.
Povečani obseg dela in dvig proizvodnje zahteva izobraževanje delavcev in strokovnih kadrov, razvoj raziskovalnega dela predvsem v smeri izboljšanja organizacije dela, ureditve objektov in izpopolnitve mehanizacije. K sodelovanju v kmetijski proizvodnji pa bo potrebno pritegniti ve-
terinarske strokovnjake in tudi bolj skrbeti za izvajanje veterinarsko-sanitarnih ukrepov.	—ič
Na tem mestu bo v Lendavi nova trgovska hiša
ZA DOM, SLUŽBO, DOPUST, IZLET — VEDNO
PRODAJNA SERVISA »MODNE HIŠE« LJUBLJANA — MARIBOR
TO IN ONO IZ RADGONE
Kmetijski kombinat in KZ G, Radgona sla se združila
V JESENI 3000 BEKONOV
Na novi veliki farmi bekonov v Radgoni bodo verjetno že v letošnjem letu vzredili 3000 bekonov. Prvotno je bilo predvideno, naj bi znašala letošnja proizvodnja 8 tisoč bekonov.
VEDNO VEČ OBRTNIKOV
V	zvezi z nekaterimi olajšavami, ki jih je prinesel novi zakon o obrti, beležijo v radgonski občini vedno večje število prosilcev za obrtna dovoljenja. Obrtna dovoljenja prosijo predvsem obrtniki tistih obrtnih dejavnosti, ki so bila najbolj kritična: kovači, pleskarji in drugi. Do pred nedavnim so imeli v radgonski občini samo enega zasebnega pleskarja in enega zidarja.
SINDIKAT PUCH-WERKE IZ GRAZA SE ZANIMA ZA NEGOVSKO JEZERO
Predstavniki sindikata znane tovarne motornih vozil Puch iz Graza so se zanimali kakšne bi bile možnosti, da postavijo za svoje člane we-ekend hišice ob Negovskem jezeru.
Podobno zanimanje so pokazali tudi nekateri domači kolektivi. Turistično olepševalno društvo v Radgoni je namreč mnenja, da ob južni strani jezera lahko postavi več manjših montažnih in drugih hišic.
NEGOVSKI BIFE ŠE ZAPRT
Zvedeli smo, da je pred nekaj dnevi bilo pri Negovskem jezeru okrog 20 avtomobilistov, ki pa se niso mogli poslužiti bifeja pri jezeru, ker je še zaprt.
OBČNI ZBOR
TURISTIČNEGA DRUŠTVA RADGONA
V	torek je bil v Radgoni občni zbor Turistično olepševalnega drštva. Na občnem zboru so sprejeli med drugim; tudi program za letošnjo sezono.
CESTA ŽE MAJA ASFALTIRANA
V	kolikor bo uspelo, da v kratkem času dobi občinska skupščina Radgona 30 milijonov dinarjev posojila, bo cesta Radgona — Črnci že prihodnji mesec asfaltirana.
DANES SEJA IZVRŠ.
ODBORA ObO SZDL LENDAVA
Danes bodo člani izvršnega odbora občinskega odbora SZDL v Lendavi razpravljali o nekaterih organizacijsko kadrovskih vprašanjih v krajevnih organizacijah SZDL pogovorili se bodo o pripravah na praznovanje 1. maja Na sestanku bodo sprejeli tudi zaključke o tem, kako naj se krajevne organizacije SZDL vključijo v rešavanje nalog v kmetijstvu v občini.
LJUTOMER :
Občinska skupščina Ljutomer, ki šteje v obeh zborih 50 odbornikov je imela doslej 13 skupnih sej.
Najboljša udeležba je bila na prvi seji, ko sta manjkala samo dva odbornika, na enajsti seji samo eden, največ odbornikov pa je manjkalo na osmi seji in sicer 19. Povprečno izostane na vsakem zasedanju skoraj petina odbornikov. Tako veliko število manjkajočih na osmi seji je zakrivilo v glavnem slabo vreme.
Sprejet statut okraja Maribor
V četrtek je okrajna skupščina Maribor sprejela statut okraja. V poročilu statutarne komisije je bilo poudarjeno, da so določbe v končnem predlogu boljše kot v prvotnem osnutku in tako jasneje opredeljena vloga okraja na sedanji stopnji družbenega razvoja, ko prehaja čedalje več pristojnosti in funkcij na komune. V poglavju, ki govori o pravicah in dolžnostih okraja je glede na to uvodoma
rečeno, da okraj kot družbeno politična skupnost izvršuje svoje naloge s ciljem, da se okrepi samostojnost in samouprava občin. Zato statut tudi ne predvideva okrajnega družbenega načrta, marveč pravi, da okraj pomaga pri usmerjanju gospodarskega in družbenega razvoja v okraju s tem, da programira razvoj okraja ob upoštevanju potreb občin in celotnega okraja ter
ga vsklajuje s skupnimi potrebami občin v okraju. Njegova funkcija je torej bolj koordinativnega značaja.
LENDAVA:
Velika udeležba na predavanjih
Ljudska univerza v Lendavi je v mesecu marcu in aprilu organizirala po vaseh v občini predavanja o obrambni vzgoji prebivalstva. Prvi ciklus predavanj so pred dnevi končali v 29 vaseh. Povsod kjer so predavanja bila, je bila udeležba zadovoljiva. Povprečno število udeležencev na posameznem predavanju se giblje nad 80. Vsa predavanja so bila kvalitetna, opremljena z diafilmi ali z drugimi ponazorilnimi sredstvi.
Od mednarodnega dneva zdravstva naprej, pa so skoraj vsak dan v vaseh lendav-
ske občine tudi zdravstvena predavanja, ki jih je organizirala Ljudska univerza ob sodelovanju zdravstvenega centra iz Lendave. Občane tematika teh predavanj še posebno zanima, saj so že v prvih vaseh zabeležili velik obisk. Ponekod je predavanjem prisostvovalo več kot 100 občanov.	
BOGOJINA
Gasilsko društvo iz Bogojine je skupaj s TVD Partizan ponovilo uprizoritev igre »Stari in mladi«. Tudi tokrat je bil obisk zadovoljiv.
t. c.
BOGOJINA
Prejšnji teden so v Bogojini zaključili šolo za življenje. Obiskovalo jo je 25 slušateljev. Pri pouku je bil poudarek na kmetijstvu. Šolo so začasno zaključili zaradi slabega obiska v zadnjem času in bodo s poukom nadaljevali v jeseni.
t. c.
RENKOVCI
Dramska skupina gasilskega društva v Renkovcih je zadnjo nedeljo uprizorila žaloigro »Vrnil se je«, s katero je gostovala tudi v Veliki Polani in enako kakor doma doživela lep uspeh.
V. B.
Cestna razsvetljava v Rogašovcih
V nedeljo bodo v Rogašovcih slavili drugo pomembno delovno zmago na področju elektrifikacije. Namenu bodo izročili cestno razsvetljavo skozi vasi Rogašovci, Jurij in Nuskova.
Cestna razsvetljava v teh krajih je vsekakor pomembna, še posebej glede na razvijajoči se maloobmejni pro-
met. Čedalje več tujcev zahaja v te kraje, ki so tako pridobili na ugledu, saj so med prvimi na Goričkem, kjer je že cestna razsvetljava. Vrednost opravljenih del znaša okrog 800 tisoč dinarjev, precej so prispevali vaščani sami — okrog 130.000 dinarjev, ostalo pa elektr. odbor in javna skupnost v Rogašovcih.
Tečajnice prikrojevalnega tečaja pri Gradu
Dramska skupina iz Renkovec, ki je uprizorila žaloigro »Vrnil se je«
V treh letih čebelarski dom
Na nedavnem občnem zboru čebelarskega društva v Križevci v Ljutomeru so ugotovili, da ima društvo že pripravljenih v denarju in materialu okrog milijon dinarjev dinarjev za gradnjo novega čebelarskega doma v Križevcih. Doslej je dalo svoje prispevke že 250 gospodarstev. Pri gradnji novega doma bodo poleg čebelarjev sodelovali tudi društvo Partizan, klub radioamaterjev, Sociialistična zveza in zadruga. Predvidevajo, da bodo v letošnjem letu
zbrali gradbeni material, prihodnje leto naj bi bil dom pod streho, čez tri leta pa računajo, da bo popolnoma dogotovljen.
Na območju čebelarskega društva v Križevcih imajo 1408 čebeljih družin, kar je povprečno 6 družin na hektar obdelovalne zemlje. To je primemo število čebeljih družin, toda te niso primemo razvrščene po celotnem območju.
POMURSKI VESTNIK, 16. IV. 1964
3
APRILSKA REPORTAŽA — APRILSKA REPORTAŽA — APRILSKA REPORTAŽA — APRILSKA
Od Negove do Bučkovec
ČEPRAV SVA BILA DELEŽNA V RADGONI PRIJAZNEGA OPOZORILA, DA POT V NEGOVO NI TAKO ENOSTAVNA: JAME NA CESTAH SO LE ZA SILO ZASUTE, SVA SE S KOLEGO ODLOČILA, DA BOVA POSKUŠALA PREMAGATI VSE TEŽAVE, NA KATERE SO NAJBOLJ ZGOVORNO OPOZARJALI NAPISI: ZMRZLINA, KIPENJE, CESTA ZAPRTA IN PODOBNO.
Pretekli petek je bil res pravi pomladanski dan, s soncem in brez vetra. Negovski grad se je grel v prijetni spomladanski toplini in ljudje so s podvihanimi rokavi hite opravljali vsakdanja opravila. Iz šole se je vsula kopica otrok in se razlezla po cestah na vse štiri vetrove. Pred vaško kovačnico je stal voz in mladi kovaški pomočnik si je komaj odtrgal toliko časa, da je za nekaj sekund »poziral« pred našo kamero, kajti iz kovačnice je bilo slišati voznika, ki je na vse pretege gonil meh in žaril železo, ki sta ga hip za tem z mladim kovačem prikovala na nove trabi. Predpasan z dolgim usnjenim kovaškim predpasnikom se je pojavil na cesti tudi mojster in kmalu so se vsi trije zatopili v svoje delo. »Kako je z vašo dvorano«, sem se zapletel v razgovor z neznancem kar na cesti. »Ja, dvorano bomo zgradili in kot kaže, nam bo pomagala pri tem tudi občina!«
Cesta od Negove do Ivanjcev (ali pa obratno) je začuda lepa, kljub aprilu. Tlakovana z navadnim apnencem kar kliče po asfaltu, ki bi služil nadaljnjemu razvoju turizma v tem lepem, idiličnem predelu Pomurja kjer se oko navžije ob lepih pokrajinskih pejsažih, staroveških gozdovih, ob jezeru z lokvanji. »Ja, to imamo, kar nam je bog dal«, mi je dejal starejši Negovčan in se nasmenil. Menda sem uganil njegove misli in dodal: »K vsej tej blagodati bi bilo potrebno še nekaj denarja, organizacije!« Sicer se menda tudi pri Negovi ne-
Ivajnci in kužno znamenje
kaj »kuha«, kajti takole mimogrede me je vprašala neka tovarišica: »Ste prišli po turistični liniji?« Ker ji nisem mogel pritrditi, je še dodala, da prav danes čakajo na »turistični obisk.« Torej, v Negovi se prebuja turizem, počasi, pa vendar!
V Ivajncih si ne belijo glav s turizmom, saj imajo dovolj drugih težav. Že pred dvemi leti pričeta gradnja gasilskega doma je danes pravi terso. Židovi so sicer pokriti z nepremočljivo lepenko, toda letošnja zima je bila tudi tukaj neizprosna: cementni jašek v bodoči garaži se je porušil. Ruši pa se tudi kužno znamenje ob cestnem križišču. Za marsikoga malenkost, ki pa verdarle ni malenkost. Gradimo tovarne, vse mogoče objekte, toda to kar imamo že stoletja in kar je tako tesno povezano z našim človekom, njegovo preteklostjo in pokrajino, tega za majhen denar ne vemo očuvati. Za turista (predpostavljamo, da turisti niso barbari) take odrtine niso reklama.
Od Ivajnc proti Vidmu je cesta, po kateri so naše babice in pradedi peš in jež nosili v Maribor sir in kdo ve kake dobrote prleških gospodinjstev. Toda po taki cesti kot jo imamo danes, menda niso
hodili. Kar smilil se mi je novi avto znamke »Anglia«, ki je jadral po videmskem blatu za najinim milečentom. Mlada voznica pa se je še kar znašla med kotanjami in kipečimi vzrastki na cesti. »Ni kaj reči, vajena je take ceste«, je strokovno ocenil Tone, ki je mlado voznico opazoval v ogledalu pred sabo.
Za Bučkovce bi marsikdo rekel, da so bogu za hrbtom. To sva si rekla tudi s Tonetom, ko sva se zedinila, da v Bučkovcih ne bi bila rada niti mrtva. Do takega zaključka naju je privedla globoko zorana cesta, o kateri menijo Bučkovčani, da bodo nanjo zasejali koruzo. Vendar cesta še ni vse. V Bučkovcih so pred kratkim uredili vodovod in v »pürgi« se že deset gospodinjstev poslužuje tega vodovoda, za katerega so prispevali občani okrog tisoč dinarjev, mnogi pa se bodo pri ključili. In kaj je v Bučkov cih še novega? V kinodvorano so položili nov pod in namestili primernejše stole, ki so jih preselili iz ljutomerske kinodvorane. Za vse to so porabili 150 tisoč dinarjev. Prosvetno društvo je uprizorilo pred kratkim igro »Kukavičje jajce«. Prihodnjo nedeljo bodo gostovali tudi pri Vidmu. Gasilci pa so uprizorili igro »V Ljubljano jo dajmo«, s katero so gostovali pri Vidmu, v Juršincih in pri Tomažu. V Bučkovce prihajajo gostovat tudi drugi. Na primer dramska skupina iz Križevec, pevski zbor iz Ljutomera, v dogovoru pa so s koncertno poslovalnico v Mariboru, ki naj bi priredila v Bučkovcih večer opernih arij. Potem mariborski Planinski oktet, večer umetniške besede, ki naj bi ga pripravili mariborski literati itd. Poleg gradnje novega stanovanjskega bloka pa se v Bučkovcih pripravljajo tudi na gradnjo mladinskega doma. Letos naj bi bil ta pod streho. Nekaj materiala bodo nabrali, mladina pa je obljubila, da bo delala tudi udarniško. V šoli pa se že pripravljalo na svojevrstno razstavo. V Bučkovcih, Ljutomeru in v Mariboru bodo razstavili učenci marsikaj, kar so se naučili izdelovati pri tehničnem
Ljutomerski drobiž
—	Ker je uničila toča leta 1962 vse sadike v gozdni drevesnici, pogozditvena dela na območju ljutomerske občine v lanskem letu niso bila izvedena v večjem obsegu.
—	Na račun sklada zdravstvenega zavarovanja je bilo na območju ljutomerske občine izplačanih boleznin, potnih stroškov, pogrebnin v višini 57 milijonov, za zdravljenje v bolnicah 70, za storitve zdravstvenih domov pa 63 milijonov dinarjev.
—	Tudi šolska mladina v Bučkovcih ima svojo šolsko zadrugo. Lani so na približno petih arih uredili nasad črnega ribeza. Skupno ima zadruga 20 arov zemlje, ki jo obdeluje ob strokovni pomoči zadruge.
pouku: detektorje, radioaparate, fizikalna učila, izdelke iz lesa in podobno. Osmi razred pa se poleg tega pripravlja tudi na prvomajski izlet v Beograd. Torej, Bučkovci vendarle niso tako mrtvi!
Zajadrala sva po cesti navzdol. Žihlava, Bolehnečice, Berkovci. Če se pelješ v aprilskih dneh po tej cesti, je ne pozabiš nikoli več. In ni bil brez pomena Tonetov vzdih, ko sva kmalu za tem srečala avtobus, ki je vozil proti Mariboru: »bog mu pomagaj!« Šoferju ali avtobusu, ne vem. Napisal: JUŠ MAKOVEC vozil: TONE BELEC
Iz kmetijske zadruge M. Sobota
Pretekli četrtek je zadružni svet pri kmetijski zadrugi Murska Sobota sprejel osnutek statuta. Se pred tem pa so o statutu razpravljali člani delovnega kolektiva na sestanku. Obravnavali so pripombe, ki jih je k osnutku dala občinska komisija ter sprejeli statut.
Člani zadružnega sveta so na sestanku sprejeli tudi finančno proizvodni plan kmetijske zadruge za leto 1964.
Po predvidevanjih plana bo celotna vrednost živinorejske in poljedelske proizvodnje v lastni proizvodnji znašala letos 250 milijonov dinarjev, medtem ko naj bi celotni dohodek v proizvodnem sodelovanju letos dosegel vrednost 576 milijonov dinarjev. Od predvidene vrednosti lastne proizvodnje 250 milijonov dinarjev bo kmetijska zadruga letos ustvarila za približno 100 milijonov dinarjev tržnih viškov. Finančno proizvodni plan tudi predvideva, da bodo prodajalne mesa, sadja in zelenjave v letošnjem letu ustvarile realizacijo v vredno-
sti 92 milijonov dinarjev.
Letošnji finančno proizvodni plan je za 15 odst. večji od lanskega, kar je tudi v skladu s predvidevanji družbenega plana občine Murska Sobota. Vse letošnje investicije bo kmetijska zadruga usmerila v nakup zemlje in v razširitev in modernizacijo strojnega parka.
Člani zadružnega sveta so bili mnenja, da bo predvidevanja finančno proizvodnega plana za tekoče leto mogoče realizirati le z nenehnim prizadevanjem za zmanjšanje materialnih stroškov, z racionalnejšim izkoriščanjem strojnega parka, s povečanjem hektarskih donosov, razširitvijo proizvodnega sodelovanja itd.
MED SKICAMI
V obč
Nekater
V radgo za Radgono in bodoča stanova začetka ceste p bližno oceno o bo več kot po
Posebno vpra sta vodovod i Po večletnih p raziskovalnih bodo morali za novi vodov to je približno ne. Vendar naj oskrboval z vo ško dolino, Ra dence. Akumul vodovoda bi bi na hribu za Ra v bližini Kapel komunalno ure
Sedaj sc kar gre, so rekli negovski otroci, ki prihajajo v šolo k Negovi z raznih vrhov. Huje je pozimi. Toda nas nikoli prav nič ne zebe.	Foto Juš Makovec
V razpravi statut soboške krajevne skupnosti
Pozornost širši problem
Koncem aprila bodo občani v Murski Soboti začeli razpravljati o o tuta soboške krajevne skupnosti. Že jutri pa ga bodo pretresli tudi p družbenih in političnih organizacij.
Soboška krajevna skupnost raste iz stanovanjske skupnosti in dobiva mnogo širše pristojnosti. Delo stanovanjske skupnosti je bilo mnogo ožje in v glavnem omejeno na delo s hišnimi sveti, ustanavljanje servisov in pomoč gospodinjstvom. Nasprotno pa krajevna skupnost prevzema v upravljanje vrsto komunalnih objektov od kopališča do igrišč, javne razsvetljave ter do organizacije otroškega varstva in kulturne dejavnosti. Predvsem se pa pojavlja krajevna skupnost kot organizator občanov za razne ak-
cije ter jih tudi vključuje v reševanje različnih občinskih problemov. Prav organiziranje raznih javnih razprav o nekaterih problemih mesta postaja vedno bolj aktualno.
Predloženi osnutek določa zelo obširen delokrog krajevne skupnosti in tudi njeno organizacijo. Predvsem pa je potrebno poudariti, da osnutek že tudi zelo uspešno rešuje upravljanje v servisih, ki ki doslej ni bilo zadovoljivo rešeno. V okviru skupnosti je predvidenih devet servisov, ki imajo enotnega vodjo, posamezne servise pa vodijo poslovodje. Kot najvišji organ servisa je zbor delavcev, ki se mora sklicati najmanj enkrat v dveh mesecih.
Pričakuje se, da bo razpra-
va o predlože na zborih obča šo problematik sti, zaradi vrst blemov, ki jih čimprej rešiti snovnih proble rešiti otroško dalj časa sva družine in drug da je mnogo poslenosti star nih samemu pa ulici, iz teg vrsta vzgojnih Seveda brez rov si rešitve mišljati. Tudi hrana je še tal tem pa še mn blemi, ki živ občane in terja
Pa smo tam...!
Foto Juš Makovec
O STANJU V NEGOVSKI LOVSKI DRUŽINI:
Kako dolgo bo še tako?
Lovska družina Negova ima okrog 2500 ha lovnih površin in šteje 17 članov. Pred štirimi leti si je družina s požrtvovalnim delom zgradila v Črnem gaju nedaleč od Negovskega jezera, lovsko kočo, ki je bila takrat edina te vrste na območju Pomurske lovske zveze. Pri gradnji je pomagala gozdna uprava pri VG G. Radgona. med posamezniki pa je za lovsko kočo največ žrtvoval tov. Boris Žurman, lovec in logar.
Danes, ko ima lovska družina lepe prostore v katerih so lovski posveti, seje in podobno, pa se je stanje v lovski družini močno poslabšalo. Med člani so nastali osebni prepiri in to v prvi vrsti med lovci, ki nimajo nobenega smisla za lovski napredek. Nekaj lovcev, sorodnikov, na vodilni položajih, vpliva še na nekatere druge, ki skupno uganjajo samovoljo, ter se protivijo vsakemu pametnemu predlogu. Ta nezdrav pojav, ki se je pričel po končani gradnji lovske koče je dosegel danes svoj višek.
Na lovskih posvetih in tudi na občnih zborih že več let nismo videli delegatov iz sosednjih lovskih družin in delegate okrajne lovske zveze. Lovska koča bi morala biti delno prekrita, saj smo uporabili pred štirimi leti, zaradi pomanjkanja opeke, strešnike slabše kakovosti. Stavba, ki ima lesene stene, nateka. Gozdna uprava ima pravico do opremljene podstrešne sobe, po potrebi pa lahko uporablja tudi dnevno sobo in kuhinjo. Zato so bili pripravljeni, da dajo lovski družini pomoč v višin 500 tisoč dinarjev, kar pa lastništva doma nebi spre-
menilo. Toda člani upravnega odbora so to pomoč odklonili. Slišati je bilo pripombe, češ, pa naj koča propade. Tovariša ki sta na na seji zastopala gozdno upravo, sta se spraševala kako morejo gospodariti v lovski družini taki ljudje.
Že nekaj let odlašamo z realizacijo sklepov občni zborov. Zaman je bilo na. pr. dokazovanje, da na 2500 ha ni mogoče loviti samo z enim psom-ptičarjem. Graje je vredno tudi to, da je izvedena večina lovov nelovsko saj je vedno ostalo in propadlo nekaj zastreljene divjadi.
Lani sta dva člana lovske družine zasejala približno 30 arov koruze. Pridelek je bil namenjen za krmljenje fazanov. Na prvem lovskem posvetu je bilo sklenjeno, naj upravni odbor skrbi, da bodo člani družine koruzo okopali. Delo pa so opravili šolski otroci in to proti plačilu. V jeseni je moral prav tako tov. Žurman koruzo sam pospraviti.
Danes, ko razvoj lovnega turizma narekuje ekonomski način gospodarjenja, smo v negovski lovski družini pred vprašanjem: kako dolgo še?
A. Slogovič, LD Negova
ŠALAMENCI
Mladinci na odru
Dramska skupina mladinskega aktiva v Šalamencih je prejšnjo nedeljo uspešno uprizorila komedijo »Poročil se bom s svojo ženo«.
Ne v Šalamencih, ne v okoliških vaseh ne deluje kako kulturno-prosvetno društvo, zato v večini primerov prevzamejo to dolžnost mladinski aktivi in tako vsaj
delno skušajo zadovoljiti občinstvo, željno podobnih prireditev. Pohvale vredno je, da se tudi v sosednjih vaseh mladi lotevajo dramskih uprizoritev, ne bi pa bilo napak, če bi se morda bolj posluževali tudi drugih oblik nastopanja na odru, n. pr. Pokaži, kaj znaš in slično, kjer bi lahko sodelovalo še več nastopajočih.
Šalamenci: »Poročil se bom s svojo ženo«-
Nak, takih počitnic pa še nisem doživel, veselih in obenem poučnih! Nisem šel daleč, samo v mesto ob zeleni Savinji. Tam imam mrzlega strica Jako, strino Špelo in kar štiri še bolj mrzle bratrance: Janka, Urha, Matjaža in Vlada, ki so prav ognjeviti in predvsem prebrisani.
Družina živi v lepi vili z velikim vrtom in blizu Savinje. Hiša ni stričeva, saj ni tako nor, da bi jo kupil, četudi je na prodaj. Raje plačuje najemnino in prepušča popravila lastniku, kar je zelo praktično. Zato je obcestna žična ograja že hudo raztrgana. Za silo jo prepletajo od časa do časa s motvozom, kar sicer ni lepo, toda tudi praktično. Zakrpana lesa streže bratrancem kot gol, štirje psi, in lovski pes in trije krasni foksterieri, ki jih stric goji, pa z lahkoto smukajo skozi ograjo na cesto za kakšnim potepinskim sodrugom ali za deco iz sosednih vil.
Moj očka, ki strica Jako ne mara preveč, pravi, da je trgovski potnik. Kdaj in kod po-
tuje in s kakšnim blagom, mi je nejasno. Vsako jutro nekako ob šestih segreva s hudim ropotom svoj opel-rekord. Medtem se oblači in kliče neprestano strino Špelo, naj mu prinese to in ono. Strina mu še mora nazadnje odpreti leso in potem stric odbrni. Ob devetih že trobi pred leso — s kruhom, mesom itd. S tem je njegovo delo najbrž končano. Zaslužek je vsekakor dober,
saj imajo vsega dovolj. Na davke pa je kar divji. Očka pravi, da je nedolgo tega imel dva avta, toda ko so ga miličniki nekaj izpraševali, se je tako prehladil, da je moral za nekaj dni v posteljo, medtem pa je drugi avto nekam izginil.
Ves ostali dan je stric Jaka takorekoč prost, toda ne brez posla. Tedaj predvsem komandira. Čuješ ga v deveto vas — očka pravi, da bi s svojim
močnim, po mesarsko mastnim glasom v stari Avstriji gotovo postal imeniten feldvebl ali narednik, pa tudi po postavi, saj je srednjevelik, mišičast in dobro rejen korenjak. — Najprej ošteva strino Špelo za vsako malenkost, potem pomiri z močnim hrupom svoje prepirljive fante, potem pa se loti svojih psov in jih strokovnjaško dresira. Drago jih tudi prodaja, sosedje pa imajo nji-
Hongapaj:
hov lajež kar zastonj, zlasti ponoči, ko čuvajo njegovo imetje pa tudi imetje sosedov, kajti vlomilci so prepričani, da bedi zaradi pasjega laježa vsa soseščina. Vsak dan pogleda tudi v kurnik, kjer ne goji navadnih kur, ampak tiste afriške pegatke, ki so prav tako zadirčne kakor vsa njegova družina. Nato skritizira strinino delo na gredah za hišo, toda ves mesec ga nisem videl,
da bi bil prijel grablje, saj je dant in ne dela njak je tudi vsa debelejše in ta visijo, kakor vem višjih, nedoseglj njegovem navod veje kar odžagal drevesa tako lasta, sicer pa ni Stric Jaka je lovec. Nekdaj -
Moj 
očka — je bila gle ke lovske družine baje jedel di ko je drugi tovariši pros družine. Zato bertko in in škorcih, ki m češnje in breskve tem junaškem šp nove. Pr strelske tekma in sosedje raze po
IN PREDVIDEVANJI RADGONSKIH URBANISTOV:
čini štirje zazidalni okoliši
e stare hiše postajajo nevarne za stanovalce
nski občini so predvideni štirje gradbeni okoliši: Radgona, Radenci, Videnj in Apače. Predvsem Radence pa so že izdelani ali pa so v izdelavi ožji ureditveni načrti. V Radgoni bo usmerjena njska izgradnja predvsem na novo ulico pod sejmiščem proti mostu na Muri, na prostor levo od roti Podgradu, ob cesti v Norički vrh ter proti Črešnjevcem. Kljub temu, da je težko dati pripovečanju števila prebivalstva, računajo, da se število prebivalcev Radgone v tridesetih letih ne vojilo, zato bo omenjeni zazidalni okvir tudi zadoščal.
šanje Radgone n kanalizacija. ipravljalnih in delih kaže, da arediti zajetje od v Segovcih,  km od Radgobi ta vodovod do celotno apa-gono in še Raacijska bazena la predvidoma dgono in nekje e. Z nadaljnjo itvijo Radgone
atiki
snutku staredstavniki
nem osnutku nov zajela šir dela skupnoe perečih proje potrebno En izmed omov je kako arstvo, ker že i za varstvo gi ugotavljajo, rok v času zašev prepuščeebi, predvsem ga pa nastaja problemov. editve prostoi mogoče zadružbena prek problem, ob gi drugi proprizadevajo jo rešitev. Š. B.
se bo pokazala tudi potreba po razširitvi kanalizacijske mreže. Računajo, da naj bi vodil v bodoče glavni kanalizacijski zbiralnik nekako mimo dirkališča proti Muri.
»Radgonska bodočnost«, kot bi temu lahko rekli, naj bi si sčasoma zgradila tudi poseben šolski center. Prostor za tega je predviden na platoju desno od »starega« radgonskega bloka. V bližini naj bi stal tudi novi zdravstveni dom, dočim je za edino večje podjetje Elrad, ki je takorekoč v sredini mesta, predviden prostor za nemoten razvoj novih tovarniških objektov, v neposredni bližini sejmišča.
Da pa zaradi preobširnih zazidalnih kompleksov v sami Radgoni ne bi povečali izdatkov za komunalne naprave, bodo z rušenjem starejših stanovanjskih in drugih objektov ter z novimi in obsežnejšimi gradnjami poskušali doseči primernejšo strnjenost posameznih predelov. Problemov zaradi zaščite po zakonu o zaščiti kulturnih spomenikov nimajo, zato stare zgradbe lahko rušijo, razen starega »burgšpitala«, o katerem pa sodijo, da občina sama ne bo imela nikoli toliko sredstev, da bi ga popolnoma restavrirala. Lani so porabili za obnovo te stavbe, ki taka kot je, nikakor ni vsklajena z okoljem, 1,5 milijona dinarjev. Trenutno je v teh prostorih stanovanje in pa poseben prostor za muzealije iz NOB.
Poseben problem na pod-
ročju urbanizma so individualne gradnje izven gradbenih okolišev kakor tudi dotrajanost predvsem bivših viničarskih hiš. Računajo, da je okrog 80 odst. takih hiš po hribovitih predelih občine na robu tega, da postanejo skrajno nevarne za stanovalce. Opozorilo na nevarnost je nedavni primer iz Berkovec, kjer se je
(Nadaljevanje na 6. strani
Kako štipendirati — na sliki udeleženci posvetovanja na to temo, v M. Soboti prejšnji petek
V petek je bilo na občinskem odboru SZDL širše posvetovanje o štipendiranju. Sklicano je bilo na pobudo Kluba študentov Prekmurja, udeležili so se ga pa poleg predstavnikov občinske skupščine in političnih organizacij tudi direktorji gospodarskih organizacij.
Problematika, o kateri so razpravljali, pravzaprav ni bistveno nova, vendar pa je bila osvetljena tudi z nekaterih drugih vidikov. Že več forumov (med prvimi občinski komite ZKS) je vzgoji kadrov posvetilo posebno pozornost, napravljene so pa tudi prve točne analize stanja strokovnih kadrov v delovnih organizacijah, ki med drugim kažejo predvsem to, da strokovnih kadrov odločno primanjkuje, kar že dolgo ugotavljamo. Iz teh predlogov tudi razberemo, da vzgajamo še premalo strokovnih ka-
drov, čeprav smo v zadnjih letih za izobraževanje dali mnogo večja sredstva.
V zadnjem času so bile v razpravi tudi razne oblike štipendiranja. Zlasti velika pozornost je bila posvečena kreditiranju, ki ga je med drugim skušala uveljaviti tudi občinska štipendijska komisija, a kasneje po natanč-
Kako štipendirati
nejši proučitvi to zavrgla. Ta oblika, ki bi naj pripomogla k temu, da bi se večjemu številu ljudi zagotovili materialni pogoji za študij, ni ravno priljubljena. Osnovni problem je še vedno torej v povečanju sredstev namenjenih za štipendiranje.
Minulo posvetovanje pa je še pokazalo nekaj. Predvsem
to, da višina štipendij ni taka, da bi štipendistom zagotavljala nemoten študij. Zaradi nizkih štipendij si namreč mnogi študenti iščejo razne honorarne zaposlitve in s tem podaljšujejo študij.
Velike vrzeli pa so še vedno tudi v podeljevanju štipendij. Ne samo to, da podeljevanje zavisi neredko od
osebnih poznanstev, temveč predvsem ni programsko. Gospodarske in druge organizacije preprosto nimajo pregleda nad tem, kateri kader bodo v kratkem ali v bodočnosti z ozirom na razvoj proizvodnje in delovne organizacije potrebovali, zato pa tudi nimajo preštudiranih programov izobraževanja. To,
da je izobraževanje nenačrtno, sicer ni nova ugotovitev, vendar pa izredno zaskrbljujoča in bo nujno priti dalje od samega ugotavljanja. Prinaša namreč tudi nekatere druge negativne posledice. Delovne organizacije namreč premalo skrbijo, da bi se njihovi štipendisti že med samim študijem pobliže spoznali z njihovo proizvodnjo ter da bi se tako hitreje vključili v delovni proces po končanem študiju. V delovnih organizacijah sicer tudi ugotavljajo, da tudi štipendisti za to ne kažejo zadostnega zanimanja, vendar pa bi to moral biti tudi en izmed pogojev, pod katerimi bi dodeljevali štipendije.
Problemov je torej precej, ki se ne rešujejo samo s podelitvijo štipendije in predstavljajo kompleks vprašanj, na katera moramo najti tudi ustrezne odgovore.
OKRAJNA DRAMSKA REVIJA:
Priprave vse konkretnejše
Uredniški odbor je že podrobno in dokončno programiral vsebino gledališkega lista. Uvodna beseda bo spregovorila o namenu in pomenu dramske revije, ki ji bo gledališki list posvečen.
Revija omogoča, da pregledamo in obdelamo dramsko amatersko dejavnost v zadnjem času; v tem smislu bo tovariš Janez Karlin, predsednik okrajnega dramskega sosveta, napisal kritičen sestavek, v katerem bo ocenil delo amaterskih dramskih skupin v mariborskem okraju. Temu prispevku pa bo sledil obširnejši prikaz vseh dramskih prireditev, ki so se zvrstile na murskosoboških odrih, odkar je v sezoni 1959/60 izšel zadnji gledališki Ust.
Tokratni gledališki list bi bil vsekakor pomanjkljiv, če ne bi posvetil nobene pozor-
nosti skupinam, ki bodo sodelovale na reviji. Te bo na kratko predstavil, obenem pa tudi spregovoril o vseh delih, s katerimi bodo nastopile.
Gledališki Ust bo tudi lepo ilustriran. Njegove podobe ne bodo pestrile samo fotografije, ki bodo prikazale kake drobce s te ali one dramske prireditve, ampak tudi vinjete ali sicer kakšna ilustracija s prekmursko motiviko.
ZA ABONENTE DVE PREDSTAVI ZASTONJ!
To je preprosta, a prepričljiva računica. Prireditelj predvideva, da bomo na reviji videli osem dramskih del. Cene vstopnic za posamezne predstave bodo znašale 200, 150 in 120 din za abonmajske pa 150, 120 in 100 din. Tako torej ni težko izračunati, da abonmajska vstopnica pomeni za vsakega abonenta lepo ugodnost. Toda zanj vsa prednost ni le v tem, da si bo lahko ogledal dve predstavi takorekoč zastonj, ampak tudi v zagotovilu, da bo imel vseskozi svoj sedež. To pa ni tako nepomembno, če pomislimo, da po predvidevanjih vstopnic vedno ne bo tako lahko dobiti.
Po nekaterih znamenjih sodeč bo kvaliteta te dramske revije dokaj višja od kvalitete nekaterih prejšnjih. Bila bi tedaj res škoda zamuditi vsaj nekatere izmed predstav, zato je za abonente toliko bolj ugodno, če si z abonmajskimi vstopnicami zagotove stalno mesto v dvorani.
Drago Grah
KONCERT GLASBENE ŠOLE V M. SOBOTI:
Še ena uspela prireditev
Kdor se je na koncert, ki ga je pred tednom dni priredila glasbena šola v M. Soboti, odpravljal s prevelikimi zahtevami, je moral biti razočaran. Kajti to je bil nastop samih mladih ljudi, mladih glasbenih izvajalcev, ki komaj da so se naučili »abecede« in ki jim je zato hitro »ušel« ali »zmanjkal« kak ton,
da o drugih pomanjkljivosti ne govorimo.
Toda kdor je svoja pričakovanja vskladil z resničnimi sposobnostmi in zmogljivostmi nastopajočih, je moral izreči priznanje tako nekaterim posameznikom kakor tudi ustanovi, ki jih glasbeno izobražuje. Skoraj polna grajska dvorana tudi ni pozabila s ploskanjem nagraditi tistih učencev, ki so se dokaj izkazali, recimo Nevenko Vrbančič, Ernesta Lukača, Milana Kofjača in druge. Pa tudi ostali so pokazali, da znajo vendarle že nekaj več kot zgolj glasbeno »abecedo«, zakaj treba je že nekoliko pristnega občutka, da lahko izraziš tisto razpoloženje svojskost komada ,ki se skriva na
primer pod pojmom »scherrza« ali »adagia.«
Znanje, ki so ga vsak po svoje pokazali solisti z različnimi instrumenti, prav tako ni izostal pri obeh orkestralnih skupinah, zlasti pri godalnem orkestru, ko je odigral Boccherinijev menuet izvseh treh komadov še najenotneje in tudi že s precejšnjim niansiranjem v izrazu.
Na splošno je bil koncert murskosoboške glasbene šole kar se izvajanja tiče — na dostojni višini, in tudi programsko mu ne bi bilo kaj očitati, če bi na koncu izostal zabavni kvintet, dasi ta sicer gotovo ne bi motil na kaki drugačni prireditvi manj serioznih pretenzij.
Drago Grah
VESTI IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ:
V „Potrošniku“-zadovoljni
Pred dnevi je delavski svet v trgovskem podjetju »Potrošnik« v Murski Soboti razpravljal o gospodarjenju v prvih treh mesecih tega leta. Pokazatelji o gospodarjenju so zadovoljivi.
V prvem tromesečju letos se je v podjetju »Potrošnik« povečal blagovni promet v detajlistični trgovini za 26 odst. v primerjavi z istim obdobjem lani, v grosistični trgovini pa za 24 odst. v primerjavi s 1. tromesečjem v letu 1963. Tako je bil letošnji plan v trgovini na drobno dosežen s 22 in v grosistični trgovini z 24 odstotki. Predvideni letni plan prodaje na veliko v znesku dveh milijard je bil v prvih treh mesecih raliziran s 630 milijoni dinarjev, v prodaji na drobno pa so od predvidene 1 milijarde 550 milijonov dinarjev, v obdobju januar—marec 1964, ustvarili promet v višini 322 milijonov dinarjev. Če primerjamo vrednost blagovne menjave v 1. tromesečju letos z enakim obdobjem lani vidimo, da je v trgovini na drobno letos realizacija večja za 30 odst., v trgovini na veliko pa za 26,5 odst. Ti podatki kažejo, da je bil plan za letos realno postavljen in da ga bo moč realizirati do konca leta.
Člani delavskega sveta so tokrat na seji razpravljali tudi o štipendijski politiki in izobraževanju kadrov. Sklenili so, da bodo sredstva za kadre v višini 1 milijona din letos uporabili predvsem za štipendiranje na po-
slovodski šoli, na ESŠ in na višji komercialni šoli. V jeseni bodo razpisali tudi štipendije na ekonomski in pravni fakulteti. Poudarili pa so tudi potrebo po zvišanju štipendij štipendistom, ker sedanje ne zadoščajo za kritje osnovnih življenjskih potreb študentov.
MURSKA SOBOTA:
Za zaključek - izlet v Boračevo
Pred tednom dni je zaključila z delom mladinska politična šola v Murski Soboti, ki jo je organiziral občinski komite ZMS. Šolo je obiskovalo 30 mladink in mladincev iz soboških srednjih šol in iz delovnih organizacij.
Slušatelji so v štirih mesecih, kolikor je trajala šola, poslušali vrsto predavanj, ki pa so bila vsa kvalitetno pri-
pravljena. Za zaključek so si slušatelji šole v petek, v prejšnjem tednu, ogledali slatinski obrat v Boračevi ter nekatere objekte v Slatini Radenci. Slušatelji MPŠ bodo v dneh od 19. do 26. aprila opravljali zaključne izpite iz snovi, ki so jo poslušali v šoli, potem pa se bodo vključili v delo mladinskih aktivov ali drugih organizacij na šolah in v delovnih organizacijah.
igralci
l za lopato ali samo komanlavec. Strokov-sadjarstvu. Najajslajše češnje mo vsi, na najljivih vejah. Po odilu smo take ali. Zato so vsa udovito rogoviniso njegova.
e kajpada tudi — tako pravi
stric Jaka
gleden član neme, ker pa je čino tudi tedaj, streljali, so ga , naj izstopi iz oka sedaj s floico po vrabcih mu opikavajo kve, in vadi v športu tudi si-prireja prave in tedaj slišijo pokov »penk-
penk« tudi njegove glasne strokovne nasvete tako razločno, da se ob njih lahko naučijo streljati. Sploh pa je stric Jaka velik in mnogostranski športnik, samo v šahu ne — v tem močan glas le malo zaleže. Cele popoldneve vadi na gladko poteptanem dvorišču svoj naraščaj, nabija sam za vzgled, vzpodbuja pa poučuje. K vsaki tekmi na Glasiju zapelje ves svoj team, ki je po-
tem med navijači na častnem mestu in glasu. Sosedje pa si medtem doma malo oddahnejo.
Stric Jaka pozna razen svobodnih umetnosti tudi štiri jezike. Očka pravi sicer, da govori vse štiri po slovensko. Nemški menim, da zna. Slišal sem namreč, kako je Janka učil, da pomeni beseda štal s h-jem (torej Stahl) hlev, beseda štal z dvojnim 1-om (to-
rej Stali) pa jeklo. Očka trdi, da je s tema besedama prav narobe, pa sam gotovo vsega ne ve. Stric pa je kar imeniten računar; morda pa se očka moti, če trdi, da zna bolje seštevati in množiti kakor odštevati in deliti, vendar žive vsi imenitno in bolje ko naša družina. Janka je s svojimi nauki spravil tako daleč, da je sedmi razred osnovne šole končal s »cesarskim« spričevalom.
Zlobneži trdijo sicer, da se za tem zvenečim izrazom skrivajo sami zadostni redi.
Skop pa stric Jaka nikakor ni, saj nikoli ne skopari z glasnimi pripombami, pametnimi nasveti in milimi očitki, najmanj pa z glasbenimi užitki. Sosedje lahko ves dan poslušajo njegov radio, ki stoji kar blizu odprtega okna, ker so pač njihovi sprejemniki slabše kvalitete. Sploh pa se življenje
strica Jake ter njegove številne človeške in živalske družine odigrava v glavnem izven hiše, tako rekoč v javnosti, da so ga deležni tudi sosedje. Stric Jaka pa je po srcu dober človek. Najlepše ravna s svojimi psi, nikoli nobenega ne udari. Skoro takšen je do fantov, ki jih v ostalem navaja na borbenost rekši: »Če te kdo nameni udariti, usekaj ga prvi; Za vsak udarec vrni dva — tak z jezikom kakor s pestjo ali kamnom!« — Čudim se samo temu, da sklofuta včasih strino Špelo, zna pa tudi dokazati, da je tega sama kriva. Z drugimi ljudmi razen s sosedi, ki so mu po svoji krivdi sovražni, občuje kar prijazno in obenem odkrito. Tako je n. pr. neki milostivi gospe prijazno dokazoval, kako draga je vzreja pasemskih psov, ko pa je odšla, je dejal: »Koza neumna, naj si raje kupi kozla ko psa!« Očka pa meni, da z rodovniki njegovih blagorodnih psov nekaj ni v redu, zato mu pasji »kšeft« zdaj peša. Ne vem, kaj bi rekel na to, štri-
čevi »fokslni« pa so le čudovito bistri.
Lepe čase sem preživel v družini strica Jake in sklenil sem nazadnje, da se bom pri njem še nadalje učil prijetnega življenja brez pravega dela. Očka sicer, kakor vedno, trdi, da bodo takšni troti človeške družbe v socializmu izumrli. V devetnajstem letu po osvoboditvi pa še krepko živijo in uspevajo — kdo mora torej trditi, da jim ne bodo razmere godile še vsaj dvajset debelih let?
V BUČKOVCIH:
NOVA ŠOLSKA DELAVNICA
Letos bodo v Bučkovcih uredili novo šolsko delavnico. V ta namen so prispevala že mnoga podjetja po Sloveniji orodje in odpadni material, ki ga bodo učenci bučkovske šole s pridom izkoristili. Tako so prispevala naslednja podjetja: HIMO Maribor 750 kg raznega orodja in materiala, ISKRA Kranj, ELEKTROKOVINA Maribor, AVTOOBNOVA Ptuj, Papirnici Radeče in Goričane, tovarna polivinila Sučurac pri Splitu, pomoč pa je obljubila tudi Železarna Jesenice.
GASILSKI OKTET GOSTOVAL PRI VIDMU
Radgonski gasilski oktet je preteklo nedeljo gostoval pri Vidmu. Na sporedu je imel slovenske narodne in umetne pesmi. Koncerta se je udeležilo lepo število ljudi.
Prekmurski magazin - plan presežen
V	trgovskem podjetju »Prekmurski magazin« v Murski Šoboti so za letos predvideli vrednost celotne realizacije v višini 1 milijarde dinarjev. Za prve tri mesece tekočega dela so planirali 195 milijonov dinarjev realizacije.
Že dokaj točni podatki pa kažejo, da je predvidena realizacija v prvem tromesečju presežena z 8 milijoni dinarjev, kar tudi kaže. da bodo planska predvidevanja, ki so bila realno postavljena, letos tudi dosežena. Pričakujejo, da bo blagovna menjava narasla posebno v drugi polovici leta, to je v »trgovski sezoni«.
V	podjetju »Prekmurski magazin«
zaključujejo tudi priprave na statut delovne organizacije, ki ga bodo sprejeli okrog 20. aprila.
Med številnimi nalogami, ki jih nalaga letošnji plan članom tega delovnega kolektiva, je tudi modernizacija trgovskih lokalov. Zato so delno obnovili in preuredili že prodajalne v Motvarjevcih, Ratkovcih, Filovcih in Moravcih. Prav ta čas pa zaključujejo dela tudi pri urejevanju prodajalne v Martjancih. Novo urejeno trgovino v vaškem domu bodo predali svojemu namenu ob 1. maju. Prav tako pa so v teku tudi že priprave za preureditev prodajalne »Kovina« v Murski Soboti.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Sobota: Železničar 1:1 (0:0)
Sobota je v srečanju z Železničarjem iz Maribora izgubila dragoceno točko, Čeprav je igrala na svojem igrišču. To je bila ena najslabših tekem, ki smo' jo gledali v Murski Soboti, zlasti nas je tokrat razočarala Sobota, ki je igrala ležerno, brez borbenosti, kot da se ne gre za točke.
Posebno je razočarala krilska vrsta in napad, s forfiranjem visokih žog, pri katerih so prednjačili borbeni gostje, domači pa nišo znali izkoristiti tudi nekaj zrelih priložnosti za gol. Čeprav je imela Sobota rahlo terensko premoč, se je prvi polčas končal brez gola. V drugem polčasu smo pričakovali, da bo Sobota vendarle zaigrala poletneje in brez težav premagala slabega nasprotnika iz Maribora. Toda ležernost igralcev Sobote se tudi v tem delu ni spremenila vse do 71. minute, ko so gostje prišli v vodstvo. S kakih 16 metrov izpred kazenskega prostora Sobote je srednji krilec gostov s točno odmerjenim strelom poleg slabo postavljenega zidu prvi premagal Vrdjuko. Po prejetem golu se je Sobota vendarle zbudila in šele zadnjih 19 minut igre zaigrala koristneje. Nenehni napadi na vrata Železničarja so v 86. minuti prinesli izenačenje.
Horvat II se je prebil po levem krilu, centriral žogo pred vrata Železničarja, kjer se je znašel Maučec in z volej udarcem rezultat izenačil na 1:1. Tudi v zadnjih minutah je Sobota napadala, vendar zaradi učinkovite obrambe gostov ni prišlo do spremembe rezultata. Tekmo je sodil Aršič iz Ljubljane, ki je domačine oškodoval vsaj za eno enajstmetrovko.
SOBOTA: Vrdjuka, Rantaša, Sečko, Horvat I, Zver, Horvat II. Ismajlovič, Pucko, Tkalčec, Šarotar in Maučec. Prihodnjo nedeljo igra Sobota v Celju z istoimenskim klubom.
NOGOMETNE TEKME ZA CUP
Grafičar II : Pušča 1:2 Bogojina : Sobota II 0:5 Dokležovje : Puconci 1:3
SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
SOBOTA : ŽELEZNIČAR 0:4 (0:3)
V predtekmi slovenskih ligašev Sobote in Železničarja sta se v borbi za točke v okviru SML pomerili moštvi mladincev. Gostje iz Maribora, ki so veljali za favorita, so v tehnično precej boljši igri zasluženo premagali domačine, ki so igrali slabše od prejšnjih tekem.
USPELA TELOVADNA AKADEMIJA V RADENCIH
Telovadna akademija, ki jo je pripravilo s svojimi vaditelji TVD Partizan Radenci, je obsegala 12 pestrih točk, obstoječih iz otroškega plesa, štafete z žogo, raznimi vajami ter talne in orodne telovadbe.
Nastopili so cicibani, pionirji, pionirke, mladinci, mladinke, skupno 90 nastopajočih, ki so prikazali nekaj lepih in dobro pripravljenih vaj in navdušili številne gledalce. Zlasti so bili deležni posebne pozornosti ob nasto-
Eu vrhunski telovadci iz Celja, oz.
tor, ki so prikazali nekaj vrhunskih vaj. V središču pozornosti sta seveda bila olimpijska kandidata Tine Šrot in Avgust Kisel. Akademija je nadvse dobro uspela, za kar gre priznanje TVD Partizan Radenci, ogledalo pa si jo je večje število ljudi z Radenec, Murske Sobote in Radgone. Ika.
ŠPORTNI DAN NA KSŠ RAKIČAN
Na prvem spomladanskem športnem dnevu so dijaki na Kmetijski srednji šolo v Rakičanu odigrali medrazredna tekmovanja v košarki, rokometu in nogometu, dijakinje pa v košarki in rokometu. Pri ženskah je v košarki zmagal 2. razred, ki je v finalu premagal 3. razred z 14:12, v rokometu prav. tako 2. razred z zmago nad 1. razredom s 5:1.
V nogometu je prvo mesto osvojila ekipa 2 razreda, ki je v finalu premagala 3a razred s 3:1. Finalni tekmi moških ekip v rokometu med 4a in 2. razredom ter v košarki med 4a in 4b bodo odigrali danes. -do-
ŠPORT NA SŠTV
—	Na kolesarskem tekmovanju dijakov III. letnika SŠTV iz Murske Sobote je na 500 m dolgi progi zmagal med 15 tekmovalci Ivan Graj s časom 47,5 pred Gombocem 50,8 in Sepom 51,7.
—	Te dni so na SŠTV v M. Soboti izvedli prvenstvo šole v streljanju sedemmetrovk. Med dijakinjami drugega letnika je bila najboljša Milica Topolovec z 8 zadetki od 10 možnih. med dijakinjami tretjega letnika pa Greta Peterka (? goli od 5 možnih. V tekmovanju dijakov drugega letnika je zmagal Hrabroslav Lindič z 12 zadetki od 15 možnih.
—	Pri pouku predvojaške vzgoje in pod vodstvom Milana Kaljeviča so dijaki na SŠTV v Murski Soboti izvedli tekmovanje v streljanju z MK puško, metanju bombe in oceni daljave. V skupni oceni je zmagal Aleksander Peček z zbranimi 156 točkami pred Žižekom 143 in Štajerjem 140 točk itd. Najboljši v streljanju z MK je bil Peček z 78 krogi, najboljši v metanju bombe pa Žižek z 74 metri.
MEDDOMSKO TEKMOVANJE V CELJU
Prihodnjo soboto bo v Celju tretje meddomsko tekmovanje za pokal CK ZMS. Tekmovanja se bodo poleg dijaškega doma iz Murske Sobote udeležili še Celje. Koper, Kranj, Novo mesto m Tolmin. Pomerili se bodo v atletiki, športnih igrah, šahu ter v kulturno-zabavnem programu. Kot je znano je bil dijaški dom iz Murske Sobote zmagovalec prvega tekmovanja v Kranju, medtem ko je najvišji naslov na lanskem tekmovanju v Murski Soboti pripadel ekipi iz Kopra. Tekmovalci dijaškega doma iz M. Sobote so se na tekmovanje že nekaj časa vestno pripravljali, zato upajmo, da bodo dosegli zadovoljive rezultate. M. K.
Z nedeljskega srečanja v štajerski rokometni ligi med Radeči in Beltinci
MM
nogometna liga
FUŽINAR : BELTINCI 6:0
(1:0)
V prvem polčasu so bili Beltinčani enakovreden nasprotnik, medtem ko je drugi del pripadel tehnično boljšim domačinom, ki so zmagali z visokim rezultatom.
Tabela:
Branik	12	10	1	1	43:8	21
Kovinar	12	8	2	2	29:13	18
NAFTA	12	8	1	3	35:23	17
Fužinar	12	6	3	3	45:13	15
Drava	12	6	2	4	26:23	14
GRAFIČAR	12	5	1	6	23:21	11
Ojstrica	12 4 3 5 19:38 11,
BELTINCI	12	3	3	6	12:33	9
Mejnik	11	2	2	7	12:23	6
Rače	11	1	3	7	14:25	5
RADGONA	12 1 1 10 8:46 3
Športni dan na SKŠ Rakičan
PRVA ZMAGA RADGONE
V drugem kolu spomladanskega dela prvenstva v MM nogometni ligi so pomurski predstavniki pobrali polovico izkupička. Največje presenečenje je tokrat pripravilo moštvo Radgone, ki je visoko premagalo Ojstrico in s tem zabeležilo prvo zmago. Razveseljiva je tudi Nafta, ki je prinesla obe točki iz Ptuja. Grafičar in Beltinci pa sta ostala poražena. Grafičar je sicer nudil močan odpor Kovinarju v Mariboru. medtem ko so Beltinci doživeli dva huda poraza v srečanju z Branikom in Fužinarjem.
BELTINCI : BRANIK 0:9
(0:3)
V zaostali tekmi prvega kola je vodeči Branik pretekli četrtek v Beltincih visoko premagal Beltince. Gostje so povsem nadigrali domačine s tehnično lepo igro in dokazali, da se zasluženo borijo za vstop v SNL.
RADGONA : OJSTRICA 6:1
(2:1)
V prvem delu je bila igra enakovredna, v drugem pa so bili mnogo boljši domačini, ki so nadigrali goste iz Dravograda ter zabeležili svojo prvo zmago.
DRAVA : NAFTA 1 :3 (1:1)
V tipično prvenstveni tekmi, je Nafta zasluženo zmagala, saj je bila tehnično boljše moštvo, zlasti v drugem
polčasu. Najboljši so bili Gobec, Matičič in Perša II.
KOVINAR : GRAFIČAR 1 :0
(0:0)
V dokaj izenačeni igri, ki kvalitetno ni bila na visoki ravni, so domačini zmagali z golom, ki so ga dosegli 8 minut pred koncem tekme. Pri Grafičarju je bila dobri del moštva obramba, medtem ko se je napad premalo trudil.
Z rokometnih igrišč
ŠTAJERSKA ROKOMETNA LIGA
TOČKA ZA BELTINCE
V drugem kolu spomladanskega tekmovanja v štajerski rokometni ligi sta pomurska predstavnika osvojila le eno točko. Tokrat so bili uspešni rokometaši Beltinec v srečanju z drugouvrščeno ekipo Radeč. Partizan Lendava pa je klonil tehnično boljšim gostom iz Brežic.
BELTINCI : RADEČE 7:7
(3:4)
Srečanje je bilo izredno zanimivo in napeto. Prvi so povedli gostje in vodstvo obdržali vse do konca prvega polčasa. V drugem delu so Beltinčani zaigrali učinkoviteje in povedli s tremi goli prednosti. Toda vsled taktično slabe igre so v zadnjih minutah igre po nepotrebnem izgubili točko.
Beltinci: Horvat, Šraj, Kokalj, Kovačič I, Števančec 2, Kovač 1, Šticl 1, Žižek, Birsa, Balažic 2.
LENDAVA : BREŽICE 9:20 (4:11 )
Zmagali so tehnično boljši gostje, ki so prikazali tehnično zelo lep rokomet in dokazali, da se zasluženo potegujejo za najvišji naslov. Za tako visok poraz Lendave pa je največ kriv še neizkušeni vratar.
Lendava: Doma, Hajdinjak 1, Ivanec, Sekereš, Perša 3, Petek, Galič, Žekš, Štihec 3, Vesterbah 1.
Tabela:	
Celje	11	9	0	2	200:123	18
Brežice	11	8	1	2	236:160	17
Radeče	11	8	1	2	210:153	17
Part. Celje	11	4	3	4	174:175	11
Rudar V.	11	5	1	5	174:186	11
MTT-livarna	11	4	2	5	204:197	10
Drava	11	5	0	6	220:225	10
BELTINCI	11	3	1	7	152:191	7
Krmelj	11	2	1	8	139:183	5
LENDAVA	11	2	0	9	130:246	4
VZHODNA OKRAJNA ROKOMETNA LIGA
PRVA ZMAGA BELTINEC B
V 12. kolu vzhodne okrajne rokometne lige so presenetili Beltinci B, ki so visoko premagali Veliko Nedeljo in si s tem pripisali prvi dve točki. Vodeči Ormož se tudi tokrat ni dal ukaniti in zanesljivo zmagal v Krogu ter s tem vodstvo še povečal. Radenci pa so premagali oslabljeni Agroservis. ESŠ je bila v tem kolu prosta.
Rezultati:
Krog : Ormož	15:27
Agroservis : Radenci	7:13
Beltinci B : V. Nedelja	34:15
Tabela:
Ormož	9	8	1	0	229:104	17
ESŠ	9	7	0	2	185:119	14
Krog	9	5	1	3	188:166	11
Radenci	10	5	0	5	146:149	10
Agroservis	9	4	0	5	131:128	8
V. Nedelja	10	2	0	8	150:240	4
Beltinci B	10	1	0	9	113:236	2
MEDOBČINSKA ROKOMETNA LIGA ČLANI
ELAN SAM V VODSTVU
Drugo kolo spomladanskega dela prvenstva v medobčinski rokometni ligi za člane ni prineslo presenečenj. Vodeči Elan je zanesljivo zmagal v srečanju z drugim moštvom ESŠ in s tem povečal vodstvo na tabeli. Tekma med Tišino in Muro se je končala brez borbe s 5:0 za Tišino. Tekma med Mladincem in Slogo pa je bila preložena.
Rezultati:
ESŠ B : Elan	19:32
Mura : Tišina	0:5
Tabela:
Elan	8	7	0	1	153:94	14
Mladinec	7	5	0	2	141:91	10
Sloga	7 4 12 115:115	9
Tišina	7	4	0	3	107:100	8
Lendava B	7	2	1	4	100:119	5
ESŠ B	8	2	0	6	148:175	4
Mura	8	1	0	7	88:132	2
MEDOBČINSKA LIGA — ČLANICE 
VISOKA ZMAGA ESŠ
V prvem kolu medobčinske rokometne lige za članice je bilo posebno zanimivo srečanje med Slogo in Elanom, ki se je končalo neodločeno. V ostalem je ESŠ visoko premagala Muro, Krog Lendavo in Beltinci ŠZD.
Rezultati:
Sloga : Elan	7:7
Krog : Lendava	8:5
ESŠ : Mura	28:0
ŠZD : Beltinci	3:10
Tabela
ESŠ	8	7	1	0	92:16	15
Beltinci	8	5	1	2	47:28	11
Sloga	8	4	2	2	52:46	10
Krog	8	4	1	3	50:36	9
ŠZD	8	3	1	4	35:46	7
Lendava	8	2	1	5	28:37	5
Elan	8	2	1	5	21:45	5
Mura	8	1	0	7	13:84	2
KOŠARKARSKO PRVENSTVO POMURJA PIONIRK
PIONIRKE MLADOSTI PRVE
V soboto je bilo v Murski Soboti odigrano prvenstvo pionirk Pomurja v košarki, katerega pa so se udeležile le tri ekipe in sicer Mladost in Polet iz M. Sobote ter Kremen iz Puconec. Najzanimivejše srečanje na turnirju je bilo med ekipama Mladosti in Poleta, katero se je končalo s tesno zmago Mladosti, ki je tako postala pomurski prvak pred Poletom in Kremenom. Posamezna srečanja so se končala takole:
Mladost : Kremen	36:4
Polet : Mladost	24:25
Polet : Kremen	28:6
Najuspešnejša tekmovalka na prvenstvu je bila Trplanova (Polet) z 21 koši pred Klemenčičevo (Mladost) 14 itd.	G. L.
POMURJE VKLJUČENO V SLOVENSKO PLANINSKO TRANSVERZALO
V Ribnici na Pohorju je bil te dni sestanek republiške komisije za planinska pota, na kateri so med drugim razpravljali o priključitvi nekaterih novih področij k slovenski transverzali. Tako so tudi sklenili, da se Pomurje vključi v slovensko planinsko transverzalo. To je vsekakor lepo priznanje večletnemu prizadevanju Planincev Pomurja. V zvezi s tem pa bo potrebno v Pomurju na novo markirati planinsko progo, kar bo zahtevalo precej truda. Tako bo pohod po pomurski transverzali obeležen s posebno značko II. stopnje.
Spomladi je na vseh šolskih dvoriščih živahno
TURNIŠČE
V nedeljo so v Turnišču gostovali filovski gasilci z dramatizacijo Jurčičeve povesti »Sosedov sin« Kljub temu, da je bil pravi pomladanski dan, sta bila v dvorani zasedeni le dve tretjini mest. Tako slab obisk je seveda začudil gostujočo skupino.
Skupina misli z igro še gostovati v Gančanih, Ivancih, Bogojini in drugod.
t. c.
Radio Murska Sobota
NEDELJA, 19. APRILA:
9:05 — Želeli ste, poslušajte 11.30 — Na valu 202 12.00 — V nedeljo opoldne 12.45 — Oddaja v madžarščini 14.10 — 15.00 Želeli ste, poslušajte
PONEDELJEK, 20. APRILA:
17.00	— Vsega po malem o športu
in. športnikih
17.15 — Obvestila in reklame 17.25 — Petnajst glasbenih minut 17.40— 18.00 Oddaja v madžarščini
TOREK, 21. APRILA:
17.00	— Domača poročila 17.05 — Obvestila in reklame 17.20 — Želeli ste, poslušajte 17.40 — 18.00 Oddaja v madžarščini
SREDA, 22. APRILA:
17.00 — Domača poročila
17.05 — Obvestila in reklame
17.15 — Križem kražem po naših cestah
17.25 — Za vsakogar nekaj
17.40— 18.00 Oddaja v madžarščini.
ČETRTEK, 23. APRILA:
17.00 — Pogovor s poslušalci 17.10 — Obvestila in reklame 17.20 — Želeli ste, poslušajte 17.40 — 18.00 Oddaja v madžarščini
PETEK, 24. APRILA:
17.00 — Domača poročila 17.05 — Obvestila in reklame 17.20 — Želeli ste, poslušajte 17.40 — 18.00 Oddaja v madžarščini
SOBOTA, 25. APRILA:
17.00 — Kje se bomo srečali danes in jutri
17.20 — Želeli ste, poslušajte
17.40 — 18.00 Oddaja v madžarščini
RTV
LJUBLJANA
NEDELJA, 19. APRILA 1964
6.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes napotki za turiste, napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved, radijski koledar; 8.00 Mladinska radijska igra S. Rozman: Lajna; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 Se pomnite, tovariši. . .; 10.30 S poti pa slovanskih deželah; 11.30 Nedeljska reportaža; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert pri vas doma; 14.10 Radi bi vas zabavali; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.05 Od Ljubljane do Pariza; 16.00 Humoreska tega tedna; 16.20 Rezervirano za športno popoldne; 18.20 Glasba iz znamenitih oper; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Izberite svojo popevko; 21.00 Njihovi rokopisi: Robert Schumann; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 22.10 Plesna glasba; 24.00 Zadnja poročila in zakjuček oddaje.
PONEDELJEK, 20. APRILA 1964
5.00—	8.00 Dobro jutro! 8.05 Slovenske narodne pesmi poje pevski kvintet »Harijski bratje« 8.25 Trije veliki zabavni orkestri; 8.55 Za mlade radovedneže; 10.00 Napoved Časa in poročila; 10.15 Domače skladbice; 10.35 Naš podlistek — M. Callaghan: Prav posebni čevlji; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (oddaja za voznike in potosemenjevanje; 13.00 Napoved časa, nike motornih vozil); 12.15 KN — Dr. Jože Ferčej: Kakšne bike imamo za ročila, vremenska napoved; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.00	Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 15.45 S knjižnega trga;
16.00	Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Družba in čas; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00	Skupni program JRT — studio Ljubljana: Simfonični koncert Orkestra RTV Ljubljana; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 22.10 S popevkami po svetu; 23.00 Poročila;
23.15	Nočni akordi; 24.00 Zadnja poročila in zahljuček oddaje.
TOREK, 21. APRILA 1964
5.00—	8.00 Dobro jutro! 8.05 Veliki zabavni orkestri; 8.35 Domače pesmi in napevi: 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.25 Slovenski pevci zabavne glasbe; 10.00 Napoved časa in poročila: 10.15 Majhni zabavni ansambli; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!;
12.15	KN — Ing. Franc Cafnik: Kaplčani si gradijo ceste 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 13.30 Iz baletov »Gayane« in Trirogeljnik« 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Zborovske skladbe Radovana Gobca; 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Sovjetske popevke; 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 27. oddaja; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Komorni zbor iz Maribora poje skladbe velikih mojstrov; 20.20 Radijska igra William Shakespeare: Romeo in Julija; 21.30 Glasbeni izlet v Bogatijo in Grčijo; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 22.10 Glasbena medigra; 22.15 Skupni program JRT — Studio Zagreb Zabavni ansambli RTV Zagreb;
23.00	Poročila; 23.05 Zabavni vrtiljak;
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaje.
SREDA, 22. APRILA 1964
5,00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Jutranji divertimento; 8.95 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.25. Popevke in melodije vzhodnih dežel; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Narodne pesmi iz daljnega vzhoda; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 KN — Ing. Miha Ogorevc: Zimzelene drevnine za Slovenijo; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska na-
poved; 13.30 Instrumentalni ritmi in melodije; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35 Češkoslovaško in poljske popevke; 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktuanosti doma in v svetu; 18.10 Mojstri orkestrske igre; 18.45 Ljudski parlament; 19.30 Radijski dnevnik; 20.10 Guseppe Verdi: Simone Boccanegra Opera v treh dejanjih; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 23.15 Od popevke do popevke; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
ČETRTEK, 23. APRILA 1964
5.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 S koncertnih in opernih odrov; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.25 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 10.00 na godba; 10.30 Pet minut za novo Napoved časa in poročila; 10.15 Pihalpesmico in Pozdravi mladim risarjem;
11.00	Pozor, nimaš prednost!; 12.15 KN — ing. Dušan Terčelj: Vrednotenje kakovosti vina; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo; 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved;
16.00	Vsak dna za vas;17.15 Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Ta teden v dnevnik; 20.00 Četrtkov večer doma-skupščinskih odborih; 19.30 Radijski čih pesmi in napevov; 21.00 Lirika skozi čas; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 22.10 Iz ustvarjanja Béle Bartoka; 23.20 Skupni program JRT — studio Ljubljana Za ljubitelje jazza; 24.00 Zadnja poročila in zakjuček oddaje.
PETEK, 24. APRILA 1964
5.00—8.S0 Dobro jutro!; 8.05 Lahka glasba; 8.35 Nekaj domačih; 8.55 Pionirski tednik; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.35 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 KN Prof. M. Senegačnik: Poskrbimo za močne in zdrave čebelje družine; 13.00 Napoved časa, poročila, vrmenska napoved; 13.30 Domači in tuji instrumentalni solisti; 14.05 Radijska šoa za nižjo stopnjo; 14.35 Popevke iz vzhodnih dežel; 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 15.15 Napotki za turiste; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Pesmi borbe in dela; 18.25 Pripoveduje nam. . . 18.45 Iz naših kolektivov; 19.30 Radijski dnevnik; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled; 21.15 Oddaja o morju ni pomorščakih; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved: 23.05 Italijanska pevka — Mina; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
SOBOTA, 25. APRILA 1964
5.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Vedre melodije za konec tedna; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.25 Slovenski skladatelji mladini; 9.45 Madžarska zabavna glasba; 10.00 Napoved časa in poročia; 10.15 Domače viže v instrumentalni izvedbi; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 KN — Dr. Rajko Rakovec: Zajedavske bolezni pri človeku in živalih; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 15.40 V pričakovanju 1. maja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 S pesmijo in plesom čestitamo k delavskemu prazniku; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Novo v znanosti; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Matineja narodno zabavne glasbe v Trbovljah; 21.00 Sobotni ples; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 22.10 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Za prijeten konec tedna; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
Mala kronika
ROJSTVA
Rodile so: Zadnik Dragica iz Vidma ob Ščavnici — dečka, Breznik Terezija iz Lastomerci — dečka, Rubin Marija iz Kamenščaka — dečka, Šebjanič Šarlota iz Sebeborec — dečka, Mesarič Marija iz Murske Sobote — dečka, Kolmanič Matilda iz Veržeja — dečka, Hamler Ivana iz Stavenskega vrha — dečka, Maučec Ana iz Melinec — dečka, Recek Marta iz Večeslavec — dečka, Vereš Vilma iz Boračeve — deklico, Horvat Marija iz Sela — deklico, Vučko Elizabeta iz Lendave — dečka, Novak Marija iz Sebeborec — dečka, Maučec Marija iz Gančan — dečka, Grof Hermina iz Lendave — dečka, Smodiš Katica iz Beltinec — dečka, Sekereš Anica iz Lendave — dečka, Kuranja Irena iz Moščanec — dečka, šiško Marija iz Rakičana — deklico. Šabjan Gizela iz Murske Sobote — deklico, Baranja Terezija iz Vanča vesi — dečka, Dominko Marija iz Lendave — deklico, Koudila Anica iz Rakičana — dečka, Gerič Anica iz Murske Sobote — deklico, Novak Erika iz Hodoša — dečka. Ficko Marija iz Martjanec — dečka, Nemec Anica iz Kranja, dvojčka — dečka. Benko Ema iz Veščice — deklico, Kovač Magda iz Žihlave — deklico, Šlemer Marija iz Predanovec — dečka.
POROKE
Poročili so se: Senik Rudolf, mizar iz Rakičana in Malačič Helena, knjigovodja iz Murske Sobote. Suslec Koloman, učitelj iz Grada in Hidič Marija, učiteljica iz Grada.
SMRTI
Umrli so: Banko Jožef, polj. iz M. Sobote, 82 let; Čarni Vilma, kmet. iz Bokrače, 80 let; Lepoša Helena, gosp. iz Dolenec, 42 let; Sekereš Katarina, polj. iz Dobrovnika, 68 let; Viher Amalija, gosp. iz Ričetove grabe, 74 let; Horvat Janez, polj. iz Kroga, 67 let; Korbar Jože, Doni počitka Rakičan, 75 let; Šmidlehner Terezija, polj. iz Rakičana, 52 let, Gaber Žuza. Dom počitka Rakičan, 80 let.
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI MURSKA SOBOTA od 16. marca do 11. aprila 1964
Avgustin Hajdinjak — tretjič, Marija Sinko — tretjič, Janez Šinkec, Ema Hajdinjak, Agata Glavač, Gizela Šinko — drugič, Emilija Gomboc — drugič, Jože Gider, Viktor Recek, Jože Hajdinjak, vsi iz Rogašovec; Ana Kikec — tretjič, Marija Bokan, Anica Hajdinjak, Marija Nemec — drugič, Viktorija Hajdinjak, Ludvik Smodiš, Karel Kikec, Karel Gjereš, Štefan Štodl, Jože Markoč, Karel Gider, Franc Nemec, Franc Kuzmič, vsi iz Jurija; Berta Knaus, Emilija Recek — drugič, Peter Sinko, vsi iz Nuskove; Žvorad Pavlovič iz Večeslavec, Terezija Sobočan — petič iz Gomilic, Stefan Janašik — tretjič iz M. Sobote; Regina Erjavec — sedmič iz Beltinec, Ivanka Kamničar iz Sotine, Janez Farkaš, iz Črensovec; Franc Gjergjek, Jože Horvat, Alojz Benko, Jože Šarkezi, Franc Škraban, Franc Horvat, Marija
Fuks, vsi iz Domazinec; Anton Barbarič — drugič, Zoltan Kučan — drugič, oba iz Cankove; Viktor Ficko, Alojz Benko, Karel Šnurer, vsi iz Gor. Črnec; Anton Žilavec, Anton Benko — drugič, oba iz Korovec; Jožef Bancik, Marija Šinko, Ljudmila Flisar, vsi iz Skakovec; Gizela Kokaš, iz Serdice; Marija Koloman — tretjič, iz Hotize; Franc Horvat — četrtič, iz Pečarovec.
V imenu bolnikov se vsem najlepše
zahvaljuje Transfuzijska postaja Morska Sobota
V občini štirje zazidalni okoliši
(Nadaljevanje s 5. strani) dobesedno sesul del starejše kmečke hiše. Gradbena inšpekcija sicer sme in bi tudi morala izdati odločbo, da se take hiše izpraznijo, toda to ni mogoče, ker se stanovalec nima kam preseliti. V radgonski občini bodo v letošnjem letu dali okrog 3 milijone posojil za najnujnejša popravila starejših stanovanjskih hiš. Teh posojil pa bodo lahko deležni le oni, ki so kjerkoli zaposleni. Glede na potrebo je to zelo. malo.
6
POMURSKI VESTNIK, 16. IV. 1964
LIKOVNIKI AMATERJI!
DPD Svoboda v Murski Soboti pripravlja v okviru VI. revije dramskih skupin okraja Maribor likovno razstavo »Naš človek in naša zemlja«. Likovniki amaterji, ki bi na tej razstavi hoteli sodelovati, se naj prijavijo pri DPD Svoboda v Murski Soboti oz. naj pošljejo svoja dela na isti naslov in sicer do 25. aprila 1964. Tam lahko dobe tudi vse informacije.
LENDAVA
V	torek popoldne se je sestal odbor za proslavo Tedna mladosti. Člani odbora so menili, da je letošnje praznovanj e potrebno še posebej dobro pripraviti. Občinski komite ZMS in odbor za proslavo Tedna mladosti bosta koordinirala številne prireditve, ki jih že pripravljajo posamezni aktivi in pa tudi različne organizacije in društva. V maju bo več športnih in kulturnih prireditev po vaseh in večjih krajevnih centrih. Na sam dan mladosti pa bodo mladinski aktivi organizirali izlete v naravo in zabavne prireditve. Odbor bo skrbel tudi za izvedbo štafete mladosti, v kateri naj bi sodelovalo kar največ občanov lendavske občine.
LEP USPEH V MPŠ
V	prvih dne meseca aprila so zaključili predavanja v mladinski politični šoli v Lendavi. Organiziral jo je občinski komite ZMS, obiskovalo pa jo je 25 mladink in mladincev iz vasi in delovnih organizacij. Pred dnevi so slušatelji opravljali tudi izpite. Na izpitih so pokazali zadovoljivo znanje, saj je večina slušateljev bila ocenjena s pravdobro in odlično oceno.
ROGAŠOVCI:
Volivci vasi Jurij in Rogašovci so na nedavnem zboru volivcev sprejeli krajevni samoprispevek: dva delovna dneva bo opravilo vsako gospodinjstvo na vaških cestah in pri urejanju okolice kulturnega doma. Prevoze in nabavo kamenja pa bo finansirala krajevna skupnost.
-za
VINJENA PEŠCA POVZROČI. LA HUDO PROMETNO NESREČO
Na cesti Nemčavci — M. Sobota, sta dne 13. aprila 1964 ob 19.45 uri povzročila hudo prometno nesrečo vinjena pešca Jože Vujec in Jože Kramar, oba iz M. Sobote. Omenjena pešca je prehiteval motorist Jože Novak iz Suhega vrha z motornim kolesom MB 16-205. Vinjena pešca je zanašalo na levo in desno po cesti. V trenutku, ko je motorist prehiteval sta prišla pred motor. Težko poškodovan je bil motorist Jože Novak in pešec Jože Vujec, na vozilu pa je nastala minimalna materialna škoda.
NI NAKAZAL SPREMEMBO SMERI
Težja prometna nesreča se je pripetila dne 9. aprila t. 1. ob 15.15 uri v M. Soboti na Tišinski cesti. Motorist Jože Medved iz Žikovec, občina Maribor-Tezno je z motornim kolesom MB 10-697 prehiteval kolesarja, ki je nenadoma ne da bi nakazal spremembo smeri, zavil na levo, pri čemer je prišlo do trčenja. Kolesar Anton Balaško je dobil težje telesne poškodbe, na vozilu pa je nastala materialna škoda za 50.000 dinarjev.
PADEL IN Sl ZLOMIL NOGO
Dne 31. 3. 1964 se je pripetila hujša prometna nesreča na cesti III. reda v vasi Gor. Bistrica. Iz smeri srednja Bistrica proti Beltincem je peljal mopedist Martin Glavač s sovozačem Francem Bernja-kom. Ker je bil voznik Glavač iz Beltinec vinjen, je padel po cesti in si zlomil nogo. Sopotnik Bernjak ni bil poškodovan. Ker mopedist nesreče ni prijavil, so varnostni organi zvedeli zanjo šele 9. aprila.
KOKOŠI KOT GOSKE
Leningrajski profesor Sopikov je s posebno metodo transfuzije krvi in izborom dobil novo vrsto kokoši, ki po teži ne zaostajajo za gosmi. Težke so pet in celo več kilogramov. Prav tako pa so tudi dobre nesnice, saj znesejo letno 180 do 200 jajc.
IDEALNA PRILOŽNOST
V	New Yorku v zadnjih tednih skoraj sploh ni malih tatvin. Toda to presenetljivo skrivnost so takoj razkrili: v kratkem bo odprta svetovna razstava, na katero bo prišlo stotine tisoče ljudi iz vseh krajev sveta. To bo za žeparje zlati rudnik, zato pa se ogibajo majhnih tatvin, ki bi jih lahko privedle v roke policije, ker bi se jim s tem izmuznila idealna priložnost.
zamenjam
ENONADSTROPNO HIŠO, komfortno dvostanovanjsko, vseljivo po dogovoru, Ljutomer center, zamenjam za stanovanje v Ljubljani in Mariboru ali prodam. Tudi posamezne sobe. Informacije: Josipina Pihlar, Prešernova 12.	M-327
VINO ZA DOM —	v GOSTIŠČU »ZVEZDE«
»ČEZ CESTO«
GOSTINSKO PODJETJE »ZVEZDA« MURSKA SOBOTA — obrat gostišče »Zvezda« (Benkič) na Lendavski cesti bo v ponedeljek, 20. aprila 1964 pričelo na dvorišču prodajati vino »čez cesto«. Cena različnim vrstam vina od 220 din naprej za liter.
Rizling — Muškat — Hamburg — Črno vino -- Biser — Slivovka — Tropinovka.
Javna dražba 
VETERINARSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA razpisuje javno dražbo za prodajo
MOTORNEGA KOLESA NSU — PRETIS MAXI.
175 ccm
Vozilo je registrirano za leto 1964.
Javna dražba bo 24. aprila 1964 ob 11. uri na dvorišču ambulante Veterinarske postaje v Murski Soboti, na Lendavski cesti 1.
Pravico do nakupa imajo poleg gospodarskih organizacij in družbeno-pravnih oseb tudi državljani in civilnopravne osebe.
preklici
Podpisani Aleksander Šeruga, Kroška 2, M. Sobota, preklicujem vse žaljive besede, katere sem izrekel v vinjenem stanju v Gostišču »Zvezda« na Lendavski cesti o Gezi Lepoši in Gezi Öriju iz M. Sobote ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe.
M-325
TEDENSKI KOLEDAR
TEDENSKI KOLEDAR Petek, 17. aprila — Rudolf Sobota. 18. aprila — Konrad Nedelja, 19. aprila — Ema Ponedeljek, 20. aprila — Neža Torek, 2l. aprila — Simeon Sreda, 22. aprila — Leonida Četrtek, 23. aprila — Vojko
dežurna služba
ZDRAVSTVENA POSTAJA M. SOBOTA
17.	aprila — dr. Lopert
18.	aprila — dr. Gruškovnjak
19.	aprila — dr. Gruškovnjak
20.	aprila — dr. Lopert
21.	aprila — dr. Gregorčeva
22.	aprila — dr. Gruškovnjak
23.	aprila — dr. Lopert
KINO
SLATINA RADENCI — 16. aprila madžarski film: »Majsi Mrozi«. 18. in 19. aprila ameriški barvni film: »Dejvi Kroket in pirati«. 23. aprila ameriški barvni film: »Medalja s tremi srci«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 18. in 19. aprila barvni film: »Ne pozabi me«.
VELIKA POLANA — 18. aprila ameriški barvni film: »Stari Rumenko«.
PRODAM
Servis za ure »Insa« in ruske ure vseh vrst URARSTVO, Murska Sobota, Titova 37
BILJARD s kroglami, v uporabnem stanju, prodam. Gostilna Rajh Bakovci.	M-000
3 TRAVERZE št. 24, 5.5 m dolge, ugodno prodam. Zenkovci 44, p. Bodonci.	M-313
OSTREŠJE (rušt), 22x8 m, v dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. 2 OMARI, dobro ohranjeni, 2 nočni omarici, psiho, mizico, dva stolčka, posteljni mreži in madrace prodam. Postelji dam povrh. Vprašati: Stefana Kuzmiča 24, M. Sobota.
M-317
OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, in otroško košarico, prodam. Kroška 28, M. Sobota.	M-368
GRADBENO PARCELO v M. Soboti prodam. Kroška 28, Murska Sobo ta.	M-319
TELEVIZOR »Favorit«, mali ekran, radioaparat UKW, gramofon v kovčku, kuhinjsko kredenco in divan v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Štefana Kovača 21, pritličje desno, M. Sobota.	M-323
LESENO LOPO, krito z opeko, 4x8 m, v dobrem stanju, prodam. Poizvedbe: Šalamenci 70.	M-324
MOPED »Colibri«, dvosedežni, ugodno prodam zaradi selitve. Prevoženih 3.000 km. Borisa Kidriča 34, Murska Sobota.	M-329
POHIŠTVO spalnice, dnevne sobe in kuhinje (švedska) raztegljiva miza, 4 stole, električni in navadni ozek štedilnik, mikser, 120-litrski, hladilnik, radio z gramofonom in veliko garažo z lesenim podom, zaradi selitve prodamo. Branko Piščanc, St. Kovača 15, M. Sobota. M-326 KUHINJSKO POHIŠTVO prodamo. Stefana Kovača 11, P II, Murska Sobota. 	M-328
Prodaja trave
Obveščamo interesente za nakup košnje trave, da bo prodaja — licitacija trave na nasipih potoka Ledave in ob njenih pritokih: od Gančan navzdol v dneh 18., 19. in 20. aprila 1964; na razbremenilnem kanalu, Puconskem potoku in Ledavi od zapornice navzgor pa 22. aprila 1964.
Prodaja se bo začela vsak navedeni dan ob 7. uri zjutraj na že znanih krajih.
Točnejše podatke o prodaji trave lahko dobijo kupci pri krajevnih skupnostih, občinah in v tukajšnji upravi.
Vodna skupnost M. Sobota
Kupim
ZENSKO KOLO, v dobrem stanju, kupim. Naslov v upravi lista.
ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET V MURSKI SOBOTI razpisuje delovno mesto
Nadzornika praktičnega pouka
Pogoji: visokokvalificirani delavec v trgovini z večletno prakso. Nastop službe takoj. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Centra.
Šolski center za blagovni promet
SOBE
DVOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE oddam. Možnost prodaje hiše, ki je takoj vseljiva. Naslov v
upravi lista.	M-323
SOBO, opremljeno, oddam. Miklošičeva 6, M. Sobota.	M-311
SOBO, prazno oziroma opremljeno, iščem. Naslov v upravi lista. M-316 STANOVANJE oddam solidnemu dekletu. Naslov v upravi lista. M-000
izgubljeno
CEKER Z BLAGOM za obleko sem izgubil z mopeda od Martjanec do Moravec, do krojača Moreca, na cesti. Poštenega najditelja prosim, da mi izgubljeno vrne proti nagradi na ime: Stefan Lončar, Noršinci 32.
M-330
Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij pri KOMUNALNEM PODJETJU V MURSKI SOBOTI razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	Cestarja — za cesto: Petrovci — Stanjevci in Mačkovci — Križevci.
2.	Cestarja — za mestne ulice v Murski Soboti.
Pogoji: pod točko 1 in 2 polkvalificirani ali nekvalificirani delavec.
Osebni dohodki zajamčeni po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja.
zaposlitve
GOSPODINJSKO POMOČNICO srednjih let, samsko, z znanjem kuhe, s hrano in plačilom 10.000 dinarjev sprejmem takoj. Nudim posebno sobo. Naslov v upravi lista. M-310 GOSPODINJSKO	POMOČNICO,
sprejmem k dobri družini. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov upravi lista.
M-332
GOSPODINJSKO	POMOČNICO,
lahko tudi začetnico sprejmem takoj. Jože Brunec, Lendavska 15, M. Sobota.
M-333

GOSPODINJSKO POMOČNICO nujno iščem. Plačam 13.000 din mesečno. Jože Sedonja, Breg 22, Ljubljana.
M-312
posredovalec želja
60-letni vdovec, z lepo gotovino, išče sebi primerno žensko, nad 50 let staro. Naslov v upravi lista. M-315
56-letni vdovec išče sebi primemo žensko, od 45 do 55 let staro, vajeno dela na kmetijstvu. Naslov v upravi lista.	M-320
DRUŠTVENE OBJAVE
IZLET NA DUNAJ
Hortikulturno društvo v M. Soboti
organizira skupno s Kompasom v mesecu juniju 3-dnevni izlet na mednarodno vrtnarsko razstavo na Dunaju.
Prijave sprejema poslovalnica Kompasa v M. Soboti do 30. aprila 1964.
M-322
OBČNI ZBOR PD MURSKA SOBOTA
Redni letni občni zbor Planinskega društva Murska Sobota bo 17. aprila 1964 ob 18. uri v Srednji šoli za telesno vzgojo Murska Sobota — v Domu TVD »Partizan«.
Vsi člani društva in prijatelji planinstva — vljudno vabljeni!
ODBOR
tekme
19. april 1964
NOGOMET
VERŽEJ: ob 9. uri Bakovci — Šalovci, ml., ob 10.30 Bakovci — Šalovci, delegat Mohorko: ob 13.30 Veržej — Turnišče, ml., ob 15. uri Veržej — Turnišče, delegat Gomboši. MURSKA SOBOTA: ob 15. uri Pušča — Puconci, delegat Koblencar. DOBROVNIK: ob 15. uri Brazda — Sobota II, delegat Lutar. RAKIČAN: ob 13.30 Grafičar II — Gradbenik, delegat Gumilar. TIŠINA: ob 15. uri Tišina — Moravci, delegat sodnik. DOKLEŽOVJE: ob 15. uri Dokležovje — Bogojina, delegat sodnik.
NOGOMETNA PODZVEZA Murska Sobota
ROKOMET
Vzhodna okrajna liga:
ORMOŽ: Ormož — Beltinci B ob 10. uri. MURSKA SOBOTA (igrišče TVD »Partizan«) : ESŠ — Krog ob 10 uri. VELIKA NEDELJA: Velika Nedelja — Agroservis ob 10. uri. Moštvo Radenec je prosto.
Kakovostne pijače — Odlična jedila
Gostilna RAJH Bakovci
Medobčinska liga — člani:
TIŠINA: Tišina — Mladinec ob
8.30	uri. Tekma Elan — Lendava je preložena.
Medobčinska liga — članice: Tekma ŠZD — Sloga je preložena. BELTINCI: Beltinci — Mura ob 10. uri. Tekma Lendava — ESŠ je preložena. KROG: Krog — Elan ob 10. uri.
Pionirji:
CANKOVA: Cankova — Polet ob 10. uri TIŠINA: Tišina — Pionir ob 9.30 uri.
Pionirke:
TIŠINA: Tišina — Pionir ob
10.30	uri.
Tekmovalna komisija Strokovnega odbora za rokomet Murska Sobota
RAZPIS
Podjetje za opravljanje komunalnih dejavnosti KOMUNA BELTINCI —Upravni odbor razpisuje prosto delovno mesto poslovodje pri enoti Mizarstvo
Pogoji: visokokvalificirani mizar odnosno kvalificirani mizarski pomočnik z 10-letno prakso.
Prošnje je poslati Upravi podjetja do 25. aprila 1964.
Istočasno sporoča to podjetje, da
PRODAJA
27. aprila 1964 na javni licitaciji OSEBNI AVTOMOBIL »MERCEDES« tipa 1942 v nerabnem stanju.
Licitacija se bo pričela ob 8. uri za kupce socialističnega sektorja, po 10. uri pa bo podjetje prodalo avtomobil tudi kupcem iz privatnega sektorja, če seveda ne bo drugih kupcev.
UGODNE ZAPOSLITVE
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE GRADIS, gradbeno vodstvo, LJUBLJANA, BOHORIČEVA 28 zaposli s takojšnjim nastopom službe
VEČJE ŠTEVILO KVALIFICIRANIH ELEKTRIČARJEV
Ponudbe sprejema do zasedbe delovnih mest Kadrovski oddelek gradbenega vodstva, Ljubljana, Bohoričeva 28.
Plača po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Hrana in samsko stanovanje sta zagotovljena.
Prodamo hladilnik
TRGOVSKO PODJETJE »VESNA« V LJUTOMERU
proda hladilnik znamke »Tatra«, 180 litrov.
Javna prodaja bo 20. aprila 1964 ob 8. uri v prostorih podjetja v Ljutomeru, Glavni trg 5/a.
Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. Izklicna cena 50.000 din.
KOMUNALNA BANKA
OBČANI! — Varčujte in vlagajte svoje prihranke pri vašem bančnem zavodu. Vloge obrestujemo od 5 do 6 - odstotno vlagatelji pa so še zavarovani za invalidnost in nezgodno smrt.
	s poslovnimi enotami v Ljutomeru.
M. SOBOTA Lendavi in Gornji Radgoni.
Javna razprodaja
Kmetijsko - industrijski kombinat »Pomurka« — OBRAT »MLINOPEK« MURSKA SOBOTA razpisuje razprodajo mlinskih strojev in opreme ter poslopja mlina v Mlajtincih.
Razprodaja bo 18. aprila 1964 ob 10. uri na licu mesta.
Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije, zatem pa tudi ostale fizične osebe.
»MLINOPEK« MURSKA SOBOTA
Javna dražba
Na podlagi sklepa zadružnega sveta bo KMETIJSKA ZADRUGA BELTINCI prodala na javni dražbi naslednja osnovna sredstva:
DISKOVNI PLUG
DVA ELEKTROMOTORJA
PUHALNIK ZA SENO
PRIKOLICE
DVE SLAMOREZNICI
ŠEST TRIJERJEV
KONJSKO OPREMO
TRGOVSKE PULTE IN STELAŽE
VEČ MANJŠIH STROJEV IN RAZNIH
PREDMETOV.
Javna dražba bo 26. aprila 1964 ob 9. uri v KZ Beltinci (skladišče).
Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije, po 10. uri pa tudi ostali kupci.
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po pr edplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 2, telefon 21-064 — Naročnina celoletna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
POMURSKI VESTNIK, 16. IV. 1964
7
Trgovsko podjetje na veliko in malo
»POTROŠNIK« Murska Sobota
Vse za vaš prijeten dom in dobro počutje — v prodajalni TEHNOPROMET — POHIŠTVO
Komletne spalnice — Kuhinjsko pohištvo — Oprema za dnevne sobe, kabinete in pisarne — Zavese — Dekorativne tkanine — Plastične mase — Televizorji — Radioaparati — Ostali gospodinjski pripomočki.
„P0LET II." v vesolju
V nedeljo so v Sovjetski zvezi zelo svečano proslavili dan kozmonavtike, ki ga slavijo kot državni praznik. Ob tej priložnosti so tudi izstrelili v vesolje raketo »Polet II«, ki lahko menjava smer letanja tako navpično kakor horizontalno.
Ta izstrelitev je v skladu s programom raziskovanja vesoljskega prostranstva in težnjo, da bi skonstruirali raketo,
ter vodijo do boja med interesi posameznih držav. Zato je ta načrt v vsem svojem bistvu negativen, pa kljub temu da je ZDA opozoril na previdnost v zunanji politiki in večjo treznost.
ki bi se lahko gibala v vseh smereh ter pripomogla k reševanju problema, kako se približati objektom v vesolju oz. kako se srečati z njimi.
Na poti v orbito je »Polet II« opravil več manevrov spreminjanja poti. Po opravljenem programu je prišel v orbito in sedaj leti 310 do 500 km nad zemljo, ki jo obleti v 92,4 minute.
Komandir kozmonavtov Nikolajev je tudi izjavil, da prihaja čas, ko bodo kozmonavti lahko manevrirali s svojimi ladjami, prehajali iz ene orbite v drugo, se sklapljali v skupine in celo v vesolju montirali potrebne konstrukcije.
Francija postaja atomska sila
Načrti Charlesa de Gaulla o tem, da bi Francija postala atomska sila ter si s tem pridobila ugledno mesto ob atomskih velikanih, so se v začetku zdeli čudni, bolj podobni nepremišljeni avanturi brez izgledov na uresničitev, toda postajajo stvarnost.
Še mnogo prej, preden je eksplodirala prva francoska atomska bomba, je de Gaulle zahteval od ameriškega predsednika Eisenhowerja, da prizna Fracijo kot veliko silo. Odbil je zahtevo, da Francija sprejme ameriške projektile srednjega dometa in da se na njenem teritoriju zgradijo skladišča z nuklearnimi bombami ter zahteval, da naj letala z atomskimi bombami zapustijo Francijo. Zahteval je, da se Franciji prizna pravica veta nad uporabo ameriškega atomskega orožja, kar je Eisenhowerja razjezilo tako, da mu je vzkliknil: »Mar mislite, da bom vas vprašal, če naj uporabim naše projektile«?
Začel se je resen razkol med obema državama, Francijo in ZDA, ki je dobil širše razmere, tudi politične in ekonomske. Na razgovorih v Ženevi o nadzoru in prekinitvi atomskih poskusov je ostal sedež za francosko delegacijo prazen, prav tako pa
Motiv z ulice (foto K.)
tudi moskovski sporazum o prekinitvi poskusov brez podpisa Francije. V splošnih prizadevanjih za omejitev oboroževanja je Francija vztrajno gradila svojo vojaško silo in uresničevala načrt, ki bi ji prinesel priznanje atomske sile. Ko so se začeli navezovati diplomatski odnosi med Francijo in Kitajsko, je bilo precej komentarjev o sličnosti nekaterih zamisli, predvsem pri ustvaritvi lastne atomske bombe.
Kakšen je ta program? Francija bi naj dobila svojo atomsko oborožitev omejene moči, ki bi predstavljala nekaj manj kot en odstotek ameriške. Vendar pa so ta prizadevanja tesno povezana s politiko. De Gaulle od tega programa, za katerega so že potrošili milijardo dolarjev in čigar uresničevanje je prineslo mnoge gospodarske težave, pričakuje priznanje Francije kot velike sile, velike države. Po njegovem mnenju je državi potrebna neodvisna atomska sila zaradi vladavine dveh atomskih velikanov. Enega prepričanja so tudi konzervativci v Angliji, ki so sedaj na vladi.
Doslej je Francija v uresničevanju tega programa kljub težavam in velikim izdatkom, za katere so neki menili, da bodo uničili njeno gospodarstvo, že precej daleč. Potem ko so osvojili proizvodnjo atomskih bomb in sicer moči 60 KT (kilo ton), približno trikrat močneje kot ameriška, ki je bila vržena na Hirošimo, so začeli proizvajati tudi posebne bombnike za prenos bomb. Sedaj lahko proizvedejo vsak mesec en tak bombnik, toda kmalu bodo proizvajali po dva bombnika mesečno. Sedaj pa izdelujejo
načrte, ki jih bodo uresničevali od 1970. leta naprej. Gre za atomske podmornice, ki bodo lahko nosile po 16 atomskih projektilov podobnih ameriškim raketam Polaris.
Toda vse to je povezano z nekaterimi zapleti znotraj Severno-atlanskega pakta, katerega član je tudi Francija. Potem ko je šla svojo pot, so se tudi v Britaniji odločili, da bodo nadaljevali z izgradnjo svoje atomske oborožitve, prav tako pa je tudi Nemčija zahtevala večjo udeležbo pri strateških planih in odločanju ter so ZDA bile prisiljene popustiti in tem partnerjem ponuditi udeležbo v skupni atomski sili pakta. To je pa posredno tudi otežalo razgovore o prekinitvi poskusov in razorožitvi. Pokazali so se tudi razni poskusi za sodelovanje, kar pa je Francija odklonila in trdno ostala pri samostojni izgradnji atomskega orožja.
Kljub temu, da postaja de Gaullov načrt stvarnost in se s tem marsikaj začne spreminjati, tudi sam način reagiranja, ker je to potrebno resno upoštevati, pa bistvo kritik, predvsem neangažiranih držav ostane. Te pretenzije po veliki sili, te želje po atomskih bombah so najznačilnejši znak oboroževalne tekme in uveljavljanje načela moči v reševanju mednarodnih vprašanj
Seveda v Londonu — vsakodnevni trening britanskega prvaka v skokih na elastični preprogi pred Parlamentom
Preberite tudi tole:
Izvoz mesa v Izrael ni tako enostaven
Izraelci drugače ocenjujejo užitnost mesa. Ni dovolj samo, da je živina zdrava, temveč mora biti tudi zaklana na predpisan način. Zakol je povezan s celim obredom, ki je natančno predpisan in se zelo strogo izvaja nad 2.500 let. Tudi možje, ki koljejo živino, so nekaj posebnega, rekli bi jim skoraj duhovniki. Spretnost klanja se uči običajno po trideset let, življenje mož pa je točno predpisano vse od jela pa do pranja posode.
Za klanje uporabljajo tradicionalne nože, ki morajo biti po predpisih dvakrat daljši od debeline vratu živali. Te nože brusijo s kamenim brusom. Tudi brušenje je nekak ritual in zadosti je, da brusilec trikrat ne potegne z rezilom po prstu in nato po nohtu, pa je meso živali, ki je bila po takem brušenju zaklana, neuporabno.
Prostor za klanje je zelo podoben žrtveniku in tudi samo klanje žrtvo-
vanju. Zato se klanje začenja z molitvijo, konča pa z bliskovitim bodežem od spodaj navzgor skozi požiralnik, sapnik in s prerezom glavnih arterij. Niti dve minuti nista potrebni in žival je že mrtva. Takoj potem se zbero rabini in pregledajo, če je bilo klanje opravljeno točno po obredniku. Če se ugotovi najmanjša napaka, recimo, da odkrijejo na nožu samo dlako od zaklane živali, je meso »nečisto« in zato neuporabno.
V prastarem obredu se ni nič spremenilo, zato pa mora biti živina, katere meso Izrael uvaža, zaklana strogo po predpisih. Klanje teh živali je prepuščeno njihovim strokovnjakom. Tako tudi v tovarni «Juhor« v Svetozarevo pet židovskih rabinov kolje to živino. Oni opravijo tudi inšepkcijo nad zdravjem živine. Sanitarni pregled opravijo tako, da pluča zaklane živali z majhnim kompresorjem napihnejo in če ne spuščajo zraka, je bila žival zdrava.
Drobne zanimivosti
BOLJŠA PLAČA MED NEZAPOSLENOSTJO
Pred sodiščem v Londonu se je moral delavec Waldon zagovarjati, zakaj se izmika delu v svojem podjetju. Tedensko je na delovnem mestu zaslužil 9 funtov. Toda dohodki med nezaposlenostjo so mu znašali 9 funtov 16 šilingov in 6 penijev, poleg tega pa je socialno zavarovanje odplačevalo tudi en del njegovih kreditov. Točnost tega računa je potrdila upravičenost njegovega izmikanja dela.
ŠVICARSKA RADOVEDNOST
Prestopno leto 1964 je vzbudilo radovednost nekaterih švicarskih znanstvenikov, ki so hoteli ugotoviti, kakšen bi bil datum sedaj, če ne bi bilo prestopnih let. Rešitev so našli s pomočjo matematike in ugotovili, da bi se namesto v aprilu 1964 svet sedaj nahajal v januarju 1964.
PRETIRAVANJE PRI CENAH ZA USLUGE
Sodišče v Glasgowu se ukvarja z nenavadno težkim družinskim problemom zakonskega para Hollden. Pred nekoliko meseci je Elizabeth zahtevala od svojega moža mesečno plačo za gospodinjsko delo. Mož je pristal na njene zahteve in ji plačal. Toda čez tri mesece pa je od moža dobila račun za stanovanje in hrano, ki pa je bil večji od njene mesečne plače. Zato sta se oba zakonca začela tožiti zaradi navijanja cen uslugam.
UHO V TORBICI
Zdravniki italijanske bolnišnice v Imoli so bili močno presenečeni, ko se je oglasila 59-letna kmetica Maria Forcato s prošnjo, da ji prišijejo uho, ki ji ga je tele utrgalo, ko jo je udarilo z nogo. Toda kje je uho. so spraševali zaprepaščem zdravniki. Tu, v torbici, jim je pojasnila hladnokrvna pacientka. Zdravniki so ji sicer pri-šili uho, toda v uspeh operacije niso prepričani, ker je bilo uho več ur v torbici.
FOTOZAPISEK: telička-dvojčka v Ženavljah. Oba sta enaka in z obema je v dobrem prijateljstvu sinček gospodarja Štefana Časarja	(foto Kovač, Nerodnovci)
Vikingi končali potovanje
Kot smo pred kratkim poročali, je z Reke odplula na dolgo pot dokaj nenavadna ladja s še bolj nenavadno posadko in njenim namenom
Ameriški študent Robert Marx je z njo skušal prepluti Atlantik in s tem dokazati pravilnost svoje trditve, da so Vikingi že mnogo pred Kolumbom poznali ameriško obalo.
Toda zdaj je teh načrtov konec. Napovedi črnogledov so se uresničile. Posadka se je s to ladjo, ki so jo že proglašali za izgubljeno, nekako še pretolkla do Bizerte (vojaško pristanišče na severni obali Tunisa). Potem ko so pa prvič izpluli iz nje, je začela ladja popuščati. Vse je kazalo, da bo nasedla na sipinah. Spustili
so sidro in sklenili počakati, da se bo polegel vihar. Minili so trije dnevi, posadka se je borila z valovi na življenje in smrt in končno tudi zmagala. Srečno so pripluli spet do Bizerte, kjer so začeli prodajati ladjo, da bi se vrnili domov.
ČEDALJE VEČ ROJSTEV V SEDMEM MESECU
Statistike kažejo, da se v Evropi rodi čedalje več otrok v sedmem mesecu nosečnosti. Strokovnjaki, ki te pojave spremljajo in analizirajo, so ugotovili, da je število takih rojstev v primerjavi s predvojnim stanjem, poraslo za 28 odst.
Franc
Šrimpf
beg v jutro
13
roman
»Pozeb!«
Šepnil je še enkrat, glasneje, ker ga Pozeb prvič ni slišal:
»Pozeb! Slišiš! Jaz sem, Bračko!«
Sedaj se mu je Pozeb tako približal, da ga ni videl več scela, temveč samo škornje, ki so mu segali do srede meč.
Pozeb je stal mirno, kakor da bi okamenel.
»Nikar se ne sklanjaj!« mu je siknil Bračko. »Tu sem, pod vagonom. Napravi se, kakor da si popravljaš škorenj!«
Videl je, kako se je Pozeb še nekaj časa obotavljal, potem pa se je sklonil, tako da sta se srečala z očmi. Gledal je pol radovedno, pol prestrašeno.
»Prekleto! Res si ti!«
»Ne govori mnogo! Lahko naju opazijo. Nimava mnogo časa. Hitro povej, kje smo in kam se peljemo!«
»Hudiča! Saj še sam ne vem, kam nas ženejo! Na fronto, vsekakor. Kam, ne vem. Zdaj smo nekje blizu Ulma. Kam misliš...«
»Dobro, dobro! Daj mi nekaj cigaret in šibice. Vrzi mi sem dol! Potem pojdi! Naglo!«
Še vedno sta se gledala z očmi in Pozebove so se nemirno vrtele v jamicah.
»Nikomur ne zini niti besedice, da si me videl! Razumeš!« Je šepnil Bračko.
Oči so pritrdilno odgovorile, nato so izginile.
Bračku je bilo najprej žal za temi očmi, ki so bile črne in dobre. Toda že je priletelo nekaj cigaret in škatla z vžigalicami. Bračko je naglo pograbil oboje in vtaknil v žep. Potem je še enkrat pogledal v mračno okolico, razsvetljeno z brlikastimi žarnicami in posejano z nekaj hišami, ki so dokazovale, da so se ustavili najbrž malo pred mestom. Potem je še videl, kako je Pozeb odšel in zdelo se mu je, da so bili njegovi koraki nekam negotovi. Najprej je hotel k onim in je že zavil proti njim, potem se je premislil in se obrnil zopet proti vagonu.
Bračko ni več čakal. Bil je že skrajni čas, da se odpravi na svojo cev, kajti vlak utegne odpeljati vsak hip.
Tako, kakor se je priplazil dol, se je tudi namestil nazaj. Preden se je povzpel, je srebnil nekaj požirkov vode iz rjave mlake, ki se je nabrala od dnevnega naliva. Voda mu ni dišala, čeprav ga je zaradi klobas mučila žeja.
Čez čas je zopet ležal na prejšnjem mestu in bil je zadovoljen. Prejšnjo otopelost je pregnal svež up.
Zgoraj se je spomnil na Pozeba in se poskušal zamisliti vanj. Pozeb je bil dober fant, preprost in brez posebnih predsodkov. Življenje je jemal takšno, kakršno je bilo. Ni se mnogo spraševal, čemu vse in zakaj vse. V vsak položaj se je vživel, čeprav dalje od tega tudi ni šel. Preprosti ljudje se ne sprašujejo, čemu živijo, temveč kratkomalo živijo, je pomislil Bračko. In pravijo, da bi se morali zgledovati po njih. Morda bi bilo res najbolje, če bi bilo seveda mogoče, če ne bi bilo vedno tistega »zakaj« v človeku, tistega neprestanega iskanja za resnico. In, kaj se bo zgodilo potem, se je vprašal Bračko, ko ne bo več preprostih ljudi, oziroma, ko se bodo začeli spraševati bivši preprosti ljudje, torej vsi ljudje, čemu živijo? Kakšen odgovor si bodo izmislili?
Toda Pozeb sedaj gotovo mora nekaj premišljevati, čeprav najbrž ni bil vajen mnogo misliti. Mora misliti o njem, o Bračku, za katerega ve sedaj samo on, Pozeb, edini na vlaku, kje je, da je tu spodaj, pod njegovimi nogami.
,Kako, hudiča, je mogel priti tu sem?’ si morda misli in gleda Kovača, ki zopet na debelo vleče cigareto. Gotovo je nervozen, čeprav si prizadeva, da tega ne bi pokazal. ,In zakaj me je poklical, da vem sedaj še jaz zanj? Bolje bi bilo, da ne bi vedel.’ Sicer se mu dobro zdi, da je vpleten tudi on v Bračkovo skrivnost, v igro, ki jo igra Bračko in v kateri nastopa sedaj tudi on, Pozeb, četudi samo kot stranska osebnost.
,Ti, Novak, kaj misliš, kje je zdaj Bračko?’ morda sprašuje tovariša na sosednji klopi. Temu obstane grižljaj v ustih, kajti pravkar melje suho večerjo, ki so jo dobili s seboj še v Muhlhousu.
,Bračko?’ bi vprašal ta in na silo pogoltnil kos klobase, da bi se mu skoraj ustavila v grlu.
,Bračko, da! Kaj gledaš tako debelo? Si ga že pozabil?’
,Nisem ga pozabil. Ampak, kako naj vem, kje je. Če ga niso dobili, je svoboden. Mogoče se bo pretolkel do svojih. Veš mogoče ti več?’
,Kako naj vem?' bi se skoraj zmedel Pozeb. ,Rekel sem kar tako. Ampak, upal si je le mnogo.’
,No, saj. Upal si je. Samo vprašanje je, če bo imel kaj od tega. Če ga ne bodo zopet dobili.’
,In če bi ga tudi! Lahko je ponosen nase.’
Pozeb bi najraje povedal, da ve, kje je Bračko, da bi jim dokazal resnico tega, kar je trdil.
Toda tega ni storil, čeprav bi bilo zelo zanimivo videti, kako bi se obnašali Kovač, Novak in Geller, posebno Geller, ko bi zvedeli. Ali bi bili taki kot on, Pozeb, in bi molčali? Ah bi kdo izdal? Najbrž ga ne bi. Bali bi se pa prav gotovo. Ne, jaz ga ne bom izdal.
Bračko je vedel, da ga Pozeb ne bo izdal. Lahko se mu je zaupal, čeprav ga je s tem povezal s seboj, vsaj za tako dolgo, dokler bodo potovali skupaj. Pozeb ne ve, kako dolgo bo Bračko pod vlakom. Morda si misli, morda sluti. Ve pa, da se z njimi ne bo odpeljal na fronto, ampak da se bo čimprej ločil od njih in da bo nadaljeval pot tja, kamor se je namenil.
Samo,... kam se je pravzaprav namenil?
Da, kam se je namenil? Beži in niti ne ve natančno, kam beži. Sicer pa, spodaj bo že vedel, kaj bo storil samo da pride tja. Potem bo že vedel in tudi tisti listek, ki mu ga je dal zdravnik, mu bo pomagal...
Za zdaj je samo važno, da se reši iz položaja, v katerem je. Prizor je bil sedaj isti kakor pred nekaj minutami, samo da je pridjal igri še kratko medigro s Pozebom in mu naložil sebe in njega sebi.
Že nekaj časa je vladala popolna tema in razen senc, ki so jih metali slabo razsvetljeni vagoni na bežeče predmete, Bračko ni videl nič. Samo silhuete so bile edine, ki so prodrle do njegovih oči, in monotono drdranje vlaka je bil edini šum, ki mu je polnil ušesa. Pravzaprav je bil hvaležen sencam in enakomernemu drdranju, saj so to bile edine vezi, ki so ga spajale z življenjem. Mračne sence in zvok vedno hitrejšega udarjanja koles ob tračnice so bile popek, prek katerega je dobivalo oslabelo telo življenjske sokove. Z nočjo, ki je bila vztrajna in je za vsako ceno hotela gospodariti, se je plazila vanj malodušnost, trpka in samotna, nevesela kakor siromakova zima.
Noči se je pridružil še mraz in Bračka je začelo mraziti. Treslo ga je po vsem telesu, ker se še ni posušil od popoldanskega dežja. Se bolj od noči in mokrote se je bal spanca, tega zanesljivega spremljevalca — psa teme. Zaspati ne sme niti za trenutek, sicer se utegne že naslednji trenutek znajti pod kolesi. Buden mora ostati tudi zato, ker bodo prav gotovo še to noč prispeli do postaje, kjer bo moral zapustiti vlak.
Potem se je domislil pasa. Lahko bi se privezal z njim. srede telesa in ga od spodaj popeljal na drugo stran cevi.
Neutegoma si ga je odpel in si ga z naporom ovil okoli Tu ga je spojil z drugim koncem. Zadostovalo bi za najhujši primer, če bi ga le premagal spanec. Morda ga ne bi rešilo, toda opozorilo bi ga, da je v nevarnosti.
Mrazu se je sedaj pridružil še veter. S povečano brzino vlaka se je večala tudi hitrost vetra. Mokra obleka na vlažnem telesu, hlad in veter te noči in enakomerno pozibavanje vlaka je prisililo Bračkovo voljo, da se je popolnoma podvrgla telesu.
8
POMURSKI VESTNIK, 16. IV. 1964