o
Domžale, 18. X. 1989, letnik XXVIII, št. 14
bčin/ki i poročevalec
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Domžale
znamenjih srne» "   wh obcin
in smo m^S^tu našo ob-dasev emkonteKstu a§.
Občan F.R. v intervju,
aktualno
Dopolnila k ustavi srs in ustavni zakon za izvedbo le-teh prinašajo velike spremembe v organiziranosti tudi v občini.
Politično medijski »ustavni spopad« ob sprejemanju amandmajev k slovenski ustavi se vendarle Počasi umirja in kmalu lahko pričakujemo treznejše in strokovnejše ocene novosti v najvišjem aktu sr Slovenije in presojo Ustavnega sodišča o skladnosti amandmajev z Ustavo sfrj.
s sprejetjem amandmajev na tako dostojanstven način v skupščini srs 27. 9.1989 ob izjemni podpori in navdušenju slovenskega naroda je sr Slovenija utrdila svoj ustavni položaj in pravice znotraj sfrj, izbojevala pa tudi veliko politično zmago v boju, v katerem ni bilo prostora za argumente, strpnost in razumno razpravo. Doslej smo praviloma popuščali Pod pritiski in se branili, to pot pa smo odločno izrekli zgodovinski NE za nesprejemljive opcije bodoče jugoslovanske skupnosti. Čas in prihodnji dogodki bodo pokazali aH smo to storili samo v svojem interesu ali pa je to v korist vseh naših narodov in njihovih socialističnih republik, pravi Kučan. Izkušnje vzhodnoevropskih socialističnih držav nedvoumno kažejo, da družbe, ki ne temelje na svobodi človeka — državljana in suverenosti narodov nimajo nikakršne perspektive.
tudi lahko obstaja le ta-a Jugoslavija, v kateri bo za-jpovljena suverenost ter trajen neodtujljiva pravica do samoodločbe narodov, ki bo spo-'°vala in varovala različnost .Seh in kjer bomo življenjsko l^iiembne skupne zadeve (za ^tere se bomo dogovorili), Lajali po načelu soglasja. Ni-.^ršna prisilna skupnost ne ^ °re biti trdna in trajna, to bi § koralo biti vsakomur jasno. . veda pa sedaj ni časa za (??nJe na lovorikah, ker v politi-jj,vojni z nasprotnikom, ki ne lj^.'ra sredstev in vztrajno vsi-svoj koncept »močne« 5t*?ne države z izvirnimi pri-0f kostmi federacije (novo Drpzivo lahko pričakujemo pri ^ Pravi nove zvezne ustave) še l^o zmagali in tudi zato ne, \f% spremembe slovenske Dr ?ve vnašajo v organiziranost tu *be velike "spremembe in 5 torej čaka veliko dela. w.erneljito reformo bo doživel tJ'^ sistem. Pred nami so Jbrž prve »prave« volitve na o^rih bodo ljudje dejansko sijali o svojih najvišjih prednikih v organih oblasti. Ker
se pojavljajo vsak dan nove politične organizacije in zveze (nekatere tudi v naši občini), bomo v prihodnjem letu dejansko sodelovali v volilnem soočanju programov in kandidatov, ki naj bi te programe uresničevali. Zal še ni nujno potrebne volilne zakonodaje in zakona o političnem organiziranju. Jasno pa je, da bodo volilci odločali oz. izbirali med več kandidati, ki bodo morali dobiti podporo na klasičnih zborih vo-lilcev ali s podpisi ter da bodo v »parlament« nove politične zveze vnesle za nekatere nevarni za druge pa težko pričakovani politični pluralizem.
Skupščine družbenopolitičnih skupnosti s stalnimi delegati (lahko bi jih imenovali tudi odborniki in poslanci) dobivajo več veljave, že skoraj odpisani družbenopolitični zbori preraščajo v splošno politične zbore z več pristojnosti, SIS-om pa bije zadnja ura. S sprejemom ustavnega zakona za izvedbo amandmajev k ustavi SRS (27.9. 1989) namreč prenehajo veljati določbe zakonov, ki so določali obveznost ustanovitve
1 Izvršni svet Skupščine občine Domžale in ob-fhska konferenca SZDL Domžale vabita vse de-'°vne ljudi in občane, da sodelujejo v razpravi o spremembah in dopolnitvah predloga Dolgoročnega družbenega plana občine Domžale za °odobje 1986—2000.
Lahko se udeležite razširjene seje sveta za Prostorsko planiranje in varstvo okolja ter sveta *q Sls materialne proizvodnje, ki bo
l Ponedeljek, 23. oktobra 1989 ob 12. uri v Mali dvorani hale komunalnega centra
Jjbljeni pa ste tudi na RAZPRAVO o TEM dokumentu, ki bo v sredo, 8. novembra 1989 ob J7- uri prav tako v mali dvorani hale komunalnega CENTRA DOMŽALE.
samoupravnih interesnih skupnosti in določbe o planiranju.
S 1. januarjem 1990 se, začasno do uveljavitve nove z ustavo usklajene zakonodaje, opravljanje nalog interesnih skupnosti (razen skupnosti pokoj-ninsko-invalidskega zavarovanja) prenese na izvršni svet skupščine SRS in na izvršne svete skupščin občin. Po novem konceptu zagotavljanja sredstev za skupne družbene potrebe, ki nastaja v kabinetih, se bodo zlasti zakonsko določene pravice na področju družbenih dejavnosti (nacionalni oz. zagotovljeni programi zdravstva, vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva . . .) financirale na ravni republike.
Omenjeni ustavni zakon odpravlja tudi strokovne službe SIS, ki do 1. 1. 1990 preidejo v sestavo ustreznih republiških in občinskih upravnih organov. To pa ne pomeni, da bodo šli vsi delavci teh delovnih skupnosti na cesto. Ne. Imeli bodo enak položaj kot ostali delavci upravnih organov in seveda delili z njimi skupno usodo neizbežnih racionalizacij in zmanjševanja števila zaposlenih.
Med začasne rešitve sodi tudi določba ustavnega zakona po kateri SIS-i do 1.1. 1990 ustanovijo posebne organe (namesto nesklepčnih skupščin — opomba avtorja) za spremljanje uresničevanja politike in odločitev in dajanje mnenj in predlogov na svojih področjih dejavnosti skupščinam družbenopolitičnih skupnosti in njihovim IS. To je gotovo smiselno, saj izvršni sveti kar čez noč vendarle ne morejo prevzeti obsežnih nalog v zvezi z izvajanjem programov številnih družbenih in drugih dejavnosti, za katere so doslej skrbeli organi SIS.
Pa tudi v bodoči organiziranosti bo treba zagotoviti vpliv uporabnikov na odločitve »države« o obsegu in načinu izvajanja programov družbenih in interesnih dejavnosti. Zakon pa poleg tega pooblašča izvršne svete, da lahko ustanovijo javna podjetja na področjih, ki so določena kot dejavnosti posebnega družbenega pomena. Tako občinski IS lahko ustanovi taka podjetja, ki so seveda odgovorna občini na področju komunalnih dejavnosti in stanovanjskega gospodarstva.
Očitno izvršni sveti dobivajo nove izjemno pomembne naloge, zato bodo potrebovali tudi kvalitetno in učinkovito upravo, ki bo prav tako doživela temeljito vsebinsko in organizacijsko reformo.
V občini smo se že dogovorili, da pristojni organi (zlasti statutarno pravna komisija) takoj prično pripravljati koncept bodoče organiziranosti skupščine občine in njenih organov, sestave in pristojnosti zborov skupščine, organiziranosti strokovnih služb in upravnih organov, organizacij posebnega družbenega pomena itd., in sicer tako, da bi prehod na novo organiziranost, skladno z ustavo potekal s čim manj pretresov in brez negativnih posledic za življenje in delo v občini.
Hiti počasi, bi lahko rekli, saj smo bili v preteklosti že mnogokrat žrtve sistemskih sprememb na »horuk«. Napake in njihove posledice pa občutimo prav vsi. Zato bomo nove ustavne določbe uresničevali preudarno, razumno in pred očmi javnosti. SZDL bo poskrbela za to, da bodo ljudje o bodoči organiziranosti občine lahko povedali svoje mnenje in na predloge in pripombe dobili strokovno utemeljene odgovore.
Maks Jeran
Pridite in povejte svoje mnenje!
Pred nami so spremembe dolgoročnega družbenega plana_
Izvršni svet Skupščine občine Domžale je na svoji 22. seji 3. oktobra 1989 obravnaval delovno gradivo predloga sprememb in dopolnitev Dolgoročnega družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986 do 2000.
Po zaključku obravnav je sklenil, da kartografski del prostorskih sestavin sprememb in dopolnitev Dolgoročnega družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986 do 2000 javno predstavi v preddverju hale Komunalnega centra Domžale.
Javna predstavitev bo potekala od 20. do 30. oktobra 1989 vsak dan od 8. do 18. ure. V tem času lahko delavci, delovni ljudje in občani podajo morebitne pismene pripombe v knjigo pripomb v predverju hale Komunalnega centra ali neposredno na Komite za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve in varstvo okolja občine Domžale.
Delovno gradivo predloga sprememb in dopolnitev Dolgoročnega družbenega plana občine Domžale
Letošnja komemoracija že na prenovljenem partizanskem grobišču!
Vse občane obveščamo, da smo na domžalskem pokopališču v mesecu septembru preuredili dosedanje partizansko grobišče;
Vsi, ki imate na tem pokopališču pokopane svoj-ce-borce, ste si novo ureditev grobišča verjetno že ogledali. Kako pa naj bi, oziroma je potekala prenova, ste bili obveščeni z dopisom, ki je bil priložen listini za podpis soglasja. Po sedanji prenovi odpade vsakoletno sajenje cvetja, ker je to sedaj naša skrb. Za polaganje cvetja in sveč pa sta v ta namen narejeni dve posebni granitni ploščadi; prosimo, da ju uporabljate in ne postavljate prižganih svečk ter ne polagate cvetja tudi na zelenico pred nagrobnik svojega pokojnika.
Partizansko grobišče smo preuredili, ker menimo, da so si borci, ki so tu pokopani, zaslužili trajen spomenik, poznejši rodovi pa trajen pomnik na tiste čase. Odslej bo tudi oskrba enotna in mnogo bolj preprosta. Že doslej je bila, glede na starost svojcev, skrb za grobove za marsikoga velik napor.
Prosimo vse občane, da spoštujejo ta kraj, da bo v ponos tistim mladim, ki so darovali svoja življenja za svobodo in sedaj tam počivajo.
Svečana komemoracija na prenovljenem partizanskem grobišču bo 31. oktobra 1989 ob 18. uri. Vabimo vse občane, predvsem pa svojce pokojnih borcev, da se je udeležijo v čimvečjem številu.
Občinski odbor ZZB NOV DOMŽALE
Radomlje:
Žalna komemoracija ob dnevu mrtvih
Žalna komemoracija ob Dnevu mrtvih bo v Radomljah, dne 31. oktobra 1989 ob 17. uri na grobu padlih borcev NOV v Radomljah.
KO ZZB NOV RADOMLJE
za obdobje 1986—2000 (kartografski del prostorskih sestavin) obravnava dopolnitve, ki jih je zahtevala medresorska republiška komisija za usklajevanje dolgoročnih planov občin, uskladitve in dopolnitve s spremembami Dolgoročnega družbenega plana SRS in predloga sprememb in dopolnitev, ki so jih na osnutek plana podali nosilci planiranja občine Domžale ter posamezniki.
Kartografski del prostorskih sestavin Dolgoročnega plana obravnava posamezna področja od kmetijstva do splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, urbanistične zasnove naselij Domžale z okolico, Mengeš, Trzin in Moravče. Nadalje pa tudi opredeljuje nekatere krajinske zasnove in načine urejanja prostora s prostorsko izvedbenimi akti (prostorsko izvedbeni načrti: zazidalni načrti, ureditveni načrti, lokacijski načrti in prostorsko ureditveni pogoji).
Izvršni svet Skupščine občine Domžale vabi delavce, delovne ljudi in občane, da si v času predstavitve gradivo ogledajo in nanj podajo predloge in pripombe, še posebej pa jih vabi, da se udeležijo javne razprave o delovnem gradivu sprememb in dopolnitev Dolgoročnega družbenega plana občine Domžale 1986—2000, ki bo V MALI DVORANI hale komunalnega centra v sredo, 8.11. 1989 ob 17. URI.
m
C6$B
B+:B
Naš aktualni pogovor:
mag. Tone Jerovšek
Naš sogovornik je magister prava. Trzinec je. Sicer novodobni, čeprav živi v tem kraju že 15 let. Tu, v naši občini je Tone Jerovšek dejaven na mnogih področjih.
Za pogovor smo ga zaprosili, ker je Tone Jerovšek predsednik Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije, član Komisije za ustavna vprašanja SR Slovenije ter hkrati eden najdejavnejših nosilcev v snovanju slovenske ustave. Izrabili smo priložnost in Toneta jerovška poprosili za pogovor. Rad se je odzval.
Kakšno kvalitativno spremembo je v politično razmerje dveh opcij prinesla skupščinska odločitev — sprejetje ustavnih amandmajev v Ustavi SRS?
Tu bi poudaril, da ustavni amandmaji pomenijo tako globok poseg v politično-ekonom-ski sistem, da ne moremo v bistvu več govoriti o starem sistemu socialističnega samoupravljanja, pač pa o novem političnem sistemu, ki gradi na treh temeljih:
— na svobodi posameznika
— na svobodni lastnini produkcijskih sredstev ne glede na sektor lastništva in
— na sistemu upravljanja družbe, ki izhaja iz državljana kot posameznika.
Družba, ki jo nameravamo razvijati po teh amandmajih oblastnega sistema ne bo več gradila na predstavništvu asociacij (čeprav deloma še), pač pa predvsem na predstavništvu državljanov zlasti v družbenopolitičnih zborih.
Kakšen pluralizem torej gradimo?
Pluralizem ne pomeni samo novih možnosti političnega nastopanja ljudi pri upravljanju družbe, pač pa predvsem ekonomski pluralizem, ki se kaže v razvijanju idej, iniciative, ekonomske svobode, podjetništva in odtod razvijajočega se uveljavljanja ljudi kot nosilcev oblasti.
S kakšnimi argumenti nastopajo tisti, ki sodijo, da je ustava SRS v nasprotju z zvezno?
Vzroke tega nasprotja gre iskati izven konteksta vsebine naših amandmajev. Med amandmaji, za katere bi lahko pravni strokovnjaki našli elemente spornosti glede na zvezno ustavo, bi lahko te našli prej v kakem drugem amandmaju kot v šestih spornih. Že dejstvi, kateri amandmaji so postali v jugoslovanskem prostoru sporni — govori o tem, kje smo.
Prav ta vsebinski izbor tem, zaobseženih v amandmajih kaže, da gre v bistvu ne za nasprotje med slovensko in zvezno ustavo, pač pa za nasprotje med slovensko in zvezno ustavo, pač pa za nasprotje med dvema konceptoma jugoslovanskega razvoja v prihodnje. Naš slovenski koncept je utemeljen v tem, kar sem že povedal, drugi koncept pa je grajen na močni federalni, rekli bi centralno usmerjeni državi, v kateri je avtonomija federalnih enot v vseh pomembnih vprašanjih »podvržena« direktivam iz centra. Takšen koncept pa seveda ne le da ni v duhu razvijajoče se Evrope, pač pa ni niti v duhu idej ustave iz leta 1974.
Doslej znani argumenti, ki pa morajo biti ustavno-pravni, nas niso prepričali o kakršnemkoli nasportju. Uporabljajo se argumenti o konzumiranih pravicah (kot npr. o samoodločbi). Trdijo, da ustavni amandmaji preprečujejo uresničevanje funkcij federacije ob nanovo opredeljeni ekonomski suverenosti, čeprav je res ravno nasprotno: samo ekonomsko samostojne federalne enote, ki so sposobne skrbeti za svoj lastni ekonomski razvoj lahko učinkovito izpolnjujejo obveznosti do federacije.
Taki in podobni pa so argumenti in trditve tudi glede drugih amandmajev.
Kakšne so politične implikacije sprejetja naše ustave pri
sprejemanju drugih ustav v drugih republikah?
Mislim, da bodo tudi druge republike potem, ko se bo največja, najhujša evforija polegla, šle po podobni poti.
To pa zato, ker so vsi elementi, ki smo jih poudarili v slovenskih ustavnih amandmajih, temelj učinkovite družbe, ki se je odcepila od koncepta vladanja ljudem preko forumov.
Boj za oblast forumov je v Sloveniji deloma že presežen; v politični prostor stopajo s preteklostjo in minulo politično dejavnostjo neobremenjeni ljudje, v jugoslovanskem prostoru pa te tendence obstajajo, niso pa še prevladujoče.
Samo vprašanje časa je, kdaj bodo te tendence prevladali tudi v drugih republikah.
Kako je s podrednostjo? Ali naj se zvezna ustava oblikuje po republiški ali republiška po zvezni?
Slovenska stališča so, da naj vsaka republika predloži svoj koncept gledanja na ustavno ureditev v svoji republiki in v federaciji in naj se torej pri oblikovanju nove zvezne ustave izhaja iz ustavnih izhodišč, koncipiranih v posameznih republikah. Ker pa so ta izhodišča lahko zelo različna, mora končni dogovor o oblikovanju jugoslovanske ustave predstavljati svojevrsten kompromis seveda pa ne takšnega, da bi katera od republik čutila ustavo Jugoslavije kot omejevanje ali zanikanje svojega suverenega položaja. Mislim, da so naši ustavni amandmaji ustrezno začetno izhodišče za pripravljanje nove zvezne ustave.
Pogovarjajva se o vsebini: v koliki meri je zadeva dobila dimenzijo hudega političnega konflikta zaradi napisane ekonomske suverenosti ali zaradi političnega normativnega preseganja stanja, ki so ga nekateri smatrali že za gotovo dejstvo?
Ozadje konflikta, ki je nastalo, ima politično in ekonomsko naravo. V zadnjem času je celo bolj poudarjena politična občutljivost tega trenutka. Vzrok politične občutljivosti je v vsiljenem poudarku, ki celo že prehaja v zavest ljudi v nekate-
rih delih — češ, da Slovenci razbijamo Jugoslavijo in da z amandmaji o samoodločbi ta-korekoč izstopamo iz Jugoslavije ... To pa so vse poskusi za ustvarjanje nevarne politične konfrontacije. To terja od vseh ljudi v Sloveniji skrajno strpnost in izogibanje vsakršnim nepotrebnim zaostrovanjem. Sedanjo situacijo in tonus med narodi moramo omiliti na mejo znosne strpnosti in razumevanja med ljudmi. To velja tako za nas, kot tudi za druge.
Kaj sodite o delu Ustavnega sodišča, njegovi neodvisnosti in možnostih objektiviziranja vseh, za Slovenijo relevantnih okoliščin v bližnji presoji naših ustavnih dopolnilih?
Neodvisnost Ustavnega sodišča bi bila gotovo zagotovljena, če ne bi obstojal sedanji politični precendens, da so vsa najvišja politična in državna telesa svojo sodbo o slovenskih ustavnih amandmajih že izrekla. Pri sprejemu mnenja Ustavnega sodišča Jugoslavije kakršnokoli bo — ne bo mogoče iti mimo tega dejstva ... To dejstvo predstavlja izjemno hud pritisk na posamezne sodnike v Ustavnem sodišču in ga lahko označimo kot nedopustno vmešavanje političnih organov v delo državnih institucij. To samo dokazuje, da so na zelo šibkih nogah tudi državne institucije in da je v ospredju celotna politična sprega. Če bi se stvari odvijale normalno, bi ustavno sodišče lahko izdalo mnenje o naših amandmajih, ne da bi se sestala ustavna komisija Skupščine SFRJ, zvezni zbor in CK ZKJ. Doslej znani argumenti po mojem mnenju ne dajejo podloge za oceno ustavnega sodišča o nasprotju slovenskih amandmajev z ustavo Jugoslavije. Če pa bi bili takšni novi argumenti podani, jih je potrebno temeljito strokovno oziroma ustavno-pravno oceniti v Skupščini SR Slovenije.
Ustavni amandmaji naj bi po mnenju ustvarjali pogoje za prekrojevanje Jugoslavije. Ali je dejansko možno, teoretično možno ali ni?
Naši ustavni amandmaji gradijo na opciji zvezne države enakopravnih narodov. Hkrati pa so teoretična in praktična možnost slovenskega naroda,
da jih uporabi — če bi prišlo do ogrožanja ali celo zanikanja naših suverenih pravic in če bi postali pogoji za skupno bivanje v eni državi za naš narod le neznosni. To, kar terjamo zase, priznavamo tudi drugim! Sicer pa ne moremo sprejeti očitkov o naši egocentričnosti, saj je znano, da smo za našo skupno državo v preteklih 40 letih ogromno prispevali.
Kaj pomeni ta čas za slovensko državnost?
Sprejem ustavnih amandmajev gotovo pomeni močno okrepitev nacionalne zavesti med vsemi Slovenci, njihovo poistovetenje z republiko kot državo suverenega slovenskega naroda in kot spodbuda za nadaljnja državotvorna ravnanja. Seveda v okviru demokratične jugoslovanske skupnosti narodov.
Ali sva v pogovor zajela vse tisto, kar je ta hip pomembno ob sprejemanju ustavnih amandmajev?
Sploh ne! Politične okoliščine so naju silile, da razmišljava o amandmajih, ki bodo za prihodnje ravnanje ljudi mnogo pomembnejši od teh, ki jim pravijo sporni. Dosledno spoštovanje položaja Slovenije v1 Jugoslaviji sploh ne bo impliciralo uporabe nobenega od teh amandmajev. V bodoče bodo v ospredju tisti amandmaji, ki govore o svobodi združevanja o razširjenih človekovih pravicah, svobodi vere, ki ni nujno le človekova samo zasebna stvar, o možnostih podjetništva, združevanja v zadruge, povezovanja podjetij v državi in izven nje, tujih vlaganjih, o možnosti prenosa uspelih idej od drugod in naših drugam. Vse to z eno besedo pomeni večjo ekonomsko in politično svobodo, ki jo terjamo zase in priznavamo drugim.
Znano je, da samo ekonomska učinkovita družba lahko vzpostavi učinkovit, na zaupanju ljudi temelječ politični sistem
pogovor opravil odgovorni urednik: Matjaž Brojan
Asfaltirana cesta skozi vas Prevalje:
Cesta kot dokaz.
■ ■
Vas Prevalje je ena manjših vasi v naši občini, nemara tudi v Krajevni skupnosti Prevoje, kamor sicer sodi. Pa je hkrati tudi velika, kadar se strnejo volja, sposobnost, znanje in pripravljenost ljudi skupno uresničiti postavljeni cilj.
Takega — uresničenega, asfaltirano cesto, dolgo kak kilometer skozi vas, so svečano odprli tisto sobotno popoldne...
Vaščani, vas šteje komaj 54 prebivalcev, dihajo z enimi pljuči, enako se zdi, kot bi utripalo eno srce. Ker so taki, so zmogli že do otvoritve asfaltirane ceste, ki je krona njihovih prizadevanj uresničiti še druge »projekte«. Zgodovinsko pravijo, je bilo leto 1967, koje vtis dobila vodo, pa tedaj, ko so spet s skupnimi močmi zgradili kanalizacijo.
Nova cesta je rezultat zbranih sredstev iz četrtega samoprispevka. Z njo niso postavili samo lepotne pike na i, hkrati so uredili tudi odvodnjavanje meteornih voda, ki so dolga leta povzročala težave, pravzaprav so vsa dela do asfaltiranja opravili sami, vključno z utrjevanjem cestišča.
Seveda so po otvoritvi pripravili na domačiji, ki ji pravijo NA KOŠTEL Jožeta Omahna lepo prijateljsko srečanje vaščanov.
Jože Lebar je navzoče spomnil na vse, kar so s skupno voljo in močmi spravili skupaj, zahvalil pa se je tudi za pomoč Petru Primožiču, ki je doma prav v tej vasi.
Za spomin na skupaj doživeto finale gradnje vasi so se domala vsi vaščani tudi skupaj fotografirali. Naj se ve za pozne rodove, kdo so bili ti, ki so spravili vas... v civilizacijo...
Preden je prevaljski vaščan Peter Primožič prerezal vrvico in s tem odprl novo cesto.
Pogovor ob zaključku mandata:
Za kakšno ZK se borimo?
Ko boste brali ta članek, bo volilna in programska seja občinske organizacije ZK že za nami; tako dolgotrajen je proces od oddaje članka do prihoda Občinskega poročevalca v vaše domove. In ker vas bomo o dogodkih na seji obvestili prihodnjič, smo se odločili, da se ob izteku mandata pogovorimo s sekretarjem Občinskega komiteja ZK tovarišem Simonom Đuretićem.
S katerimi spremembami in uspehi se lahko pohvali ZK v občini?
Aktivirali smo delo osnovnih organizacij in članstva in pri njih razvili iniciativo in pobude za odločanje. Tako smo odločanje pravzaprav prenesli iz forumov v osnovne organizacije. Seveda ta proces ni izključen
in bomo morali na njem vztrajati še naprej.
V občini smo nastopili kot samostojen subjekt, brez kakršnegakoli patronata; svoja stališča smo uveljavljali demokratično skozi institucije sistema. Nismo več pristajali na najrazličnejše koordinacije in »usklajevanje političnega dela«, ki
v resnici pomeni odločanje mimo legalnih organov.
Tudi v Centralnem komiteju se je. slišal naš glas; čeprav marsikomu nismo bili po volji, smo mislili pokončno in s svojo glavo.
Zmanjšali smo število dopisov in papirnatih stikov s članstvom, ki je v prostorih Občinskega komiteja vedno lahko v neposrednem kontaktu takoj reševalo probleme. Okrepili smo delo in samostojnost komisij. Zmanjšali smo število zaposlenih in ž računalnikom posodobili poslovanje. Podpirali smo vse osnovne organizacije (Papirnice, Lek, SKUŠ*, Indupla-ti, Krtina ...), ki so razreševali probleme v svojih okoljih. Pomagali smo jim tako strokovno
kot politično.
S čim ste pa nezadovoljni?
Nisem zadovoljen z apatijo članstva in pristajanjem na »vsesplošno krivdo« Zveze komunistov za probleme v družbi. ZK je šla v prenovo nepripravljena: v času, ko se politične zveze borijo za oblast (kar je konec koncev čisto normalno in v redu), smo v ZK sestopali z oblasti. Gre pa za to, da bi v ZK moralo priti do večje demokratičnosti pri odločanju in da bi centrom moči (posameznikom ali forumom) v naši družbi izpulili oblast, ker oblasti in monopola naša organizacija ni imela in je nima.
Poleg tega je nesprejemljivo za člane ZK, ki sicer ne delajo direktno v organih in organiza-
cijah ZK, vendar pa zviška g)6' dajo na naš komite in pravij0, »Kaj ste pa v partiji naredili??"^ Kakšen je vaš občutek ob **' puščanju funkcije?
Ko sem prihajal na to mest0-sem pričakoval težave, tudi n|Z' ke udarce, vendar sem vsee^, mislil, da lahko kakšno stvar n' treje in brez zastojev razres mo. Najbolj nesprejemljivo P je zame bilo, če so posamezfl ki ali skupine v pomanjkanj lastnih argumentov, kalkulira'1 mojo nacionalno pripadnostjo-Vračate se v šolo, čeprav *' imeli soglasno podporo <>8n0tf.V organizacij da ponovite mand Zakaj? *e Sem principielen človek- *■ na začetku kadrovskih P°st05j kov sem se tako odločil in tu Q jasno povedal. Zato podp0^
osnovnih organizacij razu
me"1
kot največje priznanje moje^^ delu. Sicer pa je vse potekal0 skladu s Statutom in mislim. 0 je prav, da na funkcije pridel novi ljudje . ..
LIGITROP
Direktor Toka Franc Sladic (desno) ter prejemnik zlatega prstana, sicer vodja razvoja v tovarni Franc Zupane.
Današnja tovarna Toko.
Tokovi izdelki vse bolj navdušujejo kupce s svojo vrhunsko kakovostjo.
Svetlejši časi za domžalski Toko:
Kaže, da so težki časi za vodstvo in delavce tovarne Toko mimo. Nemara gre za največjo stisko, ki so jo v vsej zgodovini te ugledne proizvajalke usnjene galanterije v Toku preživeli. Danes se lahko že bolj optimistično ozirajo v prihodnost, potem ko so v sanacijskem programu uspeli s finančno konsolidacijo. Ta je v celoti uspela. Tovarna je odprodala dosedanji obrat (mizarsko delavnico na Cesti talcev v Domžalah) za katero so iztržili 500 milijonov dinarjev, v notranjih rezervah so našli 300 milijonov dinarjev, konvertirali nekaj kratkoročnih kreditov v dolgoročne kredite banke, odpisana so jim bila sredstva v višini 140 milijonov dinarjev, nekaj pa je pri sanaciji pomagala tudi skupščina občine. V celotnem paketu finančne konsolidacije so zbrali znesek, vreden 1.500 milijard starih dinarjev. To jim je zagotovilo toliko sredstev, da je tovarna Toko- danes kreditno solventna in da lahko v časih, kakršni so sedaj posluje normalno.
To so v kratkem temeljne točke, ki so pod vodstvom direktorja tovarne FRANCA SLADICA popeljale v bolj optimistične čase.
Perspektiva: kakovostni in atraktivni izdelki
Glede na usposobljenost strokovnjakov, vodstva in dedcev v Toku se je pokazalo, ^a je za dobro poslovno perspektivo in glede na razmere ^a trgu potrebna selekcija prohodnih programov ter orientacija na visoko kakovostne in dohodkovno atraktivne izdelke.
To se je pokazalo kot tista neobhodna odločitev, ki bo kljub težkim časom popeljala Toko iz včerajšnjih in današnjih poslovnih stisk in nelikvidnosti.
Vrsta priznanj
Prav visoko kakovostni izdelki so zanimivi za zahtevna tržišča in prav zanje so v Beogradu poželi največ priznanj. V Beogradu so na specializiranem sejmu letos prejeli kar dve: zlato košuto, ki jo je Toku podarila žirija sejma in zlato plaketo Društva kreatorjev Jugoslavije.
Še pred tema dvema prizna-
Eno mesto -en interes
Že mnogo pred slavnostno skupščino krajevnih skupnosti Slavka Šlandra, Venclja Perka in Simona Jenka, ki je bila 15. septembra 1989 v prostorih osnovne šole Šlandrove brigade, so mnogi poudarjali neracionalnost sedanje razdelitve mesta Domžale na tri krajevne skupnosti. Posebej pa je potreba po drugačni, bolj smotrni organiziranosti krajevne samouprave, prišla do izraza na tej slavnostni skupščini, ko so delegati iz vseh treh krajevnih skupnosti podprli idejo o drugačni organiziranosti krajevnih skupnosti v Domžalah.
Meje, ki smo si jih postavili in ločujejo občane v mestu na tri dele, so nesmiselne, saj je nedvomno, da imajo občani, živeči v enem mestu, skupen interes. Karkoli se zgodi v eni dosedanjih krajevnih skupnosti je gotovo stvar tudi drugih občanov istega mesta, ki sicer ne živijo povsem blizu. Ni čudno zato, da so vse tri skupščine krajevnih skupnosti predlagale, naj se ne-
njema so poželi še nekaj drugih: na ljubljanskem sejmu mode so prejeli za ženske torbice priznanje sejma, kot nosilci komercialno najbolj atraktivnega programa. V Slovenj Gradcu so letos spomladi na tekmovanju kreatorjev tudi osvojili prvo mesto. Vsa ta priznanja enega samega leta govore o visoki ravni izdelkov, ki prihajajo iz Tokove proizvodnje.
Kje so vzroki za težave?
Da se je Toko znašel, podobno kot vrsta drugih usnjarsko-predelovalnih in tekstilnih delovnih organizacij v težkem položaju, je množica objektivnih vzrokov. Gotovo je, da za vse gospodarske panoge zakonitosti tržišča niso enako usodne. Nekaterim spreminjajoči se gospodarski ukrepi, ki se menjavajo iz dneva v dan, zaradi narave njihovih proizvodenj ne prinašajo tako usodnih časov. S tekstilno in usnjarsko predelovalno industrijo pa je drugače.
V globalni ekonomski situaciji je predvsem težko za tiste, ki izdelujejo izdelke, ki niso neobhodni za življenje. Priče smo, vsaj na našem trgu, manjšemu povpraševanju. Zaradi specifičnosti izdelkov (kovčki, torbice, usnjena galanterija) v Toku ne morejo sprotno vkal-kulirati v cene stroškov, ki jih imajo v proizvodnji. Konkurenca na tržišču je huda, notranje rezerve so praktično že vse poiskali.
Znano je tudi, da so enorm-
no porasle obresti na kredite. Vse, kar smo napisali, je oteže-valo in seveda deloma še poslovanje tovarne.
Usmeritev je v izvozu...
Ker je povpraševanje med našimi ljudmi po Tokovih izdelkih zaradi objektivnih razlogov vse manjše, je seveda rešitev v izvozu, kar pa je za vsakogar zahtevna naloga. V primeru uspešnega poslovanja s partnerji na tujem pa v hudi in množični konkurenci ostaja slej ko prej to edina rešitev. Tudi v Toku so se opredelili za izvoz in kot predvidevajo bo šlo več kot polovica proizvodnih kapacitet za »Ihon« posle.
Druga usmeritev pa je v tem, da bodo v Toku zožili proizvodni program na visoko kakovostne izdelke višje dohodkovne strukture. Obeti za uspeh na tem področju in uresničevanju te orientacije so dobri, saj jih vzpodbujajo že prejeta priznanja. Čeprav bo to pomenilo zmanjševanje količine proizvodov, bodo visoko kakovostni, kar je za tovarno pomembneje — visoko dohodkovni to nadomestili. Tako trdijo!
Kako se bodo organizirali?
Toko se je že organiziral v družbeno podjetje z enovito organizacijo. Svojo proizvodnjo bodo še naprej selekcionirali na tiste kvalitetne izdelke s katerimi bo moč še uspešneje tržiti. Postopoma uvajajo tudi avtomatsko obdelavo podatkov.
Poleg tega potekajo intenzivna pogajanja z dvema inozemskima partnerja od katerih bo vsak prevzel v svoje okrilje eno petino Tokovega izvoza. S tema dvema partnerjema so dogovori že v zaključnih fazah, tako da se obeta dolgoročno poslovno tehnično sodelovanje v uresničevanju izvoznih poslov na zahod. V Toku pa ne izključujejo ob tem tudi možnega skupnega vlaganja.
mudoma uvede postopek za združitev v eno krajevno skupnost. Postopek za novo organiziranost je praktično že stekel, ponovno pa naj bi razpravo o tem, kakšna naj bo organiziranost KS v mestu, odprle krajevne konference SZDL.
Argumentov za združitev vseh treh krajevnih skupnosti v eno je prav gotovo več, kot je tistih, ki zastopajo dosedanjo organiziranost. Problemi v mestu, kjerkoli se pojavijo, so veliki in za vsako od treh dosedanjih KS težko rešljivi, če zraven ne pristopita tudi preostali dve.
Naša skupna skrb je, da občani povemo, kaj o dosedanji organiziranosti mislimo, da povemo naše želje, zamisli in ideje glede prihodnje organiziranosti, predvsem pa, da množično sodelujemo v javni razpravi o tej novi organiziranosti. Razprava je že stekla. Ker gre za formalno vprašanje, ki pa ima vsebinsko zelo dalekosežne posledice je prav, da bi ta razprava dobila največjo možno širino, da bi se o njej izrekli vsi občani, tudi oni v novih soseskah, kjer doslej ni bilo opaziti večje dejavnosti na tem področju.
Na skupnih, iz množice predlogov izdelanih rešitvah, temelječa nova rešitev bo pomenila gotovo racionalnejšo obliko, predvsem pa strnjeno voljo ljudi enega mesta, ki živijo skupaj, imajo en interes in — eno KS. B.
Povezave z zasebno iniciativo
V Toku vodijo intenzivne razgovore z nekaterimi zasebnimi izdelovalci, s katerimi bi na nekaterih novih programih v obojestransko zadovoljstvo lahko uspešno sodelovali. V prepletanju zasebne iniciative in združenega dela se kažejo znatne poslovne možnosti, kar se pa tiče organiziranosti pa ne izključujejo možnosti, da bi ustanovili skupno podjetje.
Bistvo je v razvoju
Ko v Toku ocenjujejo te rezultate in so ponosni na prejeta priznanja, ne morejo mimo ocene, da je zanje najzaslužnejši razvojni oddelek tovarne. Prav zato so na priložnostni svečanosti v tovarni vodji razvoja v Toku Francu Zupancu za izjemne dosežke in njegov osebni prispevek k vsemu povedanemu izročili zlati prstan.
Tudi mi smo pomagali
(odpravljanje posledic letošnjih neurij)
SREDSTVA, KI SO JIH ZBRALI NA OBČINSKEM SINDIKALNEM SVETU DOMŽALE - ZA POMOČ POTREBNIM V HALOZAH
Odleglo jim
je...
Kot je poudaril na tej manjši svečanosti direktor tovarne Franc Sladic, je najbolj vzpodbudno to, da je temelj teh doseženih uspehov, za katere sodijo, da so začetek novih lepših dni v lastni ustvarjalnosti. Finančni podatki pa tudi kažejo, da so se začeli tudi v finančnem pogledu boljši časi. Samo en podatek: Na začetku letošnjega leta so imeli v Toku kreditov za dveinpolmesečne realizacije, sedaj znašajo krediti manj kot eno.
Tokovi izdelki so lepi! So dobri! Nosijo ime firme, ki pomeni kakovost! Ali je čudno zato, da se je čredi dosedanjih zlatih košut pridružila še ena? Da bi se jim te košute še namnožile ...
Prizadevnost, ambicije in volja še naprej to zaslužijo.
Matjaž Brojan
din	
OZ ZORA Domžale	200.000
SOb Domžale	566.300
INCE Mengeš	36.400
Slovenijales Radomlje	1.500.000
LB Banka Domžale	500.000
OŠ Radomeljske čete	500.000
Lenček Miha (slašč.)	250.000 (individual. prisp.)
Biotehnična fa. Grablje	400.000
Stupica Mirni, Domžale	400.000 (individual. prisp.)
Delavska univerza	564.700
DS SIS dr. dejavn.	1.000.000
Induplati	850.000
Dom počitka Mengeš	195.000
Plastenka Radomlje	2.268.000
Knjižnica Domžale	47.800
OŠ J. Broz TITO	500.000 (individual. prisp.)
OŠ J. Broz TITO	1.484.400
Induplati — uprava	1.349.900
OŠ Olge Avbelj	1.149.500
DPO Domžale	1.900.000 (individual. prisp.)
Lekarna Domžale	1.000.000
Univerzale	2.639.200
Papirnica Količevo	2.000.000
Induplati Proizvodnja	731.000
POZD Repovž Domžale	159.700
TOKO Domžale	1.181.000
TRAK Mengeš	397.600
Rašica Moravče	2.500.000 (individual. prisp.)
Poslovna skupnost OŠ	300.000
SKUŠ Domžale	182.600
Biro 71 Domžale	250.900
Hidrometal Mengeš	358.000
Invest — Lek Mengeš	500.000
Varnost Mengeš	3.402.700
Postaja milice Domžale	150.000
Agroemona DSS	182.600
Zdravstveni dom DSS	147.400
Zdravstveni dom ZV	383.000
OŠ DOB	144.400
Žito Vir	191.000
Razvojni zavod Domžale	400.000
OŠ V. Perka Domžale	500.000
OŠ Moravče	140.600
Agroemona Ihan	475.700
Napredek	1.542.100
GG Domžale	110.800
Semesadike Mengeš	6.000.000
Center za soc. delo	500.000
Helios konf.	1.010.000
Mlinostroj Domžale	388.100
Helios Domžale	5.000.000
Helios Količevo	5.000.000
OŠ Janko Kersnik Brdo	200.000
OKZKS Domžale	1.000.000
Papirnica Kcrličevo DSSS	501.700
Helios	232.000
Mizarska delavnica Moravče	229.400
Direktno so vročali pomoč:	
Termit Domžale	2.000.000
Slovenijales Radomlje	110.790.000
v materialu v vrednosti	
Kmetijska zadruga Emona	2.000.000
Beotehnična fakulteta Groblje	500.000
mmmmm
Domžalski sindikalisti v humani akciji
Naša pomoč za Haloze
Ob nedavni ujmi, ki je divjala na območju Haloz in občine Laško, je predsedstvo Občinskega sveta ZSS Domžale odločilo, da organizira akcijo zbiranja finančnih sredstev za ljudi v upostošenih Halozah. Občinski svet ZSS je iz zbrane članarine namenil petnajst milijonov din, osnovne organizacije ZSS pa po 10 % od svoje zbrane članarine. Tako je bilo skupno do oddaje tega prispevka zbranih 70.693.500. dinarjev.
Da bi denar pošteno in pravično razdelili, smo se odločili, da bomo zbrani denar izročili prizadetim preko svojih predstavnikov. Tako so se prejšnji teden odpravili v prizadete in upostošene Haloze Franc Gnidovec, predsednik OS ZSS, Ciril Sesek, podpredsednik OS ZSS in Nedeljko Peric, predsednik 00 ZSS Induplati Jarše. Namenili so se k družini RODOŠEK in LONČARIČ. To je družinama iz spiska najbolj ogroženih, ki ga je izdelal Center za socialno delo v Ptuju. »Še sreča, da so se nam na poti k ogroženima in pomoči nujno potrebnima družinama pridružila predsednik OS ZSS Ptuj in socialna delavka, sicer bi zelo težko našli pot do njih« je dejal Franc Gnidovec ob vrnitvi. Najprej so obiskali družino Rodošek v Podlehniku. To je šestčlanska družina, s tremi predšolskimi, enim šoloobveznim otrokom in brez dohodkov. Oče je nesposoben za delo. Ujma jim je odnesla del stanovanjske hiše.
Druga družina — družina LONČARIČ živi v Majšperku. Oče in mati sta zaposlena v Planiki Kranj — obrat obutve Majšperk. Imajo tri otroke, od teh je eden še dojenček. Z njimi v družini živi tudi stari oče. Hišo jim je zasulo in uničilo. Rešiti niso uspeli nobenega imetja.
Na občinskem sindikalnem svetu smo se odločili, da zbrana finančna sredstva razdelimo obema družinama in tako poskušamo vsaj malo omiliti njihov materialni položaj.
»Ko smo se poslovili od prizadetih družin« je dejal Franc Gnidovec, »sem imel prijeten občutek, da smo se na sindikatu v Domžalah prav odločili in da sta bila naš namen in cilj akcije dosežena. Pomagali smo človeku v nesreči in stiski«.
J. A.
Začetek javne razprave o novi podobi in politiki sindikatov_
Nova programska zasnova neodvisnih sindikatov
Predsedstvo slovenskih sindikatov je pretekli teden sprejelo in ponudilo v javno razpravo novo programsko zasnovo neodvisnih sindikatov. Že sam naslov kaže na to, da gre za velike spremembe. Ena od temeljnih značilnosti sprememb je, da je programski dokument neodvisnih sindikatov grajen na novi ustavi, na mednarodnih paktih in sporazumih. Gre za bistven premik v zgodovini našega sindikata. In kaj je ta premik? To, da nima nihče pravice ovirati delavcev, da se organizirajo skladno s svojimi interesi in koristmi za varstvo svojih pravic. Uvrstitev sindikalne svobode v ustavo šele omogoča tudi uresničitev pravice do stavke in neodvisnost sindikata od države, partije in delodajalcev ter s tem tudi uresničevanje obeh mednarodnih zajamčenih sindikalnih funkcij organizacijske in akcijske.
POSTOPEK OBRAVNAVE
Z željo širše informiranosti, predvsem pa vključevanja v javno razpravo vsakogar, ki ga program in bodoča organiziranost neodvisnih sindikatov zanima je Občinski sindikalni svet gradivo o novi podobi in politiki neodvisnih sindikatov poslal vsem vodstvom sindikalnih organizacij in članom organov OS ZSS.
Občinski sindikalni svet bo organiziral razprave po dejavnostih v naši občini, pripravil bo okrogle mize po posameznih poklicnih interesih in zagotovil sprotno obveščanje o pobudah in stališčih.
Javna razprava je predvidena v jesenskem času do konca novembra, ko moramo pripraviti predloge in stališča za konferenco zveze sindikatov Slovenije. Najpozneje do 31.1. 1990 pa moramo sprejeti na skupščini občinske sindikalne organizacije statutarni sklep o novi, drugačni občinski organizaciji neodvisnih sindikatov. j ArnUg
Slovenska demokratična zveza prireja:
Politični večer___
Domžalski odbor Slovenske Demokratične /veze prireja POLITIČNI VEČER z glavnim motom PRVE SVOBODNE VOLITVE, ki bo 20.10.1989 ob 18. uri v prostorih Knjižnice Domžale na Ljubljanski cesti.
Z vami bomo diskutirali predvsem o bližajočih se volitvah, seveda pa ne bomo obšli trenutna aktualna politična dogajanja v Sloveniji in Jugoslaviji.
Vabljeni ste torej vsi, ki ste bodisi naši člani, simpatizerji, nasprotniki, predstavniki političnih organizacij in zvez, vsi, ki bi radi zvedeli kaj več o političnih dogajanjih, ali pa bi le-ta komentirali ali povedali svoje mnenje.
PO SZD DOMŽALE
4. julija 1989 je ujma razdragala daljne in blatne Haloze. Se bolj kot tedaj nastala škoda boli spoznanje, da je nevihta znova razgalila staro vprašanje o sitih in lačnih SLOVENCIH. Haloze niso site.
Na poziv republiške, oziroma občinske organizacije Rdečega križa so se odzvali tudi v Krajevni organizaciji RK Radomlje-Rova, za zbiranje denarnih sredstev za pomoč severovzhodnim predelom Slovenije.
Dvajset aktivistk je v tednu dni potrkalo na 416 vrat gospodinjstev v vaseh Radomlje, Hudo, Škrjančevo, Rova, Žiče, Za-gorica in Kolovec. Zbrali so 68.190.000 din prostovoljnih prispevkov. Akciji so se priključili tudi učenci Osnovne šole
»Radomeljske čete« in v tednu dni iz svojih žepnin zbrali 11.320.000 din.
Na uvodnem sestanku so se na Krajevni organizaciji RK Radomlje-Rova dogovorili, da bodo šli v akcijo z motom za pomoč Halozam, kot najbolj prizadetim ob povodnji, ter da zbrana sredstvane bodo nakazali na zbirni ŽR, vendar, da ga odnesejo eni od najbolj prizadetih družin. To odločitev so aktivisti sprejeli vsled dveh vzrokov: — v primeru nakazila zbranih sredstev na zbirni račun, darovalci nikoli ne bi zvedeli za kaj se je njihov denar v resnici porabil, in ve se tudi, da se ga nekaj na poti tudi »izgubi«, druga pomanjkljivost prispevkov na ŽR pa je tudi
skoraj 3 % dnevna inflacija.
S pomočjo mariborskega VEČERA, Centra za socialno delo Ptuj in SK Žetale so se odločili, da vsa zbrana sredstva dajo družini Krušič-Pulko iz Kočic 43a v Krajevni skupnosti Žetale. Družini živita v ogroženi hiši, ki ji za hrbtom grozi plaz z več tisoči m' zemlje. Občina Ptuj jim je postavila zabojnik za začasno prebivanje, oziroma za omik iz ogrožene hiše v primeru plazu. Gospodar je ANTON KRU-ŠIČ star 65 let, njegova žena je šest let mlajša, imata pa tudi dvanajst let starega sina. Ta družina premore invalidsko kmečko pokojnino. Skupaj z njimi živi še 32 letna hči Veronika, ki si je ustvarila štiričlan-
sko družino. Oba z možem sta brez zaposlitve in tako sta skupaj z dvema šoloobveznima fantoma odvisna od skope pla-zovite zemlje, ki jo premore Veronikin oče, treh krav v hlevu, dveh čunčekov, ter koklje z majhnimi piski, ki brskajo po blatnem dvorišču. Oče Anton se bo sedaj podal v gradnjo svojega tretjega doma. Prvega je zgradil leta 1952 ob stari hiši, ki jo je dobil od svojih staršev. Iz tega čisto svojega doma ga je leta 1977 pregnal »vrani-čni prisad« in tako v dolini zgradil nov dom, iz tega pa ga zopet preganja, tokrat »MOJ HRIB« kot pravi Anton Kru-šič.
Predstavniki RK Radomlje-Rova in pionirske organizacije iz šole, ki so predali skoraj 8 starih milijard gospodarju, so ob slovesu zaželeli obilo moči pri gradnji svojega tretjega doma.
P. D.
Poziv delavcem — članom sindikata
Sindikat in njegova prihodnost...
r
Številni primeri usklajevanja statutov organizacij združenega dela z Zakonom o podjetjih kažejo, da v njih vloga sindikata ni ustrezno ali pa sploh ni opredeljena, čeprav jo opredeljujejo mednarodne konvencije, h katerim je pristopila tudi Jugoslavija, pa tudi ustavne in zakonske določbe.
Zato Občinski svet ZSS poziva delavce — člane sindikata, da glasujejo samo za takšen statut podjetja, ki bo sindikatu zagotavljal svobodno, samostojno in neodvisno delovanje.
Osnova za poziv izhaja iz:
1. MEDNARODNEGA SPORAZUMA O EKONOMSKIH, SOCIALNIH IN KULTURNIH PRAVICAH
(Jugoslavija ga je ratificirala leta 1971)
Osnovne opredelitve:
Sindikat deluje svobodno brez omejitev, skladno s svojim statutom oz. pravili.
Delovanje sindikata je mogoče omejiti le zaradi nacionalne varnosti, javnega reda in miru ter uveljavljanje pravic in svoboščin drugih.
2. USTAVA SFRJ - USTAVNI AMANDMA XXVIII.
Osnovna opredelitev:
Delavci imajo pravico do stavke pod pogoji, določenimi z zveznim zakonom.
3. USTAVA SRS - Ustavni amandma IX., točka 27
Osnovne opredelitve:
Sindikati so neodvisne delavske organizacije, ki jih delavci svobodno ustanavljajo in se vanje prostovoljno združujejo, da bi varovali in izboljšali svoj družbeno-eko-nomski in socialni položaj, pravice na podlagi dela in iz dela ter iz delovnega razmerja.
Sindikati delujejo v skladu s svojimi statuti in programskimi listinami. Delovanje sindikata ni mogoče omejiti z zakonom in s statutom organizacij in skupnosti.
4. ZAKON O PODJETJIH
49. člen
Delavski svet obravnava predloge sindikata v zvezi z uresničevanjem samoupravnih pravic delavcev in njihovega materialnega položaja.
65. člen
Statut družbenega podjetja vsebuje določbe:
... o načinu sodelovanja s sindikatom . . .
Občinski svet ZSS poziva delavce t- člane sindikata, da se odločajo samo za takšen statut, kjer bo o sindikatu zapisano tole:
1. Delavci se svobodno združujejo v sindikat, ki deluje samostojno po svojih pravilih. Njegovega delovanja v podjetju ne more omejevati nihče.
2. Delavski svet podjetja, direktor ter delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so dolžni sindikatu zagotoviti:
— vse podatke, pomembne za uresničevanje njegovih nalog na področju zaščite družbenoekonomskega in socialnega položaja delavcev, ki izvirajo iz dela in delovnega razmerja;
— vse podatke, informacije in dejstva v zvezi z delom, poslovanjem in razvojem podjetja, ki vplivajo na materialni in socialni položaj delavcev;
— da pred sprejemom odločitev, ki bistveno vplivajo na ekonomski in socialni položaj delav-
cev, obravnavajo mnenja in predloge sindikata in se do njih opredelijo;
da delavski svet oz. drug pristojen organ obravnava mnenja, pobude, predloge in zahteve sindikata v zvezi z odločanjem o posameznih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev in še posebej v postopkih za varstvo pravic;
— predstavnikom sindikata udeležbo na sejah organov podjetja in drugih razpravah, kjer se obravnavajo njegova mnenja, predlogi in zahteve;
— sredstva za njegovo delovanje in aktivnosti na področju zagotavljanja socialne in ekonomske varnosti članov, njihovega kulturnega, športnega in drugega aktivnega udejstvovanja, ki pripomore
Kaj pa
srednje
šolstvo?
Čisto neopazno in brez pompa so na Srednji kovinarski in usnjarski šoli zaprli vrata rumene stavbe bivše t.osnovne šole in se preselili v nove učilnice v prizidku na Cesti talcev. Učenci in delavci šole nestrpno čakajo na dokončanje kurilnice, saj je z oktobrom postalo v novi stavbi precej hladno.
Naš fotoaparat je učence ujel v Zrečah, koder so si trije razredi strojne usmeritve ogledali tovarno Unior.
Tekst in foto: 03-08
k boljšim delovnim rezultatom i" humanejšim delovnim razmeram;
— pogoje za opravljanje sindikalnega delovanja, funkcioniranjem sindikata pa nadomestilo OD v skladu s sindikalno listo za čas odsotnosti iz dela, ki je vezano na opravljanje dela sindikata.
3. Sindikat lahko v primeru, da se ne uresničujejo pravice delavcev, organizira in vodi stavko p° sindikalnih stavkovnih pravilih.
4. Članov sindikata ni mogoče klicati na odgovornost in tudi ne postavljati pri delu v manj ugoden položaj, zaradi izraženih mnenj, pobud ali predlogov in zaradi udeležbe v stavki, ki je bila organizirana in vodena v skladu s stavkovnimi pravili.
Občinski svet ZSS Domžale --1
Prejeli smo:
Slovenska demokratična zveza Področni odbor Domžale Ljubljanska 70, 61230 Domžale
Predlog za preimenovanje ulic v Domžalah_
Odbor Slovenske demokratične zveze za Domžale predlaga da se preimenuje vse tiste ulice v domžalski občini, ki imajo imena, katera so posledica ideološkega monopola komunistične partije (oz. Zveze komunistov) zadnjih desetletij. Gre za globoko simbolično dejanje, ki naj občane osvobodi vsakodnevnega neprostovoljnega re-produciranja imen oseb, ki poosebljajo nedemokratično, na boijševiških načelih osnovano politiko, katera je danes doživela dokončen zgodovinski poraz na vseh družbenih področjih in v vseh deželah sveta (razen tam, kjer jo še varujejo tanki in brzostrelke).
V pogojih političnega monopola so politiki širom naše dežele dajali imena ulicam (Djemala, Džemala, Demala (?) Bijediča), šolam (Veljka Vlahoviča), fakultetam (Edvarda Kardelja) po svojih pravkar umrlih kolegih, še preden je minilo potrebno dolgo obdobje, ki ga zgodovina potrebuje za objektivno osvetlitev in ovrednotenje neke politične osebnosti. Pri postavljanju teh nevidnih, toda še kako družbeno pristonih spomenikih, jim je bil seveda glavni motiv narcisoidna ideja, da bo tudi po njih nekega dne nosila ime kaka ulica, krajevna skupnost ali vsaj osnovna šola. V pomanjkanju kakršnekoli politične opozicije jim seveda takšnih ambicij ni bilo težko uresničiti.
Danes, ko so se razmere spremenile, bi bilo potrebno tista imena, ki sodijo v ropotarnico zgodovine, tja tudi shraniti. Zakaj mora na stotine (morda celo več tisoč) občanov ene največjih domžalskih ulic vsakodnevno brati, pisati in izgovarjati ime Veljko Vlahovič, ko pa je v slovenski zgodovini še toliko osebnosti, katerim je čas že potrdil njihovo veljavo in katerim je bila po zadnji vojni povrhu še storjena velika krivica (Majster, Krek, Slomšek, Gosar, Kocbek itd.)? Zakaj morajo otroci vsakodnevno v svoje zvezke pisati ime osebe, za katero jim gotovo ne zna nihče prav jasno pojasniti njenega zgodovinskega pomena, ko pa bi npr. ime Generala Majstra že od mladih nog naprej lahko vzpodbujalo njihov patriotizem in odločnost za obrambo interesov svojega naroda?
Zaenkrat ta predlog posredujemo pristojnim delegatom in organom preko javnosti, saj v organih oblasti še nimamo nobenega predstavnika. Če pa bodo na naslednjih volitvah naši kandidati izvoljeni v skupščine družbenopolitičnih Skupnosti (republika, občina, pa tudi krajevna skupnost) bodo takoj sprožili ustrezne postopke, da se preveri, katera poimenovanja ulic, mest in organizacij so ustrezna in zgodovinsko objektivno upravičena in katera so rezultat ideološkega terorja, kateremu je bila naša družba izpostavljena zadnjega pol stoletja. Zahtevali homo seveda, da se takšna imena spremenijo!
Predsednik odbora SDZ Domžale: Anton Tomažič, dip. pravnik
bos mom
Stran je pripravila komisija za informiranje in propagando ok ZSMS
Domžale.
Ureja: Vanja KOMAZEC
Nič več Zveza socialistične mladine Slovenije — samo še ZSMS, kar lahko preberemo... Za Svobodo Mislečega Sveta
ZSMS (Zveza socialistične mladine) že dolgo ni več organizacija, kakršno označuje njeno ime. Ni ne ideološka in vse manj generacijska.
Z osnutkom novega statuta, ki ga je pripravila posebna delovna skupina pri RK ZSMS so se verjetno razkrile vse karte.
Kljub vsemu še ni čisto jasno, kako bo igra potekala. Razplet bo nedvomno jasen na mladinskem kongresu, novembra v Portorožu.
S sprejetjem novega statuta bi ZSMS postala organizacija tipičnega strankarskega značaja. Tudi v osnutku statuta se opredeljuje kot politična organizacija in nič več družbenopolitična. Ravno v opuščanju te njene funkcije nekateri vidijo veliko praznino, ki bi jo bilo potrebno zapolniti.
V državah, kjer je uzakonjeni politični pluralizem stara praksa, skorajda ne poznamo politične organizacije, ki bi si nadela to dolžnost, da bi bila pokrovitelj cele mlade generacije, kar je dosedaj v naši državi počela ZSMS. V taki družbi za mladino, za njene vitalne interese skrbi država.
Tako se je tudi v ZSMS porajala ideja, da bi bilo nujno potrebno ob prehodu iz družbenopolitične v politično organizacijo, poskrbeti tudi za vse družbene in društvene aktivnosti, ki so dosedaj potekale znotraj ZSMS. Eden od predlogov je formiranje ministrstev za mladino, ki bi bili del državne uprave in bi delovali povsem neodvisno od ZSMS. Seveda to ne'pomeni, da se ZSMS odreka mladi generaciji in njenim problemom. ZSMS še vedno ostaja mladinsko naravnana in večina projektov, s katerimi se bo ukvarjala ZSMS, bo namenjenih predvsem mladim. Ravno ta prehod iz družbenopolitičnega v politično v vrstah mladih še ni dosegel konsenza, kar se je lepo pokazalo na seji RK ZSMS »Za demokracijo«. Ta nerazčiščena situacija bo verjetno ostala do kongresa, tudi tam pa slepo črevo ne bo spregledalo, zato lahko pričakujemo zaplete in zelo žolčne diskusije.
Veliko se pogovarjamo tudi o starostnih mejah bodočih članov. Zgornja meja verjetno ni več sporna (meje navzgor namreč ni več), spodnja meja, ki je bila predlagana v osnutku statuta je 15 let. To pomeni, da avtomatično organizacijo selimo iz osnovnih šol. Argumenti »Za« so jasni. Izogniti se nasilni politizaciji otrok in spoštovati mednarodne pakte, ki prepovedujejo politično zlorabo otrok in mladine (podpisniki teh paktov smo seveda tudi mi). S 15 leti pasi mladi pridobijo delovno sposobnost (lahko se zaposlijo s privole-njem staršev).
Prepričan sem, da bo tudi diskusija o tem vprašanju kalila mirne portoroške noči.
Verjetno najbolj kočljivo je vprašanje bodočega financiranja ZSMS, če se le-ta preobrazi v politično stranko. Ni sporno, da bi bila ZSMS kot Politični subjekt financirana iz proračuna skladbo s proporcionalnim deležem v parlamentu, toda ...
Vprašanje je čigav je kapital, s katerim ZSMS danes razpolaga? Ali se bo ta kapital avtomatično Preselil v novo organizacijo, ali se bo delil med razne zveze, društva in gibanja, ki so danes v ZSMS in jutri v novi ZSMS ne vidijo več svojega življenjskega prostora. Nenazadnje se v novem Načinu financiranja skriva tudi veliko tveganje 2a vse profesionalne mladinske delavce. Ali bo delež, ki ga bo ZSMS dobila iz proračuna še lahko pokril lepe osebne dohodke (plače), ki jih dobi-vajo mladinski funkcionarji (v vsaki slovenski °bčini je profesionalni mladinski delavec, katerega osebni dohodek se giblje okoli 1000 DEM, na Republiški konferenci število profesionalcev tudi ?i najmanjše in seveda ves administrativni kader lri ostali sodelavci)?
Kot vidimo je danes ZSMS prava težka mašinerija, ki zelo nesramežljivo molze proračun. Kako bo v bodoče? Ali zares lahko računamo na večji uspeh na volitvah (če le-te sploh bojo take. kot °bljubljajo), ki bi nam zagotavljal denar?
Skratka vprašanje Quo Vadiš ZSMS je še °dprto. Morda nanj dobimo odgovor v Portorožu.
predsednik OK ZSMS: Jože Lenič
»Črna borza preživetja«
Kriza, ki traja že zadnjih deset let, je povzročila določene družbene pojave, ki so popolnoma skregani z vsemi premisami racionalnosti. Človek bi seveda mislil, da bo ravno obdobje krize tisto, ki bo prineslo čas definitivne streznitve. Vendar pa, kot sem že dejal, se dogajajo stvari, ki so v popolnem protislovju z napori, da bi se izšlo iz duhovnega stanja tiste vrste, ki nas je pripeljalo v krizo. Da pa ne bi preveč teoretiziral, se zaustavljam ob tipičnem primeru take vrste, in ki je zrastel kar v domačem logu.
Za začetek naj povem. Vse skupaj je na kratko in z izredno naglico prišlo v medije ter jih še hitreje zapustilo, takrat ko je še bilo treba taktizirati. Sama stvar pa se imenuje partizansko grobišče v Domžalah. Celotna zadeva je tipičen primer nonšalantnega trošenja denarja davkoplačevalcev v času, ko velika večina le-teh živi na robu preživetja. Očitno je, da se z javnimi sredstvi (public funds) tako prezirljivo do tistih, ki so njegovi glavni viri, lahko obnaša samo oblast, ki ni bila izvoljena na svobodnih volitvah, na katerih bi se odkrito pomerile različne politične skupine za naklonjenost ljudi, ki bi jo le-ti vsekakor zaupali tisti politični skupini, ki bi najmanj trosila javna sredstva in z največjo racionalnostjo. Če-
prav se sama vsota morda nekomu ne zdi velika (400 mil = 40 starih milijard) je pomemben predvsem princip, da so ta sredstva denar davkoplačevalcev in potem, ko postanejo »družbena« to še ne daje nobene pravice tistim, ki z njimi upravljajo, da jih trosijo kakor se jim /ljubi. Morda mi bo kdo oporekal, da je vse skupaj potrdila »volja ljudstva«, ki naj bi jo predstavljali delegati v občinski skupščini. Toda jaz mislim, da volitve z zaprtimi listami in z vnaprej določenimi DPO v DPZ, ne izražajo ne volje ljudstva, še manj pa njegovo vladavino.
Sicer pa, če je občinska oligarhija že odločila, da potroši sredstva v višini tega zneska, sem mnenja, da bi bilo mnogo bolje, če bi ga uporabili za nakup šolskih potrebščin otrokom iz najbolj socialno ogroženih družin, da ne bo ustavna pravica do brezplačnega šolanja samo mrtva točka na papirju. Vendar je očitno, da so v naši družbi mrtvi še zmeraj pomembnejši od živih in preteklost tisti dejavnik, ki nam (zaenkrat) kroji tako sedanjost kot prihodnost. Potem niti ni čudno, da v takih razmerah sposobni mladi strokovnjaki odhajajo iz družbe, ki svoj denar raje namenja ni al i ko van ju preteklosti, kot pa izgradnji prihodnosti. Ker se širijo govorice, da je namera občinske oligarhije praktično že fait accompli, dajem svoj predlog kako naj bi se vnaprej nadaljevala gradnja partizanskega grobišča; predlagam, da v izgradnjo partizanskega grobišča občinska oligarhija usmeri vsa svoja sredstva, ki so ji na voljo, kajti s svojim ravnanjem nam kaže, da bomo ob takem trošenju javnih sredstev kmalu vsi potrebovali grobnico.
Jure Rifelj
Sodelovanje na Mladinskem festivalu
Pred približno mesecem dni smo na OK ZSMS sprejeli vabilo, ki seje od vseh drugih razlikovalo v tem, da je bilo na naš naslov poslano »z one strani meje« — sosednje Avstrije. Ker se pri našem delu le redko srečujemo s takšnimi dopisi, smo z zanimanjem prebrali vsebino vabila in priznati moramo, da smo bili prijetno presenečeni. Iniciativna skupina, ki si je nadela ime »SLOVENŠČINA, MOJ JEZIK«, nas je v imenu vseh koroških Slovencev povabila na MLADINSKI KULTURNI FESTIVAL, ki je potekal od 22. do
24. septembra 1989 v Celovcu. Seveda smo bili povabila izredno veseli in odločili smo se, da se festivala udeležimo, ter tako tudi mi prispevamo svoj delež k razpravam in zaključkom trodnevnega srečanja in druženja mladih (in tudi starejših) Slovencev obeh strani meje in tudi od drugod.
Ker je nedelja v Avstriji praznični dan, smo do Celovca prihiteli po skoraj povsem prazni cesti in brez večjih problemov. Le-ti so se začeli v samem Celovcu, ko nam nikakor ni uspelo najti zbirališča nedeljskih gostov festivala, ki je bilo v Mode-stovem domu. Z velikimi težavami in s pomočjo nekaj svetovnih jezikov ter rok, smo vendarle našli pot do že težko pričakovanega Modestovega doma, pred katerim je že bila zbrana precej velika skupina ljudi.
Pred domom so bile postavljene stojnice, kjer so se s svojim delom in propagandnim materialom predstavljala številna gibanja in zveze, kar je močno poživilo celotno prireditev. Še posebej prijetne pa so bile slovenske melodije, ki so jih v značilni »koroščini« interpretirali trije mladi fantje — trio Drava, na katerega so bili prireditelji zelo ponosni. Med množico smo opazili nekatere najvišje predstavnike novoustanovljenih zvez in strank na slovenskem, tu so bili člani predsedstva RK ZSMS, najpomembnejši predstavniki (očitno poučeni) slovenske manjšine na Koroškem, znani kulturniki...
Posebej velja omeniti tudi Janeza Janšo, ki je bil po dolgem času zopet izven meja Jugoslavije. Skratka, obetal se je velik dogodek, ki v življenju zamejskih Slovencev ni ravno vsakdanjost.
Program festivala se je odvijal v dveh slovenskih domovih v
Celovcu — Modestovem domu in Mladinskem domu. Motilo nas je to, da je zelo kvaliteten program vzporedno potekal v obeh domovih. In tako smo bili prisiljeni naše sodelovanje zre-ducirati na obisk tistega, kar se nam je zdelo najbolj zanimivo in pomembno. Ker smo nekako navajeni vsemogočih okroglih miz in ker so bila na programu kar tri takšna zasedanja (vklju-"čno pogovor z dr. Haiderjem), smo se odločili, da se bomo pridružili razgovorom na okroglih mizah. Prva je nosila dovolj zgovoren naslov: KARANTANIJA — EDINA SUVERENA SLOVENSKA DEŽELA. Pet uvodničarjev (med njimi tudi Janez Janša, France Bučar in Ivan Oman) je občinstvu pojasnilo svoje poglede na slovensko suverenost in pojem slovenstva, ki je v zadnjem času dosegel tako velik zavesten razcvet. Glede na razvoj dogodkov smo kmalu spoznali, da preko celega dneva ne bomo govorili samo o problemih koroških Slovencev, pač pa tudi o problemih vseh Slovencev, kajti Slovenci smo očitno povsod v manjšini, kot je poudaril eden od razpravljalcev. Poudariti moram, da so vsi udeleženci v svojih razpravah in tudi sicer (kljub mnogim težkim besedam na račun nasprotnikov slovenstva in naše suverenosti) ohranili dostojanstvo, ter tudi na ta način (predstavnikov javnih medijev je bilo precej) prispevali k ugledu Slovencev in njihovih prizadevanj v svetu. Tudi
mi smo zbranemu občinstvu predstavili naše razumevanje in pogled na zadeve, o katerih je tekel pogovor, ki smo ga morali kar prehitro zaključiti. K temu nas je silil »vozni red« festivala. Poleg vsega drugega je bil vsem govornikom skupen tudi optimistični pogled na prihodnost slovenskega naroda in slovenske države. Janez Janša je svoj zaključek strnil z besedami: »Upajmo in delajmo na tem, da se bomo prihodnje leto spet srečali in takrat ugotovili, da so imeli danes prav optimisti!«
Po kratkem odmoru smo se že nekoliko »debatno ogreli« in narodnostno še bolj »prebujeni« zbrali na drugi okrogli mizi, katere naslov je bil zelo spretno izbran in zelo lepo simbolizira trenutno dogajanje v Sloveniji: PET SLOVENCEV - ŠEST MNENJ. Nekaj v tem naslovu očitno »ne štima« in na tej okrogli mizi smo se pogovarjali predvsem o tem, kaj in zakaj »ne štima« in kaj storiti, da »bo štimalo«. Govorili smo o razvoju političnega pluralizma, o odnosu med »alternativo« in partijo, o odnosu koroških Slovencev do dogajanj v Sloveniji... Poseben način kontaktiranja z uvodničarji (Bavčar, Bekeš ...) so imeli naši zamejski rojaki, ki so navajeni parlamentarnega sistema, v katerem vsak lahko reče vsakemu, kar hoče. Če so postavili vprašanje, so nanj hoteli tudi konkreten odgovor, brez kakršnegakoli ovinkarjenja. Dogajanje je postalo vedno bolj zanimivo, ljudje vedno bolj razburjeni, narodnostno prebujeni in ponosni na to, da so Slovenci.
Politični pluralizem smo »predelali«, nekatera vprašanja razčistili, pojasnili in dodatno obdelali posamezne pojme, ideje in potrebe, ki so v zadnjem času razburili (le) jugoslovansko javnost, temperatura med udeleženci festivala pa se je še naprej dvigovala. Pričakovali smo obisk dr. Haiderja, ki je koroški deželni glavar in eden najresnejših kandidatov (ob zanj ustreznem razpletu dogodkov) za bodočega av-
strijskega kanclerja. Prav zato je zanj pomemben vsak cbisk med volilci, pa čeprav so to koroški Slovenci in čeprav ta obisk poteka na slovenskem kulturnem festivalu, kjer je kancler upravičeno pričakoval konkretiziranje določenih stvari, o katerih želi očitno slišati čim manj.
V naslednji uri smo preživeli učno uro prave zahodne demokracije. Na eni strani odra je v vsej svoji svetlosti in pomembnosti sedel deželni glavar, na drugi strani pa štirje dobro pripravljeni in (zanj) nadležni izpraševalci. Ko smo poslušali pogovor, smo se lahko le čudili konkretnosti in provokativnosti vprašanj, na katera je dr. Hai-der včasih odgovarjal naravnost smešno, saj drugega izhoda pač ni bilo. Kljub temu, da dr. Haider v pogovoru pravzaprav ni dal nobenih pravih zagotovil slovenski manjšini, je vendarle majhen korak naprej le bil storjen. Prišel je med Slovence, se pogovarjal z njimi, se žrtvoval pritiskom in kljub vsemu spretno izvozil do konca pogovora. Njegov politični talent in iznajdljivost sta čisto nekaj drugega, kot lastnosti pri naših politikih. Še enkrat je dokazal, da pot do naslova koroškega deželnega glavarja ni bila lahka in mu je zapustila.po-membne izkušnje, ki jih in jih bo s pridom uporabljal.
Dvorana je bila nabito polna. S ploskanjem in negodovanjem je aktivno sodelovala v pogovoru, katerega rezultat je bil takšen, da smo bili na koncu zadovoljni vsi. Nekateri bolj (dr. Haider s svojo ekipo), drugi "manj (vsi prisotni Slovenci), pa vendarle. Korak je bil storjen, morda majhen, a še kako pomemben. Med pogovorom je dr. Haider Slovencem očital, da takoj, ko začutijo ponujeni prst, zagrabijo celo roko. Nekdo od izpraševalcev mu je odgovoril, da dr. Haiderju danes, ko se bosta poslovila ne bo treba iskati prsta in grabiti roke, ker mu jo bo sam dal — roko prijateljstva, sprave, roko skupne lepše prihodnosti.
Simon MAVSAR
C
Finski poročevalec
stran 5
Prvi sadovi so že tu .. (gre za zadeve izglasovanih krajevnih samoprispevkov)
Na zadnji seji Zbora krajevnih skupnosti naše občinske skupščine je bilo precej besed namenjenih Informaciji o poteku zbiranja in porabe sredstev krajevnih samoprispevkov, za katere so občani glasovali v aprilu 1989.
Osnovna ugotovitev je bila, da se denar zbira, da se že tudi koristno uporablja, na kar kažejo prve investicije, nekatere izmed njih so že zaključene ali so v teku, v vseh KS pa imajo že naročene različne projekte, ki bodo osnova za vrsto načrtovanih investicij.
Bežen pregled po KS nam pokaže, da se prvi sadovi samoprispevkov že kažejo v več kot polovici KS, v katerih je bil izglasovan samoprispevek (že rekonstruirane, razširjene in asfaltirane ceste, položena kanalizacija, urejena javna razsvetljava) če pa vemo, da je od odločitve »ZA« preteklo le pol leta, potem upravičeno pričakujemo, da bo večina programov samoprispevkov uresničena.
Seveda pa v vseh KS ne bo šlo prav lahko, saj jih je kar nekaj, ki kljub najboljši volji, kljub relativno visokemu samoprispevku (1,5 do 2%), kljub pripravljenosti ljudi, da prispevajo dodatna finančna sredstva in pomagajo tudi s prostovoljnim delom, posamezne načrtovane investicije ne bo moč realizirati.
Delu te problematike so prisluhnili tudi v Zboru KS in sklenili, da posebna komisija pregleda vse cestno omrežje, ga primerno oceni in nato skuša pripraviti prednostni vrstni red tistih cest, ki jih posamezne KS ne bodo mogle same zgraditi. Ta odločitev je toliko bolj pomembna, ker blizu 80 % programov krajevnih samoprispevkov obsega rekonstrukcije in asfaltiranje cest, ki so zlasti v manjših in oddaljenejših vaseh vsakodnevna skrb vseh vaščanov.
Brez elementov solidarnosti seveda ne bo šlo, vendar je bilo tudi na Zboru KS posebej podčrtano, da mora Samoupravna interesna komunalna, cestna in energetska skupnost naše občine v prvi točki zagotavljati svoj delež k zbranim sredstvom posameznih KS, nato pa se pogovarjamo še o možnosti sofinanciranja prednostnega programa, ki ga bo pripravila delovna skupina in bo o njem Zbor KS ponovno razpravljal.
Začetek uresničevanja programov samoprispevkov je obetaven, saj se prvi sadovi že kažejo. Treba pa je vedeti, da v njih ni le sredstev samoprispevka, deleža SIKCES-a, temveč so v njih tudi dodatno zbrana sredstva in delo samih krajanov. Marsikje so ljudje pripravljeni prispevati sami za to, da bo naš »jutri« lepši.. .
Zakaj tako:
»Za zjokat«
(je naše igrišče igrišče ali smetišče)
Sredi našega prijetnega mesta je majhen trg, katerega del je tudi enota vzgojno varstvene organizacije Domžale s prijetnim imenom VRTEC ČEBELICA. Iz dneva v dan je poln malčkov, ki v njem nabirajo znanja in se v igri in ob njej brez veliko truda naučijo veliko koristnih stvari. Igrati pa se je mogoče le v prijetnem igralnem okolju, na otroškem igrišču, z igračami in tu se pravzaprav začne naša zgodba.
Premajhno otroško igrišče je našlo mesto tudi na tem majhnem trgu tik ob vhodu v vrtec. Majhno je, vendar lepo urejeno, z igrali, ki so vedno polna veselega živžava. V dopoldanskem času so najpogostejši obiskovalci otroci iz vrtca, popoldne in ob koncu tedna pa otroci iz bližnjih stanovanjskih blokov, ki jih je ogromno, pa nimajo kam. Vse lepo in prav, če ne bi bilo igrišče tudi neke vrste smetišče, odlagališče različnih odpadkov, tudi priložnosti za krajo mivke, da o vseh drugih možnostih njegovega izkoriščanja ne govorimo posebej. Tovarišice ga ne zaklepajo, ker vedo, da bližnji otroci nimajo kam, pa jim vendarle že preseda, ker morajo dan za dnem, zlasti pa ob ponedeljkih, porabiti vsaj uro, če že ne več, da ga primerno uredijo za igranja željne malčke. Česa vsega že niso našle na otroškem igrišču? Največ seveda papirja, ki ga včasih veter prinese iz bližnjih, tudi nezaprtih smetnjakov, pa vseh vrst odpadkov, ki jih mimoidoči odmetavajo in jih pri tem niti slučajno ni sram. Odmetavajo pa jih vsi: otroci, odrasli, bližnji in daljni, mimohite-či; vse prošnje in opozorila ne zaležejo. Ne zaležejo prošnje bližnjim staršem, ki početje spremljajo iz dneva v dan in ne najdejo opozorilne besede, ne zaležejo opozorila otrokom, ki so dosledni posnemovalci odraslih. Tovarišice so ob pomoči otrok izdelale ljubka opozorila, jih nalepile na oglasne deske vseh bližnjih blokov in rezultat! V eni uri so bila vsa opozorila, delo pridnih otroških ročic in njihovih prizadevanj, potrgana, potacana, na tleh. Le čemu? Malčki ob pomoči tovarišic tudi sami čistijo igrišče, organizirajo delovne akcije, pa se vendarle človek vpraša: SO DOLŽNI POSPRAVLJATI ZA NAMI! Niso! Vendar: če se hočejo igrati, potem morajo pospravljati. Ob tem tudi brez resno poškodovanih igral ne gre: potrgane gugalnice, zlomljena druga igrala, ukradena mivka, vse to so dosežki, katerih bi se morali sramovati, pa se jih ne!
Verjetno tudi po tem članku ne bo drugače. Pa vendar! Se bo ob njem morda zamislil neznani gospod ali tovariš, ki je kar na živi meji ob vrtčevskem igrišču stepal svoj tepih, ali pa mamica, ki se ji je zdelo najbolj normalno, da njen nadebudni sinček svoje zidarske veščine preverja ob popravljanju fasadne opeke. Se bo ob njem zamislil mladi par, ali pa neznana gospodična, ki so na otroškem igrišču pustili čisto intimne stvari!
Igrišče je otroško in če naj bi se na njem igrali otroci, potem moramo vsi skupaj, predvsem pa okoliški prebivalci, poskrbeti, da bo lahko služilo svojemu namenu. Sicer je bolje, da ga ni.
Se bo kdo zamislil in morda v okviru svojih možnosti ali celo pristojnosti ukrepal. Bo kdo?? V. V.
Kmetijsko zadružništvo ima na Slovenskem že več kot 100-letno tradicijo. Zgodovina te družbe je bila v celoti in vseskozi povezana z gospodarskim in družbenim razvojem. Kmetje so bili v času snovanja svojega zadružništva tudi najštevilčnejši sloj prebivalstva. Vabljiva resnica je tudi v tem, da je bilo in naj bi bilo kmetijsko zadružništvo tudi temelj za boljše medčloveške odnose, temelj razumevajočih medsebojnih življenjskih interesov. Verjetno solidarnost, ki temelji na takšnih vrlinah, ne more propasti, razen začasno ob izredno viharnih družbeno-ekonom-skih razmerah. Tudi za te je naš zgodovinski razvoj »poskrbel«.
V preteklosti, ko smo postali svobodni in sami zagospodarili na svoji zemlji, se nam je zgodilo, da kmetijsko zadružništvo ni čisto takšno kot bi ga radi nekateri ali večina kmetov.
Kmetijsko zadrugo zakonodajalec danes smatra kot katerokoli drugo DO (npr. Smodnišnica Kamnik, Avtoservis Domžale ali Kemična industrija JUB Dol). To čutimo predvsem ob dajatvah in prispevkih, to pa je odstopanje od kmetijsko zadružnih prvin, kar povzroča največje nezadovoljstvo pri kmetih in tudi pri delavcih KZ.
Seveda prihaja do napak tudi pri nas, v delu zadružnih delavcev. Vendar je te napake z vsakdanjim delom, predvsem pa z ureditvijo splošnih pogojev in sodelovanjem, sproti možno odpravljati.
Najbolj boleča pri poslovanju pa je večkratna resnica o stanju takozvane zadružne lastnine. Ta temelj pri nas ni definiran, ni ustrezen in tako tudi iz tega izhodišča ni možno gospodariti, kot bi želeli. Trdim, da znamo gospodariti, čeprav je v teh časih taka izjava precej drzna in izzivalna. Pravi gospodarstveniki bodo že vedeli, kako je gospodariti v instituciji, kjer z definicijo lastnine ni vse v redu. Vprašanje zadružne lastnine je po določenem postopku med drugim Kmetijska zadruga Emona uradno načela že februarja 1986, vendar do danes še ni ustrezne rešitve iz strani zakonodajalca.
Možno je našteti in razložiti precej več ne samo »neljubih«, ampak celo uničujočih primerov pri našem poslovanju. Vendar vseh ne bi navajal, ker so to pred mano že večkrat, žal neučinkovito počeli drugi. Tako so težave o kmetijstvu že kar »izpete«, oguljene, ponavljanje ne bi imelo tvornega učinka. Omenil bi le še, da se pojavljajo tudi zamujeni primeri v sami organizaciji in drugod, ki jih ni mogoče popraviti ali kot pravimo, da niso reverzibilni.
Ob vsej tej problematiki trdim, da je zelo pomembna morala ljudi, ki postavlja kmetijcem »pravila igre«. Pa tudi morala med nami samimi kmetijci, pri čemer opažam s precejšnjo mero objektivnosti, da je ta morala na višji stopnji od prve.
Želim povedati, da kmetijstvo ni le tisto, da iz semena, gnojil in d .. . dela kruh, pač pa je to zapleten proces v drobnih stvareh, ki jih kmetje, ketijci, ali če hočete bioteh-niki, morajo obvladovati. Torej je potrebno temeljito strokovno spremljanje življenjskih procesov v celotnem proizvodnem krogu. Prav med tem in ob teh stičnih točkah je tudi zelo pomembna morala ljudi, ki vzdržuje primerno raven medsebojnega razumevanja na sami kmetiji in pri vseh delavcih, ki delajo s kmeti.
To je zelo pomemben pogoj za neprekinjeno proizvodnjo energije ali bio energije, ki smo jo predvsem danes skrbno dolžni pridelovati in sočasno tudi racionalno trositi. Tako bo tudi v bodoče — s hrano!
Našemu kmetu strokovne in finančne vzpodbude kot zemljiške operacije niso tuje, vendar niso zadostne. Dvomim pa, da sploh bodo kdaj zadostne.
V svetu pomenijo finančne in druge stimulacije — preživetja za kmete. Tako nam poročajo iz Ho-landije, Nemčije in drugod. Vendar so vzroki in možnosti za učinkovite in sistemske stimulacije med kmeti omenjenih držav in našimi kmeti v
bistvu različni — o teh razlikah, če bo potrebno pa kdaj drugič.
Dolžan sem odgovoriti Kmečki zvezi Domžale na določena vprašanja. Mislim, da so odgovori nekako zreli, nanašajo pa se na delni možni »domet« kmetijske zadruge in »domet« v okviru družbenega sistema v katerem živimo in delamo.
1. Prometni davek: S spremembo zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, bodo kmetje lahko kupovali stroje, nadomestne dele in kmetijsko opremo, ne da bi plačevali temeljni prometni davek.
2. Plačilo mleka: Mleko se plačuje v skladu z zahtevo KZ.
3. Vsak kmet kooperant, ki proda klavno živino, je zaželjen v komerciali podjetja Meso Kamnik — Domžale, da ugotovi težo prodane živali.
4. Zelo pomembna je socialna varnost kmetov in kmetic organiziranih v KZ, prav tako je pomembna socialna varnost delavcev KZ, kot vseh drugih delavcev.
Vendar so kmetje, kmetice in delavke in delavci KZ na nek način v življenjski soodvisnosti, zato je moje prepričanje: »V primeru, da se bomo obojestransko razumeli, posebno ob teh življenjskih tegobah, upoštevali eden drugega in tako z voljo izpolnjevali medsebojne obveznosti po naših kooperantskih pogodbah in dogovorih o sodelovanju, ni bojazni za socialno varnost (seveda ta ni samodejna). Začasno nam jo lahko podrejo samo neumnosti, možno pa je, da si jo načnemo tudi sami.
5. Priče smo pobudam o znatnih spremembah na področju organiziranosti kmetijskega zadružništva.
Konkretne teze in predlogi bodo v razpravi takoj po izidu zakona o kmetijskem zadružništvu ŠR Slovenije po zadružnih enotah KZ Emona.
KZ Emona Domžale
Direktor: Peter Gubane, dr. vet. med.
Srečanje internirancev in izgnancev v Jamarskem domu
Na srečanju internirancev in izgnancev v Jamars* domu na Gorjuši je spregovoril predsednik OK Slv' Domžale Maks Jeran.
Za srečanje internirancev in izgnancev so pripravili1 jemno lep kulturni program, ki ga je 200 udeležen^ prireditve lepo sprejelo.
Informacije iz poslovne enote Zavarovalne skupnosti Triglav v Domžalah
Zavarujmo tudi domače žival
Z letošnjimi neurji, ki so pustošila po Sloveniji, je spet postalo bolj aktualno zavarovanje poljščin. Tisti kmetje, ki so se zavarovali pri Zavarovalni skupnosti Triglav, ne bodo utrpeli škode, saj jim jo bo zavarovalnica povrnila, drugim pa bo to precej boleča šola za prihodnost. O tem, kako se je mogoče zavarovati in o zavarovanju posevkov ter živali smo se podrobneje pogovarjali s Stanetom Planinskom, ki je na poslovni enoti Zavarovalne skupnosti za Domžale in Kamnik v Domžalah zadolžen za kmetijska zavarovanja.
Zavarovanje posevkov
V domžalski občini je bilo pred letom 1985 zavarovanih samo 60 hektarov posevkov in plodov, z uvedbo tako imenovanega kolektivnega zavarovanja pa se je ta številka povečala na 120 hektarov in znaša danes malo manj kot 146 hektarov. To je še zmeraj precej manj, kot je dejansko obdelovalne zemlje. Posevki, ki jih zavaruje Triglav, so pšenica, koruza za silažo, koruza v zrnju, ječmen, oves, proso, oljna repica, zelje, itd.
Največ so kmetje letos zavarovali pšenico (51,83 hektara) in koruzo za silažo (65,57 hektara), drugih posevkov pa manj. Če vzamemo za primer zavarovanje pšenice, izračunamo ceno zavarovanja na naslednji način: upoštevati je treba pričakovani pridelek v kilogramih, predvideno ceno za kilogram (ki zaradi inflacije ni vedno realna), popust pri zavarovanju in premijsko stopnjo, ki je odvisna od nevarnostnega razreda. Popust pri kolektivnem zavarovanju dajeta Triglav in občins!:' SIS za pospeševanje in preskrbo vsak po 20 odstotkov. Kmet dejansko plača  le 60 odstotkov premije.
Premijsko stopnjo pa izračunajo glede na to, v kakšnem nevarnostnem razredu je določeno območje. Če več let toča ni povzročila škode, je območje v nizkem nevarnostnem razredu in obratno.
Ker v občini že nekaj let ni bilo hujše škode zaradi toče, so zavarovalne premije ugodnejše.
Primer zavarovanja pšenice:
pričakovani pridelek v kg 4.000 cena za kg 2.000 din
zavarovalna vsota 8.000.000 din premijska stopnja 2,68 polno zavarovanje 214.400 din popust 20 + 20 % 40 %
cena zavarov. za ha    128.640 din
Za pogodbeno vezano proizvodnjo pšenice plača premijo v celoti SIS za preskrbo.
Kolektivno zavarovanje urejajo kmetje preko zadruge, ki naredi spisek zavarovancev in tudi sklene pogodbo oziroma zavarovalno polico, tako da kmetje dejansko nimajo opravka z zavarovalnico. Navodila za zavarovanje je mogoče najti po vseh zbiralnicah mleka v občini ali v vsaki zadružni enoti pri pospeševalcu. Sklepanje zavarovanj se začne običajno takoj po prvomajskih praznikih do okoli 10. junija, veljajo pa do spravila pridelka. Vsako leto jih je treba obnoviti. Ko ima kmet škodo, izpolni obrazec prijava škode ter ga da zadrugi ali zavarovalnici. Ocenjevalci pridejo k vsakemu posebej in si škodo ogledajo. Pri koruzi naredijo že predcenitev, ob žetvi pa končno cenitev. Pri pšenici že takoj delajo končno cenitev, medtem ko škodo obračunajo ob spravilu pridelka. Stane Planinšek pravi, da se je letos kolektivno zavarovalo 80 strank, med njimi so v veliki večini večji, čisti kmetje.
Še nekaj besed o individualnem zavarovanju posevkov. Odkar je v veljavi kolektivno zavarovanje, individualnih praktično ni, ker pri tem ni popusta. Sicer pa se kmetje lahko zavarujejo na takšen na-
čin preko zastopnikov zavarO niče.
Zavarovanje živali
Tudi živali so večinoma zav'jj vane kolektivno, in sicer Plenlj ske krave in telice ter pleme" , kobile, individualna zavarov* pa sklepajo samo še za P^"1^ ske svinje, prašiče pitance i" y, lovne konje. Pri kolektivnem rovanju je mogoče skleniti $e (, datno zavarovanje pri p'e^j skem govedu in kobilah za P° ff za čas od devetega meseca , josti do 24 ur po porodu. Zav* vanje živali je v občini dobro * to, saj so kmetje zavarovali 0 2800 plemenskih krav in teli« okoli sto plemenskih kobil-
Večji kooperanti, ki imajo b° čredo, imajo tako imenovan«' kontrolo mlečnosti pod nadz"1 Mlekarskega inštituta in K1"..., skega zavoda. Ti rejci skle j kolektivno zavarovanje prek" druge in dobivajo dvojni Prl j,i vek: občinski in republiški., znese skupaj več kot 50 oo tkov pri ceni zavarovanja. " kmetje imajo možnost sklen'1^ dividualno zavarovanje pri *aS y nikih, vsako leto novo Polic%ii varovanje za A kontrolo se sK 1. aprila vsako leto preko t*
ge-
Nekaj informacij...
Osnovno zavarovanje živa" ,( buje 80 odstotkov stroškov m vljenja vsakega obiska "fJSS ja, 20 odstotkov pa Pri8pL< kmetje sami. Pri zasilnem za |, dobijo razliko med zavarO' ^ vsoto in izkupičkom za z'vavJ poginu pa višino zavaroval"" . te. Kmet mora izpolniti P'' j škode, ki jo dobi pri zastopaj enoti zavarovalnice ter Pr.j veterinarsko poročilo in '^"^j pri zasilnem zakolu. Pri P°£ mora poleg prijave dati veieL sko poročilo in sekcijski ,zV so žival dali na sekcijo ali Pa n dilo o oddaji kadavra. Pri °°e , nem riziku za primer poroo ^ treba poleg prijave in ye'e jj skega poročila priložiti še P j stni listek in potrdilo o oddalt davra.
Pisma bralcev: Domžale — moje mesto:
Sramota v
»
koncu
Skoraj vsak dan hodim po opravilih, po neasfaltiranem pločniku iz vzhodnega dela Domžal, v center tega mesta. Med potjo opazujem urejenost prostora, ki je zelo različna. Medtem, ko za center nimam Posebnih pripomb razen, da ga preprosto prekopavajo in preurejajo že urejen prostor, me Zelo moti brezbrižnost odgovornih do prostora bivše Sršenove hiše, ob Ljubljanski cesti. Hiša je bila porušena že pred več leti, čeprav je bila še v zelo dobrem stanju. Zraven nje stoječa hiša, bolje rečeno razvalina, pa stoji, kot da je nedotakljiv domžalski spomenik.
Prostor, na katerem je stala Sršenova hiša je tako zaraščen, da daje vtis mini džungle, ki si jo lahko zastonjsko ogledujejo obiskovalci Juvanove gostilne,
ki prihajajo pretežno iz drugih občin.
Živo mejo, ki se nahaja na tem območju, občasno posekajo občani, da za silo omogočijo preglednost voznikom motornih vozil, ki prihajajo po Vegovi ulici na Ljubljansko cesto.
Po cestišču navedenega območja, ki naj bi predstavljal pločnik, hodi dnevno, upoštevajoč tudi šolarje, mnogo ljudi in menim, da bi ga bilo z nekaj dobre volje mogoče asfaltirati; to bi omogočilo varnejšo hojo, zlasti v zimskem času.
Za navedeno stanje ne iščemo krivcev, ker jih ne bomo našli. Močna želja nas krajanov tega območja pa je, da bi se našli pristojni in odgovorni za ureditev okolja tega predela in tako bi se izboljšal videz tega sicer lepega in zanimivega kraja...
Občanka Domžal
Posvetitev oltarja in cerkve svetega Florjana v Trzinu
Zadnjo nedeljo v septembru je bila v župnijski cerkvi svetega Florjana v Trzinu slovesnost, kateri je prisostvoval tudi nadškof dr. Alojzij Šuštar.
Z velikimi napori so bila namreč dokončana dela obnovitve in preureditve prezbiterija z marmornatim oltarjem, abonomom ter krstnim kamnom, katerega ta cerkev še ni imela; nadškof je opravil posvetitev tega oltarja ter cerkve.
Načrte za preureditev prezbiterija je naredil dipl. ing. France Kvaternik, dela pa je izvedel kamnosek Andrej Mravlja iz Hotavelj.
Ob tem dogodku je Župnijskemu pastoralnemu svetu v Trzinu brzojavno čestital tudi predsednik Komisije za odnose z verskimi skupnostmi Skupščine občine Domžale in poudaril, da komisija ceni prizadevno delo za ohranitev tega sakralnega objekta in njegovih umetnin kot sestavnega dela naše kulturne dediščine.
T. O.
Uspeh našega znanega ansambla:
Najlepše je pri nas — z Nikom Zajcem
Dvanajst novih izvirnih skladb na kaseti...
Posneti novo kaseto, je dosežek, ki ga ne uspe doseči vsaki glasbeni skupini. Če pa gre za posnetke, ki spadajo v sam vrh domače zabavne glasbe, je to še dodaten razlog, da o tem zvedo tudi najbližji občani.
Ansambel Nika Zajca iz Nožic je s svojimi glasbeniki (Pestotnik, Medved in priključenim članom Smoletom) posnel dvanajst novih izvirnih skladb, z enim najboljših pevskih duetov ta trenutek pri nas — z Majdo Korošec in Borisom Kopitarjem. Naslovna skladba pravi, da je najlepše pri nas, kjer lipe cvetijo, kjer še odmeva fantovska pesem, kjer je še del tiste naše romantike, ki jo imamo premalo časa občudovati. Avtor vseh melodij je Niko Zaje, besedil pa Ivan Sivec. Poznavalci te zvrsti glasbe, ki dobiva večjo potrditev tudi v medijih, pravijo, da je Niku in njegovim muzikantom ponovno uspelo pritisniti žebljico na glavico. Niko Zaje pa že vztrajno kuje nove uspešnice naprej ...
P. G.
Na Ljubljanski, ob propadajočem Plečnikovem spomeniku stoji nekdanja Zajčeva hiša. Prerašča jo grmovje in drevje, kot bi hotelo pokazati, da izginja tudi spomin na tiste, ki so v njej živeli.
Oživljen grobeljski drevored_
(izjemna krajinska pridobitev)
Verjetno ni več mnogo Domžalčanov in okoličanov, ki bi se spominjali grobeljske graščine, sedaj že »pokojne«, ob kateri je tekel najlepši drevored v Domžalah. Tekel, pravim zato, ker so ga časi skazili, mi vsi skupaj pa skoraj pozabili.
Marsikaj je doživel ta prelepi spomenik narave. »Okrasili« so ga z električnim pastirjem, skoraj vanj postavili pomožno odlagališče odpadkov, pa še kaj se je našlo, ko seje na pobudo Matjaža Brojana začel ta lepi konec naše občine urejati. Prvi korak je bil storjen z njegovo razstavo motivov s slovenske kmečke skrinje — prenesenih v rez-barsko govorico. Upamo, da mu jih bo sledilo še več in da bo to le prvi korak k oživljanju nekdaj lepega domžalskega sprehajališča, ki vabi z bližino polj in gozdov, obilico svežega zraka in miru.
začetek je bil težak, saj že kar nekaj desetletij za ureditev drevoreda ni skrbel nihče. Izjemno seje tokrat izkazalo Komunalno podjetje Domžale, saj je prispevalo tovornjake, ki so kar osemkrat odpeljali raznorazno kramo, kateri zanesljivo ni mesto med lipami in polji. Očiščen je bil tudi bližnji gozdiček, ki je sončno septembrsko nedeljo postal kulturno prizorišče za ubrane pesmi stobljanskega okteta, za priložnostni govor predsednika Kulturne skupnosti dr. Mira Stiplovška in za prijetno kramljanje ob kulinarični ponudbi zasebne trgovine Market Brigita iz Mengša.
Prijetno vabilce (izdelek Mirana Bukovca) pa ni bilo le vabilo na ogled razstave, temveč tudi povabilo na posaditev 5 manjkajočih lip, katere predhodnice je polomilo letošnje viharno poletje. Pa s tem akcija ni za-
ključena, saj je predstojnik Biotehnične fakultete dr. Franc Habe osebno obljubil, da bo pri širitvi drevoreda tudi fakulteta prispevala svoj delež — 10 novih lip. in če se bodo vse napovedi in obljube uresničile, potem bi ta biserček naravne 'dediščine lahko postal in ostal prava zelena pljuča za svežega zraka in prijetnega sprehajanja v narav\ željne stanovalce bližnjih betonskih naselij, ki imajo do sprehajališča le dobrih pet minut hoje. Grobeljski drevored je trenutno urejen in le upamo lahko, da bo tak ostal. To pa ne sme biti le skrb organizatorjev prijetnega nedeljskega dne, ki so našteli več kot 1200 obiskovalcev, temveč mora postati naša skupna skrb, sestavni del našega vsakdana, ki je lahko tudi prijeten sprehod v naravo in občudovanje naravne dediščine.
(v.)
Mojstri domače zabavne glasbe - ansambel Nika Zajca
Kino, kdo bo tebe ljubil...
(namesto pozdravov tov. Meliti)
V dobi videokaset, s katero si lakoto po ogledu različnih filmov poteši že kar precej naših občanov, me je pot deževne sobote zanesla v naš domžalski kino, za katerega se — radi ali neradi —-spominjamo, da je bil rezultat skupnih prizadevanj, da dobimo ustrezno kulturno kinodvorano, kjer bo filmsko življenje tudi v naši občini sploh in oh zaživelo.
Še sreča, da je šla z mano kar cela družina (4), ki je v veliki dvorani predstavljala kar blizu polovice obiskovalcev. Ameriški film, ocenjen z dobrimi kritikami in predstavljan tudi na različnih festivalih, nas je sicer pritegnil, vendar je bila kopija zelo slaba. Večkrat se je nerazumljivo nadaljevala, za nameček pa se je film še strgal, kar je bila priložnost za gledalce, da se ponovno preštejemo. O zvočnih efektih, ki so tu in tam spominjali na vroče bitke iz vojnih filmov, ne bi izgubljala besed, jih je škoda! Gledalcev torej niti za vrsto, cene kart pa: težko je reči ali prenizke ali previsoke, za vsakega obiskovalca je treba odšteti 60.000 din in za štiri je to štiriindvajset starih milijonov, kar ne nazadnje niti ni tako malo. Ne vem, murda me je pri ogledu filma zopet spremljala smola, kdo bi vedel, ampak sedaj me najbrž spet nekaj časa ne bo, saj je izposoja video-kasete bistveno cenejša, čeprav na kvaliteto tudi tu ne moreš priseči.
Škoda! Kje so lepe besede in sladke obljube, ki smo jih ob otvoritvi slišali iz ust direktorice ljubljanskih kinematografov, ki ne utegne in ne utegne odgovoriti na nekaj naših vprašanj. Je pa »utegnila« brez širše pojasnjenih (javno!) obrazložitev zapreti kinematografa v Mengšu in Radomljah, da o kakovosti in pestrosti kulturne ponudbe, katere center naj bi bila prav nova dvorana, ne razmišljamo preveč. Pa menda ni rezultat vseh prizadevanj po boljši, morda vsebinsko in ne vem kako še zaokroženi filmski ponudbi večerna produkcija trdih erotskih filmov in prvi zametki »šanka« v predver-ju, ki bodo zanesljivo popestrili filmsko ponudbo.
To je še en primer sovlaganja z »bogatimi« sadovi, ob tem pa lahko rečemo, da je med nami vse več tistih, ki obžalujemo, da smo prišli (mi in nova kinodvorana) pod mačehovsko okrilje mačehe: v našem primeru Kinematografov Ljubljana.
OSA
Prvi glasbeni abonma v Domžalah:
Vrhunski izvajalci komornih koncertov
v sezoni 1989/90 prirejata Glasbena šola Domžale in Knjižnica Domžale ciklus štirih komornih koncertov. Predstavili se nam bodo priznani slovenski glasbeni umetniki:
7. november ob 18. uri
5. december ob 18. uri
februar 1990
marec 1990
Cveto Kobal flavta Mojca zlobko harfa
SLOVENSKI KVINTET TROBIL Anton Grčar trobenta Stanko Amold trobenta Viljem Trampuš rog Boris Šinigoj trombon Darko Rošker tuba
NOVI LJUBLJANSKI GODALNI KVARTET
Monika Skalar  1. violina Karel Žužek     2. violina Franc Avsenek viola Stane Demšar violončelo
Jerko Novak kitara Igor Saje kitara
Vsi koncerti bodo komentirani, tako da bodo poslušalci izvedeli nekatere zanimivosti o izvajanju, skladbah in njihovih skladateljih. Koncerti bodo trajali 45 minut, po vsakem koncertu pa bo razgovor z izvajalci.
Koncerti bodo v večnamenski dvorani osnovne šole Šlandrove brigade Domžale.
Cena abonmaja je 300.000.— din.
Predprodaja abonmajev je v Knjižnici Domžale.
S temi komornimi koncerti želijo premostiti kulturno zimsko sezono. Res je, da ima vsak priložnost oditi' v Cankarjev dom in da ima bližina Ljubljane za našo kulturno ustvarjalnost negativne posledice, vendar bodo ti koncerti gotovo pomenili obogatitev naše kakovostne kulturne ponudbe.
Pomembno je, da so po opravljenih koncertih predvideli srečanja z umetniki, pogovore in odgovore na vprašanja poslušalcev.
Neposreden kontakt, ki je med umetnikom in poslušalcem največkrat onemogočen, bodo na teh koncertih pripravili, zato se s koncerti obetajo vrhunske glasbene prireditve ter z informacijami o glasbenikovem življenju bogata srečanja.
Spodnja Javorščica:
Propadajoča kulturna dediščina..._
Na gorskem prehodu jugovzhodno od Bovenove hiše nad vasjo Spodnja Javorščica stoji kvadratno slopasto zidano znamenje. Po ljudskem izročilu je to kužno znamenje staro nekaj sto let. Leta 1867 je že vrisano v katastrski mapi, je pa verjetno še
starejše.
Spomeniki iz bližnje preteklosti, zlasti iz NOB, so ponavadi kar dobro vzdrževani, toda starejša spominska obeležja in ostanki kulturne dediščine so po naših krajih precej zanemarjeni. Po vsej domžalski občini je raztresenih precej spominskih obeležij iz časov, ko je tod razsajala kuga, ki je pomorila veliko prebivalcev. Tisti, ki so tedaj ostali, so postavili obeležja, ki jim pravimo »kužna znamenja«. Koliko jih je, ne vemo, vidimo samo to, da so zanemarjena in pozabljena. Zanimiva pa so tudi zato, ker bi med njimi težko našfi dve enaki. Zato bi jih še toliko prej morali rešiti propadanja.
Na sliki je razpadajoče kužno znamenje nad Bovenovo hišo — Marije Prašnikar nad vasjo Spodnja Javorščica; znamenje je potrebno temeljite obnove. Lastnica nima sredstev, zato je potrebna širša družbena pomoč. Jo bo dobila?
Jože NOVAK
Dober dan, domžalski občan:
Jože Gorjan
Jože Gorjan je Primorec, priseljen na Gorenjsko. Dobrih trideset let že živi v Mengšu, pred tem pa je delal in muzi-ciral v kamniški občini. Njegovo ime je močno povezano z Mengeško godbo, saj je v njej igral tri desetletja, zadnja leta pa so mu zaupali častno vlogo predvodnika. 16 let je bil tudi tajnik Mengeške godbe, 23 let gospodar, opravljal je funkcijo pomočnika kapelnika, poznamo pa ga tudi kot človeka, ki rad priskoči na pomoč, raznaša obvestila o godbenih nastopih s kolesom po hišah, marsikomu spomladi obreze trto ali sadovnjak, predvsem pa je pravi glasbenik, ki ni igral samo v najstarejših slovenskih godbah, ampak je imel celo pred Avseniki svoj zabavni ansambel.
Z glasbo od desetega leta naprej
Jože Gorjan se je rodil na pragu prve svetovne vojne, tam v letu 1914, blizu Nove Gorice, v vasici Vogrsko. Svojih najzgodnejših let se spominja po tem, kako so se z družino umaknili pred fronto, kako so jim granate razdejale dom in kako so mu bolezni vojne vzele tri brate, ki so bili še v plenicah.
»Pred vojno vihro smo se umaknili v Zlebič pri Sodražici. Doma je bilo vse zbito do tal; zaradi vojne smo postali tako rekoč brezdomci. Starši so se po vojni vrnili na svojo zemljo, sam pa sem zaradi strahu pred mobilizacijo v abesinsko vojno kmalu zatem prebegnil v Ljubljano ...«
Prvo srečanje z glasbo ...
Že kot desetletni fantič se je Jože Gorjan srečal z glasbo. Najprej z S-trobento, nato pa s trobento-krilovko, kateri je ostal zvest vse življenje. V čudoviti svet glasbe ga je vpelj* Oskar Gorjan, rojak, s katerim pa ni bil v sorodstvu.
»Glasba me je reševala tudi v Ljubljani. Takoj sem se priključil raznim godbam, od delavske godbe Zarja do železničarske godbe Sloga. Veliko sem igral tudi za ples pri različnih ansamblih, v Delavskem domu, in si tako služil z glasbo vsakdanji kruh. Velikokrat smo šli pomagat drugim primestnim godbam, posebno kamniški... Vse za ljubo preživetje, višjih ciljev tedaj sploh nisi mogel imeti.. .«
Fantovska leta v taboriščih
Jože Gorjan je po navodilu prof. Karasa kljub težkim pogojem začel v Ljubljani študirati na srednji glasbeni šoli. Šolo bi zaradi izredne nadarjenosti zagotovo tudi končal, če mu kam-
niški kapelnik Vidmar Franc-Ci-ber ne bi v Titanu »zrihtal« službe in tako se je Jože preselil v Kamnik Pri kamniški godbi je igral 18 let, kot model-mizar pa je bil zaposlen najprej v Titanu, nato v Slovenijacesti, zatem v mengeški Melodiji, upokojil pa se je kot vodja skladišča v Komunalnem podjetju Kamnik.
Časa je bilo tudi
za norčije, vendar...
»Kot fantje smo tudi še na začetku vojne marsikatero premeteno uganili. Ker nam je bilo dolgčas in ker bi se radi zabavali, smo določili, da je bil eden ženin, kakšna punca nevesta in smo se šli po gostilnah ochet. Nemci so nas debelo gledali, vendar so nam pustili ohcetno veselje, saj so mislili, da gre zares . . . Nekoč se nas je štirideset fantov odpravilo na Dobeno s kolesi, uganjali smo raznovrstne norčije, nazadnje pa so nas ustavili Nemci in nas močno pretepli.«
Vse skupaj se je končalo precej slabo. Jože Gorjan je preživel med vojno tri mesece v begunjskem taborišču, nato pa so ga odpeljali v taborišče v bližini Dortmunda, kjer je preživel najhujše vojne grozote.
Tudi poročil se je šele po vojni, ko je lahko prišel do dokumentov na Primorskem. Štiri sinove ima, peti, ki je bil izvrsten muzikant, pa je nesrečno utonil. ..
Lasten ansambel še pred Avseniki
Leta 1954 je Jože Gorjan pristopil k Mengeški godbi, nekaj časa igral pri kamniški godbi Solidarnost, nato pa se je povsem posvetil godbi v svojem novem kraju.
»Mengeš je bil takoj po vojni še  prava kmečka-rokodelska
vas, ki je na hitro izgubila svoje značilnosti. Godba je bila skoraj v popolnem razsulu. ko pa jo je dobil v roke kapelnik Me-hle, je šlo z njo vidno navzgor. Dobili smo tudi nove inštrumente s Češke in šlo je veliko bolje. Ko nas je nekoč po naključju slišal kapelnik ljubljanske godbe Milice, ni mogel verjeti, da smo to res Mengša-ni . . .«
Jože pa je imel tudi med prvimi svoj ansambel, ki je obre-del tri četrt Slovenije, od Kopra do Murske Sobote.
»To smo bili Bručan. Šlegel, Sitar in Škapin. Pozneje so nekateri odšli in se nam priključili novi kot Modic, Januš, Ule, Gu-ček, Kvartič . . . Hoteli so me spraviti v vojaško godbo, pa nisem šel . . Veliko bolj sem užival v Mengeški godbi in v naši mali glasbeni skupini, sestavljeni iz harmonike, kitare, klarineta ali saksofona, trobente in bobnov.«
Pravo formulo za »novo narodno« glasbo so pozneje seveda iznašli Avseniki, res pa je, da je bilo podobnih glasbenih skupin — tako kot tudi Jožeto-va — po vsej Sloveniji že prej veliko.
Z godbo — marsikje...
»Z godbo smo igrali na številnih povojnih mitingih, prekopavanjih borcev, odprtju spomenikov ... z zabavno glasbeno skupino pa na plesih in zabavah po vsej Sloveniji. Kako so znali biti ljudje tedaj še pristno veseli in razposajeni! Zdaj pa se vsem samo mudi na delo ali domov za svoj zapeček . . .«
Rad je med mladimi...
Jože Gorjan je bil dolga leta gospodar Mengeške godbe, tajnik in tudi pomočnik kapelnika, še vedno pa raznaša s svojim kolesom obvestila.
»Izredno sem zadovoljen, da je Mengeška godba v zadnjem desetletju toliko napredovala. Pod vodstvom Lipičnika, Make-Ije, posebno pa zdaj, pod dirigentskim vodstvom prof. Aloj-
za Velkavrha in pod predsedniško taktirko Marjana Trobca, je dosegla zavidljive uspehe, kar potrjuje tudi letošnja zlata plaketa«
Kaj mu pomeni predvodniška častna funkcija?
• »Predvsem razvedrilo. Rad sem med mladimi, čeprav morda s svojimi šestinsedemdese-timi ne spadam več mednje. A če si samo doma, je preveč monotono.«
Samo da novi dom raste...
Z veseljem tudi ugotavlja, da nov gasilsko-godbeni dom pred Lovcem že prijetno raste in da bodo tudi godbeniki dobili boljše prostore. Zato je bil samoprispevek tudi izglasovan, veliko bodo še pomagali, na srečo pa so jim bili vrnjeni tudi stari objekti — stari godbeni dom z okolico.
»V starem domu sem skrbel tudi za kurjavo, za tisto nagajivo peč, ki se je vedno nalašč kadilo iz nje, kadarkoli smo ho-_teli imeti vaje, pa čeprav sem jo "zakuril takoj, ko sem prišel iz službe ...«
Jože Gorjan z veseljem tudi ugotavlja ob zadnjih političnih dogodkih, da smo se Slovenci končno uspeli potegniti zase, da nismo samo kimavci, da je vodstvo vendarle potegnilo naprej.
Da le napreduje naš Mengeš...
»Všeč mi je tudi, da se je Mengeš skladno razvijal, da okoli Mengša ne raste več plevel na državnih njivah, da mestece pod Gobavico deluje še kot celota . . . Zelo pa me moti, da je toliko prometa na glavni ulici, da je križišče pred Lovcem kar naprej zatrpano, da tako rekoč ne moreš več varno priti čez glavno cesto. Promet skozi Mengeš se je močno povečal in skrajni čas je, da se križišče pred Lovcem bolje uredi. . .«
Drugače pa je Jože Gorjan nadvse miren in prijeten sogovornik, zaljubljen v svoj Mengeš, rad ima prijazne ljudi, vzame si nekaj minut za vsakogar. V jesenskem času je bil precej tudi v gozdu; rad namreč nabira gobe, nasploh pa je velik ljubitelj narave. Posebno dobro se spozna tudi na trto in na sadjarske veščine, tako da mu tudi kot upokojencu nikoli ni dolgčas. Zagotovo je prav zato ohranil do teh lepih jesenskih let vitek stas in zdravo misel, da pa glasbeniki živijo vedno z vedro pesmijo v srcu, pri njem tudi v resnici velja. Ivan Sivec
Ob razstavi izdelkov delovne terapije v domžalskem Domu upokojencev:
Presenetljiva ustvarjalnost jesenskih let
Letos mineva šestdeset let, odkar so domžalski dom onemoglih namensko adaptirali za varstvo starejših ljudi v Domžalah. Gre za lokacijo v Stobu, na Ljubljanski 36 in 34. Pogoji za bivanje na tej lokaciji so bili vse slabši, zato je prišlo nekako pred 15 leti do odločitve, da se za ostarele zgradi nov dom.
Z velikimi prizadevanji in ob sofinanciranju Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Samoupravne stanovanjske skupnosti ter samega doma je bil pred 12 leti zgrajen na Ulici talcev nov dom. Lani so ga še razširili, pridobili nove gospodarske prostore, sprejemne zmogljivosti pa povečali s 126 na 170 postelj.
Hudo omejitveno pa pri tem delujejo finančne možnosti širše družbene skupnosti, ki je delavce v domu zadolžila za varstvo starejših in tudi mlajših oseb, ki imajo v domu svoj novi dom.
Kot rezultat prizadevanj, ki smo jih orisali ter povzeli iz govora Franca Costinčarja, pa je bila v četrtek, 5.10.1989 pripravljena svečana prireditev ob odprtju razstave izdelkov delovne terapije. Na pri-
reditvi so nastopili Janez Maj-cenovič, Rok Lap, Tomaž Pla-hutnik in Peter Kovač. Recita-torka Mojca Zaje je z izborom poezije Toneta Kuntnerja imenitno ponazorila naravni in življenjski krogotok, ki se pojavlja v naravi in ponazarja minevanje na ljudeh.
Po prireditvi so si gostje, ki so docela napolnili večnamenski prostor, v domu razstavo tudi ogledali.
B.
Delavci v domu si že ves čas prizadevajo, da bi zagotovili oskrbovancem kar najbolj pestro življenje. Ker je struktura oskrbovancev glede na psihofizične spremembe dokaj specifična, je potreben za vsakogar poseben individualen strokovni pristop. V domu se namreč zavedajo, da hrana in streha nad glavo še zdaleč nista vse, zato vsi gojijo do oskrbovancev humane medčloveške odnose. Kot je povedal v priložnostni svečanosti ob otvoritvi razstave izdelkov delovne terapije direktor doma Franc Gostinčar,
želijo zaposleni z vsem svojim ravnanjem okrepiti v oskrbovancih prepričanje, da so še potrebni. ..
V sklop teh prizadevanj uvrščajo potrebo za kulturnim in družabnim življenjem. Kljub hudi gospodarski stiski se zavedajo, da je tako gledanje in ravnanje obveznost mlajših generacij do starejših ljudi. Prav pridobitev namenskih prostorov za fizioterapijo in delovno terapijo ter pridobitev strokovnih kadrov za to delo omogoča uresničevanje vseh teh nalog.
Želite postati radioamater?
Bi radi postali eden izmed stotisočih iz vsega sveta, ki se vsakodnevno srečujemo in prijateljujemo na radijskih valovih? Preprosto!
Vpišite se v tečaj za operaterja c razreda, ki ga organizira Radio klub »domžale« yu 3 cab in vas problem bo rešen.
Vpis bo 25., 26. in 27.10.1989 od 18. do 20. ure v prostorih radiokluba na Kidričevi 14 (nad KS Slavko Slander).
Pohitite — domžalski radioamaterji vas pričakujemo!
Rojstvo literarnega prvenca ..._
(V zrcalu Račnega potoka)
Prvenec našega občana VELIMIRJA VUUKIČA »v ZRCALU RAČNEGA POTOKA« smo v našem glasilu že predstavili, zato tokrat le na kratko o prisrčni slovesnosti, ki sta jo Kulturna skupnost Domžale in Knjižnica Domžale pripravili ob rojstvu literarnega prvenca.
To ni najbolj pogost dogodek, zato je bilo toliko bolj slovesno, ko je voditelj literarnega večera Matjaž Brojan predstavil pisatelja, ki smo ga doslej poznali kot zgodovinarja, ki je največ svojega časa in znanja namenjal raziskovanju zgodovine zdravstva in zobozdravstva, tokrat pa se nam je dokazal kot tenkočutni opazovalec ljudi, med katerimi hodi, z njimi prijateljuje, živi in deli njihovo usodo.
Življenjska pot je Velimirja kmalu pripeljala v Slovenijo, kjer je v naši občini našel svoj drugi dom in se pravzaprav kar lahko odločil, da bo tu doma, čeprav sicer izvira iz bližine Peći na Kosovu, je doktor stomatoloških znanosti, prvi magister teh ved vjLA in dobro pozna zgodovino sanitetne službe saj je skupaj s sodelavci izdal že 5 zbornikov o zgodovini sanitetne službe v NOB in zanje prejel Ka-juhovo nagrado in posebno nagrado republiške borčevske organizacije. Pred izidom je tudi njegova zgodovina partizanskega zobozdravstva na Slovenskem.
Njegov prvenec je preprosta in skromna knjiga, v kateri pa je veliko topline, vsakdanjega trpljenja in preizkušenj malih ljudi, ki v življenju navadno nimajo sreče, čeprav jo iščejo. Med temi ljudmi se je kalila Velimirjeva govorica, ki je polna domačih izrazov, dogodkov, s katerimi se srečujemo v naših vaseh in želje, da bi ljudje novele vzeli za svoje, in so jih, na kar kaže dobra prodaja knjige, ki jo je avtor izdal v samozaložbi in zanesljivo ni njegovo zadnje delo.
Prijeten literarni večer je bil to, poln veselja ne le avtorja, temveč vseh, ki jim je slovenska beseda blizu, poln ubraneqa petja Okteta bratov Pirnat, odlomkov iz literarnega prvenca (bral jih je Marjan Gujtman) in tihe sreče pisatelja velimirja Vulikiča, ki nas bo zanesljivo še presenetil.
V. V.
POBUDA
Kako Domžalam vrniti dušo?
V nekem oziru je človek vse. Neizmerno vesoljstvo I prisotno v njem v najbolj zgoščeni obliki, tako REALITERjj tem ko bistvene razvojne stopnje kromosa tvorijo gradbe^ elemente edinstvene enote »človek«, kakor tudi idealiter. tem ko si le-ta prilašča ideje (bistva) stvari, ki skupno ustv^ jajo oziroma sestavljajo universum. Človek je po svoji ■ mosvesti in zavesti, ki jo ima v svetu, med drugim ... poK can in usposobljen, da s kulturo in tehniko gospoduje lasW* psihofizični biti ter svetu materije in življenja ter da se v* končno transcendira in v neskončnem išče svojo popolno1* polnitev in potešitev. Kari Rahner, svetovno znani terlog-r zapisal: Der Mensch ist die zu sich gekomene Undefini* jj barkeit. To pomeni: Človek kot sicer neopredeljiv se zave^ samega sebe. Še več: Človek je med drugim človek po te^j ker presega samega sebe, pri čemer je najvažnejši beg I postvarelosti stvari in okolja, kajti postvarelost člov^ omejuje in zapira v predalčke, da ne more zadihati s pij" '{ spoznavanja v popolni svobodi. &
Nekaj tega znaka za človekovega duha je bilo moč za?) hati v razstavišču Forma Vera akademske slikarke VERE1 STENJAK-JOVIČIĆ v začetku septembra letos, ko je raZ*9 Ijala svoja dela, polne eksistencialne širine in vedrine. NH spontanost v medsebojnih odnosih kaže na svobodo v mosa in pomeni svojevrstno obogatitev domžalskega in m venskega kulturnega prostora nasploh. Prav zato, ker sjB I med drugim morda prav iz te širine porodila njena urt1* I niška zagnanost in žilica. Akademska slikarka Vera Ten■ -i njak-Jovičič je, kakor izhaja tudi iz objavljenih člankov.JBI plodovita in ustvarjalna. Njen umetniški delež v Domža1■ I je izjemno viden in je kot taka zelo uveljavljena ne samOX j nas, ampak je, kakor vemo, svetovno priznana umetm 11 Udeležil sem se njene prireditve septembra letos: slikark3! bila svetovljanska in je kot taka navduševala s svojo dru<0 nostjo. Ljudi očitno pritegujejo tudi dogodki na pi"05^ I Tdko je že v tretji ponovitvi prireditve s svojo izjemno an^ ^ žiranostjo pri različnih sponzorjih zmogla najti sredstva. \ je z veliko osebne vneme in delavnosti uresničila idejo VB I vične obogatitve Forme vive, sedaj imenovane Forma v^ kar je izredna domislica. Njen vrt je postal pretesen, fljM na njeno moč ustvarjalne ambicije bi ji lahko zaupali ot>' vanje zanemarjenega, pustega, z nobeno vsebino napo'^fri nega prostora, kakršen je ob stavbi občine. Treba je le fjV^ft dobre volje in dobili bi lahko imenitno površino, napolflr s kulturno vsebino, ki bi duhovno napajala Domžale in °K lico.
Kako Domžalam vrniti dušo ... $ Tak kulturno urejen prostor bi bil primeren tudi zf u zne predstavitve, nastope, proslave in podobno. Gloc» pričakujem, da bomo naslednji praznik slovenske drža^ sti — tretji oktober — že praznovali na omenjenem WI Ijišču, ker ne verjamem, da bi pričujoči dobronamerni *m pri naših lokalnih oblastnikih, če lahko tako rečem, na^i na gluha ušesa. Kdo bo namreč cenil in omogočal delova naših ljudi, če sami ne bomo pokazali razumevanja zan) j, za njihovo ustvarjalnost? Prav tako globoko verjamern. bo naša Vera našo zamisel učvrstila s svojo pripravljeno* \j Naj bodo napisane misli, tudi v imenu somišljenikov, v znanje za uspelo prireditev septembra letos.
Naj Domžale vzcvetijo v pripravljenosti za nove nav<J 1 Ivan Kep'c
ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT
minut s športnikom:
to Jereb
V teh časih bi se marsikomu zdelo, ko kdo omeni lov na lisico, da gre za preganjanje tiste živalce, ki prenaša steklino. Čeprav je tudi tega lova nekaj, pa gre v našem primeru za lov na lisico (oddajnik), ki jo skrijejo nekje v gozdu. Pa ne eno, pet jih poskrijejo po terenu in tekmovalec jih mora v določenem času — pravzaprav čim hitreje in v določenem zaporedju odkriti. Gre za šport, ki združuje ne le veliko tehnično znanje in druge veščine, temveč tudi potrebo po dobri fizični kondiciji. Vse to je združeno v Radomljanu, mladeniču dvajsetih let — IVU JEREBU. Prvi uspeh iz juniorske konkurence v Štipu pred leti ga je vzpodbudil, da se je zapisal tej disciplini in je ob njej in z njo tudi ostal. Amaterska radiogoniometrija ostaja njegov veliki •konjiček, veselje in strast. Uspehi, ki pa jih je dosegel pa so bili povod za to, da smo ga obiskali in z njim napravili tale pogovor.
"Pravzaprav v osnovni šoli lisem vedel, čemu se bom Pisal: modelarstvu, košarki, 'Siometu. Mnogo je bilo zani-■ področij. Z radioamater-'°rn sem se srečal v sedmem redu, prijatelj me je povabil ^dio klub, kjer sem spoznal ;'° in v tem klubu tudi ostal. , v osnovni šoli sem poslušal Kavanja Romana Ledererja ^Vitomirja Kregarja, nato pa lravil ustrezne izpite. V radio "bu 27. julij iz Radomelj še lres rad delam ...«
Več znanja, večje ^bicije
"Seveda sem nato preživel |0raj vsak prosti trenutek v ^štorih radio kluba in kot ob-B| oddajal naš pozivni znak P DRVV, ob tem pa spreje-včasih tudi do zgodnjih ju-Nih ur pozivne znake radio 'aterjev z vsega sveta. To je 6rnno zanimivo in bogato do-
"6tje, ko si sicer v zaprtem °Moru samo telesno, z mislila potuješ po vsem svetu, Vezuješ stike z mnogimi Ijud-I vseh koncev sveta ter se 9'abljaš v znanju elektroteh-I Ko sem opravil osnovno I sem se odločil za srednjo ^gradbene usmeritve, sedaj ,sem študent prvega letnika ^Itete za gradbeništvo v *b|jani (FAGG).
FJn vseh teh letih sem izpopolni tudi pridobljeno radio-^tersko znanje. Že prvo tek-
P'uVanje v Štipu — juniorsko
^ *vno prvenstvo mi je navr-
glo velik uspeh — bil sem državni prvak. Ta uspeh pa me je vzpodbudil, da so mi porasle ambicije, saj sem z njim dobil tudi dodatno veselje do tega športa.
Kako poteka tekmovanje — lov na lisico
»Organizator tekmovanja skrije na terenu, največkrat v gozdu pet radijskih oddajnikov, ki jih je treba čimhitreje najti. Odkrivati jih moraš v pravilnem zaporedju, če želiš delo opraviti v čim hitrejšem času. Seveda mi treniranje vzame dosti časa, žal pa imam na leto samo kakih deset tekmovanj Svetovno prvenstvo pa je tako le na vsaki dve leti.«
Ni množično, je pa zanimivo
»Radiogoniometrično delovanje zanima v Sloveniji kakih 50 ljudi, kolikor se jih tudi udeleži republiškega prvenstva. Med temi je kakih 15 seniorjev, ki se skušamo na članskih tekmovanjih. Povedati moram pa, da tudi na našem primeru zelo občutimo pomanjkanje denarja, saj sem prav zaradi tega vzroka predlani izostal od tekmovanja za svetovno prvenstvo. V Švico, kjer je bilo to tekmovanje nisem šel, šli so pa drugi... Žal moram povedati, da Zveza radioamaterjev Slovenije nima za te namene nobenega denarja, v občini Domžale ga tudi ni, prispevati moramo
'taon Kovic — jbjboljši strelec SR Sloveniji
ponovno med pionirji
i« i,
?t' Enajstletni učenec Lletni-ifvKuš Domžale Simon Kovic, fl> k SD Domžale, je že drugič i\ j?°red osvojil naslov najbolj-t f strelca pionirja v SR Slovela leto 1989. Na republi-f $ prvenstvu. je osvojil kar i' n °lajn, od tega dva republi-f' Naslova v pionirski in mla-f S kategoriji, v streljanju s 9 l^ardno zračno puško. Na r^stvu SFRJ v Nišu pa je iz-*,!' predpisano normo za na-il kSPortnika zelo perspektiv-0 r. izreda za leto 1990. Kot 'f ^i član republiške reprezen-il"!^6 je veliko pripomogel k P° °|itvi tretjega mesta na tur-
nirju republik in pokrajin. V letu 1989 je v pionirski kategoriji v streljanju s standardno zračno puško postavil nov republiški rekord s 382 krogi od 400 možnih.
Simon bo v letu 1990 nastopal pod pokroviteljstvom RA-KO-METALPLASTA, firme ki mu bo pomagala pri nabavi strelske opreme, katera je vsa iz uvoza. Simon je edini strelec, kateremu je uspelo poleg Raj-monda Debevca, našega najboljšega strelca, dobiti pokrovitelja.
Trenira petkrat tedensko pod mentorstvom očeta na strelišču v osnovni šoli Venclja Perka Domžale. Tekmovalna sezona 1989/90 bo za Simona še bolj naporna, saj ga poleg tekmovanj v streljanju s standardno zračno puško (kontrolke SRS, SFRJ, mednarodne tekme in nastopi za republiško reprezentanco) čakajo še tekmovanja v drugi ligi SRS jug, v streljanju s serijsko zračno puško. V mesecu maju 1989 je "veliko pripomogel, da se je ekipa SD Domžale uvrstila v ligaško tekmovanje SRS.
Zaželimo mu tudi v tekmovalni sezoni 1989/90 veliko športnih uspehov.
pač sami. Morda ravno zaradi tega naš šport ni množičen, je pa zanimiv.«
Moji uspehi
»Uspehov je že kar precej: uspeval sem že v juniorski konkurenci v Štipu in v Mitrovici na Tari, kjer sem postal državni prvak. Na državnih prvenstvih za seniorje pa sem nekajkrat osvajal prva in druga mesta. Tako sem z uspehom nastopil v Bihaću, na Igmanu, na Durmitorju in v Plitvicah, kjer sem tudi dvakrat segel po najvišji lovoriki...
Letos sem bil na odprtem prvenstvu Češkoslovaške na tekmovanju, ki je nekakšno uradno trening tekmovanje pred svetovnim prvenstvom prihodnje leto. V Nizkih Tatrah v kraju Namestovo sem bil sedmi, vendar moram poudariti, da je bila to doslej najmočnejša konkurenca v kateri sem tekmoval. Kar 25 tekmovalcev iz 9 držav je nastopilo . . .«
Kaj je pomembno ...
»Pri goniometričnih tekmovanjih je najpomembnejša telesna pripravljenost. Ocenil bi, da je od nje odvisno tričetrt. Tehnično znanje, ki ga moraš seveda imeti, odtehta le kakih 20 odstotkov. Prav tako sta bistveni koncentracija in koordinacija vsega, kar med tekom počenjaš, ko se odločaš kam se boš usmeril itd. Pri tem tekmovanju ni obotavljanja. Vsako večje postajanje, razmišljanje, obotavljanje se na večjih tekmovanjih zlasti rado maščuje — in z uspehom v sam vrh — ni nič.«
Vsako tekmovanje v gozdu
»Skoraj vsako tekmovanje v lovu na lisico pripravijo nekje na terenu, največkrat je to gozd. Marsikdaj gre celo za neprehodne gošče, ko sem po tekmovanju ves opraskan in ranjen. Ko smo imeli priprave na eno od tekmovanj v Crepolj-skem (BIH), je bil v bližini medved. Pa ga srečaj, medveda, tako na samem! Sicer pa so ti kraji znani tudi po tem, da se potikajo po teh terenih tropi volkov . ..
Komplicirano, pa se znajdem
»Sprejemnik za sprejemanje signalov sem dobil v svojem klubu v Radomljah, sicer pa potrebuješ za to tekmovanje še slušalke, kompas in karto. Vse skupaj je na prvi pogled precej komplicirano, vendar se kasneje v ustrezni koordinaciji opravil vse to porazgubi preko celega tekmovanja. Reči moram, da mi je moj šport prinesel veliko veselja, da sem ob njem videl mnogo sveta, žal mi je le, da naleteva v našem okolju na tako malo podpore. To je po svoje čudno, saj je ravno v mojem primeru bilo zabeleženih toliko športnih uspehov, da bi jih resnično pristojni ne smeli spregledati.
4. tekmovanju na rob:
Tek, ki pomeni več kot krof
Prizadevni telesnokulturni delavci v Krašnji so letos že četrtič pripravili jesensko kros tekmovanje »Tek za krof«.
Na tekmovanju, kjer vsak tekmovalec poleg napitka prejme še znameniti trojanski krof se zbere kaka stotnija tekmovalcev različnih kategorij. Letos jih je bilo sicer nekaj manj kot sto, vendar dovolj, da so tekmovalno vzdušje, organizacija prireditve in vrvež tekmovalcev razgibali ves kraj. Med prisotnimi smo poiskali nekaj »obrazov«, ki so nam imeli kaj povedati. To so:
Darko Tič:
Na tem teku za krof tokrat sodelujem že tretjič, doslej sem tekmoval dvakrat; enkrat sem bil drugi, enkrat tretji v svoji kategoriji. Veliko več uspeha imam v namiznem tenisu, kjer redno tekmujem in tudi nastopam z dokajšnjim uspehom. Dvakrat sem bil že občinski prvak med pionirji, preeej imam tudi priznanj in medalj z medobčinskih in regijskih tekmovanj . . . Je pa zame prva šola, saj obiskujem I. letnik srednje šole elektro usmeritve.
Jože Potrbin, trener:
Tu sem kot trener našega atletskega kluba iz Domžal, sicer pa sodnik. Na leto v občini organiziramo kakih 5—7 krosov, v Domžalah smo tak kros nadomestili z atletskim mitingom. Tudi letos bo! Sicer pa se v naši občini ukvarja s »krosom« kakih 150 ljudi, precej jih je videti tudi tu. Danes na tem tekmovanju nastopam v funkciji starterja . . .
nizacijskega odbora se želim lepo zahvalili vsem, ki so nam pomagali, predvsem sponzorjem: Restavraciji z Garni hotelom »Pri Konšku« Trojane, Telesnokulturni skupnosti občine Domžale, Tosami Domžale, Hotelom HTDO Gorenjka Kranjska gora, Antonu Horjaku, Fajfarjeva ulica, Domžale, Pekarni Martin Piskač iz Črnuč, Janezu Sušniku — kovinostrugarstvo iz Kranje-ga brda, gostilni Benkovič iz Blagovice, tovarni Induplati Jarše, Mitji Štolfa — mizarstvo Krašnja. firmi Hibuplast Domžale, tovarni STOL — industrija pohištva Kamnik, Planiki Kranj obrat Lukovica. Slaščičarni Miha Lenček iz Domžal, trgovsko-gostinski DO Napredek iz Domžal, Silvu Resniku Sp. Loke, Jožetu Hrovatu iz Kranjega brda, Francetu Barliču iz Blagovice, Stanetu in Frančiški Jemec — gostilni Bevec iz Lukovice, Darku Stupici iz Lukovice, Ivanki Nakrst iz Lukovice, Vidu Kožarju iz Lukovice, Božu Pogačarju iz Lukovice, Kemisu iz Preserij in Kozmetiki Krka Novo mesto.
Martin Kemperle:
No, danes se mi je lepo izšlo. Tretje mesto je kar lep uspeh, čeprav sem ciljal še malo višje. Tečem sicer šele eno leto, vendar mi gre iz teka v tek bolje. Kot tekmovalec Zlatarstva Banič iz Kamnika se udeležujem vseh tekov, kijih v Sloveniji pripravljajo. Prej sem se ukvarjal bolj s kolesarskim športom. Rad imam težke proge in mnogo vzpetin, taka proga pa je :udi tu, v Krašnji .. .
Dragica Prrinšek:
Na tem teku imajo enajstletno hčerko Tanjo, kije tekla tudi že lani. Potem, ko sem pred koncem tekme opazila, da popušča možev nečak Štefko, sem tekla ob njem in ga spodbujala, da je zdržal. Sicer pa se naša družina obilno zanima za šport; od treh otrok se dva ukvarjata z njim redno — gre za namizni tenis. Sama pa po TV zelo rada spremljam tudi gimnastiko in košarko.
Mitja Beguš:
Sam na tej tekmi nisem nikoli tekmoval, vendar sem bil vedno »zraven« kot organizator. Letos imam zadolžitev pri postavljanju proge, njenem markiranju, zavarovanju, kontrolnih točkah.
Malo sem razočaran zaradi udeležbe. Toliko je treba pripraviti, organizirati, potem pa je udeležba tak) majhna . . . Zakaj se ne znamo dogovoriti, da ne bi bile v občini hkrati dve tekmi.' Ravno sedaj je podobna tekma — tek v rolkah v Ihanu . . .
Marjan Štrukelj:
V kraju delujem kot predsednik športnega društva, hkrati pa sem tudi predsednik organizacijskega odbora za to tekmovanje. Žal je letos na tekmi le 62 tekmovalcev, kurje precej manj, kot smo pričakovali. V imenu orga
TENISKO PRVENSTVO
OBRTNIKOV — posamezno.
RAZPISNI POGOJI: KRAJ TEKMOVANJA:
DATUM TEKMOVANJA PRIJAVE:
ŠTARTNINA: ŽREBANJE:
ŽOGE: NAGRADE:
FITTOP športni center Mengeš — teniška dvorana (štiri igrišča) V soboto in nedeljo 11. in 12. novembra 1989
Prijavijo se lahko vsi nosilci obrti in pri njih zaposleni delavci Prijave  sprejemamo  do petka 10.11.1989  na  naslov FITTOP športni center Mengeš, Športni park 3. julij, 61234 MENGEŠ. Po telefonu 061/737-327. Osebno v recepciji športnega centra FITTOP.
500.000 din za tekmovalca
Bo  v   soboto   11.11.1989 ob
8.30 uri
Žrebali bomo samo prisotne tekmovalce! Dunlop
Prvi trije uvrščeni dobijo pokale in praktične nagrade
Razpored košarkarskih prvenstvenih tekem v tej sezoni:
Člani HELIOS Domžale —
I. slovenska košarkarska liga
21. 10. 1989 sobota ob 19. uri 4. II. 1989 sobota ob 19. uri
II. 11. 1989 sobota ob 19. uri 25. II. 1989 sobota ob 19. uri
9. 12. 1989 sobota ob 19. uri 20.  I. 1990 sobota ob 19. uri
3. 2. 1990 sobota ob 19. uri 17. 2. 1990 sobota ob 19. uri
3. 3. 1990 sobota ob 19. uri 17.  3. 1990 sobota ob 19. uri
V središču mesta deluje specializirana trgovina barv, lakov in pripomočkov
Predstavljamo Chemovo trgovino Heliosovih izdelkov
Na enem mestu poleg Zavarovalnice Triglav lahko kupci najdejo vse, kar je potrebno za barvanje predmetov in pleskanje prostorov
Kar nekaj časa je že, kar je ljubljanski Chemo odprl v Domžalah specializirano trgovino. V velikem svetlem in prostornem prodajnem prostoru je kupcem na voljo vse, kar potrebujejo za pleskanje notranjih prostorov in zunanjih fasad, za barvanje izdelkov in vsega, kar je potrebno barvati. Zanimivost nove Chemove trgovine v Domžalah je v tem, da ponuja prav vse izdelke, ki jih domžalski Heli-os izdeluje. Tako je na policah te trgovine več kot 80 odstotkov izdelkov, ki so bili izdelani doma. Le drobnarije, čistila in pripomočki, ki jih potrebujemo pri barvanju so od drugih proizvajalcev. Tako lahko na enem mestu najdemo prav vse, kar je v Heliosovem proizvodnem programu.
Posebno poglavje pa so cene. Da so konkurenčne je premalo, če to povemo. Cene so najnižje, saj gre za proizvajalčeve cene.
Urejena, čista, dobro založena: nova Chemova prodajalna Heliosovih izdelkov v centru Domžal.
Novost: tehnično svetovanje
v Chemu in Heliosu so se odločili, da bodo negovali posebno obliko skrbi za svoje potrošnike. Domenili so se, da bodo potrošnikom ponudili brezplačno dodatno storitev — tehnično svetovanje.
To svetovanje bo prišlo prav vsem, ki se sami lotevajo pleskanja in barvanja, pa pri tem niso preveč vešči. Posvetovali se bodo s priznanim Heliosovim strokovnjakom tudi tisti, ki jim ni čisto jasno, kako je treba mešati barve, uporabljati razredčila in podobno. Doslej seje mnogokrat dogajalo, da je kupec s svojimi problemi ostal sam, ko jih je moral kasneje brez ustrezne strokovne pomoči reševati na hitro. Ta skrb za kupca je prvi način take trgovske ponudbe, zato si je Helios z organizacijo tehničnega svetovanja v podobni ponudbi pridobil gotovo veliko prednost.
Kupci bodo pridobili največ: za isto ceno bodo imeli tudi vse potrebne informacije o porabi, materialih, načinu priprave, postopkih in vsem, kar bi morali vedeti že prej.
Trgovina, ki kot sicer v podobnih trgovinah ni v navadi navdušuje z urejenostjo in čistočo, ima že dostavni avtomobil. Z njim bodo tudi brezplačno dostavljali večje količine prodanih izdelkov kupcu na dom. Prav bi bilo, da bi izdelke, ki nosijo sedaj že uveljavljen emblem maskote HELKA (avtor znani risar Miki Muster) v večji meri zašli v naše domove, saj ti izdelki v podobni trgovski ponudbi že izstopajo po kvaliteti in tudi ceni.
Ponudba v Chemovi trgovini Heliosovih izdelkov je taka, da vam zagotavlja vse, kar rabite ...
Ob našem obisku te trgovine nam je poslovodja Drago Kušar zagotovil, da bodo on in trgovci v njej storili vse ob strokovnem sodelovanju, da bodo kupci zadovoljni.
Po požaru na Gorjuši:
»Hvala« za izkazano pomoč
Dne 28. septembra 1989 je na Gorjuši v Jamarskem domu prišlo do požara, ki je napravil znatno škodo. Ob tem so priskočili na pomoč in pomagali pri urejanju pogorišča mnogi občani. Ker se vsakemu posebej poimensko žal ne morem zahvaliti, želim to storiti preko našega časopisa. Iskreno zahvalo izrekam vsem, ki ste ob požaru pomagali in v tistih trenutkih humano priskočili na pomoč. Hvala še enkrat!
Marko Ravnikar
KNJIŽNICA DOMŽALE
NOVO! NOVO! NOVO! ČETRTKOVA VIDEOTEKA
V sodobne knjižnice si vedno bolj utira pot takoi-menovano neknjižno gradivo, kot so npr: govorne kasete, videokasete, gramofonske plošče, slike, igrače... Tudi v naši knjižnici narašča izposoja vi-deokaset, saj je med ljudmi veliko ljubiteljev filma. Delavci knjižnice pa se zavedamo, da vsi otroci doma nimajo videorekorderja, zato smo se odločili, da bomo otroke in mladino vsakih štirinajst dni ob četrtkih povabili k nam v knjižnico. Želeli bi vas seznaniti z zanimivimi otroškimi in mladinskimi filmi, tako slovenskimi kot tujimi risankami, poučnimi filmi. . . Vsi filmi in risanke, ki jih bomo pokazali bodo podnaslovlje-ni v slovenskem jeziku. Naš namen je, da vam bo ogled filma v knjižnici pomenil pravo estetsko doživetje, k čemer bomo skušali prispevati tudi knjižničarji z nekaj besedami o samem filmu, žanru, igralcih. . .
Za pokušino vas vabimo k ogledu prvih dveh filmov:
26. 10. 1989 ob 17. uri SVET, KI IZGINJA (jugoslovanski film o živalih)
9. 11. 1989 ob 17. uri RACMAN JAKA NA DIV-Jt£M ZAHODU (W. Disnevev risani film)
Vstopnina bo simbolična 5000 din, vstopnico pa si lahko pridobite tudi brezplačno. KAKO? Sodelujte pri naši novi igri, izbirajmo »naj« knjige meseca, to so knjige, ki so vam trenutno najbolj všeč. Vaša naloga je, da napišete na listek naslov knjige, svoje ime in priimek. Med sodelujočimi bomo vsak mesec izžrebali 5 nagrajencev, ki si bodo v tistem mesecu lahko zastonj ogledali videoprojekcije.
Nova trgovina v Domžalah:
Sport Napredek
V strogem središču Domžal na mestu nekdanjega Kovinarja je zrasel lep objekt — poslovno stanovanjska hiša; načrte zanjo je izdelal ing. arh. Radi-slav Popovič.
Domžalsko trgovsko-gostinsko podjetje Napredek je tudi v novem objektu pridobilo prodajne površine. Teh je za 600 m2. Odločili so se, da bodo v novih prostorih uredili specializirano kakovostno športno trgovino.
Trgovino, ki jo bodo svečano odprli 25. oktobra 1989, so skrbno načrtovali, saj želijo z njo na enem mestu predstaviti celotno ponudbo vsakršne športne opreme. Pri tem so se držali gesla: Športniki, lovci, planinci, ribiči, rekreativci — in vsi, ki to želite postati startajmo skupaj.
Temu poslovnemu sloganu primerno so uredili tudi notranjost nove prodajalne. Tako bodo v ločenih ponudbah znotraj ene trgovine na voljo predmeti in oprema za vse športe, ki si jih lahko zamislite. Ali pa, kot bi rekli v sodobnem žargonu: Za šport bomo imeli vse živo! 25. oktobra načrtujejo celo vrsto prireditev in presenečenj, ki jih pripravljajo za kupce. Nekaj teh presenečenj vam lahko izdamo takoj, nekaj pa so jih v Napredku zadržali še zase.
Pripravljajo modne revije Topra in Elana, vsak petek bo žrebanje, ko bodo nagrajeni kupci minulega tedna, prvi trije kupci na 5 milijonov bodo nagrajeni (nagrade niso skromne!)
Trgovino bo obiskal znan športnik. Največje presenečenje pa bodo cene, ki bodo res ugodne. Blago bodo kupci dobili po cenah iz nabave, ki veljajo za mesec september, ukrenili pa bodo tudi še vse drugo, da bi trgovini in delavcem v njej zagotovili kar najboljši poslovni uspeh. Športniki bi rekli start. ..
Uspešen start pa želijo tudi svojim kupcem, ki se jim priporočajo, da si trgovino ogledajo in postanejo njeni stalni kupci. Kolektiv Napredka, posebej pa ekipa trgovine Šport Napredek se že trudi za to!
OBVESTILO:
Društvo psihotronikov Domžale
Obveščamo, da bo tečaj »mentalne dinamike« v Domžalah v naslednjih terminih: dne 4.11.1989 ob 10. uri dne 5.11.1989 ob 9. uri dne 11.11.1989 ob 10. uri dne 12.11.1989 ob 9. uri
Tečaj bo v prostorih nekdanje Knjižnice v Kolodvorski 8.
Vsebina tečaja:
— fizična relaksacija,
— miselna relaksacija,
— koncentracija, meditacija tibetanskih mojstrov,
— elementi yoge, avtogenega treninga, psihoanalize in avtohipnoze, tehnike memorije,
— nauk o pozitivnem mišljenju,
— evolucija človeške zavesti,
— reinkarnacija in inkarnacija.
Večina udeležencev dobiva na tečaju več od pričakovanega.
Rekli so o tečaju:
V bistvu mentalne dinamike je pravzaprav kreativna vi-zualizacija, vse kar vizualiziraš lahko tudi ustvariš.
(Richard Bach)
Vse informacije dobite po telefonu na številko (061) 722-909.
Društvo psihotronikov Domžale
Marko RAVNIKAR Kajuhova 2  61230 Domžale
Nova fotokopirnica!
V Domžalah, na Ljubljanski c. 69 (Skupščina občine Domžale — dvoriščna stavba) smo odprli novo fotokopij, nico, kjer pa vam nudimo poleg fotokopiranja tudi offset razmnoževanje in tisk (izdelava brošur, dopisov, samokopirnih blokov, vizitk, prospektov ...). Odprto imamo vsak dan od 7.30-14.30, ob sredah pa do 18.00 ure. Imamo konkurenčne cene, o kvaliteti pa se boste prepričali sami, če nas obiščite. Vse informacije dobite na telefon št. 721-022 int. 86
Priloga:
m — cenik uslug fotokopiranja in razmnoževanja Tovariški pozdrav!
Marko Ravnikar
Po hlevski gnoj na Krumperk!
Konjerejski center Biotehniške fakultete Krum* perk prodaja uležan konjski gnoj po zelo ugodni ceni-Vse informacije dobite na telefon 721-005.
Z gorskimi kolesi na orientacijo
Vsak, ki želi biti gorski kolesar in ne le lastnik gorskega kolesa, mora poznati vsaj osnove orientacije v naravi. Le tako pripravljen se lahko varno odpravi na izlete, ki polej) športnega užitka nudijo tudi okus po pustološčini in stiK z naravo. .
Vse, ki želijo preizkusiti uporabnost svojega znanja Pr orientaciji, vabijo taborniki odreda Mlinskih kamnov iz domelj in sekcija za gorsko kolesarjenje pri Zvezi tabornikov Slovenije na netekmovalno gorsko kolesarjenje s P0' močjo karte.
Vsak udeleženec bo dobil karto z vrisano potjo in kon' trolnimi točkami. Kolesarjenje bo v gozdovih Kolovca. Pripravljeni bosta dve atraktivni progi:
— lažja (200 m višine — 1 ura)
— težja (500 m višine — 2 uri) :n Start bo 21.10.1989 ob 10. uri v Radomljah pri Dom*8' ^
lah pred Kulturnim domom.
Startnina prostovoljna!
V primeru dežja akcija odpade. r
Planinsko društvo Domžale:
V alpinistično šolo vabijo
Znano je, da je v domžalskem planinskem dru' štvu organizirana obilica različnih aktivnosti. En med njimi je delo v alpinističnem odseku. Ker žel I pomladiti in pomnožiti število tistih, ki se z alpin'*' mom ukvarjajo, vabijo vse, da se v alpinistično šol vpišejo. Vanjo se lahko vpišete vsak četrtek med 'y. in 20. uro. Vpis bo trajal do konca oktobra, vpiš^ pa se lahko v prostorih PD Domžale na Kopališki (stavba ob bazenu).
Pred nami je dan mrtvih:
Urejeno grobišče v Domžalah ...
Grobišče padlih borcev v Domžalah je bilo urejeno kmalu po 2. svetovni vojni in je eno prvih te vrste v Sloveniji z značilnimi nagrobniki v obliki Triglava. Zob časa pa jih je močno načel, saj so se nekateri tudi zaradi slabe izdelave že podirali. Zato je bila v okviru borčevske organizacije ter v okviru Odbora podpisnikov družbenega dogovora o varstvu, urejanju, postavljanju in vzdrževanju spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij obdobja socialistične revolucije sprejeta odločitev, da se pristopi k obnovi grobišča.
Obiskovalci pokopališča imajo že priložnost videti novo urejeno grobišče, na katerem so zamenjani nagrobniki iz obstojnejšega
materiala — jablani*ke0 granita, urediti pa je v trebno tudi okolico jn. L ustrezno ozeleniti. KjjB zasnovo   . partizansk?^ grobišča    sta izde'fij. dipl. inž. arh. Feliks in m ro Hribernik, ki sta pr«*>v.| dela tudi odpravo go*? postavitev drogov za ( bešanje zastav ter pr°$ in za polaganje vencev ^ sveč, vse skupaj pa naj bilo ograjeno z živo rne>' Ker je pred nami 1. 0 vember - ko se bon spominjali vseh umrl'"'L prav, da poskrbimo *a 0 spomenike, jih prime uredimo in se tudi na ^ način oddolžimo vsern\tp so prispevali svoja p'^. devanja k oblikovanju sa in prostora, v katerm vimo.
Hali oglasi
Družina v Domžalah (Rodi-Ca) išče enkrat tedensko po-B v gospodinjstvu. Informa-C|Je na tel.:713-142.
Zamenjam enosobno 48 m2 snovanje v pritličju (central-kurjava, telefon) v Domža-"! za večje z doplačilom in !!?8rado. Informacije telefon:
Ugodno prodam šolsko mi-0 in stol, nosečniške obleke, ?tfoška oblačila in gramofon, formacije na telefon: ?22-613.
.Oddam ogrevano enosobno ianovanje. »Predplačilo«. rartner, Homec, Bolkova 64, J a gostilno Repanšek.
Uj 'ščemo snažilko 3 krat te-. ensko po 2 uri. Nagrada pridna. Informacije na telefon: '21-219.
Enosobno stanovanje ali e*Jo garsonjero, opremljeno, aJame doktor stomatologije / adobo enega do dveh let. Po-,udbe na telefon: 784-088 poldne.
f-^^ganje, brušenje in laki-Jte parketa, polaganje astike, tapisona in plute ter s°'aganje lesenih stenskih in f'r°Pnih oblog. Stražar, tele->: 712-176.
^omagam ti pri težavah z os-vnošolsko in srednješolsko '8'eščino. Telefon: 722-266.
'tŠtru iram matematiko, fizi-I in osnove elektrotehnike, 'efon: 738-662.
&T~~r--
Gat? am šivalni stroj BA-stg r po nizki ceni. Radio ce-1^', Domžale. Na ogled vsak
p^r°dam  popolnoma novo
L  Kuppersbusch. Naslov v
vedništvu, telefon: 711-686. ----__
t0 fodam otroški sedež za av-
"Xln nahrbtnik za nošenje
<^a. Tel.: 711-686.
^AVA BAR LEONARDI ^.eJnie dekle za strežbo v lo-f. u redno ali honorarno. In-
°v*eva 18.
. podpisani Rajko Kom-j?"*. Bobovnik 15, Luko-bCa preklicujem besede, I serri jih izrekel vašča-J^h Spodnjih Kosez v 5 e*i s cesto in samopri-^evkom. Izjavljam, da so j,eresnične. Predsedniku ifPSčine KS Lukovica Ja-v}u Hrovatu pa se opranem.
ZAHVALA
''Sm ' ('e'a nas Je za ve<'no za" \ l|a draga mama, stara ma-'n Prababica
^ARIJA ČARMAN
Trg svobode 16 Moravče
, I Pomoč v težkih trenutkih %?*»ljiijemo sosedom Klop-. Kokaljevim, Jermano-
> \^ ^barjevim in vsem, ki ste ,     ' težkih trenutkih stali ob
ispaljujemo se tudi morav-k) *°dbi, pevcem, ZB Moravče \.°v-Reboljevi za lep poslo-l k°vor-
t '"vala velja vsem za darova-■iif e,J« in spremstvo na njeni y^***nji zadnji poti. y**m. še enkrat iskrena hvala, v S| »jeni
•(V--
'^ski poročevalec
RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica
JOŽETA GOSTlCA
iz Vira pri Domžalah
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Globoka zahvala obema govornikoma tov. Tonetu Prašni-karju in tov.Janku VVaitu za poslovilne besede. Posebno se zahvaljujemo vsem gasilcem, ki so našemu atu pripravili lepo zadnje slovo.
Hvala gospodu kaplanu za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke.
Zahvala tudi dr. Mojci /ajče-vi in osebju Doma upokojencev za vso skrb, nego in lajšanje trpljenja v njegovih zadnjih dnevih.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob zadnjem slovesu od naše drage žene, mame, stare mame in sestre
MILENE GRABNAR
roj. Armeni
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje.
Posebna zahvala Gasilskemu društvu Domžale za organizacijo pogreba in za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi govorniku Marjanu Slatnarju za poslovilne besede. Prav tako hvala oktetu bratov Pirnat za ganljivo petje, tovarišu Žibertu pa za občutno zaigrano »Tišino«. Hvala tudi sosedoma Mici in Miri za ves njun trud.
Še posebno se iz srca zahvaljujemo gospodu župniku za poslovilne besede in lepo opravljen pogrebni obred.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Za njo globoko žalujemo
vsi njeni
Minilo je leto dni, odkar za redno od nas odšel si ti.
Solza, žalost, bolečina, te zbudila ni.
V SPOMIN
Septembra je minilo leto dni, odkar si od nas odšel naš nepozabni
MARTIN VIDERGAR
Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov zadnji dom, iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
mirka berganta st. kleparja iz Prevoj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavcem DO Papirnice Količevo in Melodije iz Mengša za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter spremstvo na zadnji poti.
Zahvaljujemo se dr. Petru Cerarju za dolgoletno zdravljenje in medicinski sestri za strokovno pomoč v času njegove bolezni. Naša zahvala tudi pevcem KUD Janko Kersnik iz Lukovice za zapete žalostinke.
Žena in otroci
Zakaj usoda te je hotela, iz naše sredine te je vzela, r naših srcih boš ostala, ker bila si zlata mama.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, sestre in tete
SLAVKE VODLAN
roj. Zalokar iz Vira
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, B. K. Budni-čarju, oktetu bratov Pirnat, KS Vir, Mirni Vrenjak za poslovilni govor ter gospodu župniku za lep poslovilni obred.
Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
Ob boleči izgubi našega dragega ata, starega ata in praded-ka
FRANCA PEVCA
iz Vira
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam nudili nesebično pomoč in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje ali kakorkoli drugače počastili njegov spomin in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Ivu Pevcu, Gasilskemu društvu iz Vira, nogometnemu društvu, gospodu kaplanu in vsem trem govornikom.
Vsem iskrena hvala.
Vsi njegovi
V SPOMIN
24. novembra bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila ljubljena mami, hčerka, sestra in teta
MAJDA POLJANC
roj. Lavrič iz Krašn je
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu in ji prižigate svečke.
Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Vsi njeni
Kdo skrbi za te grobove'
Komunalno podjetje Domžale TOZD Komunala, Enota pogrebna dejavnost je pri evidentiranju plačnikov najemnin grobov ugotovila, da za spodaj navedene grobove niso znani najemniki, oziroma svojci naslednjih pokojnikov:
Priimek in ime	Rojen—umrl	Šifra groba	Greda	Vrsta	Grob	Stran
1. Žibert Alojz	1897-1967	25323	16	2	11,12	leva
2. MajdičMarija	1904-1977	25873	21	1	15,16	desna
3. Škufca Marija	1906—1975	25644	11	2	19, 20	desna
4. Bolhar Ivana	1929-1987	25435	20	2	21,22	leva
5. Pervinšek Ivana	1882-1971	25067	5	2	11, 12	leva
6. Darovec Antonija	1897-1972	25249	13	1	22,23	leva
7. Flerin Pavla	— 1962	25085	6	2	11,12	leva
8. Lenarčič Marija	-1968	25294	13	2	15	desna
9. Pestotnik Janez	-1968	25707	14	1	16	desna
10. Šuštar Jurij	-1969	25710	14	1	20	desna
11. Štrukelj Janez	— 1963	25169	10	1	9, 10	leva
12. Sušnik Jožefa	1894-1974	25079	6	2	1. 2	leva
13. Bokan Branka	1967-1967	25210	11	2	17	leva
14. PovžVincenc	1905-1982	25949	3	2	9	novi del
15. Hribar Marija	1909-1982	36022	6	2	9, 10	novi del
16. Slivnik Antonija	1875-1949	25534	7	1	13	desna
17. Kovačič Stanka	1926-1977	25657	12	2	3, 4	desna
18. Klemenčič Frančiška	1902—1983	25023	2	2	6	leva
19. Erzar Cilka	-1968	25708	14	1	18	desna
20. GorencAna	1893-1971	25378	19	1	9.10	leva
21. Hribar Marija	1896-1971	25078	6	1	21,22	leva
22. Crmovnik Peter	— 1961	25326	16	2	17, 18	leva
23. Nahtigal Franc	1931-1980	25987	5	1	7, 8	novi del
24. Osolnik Frančiška	1888-1974	25521	6	2	9, 10	desna
25. Kraševec Milan	1902-1978	25897	1	2	19, 20	novi del
26. Miklavc Bernard	1903-1969	25825	19	1	1. 2	desna
27. DovšekJože	1898-1979	25262	14	1	3, 4	leva
28. RužničErvin	1969-1971	25125	8	1	20	leva
29. Gec Ivana	1929-1983	25954	3	2	14	novi del
Najemnike grobov, oziroma svojce pokojnikov naprošamo, da se zglasijo pri Komunalnem podjetju Domžale TOZD Komunala, Savska cesta 34 v Domžalah zaradi evidentiranja in poravnave najemnine za tekoče leto.
V primeru, da se najemniki ne zglasijo, ali da so nepoznani, bo Komunalno podjetje Domžale prisiljeno po preteku mirovalne dobe grob prekopati.
HH JBF   iHfk >^iiiMiiW| mi ml      mm Wjk
Z5 ^ #c
Specializirana trgovina pletenin »Rašice« iz Gamelj:
Na dvorišču Savske 1 v Domžalah smo ob bou tique »NINA« odprli trgovino: izključno za izdelke tovarne »RAŠICA«.
Pletenine RAŠICE so že več kot 40 let prisotne na jugoslovanskem tržišču. Kreatorke vse leto iščejo izvirne ideje za vsako kolekcijo. Pri tem upoštevajo želje domačih in tujih potrošnikov, ki so jih sprejeli in se v njih dobro počutijo tako na delovnem mestu, službenih potovanjih, izletih, družabnih prireditvah, v zdraviliščih, pri športu.
PROIZVODNI PROGRAM RAŠICE VSEBUJE:
— pletenine za mlade (od najmlajših do najstnikov),
— za sport in prosti čas (za jadranje, kolesarjenje, planinarjenje, izleti v naravo, lov in ribolov, zimske športe, v puloverjih RAŠICE nastopajo tudi naše najboljše alpske smučarke na čelu s svetovno prvakinjo Matejo Svet.)
— vedno lepe modno-klasične in elegantne modele v moškem in ženskem programu,
— ekskluzivne dodatne kolekcije, nagrajene na različnih sejmih in narejene v izredno majhnih serijah.
Cene so enake, kot so v tovarniški trgovini v Gameljnah.
Pletenine Rašice so za vsakega potrošnika.
Lokal je odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 16.30 do 19. ure; razen sobot, koje odprt od 9. do 12. ure.
vljudno ste vabljeni na ogled in nakup!
NOVO V PRESERJAH
V Preserjah pri Radomljah je odprto novo prodajno mesto plina na Kamniški ulici 47 ob glavni cesti Domžale—Kamnik.
in memoriam:
Franc Janežič
Brez slovesa je iz naših vrst odšel naš prijatelj, dober športnik, ribič, zbiralec in filatelist Franc Janežič, katerega je velika večina izmed nas poznala po njegovih velikih prizadevanjih, da bi delavci naše občine kar najprijetneje letovali v Izoli.
Bil je eden izmed postavljal cev temeljev delavskega turizma v Izoli in tem prizadevanjem je ostal zvest vse do smrti. Kljub upokojitvi, ki jo je dočakal kot delavec Slovenijalesa iz Radomelj, je skrb za dobro počutje le tovalcev v Izoli ostala njegova zvesta spremljevalka. Dolga leta je zvesto in predano skrbel za izolski raj in od leta 1973 vodil tudi Počitniške skupnosti občine Domžale.
Rad je prisluhnil željam delavcev in sodelavcev, jim skušal v okviru možnosti pomagati in vedno našel prijazno besedo zanje. Ni mu bilo vedno lahko, pa je vendar skupaj s sodelavci kljub nenajprimernejšim časom za delavski turizem trmasto vztrajal in tako še danes lahko vsi, ki to želijo, letujejo na vzorno urejenem izolskem rtiču, kjer prijetno okolje spominja na dobro delo iti velika prizadevanja našega Franca janežiča. Radi se ga spominjamo tudi sodelavci Občinskega poročevalca, saj je s svojo zbirko fotografij starih Domžal pomembno obogatil našo nedavno razstavo starih fotografij.
Pogrešali te bomo, dragi Franc, pogrešali vsi tvoji prijatelji športniki, pa ribiči in zbiralci, pogrešala te bo tvoja družina in zbirke znamk, ki si jim posvečal toliko svoje ljubezni. In nenazadnje te bomo pogrešali vsi, ki smo s teboj delali in bili deležni tvoje prijazne besede in pomoči, in ko se bomo tudi prihodnja poletja srečevali v hišicah Počitniške skupnosti naše občine v Izoli, bomo srečevali del tvojih prizadevanj in truda. Za vse to hvala ti, tovariš Franc.
^12187
Kjer osel leži, naslov pusti...
s
«1 s
«1 «»
s
>
>* •o
\
\ \ \ \ \ \
\
s. \ \ •«■ \
s % s s \
%
>\
•m
H >* S
Ne enkrat, skoraj v vsaki številki našega glasila pišemo o problematiki varstva okolja, katerega del je tudi naš odnos, naša kultura do ohranjanja čistega in zdravega okolja. Pa se vendarle iz dneva v dan srečujemo z ljudmi, ki jim je prav vseeno, kje puščajo in odlagajo svoje odpadke, čeprav vedo, da imamo občinsko odlagališče, da so na voljo kontejnerji, da star papir pobirajo tudi otroci in še kaj bi se našlo. Pa ne!
Tako se je zgodilo, da je v začetku oktobra nekdo približno sedemdeset metrov od pešpoti preko Bistrice, ki vodi čez vodo iz Domžal proti Zaborštu odložil celo vrsto odpadkov, med katerimi ni manjkalo niti papirja, niti strganih nogavic, da o detajlih odpadkov ne govorimo. Kakšen prispevek k zdravemu in čistemu okolju! Kakšna paša za veter in brskanja željne otroke! Tokrat je bil krivec odkrit, saj sta to-varišica Vera in tovariš Žarko D. iz Mengša (Glavni trg 1) v naglici med odpadki pozabila kuverto
s svojim naslovom. Upamo, da je naslov ostal med odpadki zaradi naglice in nepremišljenosti, ne pa zaradi želje priti v časopis!
Tov. Vera in Žarko sta torej v časopisu, v njem pa ni vrste posnemovalcev, ki podobne packarije delajo iz dneva v dan, pa zaradi lastne previdnosti ali pa le slučajnosti ostanejo neodkriti.
Varstvo okolja, skrb za zdravo in čisto okolje pa tako še naprej ostaja le v besedah, ki jih je povsod dovolj in preveč. Mi pa še kar svinjamo, odlagamo kamor pride, samo da ni na našem in pri tem niti slučajno ne pomislimo, da je to naše skupno okolje, v katerem vsi skupaj živimo in ga uničujemo.
In ker za odlaganje odpadkov, ki jih zbiramo v okviru raznoraznih večjih pospravljanj in jih želimo odstraniti sami, ni treba posebej plačati, se zgani-mo in jih odpeljimo na občinsko odlagališče v Dobu, ki je odprto vse dni. Saj ne rabimo drugega kot malce pripravljenosti in dobre volje. Tudi vidva, tov. Vera in Žarko D.
Naposled nov balon pred Veleblagovnico
Po desetletju in več so naposled zamenjali rumenordeči balonski stvor pred Veleblagovnico. - Ob tej priložnosti so preple-skali tudi kovinsko ogrodje. Mojster na lestvi je za časopis izjavil, da je naposled na visokem položaju.
občin/Id , poročevalec
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva ? občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: Vetja Vojska, tel.: 721-321, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 711-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotograf je: vido Repanšek.
Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska TIskarna g'udske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik. Ljubljanska 70, Domžale p.p. 2. Poslanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo jena podlagi sklepa izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje.
Glasilo je bilo dne 25.7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte I slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
Slamice
NOVA OBVOZNICA
Najnovejša ureditev pred domžalskim gigantom SPB-1 že kaže prve pomanjkljivosti. Zaradi pomanjkanja prostora med cvetličnimi koriti in gostinskimi lokali predlagamo, da čimpreje uredijo novo obvoznico. Zlasti bi to obvoznico rabili vozniki mer-cedesov...
IMAMO ŽE SVOJIH DOVOLJ.. .
V Domžalah smo se izrekli proti namestitvi cirkusa na sama občinska prsa — beri na veliko parkirišče desno od napajalnikov. Jasno, saj imamo že lastnih cirkusov dovolj!
V skromno uteho kulturnih dogodkov željnih so namestili: LUNA PARK.
ŽIVALSKI VRT PA NE!
Zlobni jeziki so hitro našli drugi vzrok, zakaj v Domžalah nimamo cirkusa. V spominu so jim namreč še dogajanja ob zadnjem obisku cirkusa, koje le-temu razpadel živalski vrt in so nekatere živali ostale kar v naši občini. Če bi se to ponovilo, bi namreč ob bogati domači ponudbi (osli, voli, ipd.) Domžale postale pravi živalski vrt, denarja za ograjo pa nimamo... USTAVA ODMEVA
V vsesplošno evforijo ob sprejemanju amandmajev k naši ustavi se je vključilo tudi valovanje v vrtincu. Kljub nedvoumno izraženim predlogom pa se ni zgodilo ljudstvo, temveč le knock down prevnetega poznavalca posameznih besed v predlaganem besedilu.
Odnesli so ga...
OD ŠTIRIPASOVNICE NAPREJ
Ljudstvo veseli se: v občino prihaja nova, sodobna štiripa-sovnica, ki vas bo v lepšo prihodnost pripeljala le do mostu čez KAMNIŠKO BISTRICO, kjer bo po našem mnenju nastal zaradi ozkega mostu pravi zamašek. Da ne bi bilo prehudih problemov, uredništvo predlaga dve ali celo tri možne variante:
— uvedba trajekta
— izgradnja pontonskega mostu
— odstranitev ograj Verjeli ali ne: zadnja varianta
je najcenejša, ponuja pa tudi obilo »razvedrila« razburjanj željnim voznikom. Juhuhu, imeli bomo kaj videti!
ZAKAJ LE ŽELEZNICO!
Gradnja štiripasovnice (samo bog verjetno ve, kdaj!) zahteva tudi prestavitev železniške proge. Tudi za to uredništvo ponuja boljšo rešitev. Namesto redne železniške proge dvakrat dnevno vožnjo s cepelinom v Ljubljano in nazaj. Kakšen prispevek! Pa ne le k čistejšemu okolju, temveč zlasti k boljšemu počutju vseh tistih naših občanov, ki se itak vedno počutijo, kot da so nekje nad oblaki.
ČE ŠE SAMI SEBI NE. . .
Če še sami sebi ne, kako bodo drugim... vzklikajo jezni občani, ko po polurnem in več vrtenju telefonov ne dobijo Razvojnega zavoda, (stanovanjske zadruge, komunalne skupnosti, stanovanjske skupnosti, planerjev, informacij o stanovanjskih kreditih in vsega ostalega). Na fazi zavoda naj bi vedeli vse o telefoniji. Najbrž niti slučajno še niso slišali tistega znanega reka. .. da je bog sam sebi najprej brado ustvaril... Pot v razvoj poznajo, poti do telefonov pa ne...
NE RAZUMEMO.. .
Če ste zadnjič prebrali naš članek o gradnji doma na Pecah, potem najbrž soglašate z našo naslednjo ugotovitvijo. Upoštevajoč število krajanov v tej KS in v 3 KS v mestu ne razumemo nekaterih, ki izražajo bojazen, češ da ne bo v kratkem času možna sanacija zgradbe Glasbene šole. Prepričani smo namreč, da bi moral biti rezultat podobnih prizadevanj občanov 3 KS v Domžalah kar kulturni SPB-3.
OBOJESTRANSKO KORISTNO SODELOVANJE
Na žalost je uredniški odbor šele danes zvedel najnovejšo po-
nudbo enega izmed lokalov v Depali vasi, kjer se obisk (pa še kaj drugega tudi) naglo dviga. Recept je preprost: ob kozarčku alkohola, večini obiskovalcev bi sicer bolj pristojal kozarec mleka, še pornič in rezultati so tukaj.
Mimogrede pa še predlog za obojestransko koristno sodelovanje: ob pomanjkanju denarja v vzgoji in izobraževanju predlagamo poslovno sodelovanje tega lokala in bližnjih osnovnih šol v obliki porno krožka kot dela spolne vzgoje.
Ml IZRAŽAMO GNUS. ..
Uredništvo pa se strogo distancira in izraža gnus nad govoricami, da v nekaterih lokalih igrajo skupaj bilijard učitelji in učenci. Dajte no mir, pa ste sploh preverili, za kaj gre? Morda pa gre za novo obliko interesne dejavnosti, pri kateri so točno ve, v kateri program spada in kdo jo plača?!
PA TENIŠKI FUNKCIONAR TUDI...
Ne izraža pa gnusa le uredništvo, temveč tudi teniški funkcionar. Po tem, koje prebral članek, posvečen ljubiteljem tenisa v naši prejšnji številki, se je namreč odločil, da kot kontra odgovor napiše članek z enakim gnusom proti tistim posameznikom, ki v avtu za zadnjo šipo vozijo psička z glavo, ki miga... uredništvo pa kar čaka...
OGREVANJE TUDI ZA...
Iz ne preveč zaupnih virov smo izvedeli, da je konjunktura glede zasedenosti teniških površin tako velika, da morajo igralci igrati tudi v zgodnjih jutranjih urah (beri od 2. do 3., od pol štirih do pol petih ipd.). Kaj se čudite! Tudi za »one« stvari je potrebno ogrevanje...
PROTEST
Naša glavna urednica po objavi svojega imena v KAJU ni protestirala zaradi njegove objave, protestira pa zaradi neob-jave časopisu ustrezne slike...
NAJDRAŽJA MINUTA
Ne vemo sicer, če je informacija, ki smo jo prejeli, za Guineso-
vo knjigo rekordov, zanesljivo pa zasluži vsaj objavo v našem listu. Verjeli ali ne! Za informacijo o možni lokaciji za gradnjo stanovanjske hiše, ki ustreznega referenta zaposli v poprečju od 59 do 61 sekund, plačaš le 1.000.000 din — z besedo LE STO STARIH MILIJONOV. Resničnost informacije lahko preverite na Razvojnem zavodu Domžale. Občina že razmišlja, da bi take informacije, ki jih daje zastonj, začela zaračunavati.
VELIKANSKA PRIDOBITEV
O vseh razkopavanjih, doko-pavanjih. odvažanjih in prevažanjih, izogibanjih kanalizaciji, betoniranju cvetličnih korit, da o drugih prizadevanjih pri ureditvi prostora pred SPB-1 ne govorimo, je pred nami rezultat, ki se Kaze v velikanski pridobitvi, dobili smo 11 (z besedo enajst) označenih novih parkirnih mest. Pa naj še kdo reče, da se ni izplačalo!
FILMSKA PONUDBA
Kot vse kaže, se je v odpravljanju vsesplošnega pomanjkanja gostinskih lokalov v centru našega mesta vključil tudi naš kino. Na to da slutiti »filmski« šank, katerega obrisi se že kažejo v predverju. Kandidatov za podpiranje filmskega šanka je kar nekaj, pa tudi tistih, ki bi si na tak način obetali popestritev filmskega sporeda tudi ne manjka, upati je le, da bo zdaj kino prišel bolj do izraza...
PAPEŽ NA OTVORITVI
Da se stvari gibljejo v smeri demokratizacije na vseh področjih, je dokazala tudi otvoritev ceste na Prevak). Le kdo bi si še včeraj mislil, da bo imel na otvoritvi uvodno besedo PAPEŽ!! (Papežev ata s Prevale)
PRVA STOPNIČKA
Ameriški bilijard je zlasti za najmlajšo generacijo prva stopnička na poti k poznejši uveljavitvi v drugih športih. Ugotavljamo namreč, da je igranje ameriškega bilijarda stvar prestiža pri najmlajših, o starejših pa tako vemo kateri so statusni simboli...
Uredništvo podeljuje ZLATI SLAMNIK delovni organizaciji TOKO Domžale za sponzorstvo mladih članov Atletskega kluba Domžale.
Več kot glosa:
Prav, pa si povejmo:_
(Še eno pismo mojim srbskim prijateljem)
Marsikaj človeka spodbudi k pisanju. Tako je to pač z razmišljanjem, ukrepanjem, sovraštvom. Spodbudile so me reakcije v »bratskih« delih Jugoslavije, le-te so spodbudili slovenski ustavni amandmaji. Krog je tako sicer zaključen, amandmaji so kljub ponujenim predlogom, da vendarle vse vsaj še enkrat premislimo, sprejeti. Drugače tudi ni moglo biti, kot tudi reakcije uveljavljenih piscev nacionalnih scenarijev niso mogle biti drugačne. Je pa že bolje lajati in pljuvati na vodstvo druge republike, kot pa na svoje, kije komaj prevzelo oblast in zadeve v svoje, demokratične roke.
Iz različnih koncev Jugoslavije našemu vodstvu'grozijo in obljubljajo pomoč »zapeljanim« prebivalcem Slovenije, tudi z orožjem. Hvala drugovi, znani so nam dugovi, v vaših demokratičnih glavah in svobodoljubnih rokah pa orožje! Le koga želite slepiti?
Medtem, ko smo v Sloveniji v četrtek dokaj normalno delali in tako »samo« delovno obeležili sprejetje amandmajev, so si drugje spet privoščili mitinge in zborovanja - za Jugoslavijo. Jo bomo rešili na trgih in v parkih, katere udeleženci za seboj ne pospravijo? Baje so nekateri morali že drugič na miting. Zaradi Slovencev, ki tebi nič, meni nič delajo, ali pa lepo sedijo na toplem. Zborovalci pa morajo na dežju in vetru vzklikati, žvižgati in sploh početi njim pričakovane in običajne stvari. Lakota pa je vedno večja, odpirajo se t. i. ljudske kuhinje. So mitingi pravzaprav kaj drugega? Tudi na njih kuhajo hudo vroče juhe in kaše, ki so tudi močno začinjene. Radijski komentarje celo omenil (na ljubljanskem radiu seveda) da so veliki zbori pravzaprav najcenejša kuhinja.
in kaj vse sem zvedel da sem?! Postali (bili) smo (že) separatisti, kontrarevolu-cionarji, izdajalci, sovražniki Jugoslavije. Ja, lepo vas prosim, kar naenkrat sem zato, ker nočem več mižati in počepniti kot putka, ker se nočem več ukloniti nesmiselnim rešitvam, ker se nočem iti več enostranskega bratstva in enotnosti, vse to, kar mi očitate.
In tako vam res ne preostane nič drugega, da ste poklicani braniti svojo in našo, skupno Jugoslavijo, ki jo bojda le vi ne daste nikomur (da bi se zanjo kdo že zanimal, tudi nič ne navajate).
Gorjačo rokovnjačo pa tokrat namenjamo vsem, ki bi morali do meglenih jesenskih juter in pred zimsko sezono po naših cestah potegniti bele in rumene črte, pa jih niso.
in tako sem vse, kar mi očitate postal po dolgih letih človekoljubnosti, ko me drugačna govorica, vera in nazor ni motila, ko sem se pač moral sprijazniti, da sodelavci iz drugih republik živijo še v težjih razmerah kot sam in sem dolga leta čakal na listah za stanovanje, ko sem se uklanjal tuji govorici sredi Ljubljane in razložil, kje vodi pot do Ljubelja, ko sem preklinjal kulturne navade z vidnimi pljunki in cigaretnimi ogorki v hodniku stolpnice, ko sem in smo brez glasnih negodovanj dajali v skupno vrečo nerazvitih, sam pa poslušal prijatelja, ki že celo življenje hodi in se vozi po makadamu, vodo in elektriko pa smo s skupnimi močmi in udarniškim delom pripeljali do hiše pred nekaj leti, ko si je morala moja DO izposoditi denar za že omenjeno skupno vrečo, pa sami nismo imeli za osebne dohodke, ko smo vedeli kaj finančno za nas pomeni zemljotres in kaj potres, kaj vodena stihija in kaj poplave ter neurja.
Človek bi znorel, če ne bi bil že nor - lahko preberem na leseni skulpturci, ki jo dobiš v cvetličarni. Nekdaj smo metali nekomu rože na poti skozi naše kraje, zdaj pa bi vi radi rožljali z orožjem.
Kaj pa delo? Mi boste tudi to kdaj očitali, mi boste kdaj očitali vse tisto, o čemer ste zdaj hinavsko tiho?
Lahko bi mi naprtili, da vas nisem naučil uloviti ribo, da sem vam jo samo ser-viral na krožniku. Pa saj nima smisla. Zato - razmisli prijatelj, ko boš morda spet slišal za scenarij, ki ti ga pišejo. Razmisli pred odhodom na miting, zborovanje, predno zaploskaš mislim o slabem in oddvojenem slovenskem vodstvu, ter dobrem ljudstvu.
Razmisli predvsem o svojem vodstvu, ki ti ponuja (le) scenarij in te postavlja v glavno vlogo, ki je ne obvladaš, kajti poleg glavnih igralcev so najbolj plačani le še kaskaderji, le-ti pa obvladajo le svoje delo. Skoke z vrtoglavih višin, obvladajo divje atomobilske vožnje, znajo se vreči z vlaka. Toda vedi - veliko trikov je potrebno preden film dobi končno podobo. Potrebna je montaža in rezanje kadrov.
Vi vsi pa nastopate v živo, sami sebi všečni, z isto sceno in istimi režiserji, ki samo menjajo stolčke, svoje vloge znate na pamet Naveličali smo se teh filmov, stopili bomo raje v areno napredka in razvoja, trga in gospodarskih zakonitosti.
Boj bo neizprosen, ne bo pomembno vpitje in priseganje v en glas. Pomeinb"1 bodo učinki, iztržek, ostanek s katerim bo potrebno preživeti in ustvarjati novo vrednost.
Vlak v Evropo'92 je že speljal. V oktobru bo v Srbijo peljal vlak Bratstva in enotnosti. Kaj naj ob tem vlaku razmišljam?
O vzklikih »slobo samo reci, letečemo ko meci«, ali o tem da Srbija pripravijo lep sprejem prijateljem iz Slovenije.
M. Repnik