Leto LXIX
Stev. (7la
V Ljubljani, v sredo, 23. julija 1941 -XIX	*"«*« p'«*™* •	Prerao — Cena L 0.70
Naročnina mesečno 12 Lir, za inozem-stvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica« Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.

VENEC
Izhaja vsak dan *intraj razen ponedelik« b dneva po praznika.
E Uredništvo In apraTti Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Redazione, Amministrasione« Kopitarjeva 6, Lubiana. Š	Teleion 4001—4005.
i
■
i
Abbonamenti: Mete
12 Lire; Estero, me* se 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.« Lubiana 10.650 per gli abbonamenti: 10.349 pet le inserzioni
Filiale« Novo mesto.
Concessionaria esclusiva per la pubblicNS di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Izjava predsednika bolgarske vlade italijanskemu tisku:
„Bolgarski narod goji globoka čustva prijateljstva za Italijo in njen narod"
RIM, 22. julija lp. Predsednik bolgarske vlade profesor dr. Filov je podal danes agenciji Štefani naslednjo izjavo:
Naš obisk v Rimu nam je pripravil redko veselje in zelo veliko čast, da smo bili sprejeti pri Nj. Vel. Kralju in Cesarju. Prav tako pa nam je bila dana prilika, da smo lahko stopili v prijateljski stik z Ducejem in grofom Cianom in v ozračju največjega zaupanja in prijateljstva proučevali vprašanja, ki se nanašajo na mnoge koristi dveh prijateljskih držav.
Zaradi našega — na žalost kratkega bivanja — v Rimu, smo lahko z velikim veseljem spoznali dobro znano gostoljubnost rimskega ljudstva. Po italijanskem tisku želimo izraziti rimskemu ljudstvu in jjo rimskem ljudstvu vsemu italijanskemu' narodu našo najglobljo zahvalo za prisrčen sprejem, ki nam je bil prirejen med našim potovanjem in bivanjem v Italiji.
Potem, ko je poudaril, da je zelo srečen, da lahko izrazi ob tem prvem stiku z Italijo čustva prisrčnega prijateljstva, ki jih bolgarski narod goji za italijanski narod, je bolgarski predsednik vlade podčrtal, da sta zgodovina in usoda obeh narodov ustvarila mnogo točk za stik in sodelovanje. Bol-
garski narod je z občudovanjem in z globoko simpatijo spremljal boje italijanskega naroda v preteklosti in sedaj z globokimi čustvi spremlja trud italijanskega naroda, ko se vojskuje pod vodstvom modrega Duceja, da bi uresničil pravične zahteve in dobil prostor, ki mu gre po pravici v svetu in sicer po zgodovinskih in naravnih zakonih.
Tem čustvom prijateljstva pa se danes pridružuje hvaležnost Bolgarov za pomoč Italije, to pomoč pa je Italija dala Bolgariji v najbolj odločilnih trenutkih njene zgodovine, ko so se uresničevale bolgarske želje za zedinjenje bolgarskega rodu. To je bila sveta stvar, za katero so bolgarski sinovi večkrat prelivali svojo kri in ta stvar je zmagala zaradi veličastnih zmag dveh zavezniških narodov Italije in Nemčije in zaradi smisla za pravico in plemenitega ukrepa njunih dveh velikih voditeljev, Duceja, Benita Mussolinija in Adolfa Hitlerja.
Jaz in bolgarski zunanji minister sva prišla v Italijo obiskat vašega Duceja in italijansko kraljevsko vlado, da bi izrazila naše globoko spoštovanje in neomajno prijateljstvo, ki ga naš narod goji za plemeniti italijanski narod, prav tako pa sva prišla izrazit čustva globokega prijateljstva, s katerimi | Bolgarija spremlja zmagovit pohod junaških italijanskih čet
Covora Duceja in Filova ¥ Beneški palači
Snoči je Duce priredil v Beneški palači slovesno večerjo, katere so se poleg bolgarskih gostov udeležili še: zunanji minister grof Cia-no, člani vlade, najvišji državni uradniki, poslaniki prijateljskih držav in drugi odlični gostje. Pri večerji je Duce imel naslednji nagovor:
Duce jeva zdravica
»Ekscelenca, vesel sem, da vas morem prisrčno pozdraviti v Italiji, v tem Rimu, ki je s spontanimi manifestacijami simpatij sprejel vas in Ekscelenco Popova, da izpriča in izraz} prijateljska čustva italijanskega ljudstva za vašo državo in za vaš narod. Veste, kako globoke in stare korenine imajo ta čustva. Dokaz za to ste dobili v letih, ko ste se borili za svoje pravice.
Italija je bila nepretrgoma z vami v tem boju, zvesta načelu, ki je navdihovalo in vodilo našo politiko: da se Ie s popravilom krivic morejo ustvariti temelji za mirno sožitje med evropskimi narodi.
Da bi uveljavili ta načela, sta Italija in Nemčija prijeli za orožje ter vodita danes v Evropi in Afriki boj, ki ima najvišjo idealno vsebino. Bojujeta se zase in za vse.
Vaš narod in vaša vlada sta popolnoma razumela ta boj, ko sta končno pristopila ter veljavno pomagala naši politiki in naši akciji in je Bolgarija postala udeleženec pri skupnosti držav, ki se je ustvarila na podlagi trojne zveze m v kateri so življenjske pravice ter najvišje koristi bolgarskega ljudstva potrjene in zavarovane;
Po novi ozemeljski ureditvi, katero so prinesle zmage Osi, se Bolgarija in Albanija srečujeta na skupni meji. Obe navdihuje želja po čimbolj prijateljskem, čimbolj dejanskem in plodnem sodelovanju. Italija ima živo željo, da bi se odnošaji med obema sosednjima prijateljskima državama utrjevali. Čez Albanijo namerava Italija sama na vseh področjih ojačiti svoje odnošaje z Bolgarijo, da bi dosegla čim tesnejše duhovno cbližanje med obema narodoma.
Ekscelenca, stare in globoke zveze, ki družijo Italijo in Bolgarijo, so najpomembnejše priče veličastnih dogodkov, ki jih doživljamo. Morem vam zagotoviti, da italijansko prijateljstvo do vaše države ne bo nikdar odpovedalo, kakor ni odpovedalo v najtežavnejšem trenutku, ki ga je Bolgarija prestala. S temi čustvi dvigam kozarec, ekscelenea, na čast Nj. Vel. bolgarskemu kralju, na vašo osebno srečo, na srečo ekscelence ministra Popova, na napredek in bodočnost vašega plemenitega naroda.«
Odgovor predsednika bolgarske vlade
Predsednik bolgarske vlade dr. Filov je odgovoril:
»Ekscelenca, zahvaljujem se vam iz vsega srca za prijateljske besede, ki ste jih izvoliti nasloviti na naju in za topli sprejem, ki sva ga bila deležna povsod v Italiji. Srečni smo, da nam ta obisk daje možnost, da v imenu bolgarske vlade in vsega bolgarskega ljudstva izrazimo vam, Ekscelenca, čustva hvaležnosti za vse, kar ste storili za Bolgarijo.
Bolgarski narod ne bo nikdar pozabil, da ste vi bili prvi državnik, ki je povzdignil glas zoper krivice iz mirovnih pogodb, zaradi katerih je Bolgarija toliko trpela, in da ste z bojem zoper te krivice pomagali ojačevati vero bolgarskega naroda v boljšo bodočnost.
Prihajamo v Rim v trenutka, ko divja in dosega najvišjo napetost vojna, ki jo vodita Italija in Nemčija v imenu pravice za vse. Bolgarsko ljudstvo enodušno spremlja ta velikanski boj v Evropi in Afriki z občudovanjem, s simpatijo in z vero v popolno zmago.
Več kakor dve desetletji je Bolgarija ostala zvesta načelom, ki ste jih razglašali in izvajali vi. Znala se je upirati vsem skušnjavam in se ni dala ukloniti po pritisku, ki naj bi spremenil njeno vedenje.
Bolgarija je srečna, da je doživela dan, ko se je tudi uradno pridružila trojni zvezi in je lahko pomagala pri uresničenju novega reda v Evropi. Zaradi zmag Osi, je Bolgarija postala soseda Albanije, s katero ni nikdar nehala vzdrževati dobrih prijateljskih zveze. Te zveze hoče ohraniti tudi v bodoče. Posebno veliko je naše veselje ob misli, da postaja Bolgarija po Albaniji hkratu soseda Velike Italije. Bolgarsko ljudstvo je srečno zaradi tega novega sosedstva in želi v novi zahodni meji videti tisto vez, ki bo po neomajnem prijateljstvu preteklih stoletij v bodoče srečno družila usodo dveh držav,
Ekscelenca, vaše besede, da so veličastni dogodki, ki jih doživljamo, še bolj utrdili starodavne in globoke zveze med Italijo in Bolgarijo, ter vaše zagotovilo, da prijateljstvo Italije do naše države tudi v bodoče ne bo nikdar odpovedalo, bodo vzbudile v bolgarski duši najgloblji odmev.
Ekscelenca, v imenu bolgarskega naroda
vam lahko zagotovim, da bo Italija v njem dobila vedno najodkritosrčnejšega prijatelja na Balkanu. S temi čustvi dvigam kozarec na čast Nj. Vel. Kralja in Cesarja, na veličino njegovega vzvišenega in slavnega doma, na zdravje in osebno srečo vaše Ekscelence in na blagor J italijanskega naroda.
Bolgarska državnika pri sv. očetu
Vatikan, 22. julija, lp. Predsednik bolgarske vlade Filov in zunanji minister Popov sta bila ob 11.30 sprejeta v avdienco pri sv. očetu. V Vatikanu ju je najprej sprejel tajni komornik in dva častna komornika. V spremstvu švicarske garde sta se podala v knjižnico sv. očeta, ki ju je zadržal v dolgem in prisrčnem razgovoru.
Ob koncu razgovora jc predsednik vlade Filov predstavil papežu svoje spremstvo in so nato poslovil. Obiskal je državnega tajnika kardinala Maglioneja.
Kmalu nato je kardinal Maglione vrnil obisk bolgarskima državnikoma v Vili Madami.
Volno poročilo štev. 412
Ponovni letalski napadi na oporišča na Malti
Glavni stan Italijankih Vojnih Sil objavlja: Italijanska letala so v noči na 22. julij znova bombardirala oporišča na Malti.
Severna Afri'ka: Sovražni poskusi napadov na bojišče pri Tobruku so bili hitro zlomljeni. Italijanska in nemška letala so bombardirala obrambne naprave, baterije in motorizirana sredstva v trdnjavi. — Severozahodno od Marsa Lucha so nemška letala napadla angleško cisternsko ladjo, ki je bila potopljena.
Sovražna letala so izvedla polete nad Ben-gazi in Demo.
Vzhodna Afrika: Italijanska kolona, ki je bila sestavljena iz oddelkov narodnih in kolonialnih čet iz posadke v Uolšefitu, je izvedla uspešen izvidniški pohod ter je pri tem prodrla globoko v sovražno črto.
V noči na 20. julij je sovražno letalo metalo bombe na Mazzarino v pokrajini Calta-nissetta- Med civilnim prebivalstvom je bilo 12 mrtvih in 16 ranjenih.
Uničevanje sovražnih skupin na vzhodnem bojišču
Berlin, 22. julija, lp. Po poročilih, ki prihajajo z bojišč v Berlin, je razvidno, da se boji na vzhodu nadaljujejo z nezmanjšano silo. Zlasti hudi so v severni Estoniji, kjer se hočejo Nemci med Pej-puškim jezerom in med morjem prebiti proti Leningradu in so po nekaterih fioročilih blizu zgodovinske trdnjave Narve. Nič manj hudi boji so južno od Pejpuškega jezera na predelu med Pskovom in Ostrovom. Tu so najbrže nastopile vse sovjetske sile, ker je odjx>r nenavadno zagrizen. Sovjetske čete drže vsako postojanko do zadnjega moža. Pregled nad jjotekom boja je zelo težaven, ker so sovjetske in nemške edinice na širokem področju pomešane druge med druge, kakor dva glavnika. Na srednjem bojišču so poglavitni boji okoli Smolenska, v Ukrajini pa še vedno pri No-vogradu Volinjskem, kjer Sovjeti izvajajo protinapade z oklepnimi edinicami in z letalstvom. Dalje južno ob gornjem Dnjestru imajo sovjetske čete močno naravno obrambo v globoki strugi te reke na mnogih mest;h, toda nemško letalstvo in topništvo te postojanke vedno boli majeta.
Stockholm, 22. julija, lp. Po poročilu švedskih listov je Moskva v noči od 20. na 21 t. m. doživela množični letalski napad. Nad sovjetsko prestolnico je priletelo več ko dve sto nemških ietal, ki so metala zažigalne in visoko eksplozivne bombe. Povzročile so precej škode. Letalski napad je trajal nad pet ur.
Boji v južni Besarabiii
Jassy, 22. julija, lp. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča z besarabijskega bojišča:
Nemško romunske zavezniške armade so včeraj izvedle nov zmagovit prodor. Sovjetske čete so namreč bile prisiljene, da so se hitro morale umakniti iz južne Besarabije, in sicer večinoma
Bolgarski tisk pozdravlja uspeh rimskega obiska
Sofija, 22. julija, lp. Ves bolgarski tisk jx>-sveča svoje prve strani obisku predsednika bolgarske vlade in zunanjega ministra v Rimu. Bolgarski tisk jiopisuje prisrčen sprejem, ki ga je Italija priredila obema bolgarskima državnikoma.
»Večer« objavlja na čelu lista in na čelu poročil iz Rima slike Kralja in Cesarja, Duceja in
Seja japonske vlade ob navzočnosti vojnega poveljstva
Tokio, 22. julija, lp. Včeraj jo bila pod predsedstvom kneza Konoye v cesarski palači prva seja japonske vlade. Ta prva seja se je vršila ob navzočnosti japonskega vojaškega poveljstva, kar naj bo znak tesne združitve med vlado in vojsko. Na to sejo so prišli zunanji minister, vojni minister, mornariški minister, notrnnji minister, ministri brez portfelja, načelniki generalnih štabov oboroženih sil in več generalov ter admiralov.
Po seji je bil zunanji minister admiral Toyoda
prvič sprejet pri cesarju. Poročal mu je o razvoju mednarodnega položaja.
Agencija Domei poroča, da novice iz angleškega vira in sicer iz Bangkoka o tem, da je na Malajskem polotoku 200.000 vojakov in v Birma-niji 100.000, niso resnične. Agencija dodaja, da je po točnih poročilih treba računati, da ima Anglija tod zbranih eno četrtino tistega, kar dejansko navaja.
grofa Ciana, nato pa komentira slovesne dogodke v Rimu. List piše:
Obisk naših članov vlade v večnem Rimu ima ob tem času poseben piomen. Italijo in Bolgarijo veže med seboj prisrčno in trajno prijateljstvo, kajti Italija in Bolgarija bosta imeli skozi Albanijo skupno mejo in ta novi položaj bo utrdil in okrepil vezi, ki vežejo oba naroda Bolgarski narod ve in se bo vedno zavedal, kakšna je bila jromoč Italije v najbolj kritičnih in težkih trenutkih, hvaležen bo za to pomoč, ker so jo navdihovala najvišja načela človečanstva. Ta naša zahvala je bila že večkrat zapisana v naših listih in je prišla do izraza tudi pri javnih manifestacijah bolgarskega naroda. Vse to dokazuje, kakšna so čustva hvaležnosti, ki vežejo Bolgarijo na Italijo. Duce, genij Italije, je neštetokrat dvignil svoj glas za Bolgarijo in njegove besede so vedno odmevale v bolgarskih srcih. Vse to mora vplivati na bodoče odnošaje med obema narodoma. Rimski obisk naših državnikov bo jx>globil obstoječe prijateljstvo, prav tako pa bo poživel in jxwpešil sodelovanje, ki sloni na iskreni želji obeh narodov, da bi skupaj korakala k novemu redu. Z neposrednim stikom na skupni meji, ki veže cesarsko Italijo na Bolgarijo, bodo Italijani In Bolgari našii vedno novo, živo pobudo za razvoj svojega nerazrušlji-vega prijateljstva.
iz pokrajine okoli Kišinjeva, in sicer ob rekah Prut in Donava ter v območju ob Črnem morju do izliva Dnjestra. Pritisk nemških in romunskih čet je bil tako močan, da so bile ruske čete povsod razpršene.
Včeraj zjutraj so romunske in nemške čete zasedle Reni, kjer so Sovjeti imeli močne utrdbe. Zavezniške čete sedaj hitro prodirajo ob Donavi naprej.
Bolj proti severu so zavezniške čete zasedle tudi mesto Tighino, kjer je bila stara meja med Romunijo in Sovjetsko Zvezo. Tako so zavezniške čete dosegle Dnjester tudi na drugi zelo važni točki. Iz Tighine so se sovjetske čete zamogle rešiti v zadnjem trenutku, sovjetske zadnje straže pa so bile na begu popolnoma uničene. Ti boji dokazujejo, da je popolna osvoboditev Besarabije zelo blizu.
Romunsko topništvo pa je ob Črnem morju streljalo na tri sovjetske monitorje, ki so hoteli zbežati iz nevarnih območij ob obali ter se oddaljiti. Na ta način je bilo do sedaj potopljenih sedem sovjetskih vojnih ladij te vrste.
Romunsko letalstvo je v južni Besarabiji doseglo nove pomembne uspehe. Romunski bombniki so bombardirali in uničili sovjetske kolone na umiku. Bombe so zadevale tako uspešno, da so bile kolone popolnoma uničene. Vsaj dva sovjetska polka sta bila na ta način uničena.
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 22. julija. Ip. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Prodorne operacije nemške oborožene sile in njenih zaveznikov so razbile sovjetsko obrambno fronto v oddelke, ki niso več med seboj povezani in strnjeni. Vkljub hudemu krajevnemu odjjoru in trdovratnim protinapadom ni več spoznati enotnega vodstva pri sovražniku.
Na vsej vzhodni fronti se stalno nadaljujejo operacije, ki imajo za cilj razbiti in uničiti posamezne skupine sovjetske vojske.
Kot povračilo za boljševiške letalske napade na odprti mesti zaveznikov Bukarešto in Helsinski ie letalstvo ponoči prvič napadlo Moskvo. Močni letalski oddelki so pri dobri vidljivosti v zaporednih valovih napadali vojaške naprave in prometna sredstva in oboroževalno središče.
Okoli Kremlja in ob kolenu Moskve so bombe v polno zadele in povzročile mnogo ogromnih jio-žarov. Poslopja vojaškega poveljstva in upravnih oblasti in oskrbovalne naprave so bile ali razdejane ali pa močno zadete.
Na morju okoli Anglije so bojna letala zadela v polno dve veliki tovorni ladji. Ostala bojna letala so ponoči bombardirala pristaniške naprave na jugovzhodu otoka.
Ob Sueškem kanalu so nemška bojna letala v noči na 22. julij napadla z bombami vseh vrst vojaške naprave.
Nemška lovska letala so pri sovražnih poskusih, da bi podnevi napadla obalo Rokavskega preliva, sestrelila šest angleških letal.
Angleška bojna letala so ponoči na razne kraje jugozahodne Nemčije metala rušilne in zažigalne bombe. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Uničena ali poškodovana so bila večinoma stanovanjska poslopja. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno napadaiočih angleških bojnih letal.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. atrani)
Sial nov sin u et
Berlin, 22. julija, lp. Nemški dnevniki so danes zjutraj objavili novico, da je bil v bojih pri Vitebsku ujet starejši Stalinov sin. Stalinov sin, ki je častnik sovjetske vojske, je podal izjave nemškim častnikom, v katerih pravi, da se je s svojimi tovariši odločil za predajo, ker metli, da je ves nadaljnji odpor nesmiseln.
Odbiti sovjetski napadi pri Smolensku
Berlin, 22. julija, lp. DNB objavlja, da so bili
dne 20. in 21. julija odbiti vsi boljševiški napadi da bi zavzeli nazai Smolensk. Silen protinapad nem-ikih sil je prizadejal zelo krvave izgube sovražniku. Med temi boji so Nemci zajeli mnogo sovražnikov in uničili zelo mnogo sovražnih tankov.
Finci zavzeli Pitskaranto
Helsinski, 22. julija, lp. Ob jezeru Ladoga so finske čete zavzele Pitskaranto. Zajeli so mnogo ruskih vojakov in zaplenili mnogo vojnega gradiva.
Helsinki, 22 julija lp. Včeraj zjutraj je skupina sovjetskih bombnikov, ki je priletela z morske strani, napadla in bombardirala stanovanjska središča v Lovidi in v Panvoju. V Panvoju sta bili razdejani dve hiši. Finski lovci so sestrelili tri sovražna letala
Vzporedftev z Napoleonom ne drži
Dopisnik tržaškega »Piccola« poroča iz Berlina, da nikakor ne more veljati vzporeditev sedanjega nemškega pohoda nad sovjetsko Rusijo z Napoleonovim pohodom pred 130 leti. Angleška propaganda se je poslužuje, a očividno računa na neznanje svojih poslušalcev. Napoleon je imel za seboj Evropo, ki mu je bila sovražna in ki je bila pripravljena, da ga izda ob prvem znnku njegove slabosti. A Nemčija ima za seboj Evropo, ki je na poloviro njena iskrena zaveznica, a na polovico je premagana In temeljilo podvržepa. Napoleonova izhodna torka je bil Pariz, oddaljen 2000 km od Rusije, toda Nemci so pričeli svoj pohod od. same ruske meje. Napoleon je imel silne napore, da je oskrbo svojih čet mogel zavarovali na ogromnih razdaljah, a Nemci nimajo takih skrbi. Napoleon je mislil, da bo svojih pol milijona mož ln velikansko število konj lahko preživel na osvojenem ozemlju, torla Nemci imajo tako popolno organizacijo za oskrbo svojih čet, da vzbuja največje pomirjenje in zaupanje. Če Rusi zažigajo letino, potem bo lačno rusko prebivalstvo, no pa nemški vojak. Medlem, ko jb Napoleon šel v Rusijo, da bi si zagotovil posest ostale Evrope, ima Nemčija samo namen, da Husijo spokori k pameti in takšno pritegne h gospodarskemu sodelovanju, za katerega načrte sla že preskrbeli državi osi. To so razlogi, pravi dopisnik Plccola. Iz katerih je razvidne. da se ne sme vzporejati Napoleonovega in nemškega pohoda na Rusijo.
Besede zalivale romunskim junakom
Bukarešta, 22 julija, lp. Po radiu je govoril danes kralj Mihael, ki se je v posebnem govoru v svojem in v imenu kraljice Helene ter v imenu vse države zahvalil romunskim in nemškim junakom, ki so žrtvovali svoje življenje za osvoboditev starodavnega romunskega ozemlja.
Po radiu je govorila tudi soproga generala An-tonesca, ki je izrekla nekaj tolažilnih besed vojnim ranjencem.
Podpredsednik vlade Mihael Antonescu je izrekel svoje priznanje ter se v ginjenih besedah zahvalil za junaška dela nemškim in romunskim junakom. Zahvalil se je bojevnikom ter poudaril, da bo država skrbela za žrtve in za člane njihovih družin.
Položaj po prvem mesecu volne na vzhodu
Berlin, 22. julija, lp. Po prvem mesecu vojne na vzhodu objavlja nemški tisk značilen pregled uspehov nemške vojske na vzhodu, prav tako pa uspehe zaveznikov na vseh delih bojišča, ki je izredno težavno po značaju svojega ozemlja.
»Vdlkischer Beobachter« piše, da se sovražniku ni posrečilo izvesti dobro pripravljenega načrta za napad in sicer na nobenem odseku fronte. Ruske čete 60 bile celo vržene iz svojih silno močno utr-
Letalski boji
nad zahodno Evropo
Berlin, 22. julija, ln. Kakor objavlja DNB,
je včeraj nekaj angleških bombnikov v spremstvu mnogih lovcev skušalo napasti nemški ladijski sprevod v vodah Rokavskega preliva, štirje nemški lovci, ki so spremljali ladijski sprevod, so hitro opazili sovražna letala in obvestili bližnja oporišča o sovružnem napadu. Nemška letala so angleška letala hitro dosegla in preprečila napad. Angleška letala so bila prisiljena vrniti se.
Berlin, 22. julija, lp. Poskusi angleških le-
tal, da bi včeraj priletela nad obrežja Rokavskega preliva, so bili odbiti. Sovražne izgube so bile občutne. Po poročilih, ki so prispela do sedaj, je bilo uničenih pet angleških letal.
Berlin, 22. julija, lp. Ponoči so angleški bombniki preleteli razne pokrajine zahodne Nemčije in zmetali nekaj rušilnih in zažigalnlh bomb. Škoda se omejuje na razdejanja na stanovanjskih predelih in je civilno prebivalstvo imelo nekaj smrtnih žrtev, nekaj pa jih je bilo ranjenih.
E. I. A. R. Radio Lubiana
PARLIAMO LTTALIANO
Schema della XII. lezione che verri tenuta dal prof. Dott. Stanko Leben mercoledl, 23 VII 1941-XIX, ore 19.
Tu natisnjeno besedilo j« samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske lekcije so na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih, vselej ob 19. uri.
aseolt-are aseolt-ato
LEZIONE DODICESIMA D participio passato
cred-ere cred-uto
donn-ito dorm-ire
Roosevelt zahteva podaljšanje vojne službe
Ameriško favno mnenje vedno boli proti Roosveltovi politiki - Komunistična propaganda med amerišltfm delavstvom
TVashiugton, 22. julija, lp. Predsednik Roosevelt je poslal ameriškemu kongresu poslanico, v kateri na temelju svojih izrednih pooblastil zahteva, da naj se obvezniki, ki se<Jaj služijo vojsko, zadrže še naprej v vojaški službi, dasi je že poteklo 12 mesecev, to je doba, za katero so bili vpoklicani. Podaljšanje obveznega roka naj traja lako dolgo, kakor dolgo traja stanje izredne pripravljenosti. Predsednik pravi v svoji poslanici, da je ta odredba potrebna, da bi se zagotovila enotnost in strnjenost v ameriški armadi.
Predsednik je sklenil, da naj to njegovo poslanico ameriškemu kongresu objavijo po radijskih postajah, češ naj ves ameriški narod izve za njegovo stališče. Ta Rooseveltov sklep, da naj se poslanica prečita po radiu, se tolmači v Ameriki kot dokaz, da je Roosevelt naletel na velike težave in da se mora na ta način obračati na ameriško javnost.
Generalni tajnik Bele hiše Steve Eavry je izjavil, da pripisuje predsednik Roosevelt svoji poslanici izreden pomen in meni, da je treba to vprašanje predložiti, ameriškemu ljudstvu v najbolj obsežni obliki.
Bivši kandidat za predsednika republike, Landon, je včeraj zvečer govoril na radijski postaji v Topeki v Kansasu in je izjavil, da je za podaljšanje vojaškega roka, kakor to zahteva obramba ameriškega kontinenta. Takoj nato pa je. Landon dodal, da se bo ameriška vojska neizvež-bana in neopremljena vrgla v najhujšo vojno dogodivščino, če se Rooseveltu ne omeji njegovo hujskaško delovanje za vstop v vojno. Zaradi hujskaških izjav predsednika in njegovih ministrov pa smo mi Amerikanci šli predaleč, dasi nismo dovolj oboroženi. Predsednik Roosevelt je kriv, ker si od časa do časa jemlje izredna pooblastila, loda podaljšanje vojaške službe je narodne potreba.
Kako Sumner Welles litijska
Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Sumner Welles je včeraj izjavil, da imajo Združene države dovolj poročil o tem, da namerava Nemčija napasti še druge evropske narode. Ta napad bo sledil tako ob koncu vojskovanja v Rusiji.
Uradno je bilo objavljeno, da je zvezna vlada določila posojilo v višini pol milijarde dolarjev
jenih postojank in utrdb ter so jib nemške čete zapodile več 100 km v notranjost države.
»Zvvdlf Uhr Blatt« poudarja, da je sedanji vojaški položaj možno opisati takole:
1. Ruska armada, pripravljena za napad na Nemčijo, je bila razbita. 2. Vsa obrambna črta }e bila prekoračena. 3. Sovražne izgube so bile tolikšne, da je moral sovražnik uporabiti zadnje rezerve. 4. Onstran Stalinove črte ni več nobene možnosti za uspešno obrambo in za oviranje napredovanja nemških čet. 5. Skoraj vse sovjetske reke so v nemških rokah. 6. V rdeči vojski je vedno več znakov razkroja. 7. Nemško poveljstvo ima trdno položaj v svojih rokah in narekuje sovražniku svojo pobudo.
„Pastor Angelicus."
Vatikan, 16. julija.
Kakor se je v zgodovini papeštva ie tolikokrat zgodilo, se tudi papeževanje sedanjega papeža Pija XII. razvija docela drugače kakor pa je bil svet pričakoval. Ko so izvolili sedanjega papeža, je bilo svetovno časopisje takoj pri roki s svojo napovedjo, češ da je bil izvoljen »politični papeže. Pij XII. pa svoje poslanstvo izvršuje docela drugnče, kakor so napovedovali, izvršuje ga namreč kakor tisti »pastor angelicus«, kakršnega je prerokovala tista znana mistična prerokba za sedanji čas.
Papeževa popularnost tako silno raste, da bi kaj takega nihče ne bil pričakoval. V sedanjih časih, ko v Italiji ni toliko tujskega prometa kakor navadno, je pa naval k paposkim avdiencam nenavadno ogromen. Po tri do štiri tisoč ljudi He večkrat zbere v avdlenčnih dvoranah, ki so prišli, da bi bili sprejeti od papeža. Tisti, ki so to doživeli, pravijo, da jim bo ostalo neizbrisno v spominu, ko so videli papeža počasi hoditi ob teh ogromnih vrstah ter se neutrudno truditi, da bi mogel s čim več ljudmi spregovoriti tako be-nedo. Knkor hitro papež vidi, da bi kdo z njim rad govoril, se skloni k njemu ali pa ga potegne I; sebi, naj spregovori. Za papežem hodi rimski lirelnt z aktovko v roki. Vnnjo devlje tista pisma, Id jih ljudje izročajo sv. Očetu. Teh pisem je mnogo, mnogo, toda vsakdo dobi odgovor na svoje pismo.
Znanemu katoliškemu časnikarju je že več protestantov, ki so sc udeležili kako take avdi-tmce, zatrjevalo, da jih jo globoko presunila tista dobrota, ki jO izžareva papežova oseba. Kdor je Pija XII. le enkrat videl pri taki nvdienci, bo skoraj verjel, da je res tisto, kar govore o papežu. Pripovedujejo namreč tole: Ko so pred nekaj časa Angleži grozili, da bodo bombardirali mesto Rim, so pnpeža vprašali, kaj bo on storil, fie se to res zgodi. Pričakovali so namreč, da bo rekel, da hoče Rim zapustiti. Papež pa je odgovoril: »Če se to zgodi, bom bos vodil spokorno procesijo skozi Rim.«
Nobenega dvoma nI, da Je bil redek tak papež. ki bi protestanti do njega imeli toliko sim-
patij kakor jih imajo do Pija XII. Mnogo so k temu pripomogli njegovi krasni govori ter njegove zahteve, kjer vsemu svetu oznanja, kakšen naj bo prihodnji mir in kakšna naj bo nova ureditev sveta. To ima kajpada v sebi tudi nevarnost razočaranja, kajti jasno je, da papež lahko le svari in svetuje, da pa nima v svojih rokah nobenih sredstev, da bi svoji želji dal poudarka. Toda papež se zaveda resnice, ki jo je bil pred kratkim povedal odličen član Vatikana: »Apostol mora pridigati, čeprav ga ne poslušajo.« Tako je nabolj označen papežev položaj. Verjetno je, da bi se papež poslužil povabila, naj se udeleži mirovne konference, kamor bi gotovo poslal svoje zastopnike. Toda vprašanje je, ali ga bodo povabili, ker papež nima v rokah nobenih sredstev, da bi si tako povabilo mogel izsiliti. Kakor znano, papež pri verzajskl mirovni pogodbi ni imel nobene besede. Tudi danes še ne kaže, da bi kdo hotel pri mirovnih pogajanjih papežu priznati kak vpliv. Zato se moramo prej ko slej zavedati, da more papež ne glede na trenutne vojaške in politične uspehe te aH druge strani v interesu Človeštva pač naglašatl svoje zahteve, da pa nima prav nobenih tvarnih sredstev, da bi svoje zahteve tudi izsilil. Zato papež Pij XII. ne naglaša brez vzroka venomer, da je njegovo edino orožje molitev.
Kljub vsemu temu pa sv. Oče z jasno in načelno besedo govori vsem narodom in vsem ljudem besede resnice. Da bi ga le vsi poslušali In ga ubogali! S silo tega od ljudi ne more Izsiliti. Pomagajmo mu s svojimi molitvami I
za pospeševanje živinoreje in,za pospeševanje rudarstva in ribolova na otoku 'Albemayle v skupini otočja Galapagos, ki pripada Ekvadorju in je izredno važna strateška točka pred Panamskim kanalom na Pacifiku. Uradno je bilo objavljeno, da gre pri tem za podjetje, ki je čisto zasebnega značaja. Tisti ameriški listi pa, ki podpirajo gonjo za vstop v vojno, zahtevajo, da naj si Amerika zgradi nova oporišča v Evropi in v Južni Ameriki. »Newyork Times« zatrjuje, da je nujno potrebno, da bi Združene države zasedle Pernambuco, otok Sv. Pavla, Kanarske otoke iu Dakar.
| Obvezniki proti podal j -I šanju vojnega roka
I Toda vse to je naletelo med ameriškim pre-: bivalstvom na veliko nezadovoljstvo. Iz raznih j krajev prihajajo poročila, da so vojaki proti po-, daljžanju obveznega roka. Mnogo vojakov bi namreč moralo zapustiti vojašnice konec julija in ti sedaj pošiljajo protestne brzojavke raznim članom vlade in članom kongresa, v katerih zahtevajo, da naj njihovi poslanci glasujejo proti temu zakonu. Iz Virginije poročajo, da so vojaki 44. divizije priredili pravo gonjo proti Rooseveltu. Vojaki so prebivalcem delili letake, ki zelo ostro obsojajo politiko vlade.
Rooseveltova žena v službi reklame
Washington, 22. julija. Žena predsednika Roo-sevelta je sprejela ponudbo, da bo enkrat na teden po radiu govorila o razvoju vojne v Evropi in o glavnih svetovnih dogodkih.
Najprej bo predsednica podala politično in vojaško poročilo, nato pa bo prebrala poročila, ki jih objavljajo dnevniki, ki so last velike ameriške tvrdke. Ameriška tvrdka skuša svoje proizvode razširiti na ta način, da je najela predsednico, da bo sodelovala v njeni trgovski propagandi. Seveda bo ta tvrdka nakazala predsednici visok honorar, ki je v skladu z njeno visoko družabno stopnjo v Ameriki.
Kritika Rooseveltove poslanke
Newyork, 22. julija, lp. Poslanica, ki jo je včeraj poslal kongresu predsednik Roosevelt o podaljšanju vojaške službe, je izzvala v vsej Ameriki mnogo kritike in obsojanja predsednikovega dela.
Neodvisni senator Morris se je izrekel proti razširjenju vojaške dolžnosti, republikanski senator Johson pa je izjavil, da bi bilo treba odbiti vso poslanico. Demokratski senator Smith je zahteval, da naj Roosevelt vendar že enkrat pove, kdo grozi Ameriki. Republikanski poslanec Tingham je izjavil, da bi predsednik Roosevelt moral spoštovati izjave, ki jih je v obliki slovesnih obljub podal pred ameriškim javnim mnenjem. Kaj namreč si naj mislijo o bodočem delu mladi rodovi, če predsednik republike ne drži svoje besede. Ti mladi rodovi bi namreč mislili, da se ne splača vojskovati za tako vlado,
Ameriško posojilo Angliji
Washington, 22. jul. lp. Ameriška vlada je sklenila posoditi Angliji 425 milijonov dolarjev za kritje primanjkljaja v angleškem proračunu.
Amerika naj izžene angleške agente
Waihington, 22. julija, lp. V Ameriškem senatu je govoril vodja izolacionistov, ki je v svojem govoru zahteval, naj ameriška vlada spodi vse angleške agente in vse bivše vladarje in vlade evropskih držav, ki so pribežali v Ameriko. Izjavil je, da angleški agentje delajo v tem smislu, da bi ameriške čete odšle na pomoč Angliji in na evropska bojišča. Ministri Knox, Ickes in Stimson imajo nalogo, da branijo angleške koristi v Ameriki.
Seja romunske vlade v P1 vesti ju
Bukarešta, 22. julija, lp. Pod predsedstvom generala Antonesca je bila seja romunske vlade v Plo-estiu. Na seji so obravnavali vprašanje cen in vprašanje prometa. Prav tako so obravnavali tudi vojaška vprašanja. General Antonescu je nato podal navodila za pomoč ranjencem, invalidom in cianom družin padlin vojake
Nove bolgarske carinarnice
Solija, 22. julija, lp. Nove bolgarske carinarnice ob novi meji so: Dedeagač, Kavala, Dolnji Proj, Skoplje, Vladikin Han, Pirot. Te carinske postaje bodo začele delovati dne 1. avgusta.
Angleške čete na perzijski meji
»Gazzetino« poroča, da vlada v Tabrisu veliko vznemirjenje, ker se vedno boli kopičijo velike množine angleških čet na meji Perzije in Iraka, posebno pri mestih Revandus in Ka-nilin (obe mesti sta v Iraku, severovzhodno od petrolejskih vrelcev). Velik del prebivalcev Tabrisa je mesto zapustilo in odšlo v gore. Po drugi strani pa se poroča, da se perzijske, čete zbirajo v okolici k.erruašah (severovzhodno od Bagdada).
Rim, 22. julija, lp. Iz Egipta poročajo, da je letošnja žetev zelo slaba. Zaradi slabe žetve se je cena žita dvignila od 185 na 225 plastrov za stot. To je dosedaj najvišja cena za žito v Egiptu, Egiptovski 1 isti ostro napadajo vlado zaradi tega in pišejq, da so vladni uradi krivi tega skoka cen in slabe ietine, ker niso dovolj nadzirali poijskin del.
ho aseoltato
hal aseoltato ha aseoltato
abbiamo aseoltato avete aseoltato
hanno aseoltato
Passato prossimo
io ho creduto tu hai creduto egli ha creduto ella ha creduto
noi abbiamo creduto voi avete creduto
essi hanno creduto e6se hanno creduto
ho demnito .hai dormito ha dormito
abbiamo dormito avete dormito hanno dormito
La fanteria ha cessato dd sparare — A sei anni ho imparato a serivere. — Hanno comprato al mercato carciofi per settanta centesimi luno. — La nuova commedia ha avuto un successo inaudito.
—	Ha nevicato tutta la notte. — In qu«l silenasio avete potuto sentire volare una mosca. — Tutti hanno creduto alla sua innocenza. — Hal dimen-ticato tutte le offese sofferte? — Ho guardato nello specchio e ho veduto che il vestito nuovo non mi sta bene. — GH operai hanno completa-mente restaurato la časa. — Ieri la radio ha an-nunziato la nuova ordinanza. — II gatto ha man-giato tutto il lesso. — Non ho aneora ricevuto i libri ordinati tre settimane fa. — Ha l&sciato 1'ospedal« ieri. — I nostri soldati hanno combat-tuto senza paura per terra, per mare e nel cielo.
—	Colpito da una bomba incendiaria il deposito di carburante ha bruciato rapidamente. — Ho comprato un altro giornale, perchfe non ho trovato il »Corriere della Sera«. — Quando qualcuno ha mentito nessuno piu gli črede. — Ora sono ricchi, perche hanno guadagnato grandi somme di danaro.
Esercizi
1.)	Formate il participio passato dei seguenti verbi: conoscere, cantare, avere, portare, capire, cominciare, temere, chiamar«, preferire, bevere,
parlare.
2.)	Conlugate al passato prossimo le proiposl-zioni seguenti: Avere imparato la lingua italiana.
—	Avere prestato la bicicletta a un amico. — Ieri non aver ricevuto nemmeno una sola lettera. — Aver avuto una gran lame, — Non aver ca-pito una sola parola.
Gospodarstvo
Velik potencial italijanske električne industrije.
Gornja slika nam kaže, kako je italijanska električna industrija sistematično od leta do leta naraščala. Kakor je avtarkija vrhovni cilj celotnega italijanskega gospodarstva, tako je skušala doseči popolno avtarkijo tudi italijanska električna industrija, kar se ji je v polni meri posrečilo. Zadnja leta je napravila ta industrija naravnost velikanske korake, kakor v dosegi neizmernega električnega potenciala, tako v postavitvi mnogih io velikih tozadevnih obratov. Ce se omejimo samo na leto 1040, vidimo, da je obratovalo I. 1940 1159 hidro-električnih obratov proti 1081 v letu 1938; njihov potencial je dosegel 5,054.895 HP; njihova kapaciteta se je pomnožila od 15.589 milijonov kilovatnih ur na 17.90 milijonov kilovatnih ur. Prav tako so narastli tudi proizvodi termičnih in geo-
termičnih električnih podjetij.
«
Kontrola nad cenami življenjskih potrebščin.
Med vsemi sloji prebivalstva je žela veliko odobravanje naredba vlade, ki je zaupala fašistični stranki nadzorstvo nad cenami vseh življenjskih potrebščin, ki so na notranjem trgu neobhodno potrebne. Cilj te odredbe je, zabraniti porast draginje in tako preprečiti vsako možnost inflacije. Vsi listi v državi pišejo, da bo sedaj trg temeljito in učinkovito urejen. Stranka ima dovolj sredstev in tudi moči ter je takoj po prevzemu novih polno-močij pokazala, da ji ne manjka dobre volje ter odločnosti, rešiti postavljeno ji nalogo. Notranji trg v vsej državi bo razdeljen na deset nadzorstvenih con, ki bodo v tesni medsebojni zvezi. Nadzorstvo v teh conah bo poverjeno desetim strankinim možem. Tudi na sadnem in zelenjadnem trgu, kj«r so zadnje čase vladale precej visoke cene, nova letina pa je zelo povoljna, je stranka znižala cene v nadrobni prodaji za 20%. Cene so padle takoj, ne da bi bilo potrebno za to posebno opozorilo. Ves tisk v državi je mnenja, da v bodoče naj ne bo kaznovan samo prodajalec, ki zahteva za blago višjo ceno, kakor je določeno, marveč tudi kupec, ki plača več, kakor so uradne cen«,
Prepoved odnašanja kovancev is Romunije. Vsem osebam, ki potujejo iz Romunije, je prepovedano odnašati kovance iz države. Vsak potnik ima pravico vzeti na pot 2000 lejev papirnatega denarja.
Popravek iz Službenega lista za Ljubljansko pokrajino. V zvezi z naredbo o pribitkih v nadrobni prodaji je objavil »Službeni list za Ljubljansko pokrajino naslednji popravek: V naredbi o določitvi prebitkov v nadrobni prodaji, št, 63, objavljeni v 55 kosu Službenega lista z dne 9. julija 1941., se mora točka 38. v či. i. pravilno glasiti: 38. obutev vseh vrst... 20%
liSlifiS
rnmmmmm B mm t SMSMž 11 "^HHiilii

Plemontski Princ pregleduje oddelek vojske, namenjene na vzhodno bojišče.
Palačo moderne galerije oblagajo s kamnom
Palača modeme galerije, ki je bila letos spomladi v surovem dograjena, se zadnje čase na zunaj ni prav nič spremenila. Stavba je pokrita s salonitom, notranjost pa čaka na nadaljnjo izdelavo in ureditev. Najvažnejše pri gradbenih delih moderne galerije je prav gotovo zamudno in dolgotrajno oblaganje zunanjih zidov palače s kamnom. To d?lo je že začela tvrdka Franjo Kunovar iz Ljubljane. Palača moderne galerije bo prva stavba v Ljubljani, ki bo obložena z izredno lepim apnencem s Hvara. Doslej je v Ljubljani prednjačil pri oblogah domači apnenec, večinoma podpečan, ki je v primeri z vsemi drugimi domačimi kamni bil najcenejši. To prednost je imel podpečan največ zaradi tega, ker 60 bili prevozni stroški zanj zelo majhni. Podpeški kamen nalagajo namreč v bližini kamnolomov v Podpeči na čolne, ki počasi priplavajo prav v Ljubljano. Ko bo pa zgrajena za-tvornica pni stari cukrarni, bodo pa podpeški kamen razkladali celo na Prulah na Trnovskem pristanu. Med drugimi kamni moramo omeniti še rimski travertin, s katerim je obložena palača banke Slavije. S travertinom je obložena tudi palača Dunav.
Hvarski apnenec, ki je bil potreben za oblogo zunanjih zidov moderne galerije, je bil kupljen in prepeljan v Ljubljano že lansko jesen. Vsega skupaj je bilo v Ljubljano prepeljanih nad 50 vagonov neobdelanega hvarskega apnenca. Vso zimo in pomlad je tvrdka v svoji delavnici obdelovala velike kvadre in jih pripravljala v sestavne dele za oblogo moderne galerije. Te dni so začeli zunanje zi-- 'dove moderne galerije oblagati. Najprej so začeli na severni strani, ki gleda proti sprehajalni poti, ki vodi v Tivoli. Sedaj pripravljajo tudi že vzhodno stran, v kratkem pa bo teklo delo na vseh straneh palače. Za oblaganje uporabljajo precej debele plošče pravokotnih oblik. Velikost plošč je različna. Največje plošče, s katerimi oblagajo steno, so visoke en meter, široke po pol metra. Zanimivo je
tudi, da vsi kamni niso enako obdelani. Nekateri so fino brušeni, drugi zopet fino nasekani, dalje grobo nasekani in končno samo oklesani. Grobo nasekani in oklesani kamni so nekoliko bolj debeli kako fino nasekani in brušeni kamni. Zato gledajo njihovi robovi nekaj centimetrov iz sicer gladkega zidu. Kletna okna, ki so razmeroma zelo velika, so pokrita z izredno velikimi ploščami iz apnenca. Te plošče so dolge dva metra, široke pa en meter. Vanje je navrtana cela mreža okroglih lukenj s premerom deset centimetrov. Skozi te luknje bo padala svetloba v kleti. Tudi okna palače bodo obložena s hvarskim apnencem, tako da lepe zunanjosti nikjer ne bo motil umetni kamen ali beton.
Oblaganje je prav zamudno, saj morajo delavci vsak kamen pritrditi z železnimi vezmi na zid. Poleg tega pa so posamezni kamni drug z drugim prav tako zvezani z železnimi vezmi. Špranja med zidom in kamnito oblogo pa se potem, ko so kamni položeni, sproti zaliva z redkim betonom, ki poveže oblogo z zidom. Čeprav so kvadri zelo natančno izdelani, tako da so špranje med posameznimi ploščami zelo ozke, eaj dosežejo kvečjemu širino dveh milimetrov, bodo te ozke rege zamazali z malto iz belega peska. Pred glavnim vhodom bodo postavljeni še učinkoviti stebri, prav tako iz hvarskega apnenca. Cela stavba bo že zaradi lepega kamna, še bolj pa zaradi živahno izdelane obloge nad vse učinkovita. Svojstvena pa bo njena lepa, skoraj bela barva. Hvarski apnenec je namreč zelo enakomerno barvan kamen, ki ima prav majhna zrnca. Po svoji strukturi spominja zelo na nabre-žinski apnenec, ki so ga svoj čas kaj radi uporabljali v Ljubljani za stopnišča. Razlikuje pa se od nabrežinskega apnenca, ki je svetloeiv, po tem, da ima toplo rumenkasto belo barvo. Tako bo dobila Ljubljana s palačo moderne galerije ne samo nad vse važno in pomembno kulturno ustanovo, ampak tudi arhitektonsko izredno učinkovito palačo.
Denarne zmede pred leti
Skoraj prav do današnjih dni so stari ljudje pri nas še računali z goldinarji, čeprav goldinarjev, stare avstrijske valute že davno ni bilo več. Ob koncu prejšnjega stoletja ie namreč Avstroogrska umaknila svojo goldinarsko veljavo ter jo nadomestila s kronami, en goldinar za dve kroni. To enostavno razmerje je povzročilo, da se ljudje nikakor niso mogli odvaditi računati z goldinarji in krajcarji, namesto a kronami in vinarji. Težave je povzročilo preračunavanje starih cekinov, ki so veljali enajst kron in 21 vinarjev, medtem ko so novejši desetkronski zlatniki veljali seveda točno deset kron in dvajsetkronski dvajset.
Ob začetku prve svetovne vojne 1. 1014 so ljudje seveda hitro poskrili, kolikor so mogli, ves zlati in tudi srebrni denar, enokronske, dvokronske in petkronske kovance, pa tudi ni-keljnaste kovance po dvajset in deset vinarjev. 2e takoj prve dni vojne ie Avstroogrska izdala bankovce po dve kroni, bili so zelene barve, pozneje tudi enokronske, rdeče. Za krone torej ni bilo stiske v denarnem prometu, pač pa je pričelo primanjkovati drobiža. Avstrija je nadomestila nikeljnasti drobiž s kovanci po deset vinarjev iz zmesi pakfonga in pa z železnimi dvajsetvinarskimi kovanci. Toda po končani vojni je tudi tega zmanjkalo. Tedaj so v naših krajih nastale prave zmede z denarjem, kakor povsod po svetu. Kronske bankovce so k nam tihotapili iz avstrijske republike, kjer so imeli manjšo veljavo. Nihče ni vedel, kateri denar je pravi. Nekateri bivši avstrijski vojaki in trgovci so takoj po vojni izgubili mnogo denarja, ker niso pravočasno zamenjali okupacijske lire, veljavne v Benečiji, zasedeni po osrednjih silah, za krone. Tudi preračunavanje teh lir v krone je bilo sitno opravilo. Okupacijske lire so veljale namreč nekaj manj kakor krone, imele pa so napise v obeh valutah: ena lira ie veljala 91 vinarjev.
V pomanjkanju drobiža so si ljudje pomagali z znamkami po 20 vinarjev, ki so kmalu izšle z napisom: Država SHS. Veliko za dve, tri take znamke nisi dobil, kvečjemu majhen kos črnega kruha. Ker so šle te znamke iz rok v roke. so bile kmalu seveda oguljene in nerabne, tako da jih pošta ni marala. Kdor jih re imel zadnji, je bil pač ob tiste vinarje, za katere jih je vzel.
Mestna občina ljubljanska je v tej zadregi za drobiž izdala sive, v Ljubljani tiskane lističe v vrednosti 20 vinarjev. Za 200.000 kron je bilo izdanih teh lističev, koliko jih je priromalo nazaj v mestno blagajno, je težko reči. Dosti se jih je porazgubilo in pomečkalo, tako da je mestna občina vsaj za tiskarske stroške imela kritje.
Nove težave so nastale, ko so bile uvedene znamke za bankovce, da se onemogoči nadaljnje tihotapstvo bankovcev iz Avstrije. Te znamke, pritrjene na sleherni bankcvcc in oprem-
ljene z žigi finančnih uradov, denarnih zavodov in podobnih ustanov, so bile združene z 20% odtegljajem. Toda to nikakor ni pomenilo pocenitve za 20% in marsikdo se je v tistih dnevih kesal, ker je prehitro nesel svoj denar v banko žigosat in opremit z znamkami, ker je moral z zaznamovanim denarjem blago plačati po isti ceni kot z nezaznamovanim. Boni, ki so jih tedaj ljudje dobili za odtegljaje, so prišli šele mnogo pozneje do veljave, ko je bilo mogoče z njimi plačevati davke.
Prav tako so se ljudje tedaj drenjali in čakali pred uradi in pred bankami, da si dado potrditi denar. Enaki prizori so se dogajali kmalu nato, ko so krone zamenjavali v dinarje v razmerju 1:4, upoštevajoč prejšnjih 20%, torej ena proti pet. Naši ljudje so tedaj smatrali za krivično to razmerje, ker ie imel dinar v starih srbskih krajih prav isto kupno moč, kot krona v »prečanskih«. To se je pozneje izkazalo, ko se ie vse podražilo na dinarje. Kar je prej veljalo eno krono, je pozneje veljalo en dinar.
Prvi bankovci po 10 dinarjev so imeli podobo kovača, po 20 din podobo orača, po 100 din metulja in po 1000 din podobo sv. Jurija. Odtod naslovi »kovač«, »metulj«, »juri j«, ki so ga imele te denarne enote, čeprav pozneje
Sola za sestre-negovalke
na bankovcih in kovancih že ni bilo več teh simbolov.
»Orače« so kmalu potegnili iz propieta, baje je bilo preveč ponarejenih. Tudi tedaj je bilo precej ljudi ob čedne zneske.
Sedaj, ko so vzeli slovo »kovači«, »metulji« in »jurji«, bodo ti spomini osvežili najbrže še druge, na nešlete goljufije, ponarejanja in druge slične zadeve.
Sedai smo dobili lire. Lični, mali bankov ci, samo da bi jih bilo kaj. Počakajmo še malo in videli bomo, kakšna domača imena bo dalo naše iznajdljivo ljudstvo novim denarnim enotam.
Sestra - negovalka v pomoč najmanjšim in najbe dnejšim. — Šola sa sestre - negovalke sprejme tudi letin nekaj novih goienk.
Blokrranle cen
Visokemu Komisarju prihajajo ponovno pritožbe zaradi zlorabnega zvišanja cen v javnih obratih.
Visoki Komisar opozarja prodajalce na določbe uredb št 17 od 9. maja in št. 63 od 9. julija, s katerimi so se se cene vseh vrst blaga, v kolikor niso določene s posebnimi ceniki, in predhodno veljavna zvišanja blokirala na dan 15. marca t. 1.
Zato se bo katera koli nedovoljena sprememba cen navzgor smatrala za prestopek proti gornjim uredbam in bo strogo kaznovana.
Vzgajajmo našo delavsko mladino
Ena najvažnejših nalog, ki nas čaka in na katero se moramo že zdaj • pripravljati, je vzgoja našo delavske mladine. Ta del našega naroda je bil doslej najbolj zanemarjen in vsi klici, da bi se kaj ukrenilo v tem smislu, so bili glas vpijočega v puščavi.
Pravijo, da je priznati greh že polovico spreobrnjenja. Tedaj imejmo toliko poguma, da to svojo napako priznamo. Priznati moramo, da se za mladino, ki je zapustila šolo ln vstopila v uk ali v delo v tovarno, nihče ne zmeni, nihče ne misli več na njeno vzgojo. (O kaki vzgoji v naših ljudskih ali drugih šolah, to je o vzgoji v načelnosti, značaju itd., tudi to priznajmo, ni govora). Kdo pa naj se briga za »barabe« (strokovni izraz naših meščanov za vajence in mlade delavce)! Starši se za svoje sinove, ki so vstopili v uk, ne menijo, saj so z vstopom v uk prešli pod jurisdikcijo mojstrov in jih starši ves dan ne vidijo. Mojstri (boleča rana, ki se je ne bojmo razkriti) se za vzgojo vajencev menijo še manj, ker so zavest vzgojitelja izgubili že zdavnaj, ostali so samo še delodajalci. Edini, ki vzgajajo ali bolje »vzajajo«, so pomočniki, pa cesta in kino. Toda, joj me I Ta vzgoja vodi v brezznačajnost, v zaničevanje avtoritete, brezboštvo in nemoralo. Mislim, da tega ni treba dokazovati, saj so »barabe« prejele svojo »barabinsko« vzgojo od pravkar naštetih vzgojiteljev.
Temu je treba odpomoči, pa z radikalno roko. Mislim, da pomoč ne bo tako težka. Treba je le velikodušno, brez predsodkov podpreti akcijo Zveze mladih katoliških delavcev, ki ima kot svojo prvo nalogo, vzgojiti mladega delavca v pozitivnega slovenskega delavca, to je v človeka, ki ima značaj, zmožnost, pa tudi voljo delati. Pravila te zveze in način njenega dela nas zagotavljajo, da bo uspeh pozitiven. Pravila sama pravijo, da hoče Zveza oblikovati po krščanskih načelih našega mladega delavca, da bo značajen, resen, močne volje, podjeten, požrtvovalen in čist. Vzgojiti hoče mladega delavca, ki bo pometel staro šaro, ki nam je dajala videz »dobrih, plemenitih, vernih Slovencev«, namesto videza pa postavil trdne temelje zdravih značajev.
Pri tem naj nas ne moti izraz »katoliški, krščanski«. Tudi s takimi predsodki moramo brezpogojno pomesti in priznati, da so le katoliška, krščanska načela pozitivna, načela, ki gradijo, vse ostalo pa le ruši.
Spoti
Reševalni tečaj
Ljubljanska plavalna šola na kopališču SK Ilirije razpisuje tečaj v reševalnem plavanju za športnike, samaritane Rdečega križa ter prostovoljne in poklicne gasilce. Tečaj ho od 1. do 16. avgusta vsak dan razen nedeljo in praznikov od 7.30 do 8.30. Pouk v tečaju bo 10 dni, poslednji trije dnevi so namenjeni za izpite. Tečajnina za ves tečaj znaša 25 lir za osebo.
Istočasno s tem tečajem razpisuje Ljubljanska plavalna šola za čas od 9. do 16. avgusta II. izpit s ponavljanjem za vse absolvente prejšnjih reševalnih tečajev. Tečajnina za absolvente znaša 15 lir.
V tečaj bodo sprejeti le oni. ki res obvladajo prsno in hrbtno plavanje. Po končanem tečaju bo prejel vsak tečajnik spričevalo o uspehu pri končnem izpitu.
Prijave se sprejemajo osebno ali po pošti do 28. julija zvečer na nasldv Ljubljanska plavalna
šola — kopališče SK Ilirije.
•
Dva nova rekorda v lahki atletiki. V teh
dneh so v Turinu državne lahkoatletske tekme, ki potekajo zelo zadovoljivo in v katerih so bili že doseženi nekateri rekordi. Predvsem pa se vidi, koliko so se zboljšall italijanski lahkoatleti od zadnjih mednarodnih tekmovanj, ki so bila v Bologni med nemškimi in italijanskimi lahko-atletskimi prvaki.
Rezultati so sledeči:
Met kladiva: Taddia, Milano — 56.96 m; Sargiano, Savona — 48.87 m. — Tek čez žarek e: Facchini, Bologna — 14,4 de«.; Gritti, ilano — 14,8des.. — Troskok: Pellarini, Trst
—	14.07 m; Pieraccl, Firenze — 13.81 m. — T e k n a 5000 m: Beviacqua, Savona — 14.52,4 des.j Ma-stroenni, Torino — 15,8 des. — Skok v višino: Campagner, Schio — 1.91 mi Dettori, Milano — 1.85 m. — Met krogle: Profeti, Firenze — 14.84 m; Bcrtocchi, Bologna — 14.55 m. — Tek n a 1500 m: Vitale, Venova — 4; Colombo, Milano
—	4,2 des. — Tekna400 m: Lanzi, Milano — 47,3 desetinke; Perassuti, Udine — 48,6 des. — Tek 100 m: Monti — 10,5 des.; Msriani, Milano — 10,5 desetink.
Waterpolo tekme ▼ Benetkah. Klub Trlestina Nuoto je tekmoval v Benetkah z beneškim želez-ničarskim Dopolavorom in zmagal z 2:1
Flnmana Nuoto — Cavagnaro lil. Na Reki so bile v nedeljo tekme v waterpolu med gornjima kluboma. Kljub temu, da so bili Rečsni zelo močni v igri, j« igra oetala neodločena z 1:1.
Italijanski prvak v teku na 25 kilometrov. V okviru državnih lahkoatletskih tekmovanj jc bil tudi tek na 25 km, kjer je zopet zmagal Triačan Kreševič, kateremu je že lansko leto pripadel naslov državnega prvaka v tej disciplini.
Kolesarske dirke v Slenl. V nedeljo ■o bile v bi eni krožne kolesarske dirke med mladimi fašisti
Pogovor z Bogom
Slovenska kri je /lasti dandanes raztresena po vsem širnem svetu, Menda je »i več dežele na svetu, kaj šele v Evropi, kjer ne In živele raztresene slovenske družine. Kdo ve, ali ni res tisto, kar nekateri trde, da jo poleg tistega poldrugemu milijonu Slovencev, ki so do nedavna živeli na svoji slovenski grudi, vsaj še toliko Slovencev raztrošenih po daljnem svetu. Največ jih je tamkaj v Združenih državah Severne Amerike, kjer sodijo, da jih je najmanj en četrt milijona, če ne več. Stari naseljenci pa izumirajo, mladina se naglo ainerikanizira, dasi je ohranila svojo ljubezen d« domovine svojih staršev. Mnogo tiste mladine govori še slovenski jezik, prepevu slovenske pesmi — vse iz spošto-vunja do svojih staršev. Toda njihovi otroci bodo popolni Američani, ki se ne bodo več spominjali, od kod izvira njihov rod, čigava kri se pretaka po njihovih žilah. Mnogo se je že nisalo o tem, kako malo in premalo se je rodna domovina brigala za to našo kri v tujini. V prihodnjt-bo moralo biti drugače. Slovenci, ki smo ostali doma, smo svojim brutom, kateri so odšli v tuje kraje, le preradi očitali, češ da prenaglo pozabljajo na svojo domovino in svoj rod ter jezik.
a smo jim morda delali krivico. Najlepši zgled velike ljubezni do doma in svojega rodu ter njegovega jezika nam daje naš stari rojak Jože Bizaj, kateri se je pred 50 leti iz Cerovega preselil v Argentino, kjer ima zdaj veliko kmetijo.
V »Našem duhovnem življenju«, ki ga v Argentini izdaja za naše rojake slovenski izseljenski duhovnik g. Janez Hladnik, je popisan obisk, ki ga je ta vneti slovenski duhovnik napravil pri Bizajevih. Bizaj in Bizajkn že celih 50 let nimata nobene zveze z drugimi Slovenci, saj živita na samotni kmetiji v sredi daljne in širne argentinske dežele. Imata svoje otroke, ki so hodili v argentinske šole in znajo govoriti špansko. Toda on in ona med seboj še. vedno govorita po slovensko ter se le v slovenskem jeziku pogovarjata z Bogom. Bizaj je g. Illad-niku pokazal še staro izdajo Baragovega slovenskega inolitvenika »Dušna paša«, ki iz njega moli slovenske molitve. Sam je povedal: »Slovensko ne govorim skoraj nikoli, le z ženo se slovensko pomeniva. Toda z Bogom se pogovarjam še vedno le v slovenskem jeziku. Ti slovenski molitvc-niki pa mi niso le drag spomin, marveč tudi veliko veselje.«
Veliko veselje zanj je pač slovenska knjiga, ki iz nje še po 50 letih more brati v svojem rodnem jeziku ter se po slovensko pogovarjati s svojim Bogom.
Pogovor z Bogom je najlepši in najgloblji v jeziku staršev, ker je najbolj prisrčen. Ta pogovor z Bogom je tudi tisti, kateri ohranja naj-plemenitejse vezi med človekom in njegovim daljnim rodom. Tega bi se morali vsi Slovenci znvedati ter skrbeti, da bi vsak naš človek v tujini imel dovolj tiste slovenske in verske dušne paše, katera bi ga krepila, da ne bi pozabil Boga in domovine. Ko bi hita naša skrb za izseljence v preteklosti večja, bi se danes najbrž tudi Bi-zajevi sinovi še vsi v jeziku svojih staršev pogovarjali z Bogom ter ostali Slovenci.
Mi
na 163 km dolgi progi. Proga je bila težka in izmed 150 dirkačev, ki so nastopili, jih je prišlo na cilj dve tretjini, magovalec pri teh dirkah je bil Carlo Rebella iz Sanove, ki je prednjačil pred drugimi za celih 50 km, torej si je popolnoma zasluženo priboril naslov prvaka med mladimi fašisti.
Neapeljski veslači so si priborili zlati Mussoli-nijev pokal. Pri veslaških tekmah v Neaplju, katerih so se udeležili najboljši veslači iz vseh italijanskih mest, si je neapeljska osmerka priborila zlati Mussolinijev pokal.
Iz Goriške pokrajine
Vročina, toča in peronospora. Po prvem tednu v juliju nas je začela tlačili huda vročina. Nekaj dni smo imeli prav težko, dušljivo toploto, ki še ponoči ni dopustila mirnega spanja. Sredi tedna smo dobili pa nevihto, ki se je ponekod spremenila tudi v nurje s točo. Na Otlici nad Ajdovščino na primer je v sredo 16. julija popoldne pričela padati precej debela toča med dežjem, ki je pa kmalu prenehala, ne da bi' napravila posebno škodo. Hujših poročil o toči ni. Ozračje se je vendar lepo ohladilo in je vročina sedaj bolj znosna. — Skrajno žalostne so pa vesti, ki se vedno bolj množe, da je po naših vinogradih zlasti na Vipavskem začela usodno gospodariti peronospora, ki se nevzdržno širi. Ker je veliko pomanjkanje galice, so ljudje vsi obupani.
Razbesneli bik skoro končal gospodarja. 70 letnega posestnika Jožefa Remca iz Vitovelj 96 je nenadoma napadel razjarjeni bik. ki ga je gnal na napajališče. Podrl ga je na tla in bi ga bil ubil, da niso hitro prihiteli domači na pomoč. Korajžna nevesta je pograbila lopato in razdraženega bika z vso silo tolkla po glavi, žena mu je vrgla pa kolovrat za seno na glavo. S tem sta ga odvrnili od ubogega gospodarja in se je postavil proti njima. Na njuno kričanje pa je pritekel na pomoč domači sin, ki ga je z močnim kolom tako dolgo obdeloval po glavi, da se je obrnil v hlev in preskočil ponesrečenca, ne da bi mu še kaj hudega prizadejal. Ubogi mož ima zlomljeno eno rebro, desno roko izpahnjeno in tudi po hrbtu je močno zdelan. Zdravnik, ki je bil poklican na kraj divjega prizora, mu je roko zopet vravnal. Zdaj se Je priletni mož že toliko opomogel, da je upanje na skorajšnje ozdravljenje.
Novo mesto
t Josip Cibic na zadnji poti. številni znanci, prijatelji in stanovski tovariši so v soboto popoldne ob 5 spremili na zadnji poti upokojenega železniškega uradnika g. Josipa Cinic«. ki mu je huda želodčna bolezen v četrtek, dne 17. juliju pretrgala nit življenja. Pokojni gospod Cibic se jc rodil leta 1876 v Proseku pri '1 rstu. Po dovršenih šolah je vstopil v železniško službo. Pred in po vojni je služboval v raznih krajih Goriške, po končani vojni pa je prišel v naše kraje. Najprej je služboval kot postajenačelnik v fct. Vidu pri Ljubljani, potem v Vrbanji v Slavoniji, kjer pa je ostal le melo časa. Kmalu se je zopet vrnil v Slovenijo in prevzel mesto glavnega blagajnika na novomeški železniški postaji, kjer je služboval vse . do svoje upokojitve I. 19^4 V službi «i je po-' kojnik prioobil sloves vestnega in delovnega uradnika, med NovomeSčani pa zaradi svojega plemenitega značaja in vesele narave mnogo iskrenih in zvestih prijateljev. Pokojnik zapušča potrto ženo gospo Fani in hčerki Doro. ki je prednica v tukašnji ženski bolnišnici ter Sla-vico, ki je poročena z davčnim uradnikom na Jesenicah g. Rupnikom. Naj pokojniku sveti večna Irč. bridko prizadeti družini nase iskreno so žali »i
4
—f III »MM I ■ II | II
ie novice
Koledar
Sreda, 23. julija: Apolinar, škof iu mueenec; Romuia, devica.
Četrtek, £4. julija: Kristina, devica in muče-nica; Terezija, devica in mučenica; Niceta, ni uče-niča.
•
—	Slovesne proslave prepovedane. V Rimu je izšel odlok, ki za ves čas, dokler bo trajala vojska, prepoveduje prirejati slovesne proslave, slavnostne dneve in podobne slovesnosti, ki iih dovoljuje zakon iz leta 1929. V kolikor ne bo drugače odrejeno, bo predsedništvo ministrskega sveta za vsak posamezni slučaj posebej določilo, ali bodo smele biti ljudske slovesnosti ali ne.
—	Prebivalstvo v Italiji. »Službeni list« objavlja podatke, po katerih je imela Italija dne 30. junija 45,209.937 prebivalcev. V tem je všteto le prebivalstvo, ki živi v 98 pokrajinah evropske Italije, torej brez novih pokrajin, med katere spada tudi Ljubljanska pokrajina, ter kolonij. Glavno mesto Italije Rim šteje 1,388.528 prebivalcev.
—	Opozorilo medicincem. Vsi oni medicinci, ki niso pristojni v Ljubljansko pokrajino, pa nameravajo nadaljevati svoje študije v Padovi, naj se nemudoma javijo v društveni sobi anatomskega instituta v Ljubljani, ker odbor nujno, vsaj do petka, potrebuje njihove podatke. Tudi ostali tovariši, ki so iz Ljubljanske pokrajine, naj pridejo. Uradne utc so vsak dan od 9—10. dopoldne. Na poznejše prijave se odbor ne bo mogel ozirati.
—	Sprememba voznega reda na progi Trebnje na Dolenjskem—Mokronog Bistrica. Od srede, dne 23. julija dalje izostaneta na progi Mokronog Bistrica—Trebnje na Dolenjskem potniška vlaka, ki odhajata iz Mokronoga ob 8 in 16.30 ter prihajata v Trebnje ob 8.30 in 17, zato pa vozita vlaka z odhodom iz Mokronoga ob 12.12 in 20.43 in prihodom v Trebnje ob 12.41 in 21.13.
—	Zanimiv padec toplote. Nedelja po sobotnem in prejšnjih dnevih deževja je pokazala najnižjo jutranjo toploto +12,8°, najvišjo pa +27°, kakor je to zaznamoval meteorološki zavod. V ponedeljek je bila najnižja jutranja temperatura + 15.1°, najvišja pa v senci +18.4" C, V torek je dosegla najnižja jutranja temperatura v juliju rekordno nižino, ki jo vremenski opazovalci že dolgo ne pomnijo. Bilo je ok 7 zjutraj +11,2° C, kar je navadno v zgodnjih pomladanskih dnevih in tudi v začetku marca. Od ponedeljka do torka zjutraj je padlo še 5.6 m/m dežja. V torek zjutraj je vladala nad barjansko ravnino gosta, pa visoka megla.
—	Nesrečen padec. Orožniškd narednik iz Št. Vida nad Ljubljano Žnidaršič Franc je padel tako nesrečno, da je dobil nevarne notranje poškodbe. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici.
—	Strokovno - nadaljevalno šolstvo v Ljubljanski pokrajini. Za preteklo šolsko leto 1940/41 smo imeli na 24 šolah 2572 učencev, od teh 715 vajenk. Na ljubljanskih šolah: 1. Splošna strokovna nadaljevalna šola na Vrtači 122 vajencev in 102 vajenki, skupaj 224, to šolo so obiskovali peki, mesarji, vrtnarji, slaščičarji, večinoma pa so brivski vajenci ter frizerske vajenke. 2. Mehanično-tehnična šola na Ledini je imela letos 421 vajencev kovinske stroke: strojni in stavbni ključavničarji, mehaniki, ko-
vači, livarji, kotlarji, kovinostrugarji, vodovodni instalaterji, elektromonterji, galvanizerji, zlatarji, srebrarji, pasarji, precizni mehaniki in izdelovalci glasbil, stavbni in galanterijski kleparji itd. 3. Stavbna strokovna nadaljevalna šola na Grabnu. 211 vajencev: zidarji, kamnoseki, mizarji, dimnikarji, pečarji, keramiki itd. 4. Ženska strokovna nadaljevalna šola za oblačilne in umetne obrli pri Sv. Jakobu je štela 349 vajenk: krojačice, šivilje, rnodi-stinje, izdelovalke umetnih cvetlic itd. 5. Strokovna nadaljevalna šola za oblačilne in umetne obrli na Prulah je imela 268 vajencev in 4 vajenke, skupaj 272. To šolo so obiskovali krojači, krznatji, čevljarji, slikarji, pleskarji. 6. Grafična strokovna nadaljevalna šola na Trgovski akademiji, Bleivveisova cesta je imela 23 vajencev. 7. Gostilničarska nadaljevalna strokovna šola na Privozu v Gostilničar-skem domu je imela 24 vajencev in 5 vajenk, skupaj 29. 8. Trgovska gremijalna nadaljevalna šola v Trgovskem domu je imela 105 trgovskih vajencev in 127 vajenk, skupaj 232 učencev. Na vseh 8 šolah smo imeli v Ljubljani sami 1174 vajencev in 587 vajenk, skupaj 1761 učencev. Na deželi v Mariji Devici v polju pri Ljubljani 85 vajencev in 8 vajenk, Dolnji Logatec 17 vajencev in 2 vajenki, Rakek 13 vajencev in 5 vajenk, Vrhnika 59 vajencev in samo 3 vajenke, Cerknica 15 vajencev im 5 vajenk, Kočevje 109 vajencev in 17 vajenk, Ribnica na Dolenjskem samo 74 vajencev brez vajenk, Velike Lašče 17 vajencev in 6 vajenk, Stična ob začetku šolskega leta 36 vajencev brez vajenk (ta šola je bila šele ustanovljena 13. oktobra), Videm-Dobre-polje 15 vajencev in 7 vajenk, Novo mesto 110 vajencev in 38 vajenk, Toplice pri Novem mestu 25 vajencev in 12 vajenk, Št. Jernej na Dolenjskem 27 vajencev in 7 vajenk, Metlika 22 vajencev brez učenk, Črnomelj 35 vajencev in 18 vajenk, Horjul pri Vrhniki 25 učencev. Na vseh šolah izven mesta Ljubljane je bilo 638 vajencev in 128 vajenk, skupaj 811. lz teh številk se vidi, da še ogromna večina naše mladine ne obiskuje po deželi nobene šole med časom od 14 do 18 leta.
—	Pridobivanje broma. Agencija »La Corris-pondenza« poroča, da je družba »Italijanski brom« z izredno hitrostjo dokončala dela pri graditvi posebnih naprav, s pomočjo katerih bodo v bodoče pridobivali v solarnah pri Cagliariju iz morske vode brom. Nove naprave zdaj že služijo svojemu namenu in vse obratovanje jx»teka, kakor poroča »La Corrispondenza«, zelo zadovoljivo.
—	Pet smrtnih obsodb potrjenih. V Cagliariju je prizivno sodišče vnovič razpravljalo o razsodbi, s katero je bilo jnet oseb svoj ča6 obsojenih na smrt zaradi trikratnega roparskega umora. Dne 28. marca letošnjega leta so prišli na zatožno klop pred sodiščem v Cagliariju Eduardo Sirigu, Paolo Damu, Giuseppe Zeullo, Enrico Pilia in Giovani Lallai. Obtožnica jim je očitala, da so 11. maja 1940 vlomili v stanovanje Efisia Marogija, bogatega jx>-sestnika v Mandasu, ter z namenom, da se polaste njegovega premoženja, ubili njega, njegovo ženo in hišnico Marijo Oru. Res so tedaj odnesli 32 bankovcev po 1000 lir, listnico s štirimi zlatimi šter-lingj in lovsko puško. Policija jih je kar hitro izsledila in zaprla. Sodišče jih je 18. marca letošnjega leta obsodilo na smrt. Proti tej scklbi pa so obtoženci vložili priziv. Zdaj je prizivno sodišče v Cagliariju potrdilo njihovo smrtno obsodbo.
Ljubljana
1 Preselitev prodajalne mestnega preskrboval-uega urada. Ker je treba v mestni tržnici, kjer je mestni preskrbovalni urad že precej dolgo prodajal svoje blago, nadaljevati z deli, da bodo tržnice čimprej pripravljene za vselitev mesarjev, je mestni preskrbovalni urad moral preseliti svojo prodajalno zopet na Vodnikov trg v leseno barako ob Mahrovi hiši, kjer je že preje prodajal svoje blago. Da gospodinje danes ne bodo imele nepotrebnih potpv, jih opozarjamo, da lahko kupijo v znani mestni baraki ob Mahrovi hiši krompir, fižol, sojino moko in drugo blago, ki ga prodaja mestni preskrbovalni urad za prehrano prebivalstva po nizkih cenah.
1 Irina in Maks Kirbos, ki sta pred kratkim z velikim uspehom nastopila s samostojnim baletnim večerom in se predstavila ljubljanskemu gledališkemu občinstvu kot plesalca izredne tehnike in velikega znanja, priredita dne 26. t. m. v opernem gledališču svoj drugi solistični baletni večer. Ker bo program obsegal deloma nove plesne kom-jiozicije, na ta večer že danes opozarjamo. Program celotnega večera objavimo v eni izmed naslednjih številk »Slovenca«.
1 Izlet SPD v nedeljo, dne 27. julija t. 1. Iška ie sedaj najpriljubljenejša izletna točka za Ljubljančane. V valovih bistre Iške se številni izletniki ohlade in odpočijejo. Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo dva izleta v Iško, Prvi skupini se morejo pridružiti kolesarji, ki se zberejo pri Kar-lovškem mostu ob 7 zjutraj, da krenejo pod vodstvom do zavetišča v Iški, kjer shranijo kolesa. Vodnik jih nato odpelje po bližnjici na Zgornji Ig in dalje na vrh Krima. Po oddihu in razgledu po Ljubljanski pokrajini krenejo izletniki proti Ustjji in po »kozini« v Vrbico, kjer se stekata Iška in Zala. V hladu ob Iški se povrnejo nazaj do zavetišča SPD, od koder se odpeljejo s kolesi popoldne nazaj proti Ljubljani. — Kdor pa noče s kolesom v Iško, se pa odpelje ob 8 zjutraj z avtobusom s Krekovega trga. Seveda se morajo za prvo in drugo skupino prijaviti udeleženci najkasneje do sobote, 26. t m., opoldne v društveni pisarni SPD.
1 Zanimivosti z živilskega trga. Prav umestno je, da je mestno tržno nadzorstvo postavilo table, na katerih so označene najvišje cene vsem na trg dovoženim živilskim potrebščinam. Cene so na vidnem mestu, ki naj bi si jih prodajalke ob prihodu na trg dobro ogledale in se po njih ravnale. V soboto je bilo objavljeno po časopisju, da stanejo kumarice za vlaganje 10 lir za 100 kosov. Lani so bile take kumarice po 10 din za 100 kosov. Prodajalke so bile zelo presenečene, ko so zvedele, da morajo te kumarice prodajati po 6 lir za 100 kosov. Sprva, ko jih je bilo dovolj na trgu, so jih dajale zaradi konkurence po 8 lir, pozneje so se uklonile in jih prodajale po 6 lir za 100 kosov. Kakor prejšnje dneve na borovnice, je sedaj bil v torek 22. t. m velik naval na kumarice. Na trgu je sedaj mnogo domačih buč. Za velike jedilne buče je določena cena dve liri, za male pa ne. In tako je prišlo zopet do intervencij organov mestnega tržnega nadzorstva. Na pr.ostoru za gozdne sadeže je vladal red. Borovnice, ki že ponehujejo, so bile po dve liri liter. Rdeče jagode so miniie. Bilo je nekaj malin, ki so bile po štiri li re liter. Borovnice, maline in lisičke, ki so bile prejšnji dan nabrane in sveže, vse je bilo hitro prodano in ob devetih ie bil ta prostor trga že prazejj. Omenimo naj še, da je neko dekle prodajalo še domače češnje iz < Golice po pet lir kilogram, Vee so bile hitro pro-
dane. Cene lepim smokvam hiti o padajo. Pretekli teden so bile še po 10 do 12 lir kilogram, danes jih že dobite po 6 do 7 lir kilogram.
1 Mlad mož, ki je prišel ob vse svoje imetje, prosi dobra srca, da bi mu priskočila na pomoč z obleko ali perilom ali malim denarnim prispevkom. Uredništvo ga prav toplo priporoča, ker je res nujno potreben. Darila sprejema in da podrobne informacije uredništvo »Slovenca«.
1 O Rumfordovi juhi smo zadnjič brali, kako uspešno je našemu narodu blažila strahoto lakote in prizadevnemu ljubljanskemu človekoljubu je prišlo na misel, da bi to slavno juho pokusil. Naročil je napraviti v kuhinja več poskusov po objavljenem receptu ter se prepričal, da je Rumfordova juha tudi za dandanašnji okus prav dobra, poleg tega pa zelo tečna hrana. Glavno pri Rumfordovi juhi je pa to, da jo lahko pripravimo brez masti ali kakršne koli maščobe, ki jo pač nadomeščajo druga hranila, predvsem pa grah. Gospodinje naj same poskusijo naslednja recept za Rumfordovo juho ter naj za deset oseb vzamejo 4.666 g vode, 80 g soli, 1.2)40 g krompirja, 379 g našega enotnega kruha, 428 g graha ali pa tudi fižola ter 335 g ješprenja. Če nimajo ješprenja, naj jedi pridajo nekoliko moke, Recept predpisuje 193 g jesiha, vendar so pa v tedanjih časih gotovo imeli boljši in ne tako oster jeaih kakor dandanes, zato pa vzamemo toliko dobrega vinskega jesiha ali pa precej manj navadnega jesiha, da jed ne bo preveč kisla. Jed je seveda gosta, kakor n. pr. naš 6lavni ričet, .ter prav tečna in izdatna. Morda bi se ta recept izboljšal še s pridatkom zelo mastne sojine moko, ki je izvrstna za pripravljanje raznih omak n. pr. h krompirju, da ni treba masti. Poleg tega se pa moramo naučiti tudi pravilno jesti, da bomo jedli počasi in prežvečili hrano prav popolnoma ter jo že v ustih zmleli v pravo kašo, pa nam bo jed dvakrat toliko teknil« kakor slabo prežvečena.
1 Grad dobiva lepše lice. Stari čuvar mesta Ljubljane, ponosni Grad, dobiva vedno lepše lice. Italijanske oblasti niso samo odobrile nadaljevanja pomembnih del na Gradu, nasprotno, še celo posj>ešile so ga. Saj je ljubljanski Grad tako ozko zvezan z zgodovino italijanskega preporoda, kakor z zgodovino slovenskega naroda. V grajskih celicah, ki so jk> zadnji svetovni vojni služile za zasilna stanovanja najrevnejših someščanov, so bili, kakor smo že pisali, v prejšnjem stoletju zaprti mnogi italijanski narodni revolucionarji, med temi najbolj pomembni Silvio Pellico, čigar prevod >Iz mojih ječ« imamo tudi v slovenščini, pa tudi nekateri voditelji sodobne Italije. Celo Eksc. Ven-turi se je pri zadnjem obisku v Ljubljani zanimal za celico, kjer so bili nekdaj zaprti tržaški italijanski voditelji med 1.1914 in 1. 1918. Ta naš Grad dobiva sedaj nov vhod. Mesto nekdanjega mrkega in nič izrazitega vhoda v grajsko poslopje tešejo sedaj klesarji in zidarji novi obokani vhod, ki bo pokrival vso prednjo vežo. Na delu so po večini primorski rojaki, klesarji in zidarji, ki so v obdelovanju težkega obočnega kamenja res pravi stro. kovnjaki. Obočno kamenje dobavljajo iz Podpeči in drugod v bližini. Severozahodna stran Gradu bo predelana r grajsko restavracijo. Prej so bile ta mdrvarnice stanovalcev, ki so pa sedaj odstranjene. Mesto drvarnic nastajajo sedaj tam zidane shrambe, stranišča in kuhinja za bodočo grajsko restavracijo, poleg bodo kletni prostori, na terasi 7. razgledom proti Kamniškim planinam in Kara vankam pa grade na obokani podlogi prijeten
kraj, kjer bodo mogli obiskovalci Gradu občudovati pri čaši piva ali malinovca lej>ote ljubljanskega polja in gorž, ki ga obdajajo. Hkrati na grajski planoti urejajo tako na severni kakor na južni strani nove grede s piramidami in cvetličnimi nasadi. Šance so sicer v glavnem urejene, vendar pa bo treba tam še dosti urediti, klesani kamen že čaka. kam ga bodo uvrstili.
1 Nesreče kolesarjev. V torek dopoldne je peljal po Vodnikovi cesti 15 letni pleskarski vajenec Anton Pogačar. Na klancu, ki se precej strmo spušča proti Celovški cesti je izgubil oblast nad kolesom in se zaletel v zid ob cjsH. Nezavestnega so ga pobrali reševalci in odpeijali v ljubljansko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno desno roko, hudo zbito glavo in pretres možganov. 18 letni delavec Marjan Pollik, stanujoč v Bavd-kovi ulici, je padel tako nesrečno s kolesa v Ljub ljanski ulici, da si je zlomil levo ključnico.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Poizvedovanja
Izgubila sem urico »Omega« od Bleiweisove ceste do pekarne Pred Škofijo. Odda naj se v pekarni Dolinar-Jančar proti nagradi.
Zlata ovratna verižica s križcem je bila zgubljena v nedeljo na poti iz Rožne doline po Blei-weisovi cesti do kolodvora. Najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v trgovini A. Pauschin, Wolfova ulica 6.
Zelena papigica, ki govori, je ušla. Najditelja prosim, naj jo vrne na naslov Ažbetova 4.
Reven starček je izgubil vsoto denarja od magistrata do semenišča. Poštenega najditelja prosi, naj vrne denar na upravo »»Slovenca«.
Papiga, rumena, je ušla. Odda naj se proti nagradi na Ilirski cesti 20, I. levo.
Iz Hrvatske
Zunanji minister dr. Lorkovič je priredil večerjo v čast romunskega poslanika Buzdugana in odpravnika poslov slovaškega poslaništva dr. Mur-
gaša.
Zastopniki hrvatskega dijaštva na kongresu bolgarske srednješolske mladine. Poleg zastopnikov šolske mladine iz Italije, Nemčije, Madžarske, Slovaške, Makedonije in Tracije, se bo kongresa bolgarske srednješolske mladine udeležilo tudi zastopstvo hrvatskega dijaštva. Ob tej priliki bo bolgarska dijaška zveza vstopila v organizacijo državne mladine »Branik«.
Naglo sodišče za področje sodnega okraja Mosta r je ukinjeno.
V	Hrvatski počitniški zvezi je postavljeno poverjeništvo.
V	policijsko službo v Zagrebu bodo sprejeli 100 diplom, pravnikov.
Uradništvo se mora dostojno obnašati tudi v privatnem življenju. Notranji minister dr. Artu-kovjč je izdal okrožnico policijskemu ravnateljstvu za javni red in varnost, vsem velikim županom, vsem mestnim županom in vsem ostalim oblastem, ki spadajo v njegovo področje, v katerih jih opozarja, da morajo strogo paziti na to, da se bo uradništvo povsod dostojno obnašalo, da ne bo popivalo po javnih lokalih, preklinjalo in se klatilo po raznih beznicah. Storiti je treba vse, da se bo že na prvi pogled videlo, da je prišlo do temeljite spremembe, ne samo v javnem, temveč tudi v privatnem življenju. Vsali prestopek bo strogo kaznovan, v težjih slučajih je pa odpust uradnika, ki se ne bi držal teh navodil, iz drž. službe brezpogojen.
Kaznovan napad na stražo v Kerestincu. Notranje ministrstvo objavlja naslednje uradno poročilo: »V noči od 13. na 14. julij je skupina komunistov, interniranih v zbitem taborišču v Kerestincu, napadla stražo in nato pobegnila. Pri tem je bil težko ranjen nadzornik straže Mladen Horvatin. Pri zasledovanju, ki so ga takoj organizirali policija, orožništvo in edinica ustaške vojske, so uspešno sodelovali tudi številni okoliški kmetje. Poskus odpora poedinih pobeglih komunistov je bil takoj strt ter jih je bilo pri tem vec ubitih. Od organov državnih oblasti in usta-šev ni bil nihče ne ubit ne ranjen. Večina pobeglih komunistov je prejeta ter je bila zaradi poskusa upora proti državni oblasti postavljena pred senat potujočega naglega sodišča, ki jih je obsodil na smrt. Obsodba nad njimi je bila izvršena s streljanjem.« (Hrvatski Narod.)
V	petek je odpotoval v Nemčijo 14. transport hrvatskega delavstva. Od maja meseca pa do sedaj je odpotovalo v Nemčijo okoli 20.000 hrvatskih delavcev. Z zadnjim transportom je odšlo tudi mnogo deklet, ki bodo v Nemčiji dobile službo kot dekle.
Iz Spodnje štajerske
Težka poškodba pri igri. Med igre. je dobila 9 letna Viljemina Krope iz Maribora tako močan &unek v levo oko, da so jo morali prepeljati na očesno kliniko v Gradec.
Nogometno moštvo nemške vojske v Mariboru je zadnjo soboto nastopilo v Gradcu proti moštvu Puclia ter ga je premagalo z rezultatom 6:4 (3:2). V moštvu nemške vojske sta bila najboljša igralca Ulaga in Vrečar.
Pomen spodnještajerskega gospodarstva. Ri-hard Montandon je napisal za časopisje poučen članek o spodmještajerskem gospodarstvu. Iz njegovih zanimivih izvajanj posnemamo najvažnejše odstavke, ki se med drugim glase: Spodnja Štajerska, ki se je pravkar vrnila, je prekrasen vrt v vencu naše lepe štajerske domovine. Obenem je najplodnejši def Štajerske, obdarovan z dobro zemljo in podnebjem. To podnebje je zlasti ugodno za vinarstvo, sadjarstvo ter kulturo koruze. Na spodnještajersko podnebje že vpliva klima Sredozemskega morja. Število kmetijskih in gospodarskih obratov z več kot pol ha znaša na Spodnje Štajerskem 79.736 napram 98.047 v ostali štajerski. Razmerje je torej 81:100. Od teh 79.736 obratov na Spodnjem Štajerskem odpade 46.700 na velikost med pol ha in 5 ha. To bi bilo 58.6%, ostala Štajerska jih ima samo 46% v tej velikosti. Na Spodnjem Štajerskem prevladujejo v velikem številu najmanjša posestva. V razmerju kultur obdeluje Spodnja Štajerska za 5% več njiv, kakor ostala Štajerska. Glede travništva ni velike razlike. Planinskega pašništva in velikih paš ima Spodnja Štajerska za 10% manj nego ostali del Štajerske. Bodoči Grossgau Steiermark bo imel največ nasadov koruze v vsem Reichu, obenem bo stopil glede vinarstva na drugo mesto. Donos poljedeljstva na Spodnjem Štajerskem pa zaostaja precentualno z demosom v drugih delih Štajerske. To je posledica gospodarske zaostalosti. Pravkar odstranjena državna meja ni odgovarjala niti kmetijskim, niti prometno-zemijepisnim zahtevam. Z gospodarskega stališča je bila ta meja nenaravna. Poljedeljski jug in industrija na severu Štajerske sta se prav dobro spopolnjevala. Spodnja Štajerska je prodajala vino, sadje, živino itd. predvsem na Gornje štajersko, od tam pa je dobivala železo in druge Industrijske potrebščine. Vinska kriza je pritiskala
prav posebno na Spodnjem štajerskem, razen tega
sta pa prevladovala povsod tudi Datanatimec in Baoatčan, ker okus v Srbiji in na Hrvatskem ni bil usmerjen na spodnještajerska vina. Slično je bilo tudi glede sadjarstva im živinoreje.
»Heimatgebundene Kralt des Geftihls«. Pod tem naslovom popisuje Lina Steinberger-Ulbertb v zanosnem članku pesniške portrete iz Maribora. Predvsem omenja tri nemške pesnike odnoeno pisatelje, ki so živeli in nekaj časa delovali v Mariboru in sicer dramatika in novelista Maksa Mella, pripovednika Karla Bienensteina in pesnika Otokarja Kernstocka.
Zaprisega članstva in pomožnih sester Nemškega Rdečega križa v Celju. Prejšnjo nedeljo so v veliki dvorani Nemškega doma v Celju zaprisegli 26 članov in 39 pomožnih sester Nemškega Rdečega križa. Pri slovesnosti so bili navzoči zastopniki vojske, civilne uprave in Domovinske zveze.
Iz Belgrada
Streljanje komunistov r Srbiji. »Novo Vreme« z dne 16. julija t. 1. objavlja pod naslovom »Ustrelitev desetih komunistov« naslednje uradno poročilo: »Kljub opozorilu in opominu, ki je bil objavljen tako preko časopisja, kakor tudi preko radia, da se bodo izvajali najstrožji ukrepi, so komunistični elementi poskušali znova v noči od 12. na 13. julija izvršiti razna sabotažna dejanja v okolici Obrenovca. Zato so bile danes na kraju samem zaradi priprav teh sabotažnih del ustreljene sledeče osebe, znane kot vodilni komunisti: Galič Samuilo Aleksije iz Obrenovca, Andrič J. Vojin iz Obrenovca, Marič Ž. Bogoljub iz Za-brežja, Pantelič Dragoljub iz Obrenovca, Stublin-čevič Živko iz Obrenovca in Markovič Bogoljub iz Zabrežja. Znova opozarjamo vse, da se bo pri ponovnem poskusu sabotaže uporabila najstrožja kazen.«
Redukcija števila gostilen in točilnic r Belgradu. Upravnik mesta Belgrada, Drago Jovanovič, pripravlja uredbo, s katero namerava znatno reducirati število gostilen in točilnic v mestu. Svoj ukrep utemeljuje s tem, da se je odpiranje točilnic v Belgradu tako razpaslo, da danes skoraj ni več ulice, ki bi ne imela več gostilen ln točilnic, ki služijo samo za zbirališče raznih sumljivih elementov in delomržnežev, ki namesto da bi se lotili kakega resnega dela, ves božji dan prekartajo in se bavijo z raznimi prepovedanimi posli.
Srbski delavci in delavke odhajajo na delo ▼ Nemčijo. Te dni je s posebnim vlakom zopet oidšlo v Nemčijo na delo 1325 srbskih delavcev in 300 delavk, ki bodo večinoma zaposlena v raznih tovarniških obratih kakor tudi pri poljskih delih.
POSTNI PILOT
Ta novica je hudo zadela Miška.
»Pa od vseh teh letal, ki so izginila,« je vprašal Suhca nato, »ni noben pilot zapustil svojega mesta?«
»Pojdi z menoj,<je rekel Suhec in je od-vedel Miška k veliki napisni tabli. »Beri in se nauči in si zapomni!«
Mišek je bral z globokim glasom:
^e sneg ne dež, ne vročina in ne nevihta ne smejo ovirati pilota, da bi pozabil na svojo dolžnost
»To je geslo poštnih uslužbencev,« je rekel Suhec, medtem ko se je Mišek globoko zamislil. »Piloti poznajo le eno: da raznašajo pošto ob vsakem vremenu.«
»Glej!« je kriknil Mišek, »na vso moč hiti troje poštnih letal!«
»Tako je,« je odvrnil Suhec in se ozrl. »Eno je poštno letalo, drugi dve pa sta oboroženi s strojnicami.«
»Zakaj pa?« se je začudil Mišek. »Izginilo je preveč letal,« je odvrnil Suhec. Čez nekaj dni nato je Suhec vprašal Miška: »Kako ti je, fant moj?« »Izvrstno!« je odvrnil Mišek. »še deset ur letenja mi manjka, pa bom izučen poštni pilot!«
»Še se lahko premislišl Preberi tole poslednje oznanilo!«
Mišek je bral naslednje besede: 10.000 lir dobi vsakdo, kdor izsledi izgi nula letala in nilote in pa dotične zločince.
Podpis: General Kihovec.
KULTURNI OBZORNIK
Koncert
Artura Bonuccifa
Že nara poznani mojster na čelu, g. Arturo Bonucci je v ponedeljek 21. t. m. v veliki fil-harmonični dvorani priredil zanimiv koncert, ki se je vršil pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske. Dasi so koncerti tako globoko v poletje pri nas izven navade, je ta vendar privabil veliko število poslušalcev, da je bila dvorana skoraj popolnoma zasedena. Poleg zbranih odličnikov civilnih in vojaških oblasti se je koncerta udeležil tudi Eksc. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, g. Emilio Grazioli.
Program koncerta je obsegal dela italijanskih avtorjev starejše dobe in sodobne stvari-teljske smeri. Nn programu sta bila tudi Havdn in Dvofak. V prvem delu smo slišali Sammarti-nlja »Largo e giga«, Boccherinija »Andante af-fettuoso e allegro rustico«, dal Concerto in re ter Haydna »Adagio e tempo di minuetto« dalla Sonata in do maggiore. Drugi del sporeda je izpolnil Dvofakov »Concerto in si minore«,
Veliki uspehi misijonskega delovanja
na Kitajskem
op. 104 v 3 stavkih (Allegro, Adaerio non troppo, Allegro moderato). V tretjem delu pa, smo slišali dela štirih avtorjev. Respighija »Adagio e
variazioni«, Alfana »III. danza romena in do mnggiore«, Guerrinija »Lefgenda« ter Caselle »Tarantellac. Pri klavirju je čelista spremljala gdč. Marija Luiza Faini.
Med najmočnejša dela tega sporeda spada pač Dvofakov Koncert, iz katerega izžareva
je dosledno in notranje stopnjevno grajeno in močno po svojem prepričljivem estetskem učinku. Med novejšimi deli italijanske stvaritelj-nosti je nudil zlasti Respighijev »Adagio e variazioni«, ki ga je koncertant prav lepo izvedel, pomembno vrednost mlajše italijanske produkcije. Zanimiva je tudi Casellova »Taran-tella«.
Koncert je bil v splošnem dober. Čelist raz-aga z veliko rutino in tehnično dovršenostjo, rasen instrument ima lep prodoren ton. Menda je vročina slabila igro po intonančni strani, kar je bilo opaziti predvsem v hitrih tempih in- v variacijah, dočim je potekala igra v počasnem tempu mnogo boljše. Tretji del koncerta je bil izvajalsko najboljši. — Pianistka gdč. Marija Luiza Faini je v popolnoma ustreza-
joči podreditvi spremljala celista in smiselno interpretirala svoj klavirski part.	sil.
Grški znanstvenik umrl. V Atenah je v visoki starosti 93 let umrl bivši visokošolski profesor in ustanovitelj novogršk3ga jezikoslovja Oeorgios Chazidekis. Več let je študiral na nemških univerzah in je izdal leta 1892 v Lipskem znamenito delo »Uvod v novograko gramatiko«, ki je z njim utrl pot novogrščini v književnosti. Chazidekis jo poudarjal mnenje, da se novogrščina še zmeraj raarvija, v nasprotju z drugimi jeziki, ki so kolikor toliko že dokončno razviti.
S
J, V Milanu je izšla zanimiva antologija svetovne poezije, ki jo je zbral M. Spiritini, z naslovom »Poeti del mondo« (Svetovni pesniki). —
V	dolu je zbranih 300 .najboljših pesnikov sveta.
*
»Nag kino«. Tedenska revija. Izhaja vsak petek. Posamezna številka 1 lira. Celoletna naročnina 38 lir. Izdaja Konzorcij »Naš kino« (predstavnik Fišer Franc). Odgovorni urednik Fišer Franc. Uprava in uredništvo Vegova 2, Ljubljana.
Pričujoča številka, ki je 16. v tem letuv je izšla v povečani in vsebinsko jako spremenjeni obliki. Vsebina obsega članek o 6lavnem filmu »Ave Maria«, kjer ima glavno vlogo tudi Ljubljančanom znani slavni rimski pevec Gigli. Dalje je članek o filmu »Beneške spletke«, ki mu sledita »Poštarjeva hči« in »Vedno se tako konča«.
V	številki dobiš še drobne, filmske novosti, kritike o filmih, ki smo jih videli, detektivsko zgodbo, nagradne križanke in število pestrih dovtipov v slikah in besedah. — To bi bila na kratko povedana vsebina te kinematografske revije. Posebnost pa je v njej novela »0 mladi kukavici«, ki na poseben, zanimiv in literarno tehten način opisuje zgodbo o kukavici.
Dasi uredništvo samo pripominja, da je »v najneprimernejšem času pričelo nadaljevati z »Našim kinom«, vendar menimo, da bo list, tak, kakršen se nam je zdaj predstavil, dobil mnogo bralcev in naročnikov, saj se mu pozna, da ni nikakršno plehko branje, ampak misli zares občinstvu nuditi zanimivo in poučno vsebino s tega področja.
*
Filozofova filozofska oporoka. Ko je nedavno italijanski vseučilišnik Josip Lacosta v mislih na svoj izpit stikal po Vatikanski knjižnici, se je spomnil tudi Že pozabljenega filozofa De Revisse in je za predavanje o filozofih XVII. stoletja izbral tudi njegovo knjigo. Lahko si mislimo, kako se je dijak začudil, ko je med listi te knjige dobil porumenel listič, kjer je bilo napisano:
»Tistega, ki najde ta papir, prosim, da se iavi na rimskem sodišču in poišče ondi spis pod številko 162 P 1.
V Rimu. 5. avgusta 1784. De Revissa.«
Mladi visokošoiec je koj odšel na sodišče in je našel zaprašen spis, ki je bil zapečaten.
V	njem je bila oporoka starega filozofa. Sodniji je bilo naročeno, da se sme oporoka odpreti le na podlagi papirja, ki ga ie Lacosta našel v Vatikanski knjižnici.
Filozof De Revissa je bil zaradi omalovaževanja svojih del jezen na vse svoje sodobnike iti je zato zapustil svoje imetje tistemu, ki bi študiral njegovo filozofsko delo.
Dediščina, ki jo je bil zapustil De Revissa, ni bila takrat velika, a dandanes, ko se je glavnica jako pomnožila z obrestmi, je to veliko imetje. Denar bo dobil visokošoiec Lacosta. ki je s tem bogato poplačan za svoje zanimanje za
starega, pozabljenega filozofa.
•
Razstava japonskli pisem in japonskega tiska v Nemčiji. Od najbolj zanimivih stvari, ki jih vidiš na letošnjem *Gutenbcrrjovem tednu« v Mainzu. je pač posebna razstava japonske pisane in tiskane besede. Najstarejši predmet na tej razstavi je budistična molitev iz leta 764., ki ima naslov »Dharani-Sntra« in je vtisnjena v les. Na razstavi so tudi jako zanimive črke iz lesa, a tudi iz kamna, in japonske knjige iz časa okrog 1. 1750., ki so tiskane v barvah. Posebni oddelek te razstave je posvečen izdelovanju japonskega papirja, kier ie vse ponazorjeno z dovršenimi modeli.
Monsg. Mario Zanin, apostolski delegat za Kitajsko, je poslal družbi za širjenjo sv. vere statistične podatke o velikih uspehih kitajskih misio-narjev. Podatki se nanašajo na poslovno I. 1939-40. Po teh podatkih se je v letih 1939-40 izpreobrnilo h katoliški veri 103.900 odraslih Kitajcev. Statistični podatki pa še niso zaključeni, ker sc je dobršen del podatkov iz težko pristopnih krajev bodisi izgubil ali pa še ni dospel. Kljub temu pa jo razvidno, da apostolsko delo na Kitajskem lepo napreduje In se razvija in so uspehi nad vBe pričakovanje presenetljivi.
Kako silni morajo biti napori misionarjev in kako težko je njihovo delo, nam bo jasno, ako pomislimo, da poteka sedaj že Četrto leto, od kar divja na Kitajskem vojna. In kar čudovito je, kako je kljub vsem oviram in zaprekam narastlo število kristjanov do meseca junija 1040 na 3,067.181 duš, medtem ko je znašalo leta 1937 2,839.238 duš.
Dasiravno je bilo misionsko delo zaradi vojne silno ovirano in otežkočeno, so uspehi vendarle veliki, ako pomislimo, da je bilo misionsko delo v letih vojne osredotočeno bolj na pomoč beguncem, ujetnikom in ranjencem, kakor na pravo misionsko delo. Vojna je pustošila po vsej širni Kitajski; neštete so bile žrtve, neskončno je bilo trpljenje ljud/ stva, ki se je razpršilo na vse strani, pobegnilo V gozdove in se skrilo v podzemeljske jame. Vojna je presekala misionsko delo v najlepšem razmahu. Med mlsionarji so bile žrtve velike, trpljenje neskončno. Misionska družba obžaluje smrt neštetih
vrlih misionarjev. Od vikariata v Sienhsienu sta bila nasilno umorjena palm Sue in Ly Tchang ter devet seminaristov In katehlstov. Ta pokolj Je bil med prvimi, ko Je izbruhnila vojna. Dne 30. avgusta 1939 so umorili patra Frančiška Lebretona, jezuita iz vikariata 8chlangay; 7. oktobra je bil umorjen pateT LudviniJ Exler iz vikarijata Luanfu; dne 9. oktobra pater Edgar Gauvin, Jezuit iz vikarijata Sucbow; 4. novembra so sežgali v vikarlatu Bao-tlngfu patra Avguština Cheri ki Leone Ly; 23. aprila je padel pater Lorenz Chen iz vikarijata Chen-tingfu; 24. maja pater Henrik Bart iz Betharrama v Talini v državi Yunnan; poleg premnogih kitajskih kristjanov in duhovnikov ter katehistov, ki so umrli kot mučeniki.
Posledice uničujoče vojne se čutijo tudi v gospodarskem življenju. Razpršene množice se vračajo plahe in zbegane v svoje opnstošene domove. Mislonar naj pomaga, zida, ureja, zbira sredstva za nove domove, za novo življenje ... Težko je vse to delo: manjka sredstev, manjka delavcev duhovnikov. Od 4256 duhovnikov se je vrnilo komaj 434 gospodov. Počasi se vračajo iz daljnih krajev, kjer so razdejane ceste, železniški tiri, mostovi in pota. Kako se bo vse to uredilo, je težko reči. Prepustiti je treba vse božji volji in previdnosti. Toliko pa Je gotovo, da misionarji, ki so se izkazali v strahotnem vojnem času kot pravi junaki, tudi sedaj ne bodo obupali in se bodo znova lotili dela, da popravijo, kar sta porušili človeška neepa™^ in hudobija...
Vroča poletja
Zadnje dneve, ko nam je Bog dal malo več toplega sonca, si lahko od vseb strani čul sama vzdihovanja in tarnanja zaradi »prevelike vročine«. Zadovoljni niso bili ne uradniki, ki so po vročini morali hoditi domov, ne kmetje in vrtnarji in tudi ne tisti meščani, ki so okoliške travnike res z občudovanja vredno pridnostjo spremenili v lepo obdelane vrtičke in njive. In ko je nato pričelo deževati, si žie čul želje posameznikov, da bi naj padal dež samo toliko časa, da bi dobro namočil njihove njive ln vrtičke, nato pa naj bi zopet sonce razlivalo svojo toploto na zoreč krompir in cvetoč fižol. Tako ljudje res skoraj nikdar niso zadovoljni z vremenom in si žele vednib sprememb.
Zadnji toplejši dnevi pa res še niso bili tako vroči, da bi mogli govoriti o kaki suši. Zgodovina pozna še mnogo bolj suha poletja. Tako n. pr. po Briiggerjevi kroniki leta 1324 v Švici niso imeli polnih 15 tednov niti kapljice dežja. Letina je pa bila kljub temu zelo dobra. Prav suhi in vroči sta bili tudi poletji leta 1393 in 1394, ko od pomladi pa tja v pozno zimo ni bilo sploh nobenih padavin • ln so se številni studenci posušili.
Izredno vroče je bilo tudi poletje leta 1473. Ljudje so kar 12 mesecev prosili za dež. Suša je bila tako velika, da so usahnili skoraj vsi studenci, potoki so se pa posušili. Številni mlini ob njih so žalostno umolknili. Letina Je bila zaradi suše bolj slaba in je bilo žito zelo drago. Tudi težko ga je bilo dobiti. Lepo je pa obrodila vinska trta. Okto-
bra meseca so ljudje lahko občudovali čudno igro narave. Drevje je pričelo znova cvesti in na Martinovo nedeljo so ljudje pri krstu vina ob pečeni gosi lahko zobali tudi zrele Čefcnje. To leto so v zgodovini dolgo vrsto let imenovali samo »vroče poletje«. Ta rekord je Imelo vse do prihodnje velike suše leta 1540. Tedaj Je vročina pritisnila žo meseca februarja in je trajala vse do decembra. Skoraj nikjer ni bilo več mogoče najti hladne stu-denonice. Suša je bila tako velika, da se je listje na drevju posušilo in odpadlo ter se vnemalo na tleh. Na več mestih so se pojavili veliki gozdni požari. Po Renu so ljudje lahko na več mestih hodili peš. V Ziirichu n. pr. so mežčami peš hodili na s-prehod na Wellenberg, na stolp ob izlivu Limata. Od februarja do' decembra sploh ni bilo nobenih padavin. Noči so pa bile zelo rosne ter je raz streh kapljala voda, kakor ob deževju. Zemlja je zaradi velike suše tako razpokala, da si v razpokline lahko vtaknil nogo.
Vroča in suha so bila potem še poletja 1590, 1609, 1!719, 1759, 1700, 1782, 1800, 1811 in 1893, ko n. pr. v Švici od maja pa do konca julija sploh niso imeli dežja. Košnja sena je bila zato tako slaba, da so morali kmetje klati doma Živino, ker ji niso imeli ničesar pokladati. Govedino so prodajali v breacenje. Kmetskemu stanu je tedaj priskočila na pomoč švicarska vlada z izdatno podporo.
Starejši ljudje se potem spominjajo Se vročega poletja 1911. leta in še nekaterih poznejših.
Slaščičar je postal dobrotnik človeštva
Par zgodovinskih drobcev o prvih začetkih
konzerviranj a
Par zgodovinskih drobcev o prvih začetkih konserviranja.
Konserviranje sadja, povrtnine in ostalih živil, je danes že prava umetnost gospodinjstva. Zia zimske mesece si lahko že poleti pripravimo dobro in zdravo hrano, ter lahko shranimo prav vsa'živila v tako svežem stanju, kakor jih uživamo v poletnih mesecih. V rednih razmerah si lahko vsaka družina z razmeroma majhnimi izdatki napravi bogato zim-nico in na ta način precej razbremeni domači proračun v zimskih mesecih, ko se zelenjava in povrtnina zaradi manjšega dovoza na trg precej podraži in ni več dostopna slabše situi-ranim slojem.
Ko doma opazujemo svoje žene in mamice pri pripravljanju zimnice, pač malokdo pomisli na človeka, ki je iznašel ta način shranjevanja živil. Vsi pomislimo takoj na Pasteurja, ki je na tem polju res postal svetovna kapaciteta, seveda načina vkuhavanja pa le ni iznašel on, temveč čisto navaden francoski slaščičar Nikolaj Apert iz Masyja. Za njegovo umetnost ohranitve vseh živalskih in rastlinskih sestavin v polni svežosti in okusnosti, mu je francoska vlada podelila tudi nagrado 12.000 frankov z naročilom, da mora svojo metodo konzerviranja poljudno opisati in jo razširiti med ljudstvo. Apert se je takoj lotil dela in je kmalu izdal knjigo »Le livre de tous les menages«,
knjigo vsega gospodinjstva. S tem se je vsekakor hotel zavarovati, da se poleg njega ne bi pojavil kak spretnejši kuhar in dal patentirati svojega načina konzerviranja. Z izdajo omenjene Apertove knjige je postalo konzerviranje znano najširšim ljudskim slojem in se njegov način do danes ni dosti spremenil. Iz-
najditelj Apert je umrl leta 1641 v visoki starosti 91 let. Vse do svoje smrti je prejemal od francoske države posebno vztlrževalnino. Danes ve zanj malokdo. Samo njegova knjiga je še skriti dokaz za njegovo življenje in delovanje. Knjiga je prevedena v vse svetovne jezike in je postala temelj za ustanovitev najrazličnejših industrij konzerviranja mesa in ostalih živil.
Pri presoji delovanja slaščičarja Aperla nikakor ne smemo podcenjevati naporov, ki jih je vložil v svoj izum, s katerim je res postal dobrotnik človeštva, predvsem revnejših slojev. V času, ko je živel Apert, si je namreč tudi kemija v znaku splošne racionalizacije močno prizadevala, da bi s svojimi iznajdbami olajšala tudi delo gospodinji v domačem gospodinjstvu. Toda noben njen način v večjem obsegu ni bil uporaben in je tako francoska vlada razpisala posebno nagrado za racionalno mno-žinsko konzerviranje živil za potrebe armade. Za to nagrado jo zvedel tudi Apert. V njem se je takoj vzbudila silna strast iskanja. Pri tem pa seveda ni zanemarjal svojega kuharskega poklica. Svojo slaščičarno je pozneje sicer opustil ter si je v Masyju kupil večje zemljišče za svoj vkuhovalni obrat, v katerem je zu-poslil do 50 delavcev. Toda tudi on je šele v šestdesetih letih prišel na to, da je pri vkuha-vanju za ohranitev vseh hranilnih snovi treba predvsem paziti na to, da vkuhano snov tako dobro in močno zapre v posodo, da do nje ne more priti zunanji zrak in da je snov, ki jo je mislil vkuhati; v sopari, lo je bilo predpogoj za steriliziranje živil.
Kako je prišel Apert na to. ni znano. Gotovo je samo to, da se je pred njim že tudi
' ...
m^-iit mtm<:
§#H & ni
itili iSlISi
,01
ijj*, 1*«-- i. -
Kostnica Garlbaldineev na Janikulu v Rimu.
Italijan Palcnzano močno trudil, da bi ohranil sladkobo svojim vinom, kar se mu je tudi .posrečilo, potem, ko je preprečil vrenje vina. Morda je o njem kaj več slišal tudi Apert. Vsekakor je pa gotovo, da je Apert 50 let pred Pasteurjem delal in preizkušal vse to, kar je
£
zneje slavni mož samo znanstveno ugotovil n potrdil. Pasteurjevn metodu pasteriziranja zamori pri segrevanju do 70% samo glive kva-sovke in prepreči vrenje, medtem, ko Apcrto-va metoda segrevanja do stopinje vrenja zamori sploh vse bakterije. Kakor za vsako no-votarijo, je bilo tudi za Apertov izum potrebnih več let, preden si je na široko utrl pot med ljudstvo, ki je napram takim stvarem navnduo zelo skeptično in je celo Apertovo knjigo sprejelo zelo kritično. Aperta pa to ni motilo. Pri konzerviranju je najprej uporabljal steklenice in kozarce, kakršni so v gospodinjstvu še danes v rabi pri čemer je, kakor omenjeno, posebno pazil na dobro zapiranje posod. Pozneje je konzerviral razna živila tudi v bele kovinaste posodice, ki so jih prvič patentirali leta 1825 v Angliji.	tm
Konzervna industrija je najprej vzcvetela v Ameriki za časa državljanske vojne, v Evropi pa šele v drugi polovici 19. stoletja. Do popolne zmage so pa konzerviranju pripomogli posebni stekleni kozarci in posode in gumijasti obročki, ki posodo 7. vkuhanim sadjem, povrt-nino ali drugimi živili res tako močno zapro, da popolnoma preprečijo doliajunje zunanjega zraka do vkuhane snovi.
i
Angleški in avstralski ajetaiki, zajeti pri Tobruku.
Nič več maj, ampak julij je mesec ljubezni
V zvezi s seminarjem za ugotovitev razpoloženja med sedanjo mladino, je delovnu skupina vseučilišča Burke!ay postavila I6S slušateljem na različnih fakultetah naslednje vprašanje: »Kateri mesec jc najlepši za ljubezen?« Anketa ie dala presenetljiv rezultat. Ogromna večina glasov je bila oddana, ne kakor bi vsi mislili za mesec maj, temveč za julij. Za julijem je dobil največ zagovornikov december, »cvetoči mesec« maj sc je pa moral zadovoljiti s tretjim mestom.
Na vprašanje, kako so mogli tako kruto zapostaviti »mesec ljubezni«, so mladi samovoljni fantiči odgovarjali, da nočejo ljubiti tedaj, kadar jim to ukazujejo sanjavi in zaljubljeni pesniki, temveč tedaj, kadar jih k temu vzpodbuja in vabi nebo.
Milijonarjevo maščevanje v oporoki
Prav zanimivo in čudno oporoko je zapustil bogati ameriški finančnik, katerega premoženje so cenili nad 20 milij. dolarjev. V oporoki je omenjeni milijonar svojo poslednjo voljo izrazil takole:
1.	Svoji ženi zapuščam kot dediščino njenega ljubčka z željo, da bi bila z njim srečna in v miru ter sporočilo, da nisem bil norec, kakor jc mislila.
2.	Svojemu sinu zapuščam zadovoljstvo, da si bo sam lahko prislužil toliko sredstev, da 1k> lahko nadaljeval svoje dosedanje bedasto in nekoristno življenje. Polnih 35 let je namreč mislil, da sem bil s tem zadovoljen, toda v tem se je temeljito zmotil.
3.	Svoji hčerki zapuščam 100.000 dolarjev, ki jih bo gootvo krvavo potrebovala, ker so bili možgani njenega moža ves čas zmožni samo lega dela, da se je z njo poročil.
4.	Svojemu slugi zapuščam vse svoje obleke, ki mi jih je v zadnjih letih pokradel. Tudi kožuh, v katerem sem ga videl oblečenega lansko zimo.
5.	Šofer naj dobi vse moje avtomobile, ki jih ie skoraj vse uničil, s tem mu dajem saino priliko, da to svoje delo temeljito dokonča.
6.	Svojemu poslovnemu tovarišu pa končno zapuščam nasvet, da si naj nemudoma poišče spretnega družabnika, če misli Še nadalje služiti denar, pa čeprav sam ostane v podjetju, ki sva ga do sedaj skupno vodila, mrlev utež.
Visoka mladost
X Lodzu živi 61-letnn Marija Zagorska, ki je /e 57 let poročena, izgleda pa še vedno kot dvajsetletno dekle. Zanimiv primer preiskujejo številni znanstveniki. Seveda se zanjo zanimajo tudi Številne žene. ki M rade zvedele za način ohranitv- lepote in mladostne svežine do ooznih let.
Matija MaleilC	25
V zelenem poiju roža
Izvirna povest
Metka se je že od tistega večera po igri bala, da ne bo miroval. Ko je norel Kalumet in ji grenil življenje, se je Metki zdelo, da orožnik s stisnjenimi zobmi in ustnicami opazuje, kaj bo iz tega. Ko je prihajal Vekoslav, je Metka dobro opazila orožnikov nemir. Po Tinetovem odhodu je Metka čutila, da ne bo miru, kakor si ga je želela in zamišljala. Orožnik je očividno povsod stikal za priliko, da pride v njeno bližino.
Ob trgatvi si je tako prilagodil službo, da je prišel s tovarišem mimo njihovega vinograda. Ustavil se je, začel prijazen pogovor. Oče je bil mnenja, da ni le dobro biti znan in prijazen z gospodi od sodnije, kakršen je bil Vekoslav, temveč tudi z orožniki. Povabil je oba ne samo na grozdje, ampak tudi na prigrizek v zidanico in na starino. Drugi orožnik, ki je bil že oženjen, je rad stopil v zidanico, prvi je odložil puško in se ni ganil od Metke. Pomagal je trgati. Da je tega dela vajen, je pravil. Da imajo pri njih tudi vinograde, Vipavec da je. Nikamor se orožnikoma ni mudilo.
Ljudje so 6i že namigavali, da se Anka in orožnik rada gledata. Že tedaj, ko so imeli pri sosedu vinotoč, se je navadil orožnik prihajati k njim. Sedaj je vselej prihajal in odhajal od soseda tako, da je šel mimo Metke, ki je kmalu opazila, da prav za prav niti ne hodi več na obiske k Anki. Le tako se dela, ko da hoče k Anki, ko da se vrača od nje, pa mimogrede opreza, kje bi zagledal, ujel in nagovoril Metko.
Oče je bil res mnenja, da je biti dobro v prijaznih stikih z orožniki, ali da bi isti le preveč stikali okoli njegove hiše, mu ni- nič preveč di-
šalo. Kamor vtikajo orožniki svoje nosove, smrdi. Njihova hiša pa je iz davnine poštena in bo taka ostala. Orožniki na njegovem domu niso nikdar ni za kakimi pričami stikali, ker je vsak gledal, da je imel čim manj opravka z njimi. No da je Ivo — orožnik ni hotel biti ne Janez, ne Janko, še Ivan ne; Ivol — ko da je Ivo vedel očetove misli: Govoril je z njim, kolikor je bilo treba, drugače se je rajši obračal na mater. In mati so bili prijazni z njim. Čudno! Kalumeta niso mogli, Metka jo imela v njih zaslombo. Tudi za Vekoslava niso bili Bog ve kako navdušeni. Ali Čez orožnika niso rekli nikdar neprijasne besede. In bilo jim je po volji, da je rad govoril z njimi. Metko je ta materina slabost jezila. Kaj ne vidijo, kam hoče orožnik, in zakaj je prijazen z njimi? Ljubši je bil sedaj Metki oče: Ne skriva svoje nejevolje nad njo zaradi Vekoslava. Ali da se nikdar več ne vtakne v nobeno obletavanje in prihajanje v hišo, šo manj pa, da bi ji koga vsiljeval, to si je menda sam pri sebi /prisegel. Tako je prav, oče, pa če ste tudi budi na svojo prvorojen-ko! Mati, vi menda mislite, da bi vas zaradi vas samih nagovarjal orožnik?!
Prišlo jo pismo. Dolgo, dolgo pismo. Metka je bila tolikanj previdna, da je bila prosila pismo-nošo, naj ji pisem s Tinetovo pisavo ne daje pred domačimi. Ko ji je v tisti žalosti ob odhodu povedal, da ji bo pisal, je zaslutila, da pisem ne sme videti vsak. In ji ni bilo žal, da je tolikokrat postregla pismonošo, ki je sedaj razumel in ji napravil po volji. Samo z očmi ji je naznačil, da je njeno pričakovanje izpolnjeno, pa ga je počakala na mestu, kjer ju niso videli domači.
Pismo je bjlo žalostno, Tinetu vojaško življenje ni bilo po godu. Gole stene vojašnice, črvi-ve stopnice in podi, sivi stropi, neumita okna, železne postelje, preperele slamnjače, tovariši iz vseh vetrov, korporal, ki je pred letom kidal konjske hleve, sme kričati na enoletnike, od katerih so nekateri že doktorji prava ali filozofije,
vsi pa študirani. Bolj ko je kdo učen in globok, bolj mu skušajo dokazati, kako reven je, kako nič ne zna, ker ne zna eksercirati. Višek vsega znanja je pravilno upogibanje kolen, prša ven, glavo pokonci, glavo na levo, glavo na desno, »marsch eins, marsch eins, marscb eins«. Povsod in od jutra do večera: »Marsch eins, marsch eins, marsch eins.. .c In vse, kar človek naredi, naredi slabo, ničesar ne zadene, z ničemer niso zadovoljni. Ko da si hoče nadporočnik ohladiti svojo jezo, ker ni mogel v gimnaziji Čez peto, pa je bil prisiljen vstopiti v kadetnico. In ko da hoče bivši konjski hlapec, sedaj gospod korporal, pokazati, koliko prej zadene pravilen in predpisan korak tisti, ki ni nikdar povohal latinske slovnice. Tino bi obupal. Domača polja, gozdovi, vinogradi, kje ste? Kje si, harmonika, da bi ti človek izvabljal žalostne tožbe po svobodi? Edina tolažba je Tinetu, da včasih na skrivnem pogleda v 6voj kovčeg. Prav na dnu so Prešernove poezije, v njih je šopek stisnjenih rož. Ta šopek je imel Tine na prsih, ko je jemal slovo od domače vasi, nepozabne...
Metka je prebirala pismo, prebirala, prebirala. Lepo piše Tine, svojo nesrečo opiše tako, da mora človek zopet in zopet brati. Bilo je malo razočaranja, da ni v pismu nobene pesmi. Nekaj ji je pravilo — morda je bila to le želja — da ji pošlje Tine lepo pesem. Kadar je nesrečen, piše pesmi, je rekla teta. Sedaj je nesrečen, morda pride pesem s prihodnjim pismom? Pa četudi v nevezani besedi, lepo vseeno piše Tine, ko pesem se bere, z užitkom je brala in prebirala pismo Metka.
Pa brije jesenska burja sedaj po poljih, po katerih se mu toži v pusti vojašnici, mu je odpisala. Ni zelenja po poljih, ne cveto preproste rože, marjetice ... Sedaj bi jih, tudi da je doma, ne mogel vprašati zi pot k svoji sreči tam za gorami... Ali pride pomladi Pride, pride I In zazelene polja, razcvete se po njih njegove rože,
toliko jih bo, da bo v zadregi, katero naj vpraša. Dekleta ne goje po oknih marjetic, še po vrtovih jih ne marajo. Ali Metka si je že pripravila lonec, v katerem zasadi marjetice. Bolj ko nagerlinom, rožmarinom bo zalivala, bo negovala njegovo rožo, marjetico...
Tine tako nesrečen pod puško, ti pa, orožnik, ves blažen ob njej. Kaj res ne veš o ničemer drugem govoriti, kot o življenju s puško na rami in v rokah?
Tam, kjer Je Ivo prej služboval, je umrla bogata starka. Zadela jo je kap, so govorili ljudje. Ivo pa neveren Tomaž. Takih žilavih stark se kap izogiblje. Kdo je dedič njenega premoženja, se je vprašal orožnik. Ali je zapustila testament? Umrla je brez testamenta, govorilo se je pa, da je mislila zapustiti svoje premoženje svoji dolgoletni dekli, ne nečaku. Tu je ključ do njene skrivnostne smrti! Ivo ni miroval, Ivo se nikdar ne ustavi sredi pota. Vrtal je in vrtal, zbiral dokaze, zasledoval in opazoval nečaka, dosegel, da so izkopali starko in odkrili na njenem vratu sledove davljenja. Nastavil je nečaku puško na prsa, pod težo njegovih dokazov se je vdal. Dosmrtna ječa! Da ni bilo Iva, bi mirno užival tetin denar, njegovo hudodelstvo bi prišlo na dan šele na sodni dan.
In tako dalje. Ivo je neizčrpen v pripovedovanju. Ce je doživel vsak orožnik toliko kot Ivo, so orožniki na svetu ljudje, ki žive najzanimivejše življenje, pa tudi najburnejše. Večne nevarnosti napravijo iz orožnika najbolj neustrašenega, najbolj previdnega, pa tudi najbolj podjetnega in pogumnega človeka. Sodrga, delomržneži, postopači, klateži, tatovi, ubijalci, roparji, zločinci sploh in ljudje, ki imajo slabo vest, 6e orožnikov res izogibljejo in bežijo pred njimi, ali zato jih tem bolj spoštujejo poštenjaki, miroljubni državljani. Kdo varje njihovo imovino in osebno svobodo? Kdo se ne ustraši zastaviti tudi svoje življenje pri zasledovanju nevarnih hudodelcev? Najbolj nevaren, ali zato najbolj časten stan: Orožniki
Italijanttina brez učitelja
70
O živaleh.
,žival' imamo v italijanščini več izrazov: 1 animale, la bestia; koristne domače živali označujemo z ,il Bestiame', neumno in surovo žival, zver, z .il bruto'. Zver kot divja žival je ,la bestia feroce', žival, ki živi v naravi, je ,un animale selvaggio', če jo ukrotimo, je ,un animale addome-sticato'; domača žival je ,un animale domestico'. Samec — il maschio, samica — la femmina.
Okončine živali imajo tudi različna imena: noga — il piede, šapa — la zampa, krempelj — 1'arfiglio, parkelj — 1'unghia ald la branca, kopito (zlasti konjsko) — lo zoccolo.
Gobec — il muso, rilec (svinjski) — il griigno. Odprtina gobca pa je tudi pri živalčh — la b6cca (^ usta).
Koža — la pelle, dlaka — il pčlo, griva — la criniera, ščetina (svinjska) — la sčtola, žima — il crine, volna — la lana. — Rep je la c6da, z repom mahati — scodinzolare.
Rog — il c6rno, množina je nepravilna: le corna. — Rogata živina — il bestiame cornuto.
Od domačih živali (gli animali domestici) naštejmo: II gatto — maček, la gatta — mačka, il gattina — mucek. II gatto miagola, gnaula (miago-lare; gnaulare, izg. njaulare— mijavkati).—Ili cane
—	pes, la cagna — psica. II cane abbaia (abbaiare
—	lajati), gagnola (gagnolare — bevskati). — II cavallo — konj, la cavalla — kobila, lo stalldne
—	žrebec, il pulčdro — žrebe. II cavallo nitrisce (riitrire — hrzati, rezgetati). — L'asino — osel, 1'asina — oslica. L'asino raglia (ragliare — rigati).
—	II mulo — mezeg, la mula — mula. — II bile — vol, la vacca — krava, il toro — bik, il vitello — tele. II bue miigghia (mugghiare — mukati). — II (montone) castrato — koštrun, la pčcora — ovca, 1'ariete — oven, l'agnelle — jagnje. — II cžpro ali: il becco — kozel, la capra — koza, il caprčtto — kozlič. La capra bela (belare — meketati). — II porco, il maiale — prasec, prašič, la maiala, la troia, la scrofa — prašiča, svinja, il porcžllo — odojek, il porccllino — prašiček. II porco grugnisce (izg. grunjiše, grugnire — kruliti). — II lepre — zajec, il coniglio — kunec.
Od živali, ki jih ne moremo šteti za domače, imenujmo najprej ,po sili' domače: miš — il sorcio, il topo, podgana — il ratto, il topo. Nato pa nadaljujmo: veverica — lo scoiattolo, netopir — il pipistrello. ali: la nottola, jazbec — il tasso, krt — la talpa, jež — il riccio, ali: il porcosplno, dihur
—	la puzzola, kuna — la martora, podlasica — la donnola. srna — la capriola (srnjak — il capridlo), divja koza (gams) — il camoscio (izg. kamošo), jelen — il cervo (košuta — la cerval, divji prašič, merjasec — il cinghiale, medved — l'orso medvedka 1'orsa), lisica — la volpe fčmmina (lisjak — la volpe maschio), volk — il lupo (volkulja — la lupa).
Naštejmo še nekaj tujih živali: lev — il le6ne (levinja — la leončssa), tiger — la tigre maschio (tigrovka — la tigre fčmmina), leopard — il leopar-do, panter — la pantera, kamela — il cammSllc}, dromedar — il dromedario, žirafa — la giraffa, slon — 1'elefante m., povodni konj — 1'ippopota-mo m., nosorog — il rinoccronte, šakal — lo sci-acalle, hijena — la iena, zebra — la zebra, gazela — la gazella, antilopa — 1'antilope, opica — la scimmia, severni jelen — la renna.
Berilo.
In iscuola.1
Quel giorno dovčva capitžre l'ispett6re scold-stico. E il mačstro raccocnandava:
—	Ad ogni risposta che darčte al signčr ispettore, aggiungete: Sign6r ispettore scoldstico.
Pochi momenti dopo capita I'ispettore. Siede2 e domanda:
—	Ditemi, carini, che cosa ha3 dčtto3 il Sig n6re Iddio ad Adamo ed Eva ed al serpente?
Tonino pr6nto:
—	Sia maledčtta la terra, per4 qučllo che h£i fatto; čila produrra5 per te spine e triboli; man-gerai il tiio pan". mediante il sudore della tua fdc-cia finche6 in polvere non tornerai, signo ispettore scolastico!
E Carluccio:
—	Tu andrai7 soggčtta a m61ti incftmodi a causa dei tuoi figliuoli; sarai sotto la potesta del marito, ed čgli ti dominera, signor ispettore scolastico!
E infine Ginčtto:
—	Tu sarai maledčtto fra tiitti gli animAli, striscierai8 sul ventre e mangerai terra per tutta la tua vita, signor ispettore scolastico!
Pripombe: i »ln« pred »a impnrat Je zahteval do nedavnega, da stopi na začetek besede »i-«: in iscuola (namesto: in scuola), in istrada (namesto: in striida). Pojav 88 imenuje prostega (la prostesi) in se danes že umika navadni rabi: in scuola, in strada itd. 2 od glagola »seder ■«. — » pass. pross. glagola »dire«.
1 zaradi. — 6 od glagola »prodnrre«. — 6 dokler. —
' and.-ir soggetto — podvržen biti. — 8 od glagola »strisciare*.
Ključ k vaji v 69. nadaljevanju.
Ne verjamem, da govori dobro francoski. Kako neki moreš dvomiti, da je duša nesmrtna? Ne
more se reči z gotovostjo, kdo je izumil plug. Ne
morem verjeti, da so imeli namen, žaliti me. Ni
potrebno, da gre on sam, zadošča, da pošlje slugo (hlapca). Treba je, da se dobro naučite te lekcije.
Nepotrebno je, da mi govorite slabo o njem, dobro ga poznam. Škoda (je), da so se stvari tako godile (bolje: da se je tako zgodilo). Zadošča, da mu pišete pismo. Pravično je, da marljivi dobi plačilo (dobesedno: da se marljivi poplača). Pravijo, da je to (neka) njegova iznajdba.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja pri iskanjn službe vsaka beseda oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih L 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase je treba
L 0.30, pri ienitovanjskih oglasih pa je beseda po plačati takoj pri naročilu.
| Službe |
Dobe:
2 čevljarska pomočnika
sprejmem takoj. Koščak Jože, Vidovdanska c. 1.
Hlapec
priden, pošten, dobi takoj službo. Gostilna. Vegova ulica 10.	(b
B UPIebuI g
Vajenko
sprejmem. Modni salon za damske klobuke Steg-nftr Ivanka, Stritarjeva ulica 9.	(v
Rentgenski aparat
starejše tipe prodam po zelo ugodni ceni. Vprašati : K r e n , Erjavčeva cesta 4-1.	1
Otroški voziček
športni, prodam. - Ogled dopoldne. Ivan Grm, Miklošičeva c. 28-111. 1
Vsako količino medu
kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Med« it. 9329.	(k
Otroški voziček
kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod šifro »Takoj« St. 9848.	(k
Italijanščino
poučujem po najnovejši metodi. Za uspeh jamčim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9835.	(u
8 Šivalni stroji ij
Šivalni stroj
skoraj nov, in dve kolesi, žensko in moško, prodam. Fantini, mehanik, Celovška cesta 42, dvorišče.
B Poizvedbe j
Rdeč Bianchi kolo
športni, je bil ukraden. Najditelj dobi nagrado. Ivan Milller, Janševa 15.
Otroški voziček
globok, in star šivalni stroj z dolgim čolnlčkom prodam. Zore, Marenčiče-va ul. 3.	(1
jStanovanjaB
Jttefo:
2 sobno stanovanje
komfortno, v centru ali v bližini, za takoj ali pozneje Iščem. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Dvočlanska družina« 9836.
Kypu|te pri
naših
inserentih
Sode 300-4000 litrov
kupim. Potnik in drug, Ljubljana, Metelkova ul. št. 13.	(k
Fotoaparat
nomo
Monograme za robce
in perilo, gumbe, gumb-niče, entel, ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila.
Matek & Mikeš
Ljubljana, Frandikanska ulica
nasproti hotela Dnion
Avtoprevoze
selitve, kolodvorske va-gonske pošiljke — vam takoj opravi prevoznik »JAKOMIN«, Tyrševa c. št 29-111 (Gospodarska zveza).
Pohištvo
Garnituro za čakalnico
filmski, boljše vrste, ku- boljšo, dobro ohranjeno,
pim. Ponudbe s točnim opisom in navedbo cene poslati: Strupeh Anton, Mokronog.	(k
odnos, klubsko garnituro lz usnja kupim. Ponudbe na S. Pellegrino, Kolodvorska 8.	(k
Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca«
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Prcdetave ob 16., 19. in 21. nri izredno napel Hlm po Onmatovem romanu Železna maska (Maschera di ferro)
Borba dveb bratov dvojčkov za francoski prestol. Film v celoti opremljen s slovenskimi napisi
Kino Union, telefon 22-21
morje:
Virginia Balestrieri, I,msella Beghi, Cesco Ba-seg«io, Ugo Ceseri, G. Grasso. Globoka in skrajno napeta lilmska drama iz življenja ribičev v borbi za živlienski obstanek. Kino Sloga, tele ton 2 7-30
Film. ki pomeni največji uspeh evropske rimske proizvodnje in ki je milijonom gledaloem ostal v neizbrisnem spominu
Poštarjeva hči
HEINRICH GEORGE, HILDE KRAHL Kino Matica, teleion 22-41
- ■ . '■»■ssnB
Cil^Ti GOST
26
Roman.
V kaminu je spolzel in zacvrčal ogorek, sicer pa je bila [»polna tišina. Tedaj pa je Fergusson pritisnil s kazalcem, zamazanim s tinto, na pištol-nega petelina in je začel govoriti s hrapavim, a mirnim glasom:
»Vi mladi mož, opozoril sem bil vas že, da se nikari ne vtikajte v stvari, ki vas niti malo ne brigajo. Vaš prijatelj, listile stražnik zunaj, nemara da še stoji pred hišo. Vendar ga ne boste priklicali. Zakaj če bi skušali to storiti, vam bom jx>gnal kroglo v život. Nihče ne bi slišal strela, ker moja pištola brezglasno strelja. Da boste videli, da se nikakor ne šalim, vam [»kažem majhno jx>skušnjo!«
Njegov prst na petelinu se je malce zganil in slišati je bilo le, kot bi kdo malo udaril. A mahoma je izpred Sandersovih oči izginila Fergusso-nova podoba. Začutil je, ko da ga je nekaj dregnilo v levo ramo. Pogledal je in videl na vrhu svojega rokava roko, in čez nekaj hipov ga je začela roka skeleti, ko da bi gorela in je tudi otekala. A vendar še ni bil svest, ali ga je krogla res zadela.
»Cez naslonilo stola, ki j>oleg njega stojite, 60 razgrnjeni neki časopisi,« je rekel Fergusson. »Vzemite jih in stopite nanje! Nočem, da bi mazali preprogo s krvjo! Brž storite, kar vam pravim!«
Bolečina se je razpasla jdo vsej roki. Z vsako kretnjo so se pojavile nove hude bolečine. Toda Sanders je moral 6toriti, kakor mu je bilo ukazano. Prijel je časopise, jih spustil na tla in stopil nanje.
»Ali ste se zdaj prepričali, da iz mene ne boste norcev brili?« je povzel Fergusson. »Ali pa je mogoče tudi tej gosjx>dični f>otreben isti |x>uk?«
»Ni treba,« je mirno odvrnil Sanders. «Ce že čutite potrebo, da morate ljudem prerešetavati telo, potem kar rajši vame streljajte!«
»V redu,« je dejal Fergusson in je spet izprožil.
To pot Sanders ni vedel, ali je bil zadet ali ne. Saj mu je bilo tudi povsem vseeno.
»Veste, gospod, treba je, da se navadite tega, da mora členek na nekatere stvari resno gledati,« je nadaljeval Fergusson. »Opozoril sem vas bil. A vi ste kar silili v svojo vlogo junaka! Mislili ste, da ste neznansko pametni... vi in tale gospodična, ki je z vami. No, zdaj pa prenašajte posledice! Dajte mi to steklenico s fosforjem! Zdaj pa pojdita pred menoj!«
Bolj ko prej je bil jx)doben profesorju, ki ga je razjezil nemiren dijak. Sandersa je popadla taka divja |eza, da bi bil planil nanj, a kaj, ko je vedel, da ni moči v tem položaju ničesar doseči.
S Fergussonom, ki je 6topal tik za njima, so odšli skupno iz sobe. Murcia je bila bleda ko zid, vendar je šla mirno in odločno. Po hodniku so prišli v sobo, ki se je bil v njej ustanovil Fergusson, kakor je bilo na prvi pogled videti.
Blizu kamina je na nizki mizici gorela svetilka, ki je bila zagrnjena s časopisi. Okna so bila zaprta in zavešena 6 težkimi zastori, tako da se ni mogel videti niti žarek svetlobe na cesto. Soba je imela kamnitna tla, in pred kaminom, kjer je veselo plapolal ogenj, je stal naslanjač. Zraven svetilke je bil na mizici krožnik mrzlega pečenega mesa in f>oleg njega pol skodelice mleka.
Fergusson se je udobno pogreznil v naslanjač. Obut je bil v copate in iz notranjega žepa suknjiča je molelo nalivno pero.
»Sedite tjale nasproti mene, pa f>azite da ne okrvavite tal,« je dejal.
»Kadar vas bodo obešali, bom pred vašimi zaklenjenimi vrati plesala indijanski ple6,« je nenadoma deiala Murcia.
Sanoers se je prestrašil, češ, čc so ji fiopustili živci in da se bo mahoma razjokala in se onesvestila. Fergusson pa je brez kake trohice mržnje mirno zrl na dekleta.
Tedajci so se vrata sunkoma odprla in pojavil se je ko prikazen v pravljici sir Stanley s samo-
kresom v roki. Fergusson je planil ko strela kvišku, Sanders in Murcia toliko, da nista okamenela. Pri tem je Fergusson že pritisnil petelina in ustrelil, a krogla ni zadela Stanleya.
»Škoda,«« je zašepetal Fergusson ve6 iz sebe. »Poskusimo še z eno...«
»Tega vam ne bi prijx>ročal,« je dejal sir Stan-ley. »Brez dvoma bi me mogli ubiti, če bi nekajkrat jx>skušali to storiti, a pri tem roka ne bi ostala mirna, zakaj, tisto mleko, ki ste ga že jx>lovico izpili, je zastrupljeno. Jako nespametno je bilo od vas, da f>očenjate take budalosti. Ce se kar brž ne spametujete in mi ne pustite dati proti6trupa, boste čez deset minut mrtvi.«
Nastala je tako težka in mučna tišina, da se je dozdevalo, ko da so minile že ure jx> teh besedah, čeprav je bilo v resnici le nekaj minut odtlej. Doktor Sanders se je le za hip ozrl v Fer-gussonove oči in je V6e razumel. Znaki zastrup-Ijenja z atropinom so se pokazali s tako brzino, da 6e je Sandersu koj pojasnilo: to pot morilec zares ni skoparil s strupom!
Sir Stanley se je nasmehnil rekoč:
»Fergusson, menda ne mislite, da se mi sanja? Ali se ne zavedate tudi sami, da z vami ni nekaj v redu?«
»Hvala, prav dobro se zavedam. Na vsak način bolje, kakor 6e boste vi skoraj zavedeli. Govorite! Kaj hočete?«
V mali sobi je bilo jako toplo. Na čelu sira Stanleva so se prikazale debele znojne kaplje.
»Proč s tistim strašilom!« je mahoma vzkliknil sir Stanley. »Kaj, za vraga, res hočete, da boste na vsak način samomorilec v prisotnosti dveh zdravnikov?«
. »Nikar ne kvasite, Merrywall! Bolje bi bilo, da mi odgovorite na moje vprašanje: Odkod vam je znano, da ...«
Merrvwall je skočil k njemu in zavpil: »Stran s pištolo! Dajte vendar že razumeti, da vam hočem pomagati!«
»Zdaj pa pazite, kako bo ptička odletela...« je dejal Fergusson, dvignil samokres in je naslonil roko na mizo, da bi bolje zadel...
Dvanajsto poglavje Šinclairova ni kriva
V majhni predsobi pri Scotland Yardu je mirno sedela Bonita Šinclairova in je fjotrpežljivo čakala. Zdaj pa zdaj je skrivši pogledala na svojo zapestno urico. Hkrati je pogledala na stensko uro, kakor da bi s« hotela prepričati, ali zares že ni preteklo več časa. A tudi na stenski uri je bilo pravkar deset minut čez polnoči.
Na drugem koncu predsobe je sedel policijski uradnik Polard in 6e je kdaj pa kdaj ozrl na to lejx> žensko in mu nikakor ni hotelo v glavo, kako da je to ena in ista oseba, ta, ki sedi pred njim, in tista, ki je vedel zdaj vse o njej.
Gosfva Šinclairova je bila v črni obleki, a črna barva ji je izvrstno pristajala. Sedela je brezbrižno na svojem stolu, noge je imela prekrižane in vse na njej je bilo tako polno dostojanstva, ds se je dozdevalo, ko da bi sedela na prestolu. Njen obraz z lepo zaokroženo brado in majhnimi usti je bil popolnoma miren in spočit.
Njen pogled izpod napol priprtih trepalnic se je srečal 6 pogledom uradnika in nasmehnila se mu je rekoč:
»Ali. smem..., to se pravi, ali je tukaj dovoljeno kaditi?«
»Seveda, gospa! Ali vam smem ponuditi cigareto?«
Prižgal ji je cigareto. Zahvalila se mu je, sklo-nivši glavo in nasmehnivši se.
Tedajci so se odprla vrata sosedn/e sobe in na pragu se ie prikazal Masters.
»Izvolite, gospa,« je dejal in je namignil tudi Polardu, da naj vstopi.
Za Ljudske tiskarne € Ljubljani: Jsžs Kramarii
Izdajatelj; inž. Ježi Sodiš
včdnik: Viktor Cenčii