Listek. Maščevanje. Spisal Ivan V—uk. Ve6er, ko je hotel Tomaž priti pod okno in prinesti glavo, se je približal. Orožnik razvrstil je stražo, sara pa se skril k oknu. V sobi brli svetilnica ter razsvetljuje bledi objokani vdovin obraz, katera kleči pred podobo Matere božje sedem žalosti in križanim OdreSenikom, ter moli s srce pretresujo6im glasom: «0 mati sedem žalosti, podeli mi mo6, da še prestanem nocojSnjo no6. Vse moje sr6ne bole6ine darujem tebi o blažena devica Marija, ki si toiažnica žalostnih. Le pri Tebi in Tvojem sinu iščem pomo6i in pribežališča. Ne zavrzi mojih proSenj sveta božja porodnica, ter mi stoj na strani ob uri skuSnjave. Amen.» Ura v zvoniku je odbila ravno dvanajst, nigdo se ne gane. Orožnik je bil že nevoljen, čeS: »Zastonj 6akarao, danes ga ne bo!» Pa Vrba ga potolaži s tem, da mu je pokazal po6asi približajočo se postavo. Vsi se potuhnejo in oprezen pli6ek stopa še v oprezneje nastavljeno past. Stopi k oknu. Morilec se zdrzne, ko zagleda kle6e6o in jokajo6o vdovo, pa naglo strese z glavo, kakor bi hotel s silo odpoditi neprijetne misli. Po- tihoma j<> zakliče; ona se zgane in pogleda, potem pa začne britko jokati: «Kaj iS6eš tukaj brezbožni človek, rušitelj moje sreče? Kaj sem ti storila, da me tako grozovito mučis?» «Kaj si mi storila, vprašaš? Ali se morebiti ne spominjaš ve6, kako si odbežala od mene, ko sera te prosil za roko. Obljubil sem ti mašeevanje, katero sera izpolml. Videla se ne bova več, pa predno odidem ho6eirf' tem vaščanom posvetiti, koga so dolžili. Meni na 6ast mora goreti cela vas, in tebi dam —.» «Sebi na 6ast se boš gugal na vislicah, brezbožni morilec», se zaslisi trd, oster glas zraven Tomaža in težka desnica mu pade na rarao. «V imenu postave, Tomaž Puška, ste ujeti, roke sklenite!* Ko Toraaž vidi, da je orožnik sara, potegne bliskoma iza pasa bodalo ter mu ga hoče zagnati v prsi. Pa predno se je bodalo dotaknilo prsi, ležal je že na tleh in Sestero krepkih rok ga je držalo, da se niti ganiti ni mogel. Orožnik mu sklene roke tako hudo, da je kri siknila izza nohtov. Nekaj 6asa gleda orožnik mol6e svojo žrtev, potem pa, kakor bi se ne6esa spomnil re6e: «Me li poznaš, morilec svoje matere?> Tomaž ga molče pogleda, potem pa stopi korak nazaj in vsklikne za6udeno: «Kaj Ivo, ti tukaj!?» Britko mu orožnik odgovori: «Da jaz sem. Radi tebe sem prelomii postavo, ko nisem hotel dalje preiskavati, pa tvoje hudobije so že pregrozne. PojdimoN — — — — — — — —  Pri sodniji je obstal vsa hudodelstva, katera so ga dolžili. Po kratkem posvetovanju bil je obsojen na smrt na vislice. Mirno je poslušal smrtno obsodbo; mrzel pot stopal mu je na 6elo ter padal na tlak. Ko so ga vpraSali, ali ima kakšno željo, je odkimal, samo za duhovnika }e prosil. IV. Ferdinand Podlipnik poslovil se je v jutro od ljubljene žene, ter ji zagotovil, da se vrne v treh dneh. Sre6no je izvršil kupčijo ter se vra6al s 25.000 kronami k težko pri6akajo6i ženi. Stemnilo se je že, ko je korakal po temnem gozdu proti svoji vasi z veselim srcem, ne slute6, da so mu ure Stete in da bo mogel zapustiti Ijubljeno ženo, ter se posloviti od tega sveta. Ni še dva koraka mimo debelega hrasta, kar za6uti strahoviti udarec po hrbtu in po glavi in nato Se drugi, tako da se nezavesten zgrudi na tla. Razbojnik mu hitro pograbi denar in ga sle6e, potem pa 6aka, da se zave. Luna je ravno predrla skozi oblake, ko je pogledal nesrečneS na morilca in bliskajo6i nož v njegovi roki. «Za božjo voljo te prosim, pusti mi vsaj življenje», prosi milo Podlipnik. Lopov se divje nasmeje. N «Ali se še spominjaš Ferdinand, kaj sem obljubil tvoji nevesti? To hočem danes zvrSiti. Ti me prosiš, naj ti pustim življenje, tudi jaz sem te prosil, da mi pustiš nevesto; ti me nisi hotel uslišati, tudi jaz te ne morem.> «Sedaj te spoznam. Ne bom te prosil življenia, ker vetn, da je vsa prošnja zaman. Kedor že svojo niater umori, tudi z drugim nima usmilienja. Pa vedi, da bo prišel čas, da boš tudi ti dajal odgovor za svojo hudobijo.* «Molči!» tudi tvoji ženi hočem iti po slovo. Ker potrebujem denarja, da odidem od tega prokletega kraja, hočem, da mi doda Reza, kar mi manjka.» »Lopov, razbojnik, morilec, boj se Boga in —», dalje ni mogel. Nož v Tomaževi roki se zabliska ter se pogrezne naravnost v srce. Curek vroče srčne krvi brizgnil je iz rane ter pobarval hrast. Nedolžna luna je gledala mirno na pojemajočega moža in razsvitlievala divji razboinikov obraz, kateri se je pripravljal, da odreže glavo svojemu sovražniku. Glavo je zavil v obleko, katero je vzel nesrečnežu. Nesel jo je globoko v gozd, kjer je vse skupaj zakopal v že pripravljeno jamo mrmraje: «Tukaj leži tako dolgo, dokler te ne zanesem tja kamor slišiš.» Nato se počasi napoti k njegovi ženi, katera je že spala. Potrkavši na okno in jo prosi naj mu odpre, Žena misleč, da je kateri od sosedov, odpre pa kako se ustraši, ko zagleda pred seboj divji tuji obraz. Vskliknila je na pomoč, pa lopov jo je loputnil s pestjo po glavi, da se nezavestna zgrudi na tla. On pa plane v sobo, pobere denar in odbeži. Drugo iutro so naSli mimo idoči ljudje nezavestno ženo in ko so videli, da je v sobi vse navskriž, so hitro poslali po zdravnika in orožnika. Zdravnik je zbudil nezavestno ženo zopet k življenju in ko je orožnikoma naznanila, kar je znala, sta se ta napotila k staremu poštenjaku in županu Vrbi. Kaj se je dalje godilo, nam je znano. V. Prišel je dan, ko je storila posvetna gosposka svojo dolžnost. Ura je bila določena v jutro ob 6. Mnogo Ijudstva se je že zbralo in čakalo na žrtvo, katera je imela vsak čas priti. Kmalo nato so pripeljali Tomaža, kateri se je v tem kratkem času zelo spremenil. Njegov že poprej bledi obraz, postal je Se bledejši; skesano in mirno je stopal zraven duhovnika, ter v jednomer poljuboval sv. razpelo, katero mu je podaril duhovnik. Ko je stopil pod vislice, je pokleknil ter glasno molil «očenaš» in «Češčena si Marijo*; vsem pnčujočim igrale so solze v očeh. Ko je vstal, prosil je za besedo, da se poslovi-od tega sveta in prosi vse pričujoče odpuSčanja. Bilo mu je dovoljeno in začel je s krepkim glasom govoriti blizu tako le: «Najpoprej vas prosim odpuščenja za vse krivice in nadloge, katere sem vam prizadel. Mlad se moram ločiti iz tega sveta na tako sramoten način, pa zaslužil sem si. Moja smrt nai vam bo vsem v izgled in svarilo, da se varujete vsega hudega ter živite pošteno. Brzdajte svoje srce ter se ne dajte voditi strastem. Materam pa polagam edino to na srce: »»Vzgojujte svoje otroke v strahu božjem, blažite njim srce; ako pa razvajate svoje otroke, zgodilo se bo vsakemu, kakor se bo zgodilo meni.»» Ako bi raene moja mati nekoliko trdeje prijemali, ne bi postal razbojnik in morilec. Še enkrat prosim za odpuščanje, ker rabelj \e že pripravijen, da izvrSi svoje delo. Z Bogom!» Nato mu je vrgel rabelj vrv okolu vratu. Smrtna tihota nastane. Malo trenutkov Se, in obsojenec je visel. Duhovaik «nu je podelil zadnji blagoslov ter mu pritisnil križ na usta, katerega je iskreno poljubil, ter se z umirajoCim pogledom zahvalil. Kmalo nato se je naznanilo, da je obeSenec mrtev. Pobožno ljudstvo je molilo za njegovo dušo nekaj očenašev in potem se razšlo na svoj dorn. Mrliča so po zahtevanju občinstva kot spokornika pokopali na blagoslovljeni zemlji. Dolgo se je še ljudstvo spominjalo obešenega razbojnika; matere in babice so pripovedovale svojim otrokom in vnukom njegov nesrečni konec. Ma!o še imamo povedati o naSi povesti: Žena Ferdinandova se ni mogla dolgo utolažiti v izgubi toliko ljubljenega moža. Srčna žalost jo je položila na posteljo, kjer se je borila skoraj celo leto s smrtjo. Pa trdna njena narava premagala je to bolečino in čas je zacelil tudi njene srčne rane. Ker je dobila vso ugrabljeno premoženje nazaj in tudi, kot za majhno odškodnino, Tomaževo posestvo, katero ji je Tomaž daroval. Ker je še po vrhu slovela radi lepote, oglašali so se kmalo bogati snubači. Ona je odklonila vse, ter podala roko orožniku, kateri jo je tako zaupljivo tolažil in ji v vseh nevarnostih na strani stal. Gostija se je praznovala nič menj sijajno, kakor gostija, ko je podala roko nesrečnemu Ferdinandu. V lepi složnosti in ljubezni živela sta srečno, dokler tudi njiju ni poklicala rešiteljica iz te solzne dokne v kraj veselja in sreče.