Poštnina plačana
pri pošti 2325 Kidričevo
Ljudje okrog nas
MOJE ŽIVLJENJE, NESKONČNOST IN TEŽAVE
Monja Krajnc, 15-letna Lovrenčan-ka, ki obiskuje I. letnik splošnega oddelka gimnazije na Ptuju, se je
3.	novembra 2008 skupaj s starši in mlajšo sestrico Sanjo udeležila sprejema pri predsedniku države dr. Da-niluTiirku. Kot smo že pisali v julijski številki Ravnega polja, je dosegla Monja v okviru literarnega razpisa, ki ga je razpisala založba Smar team, odlično tretje mesto in njeno zgodbo Ljubezen boli so natisnili pod naslovom Moje življenje, neskončnost in težave.
Kako si se odločila, da se boš udeležila literarnega natečaja?
Učiteljica Sonja Lenarčič, ki me je poučevala slovenščino lansko šolsko leto v OS Boris Kidrič Kidričevo, nas je seznanila s tem, da je bil razpisan natečaj z naslovom Z domišljijo na potep in da se ga lahko udeležimo vsi, ki bi radi kaj napisali.
Kako dolgo si pisala zgodbo?
Zgodbo, obsegala je čez 30 natipkanih strani, sem pisala dva meseca, ob večerih in tudi ko sem prišla iz šole. Pred tem sem že pisala krajše zgodbe - spise v šoli, s pisanjem daljšega besedila pa sem se srečala prvič.V prostem času se ukvarjam z rola-njem in kolesarjenjem, najraje pa berem. Nimam najljubšega avtorja in knjige, odpravim se v knjižnico, pogledam po knjižnih policah, pobrskam in prelistam po knjigah, da vidim, ali je vsebina zanimiva, in potem berem. Vsebina knjige zato ni avtobiografska, saj sem pri pisanju malo pomagala z zgodbami, ki sem jih že prebrala.V mislih pa sem imela tudi to, kaj bi pritegnilo k branju druge in kaj je sorodno najstnikom.
Kako je okolica sprejela izdajo tvoje knjige?
Sošolci so bili presenečeni, veseli, začeli so spraševati, o čem knjiga govori - povedala sem jim nekaj osnovnih podatkov, potem pa rekla, naj zgodbo preberejo.
Tudi domači, ki mi zmeraj stojijo ob strani, so bili zelo veseli mojega uspeha.
In kaj pišeš trenutno?
Trenutno ne pišem, ker zaradi šole nimam veliko prostega časa. Če pa se kdaj ponovno pojavi priložnost, bom spet poskusila.
Si želiš, da bi po knjigi posneli tudi film?
Seveda, če bi se dalo. Sem pa zelo vesela, da je knjiga izšla. Že to je zelo veliko.
V mesecu novembru si se udeležila sprejema pri predsedniku države. Kakšni so bili tvoji občutki?
Ko je prišla do predsednika informacija, da sem izdala knjigo, so me poklicali iz njegovega kabineta. In tako smo se z družino v ponedeljek, 3. novembra, odpravili v Ljubljano. Predsednik nas je sprejel v svojem kabinetu. Rokovali smo se pred slovensko zastavo, potem smo sedli in razvil se je pogovor. Predsednika je zanimalo, ali sem zgodbo zapisala sama, če tudi drugače pišem in kdo me je spodbudil k sodelovanju
na natečaju. Povprašal me je tudi, od kod sem črpala imena svojih junakov, saj le-ta niso slovenska, ker so se mi zdela tako bolj zanimiva.
Sprejem je bil veličasten, prav takšni so bili tudi občutki pri slikanju pod zastavo.
Monja, hvala za pogovor. Želimo ti veliko uspeha pri šolanju in upam, da nas še kdaj razveseliš s kakšno knjigo.
Sašo Peršoh
»Kaj ti pa je? Zakaj se ne oglasiš, če te kličem?« me je takoj napadla.
»Ne vidiš, da nisem pri volji, da bi se pogovarjala s tabo? Sploh pa ... raje pojdi k svojim prijateljicam in njih nadleguj z neumnimi vprašanji!« sem ji odrezavo zabrusila.
Kitty je stara osemnajst let, torej je tri leta starejša od mene, zato jo imajo starši za zrelejšo, pametnejšo in bolj premišljeno - so celo mnenja, da mora paziti name. Ona - pa kaj še!
(Odlomek iz knjige Moje življenje, neskončnost in težave)
Monja na sprejemu pri predsedniku države
Foto: Družinski arhiv Krajnčevih
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!
Pri koncu smo, letošnjega leta mislim. Za nami je naporno leto, ki so ga zaznamovali nič kaj prijazni dogodki in elementarne nesreče, na katere pa nismo imeli vpliva v smislu preprečitve, ampak smo lahko le blažili njihove posledice.
Po dokaj mirni prvi polovici leta sta nas v naši občini v drugi polovici leta prizadeli dve veliki nesreči. Prva je bila ekološke narave, in sicer velik požar na deponiji odpadnih gum v Lovrencu sredi julija, in neurje s točo sredi avgusta, ki je prizadelo celo našo občino. Posledice obeh blažimo in odpravljamo še danes. Pri tem pa imamo na nivoju občine omejene možnosti, na državni ravni, kjer bi se v obeh primerih morale vleči poteze v smer reševanja nastale problematike, pa si v prvem primeru zatiskajo oči, v drugem pa nam z nekaterimi nelogičnimi potezami in zahtevami onemogočajo učinkovito reševanje posledic elementarne nesreče. Verjemite, da nas večina dela v duhu, kar najbolj pomagati svojim občanom, vendar nam zaradi zgoraj omenjenih problemov to v letošnjih nesrečah še ni v celoti uspelo. Še vedno iščemo rešitve in upamo, da bomo nastale probleme v kratkem razrešili v korist vseh občanov naše občine.
Kljub vsemu pa imamo v iztekajočem se letu precej dosežkov, ki bodo v pozitivnem smislu zaznamovali našo občino tudi v naslednjih generacijah. To je vsekakor izgradnja novega sodobnega vrtca s kuhinjo in jedilnico tudi za osnovno šolo Kidričevo, jeseni pa smo intenzivno pričeli graditi kanalizacijsko omrežje po vsej naši občini. V sklopu te investicije bomo na več odsekih obnovili tudi vodovodno omrežje. Asfaltirali smo kar nekaj kilometrov cest ter posodobili več drugih infrastrukturnih objektov v celotni naši občini.
Za veliko pridobitev štejemo tudi odprtje novega doma za ostarele v Kidričevem,
katerega izgradnja ni bremenila občinske blagajne, so pa naše zasluge, da smo uspeli pridobiti interes ptujskega Doma upokojencev za gradnjo njihove enote v naši občini.Tako smo omogočili mnogim našim starejšim občanom prijazno bivanje v domačem okolju z vso oskrbo, ki jo potrebujejo. Zato gre vodstvu ptujskega Doma upokojencev iskrena zahvala.
V naslednjem letu bomo nadaljevali z začetimi investicijami v kanalizacijo po celi občini. Pripravljamo tudi projekte ureditve večjih krajevnih središč (Cirkovce, Župečja vas, Kidričevo), po ureditvi kanalizacije pa izgradnjo pločnikov v več vaseh. Izvedli bomo tudi komasacijo Dravsko polje 3 ter posodabljali drugo infrastrukturo po vaseh. Pripravljati se bomo začeli tudi na izgradnjo večnamenske dvorane v Kidričevem. Nenehno smo se in se bomo tudi v bodoče trudili ustreči večini želja in zadovoljiti večino potreb naših občanov.
Zavedamo se, da so potrebe in želje vas občanov velike, dostikrat večje od zmožnosti občinske »vreče«, zato se bomo vsi občinski funkcionarji skupaj z občinsko upravo trudili, da naredimo kar se da največ za vas, ki ste nam to poslanstvo tudi zaupali. Od vas pa pričakujemo korektno sodelovanje in malo več strpnosti in razumevanja.
Ob bližnjih božičnih praznikih želim vsem občankam in občanom naše občine veliko miru, družinske sreče in razumevanja, naj vam bo prijeten tudi praznik dan samostojnosti, v novem letu 2009 pa vam želim predvsem zdravja, osebne sreče in zadovoljstva.
Vse želje, ki letos se niso spolnile, vse sanje, ki niso sadu obrodile, v prihodnjem naj letu dobijo polet, naj čim prej izpolni se njihov obet.
Podžupan Jože Medved
IZDAJATELJ:
Občina Kidričevo Naslov uredništva:
Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo Odgovorna urednica:
Saša Peršoh, elektronski naslov: sasa.persoh@gmail.com Tajnica uredništva: Zdenka Bek Uredniški odbor:
Zvonko Milošič (LDS), Andrej Napast (SLS), mag. Silvestra Klemenčič (Zares),
Martin Krajnc (DeSUS), Ivanka Korez (SDS) in Vinko Mlakar (NSi) Lektoriranje:
Vesna Voglar Tisk:
Ekart design d.o.o Naklada:
2.400 izvodov
Javno glasilo Ravno polje po Sklepu Občinskega sveta Občine Kidričevo o določitvi programske zasnove objavlja članek o delu občinskih organov, občinske uprave in krajevnih odborov, o predlogih in sprejetih odločitvah občinskih organov, o delovanju političnih strank, o delovanju društev, klubov in drugih organizacij s sedežem v občini Kidričevo, informacije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, orise srečanj z zanimivimi ljudmi, občani Občine Kidričevo, o okroglih mizah, konferencah, o prometu in prometni varnosti, pisma bralcev, odzivi, reklame in propagandna sporočila.
Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v Občini Kidričevo.
Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Naslovnica: Božiček
Foto: Saša Peršoh
Uvodnik/ Občinski svet
DECEMBRSKI ŠTEVILKI NA POT
V	zadnji letošnji številki Ravnega polja vam predstavljamo dogodke, ki so zaznamovali zadnje tri mesece leta 2008.
Vsem, ki soustvarjate občinsko glasilo, se zahvaljujemo za sodelovanje in želimo, da nas s svojimi prispevki tudi v prihodnjem letu obveščate in seznanjate o dogajanju v občini Kidričevo - v vaših odborih, društvih, vrtcah, šolah ...
V	letu, ki prihaja, pa želimo bralcem Ravnega polja miru, zdravja in sreče. Uresničitev drznih sanj, veliko smeha, kar največ svobode, strasti in humorja, čiste ljubezni in prave iskrenosti. Hodite po svoji poti in pri tem ne škodujte drugim, bodite prijazni do vseh in ljubeznivi do svojih najdražjih.
VSEBINA
Ljudje okrog nas Uvodnik Občinski svet Obvestila Politične stranke Poslanski kotiček Odbori Aktualno Intervju
Kotiček za zdravje
Iz zgodovine občine Kidričevo
Vzgoja in izobraževanje
Razvedrilo
Društva
Šport
2
3
4 6 7 9 9 13 17
19
20 22 28 29 35
ŠTIRINAJSTA REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
V	sejni sobi Občine Kidričevo je bila 8. oktobra 2008 štirinajsta redna seja občinskega sveta. Svetniki so skupaj z vabilom prejeli dnevni red z enajstimi točkami, ki je bil na sami seji razširjen še s tremi točkami - informacijo o ukrepih po požaru v Lovrencu in po neurju s točo ter z obvezno razlago prostorskoureditvenega plana občine.
Sprejeta je bila obvezna razlaga dopolnitev prostorskoureditvenega načrta občine, in sicer v dveh členih, ki govorita o oddaljenosti gradnje nepremičnin od parcelne meje.
V	nadaljevanju je bil obravnavan in potrjen dokument identifikacije investicijskega projekta Komasacija kmetijskih zemljišč na območju Dravsko polje III, s katerim se bo občina prijavila na aktualen državni razpis. Pri komasaciji zemljišč Dravsko polje III gre za smiselno nadaljevanje komasacijskih kompleksov Dravsko polje I in II ter zajema 575 hektarjev površin na območju Pleterij, Župečje vasi, Apač in Lovrenca. Gre za zemljišča 563 lastnikov z I 169 parcelami in s komasacijo se strinja več kot 88 odstotkov lastnikov. Skupna vrednost projekta je okoli 633.000 evrov, 100-odstotno ga financira država, občina je dolžna plačati le DDV, ki pa znese 100.000 evrov.
V	prvi obravnavi je bil z nekaterimi dopolnitvami sprejet Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj, s katerim Mestna občina Ptuj in Občine Destrnik, Kidričevo,
Majšperk,Videm in Žetale ustanavljajo javni zavod Lekarne Ptuj. Z odlokom se ureja status, organiziranost zavoda in vsebina dela zavoda, organi zavoda, knjigovodstvo in finančno poslovanje zavoda, premoženje, viri in način pridobivanja sredstev za delo zavoda, nastopanje v pravnem prometu, varovanje poslovne tajnosti, splošni akti zavoda ter medsebojne pravice in obveznosti med zavodom in občinami ustanoviteljicami.
Sprejete so bile Spremembe in dopolnitve Odloka o proračunu Občine Kidričevo za leto 2008. Pogoj za upravičenost občin do sredstev za povračilo stroškov, nastalih ob neurju s točo 15. avgusta 2008, iz državnega proračuna je, da občina najprej porabi sredstva rezervnega sklada v višini 1,5 % prejemkov proračuna, kar za občino Kidričevo predstavlja 55.032,00 evrov. Ker je bilo stanje rezervnega sklada na kontu 9100 na dan 31. 12.2008 22.786,72 evrov, je bilo potrebno oblikovati proračunsko rezervo v letu 2008 v višini 32.245,28 evrov (skupaj rezervni sklad 55.032,00 evrov).
Iz sredstev občinskega rezervnega sklada se nameni 5.393,01 evrov za pokrivanje stroškov požara v gramoznici gum v Lovrencu na Dravskem polju, in sicer za refundacije plač v višini 773,01 evrov in za plačilo računa za penilo bioversal QF v višini 4.620,00 evrov. Razlika sredstev občinskega rezervnega sklada (v višini 49.638,99 evrov) se
nameni za pokrivanje stroškov, ki so nastali za odpravo posledic neurja s točo 15. avgusta 2008. O porabi teh sredstev bo odločil župan in o porabi sredstev pisno obvestil občinski svet.
Obravnavan je bil program prodaje občinskega premoženja (kabelske televizije v Lovrencu) za leto 2008. Zahtevane dodatne cenitve vrednosti celotnega sistema KRS Lovrenc na Dravskem polju po sedanjem stanju sistema in pridobitve potrebnih podatkov od podjetja KABEL TV d. o. o. iz Petrovč ni bilo mogoče opraviti, saj s strani podjetja KABEL TV kljub prošnjam niso podali ustreznih podatkov, časovna stiska pa je cenilcu onemogočala, da bi določene podatke o sistemu pridobil sam na terenu. Da ne bi onemogočili rešitve zadeve v skladu s sklenjenim dogovorom s podjetjem KABEL TV, so svetniki po daljši razpravi sprejeli sklep, da se proda KRS Lovrenc na Dravskem polju podjetju KABEL TV za ceno 50.000,00 evrov.
Potrjena je bila sistemizacija delovnih mest vVrtcu Kidričevo za šolsko leto 2008/2009. Vrtec Kidričevo je predlog sistemizacije poslal v potrditev 20. avgusta 2008. Ker so delavke v kuhinji po sklepu župana s I. septembrom 2008 zaposlene v OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, so iz predloga sistemizacije izvzeta delovna mesta glavnega kuharja, dveh kuharic in 0,5 pomočnice kuharice.
Občinski svet
Vloga staršev učencev iz 2. razreda OŠ Cirkovce, da bi občina sofinancirala kot nadstandard drugega strokovnega delavca (vzgojiteljico), ni bila odobrena, saj v proračunu za to ni predvidenih sredstev.
Svetniki so soglašali z izplačilom delovne uspešnosti za leto 2007 direktorici JZ Zdravstveni dom Ptuj v višini 4.460,18 evrov bruto. Istočasno je bilo opozorjeno, da so storitve v Zdravstvenem domu Kidričevo na zelo nizki ravni in so že na meji kritičnosti glede zagotavljanja storitev na primarni ravni v občini Kidričevo.
Občinski svet je sprejel sklep, da se prodajo delnice Cestnega podjetja Ptuj, in sicer 2.933 delnic (kar je 1,96 % vseh delnic družbe CP Ptuj d. d.) po ceni vsaj 6,13 evrov za delnico.
Z ugotovitvenim sklepom je prenehal mandat svetniku in podžupanu občine Kidričevo Jožetu Goričanu. Članu občinskega sveta lahko predčasno poteče mandat tudi v primeru, če odstopi, in Jožef Goričan je podal svojo odstopno izjavo 10. julija 2008. Ker lahko v skladu z drugim odstavkom 24. člena Statuta Občine Kidričevo vodi delovno telo občinskega sveta le član občinskega sveta, je bil Jožef Goričan razrešen tudi z mesta predsednika odbora za kmetijstvo in gozdarstvo. Sprejeta je bila odstopna izjava Dušana Površnika, ki iz osebnih razlogov odstopa s funkcije predsednika in člana krajevnega odbora Šikole, Nada Sakelšek zaradi nekorektnosti svetnika občine Kidričevo Branka Valentana odstopa z mesta predsednice in članice krajevnega odbora Apače, Andrej Karneža pa zaradi preselitve v drugo občino kot član odbora za gospodarstvo.
Sprejeto je bilo končno poročilo o nadzoru odbora za infrastrukturo, ki ga je podal predsednik nadzornega odbora. Pregledane so bile naslednje postavke delovanja odbora: proračunska postavka, vzdrževanje cest, javna razsvetljava (razpisi) in vzdrževanje stanovanj. Komisija, ki je opravila nadzor, je izrekla nad delom odbora za infrastrukturo pozitivno mnenje.
Seja se je zaključila z informacijami o požaru gum v Lovrencu in o škodi po avgustovskem neurju s točo.
Sašo Peršoh
SESTA IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
V	četrtek, 13. novembra 2008, je bila sklicana 6. izredna seja občinskega sveta, na kateri so svetniki in svetnice občine Kidričevo razpravljali o treh točkah dnevnega reda: o potrditvi mandata nadomestnemu članu občinskega sveta, o služnostni pogodbi - gramoznica Lovrenc - ter o kriterijih razdelitve sredstev za sanacijo škode po neurju s točo 15. avgusta 2008.
Občinski svet je zaradi odstopa člana občinskega sveta Jožeta Goričana iz SLS potrdil mandat nadomestnemu članu občinskega sveta Francu Planinšku iz Pleterij iz iste stranke.
V	zvezi s požarom gum v gramoznici v Lovrencu so svetniki soglasno sklenili: Občinski svet občine Kidričevo od Ministrstva za okolje in prostor (MOP) zahteva pridobitev vseh zapisnikov pristojnih inšpekcijskih služb o vršenih inšpekcijskih nadzorih na deponiji odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem polju, kakor tudi vso drugo dokumentacijo v zvezi z izvajanjem ukrepov pristojnih organov MOP ter pridobitev gradbene dokumentacije za sanacijo opuščene gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju.
Občinski svet občine Kidričevo poziva novega ministra za okolje in prostor, da ob nastopu mandata prednostno obravnava problem deponije odpadnih gum v Lovrencu ter da nemudoma na sedežu MOP skliče skupni sestanek s predstavniki občine Kidričevo, Civilne iniciative in podjetja Albin Promotion d. o. o. z namenom rešitve nastalega problema.
Občinski svet občine Kidričevo od pristojne požarne inšpekcijske službe ponovno zahteva takojšen sprejem vseh potrebnih ukrepov za preprečitev nadaljnje požarne nevarnosti (t.j. takojšnjo vzpostavitev stalnega profesionalnega varovanja deponije s strani pooblaščene družbe za varovanje do dokončne sanacije deponije odpadnih gum).
Občinski svet Občine Kidričevo od Ministrstva za okolje in prostor oziroma ustreznih organov ministrstva zahteva, da prepreči nadaljnje dovažanje gum.
Občinski svet Občine Kidričevo od pristojnih inšpekcijskih služb (požarni, okoljski, zdravstveni, kmetijski ... inšpektorat) v prihodnje zahteva predložitev trimesečnih poročil o opravljenih nadzorih in njihovih
ukrepanjih v zvezi z nadaljnjo sanacijo deponije odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem polju.
Občinski svet Občine Kidričevo sprejme, da se odločanje o odvzemu služnosti pravice graditi podjetju Albin Promotion d. o. o. (t.j. o odstopu občine Kidričevo od pogodbe o ustanovitvi služnosti pravice graditi z dne 19. 10.2007) preloži na naslednjo sejo občinskega sveta, ko bo pridobljena vsa zahtevana dokumentacija.
Za škodo po toči je občina Kidričevo od države prejela 320.000 evrov. Občinski svet Občine Kidričevo sprejme, da se prostovoljnim gasilskim društvom sofinancira nova strešna kritina v višini 15,34 EUR za I m2 kritine, kar znese po posameznih PGD-jih:
PGD Pleterje PGD Šikole PGD Jablane PGD Starošince PGD Mihovce Skupaj
280 m2 x 15.34 EUR 262 m2 x 15,34 EUR 270 m2 x 15,34 EUR 504 m2 x 15,34 EUR 20 m2 x 15,34 EUR
4.295,20 EUR 4.019,08 EUR 5.675,80 EUR 7.731,36 EUR 306,80 EUR 22.028,34 EUR
Občinski svet Občine Kidričevo sprejme, da se za Lovsko družino Cirkovce upošteva enak znesek na m2 kritine (to je 9,59 evrov) kot za Društvo upokojencev Lovrenc na Dr. polju.
Občinski svet Občine Kidričevo sprejme kriterije za delno povrnitev sredstev nastale po neurju s točo:
Izmed 834 občanov, ki so prijavili škodo in jo je ocenila tudi občinska komisija, bodo sredstva razdeljena le tistim, ki so utrpeli škodo nad 500 evrov (takih je 713). Za škodo od 500 do 999,99 evrov bo 109 oškodvancev prejelo po I 35 evrov, za škodo od 1000 do 1999,99 evrov jih bo 272 prejelo po 275 evrov, za škodo od 2.000 do 2.999,99 evrov jih bo 169 prejelo po 460 evrov, za škodo od 3.000 do 3.999,99 jih bo 63 prejelo 650 evrov, za škodo od 4.000 do 4.999,99 evrov jih bo 39 prejelo 835 evrov, za škodo nad 5.000 evrov pa bo 61 oškodovancev prejelo po 1.000 evrov denarne pomoči.
PGD se povrnejo stroški goriva za gasilska vozila, in sicer za vsako PGD en rezervoar.
Po zapisniku povzela sklepe seje Saša Peršoh
Obvestila
OBČINA KIDRIČEVO
Ulica Borisa Kraigherja 25,2325 Kidričevo tel: 021799-06-10, fax:02/799-06-19 e-mail:herbertglavic@kidricevo.si
STOPIMO SKUPAJ V NOVO LETO 2009 V PARKU MLADOSTI V KIDRIČEVEM
Program prireditve:
22.00 - zbiranje udeležencev in zabava s skupino Pepy krulet 00.10 - novoletna poslanica župana 00.30 - ognjemet 02.00 - zaključek prireditve
Občina Kidričevo
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje vas obvešča, da je na spletnih straneh zavoda www.ess.gov.si objavljena nova elektronska storitev eSvetovanje, namenjena svetovanju pri zaposlovanju in poklicni orientaciji. Storitev smo razvili v sodelovanju z evropskimi partnerji in s finančno pomočjo Evropske unije.Vabljeni k ogledu in uporabi
novega pripomočka!
eSvetovanje je nova spletna storitev Zavoda RS za zaposlovanje, ki kot osebna spletna svetovalnica ponuja informacije, nasvete in praktične pripomočke za načrtovanje poklicne poti in iskanje zaposlitve.
eSvetovanje je vaša samostojna pot do zaposlitve!
Na voljo so štiri rubrike, s pomočjo katerih si lahko pomagate pri izboru poklicne poti in iskanju zaposlitve.V rubriki Samoocena lahko spoznate pomembnost vaših osebnostih lastnosti, interesov, vrednot in motivov ter stila življenja pri iskanju zaposlitve.V rubriki Zaposlitveni cilji boste izvedeli, kateri poklici obstajajo, kakšna dela se opravljajo v okviru teh poklicev in kakšno izobrazbo potrebujete, da bi se v njih zaposlili. Za uspešno zaposlitev na prosto delovno mesto je potrebno vedeti, kje in kako naj iščemo zaposlitev, kako kandidiramo na delovna mesta, kako pripravimo prijavo na delovno mesto in kako se pripravimo na zaposlitveni razgovor.Vse to vam ponuja rubrika Veščine iskanja dela.V rubriki Trg dela pa so vam na voljo informacije in podatki o slovenskem trgu dela.
SEZNAM ZBIRALNIC LOČENIH FRAKCIJ NA OBMOČJU OBČINE KIDRIČEVO
Kidričevo
Kidričevo
Kidričevo
Njiverce
Apače
Spodnje Jablane Šikole Starošince Lovrenc na Dr. p. Župečja vas
-	pri vrtcu Kidričevo
-	pri OŠ Kidričevo
-	Kolodvorska (pešpot novo naselje)
-	pri avtobusni postaji -pri Mercatorjevi trgovini
-	pri Kapeli
-	pri trgovini
-	bivša gramoznica
-	ob župnišču za avtobusno postajo
-	gmajna
Zg. Pleterje Mihovce Pongrce Strnišče Kungota pri Pt. Stražgonjca Cirkovce Dragonja vas
-	ob cesti v središču vasi
-	pri domu krajanov
-	Pongrce 17
-	pri železniški postaji
-	pri domu krajanov
-	pri zbiralnici mleka
-	pri RT P
-	pri gasilskem domu
Ločene frakcije lahko občani odložijo na katerikoli ZLF!
Skupna občinska uprava Komunalna inšpekcija
OBVESTILO O IZVAJANJU DIMNIKARSKIH STORITEV V OBČINI KIDRIČEVO
Spoštovane občanke in občani!
Na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe št. 01403-67/2008 z dne 13.10.2008 zVlado Republike Slovenije smo koncesionar za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe - dimnikarske službe - za območje občine Kidričevo.
DIMNIKARSKA SLUŽBA je obvezna državna gospodarska javna služba in je namenjena izvajanju meritev, pregledovanju in čiščenju kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom.
NAROČILO ZA IZVEDBO DIMNIKARSKIH STORITEV:
Arty Rodošek s. p., Maistrova 8, 23 19 Poljčane
Tel.: 02/234-07-86, Fax: 02/234-07-77 Gsm: 051-415-437,051-415-435 www.dimnikarstvo-maribor.si
Dimnikarske storitve, katere izvajamo na območju občine Kidričevo, so:
•	redna in generalna čiščenja kurilnih, di-movodnih in prezračevalnih naprav,
•	meritve dimne emisije,
•	odstranjevanje katranskih oblog iz dimo-vodnih naprav,
•	notranji pregledi dimnikov z dimniško kamero in možnost posnetka na CD,
•	protikorozijska zaščita kurilnih naprav,
•	redni letni pregledi kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav,
•	svetovanje na področju kurilnih in dimovodnih naprav,
•	prvi pregledi za vpis kurilnih naprav v kataster.
Dimnikarske storitve izvajamo v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti:
•	Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št 39106)
•	Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št 32193)
•	Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list RS, št 129104, 57106, 105/07) - uredba o dimnikarski službi
•	Sklep o določitvi tarife za cene storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list RS, št 71107), velja od 8.8. 2007 - cenik dimnikarskih storitev
•	Uredba o emisijah snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št 34107 in 81/2007) - uredba o emisijah dimnih plinov
•	Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Uradni list RS, št 128104, 18105) - pravilnik o dimnikarski službi
•	Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št 7011996, 7112000, 99/2001, 17/2003)
-	pravilnik o meritvah
•	Odredba o obliki poročil o meritvah v okviru obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak (Uradni list RS, št 72100)
-	odredba o obliki poročil
Arty Rodošek s. p.
Ž>c čvtevi in trenutki polni sveče, in miline, ko vačostni oči zapvc.mo in si tiho zaželimo, ča ne mine.
rZaki čneoi o novem letu naj pveženejo tvpljenje!
/Va j smeh, ljubezen, miv o svetu svce pvevzame: lepše bo življenje.
žali ^Občinski čbboiA /Ci2>yicaoč
Obvestila / Politične stranke nova
zarespolitika
Konvencija stranke Zares - Kranjska Gora, natanko I leto in 2 meseca po ustanovitvi, priložnost za praznovanje doseženega.
Predsednik Državnega zbora Pavle Gantar je predstavil program Zares pripravljeni na izzive, ki je zasnovan kot politični odgovor in dogovor za soočanje z izzivi sodobnega časa. Predsednik stranke Gregor Golobič je podal poročilo preteklega dela in predlog političnih usmeritev. Ob tem je poudaril, da mora stranka dokazati zvestobo načelom, vrednotam in programskim ciljem ter se kot manjši koalicijski partner izkazati z delom v vladi in državnem zboru. Dejal je, da je stranka Zares danes “zares na novi veliki prelomnici’’. Delo v vladi je po njegovih besedah za vsako politično stranko preizkus njene verodostojnosti, sposobnosti, demokratičnosti in nenazadnje tudi drznosti. Na koncu smo razpravljali o njegovi zaupnici - Zares je namreč edina stranka, ki na konvenciji vsako leto odloča tudi o zaupnici predsedniku. Razlikuje pa se tudi po tem, da se konvencije lahko udeleži, razpravlja in glasuje vsak član, ne tako, kot je na kongresih ostalih strank.
V naslednjih štirih letih nas tako čaka težak preizkus, saj moramo novo politiko začeti tudi uresničevati. Pričakovanja so velika, na začetku še neizbežne in dopustne improvizacije pa odslej ne bodo več dopuščene. Tisti, ki delujemo tudi na lokalnem nivoju, bomo naredili vse, da bodo sklepi konvencije, zlasti zaveze glede programskega dela, široko in čim bolje udejanjeni tudi v našem okolju. Če želiš, se nam pridruži.
Kot članica Sveta stranke Zares, podpredsednica Pokrajinskega odbora Zares Podravje, sekretarka Občinskega odbora Zares-nova politika Kidričevo in kot občinska svetnica Občine Kidričevo ob prihajajočih praznikih želim v svojem imenu, v imenu vodstva stranke in vodstva občinskega odbora vsem in vsakomur posebej ZARES VSE NAJ NAJ, zlasti zdravja, medsebojnega razumevanja in uspešnega delovanja, kjerkoli ste in karkoli počnete.
Mag. Silvestra KLEMENČIČ, prof., Zares-nova politika
ZARES - nova politika Trg prekomorskih brigad I 1000 Ljubljana
Tel.: 01 /5005 750, fax: 01 /5005 753 info@zares.si / www.zares.si
Politične stranke
N, Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
NOVA SLOVENIJA NA NOVEM ZAČETKU
21. september 2008, državnozborske volitve, črn dan za Novo Slovenijo, krščansko ljudsko stranko, volilni rezultat ne omogoča vstopa v državni zbor.
Tako smo se znašli na najnižji točki osemletne zgodovine Nove Slovenije, ki smo jo ustanovili z velikim upanjem in zaupanjem, da v naši Sloveniji takšno stranko potrebujemo. Stranko, ki bo zagotavljala vse tiste vrednote, ki so jih naši predniki predajali iz roda v rod in se v svoji vrednosti ne spreminjajo, čeprav vsako obdobje človeške zgodovine prinaša nove izzive in zahteva svoje odgovore.
Ko smo analizirali nastalo situacijo in se vprašali, kako naprej, je bil odgovor nas vseh enoznačen: želimo naprej po samostojni poti, zato bomo naredili vse, da se znova vrnemo, močnejši, enotni in odločni. Zato je smiselno, da svoj pogled usmerimo v prihodnost stranke, Slovenije in Evrope in se vprašamo, kakšna je naša vloga in naloga v tem času, ko bomo delovali kot zunajparlamentarna stranka. Če pogledamo ankete javnega mnenja, vidimo, da Slovencem veliko pomenijo tradicija, družina, poštenost, delavnost, pravičnost, solidarnost, vzgoja.To so vrednote, ki jih želijo živeti in ohraniti tudi mnogi izmed tistih, ki se sicer ne razglašajo za verne, so pa ljudje s trdnimi moralnimi temelji in splošnimi demokratičnimi vrednotami.
Ne želimo si zgolj vrnitve v Državni zbor, želimo znova postati ena najboljših in najmočnejših strank na desnici. Prepričani smo, da je to mogoče. Odločili smo se, da bomo delali še bolje kot prej, da gremo skupaj odločno naprej, ker se hočemo kot politična stranka v družbi zavzemati za vrednote, ki so značilne za krščansko demokracijo v Evropi.
Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, ima od 15. novembra novo vodstvo, ki nam bo vsem prineslo več vetra v jadra, in novi vzpon se je že začel.
(Članek je povzet iz govora Ljudmile Novak na izrednem kongresu, kjer je bila izvoljena za novo predsednico NSi.)
Vsem občanom občine Kidričevo želim veliko miru, sreče in zadovoljstva ob Božičnih praznikih kakor tudi v prihajajočem letu 2009.
Jože Medved, predsednik 00 NSi Kidričevo
SLS.
Slovenska ljudska stranka Spoštovani!
Na kratko iz življenja stranke SLS. Kar nekaj predvidljivih in tudi nepredvidljivih dejanj in dejstev se je dogajalo v zadnjem času. Čas pred volitvami oziroma predvolilni dogodki, ki so narekovali, kako je potrebno nasprotnike umazati, jim naprtiti stvari ali dejanja, ki pač nimajo nobene povezave, oziroma stranka SLS ni bila vpletena v nobena umazana dela, ki so se dogajala v slovenskem prostoru. Naša načela krščanskega ljudskega življenja in sožitja se uveljavljajo na celotnem področju države.
V OO SLS - Kidričevo so se v drugi polovici leta dogajali kar razburljivi dogodki, ki pa nam niso bili najbolj naklonjeni. Namreč zaradi preobremenitve pri delu v občinskem svetu, v delovnih odborih in funkcije podžupana in drugih obremenitev, prav tako zaradi nerazumnih podtikovanj in obtožb je kot občinski svetnik in tudi z vseh funkcij, ki jih je opravljal, odstopil g. Jože Goričan. Jože, hvala ti za opravljeno pogumno delo. Naslednji po volilnem rezultatu bo njegovo delo prevzel g. Franc Planinšek, tako bo delo v občinskem svetu in ostalih nalogah normalno potekalo in začrtane naloge se bodo tudi lažje izvajale. Mnogo se je v zadnjem času dogajalo, pa vse ni ravno najboljše za naše področje. Preveč stvari je nerešenih, na primer urejanje zadev z zadrugo Sloga, ki poteka prepočasi oziroma po neki čudni' individualni zamisli; opredelitev in tudi nejasne odločitve glede požara z gumami, izgleda, da so stvari preveč šle v individualno razmišljanje in odločanje; dvoumna razdelitev sredstev za telefonske priključke in še so naloge, ki niso skladne z delovanjem občine. Zato je potrebno odgovorno pristopiti skupaj z delavci občinske uprave, da se stvari urejajo skladno in nedvoumno, saj je tako napredek v smislu dobrega gospodarja smiseln.
Vendarle se leto 2008 po malem umika novemu letu 2009 z željo, da je naklonjeno predvsem zdravju, miru, dobremu počutju, delovnim uspehom in napredku na vseh področjih. Naj bo čas ob prihodu božičnih praznikov poln sožitja, družinskega zadovoljstva, blagostanja, predvsem pa razumevanja in dobre volje, so želje vsem občankam in občanom občine Kidričevo iz vrst Slovenske ljudske stranke.
Mihael Žitnik, predsednik 00 SLS Kidričevo
SDS
LETO 2008
V	OBČINI KIDRIČEVO
V	naslednjih vrsticah bi vas želeli na kratko seznaniti z (ne)delom v občinskem svetu občine Kidričevo.
V	letu 2008 smo se svetniki občine Kidričevo sestali na treh izrednih in petih rednih sejah. Od treh sklicanih izrednih sej je pravno podlago imela samo ena izredna seja, ki je bila sklicana po požaru v gramoznici v Lovrencu ter so tako nastale izredne razmere in ni bilo pogojev za sklic redne seje.Vendar se žal od te seje in sprejetih sklepov ni uresničilo veliko, še več, podjetje Albin Promotion d. o. o. sedaj nadaljuje z dovozom in predelavo odpadnih gum. Kot smo že omenili, je bilo sklicanih pet rednih sej, za katere lahko trdimo, da so bile slabo pripravljene, saj so vse seje trajale več kot pet ur. Občinski svetniki velikokrat ne dobimo odgovorov na zastavljena vprašanja, na sejah občinskega sveta se nas zavaja in ignorira, tako da sploh več ne vemo, kam to pelje! Tisti, ki imajo takšnega dela župana in vladajoče koalicije (LDS, SLS, DeSUS in samostojna svetnica Silvestra Klemenčič) dovolj, enostavno odstopijo, dogaja pa se, da nihče od občanov noče sodelovati v »razpadlih« krajevnih odborih (KO Šikole, Cirkovce, Apače). Dogajajo se nam zapleti, zaradi katerih smo postali zanimivi tudi za medije: prodaja skladišča v Šikolah; vračilo sredstev, vloženih v telefonijo; o izgradnji in tako na veliko opevanem zdravstvenem domu v Kidričevem ni več ne duha in ne sluha; zapleta se z odkupom zemljišča za ureditev centra Cirkovc; plačilo izgubljene tožbe za KRS Lovrenc v višini cca. 100.000 EUR in kasnejša prodaja celotnega sistema za 50.000 EUR; kljub sprejetemu sklepu občinskega sveta z dne 13.11.2008 se namenska državna sredstva za odpravo posledic po avgustovskem neurju še vedno ne delijo občanom, ki so utrpeli škodo (prispevek je napisan v začetku decembra) ... Svetla točka letošnjega leta je otvoritev novega vrtca in kuhinje za potrebe vrtca in OŠ Kidričevo v Kidričevem, pa še ta pridobitev je z grenkim priokusom, saj še vedno ni bilo kakovostnega prevzema, ker še vedno niso odpravljene napake, ki so bile ugotovljene s strani gradbenega odbora. Tudi novi proračun za leto 2009 se pripravlja v strogi tajnosti in se bo verjetno ponovno sprejemal po skrajšanem postopku, vladajoča koalicija ga bo z (pre)glasovanjem potrdila, kasneje pa bomo ponovno vsi svetniki ugotavljali, da smo bili zavedeni!
Tako je minilo že polovico mandata tega občinskega sveta, na katerega ne moremo biti posebno ponosni, zato bi bil čas, da župan in vladajoča koalicija pogledajo predvolilne obljube in jih pričnejo uresničevati!
Vsem občankam in občanom občine Kidričevo želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2009!
Svetniška skupina SDS Kidričevo
ZAHVALA IN VOŠČILO POSLANCA BRANKA MARINIČA
Prihajati iz krajev, ki lovijo razvoj osrednje Slovenije, v posameznikih, ki nam ni vseeno, vzbudi željo po spremembah. Ker se nobena sprememba ne zgodi od danes na jutri in sama od sebe, smo morali verjeti drug v drugega in pokončno stati za svojimi dejanji ter smelo zasledovati zastavljene cilje.
Pred štirimi leti sem se skupaj s sodelavci v Državnem zboru RS pričel truditi za boljšo in lepšo prihodnost. Trdo in predano delo je obrodilo sadove in postavilo temelje za doseganje novih ciljev, postavljanje novih mejnikov - za nadaljevanje poti, ki smo jo pred štirimi leti pričeli pisati skupaj. Ljudje, še posebej tisti iz obrobnih krajev, so verjeli v naše delo,
zato so mi zaupali še en mandat. Njihovega zaupanja ne bom izneveril, zato se bomo vsi skupaj še naprej trudili, da bi vsi živeli dostojno, da bo pomemben tudi mali človek, da problemi ne bodo zamolčani, predvsem pa, da bo vsak človek ponosen na kraj, od koder prihaja. Da pa je lahko nekdo ponosen na svoj kraj, mu mora ta omogočati vse tisto, kar človeka pelje nekim ciljem naproti. V svojem kraju se mora človek počutiti dobro, za ta kraj mora živeti in v njem videti svojo prihodnost, ne pa da ljudje bežijo boljšim priložnostim naproti, ker jim njihov kraj tega ne omogoča.
Čaka me torej še bolj odgovorna naloga, kot me je čakala pred štirimi leti.
Vse, kar v Sloveniji doživljamo zaradi svetovne gospodarske krize, se v majhnih krajih, od koder prihajam, pozna še toliko bolj. Zato bomo potrebovali toliko več moči, energije in vztrajnosti, da iz situacije, kakršna je, potegnemo najboljše. Skupaj nam bo zagotovo uspelo ...
Ob praznikih, ki prihajajo, vam želim vse dobro, naj se vam uresničijo tiste najbolj skrite želje, predvsem pa ne pozabite na pristne medčloveške odnose, ki nas delajo ljudi.Vse lepo v letu 2009.
Branko Marinič,
poslanec DZ RS
Odbor za gospodarstvo Občine Kidričevo
SPOŠTOVANE KOLEGICE IN KOLEGI PODJETNIKI IN OBRTNIKI,
končuje se leto, ki nam je prineslo vse, kar smo si želeli in česar si nikoli ne bi želeli. Žal nam je del letošnjih uspešnih poslovnih rezultatov odneslo neurje, ki je divjalo po naših krajih, del pa svetovna gospodarska kriza, ki ni tako nedolžna, kot je kazalo od začetka, in se je začela odražati tudi v Sloveniji. Največjo škodo bodo verjetno utrpeli tisti, ki so zelo vezani na zunanji trg. Tukaj pa bo morala odločilno vlogo odigrati nova vlada.Vsekakor ji v teh časih ne bo lahko.
V našem odboru smo plan dela izpeljali v celoti. Kljub letošnjemu skromnemu proračunu smo razdelili sredstva za samozaposlitev, za izobraževanje in nastope na sejmih. Predvsem me veseli, da je na samostojno pot stopilo kar nekaj obrtnikov v naši občini, zato vsem želim veliko poslovnih uspehov. Izdelale so se tudi stojnice, ki jih sedaj koristijo člani turističnega društva občine.
Konec avgusta smo obrtniki na povabilo predsednika uprave Taluma obiskali tovarno, kjer nam je bil predstavljen program in vizija podjetja. Žal se takrat še ni vedelo za prihajajočo krizo, današnje novice iz podjetja pa za naslednje leto niso preveč vzpodbudne.
Verjamem pa v sposobnosti predsednika g. Topleka in uprave, da bodo storili vse, da čim lažje premagajo to krizo.
Na obisku v podjetju Talum Foto: Odbor za gospodarstvo
ii ifrflr	p'j ff.:		
	^ V	1		
Med letom smo izpeljali še dve strokovni ekskurziji. Junija smo bili v Goriških Brdih na prazniku češenj in reči moram, da je bilo vzdušje enkratno. Čeprav nas je pred povorko pošteno premočilo, nihče ni bil slabe volje. V času Martina pa smo bili v Beli Krajini na ogledu domače obrti in kako že desetletja deluje vinska zadruga. Škoda le, da je bila udeležba malo slabša.
Ob zaključku letošnjega leta pa vam želimo člani odbora za gospodarstvo občine Kidričevo VESEL BOŽIČ TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 2009.
Zoran Žunko, predsednik odbora za gospodarstvo Občine Kidričevo
Gradbeni odbor za kanalizacijo
PRIČELI SMO GRADITI KANALIZACIJO
Končno se je tudi v naši občini začel izvajati projekt »Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - I. faza«. V ta projekt je vključenih pet občin, to so občine Gorišnica, Ptuj, Hajdina, Starše in Kidričevo, ki so v sklopu konzorcija bile uspešne na razpisu za sofinanciranje iz evropske in državne blagajne. Skupaj gre za 52 km kanalizacijskega voda, 22 km obnove in povezav vodovodnega omrežja, 2 čistilni napravi in obnovo čistilne naprave v Ptuju. Skupna vrednost projekta znaša 35.521.807,20 evrov.
V občini Kidričevo zajema projket izgradnjo primarnega kanalizacijskega voda po vsej občini (razen Starošinc in Strnišča), na vodovodnem omrežju pa menjavo primar-
nih cevovodov na odsekih Trnovec-Apače-Kidričevo, povezovalni cevovod Zupečja vas-Cirkovce ter primarni cevovod Pon-grce-Sikole-Stražgonjca-Spodnji Gaj, globinski vodnjak v Župečji vasi in izgradnjo centralne čistilne naprave v Apačah. Skupaj bo vrednost te investicije v naši občini znašala 9.610.452 evrov.
Omenjeni projekt mora biti končan do oktobra 2010, čistilna naprava pa mora do takrat imeti že eno leto poskusnega obratovanja, kar pomeni, da mora biti končana do oktobra naslednjega leta. Dela na vseh odsekih so se začela in potekajo po terminskih načrtih, zato končni rok zaenkrat ni ogrožen.
Trenutno poteka gradnja kanalizacijskega voda na odseku v Kidričevem (Kopališka ulica), na odseku Njiverce-Tovar-niška cesta proti Apačam in na odseku od čistilne naprave skozi Apače proti Lovrencu, vodovodne cevi pa se menjavajo na odseku od Trnovca čez Apače proti Kidričevemu.Tudi gradnja čistilne naprave v Apačah poteka zelo intenzivno. Izvajalci bodo delali tudi čez zimo, kolikor jim bo vreme dopuščalo, v spomladanskem času pa bodo začeli graditi tudi odseke v Cirkovcah,Jablanah ...
V sklopu primarnega voda se bodo gradili tudi sekundarni priključki, ki se navezujejo direktno na traso primarnega voda, za ostale pa pripravljamo projektno dokumentacijo za sekundarno omrežje po vsej občini.
Omenjena investicija je največja investicija v zgodovini občine Kidričevo in s strani občanov in vidika zaščite podtalnice nujno potrebna.Vasi bodo v tem času precej razkopane, občasno bo moten promet na nekaterih cestah, zato vse občane prosimo za strpnost in potrpljenje v času gradnje.
Jože Medved, predsednik gradbenega odbora za kanalizacijo
88SHP88BI Pr°iekt PrisPeva k zmanjševanju B ekonomskih in socialnih razlik ■ med državljani Evropske unije.
BBjHB™! Projekt delno financira Evropska unija.
Gradbišče v Apačah Foto: Občina Kidričevo
Odbor za družbene dejavnosti v Občini Kidričevo
V PRIČAKOVANJU PRORAČUNA 2009 - »BITKA« MED DENARJEM IN VSEBINO, ALI KAJ SO/BODO NAŠE PRIORITETE ... 2009
Po bežnem pregledu dnevnega reda seje bi se morda komu zazdelo, da se vse v zvezi z delom našega odbora vrti okoli denarja. A ko podrobneje pogledamo vsebino, lahko kaj hitro ugotovimo, da ni tako, da je naše delo usmerjeno predvsem v izboljšanje javnih storitev našim občanom, vse od najmlajših do najstarejših. Seveda v okviru razpoložljivih sredstev, ki jih vsako leto potrdi občinski svet s sprejetjem razdelitve proračuna.
Tudi sedaj smo v tem obdobju, ko se deli t.i. »proračunska pogača« oziroma ko se oblikujejo posamezne postavke in dodeljujejo sredstva za njihovo realizacijo.
Ali če povem čisto po domače: koliko sredstev bomo (bodo) občinski svetniki in svetnice v letu 2009 namenili za področje zdravstva, šolstva, sociale, kulture, za katera je naš odbor pristojen, toliko raznolikih storitev, izboljšav, razvoja, napredka bomo lahko ponudili našim občanom v prihodnjem letu.
Tako smo na primer na prejšnji seji (29. septembra 2008) obravnavali predlog odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Lekarne Ptuj, delovno uspešnost direktorice Javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj, sistemizacijo delovnih mest Javnega zavoda Vrtec Kidričevo, poročilo nadzornega
odbora ter pod točko razno naknadno odobritev sofinanciranja letovanja za pet otrok iz naše občine. Resno in zavzeto smo razpravljali o dopisu Komunalnega podjetja Ptuj, v katerem nas seznanja s problemom neplačevanja ogrevanja s strani naših občanov, ki je že na meji kritičnosti, zlasti pa smo govorili o možnostih rešitve problema. Dolg po trditvah komunale presega višino stroškov ene kurilne sezone, zato je dobava ogrevanja že v tej zimi pod vprašajem. Sama sem mnenja, da so v večji meri neplačniki tisti, ki imajo dohodek, pa nočejo plačati, in ne toliko tisti, ki imajo nizke prejemke in so upravičeni do subvencije stanarin ter
dobijo sredstva v obliki enkratnih denarnih pomoči za poplačilo položnic. Zraven tega občina ni pogodbena stranka v postopku, zato mora podjetje-izvajalec dolg izterjati od strank, s katerimi so podpisali pogodbo o ogrevanju. Novi stanovanjski zakon pa tudi določa, da če obveznosti ne poravna najemnik, jih mora poravnati lastnik. Je pa še en velik problem, ki v Kidričevem draži ogrevanje.To je zastarelost sistema, nevzdrževanje, preslaba izolacija zgradb ... ali »spuščanje kurjave v zrak«, kar pa na žalost plačujemo redni plačniki.
Vprašanje je le, kako dolgo bomo zmogli mi pokrivati razliko!? In ali bo podjetje uvidelo, da morajo za zaščito sebe in nas tudi sami nekaj vložiti v posodobitve. Ali nameravajo samo »kasirati«, brez kakršnihkoli vložkov? Ko bi vsaj tako posodobili sistem, da bi lahko posameznika-neplačnika izklopili, rednim plačnikom pa zaračunavali realno ceno ogrevanja. Zagotovo bi s tem presekali začaran krog, ki mu tudi sama ne vidim konca, in rešili marsikatero zagato, s katero občina nima prav ničesar. Če bi namreč prevzela dolg in ga, kot predlagajo, poplačala iz proračuna, o naslednjem proračunskem letu
sploh ne bi bilo treba govoriti, na našem odboru ne bi bilo potrebno vrednotiti, ali denar in koliko temu društvu ali onemu ali tej instituciji ali temu projektu, programu ... Občinski upravi ne bi bilo potrebno pripravljati razpisov itd. No, pa smo spet pri denarju, čeprav sem v uvodu zapisala, da nam je ljubše ukvarjati se z vsebino, projekti, programi, razpisi, ki našim ljudem omogočajo izpolnjevanje interesov in potreb, ki bogatijo njihova ravnanja, ki jim omogočajo prijetnejše bivanje v naši skupnosti.
Zato bom samo nakazala, o čem bo tekla razprava na tokratni seji odbora 8. decembra 2008, ker pišem ta prispevek na predvečer seje, ko so znane le točke dnevnega reda. Osrednji del bo namenjen obravnavi osnutka proračuna za leto 2009 za področje družbenih dejavnosti, vsebinsko pa bomo diskutirali o možnostih nagrajevanja študentov, diplomantov, raziskovalcev, o sofinanciranju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti, o sofinanciranju projekta aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladine, o treh vlogah, ki jih je Vrtec Kidričevo naslovil na občino, in sicer predlog za povišanje cene programov vrtca, predlog za
dodatna sredstva ter predlog za odprtje I 0. oddelka v Kidričevem. Govorili bomo tudi o potrditvi cene pomoči na domu po predlogu Centra za socialno delo Ptuj, pod točko razno pa bom članom odbora podala krajše poročilo s seje Sveta zavoda OŠ Boris Kidrič Kidričevo, katerega članica sem. Več o dogajanju, sklepih, priporočilih, pobudah, predlogih odbora za družbene dejavnosti lahko preberete v naslednji številki Ravnega polja ali na spletni strani občine, kjer so objavljeni tudi dosedanji zapisniki sej.
Skratka v imenu članov in članic Odbora za družbene dejavnosti Občine Kidričevo in v svojem imenu vam vsem želim prijetne božične praznike in srečo v novem letu 2009. Verjamem, da bomo skupaj zmogli prebroditi težave, ki nam jih napovedujejo, saj pogumne spremlja sreča, vsaj tako pravijo.
mag. Silvestra Klemenčič, predsednica odbora za družbene dejavnosti
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
NAJ BO VESELI DECEMBER TUDI VAREN DECEMBER
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se v jesenskih mesecih ni ukvarjal le s šolarji in problematiko, povezano z varnim udejstvovanjem le-teh v prometu, ampak se je aktivno ukvarjal z nekaterimi pobudami občinskih krajevnih odborov ter seveda s planiranjem dela v začetku leta 2009, saj vsi vemo, da sta november in december meseca, ki mineta zelo hitro.
S svojimi predlogi oziroma vprašanji so bili najbolj aktivni prebivalci Kidričevega in Njiverc, najbolj je bila izpostavljena problematika parkiranja tovornih vozil na za to neprimernih prostorih. Prav tako se je dala pobuda za ureditev javne razsvetljave ob Tovarniški cesti, kjer so bile nekatere svetilke že prerasle z vejevjem.
Na širšem območju Slovenije se je izvajalo tudi brezplačno predavanje o prometu, ki je bilo skoncentrirano predvsem na pravilno vožnjo v krožiščih in na ostale novosti v cestnoprometnih predpisih. V
občini Kidričevo so bila predavanja organizirana v Kidričevem, Lovrencu ter v Cirkovcah. Udeležba je bila skromna, predvsem pa so se predavanja udeležili tisti vozniki, ki so vsakodnevni udeleženci v prometu, in lahko rečemo, da je bil odziv na predavanje tistih redkih, ki so prišli izpopolnit svoje znanje ali ga le preverit, zelo dober. Gotovo pa ne bi škodilo, da bi se takšnega predavanja udeležilo več voznikov začetnikov in tistih, ki niso redni udeleženci v cestnem prometu, saj so bila predavanja organizirana ravno na njihovo pobudo.
Že v naslednji številki revije Ravno polje boste lahko izvedeli vse o načrtih in akcijah, pri katerih bo v letu 2009 sodeloval Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kidričevo, prav tako pa bo na voljo zanimiv pregled prometnih nesreč v naši občini v letu 2008, vzrokov zanje in posledice teh nesreč.
Za zaključek bi v imenu vseh članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu zaželel bralkam in bralcem Ravnega polja vse najlepše in najboljše ter seveda varno vožnjo tudi v letu 2009.
Marko Bauman, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Nikamor brez kresničke Foto: Saša Peršoh
Krajevni odbor MIHOVCE-DRAGONJA VAS
URESNIČILE SO SE VEČLETNE »SANJE«
Večletne želje krajanov našega krajevnega odbora (KO), da bi asfaltirali povezovalno cesto med Mihovcami in Podložami, so se nam v mesecu oktobru uresničile. Dolžina novoasfaltiranega odseka je 1.750,00 m. Širina asfalta je 4,00 m. Asfaltirali smo še cesto v dolžini 120,00 m in širine 3,00 m do družine Klančnik. Družina je financirala zemeljska dela, asfalt in bankine pa so investicija občine. Pri gasilskem domu v Dragonji vasi pa smo asfaltirali plato pred prizidkom gasilskega doma in istočasno uredili odvodnjavanje meteornih voda. Hkrati smo prestavili ekološki otok ob prizidek doma. Upamo, da bo takšen (brez ograje) ostal bolj čist kot doslej.
Skupna vrednost teh investicij znaša 164.004,50 EUR. Od tega zneska je delež sofinanciranja SVRS za lokalno samoupravo in regionalno politiko za koriščenje dodatnih razpoložljivih sredstev za sofinanciranje investicij v skladu z 21. členom Zakona o financiranju občin v višini 95.649,91 EUR.
Prav tako so se letos postavila otroška igrala v Dragonja vasi in ograja okrog tega igrišča. Uredila se je tudi javna razsvetljava od gasilskega doma do družine Mlakar.
Za vse pridobitve bi se rad v imenu krajanov in tudi v svojem imenu zahvalil županu občine Kidričevo gospodu Jožetu Murku, kakor tudi občinski upravi, občinskemu svetu in odboru za gospodarsko infrastrukturo. »Zahvala« gre tudi vsem tistim, ki so temu projektu zelo nasprotovali.
ti.
3. Sklep: Krajevni odbor Mihovce-Dra-gonja vas ponovno odločno nasprotuje ukinitvi obeh nezavarovanih železniških prehodov, in sicer NPr8 in NPr9, in zahteva:
-	da se na lokaciji NPr9 zgradi izven-nivojski prehod 4.20 m višine in 6.00 m višine. Če na tej lokaciji izgradnja ni možna, zahtevamo, da se izvennivojski prehod uredi na NPr8;
-	da se uredi na severni strani povezovalna cesta - povežeta se prehoda NPr9 in NPrl3;
Cesta do Klančnika Foto:Anton Sagadin
Ker se bližajo božični in novoletni prazniki, želim vsem občankam in občanom mirne in blagoslovljene božične praznike, v letu, ki prihaja, pa obilo zdravja, uspehov in zadovoljstva.
Anton SAGADIN, predsednik KO Mihovce-Dragonja vas
Ekološki otok v Dragonji vasi Foto:Anton Sagadin
Krajevni odbor se je 24. I 1.2008 sestal na drugi redni seji, na kateri smo obravnavali tekočo problematiko ter sprejeli kar nekaj sklepov:
Cesto Mihovce—Podlože Foto:Anton Sagadin
- da se na severni strani uredi povezovalna cesta med NPr7 in NPr8.
I.	Sklep: Krajevni odbor Mihovce-Dragonja vas zahteva, da izvajalec del pri izgradnji plinovoda sanira gramozne ceste na komasacijskem območju in vse ostale ceste na območju krajevnega odbora v prvotno stanje.
2.	Sklep: Krajevni odbor Mihovce-Dragonja vas predlaga občinski upravi občine Kidričevo, da lipo pri avtobusnem postajališču v Dragonji vasi odstrani v celo-
VESELI DECEMBER
KRAJEVNI ODBOR PONGRCE
No, pa smo pred velikimi prazniki, torej v času, ko vsestransko potrjujemo delovne uspehe in zmage v minulem letu. Podjetja, občina in tudi upokojenski skladi so se že prebudili.
Med prve štejemo lahko upokojenske sklade.Ti so nam PODARILI POVIŠICO pokojnine s poračunom za nazaj. Res pa je, da so upokojenci skoraj celo leto brezobrestno financirali upokojenske sklade (torej tudi državo). Pa vendar se večkrat trdi, da so pokojnine podarjene, ne pa zaslužene. Marsikje so težko prislužene že mnogo prej, in to pod težkimi ali zelo težkimi pogoji. No ja, pa naj jim bo. Tudi tisti, v glavnem mladi, ki trdijo, da delajo za upokojence, bodo prej ko slej na istem.Takrat verjetno ne bodo več trdili, da drugi delajo zanje. No, pa pustimo to razpravo za obdobje po praznikih. Sedaj je čas radosti in veselja.
Po podjetjih so se že začela praznovanja decembrskih praznikov in poslavljanja od letošnjega leta. Prihajajo trinajste plače ali nekoč po imenu strogo prepovedane božičnice. So pa tudi podjetja, ki se v tem času spomnijo svojih upokojencev in jih povabijo na srečanja s pogostitvijo in včasih še z buteljko za domov.
Za božičnico še nisem slišal, da bi jo kje dobili tudi upokojenci, ki so v preteklosti pomagali ustvarjati dobra in tudi slaba podjetja, pa tudi za trinajsto pokojnino še nisem slišal. Žal je tistih, ki se ob koncu leta spomnijo
upokojencev, vedno manj. Lahko bi rekli, še žal vam bo! Ampak to ne bi nič pomagalo. Zakaj pa bi jim bilo žal? Če daril ne dajo upokojencem, njim več ostane.
Tudi na občini se pripravljajo na zaključek leta.Vedno manj je azbestnih plošč po vaseh, baje tudi denar za odpravo škode ob poletni ujmi že prihaja. Poleg tega v tem mesecu še ni prispela nobena položnica z občinske strani (do konca leta je še čas!).To so same dobre stvari. Prav tako mi ni znano, ali so naredili kakšno dobro kupčijo v dobrobit nas občanov. Povedati vam moram, da smo VO (veliki vaški funkcionarji, ki jih nihče ne posluša) dobili iz občine prijetno pismo z vabilom na srečanje pred novim letom. Ko boste to brali, bo ta dogodek že mimo, jaz pa bom lahko drugič povedal, kako je bilo na tem zaključku in kakšni bodo govori. Ker je uprava občine precej velika, upam, da ne bo hotel vsak nekaj povedati in nas tako seznaniti s svojim nenadomestljivim delom v občini.
Ne smem pa pozabiti na naše Pongrce. Razen tega da je bila odstranjena lipa, ki je še stala ob kapeli, in da ponekod že visijo »čre-ve na plotu« (da se razumemo - svinjske), ni nič kaj posebnega ali novega pri nas.
Danes, 7. 12. 2008, smo imeli blagoslov in posvetitev naše kapele, katero smo prebarvali in na pročelju poslikali s podobo Marije Brezmadežne.Tako imamo tudi pri nas svojo zavetnico - Marijo Brezmadežno, ki nas
Pobarvana in s podobo Marije Brezmadežne poslikana pangerska kapela
Foto: Franc Lah
bo čuvala pred vsem slabim in hudim. Ker je bilo popoldne sončno in smo imeli še nekaj časa, je gospod Janko Strašek, cirkovški župnik, požegnal še viseči adventni venec, ki visi na steni vaškega doma. Bilo je lepo in zbrali smo se skoraj vsi Pongrčani (Pangerčani).
V imenu vaškega odbora, v imenu vseh Pon-grčanov in v svojem lastnem imenu želim vsem prebivalcem občine Kidričevo, še posebej upravi občine, lepe božične in novoletne praznike, v prihajajočem letu pa največ zdravja in predvsem zadovoljstva.
SAMO ZADOVOLJEN ČLOVEK IMA VSEGA DOVOLJ!
Franc Lah, KO Pongrce
PO POŽARU GUM ŠE VEDNO NIČ NOVEGA
NA DEPONIJI ODPADNIH GUM SE 5 MESECEV PO POŽARU ŠE VEDNO NI ZGODILO NIČ
M
FA
'"■PAN /M r "II %DAJ PorAilTF lf
Koufa mm
zmvji
jiojih omm
Pet mesecev je minilo od zadnjega velikega požara na deponiji odpadnih gum v Lovrencu, kjer se še vedno ni spremenilo nič.Vse je praktično enako kot drugi dan po požaru, podjetje Albin Promotion pa nadaljuje s predelavo in dovozom gum v jamo. Kot vam je verjetno znano, je vlada RS na eni od zadnjih sej prejšnjega mandata sprejela Program sanacije deponije odpadnih gum, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS dne 26.9. 2008 in je začel veljati naslednji dan po objavi. Do danes se v zvezi z izvajanjem sanacije po tem programu še ni zgodilo nič, čeprav so nekateri roki že davno pretečeni.
Občani občine Kidričevo smo preko Civilne iniciative velikokrat dali jasno vedeti, da v takšno sanacijo jame več ne zaupamo in zahtevamo sanacijo jame na ekološko nesporen
način. Civilna iniciativa je te zahteve posredovala na Ministrstvo za okolje in prostor, od prejšnjega ministra in njegovih sodelavcev smo sprejeli veliko obljub, od katerih se do danes še ni nič uresničilo. Sedaj čakamo novega ministra z enakimi zahtevami, vendar ko nastaja ta članek, še nismo uspeli priti do njega, čeprav smo mu prvi dan ob nastopu mandata pisali pismo, v katerem ga seznanjamo s problematiko, mu priložili naše zahteve in ga zaprosili, da prednostno rešuje ta problem. Enake zahteve je poslal ministru tudi
Inšpektorji, zakaj ne ukrepate?
Foto: Branko Trčko
občinski svet. Upamo, da bomo v kratkem le sprejeti pri ministru skupaj s predstavniki Občine Kidričevo in da bomo dobili žago-
tovila o začetku izvajanja dokončne sanacije in odvoza ostankov od obeh požarov in ilegalno pripeljanih odpadkov iz Avstrije, ki naj ne bi smeli biti odloženi v jami. Do takrat pa lahko le upamo, da ne pride do morebitnega onesnaženja podtalnice ali do ponovnega požara, saj tudi ni več požarne straže, kot je bila nekaj časa.
Civilna iniciativa je za uresničitev zahtev pripravila dva protestna shoda, s katerih smo poslali zahteve vsem pristojnim za reševanje problema.
Sklepi zadnjega shoda, ki je bil 3. I I. 2008 pred Občino Kidričevo, so naslednji:
I. Novega predsednika vlade RS pozivamo, da poskrbi, da se prične izvajati Odlok o
programu ukrepov za izvedbo sanacije deponije odpadnih gum v Lovrencu, ki ga je Vlada sprejela 17.9.2008.
2.	Novega ministra za okolje in prostor pozivamo, da ob nastopu mandata prednostno obravnava problem deponije odpadnih gum v Lovrencu ter preveri ustreznost ukrepanja pristojnih uslužbencev Ministrstva za okolje in prostor, na čelu z gospo Bernardo Podlipnik in inšpekcijskimi službami.
3.	Od Občine Kidričevo zahtevamo, da izpelje vse potrebne aktivnosti za preprečitev nadaljnjega opravljanja okolju nevarne dejavnosti predelave in deponiranja odpadnih gum v opuščeni gramoznici v Lovrencu (to je, da poda zahtevo za odvzem gradbenega
dovoljenja in da podjetju Albin Promotion odpove Pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice).
4.	Od Občine Kidričevo in Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) zahtevamo vzpostavitev stalnega monitoringa za preverjanje kakovosti podtalnice in zraka v bližini deponije odpadnih gum v Lovrencu.
S pritiski bomo v Cl nadaljevali, če se v kratkem ne bo nič premaknilo, tudi s protestnim shodom pred sedežem Vlade RS in Ministrstva za okolje in prostor.
Jože Medved, predsednik Cl za sanacijo deponije
Foto: Stane Gojkošek
Foto: Stane Gojkošek
RAD TE IMAM, ZAUPAM Tl
23. I I. 2008 je župnijska Karitas Cirkovce v cerkvi MarijeVnebovzete organizirala prvi dobrodelni koncert, ki je potekal v okviru tedna Karitas z geslom »RAD TE IMAM, ZAUPAM Tl.« Izkupiček od koncerta je bil namenjen tistim, ki sta jim neurje in toča meseca avgusta uničila streho in si sami niso mogli pomagati.
Koncert so s svojim glasbenim sporočilom dobrodelnosti in ljubezni do sočloveka pomagali oblikovati:
-	otroško-mladinski zbor iz župnije Lovrenc na Dravskem polju,
-	otroški pevski zbor Lučke iz Cirkovc,
-	folklorna skupina veteranov Cirkovce,
-	mešani pevski zbor prosvetnega društva Cirkovce,
-	cerkveni pevski zbor Ruše,
-	p. Janez Ferlež,
-	Barbara Munda (orgle) in Peter Gojkošek (pozavna) ter
-	vokalna skupina Utrinek.
Polona Cojkošek
V PARK KIDRIČEVO, ENOTO DOMA UPOKOJENCEV PTUJ, SO SE VSELILI PRVI STANOVALCI
Za nami je dobrih 10 mesecev, odkar so meseca februarja takrat še spečo naravo, odeto z zimsko odejo, zmotili gradbeni stroji.
Danes stoji tukaj sodobna stavba, dom za starejše ljudi, kjer je za bivanje pripravljenih 5 gospodinjskih skupnosti. Sistem gospodinjskih skupnosti pomeni, da je življenje v domu organizirano v manjši skupini, lahko rečemo v večji družini.Vsaka skupnost ima eno- in dvoposteljne bivalne prostore s samostojnimi sanitarijami in velik dnevni prostor s kuhinjo. Razen tega so tudi skupni prostori za dnevni center, delovno terapijo, fizioterapijo, družabne aktivnosti, duhovno oskrbo in zunaj park z dvignjenimi gre-
dicami, sadovnjakom, zeliščnim vrtom in brajdami.Tudi na gibanje, ki je v starosti še kako pomembno, če želimo ostati dalj časa samostojni, nismo pozabili, saj je tudi za te aktivnosti namenjen prostor.
Prvi stanovalci so se vselili 24. novembra. V ta namen smo pripravili krajšo slovesnost, na kateri so dobrodošlico novim stanovalcem zaželeli direktorica Doma upokojencev Ptuj, župan občine Kidričevo in predsednik sveta stanovalcev enote Ptuj. Dogodek so s kulturnim programom popestrili »domski muzikanti« enote Ptuj, pevski zbor zaposlenih doma »Lumina« in učenci Osnovne šole Kidričevo.
Ob tej priložnosti smo slovesno podarili ključe stanovanja prvi stanovalki Amaliji Fe-rinček in v spomin na zgodovinski dogodek posadili zdravilno drevo ginko. Nato smo obiskovalce popeljali na ogled sodobno, a v domačem stilu urejenih prostorov. Pri pripravi prostorov smo se notranje okolje trudili čim bolj približati željam stanovalcev. Pri tem so nam pomagali tudi naši stanovalci, ki že bivajo v domu.
Ker stoji dom v parku, smo ga poimenovali Park Kidričevo.Tudi zato, ker se bodo v tem prostoru odvijale različne aktivnosti v smislu medgeneracijskega druženja vseh treh generacij.
Rasti ginko, rasti! Foto: Dom upokojencev Ptuj
Uporabniki storitev doma bodo prebivalci občine Kidričevo in drugih krajev Slovenije. Ciljne skupine uporabnikov so osebe, ki so stare več kot 65 let in odrasle osebe s posebnimi potrebami.
Zagotavljali bomo kakovostno storitev institucionalnega varstva za zadovoljevanje približno istih potreb, kot bi bile zagotovljene v lastni družini ali v okolju, iz katerega uporabniki prihajajo.
Nastanitev bo lahko za nedoločen čas ali začasna (v času odsotnosti oskrbovalcev na domu, rehabilitacije ...), celodnevna (24 ur dnevno vse dni v letu) ali le dnevna (dnevno varstvo, kjer se uporabniki dnevno vračajo domov) in obsega osnovno oskrbo, socialno oskrbo in zdravstveno varstvo.
mag. Kristina Dokl
MIKLAVŽEVANJE V KIDRIČEVEM
Kot že vsako leto smo Miklavža v Kidričevem tudi letos pričakali v cerkvi. Organizacijo prireditve je vodilo Katoliško kulturno društvo Zvezdni dol Kidričevo. Miklavževanja se je udeležilo veliko število otrok, ki so nestrpno čakali Miklavža, še bolj pa njegovo darilo. Po uvodnem nagovoru g. župnika je sledilo nekaj zgodovine o Miklavžu. Naši najmlajši iz vrtca Kidričevo so nam polepšali pričakovanje s pesmicami in recitali. Pogovor o Miklavžu je vodila ga. Lilijana Rumež, ki je skupaj z otroki usmerjala Miklavža, da nas je našel. Napeto pričakovanje je prekinil prihod parklja, Miklavž je prišel malo kasneje v spremstvu petih angelčkov, nosil je škofovsko palico in knjigo. Saj veste ... v knjigi ima namreč zapisano, kdo je bil v preteklem letu priden in kdo poreden. Seveda je najprej izprašal otroke, če so bili kaj pridni, če so ubogali atija, mamico in g. župnika pri verouku. Ker so bili vsi pridni, je pričel z obdarovanjem. Vsakega je obdaril tudi s šibo za primer, če bi pa le mogoče bil kdaj poreden.
Lepo je bilo videti zadovoljne naše najmlajše, kako so k sebi stiskali paket, nekateri pa so ga takoj odprli, da bi potešili radovednost, kaj jim je prinesel.
Miklavževanje je pri nas postalo priljubljena tradicija, ki se navezuje na nekatere obrede še iz časa pred prihodom krščanstva. Praznik je dobil ime po škofu Miklavžu oziroma Nikolaju iz 2. stoletja našega štetja, z njim pa so ga pri nas začeli istovetiti v 12. stoletju. Najstarejši ohranjeni opisi miklavževe-ga obhoda na Kranjskem so iz sredine 19. stoletja.Javni obhodi so se pojavljali vse do petdesetih let 20. stoletja. Nato je sledilo nekaj let zatišja, ko povork niso izvajali v javnosti, ker jih je takratna oblast prepovedala. Na deželi pa se je obdarovanje otrok po domovih še naprej obdržalo. Šele nekaj let pred osamosvojitvijo, zlasti pa po njej, je miklavževanje v javnem prostoru zaživelo v obliki javnih prireditev. Praznuje se skoraj po vsej Evropi in prehaja tudi že v Ameriko. Da je tradicija miklavževanja na Slovenskem globoko zakoreninjena, pričajo
tudi nekatere vraže, ki so povezane s tem praznikom. Nanašajo se predvsem na obrti in poklice, katerih zavetnik je sv. Miklavž.V okolici Laškega so na primer dejali, da na ta dan ni dobro delati v gozdu ali v mlinu. Na Štajerskem in v Prekmurju je bilo na ta dan prepovedano presti. Ljudska modrost pa pravi, da če je na miklavževo mrzlo, bo zima huda. O njem krožijo po svetu tudi številne legende.
Sveti Nikolaj, ki mu pri nas pravimo Miklavž, je svetnik, ki je pri nas gotovo najbolj priljubljen. Je simbol dobrote, prijaznosti, darežljivosti, ki na predvečer svojega rojstnega dne prihaja vedno znova in obdaruje otroke.
Hvala ti, Miklavž, da si nas obiskal. Tudi v bodoče te bomo z veseljem pričakovali.
Slavica Mlakar
SV. MIKLAVŽ V CIRKOVCAH
5.	decembra 2008 je sv. Miklavž v spremstvu angelčkov in parkelj-nov v Cirkovcah razveselil 160 otrok. Uvodno zgodbo o Miklavžu so predstavile sedmošolke Nuša,Tjaša,Tina in Mojca. Obiskovalce so poučile, da je povsod tam, kjer sta dobrota in ljubezen, tudi sveti Miklavž.Vsak izmed nas, ki ima dobro in usmiljeno srce, opravlja delo tega priljubljenega svetnika. Miklavžev prihod so s pesmijo obogatile Lučke (otroški pevski zbor iz Cirkovc).
Polona Gojkošek
Otroci, ali ste bili kaj pridni? Foto: Stane Gojkošek
OB TRUBARJEVEM LETU
V letošnjem letu praznujemo 500-obletnico rojstva Primoža Trubarja, avtorja prvih dveh slovenskih knjig Abecednika in Katekizma, ki je privekal na svet leta 1508 na Ra-ščici na Dolenjskem.V torek, 9. decembra 2008, je bila v Restavraciji Pan osrednja občinska prireditev ob Trubarjevem letu. Zbrala se je velika množica ljudi in po uvodnem nagovoru podžupana občine Kidričevo Jožeta Medveda so se z zanimivim, poučnim in pestrim programom predstavili učenci kidričevske, lovrenške in cirkovške osnovne šole pod mentorstvom svojih učiteljic in učiteljev. Predstavili so zgodovinski pregled evropskega protestantizma, življenje in delo slovenskega protestanta Primoža Trubarja in njegov pomen za slovenski knjižni jezik in kulturo. Prisluhnili smo temu, kakšno je bilo šolsko življenje v Trubarjevem času in kako se današnje življenje razlikuje od takratnega. V 16. stoletje nas je popeljala tudi glasba, ki so jo zaigrali učenci, po prireditvi pa je bila na ogled še priložnostna razstava z likovnimi izdelki.
Saša Peršoh
Trubarju v čast in spomin Foto: Ivan Kojc
FUNDACIJA NAZAJ NA KONJA - ustanova, ki skrbi za širitev terapije s pomočjo konja v slovenskem prostoru
Ni je živali, ki bi skozi tisočletja odigrala toliko raznolikih vlog in tako močno zaznamovala človekovo zgodovino, kot jo je zaznamoval konj: bil je pomočnik pri prenašanju in vleki tovorov, bil je splošno in mnogo stoletij najhitrejše prevozno sredstvo, bil je domišljijsko bitje, ki je človeku predstavljalo navdih v umetniških storitvah, bil je človekov prijatelj v vojni in miru ... Ko je konj zaradi razmaha industrije in tehnologije začel izgubljati svojo strateško gospodarsko in prometno vlogo, ga je človek pričel dojemati predvsem kot partnerja in prijatelja v prostem času, dobil pa je še eno pomembno vlogo - postal je tudi »terapevt«.
Razmah terapije s pomočjo konja sega v petdeseta leta 20. stoletja. Leta 1952 je mlada danska jahačica Liz Hartel kljub ohromelosti - posledici prebolele otroške paralize - osvojila srebrno medaljo iz dresurnega jahanja v konkurenci z »zdravimi« jahači. Ugo-
Terapevtski konj mora biti vajen najrazličnejših aktivnosti
tovitve, da si je mlada Liz z vsakodnevnimi jahalnimi treningi izboljšala koordinacijo nog in pridobila večjo mišično moč, so sprožile val navdušenja in po Evropi in Ameriki so se pričeli širiti terapevtski centri. Terapija s pomočjo konja sedaj v razvitih evropskih državah že predstavlja pomemben del medicinske, socialno-pedagoške in pe-dagoško-defektološke ter psihoterapevtske obravnave oseb s posebnimi potrebami, dolgotrajno bolnih otrok in psihiatričnih bolnikov, v Sloveniji pa se je začela razvijati šele pred dobrim desetletjem. Leta 2005 je bila ustanovljena Fundacija NAZAJ NA KONJA, ki si prizadeva, da bi se ta oblika terapije širila in strokovno izvajala tudi v slovenskem prostoru.
Fundacija NAZAJ NA KONJA ima sedež v Jahalnem centru Starošince, kjer so ugodni pogoji za oskrbo, šolanje in vsakodnevni trening terapevtskih konjev. Predsednik Fundacije je zdravnik in psihiater Janko Predan, strokovni terapevtski tim pa sestavljajo sodelavci različnih strokovnih profilov: defektologi, pedagogi, psihologi, fizioterapevti...
V okviru Fundacije lahko jahajo in se družijo otroci in odrasli z zelo različnimi boleznimi in težavami, kot so:gibalna oviranost, avtizem, motnje v duševnem in telesnem razvoju, specifične učne težave, težave na področju duševnega zdravja, čustveno-vedenjske motnje ... Prijateljstvo s konjem jim pomeni ogromno, saj jim polepša vsakdan, ponudi novo izkušnjo gibanja ter vzbudi občutek samozavesti in sprejetosti.
Strokovno izvajanje terapij pa je le ena izmed nalog, ki so si jih zadali sodelavci Fundacije. Med njihova prizadevanja sodi tudi vzpostavitev izobraževalnega sistema za to področje, povezovanje z drugimi sorodnimi ustanovami v Sloveniji in tujini, promocija
Usposabljanje terapevtov za izvajanje terapije s pomočjo konja
terapije s konji v strokovni in laični javnosti in seveda sofinanciranje terapij za socialno ogrožene osebe.V letu 2008 so izpeljali prvi slovenski izobraževalni program za terapevte naslednjih poklicnih profilov: pedagoge, defektologe, psihologe, delovne terapevte in zdravnike.V prvi generaciji je bilo 20 udeležencev iz cele Slovenije, sodelovalo pa je 16 slovenskih in tujih predavateljev. Povezujejo se s strokovnjaki in sorodnimi ustanovami iz Avstrije, Švedske, Belgije, Hrvaške in Srbije. Delovanje Fundacije, ki sodi med nevladne in neprofitne organizacije, je v celoti odvisno od donatorskih prispevkov, zato vsako leto poskuša pritegniti medije, uspešna podjetja, strokovnjake in vrhunske umetniške ustvarjalce, ki bi s svojo besedo, dejanjem ali storitvijo pomagali pri njihovem poslanstvu. Načrtov za prihodnost je veliko, še več pa je otrok, ki bi jim lahko s konjem pomagali do lepšega in boljšega jutri.
Metka Demšar
USTANOVA - FUNDACIJA
NAZAJ NA KONJA
Aktualno / Intervju
---------------------I§ —
MUZEJ - ŽIVLJENJE KULTURE
Mineva še eno leto dobrega delovanja muzeja - zbirke podeželja v Starošin-cah. Mnogo STARIN lahko pokažemo in mnoge bomo še umestili, pripravili, da bo zbirka popolnejša. Zbirka še ni zaključena, zato vas, spoštovani občani, naprošam k sodelovanju, in v kolikor se še najde kakšen predmet ali naprava, predvsem lesne izvedbe, v vašem bivalnem okolju, ne zavrzite ga, podarite ga v zbirko. Hvaležni vam bomo, samo sporočite.
V	letošnjem letu smo postavili tudi znamenite »brajde«, prav takšne, kot so bile včasih na našem podeželju. Da pa bi si ljudje takšne stvari lahko prišli ogledat, smo postavili kažipote z napisom muzej - zbirka podeželja. Da je bila okolica urejena in trava pokošena, gre posebna zahvala Občini Kidričevo, za cvetočo okolico pa posebna zahvala družinama MESARIČ in ŽITNIK.
V	letu, ki se izteka, si je zbirko ogledalo kar zavidljivo število obiskovalcev, od posameznikov, šolarjev, do odraslih skupin
iz cele Slovenije. Seveda smo bili posebej veseli obiskovalcev skupine upokojencev Sonce iz Crikvenice, iz sosednje Hrvaške, ko so obiskali Starošince in okoliške vasi v naši občini.
Največ se je dogajalo ob praznovanju osrednje prireditve turističnega društva občine Kidričevo ZAHVALA POLJU, ki je potekala ravno pred muzejem. Namen prireditve je bil prikaz spravila poljščin s polj na način, ki je potekal v davnih časih, na primer skapanje krompirja - boba na motiko, obiranje fižola, trganje koruze, žetve koruznice in postavitev v snopje, s konjsko vprego odvoz stročja domov in nato še ličkanje - kožuhanje, ki je bil dogodek jesenskih opravil na podeželju. Takšna je bila zamisel, a vendar je dež preprečil, da bi vse to opravili. Pa vendarle smo izvedli kožuhanje, prebiranje fižola in boba, trebljenje buč, izdelavo brezovih metel na način iz preteklosti, vse v izvedbi Folklorne skupineVinko Korže iz Cirkovc - starejših s sodelovanjem domačinov iz Starešine in
skupine metlarji iz Prepolj. Da pa bi vsa opravila lahko prikazali tudi širši slovenski javnosti, nam je priskočila na pomoč RTV Slovenija - regijski center RTV MARIBOR in lokalni snemalec.
V kulturnem programu so sodelovali še otroški vrtec Cirkovce, folklorna skupina z Jesenic in Pragerskega ter drugi. Za prijeten potek programa in celotno izvedbo prireditve so zaslužni člani turističnega društva občine Kidričevo, krajani Starešine z gasilci in drugi, ki so pripomogli k dobri izvedbi prireditve. Upajmo, da kulturne dediščine ne bomo pozabili, da jo bomo skupaj ohranjali in pokazali zanamcem, da v preteklosti ni bilo rožnato in da sadove preteklosti lahko uživamo v današnjem času. Hvala vsem, ki se trudite in ohranjate zgodovinske vrednote.
Mihael Žitnik, skrbnik zbirke (tel.: 041 604 316)
FRAJTONARICA MEJE ZAČARALA
Kmalu bo minilo 10 let, odkar se Zvonko Vidovič ukvarja z zanimivim hobijem, ki gaje letos registriral kot dodatno dejavnost - ukvarja se s popravili, z uglaševanjem in izdelovanjem diatoničnih harmonik oz. frajtonaric, harmonik, za katere je značilno, da zvenijo drugače, ko jih “stiskamo”, in drugače, ko jih “vlečemo”. Pri izdelavi mu pomagajo vsi člani družine, s katero že 22 let živi v Strnišču - žena Jožica, ki pomaga pri finih opravilih, mlajši sin Bojan, ki se že 3 leta uči igranja na frajtonarico in bo nadaljeval tradicijo, pomaga pa tudi starejši sin Dejan. Seveda pa zna Zvonko tudi poprijeti za meh in, kot sem se lahko prepričala na lastna ušesa, iz frajtonarice z igranjem izvabiti čudovite zvoke.
Od kdaj vas glasba spremlja v vašem življenju?
Izviram iz Podboča pri Rogaški Slatini, stari oče, ki je umrl pred mojim rojstvom, je bil pevec, mama, ki je stara 85 let, je zmeraj rada pela in tudi sedaj si še zelo rada zapoje. Imam dve sestri in dva brata, sem pa edini, ki ima posluh in opravek z glasbo.V glasbeni šoli sem se učil igranja kitare, pri
igranju frajtonarice, s katero imam stik že od mladih nog, pa sem samouk. Vseskozi sem rad poslušal narodnozabavno glasbo - pri srcu so mi bili Fantje z vseh vetrov in
ansambel Slaki, zdaj pa rad poslušam vse. V mladih letih sem imel tudi potujoči disko, s katerim sem vandral proti Lenartu in Rogaški Slatini.
Frajtonarica je sestavljena iz več kot 3000 delov Foto: Saša Peršoh
Zakaj ste se odločili za izdelavo frajtonaric?
Pred desetimi leti sem bil zaposlen kot ključavničar, nekaj časa sem bil tudi lastnik trgovine na Ptuju. Doživel sem težjo nesrečo na delovnem mestu in postal invalid tretje kategorije. Ko sem bil star štirideset let, sem kupil staro harmoniko za sina. Potrebna je bila nekaj popravil. Ker nisem našel nikogar, ki bi jo bil pripravljen popraviti, sem se na koncu odločil, da jo bom popravil kar sam. In tako se je začelo.
Kje ste se naučili te obrti?
Izdelovanja frajtonaric se ne moreš naučiti od drugih, saj vsi izdelovalci strogo varujejo podatke o tem, kako izdelujejo frajtonarice. Vsega - izdelave mehanike, tehnike, uglasbitve - se moraš naučiti sam. Najtežje delo je uglaševanje — potreben je zelo dober posluh, glasbeniki slišijo zvok, izdelovalec frajtonarice pa mora slišati vibriranje glasilk, kaj se dogaja z zvokom.
Kaj vse mora poznati izdelovalec frajtonaric?
Poznati mora sestavne dele, ki jih je več kot 3000, materiale, iz katerih so posamezni deli glasbila. Smrekov les, iz katerega so ponavadi narejeni basni in melodični del ter držalo s tipkami, mora biti prvovrsten, posebne rasti - najboljša je zelo gosta rast - saj zvok pri harmoniki potuje po lesu tako, kot potuje pri kitari po strunah.
Koliko ur dela je potrebnih za izdelavo enega instrumenta?
Deli za mehaniko se kupijo v surovem stanju, nato jih je potrebno dodelati. Za to je potreben dan in pol dela, toliko potrebujem tudi za izdelavo basnega dela.
Meh je iz preoblečenega kartona, za njegovo izdelavo potrebujem tri dni prekinjenega dela. Za izdelavo ene frajtonarice je potrebnih 200 ur dela.
Kolikšno je zanimanje za frajtonarice? Kaj pa cene?
Večje je zanimanje za velike harmonike, čakalna doba je najmanj 2 meseca. Od izdelovanja harmonik ne moreš postati bogat, ker ni velikega zaslužka, saj ne gre za serijsko proizvodnjo, ampak za ročno delo.Vsaka harmonika je unikatni izdelek. Cena otroških harmonik je okrog 1.500 evrov, velikih pa od 2.000 evrov naprej. Kljub temu da gre za ročno delo, pa so cene nižje od cen harmonik, ki nastanejo v serijski proizvodnji. Izdelava pa je seveda kvalitetnejša.
Ukvarjate se tudi s popravili. Kaj se lahko »pokvari« na frajtonarici?
Velikokrat se zgodi, da poči glasilka, da se harmonika razglasi. Lahko se raztrga tudi meh.Vse poškodbe so odvisne od načina igranja. Nekateri imajo harmoniko za vse življenje, drugi pa jo uničijo v enem letu.
Kako je potrebno ravnati s frajtonarico?
Potrebno jo je hraniti v suhem, nevlažnem prostoru, ne preblizu izviru toplote, saj so deli lepljeni in se lahko lepilo pregreje ter zato popusti. Ker so glasilke zalite z voskom, lahko začnejo popuščati. Seveda to ne pomeni, da ne smeš igrati na soncu, ni pa priporočljivo imeti harmonike cel dan v vročem avtu. Od zunaj pa je harmoniko potrebno obrisati s posebnimi čistili za instrumente, da se je ne oprijema prah.
Kaj bi priporočili kupcem harmonik? Klavirsko harmoniko ali frajtonarico?
Odvisno od posameznika. Frajtonarica je samostojen instrument, ki ne rabi spremljave, medtem ko klavirska harmonika lepše zveni v kombinaciji s klarinetom ali kakšnim drugim glasbilom. Sam sem vsekakor na strani frajtonarice!
Saša Peršoh
rnlcnrlplsTvn
Mnenje/Certificate: 6290-04/08
Pri izdelavi je potrebno biti natančen Foto: Saša Peršoh
Kotiček za zdravje
----------------1 —
OTROK PRI ZOBOZDRAVNIKU
Bili so časi, ko je bilo samoumevno, da skoraj vsak otrok kdaj občuti zobobol, ko niso bili črni nasmeški z do dlesni zgnitimi zobki nič posebnega ... Danes je drugače. Razvita zobozdravstvena preventiva, fluoridi in večja osveščenost staršev so pripomogli k temu, da ima vse več otrok zdrave zobe, večina karioznih zob pa je popravljenih, preden le-ti začno boleti. In kaj storiti, da bi kar najbolje poskrbeli za zobe svojih otrok?
Pravočasno k zobozdravniku!
Prvi obisk zobozdravnika naj bo čim bolj zgoden, že okoli 1-1,5 leta. Čeprav ima otrok pri tej starosti morda le nekaj mlečnih sekalcev, je dovolj velik, da nekatere stvari že razume in si nekaj tudi že zapomni.V tem času bodo zobki pri večini otrok še zdravi, zato obisk zobozdravnika ne bo predstavljal negativne izkušnje. Manjša nagrada v obliki nalepke, žiga na roko in podobno bo pozitivno izkušnjo še okrepila. Zraven tega starši pri prvem obisku dobijo dragocene informacije o razvoju otrokovih zob in čeljusti, pravilni negi in ustrezni prehrani, vplivih razvad na razvoj tega področja, pa tudi odgovore na morebitna vprašanja.
Ob vsem tem pa izbira otrokovega zobozdravnika naj ne bo najmanj pomembna stvar.V ambulantah s pretežno odraslo populacijo je pristop drugačen, časa za malega pacienta pa praviloma manj. Pozanimajmo se pri drugih starših, kje so otrokom prijazne ambulante, nato pa raje peljimo otroka nekaj kilometrov dlje, če je to potrebno. Pozitivni prvi vtisi so zagotovo dobra naložba za vse življenje.
Kako naprej?
Če so zobki ob prvem obisku zdravi, bo morda zadoščal samo pregled. Če je otrok zelo pripravljen na sodelovanje, mu bo zdravnik morda lahko še očistil zobe, če ne, nič hudega.Večjim otrokom bo zobozdravnik morda zaščitil (zalil) tiste zobke, kjer je to potrebno, in opravil premaz s fluorovim preparatom. Pri majhnih otrocih je nato priporočljivo, da prihajajo na pregled približno vsake 3 mesece, saj sicer zaradi kratkoročnega spomina vmes pozabijo na prejšnji pregled. Pri večjih zadoščajo obiski vsakih 6 mesecev.
Drugače je, če se pri prvem pregledu ugotovi, da ima otrok že kariozne zobe. Čeprav je le-te potrebno čim prej popraviti, ponavadi to vseeno ni tako nujno, da ne bi moglo počakati do naslednjega obiska. Prvi vtis naj bi bil kar se da pozitiven in prijeten, zato se največkrat opravi samo pregled, čiščenje mehkih oblog in morda premaz karioznih zob,otroku pa se razloži, kaj bo sledilo prihodnjič. Zelo pomembno je, da takega otroka redno peljemo v ambulanto, saj se bo tako hitreje navadil na zdravnika, hkrati pa tako obstaja več možnosti, da bodo zobki popravljeni, preden bi prišlo do vnetja zobne pulpe in s tem do bolečin.
Prav tako nikoli ne obljubljajmo, da ne bo nič bolelo, če vemo, da otroka čaka vrtanje. Raje mu povejmo, da vrtanje morda malo boli, pa hitro mine, pa tudi da bomo ob njem, če nas bo potreboval. Za prvi obisk ali za izredno neprijeten poseg lahko otroku obljubimo tudi manjšo nagrado, vendar pri tem ne pretiravajmo. Največkrat pa bo dovolj pohvala, da je bil priden, da je lepo sodeloval, da smo ponosni nanj ...Velika igrača za vsako majhno zalivko je pretiravanje, ki otroku zagotovo ne koristi, o nagrajevanju s slaščicami pa tako ne gre zgubljati besed.
Ko že boli
Če peljemo otroka prvič k zobozdravniku takrat, ko ga že boli zob, smo žal ogromno zamudili. Čeprav bo po posegu verjetno čutil olajšanje, bo ta obisk zanj vendarle predstavljal izredno stresno situacijo (bolečina, neznane osebe, neznane naprave, neznano dogajanje ...). Potrudimo se, da ga doma na čim bolj miren način pripravimo na poseg, ne kažimo mu strahu in zaskrbljenosti, predvsem pa ga nato redno vozimo na preglede.
NASLEDNJIČ: Preprečimo zobno gnilobo!
Kako pripraviti otroka na obisk zobozdravnika?
Otroku doma vedno povemo, da ga bomo peljali k zobozdravniku. Povemo mu čim več dejstev, ki so primerna otrokovi starosti: da bo zdravnik preštel zobke, pogledal, če so zdravi, da bo potrebno odpreti usta, da bo zdravnik mogoče zobke skrtačil, da bo mogoče uporabil čebelico, da počisti luknjico, da bo morda otrok potem dobil v zobek zvezdico ... Pri tem se izogibamo vpletanju čustev, zlasti negativnih. Če nas je strah, naj otrok tega ne čuti. Otrokom ne razlagamo svojih strahov in negativnih izkušenj, nikoli ga ne strašimo z zobozdravnikom. Nikoli ne obljubljajmo, da zdravnik ne bo nič delal! Čeprav večji otroci morda želijo od nas izsiliti takšno zagotovilo, vztrajajmo pri odgovoru, da bo naredil to, kar bo potrebno, kajti če se kasneje izkaže, da je neki poseg nujen (npr. otrok je že otečen, zob je potrebno odpreti), otrok zaradi lažnih obljub lahko izgubi zaupanje v starše.
Jelka Jurančič Mikek, dr. dent. med.
Foto: Splet
Vsako jutro, vsak večer in po jedi venomer čisti si zobe skrbno, to si piši za uho!
Iz zgodovine občine Kidričevo
w--------------------
GRADOVI, DVORCI IN GRAŠČINE OBČINE KIDRIČEVO
Na območju današnje občine Kidričevo je v preteklosti stalo vsaj pet gradov, dvorcev in graščin. Čas nastanka, namembnost in usode teh stavb so bile različne. Do današnjih dni pa sta se bolj ali manj ohranila le dva gradova, medtem ko je za preostalimi objekti izginila skoraj vsakršna sled.
Med izginulimi objekti je grad Maidburg, ki je stal v bližini Lovrenca na Dravskem polju. Skozi stoletja si ga je lastilo več plemiških rodbin. V 13. stoletju so bili njegovi lastniki gospodje Draneški, do leta 1311 si ga je nato lastil vitez Bertold, njegov lastnik pa je bila tudi Slovencem najbolj znana plemiška rodbina, celjski grofje, ki so ga imeli v posesti od leta I 357. Grad Maidburg je dočakal svoj žalostni konec leta I 532, ko je bil ob napadu Turkov popolnoma uničen.
Drugi izginuli fevdalni objekt na območju današnje občine Kidričevo je Lamber-gerhof ali Lambergov dvor. Ob Polskavi pri Apačah so ga po letu 1535 sezidali grofje Lambergi. Pozneje je bil last grofov Dietrichsteinov in drugih rodbin. O samem videzu zgradbe ni prav veliko znanega.V prvi polovici 19. stoletju, ko so ga kupili plemeniti Prothasiji, so obstoječo grajsko stavbo znižali za eno nadstropje. Ostalo je le manjše poslopje s stolpičem, ki pa je v prvi polovici 20. stoletja popolnoma razpadlo.
Na robu Apač je stal še Apaški dvor (Ambtmanshof) imenovan tudi Spodnji Majšperk (Unter Monsberg). Dvor je nastal na osnovi utrjenega gradiča z dvema stolpoma. Grofje Lambergi so ga prezidali v večjo enonadstropno dvotraktno stavbo, dozidali pa so tudi večje gospodarsko poslopje. Leta 1662 so Lambergi Apaški dvor prodali ptujskim trgovcem Qual-landrom. Po letu 1682 je njegov lastnik postal vitez Martin Schneevveiss, po katerem so nato dvorec poimenovali graščina Schneevveiss.Tudi v naslednjih stoletjih se je v graščini menjalo več lastnikov. Ko je ob koncu 19. stoletja bila graščina znižana za eno nadstropje in preurejena v pristavo, je bil njen lastnik grof Schoendorf.
Apaški dvor na Vischerjevem bakrorezu, ok. leta 1681.
Ta je leta 1870 v Strnišču (danes Kidričevem) sezidal Dvorec Sternthal, ki stoji še sedaj, graščino Schneevveiss pa je pustil propasti. Dokončno so jo porušili leta 1926. Dvorec Sternthal je nastal na osnovi marofa (graščinske pristave) iz leta 1830, katerega lastnik je bil grof Anton Schoenfeld. Po končni izgradnji novega dvorca Sternthal se je Schoendorf z družino vanj preselil, v tri gospodarska poslopja graščine pa so se nastanili delavci in delavske družine. Tako je začelo nastajati naselje Strnišče, ki je prva leta imelo okrog šestdeset prebivalcev, z leti pa je zaradi novih rojstev število prebivalstva začelo naraščati. Leta 1896 je graščino skupaj s posestvom, velikim približno 33 I hektarjev, kupil Ptujčan Franc von Hellin. Ta je do graščine dal speljati tudi ozkotirno železnico. Med prvo svetovno vojno je nato Hellin dal del svojega strniškega posestva in dvorec Sternthal v najem avstro-ogrski vojski. Na najetem posestvu se je nato v začetku aprila 1915 pričela gradnja barak za ruske vojne ujetnike. Načrtovalo se je, da bi v to taborišče privedli kar 35.000 vojnih ujetnikov.V dvorec Sternthal se je takrat nastanil štab avstrijske vojaške uprave. Po koncu prve svetovne vojne, leta 1919, je Hellin dvorec skupaj s posestvom prodal ptujskemu vinskemu trgovcu, proizvajalcu šampanjca ter veleposestniku Francu Čučku iz Ptuja. Ta je na nekdanjem Hellinovem posestvu nameraval na podlagi infrastrukture uje-tniškega taborišča postaviti več tovarn. Vendar mu načrtov ni uspelo realizirati. Večina Čučkovih industrijskih delavnic je zaradi gospodarskega neuspeha propadla in leta 1926 prišla v stečaj.
Dvorec Sternthal danes.
Ob pričetku druge svetovne vojne je str-niški dvorec zasedla nemška vojska, v povojni Jugoslaviji pa je grajska posest služila najprej kot kmetijsko gospodarstvo, ki je skrbelo za oskrbovanje s hrano delavcev pri gradnji tovarne aluminija v Kidriče-
vem. Leta 1959 je bilo nekdanje graščinsko posestvo skupaj s stavbami vključeno v Kmetijsko gospodarstvo »Dravsko polje«, po letu 1961 pa je postalo del Kmetijskega kombinata Ptuj.
Največji grajski kompleks v današnji občini Kidričevo je močno propadajoči grad Ravno polje ali Ebensfeld. Današnja oblika gradu je nastajala v 16. in I 7. stoletju.V virih pa se omenja, da je na tem mestu že v 13. stoletju bila pristava vurberškega zemljiškega gospostva. V drugi polovici 16. stoletja je Ravno polje postalo samostojno gospostvo, katerega lastniki so bili grofje Stubenbergi. Postavili so novo pristavo, katero je kasnejši lastnik posestva grof Hans Kristjan Gal-
I J»l S»l U I)
Grad Ravno polje ok. leta 1861. Bakrorez G. M.Vischerja.
ler do leta I 670 s prezidavami spremenil v graščino. V 17. stoletju je med lastnikoma sosednjih gospoščin Ravno polje in Vurberk prihajalo do številnih sporov, katerih glavni vzrok je bilo nenehno spreminjanje toka reke Drave. Ta je namreč predstavljala mejo med obema gospoščinama. Sporna je bila predvsem pravica do ribolova v Loškem potoku (pritoku Drave blizu Starš), pravica do izkoriščanja grmičevja in stelje na dravskih prodih ter pravica do lova bobrov. Leta I 662 sta zato lastnika gospoščine Ravno polje in Šentjanža, baron Ivan Kristjan Galler ter grof Jurij Giinter Herberstein izVurberka, sklenila sporazum, po katerem je pravica do ribolova v Loškem potoku pripadla Gellerju, pravica do lova bobrov pa Herbersteinu. Glede otočkov na reki Dravi sta se dogovorila, da ostanejo v lastništvu tiste gospoščine, ki si jih je lastila doslej. Za morebitne otoke, ki bi nastajali zaradi spreminjanja rečnega toka v bodoče, pa je bilo dogovorjeno, da jih bosta izkoriščala oba posestnika.Vendar se Herberstein dogovora ni popolnoma držal. S svojimi oboroženimi hlapci je na prodiščih pogosto napadal kmete z Dravskega polja, ki so si tam postavljali jezove, da bi pred vodo zaščitili prodnati svet in s tem pašno površino ter steljo, od katere so bili
Grad Ravno polje leta 1926.

Grb Stubenbergov, lastnikov Ravnega polja v 16. stoletju.
odvisni. Po več letih ustrahovanja so leta 1677 podložniki Ravnega polja oboroženi pričakali Herbersteina in ga v spopadu tudi ubili.
Leta 1681 je Ravno polje kupil Jurij Erazem grof Sauer, lastnik gradu Bori. Od takrat in še skozi celo 18. stoletje je bil nato grad Ravno polje v posesti te znane štajerske plemiške rodbine.V 19. stoletju pa so se lastniki gradu spet naglo menjavali. Med lastniki Ravnega polja je med drugimi bil tudi sin zadnjega poljskega kralja, knez Stanislavv Poniatovvsk/, ki je grad je kupil leta 1803. Podedovala sta ga njegova sinova, ki pa sta Ravno polje leta 1847 prodala grofu Klemnu Brandisu. Skozi stoletja je grad Ravno polje večina njegovih lastnikov uporabljala kot letno
Sin zadnjega poljskega kralja, knez Stanislav/ Poniatowsky.
Leta 1803 je kupil grad Ravno polje.
rezidenco, posestvo pa dajala v najem. Tako je na primer gospoščino Ravno polje leta 1786 vzel v zakup Franc Seraf Anton Blagatinšek, ki se je na posestvu kar 40 let ukvarjal z ovčerejo. Pri reji ovac je uporabljal za tiste čase najmodernejše metode, kar mu je prineslo tudi velik uspeh. Ob koncu 19. stoletja pa je lastnik Ravnega polja ali Ravnišča, kakor ga je tudi imenoval takratni tisk, Rihard Klamer nameraval dati zemljišče v zakup vojski, ki bi na njem imela strelišče.Vojaške vaje so bile sicer na Dravskem polju dokaj pogoste že v 18. stoletju. Eno izmed takšnih vaj je leta 1786 obiskal tudi cesar Jožef II., ki je ob tej priložnosti kar tri dni bival v gradu Ravno polje.
Grad Ravno polje je bil bogato opremljen, imel pa je tudi obsežno knjižnico. Iz ohranjenega popisa knjig iz leta I 735, ko je bil grad v lasti Sauerjev, izvemo, da so bile v zbirki gradu knjižna dela, napisana v nemškem, francoskem in latinskem jeziku. Med stotimi knjigami, ki so navedene v omenjenem popisu, je grajska knjižnica razpolagala s potopisi, zgodovinskimi deli, različnimi jezikovnimi slovarji in deli z nabožno vsebino.Vezane so bile v dragocene materiale, kot so beli pergament, rdeči žamet, svinjsko usnje in drugo. Ko so leta 1917 grad Ravno polje kupili Herbersteini, so ti večino grajske opreme odpeljali ali pa jo razprodali.
V času Kraljevine Jugoslavije pa je bil grad in pripadajoče posestvo z agrarno reformo leta 1932 kot odpravnina dodeljen dotedanjemu upravniku posestva in računovodju Josipu Muzeku. Kljub hudi gospodarski krizi, ki je svet pretresla v tridesetih letih 20. stoletja, so lastniki grad še vedno vzdrževali. Da bi stavbni kompleks ohranili, so načrtovali nove možnosti izrabe grajskih prostorov. Tudi drugo svetovno vojno je grad prestal brez poškodb. Šele po vojni se je z nacionalizacijo dela stavbnega kompleksa začelo njegovo naglo propadanje. Propadanje se je posebej pospešilo, ko so v grajskih prostorih začeli postopoma urejati stanovanja. Novi prebivalci so uničevali lesene renesančne stropove, odstranili lončene peči ter s tal trgali parket. V prostorih, okrašenih s štukaturami, je kmetijski kombinat imel shranjeno žito, obokano pritličje grajske stavbe pa so namenili živini.
Ob koncu šestdesetih let 20. stoletja je gradu začela puščati streha, v naslednjih
desetletjih pa je postopoma popolnoma propadla. Propadanje gradu se je nadaljevalo tudi po denacionalizaciji.V devetdesetih letih je bil odkrit že skoraj ves del gradu in propadati so pričeli arkadni hodniki.Vse kaže, da bo za gradom kmalu ostala le še ljudska pesem Tam dol na Ravnem polju stoji en beli grad ...
Radovan Pulko, prof. zgodovine in geografije
Viri in literatura:
-	Ivan Jakič, Vsi slovenski gradovi, Leksikon slovenske grajske zapuščine, DZS, Ljubljana 1997.
-	Ivan Jakič, Gradovi, graščine in dvorci na Slovenskem, Didakta, Radovljica. 1995.
-	Vida Rojic, Iz zgodovine Strnišča in Kidričevega, Časopis za zgodovino in narodopisje (ČZN), 20=55, št. I, 1984, str. 57-85.
-	Marija Hrenja Masten, Kungota in Ravno polje, ČZN, 40=75, št. 1,2004, str. 41 -59.
-	Jože Curk, O gradbeni podobi gradu Ravno polje, ČZN, 40=75, št. 1,2004, str. 15 I -156.
-	Božena Kmetec Friedl, Grajska knjižnica Ravno polje v času grofa Sauerja in v povojnem obdobju, ČZN, 40=75, št. 1,2004, str. 157-165.
-	Nataša Kolar,Vojaške vaje in manevri na Dravskem in Ptujskem polju v 18. in 19. stoletju, ČZN,40=75, št. 1,2004, str. 91-104.
-	Hans Kaiserfeld, Ravno polje, zibelka sodobne ovčereje na Štajerskem, ČZN, 40=75, št. I, 2004, str. 69-90.
-	Sašo Radovanovič, Karta sporne posesti ob Dravi med gospoščino Ravno polje in Vurberk iz leta 1690, ČZN, 40=75, št. 1,2004, str. 61 -67.
-	Sv. Lovrenc, Slovenski gospodar, letnik 49, št. 9, 4. 3. 1915, str. 6.
-	Iz Št. Janža na Drav. polji, Slovenski gospodar, letnik 24, št. 7, 13.2. 1890, str. 53.
-	Gospodarske stvari, Slovenski gospodar, letn. 29, št. 30, 25.7. 1895, str. 261.
-	Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Register nepremične kulturne dediščine, http://rkd.situla.org/?uid=2375, 16. I 1.2008.
-	Irena Mavrič, Zgodovina Kidričevega, Zbornik referatov s posvetovanja Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva, ki je potekalo 25. oktobra 2001 v Kidričevem, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo,Tovarna aluminij Talum, Kidričevo 2003, str. 7-15.
-	Ivan Stopar, Gradovi na Slovenskem, Cankarjeva založba 1986.
-	Igor Sapač, In memoriam dvorec Ravno polje, Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik 38, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Ljubljana 2002, str. 200-226.
JESENSKE AKTIVNOSTI V VRTCU
Vodilo našega vrtca je zdravje in gibanje in v tem duhu je minil tudi letošnji »Teden otroka«. Aktivnosti v tednu otroka so potekale pod naslovom »Veliki in mali skupaj v gibanju«. Vsak dan se je dogajalo nekaj posebnega: likovne delavnice, kjer so oblikovali iz naravnega materiala, lutkovna predstava: »Debela repa«, imeli smo športno dopoldne - aktivni sprehod po trim stezi, kjer je potekala gibalna zabava.V torek so nas obiskali gasilci in otrokom razkazali opremo in prikazali gašenje.V sredo popoldan smo imeli kostanjev piknik v Cirkovcah, kjer so otroci in starši skupaj iskali skriti zaklad, do katerega so prišli, če so opravili vse naloge.V četrtek smo imeli kostanjev piknik v Kidričevem. Med pečenjem kostanjev smo izpeljali kros. Zraven otrok mlajših skupin so tekli tudi starši, pri starejših skupinah pa so starši tekli ločeno. Bilo je zelo zanimivo. Povabljeni so bili tudi otroci, ki ne obiskujejo vrtca, in nekaj se nam jih je pridružilo. Starši so z zanimanjem spremljali aktivnosti otrok preko izdelkov, ki so jih razstavili.
Tako smo v tednu otroka izpeljali tudi prvo srečanje s starši na kostanjevem pi-
kniku.Vsako leto se potrudimo, da je srečanje zanimivo za starše in za otroke. Letos smo v Kidričevem že drugič imeli kros ob prisotnosti staršev. Nekateri so se krosa tudi z veseljem udeležili. Dogovorili smo se, da bomo to tradicionalno nadaljevali.
V Cirkovcah pa so starši po skupinah skupaj s starši iskali zaklad. Bilo je zelo zanimivo, še posebej kako so drug drugega spodbujali, in s tako obliko druženja bomo nadaljevali.
Hišnik, čistilke in starši - prostovoljci so pekli kostanje in jih ponudili otrokom in staršem. Otroci so dopoldan skupaj z vzgojiteljicami naredili vrečke za kostanje. Otroci in starši so se med seboj družili in med prijetnim klepetom spoznavali drug drugega. Prav tako so takšna srečanja pomembna tudi za vzgojiteljice in pomočnice, da se s starši bolje spoznajo, kajti zjutraj in popoldan se vsem mudi in ni časa za klepet.
Na zdrav način življenja otroke navajamo že od jasli naprej in večji otroci prav dobro vedo, kaj je zdravo in kaj ne. Tudi letos je Čebelarska zveza Slovenije izpeljala
akcijo: »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih«. Ta zajtrk smo imeli 20. novembra v Kidričevem in 21. novembra v Cirkovcah. V Kidričevem sta nas obiskala čebelarja g. Anton Topolovec in g. Anton Šafranko ter otrokom predstavila delo čebelarjev in življenje čebel. Pokazala sta jim zaščitna oblačila čebelarjev, panj čebelnjaka in satovje. Bila sta zadovoljna, koliko otroci vedo o čebelah in da imajo radi med. Zapeli so jima tudi pesmico o čebelici.
V Cirkovcah pa je otroke obiskal čebelar g. Damjan Medved ter otrokom ob slikah preko računalnika predstavil življenje čebel.Tudi on je bil zadovoljen, ker so otroci vedeli kar precej o čebelah in da jim je med všeč.
Tako v vrtcu skrbimo za naše zdravje z gibanjem in zdravo prehrano.
Leto se bliža koncu, smo v veselem decembru in pričakovanju dobrih mož: Miklavža, Božička in Dedka Mraza. Upamo, da bo obdaril male in velike in da bomo vsi zadovoljni.
Ravnateljica Neža Šešo
POMEMBEN OBISK NA OŠ CIRKOVCE
Na Ptuju je 21. in 22. novembra potekala mednarodna znanstvena konferenca o nadarjenih otrocih. Slovenijo so obiskali mednarodni strokovnjaki, ki se sprašujejo, kako z otroki, ki lahko in tudi hočejo narediti več. Njihov pristop k nadarjenosti se ne nanaša samo na razvijanje inteligentnosti, ampak tudi na spodbujanje emocionalne zrelosti in zagotavljanje socialne interakcije.
V četrtek, 20. II. 2008, smo jih gostili na Osnovni šoli Cirkovce, kjer smo jim predstavili svoje delo in jih popeljali po šolskih prostorih, nad katerimi so bili navdušeni. Med gosti, ki jih je na našo šolo pripeljal dr. Ivan Ferbežer, so bili: dr. Franz J. Monks z Univerze v Njemingnu na Nizozemskem, predsednik evropske asociacije za nadarjene otroke (ECA), dr.Valtrud Rosner, direktorica avstrijskega centra za raziskovanje nadarjenosti v Salzburgu, dr. Juan A. Alonso iz Španije, Jasna Arrigoni s Hrvaške, Slavica Maksič in Slavica iz Beograda, Prtljaga zVr-šca, Liljana Krneta iz Banja Luke.
Med njimi je bil tudi dr. Ljubčo Kevereski iz Makedonije, s katerim naša šola sodeluje že od leta 2006, in je za naše strokovne delavce pripravil predavanje o konceptu za
nadarjene otroke v Republiki Makedoniji in smernicah za nadaljnje mednarodno sodelovanje med OŠ Cirkovce in OŠ Grigor Prličev iz Ohrida.V nadaljevanju nas je ga. Metka Demšar iz Fundacije Nazaj na konja seznanila s terapijo s konji, ki je primerna tudi za otroke, ki intelektualno zmorejo več, so pa zaradi tega slabo socializirani, prekomerno razdražljivi, hiperaktivni Nato smo vsi skupaj odšli v Starošince, kjer smo si še v živo ogledali terapijo s pomočjo konja.
Najpogumnejši, katerih ni bilo malo, so se lahko celo povzpeli na sedlo in se preizkusili v jahanju. Gostom smo nato pokazali še muzej Zbirka podeželja in se z njimi v sproščenem vzdušju družili v Lovskem domu v Starošincah.
V petek pa se je
vsem udeležencem konference, ki se je odvijala v Hotelu Primus na Ptuju, predstavila Otroška folklorna skupina OŠ Cirkovce, svoj prispevek k strokovnemu delu posveta pa smo dali s predavanjem o Neuspešnih nadarjenih učencih (Ivanka Korez) in izkušnjo staršev o vzgoji nadarjenega otroka (Janja Gajšt Kotnik).
Ivanka Korez
Mednarodni strokovnjaki na obisku v Cirkovcah Foto: Ivan Kojc
Projekt »Mesec širjenja e-gradiv« tudi na OŠ Cirkovce
Ker nenehno iščemo nove izzive tako pri učenju o informacijsko-komunikacij-ski tehnologiji kot pri poučevanju z in-formacijsko-komunikacijsko tehnologijo, smo se na naši šoli v mesecu novembru vključili v projekt Mesec širjenja uporabe e-gradiv. Projekt je podprlo Ministrstvo za šolstvo in šport v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje in akademsko in raziskovalno mrežo Slovenije (ARNES). Projekt so na naši šoli izvajali štirje izvajalci in vodja projekta, kar predstavlja nadpovprečni odstotni delež, glede na majhno število zaposlenih: Jožica Jurgec, tehnika in tehnologija, Tatjana Novak, gospodinjstvo in načini prehranjevanja, Tomaž Grobelnik, matematika, Marjan Krajnc, glasbena vzgoja.
Pouk je pri izbranih predmetih potekal v skladu z učnimi načrti. Pri izvedbi ure se je uporabljalo e-gradivo, ki je nastalo preko raznih projektov v preteklosti in vsebina katerega je točno prilagojena učnemu načrtu. Učenci so z omenjenim načinom dela bolj motivirani za pouk, kar je bilo razvidno tudi iz vprašalnikov, ki smo jih pri izvedbi projekta morali ponuditi učencem.
Menim, da je projekt prinesel presenetljive rezultate. Izvajalci projekta in učenci so e-gradiva sprejemali z navdušenjem. Predvsem pa je dobro učence navajati na misel, da računalniki niso zgolj za igranje igric, temveč da jih e-gradiva ob primernem vodenju pripeljejo do podobnih učnih ciljev kot pri pouku na klasičen način.
Prepričan sem, da je vsaka nova izkušnja vedno dobrodošla in tudi doprinese k osebni rasti vsakega posameznika.
Ivan Kojc,
vodja projekta »Mesec širjenja e-gradiv« na OS Cirkovce
Učenci OŠ Cirkovce pri uporabi e-gradiv Foto: Ivan Kojc
NA PLANINSKEM IZLETU
S planinsko skupino OŠ Cirkovce in mentorico Stanko Ivančič smo se 15. novembra odpravili na izlet na Črno jezero. Na avtobusu smo se pridružili planincem PD Ptuj in se z vodniki odpeljali proti Pohorju. Ustavili smo se na Osankarici.Tam smo imeli malico. Po gozdu smo pot nadaljevali do Črnega jezera. Ob jezeru smo imeli še en daljši počitek.
Našle smo gobe! Foto: Stanka Ivančič
Pri Treh krajih Foto: Stanka Ivančič
Črno jezero leži med Tremi kralji in Osan-karico. Je umetnega nastanka. Na dnu je debela plast mulja, zato jezero zgleda temno, kot bi bilo polno črnila, čeprav je voda kristalno čista.V jezeru je precej rib. Območje Črnega jezera je zavarovano, prepovedano je kampiranje in kurjenje odprtega ognja. Glede nastanka jezera je spletenih veliko čudovitih ljudskih pripovedk.
S Črnega jezera se je pot vzpenjala do Treh kraljev. Sli smo po smučišču.V penzionu Jakec smo dobili čaj. Odločili smo se, da se bomo peš spustili v dolino, do Tinja. Tam nas je počakal avtobus. Utrujeni smo se vrnili domov, saj smo veliko prehodili. Vseeno je bilo zelo lepo.
Liza Klajnšek, 4. r OŠ Cirkovce
RECEPTA ZA SREČO
Vzemi 3 kg sladkorja, dve vrečki pecilnega praška, eno vrečko strupa za hudiče (kupiš ga lahko v vseh slabo založenih trgovinah). Vse sestavine zmešaj z golo roko.
Če si star manj kot 20 let, vzemi iz torbe vse zvezke in jih sežgi, nato pa pepel stresi v mešanico, ki si jo z rokami zmešal. Če imaš več kot 20 let, vzemi iz glave vse slabe spomine in jih vrzi v pripravljeno mešanico. Ko vse to narediš, počakaj sedem dni, sedem noči, sedem ur, sedem minut in sedem sekund in naredi naslednje: pojej vso mešanico. Najbrž ti bo zelo slabo, saj verjetno nisi dodal vseh sestavin, saj se strup za hudiče ne da kupiti, saj ni slabo založenih trgovin. Zato raje poskusi tako: bodi priden, ubogaj vse in vedi, da je lahko življenje zelo lepo, če se vsaj malo potrudiš, saj pride sreča k tebi kar sama.
Tilen Hliš, 7. a OS Cirkovce
Na podstrešju sem našla knjigo, v kateri je bilo napisanih mnogo receptov za srečo. Predstavila bom enega: ROBOT SREČKO SESTAVINE: vedro, pločevinke, nekaj lepila in čarobni napoj sivke PRIPRAVA: V vedro položimo pločevinke in lepilo, nato pa vse skupaj potrosimo s čarobnim napojem in nastal bo robot po imenu Srečko.
UPORABA: To je robot, ki prinaša srečo. Vse, kar si zaželiš, ti izpolni. Pa naj bodo to gospodinjska dela, dela na polju ali kaj podobnega.
STRANSKI UČINKI: Če pa si zaželiš denar, se bo robot Srečko tako zelo razjezil, da se od žalosti nikoli več ne bo vrnil, saj bo mnenja, da smo pohlepni, in od njega bodo ostale samo še pločevinke.
Nuša Gregorc, 7. a OŠ Cirkovce
ASTRONOMSKI VEČER
Učenci OŠ Cirkovce, ki nas zanima astronomija, smo se 27. I 1.2008 ob 14.30 zbrali in se z majhnim, a udobnim avtobusom odpeljali v OŠ Majšperk.
Ko smo prispeli, smo si najprej skozi teleskop ogledali planeta Venero in Jupiter, nato pa smo pomalicali. Po malici smo se zbrali v učilnici, kjer smo začeli ustvarjati rakete iz ene cele plastenke, ene polovice plastenke, gline in treh kartonskih kril. Ko smo izdelali naše rakete, smo nestrpno čakali, da preizkusimo, kako te rakete letijo. Vsi smo bili pozitivno presenečeni, saj so nekatere najboljše letele tudi 100-150 m.
Ker je postalo temno, smo se odpravili nazaj v šolske učilnice, kjer smo prisluhnili predavanju o osončju, ki nam je bilo vsem zanimivo. Ko smo si nabrali nekaj znanja o planetih v vesolju, smo se odpravili v planetarij, kjer nam je gospod predavatelj natančno opisal vesolje (Rimska cesta, ozvezdje, Mali voz, Veliki voz, zvezdo Severnico, zvezde horoskopa ...).
V OŠ Kidričevo in OŠ Cirkovce organiziramo za nadarjene učence, njihove starše in mentorje vsako leto v mesecu februarju skupinsko druženje nadarjenih učencev. Poleg druženj nadarjenih učencev smo v šolskem letu 2004/2005 na pobudo učencev in staršev znotraj koncepta Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci kot vrsto specializiranega, prilagojenega vzgojno-izobra-ževalnega programa na šoli ustanovili Klub nadarjenih učencev, ki je oblika združevanja identificiranih nadarjenih učencev glede na njihove posebne potrebe, želje in interese z vidika celovitega (holističnega) razvoja. Od takrat potekajo spremljajoče aktivnosti, ki so nam v pomoč pri dviganju kakovosti dela v klubu:
•	razvoj teoretičnih in praktičnih spoznanj pri delu z nadarjenimi učenci, njihovimi starši in učitelji;
•	opravljeni diagnostični in evalvacijski intervjuji z vsemi nadarjenimi učenci in njihovimi starši;
•	predstavitev koncepta “Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli” staršem, učiteljem, svetu zavoda in lokalni skupnosti;
•	opravljena evalvacija 2006/07: 96 % staršev je zadovoljnih s klubom za nadarjene
Po končanem predavanju v planetariju smo se odpravili ven, v temo.Toplo smo se oblekli, saj je bilo zunaj zelo mrzlo. Tam smo opazovali,večerno nebo še skozi teleskope, ob tem pa so nam predavatelji zelo podrobno razlagali o ozvezdjih, ki so se videla na nočnem nebu.
Domov smo se odpravili okoli 19. ure z veliko več znanja in lepimi spomini na astronomski večer.
Astronomi 8. a OS Cirkovce
Foto: Jožica Jurgec
in z načrtovanimi individualiziranimi programi dela;
•	objava knjižice za starše in učitelje: »Ali je ta otrok nadarjen«, s katero želimo ozaveščati starše o pomenu spodbujanja nadarjenosti, o posebnih potrebah nadarjenih in vzrokih učne neuspešnosti nadarjenih otrok;
•	OŠ Kidričevo je obiskal svetovno priznani strokovnjak s področja nadarjenosti g. Renzulli (april, 2007);
•	pri založbi Didakta smo izdali knjigo Samopodoba nadarjenih otrok.
Občina Kidričevo (ena redkih v Sloveniji) idejno in materialno podpira druženje nadarjenih učencev v Klubu za nadarjene in omogoča nadarjenim učencem, da se enkrat v letu udeležijo strokovne ekskurzije in se družijo z nadarjenimi talenti v sosednjih evropskih državah. Doslej smo izvedli:
•	obisk ugledne evropske šole za nadarjene dijake Sir Karl Popper School na Dunaju; izmenjavo izkušenj glede oboga-titvenih programov, izbirnih predmetov in skupno ustvarjanje naših učencev z evropskimi talenti (junij, 2007);
•	strokovno ekskurzijo nadarjenih učen-
RECEPTA ZA SREČO
POTREBUJETE: prijaznost, vljudnost, de-' lavnost, mehkosrčnost in radodarnost
POSTOPEK: V posodo zlijemo prijaznost in začinimo z vljudnostjo, nato počakamo, da naraste. Kasneje spečemo. Ko je pečeno, polijemo z delavnostjo in premažemo z mehkosrčnostjo. Nekaj časa pustimo v hladnem prostoru, nato pa še dodamo radodarnost in sreča je pripravljena.
UPORABA: Gremo po vasi ali mestu in jo razdelimo ljudem.
STRANSKI UČINKI: Dobra volja.
Mojca Podgoršek, 7. o OŠ Cirkovce
Najprej zberete pol žabe, ščepec salonitnega prahu, strup za miši, sekundno lepilo, dl nafte in ščepec cestnega prahu.
V	velik lonec stresete vse sestavine in dodate pet rdečih polžev.Vse skupaj mešajte tri dni, tri minute in tri sekunde. Med tem časom zberete: neoskubljeno kokoš (živo), milo, pralni prašek (lahko tudi zakurite vse zvezke, če jih imate).
V	mešanico dodajte vodo in druge sestavine.
Uporabljate ga takrat, ko ste zelo žalostni. Popijete ga vsaj tri litre, da bo učinek boljši. Počutili se boste tako dobro, da ne boste vedeli, kje ste.
Če napitek popijete, ko niste zelo žalostni, so posledice katastrofalne: jezik se vam podaljša, oči vam izstopijo iz zenic, število rok in nog se vam podvoji.Torej bodite previdni pri uporabi.
Primož Rojko, 7. o OS Cirkovce
cev in mentorjev v 5. gimnazijo v Zagrebu s ciljem izmenjave strokovnih izkušenj na področju edukacije nadarjenih učencev ter ustvarjalno druženje nadarjenih učencev in dijakov po predmetnih področjih: IKT, MAT, FIZ, BIO, KEM in gledališče (maj, 2008).
V okviru dejavnosti pri delu z nadarjenimi učenci je pomembna evalvacija, ki smo jo predstavili na mednarodnem kongresu na Ptuju, saj je 21. in 22. novembra na Ptuju potekalo mednarodno posvetovanje o nadarjenosti, katerega osnovno poslanstvo je spodbujanje in razvijanje nadarjenih in talentiranih otrok, učencev, dijakov in štu-
MEDNARODNI ZNANSTVENI POSVET O NADARJENOSTI V PTUJU
LJUBEZEN Sl MORAMO ZNATI IZPOVEDATI
dentov, da bi tako uresničili dragocene sposobnosti in potenciale za razvoj in dobrobit človeštva.
Če povzamemo vsebine vseh domačih in tujih referatov, ki smo jih zbrali v zborniku Holističen pogled na nadarjenost, opazimo pristop k celovitosti nadarjenosti, ki pomeni uravnoteženo razvijanje tako intelektualnih kot tudi čustvenih in socialnih potreb nadarjenih otrok.
Kongres nam je prinesel nova spoznanja in informacije glede intelektualnih, čustvenih in socialnih potreb nadarjenih učencev, predvsem pa:
-	da potrebujejo druženje z vrstniki, ki so na podobni intelektualni razvojni stopnji in imajo podobne interese;
-	da je potrebno kontinuirano nadaljevati z druženji nadarjenih učencev in Klubom
Ljubezen je nekaj lepega, nekaj, česar z besedami ne moremo opisati. Marsikdo se je v življenju že srečal s problemom, kako izpovedati ljubezen ljubljeni osebi. S to težavo sem se srečal tudi sam. Sprva sem dekle imel le za prijateljico. Vendar sem se do nje začel drugače obnašati. Ko sem bil z njo, sem čutil nekaj večjega, kot je prijateljstvo. Minevali so dnevi. Vsak dan sem razmišljal, kako bi ji povedal, kaj čutim do nje. Ko sem le zbral pogum, da bi ji povedal, kaj čutim, pa se je nekaj zgodilo. Moral sem iti na trening. Izpoved svojih čustev sem preložil na drugi dan. Vendar se je vsakič zgodilo isto. Moral sem iti na trening ali pa ona ni imela časa. Razmišljal sem o tem, da bi ji svoja čustva sporočil preko telefona ali medmrežja. Tega nisem storil. Raje bi ji povedal osebno na štiri oči. Čez nekaj časa sem obupal. Intenzivne-
Stari pregovor pravi: ,,Lepše je dajati, kot prejemati." A pri ljubezni ni tako. Če nekoga ljubiš, a ti on tega ne vrača, veliko pretrpiš, jokaš in počasi izgubljaš še tisti zadnji kanček upanja.V sebi čutiš praznino in zdi se ti, kot da nimaš več za kaj živeti. A vseeno so ob tebi prijatelji, ki te podpirajo in te ne bodo nikoli pustili samega.
Če pa se dva ljubita, si vedno znova izkazujeta ljubezen, ne moreta drug brez drugega ...To je prava ljubezen. Z roko v roki hodita po ozkih poteh, si stojita ob strani v težkih trenutkih in se imata resnično rada ne glede na vse.
Vendar vse lepo enkrat mine. Pride dan
je sem se začel ukvarjati s športom, da bi pozabil svoja čustva. Dekleta sem se začel izogibati. Veliko več sem se začel družiti s prijatelji. Srečo imam, da v tem času nisem posegal po alkoholu ali drogah, saj se veliko ljudi zaradi ljubezenskih težav zateče k alkoholu. Nekateri, da bi težave pozabili, nekateri pa, da bi lažje zbrali pogum za izpoved ljubezni. Mislim, da je dobro, če imaš takrat nekoga, ki ti prisluhne in svetuje. Alkohol ni rešitev, nikoli ni bil in nikoli ne bo. Najboljša stvar v težavah je prijatelj ali pa oseba, ki ji zaupaš.
Ljubezen je nekaj lepega, nekaj, česar z besedami ne moremo opisati.Ampak če je ne znamo izpovedati, lahko boli ali pa nas privede do zatekanja k alkoholu ali drogam.
Aljoša Jakomini, 9. 8 OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
slovesa, čez ljubezen pa zavesa. Ko preprosto več ne moreta zdržati skupaj, ko ostane le še večen prepir, se njuni poti razideta. Ostane žalost, bolečina in trpljenje, občutek krivde, da se prav zaradi tebe ne moreta več ljubiti kot nekoč. Krivo je morda to, da sta se nekoč preveč ljubila in da je ljubezen počasi in tiho ugasnila.
Nekateri pravijo, da se še nikoli niso zaljubili. Mogoče so po eni strani lahko srečni, da niso izkusili, kako težko je biti brez ljubljenega. Srce se ti trga, čutiš praznino in bolečino, v sebi jokaš, čeprav se navzven smeješ. V najhujšem primeru pomisliš na samomor, a se zaveš, da morda to ni prava
POHOD NA JANŠKI VRH
Dne 7.10.2008 smo se učenci OŠ Borisa Kidriča Kidričevo odpravili na pohod na Janški Vrh. Pohoda so se udeležili učenci od 4. do 9. razreda. Pot se je pričela v Lovrencu, od koder smo pot nadaljevali proti cerkvi sv. Janeza Krstnika. Pohod je bil zanimiv, saj nas je pot vodila skozi gozdove, tako da smo si imeli priložnost ogledati Haloze in našo lepo pokrajino. Vzpon na Janški Vrh je zahteval veliko fizične pripravljenosti. Ker nekaterim učencem primanjkuje kondicije, so imeli pri vzponu kar nekaj težav, zato so večkrat počivali.
Po dolgem vzpenjanju smo končno prispeli do cerkvice, kjer smo si privoščili slastne sendviče iz nahrbtnika. Ko smo se okrepčali, nas je čakal spust v Dokle-ce, od koder smo se z avtobusi odpeljali nazaj v šolo.
Preživeli smo lep sončen dan, se naužili svežega zraka, prišli pa smo tudi do spoznanja, da se bomo v prihodnje morali še večkrat povzpeti na kakšen vrh. Saj veste, že stara modrost pravi »Zdrav duh v zdravem telesu.«
Talita Krajnc, Anita Pulko, Julija Lozar, 8. a (novinarski krožek) OŠ Boris Kidrič Kidričevo
rešitev, saj bi povzročilo trpljenje ljudem, ki te imajo radi.
Mogoče je bolje, če na tisto pravo ljubezen malo počakaš, da kasneje ne trpiš.A se moramo zavedati, da je to vse del življenja.
Valentina Furjan, 9. 6 OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
Več ljubezni dajemo, več nam je preostaja
Utrinek s kongresa na Ptuju Foto: Ivan Kojc
Suzana Težak, prof. pedagogike in sociologije OŠ Kidričevo
za nadarjene (občutek varnosti, šola kot prostor druženja);
- da je potrebno nadaljevati z raziskovanjem njihovih čustvenih in socialnih potreb kot tudi intelektualnih.
Zaključujem z mislijo Nelsona Mandele (1994);
»Naša največja bojazen ni to, da smo nesposobni, naša največja bojazen je, da smo prekomerno mogočni. Ni nas najbolj strah naše teme, temveč naše luči ...«
IZ KIDRIČEVEGA DO BLEDA
(POTOPIS)
Slovenija je majhna dežela na sončni strani Alp. Pogosto se zgodi, da je Slovenci ne poznamo dobro, zato bi se morali večkrat odpraviti na kakšno pot ali izlet po Sloveniji. Tako smo se odpravili tudi mi.
Sončno nedeljsko jutro nas je kar vabilo. Skupaj z družinskimi prijatelji smo se I. junija navsezgodaj odpravili proti prestolnici na podelitev priznanj in nagrad veselošolskim prvakom. Iz Kidričevega smo se odpravili proti Slovenski Bistrici, od koder smo pot nadaljevali po avtocesti. Peljali smo se mimo Celja in Žalca. Našo pozornost je pritegnila ravnica z nasadi hmelja v Savinjski dolini. Naša zaspanost se je razkadila kot jutranja megla.Vso pot čez Posavsko hribovje nas je spremljal pogled na prostrane živo zelene pašnike. Vožnja je minila brez večjih težav. Vzdušje je bilo vse boljše. Kmalu smo v avtomobilu prepevali in se šalili. Kot bi mignil, smo bili v Ljubljani.
Ljubljana je glavno in največje mesto Slovenije, saj ima več kot 200.000 prebivalcev. Leži v Ljubljanski kotlini, na križišču pomembnih prometnih poti. Je politično, znanstveno ter kulturno središče Slovenije.
Po prihodu v Ljubljano smo si najprej privoščili malico. Ko smo ukrotili lakoto in se pretegnili, je bil čas, da se odpravimo proti Cankarjevemu domu.
Cankarjev dom je slovensko kulturno in kongresno središče. Imenuje se po velikanu slovenske književnosti Ivanu Cankarju. Predstava se je začela ob deseti uri. Trajala je približno eno uro in to uro smo neizmerno uživali. Po končani prireditvi sem prejela priznanje in nagrado.Vsi skupaj smo se fotografirali, da bi imeli dokazno gradivo o tem, kako lepo smo se imeli. Nato smo se odpravili proti Tromostovju.V kavarni smo malce posedeli in se soglasno odločili, da nas bo nadaljnja pot vodila na Gorenjsko. Odločili smo se obiskati gorenjski biser — Bled.
Tako smo se iz Ljubljane odpravili proti Bledu. Skozi okno avtomobila smo lahko opazovali mogočne vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. Približno po 45 minutah smo se približali Bledu. Ker nam želodčki niso dali miru, smo se odpravili dalje v Bohinjsko Belo.V tej razloženi vasici smo poiskali prijetno gostišče, kjer smo si v domačnem vzdušju privoščili okusno in obilno kosilo.Tako okrepljeni smo bili pripravljeni na obisk Bleda.
Bled je naselje ob Blejskem jezeru in sodi med najstarejše turistične kraje v Sloveniji. Leži na nadmorski višini 504 m, sredi ledeniško preoblikovane pokrajine. Danes so na
Bledu razvite številne turistične panoge:zimski, poletni športi,golf, pohodništvo ... Prav tako sta razvita kongresni in diplomatski turizem. Bled je pred štirimi leti praznoval 1000. obletnico. Leta 1004 je bil prvič pisno omenjen. Mestne pravice pa je dobil komaj leta 1960, ko so se okoliške vasi združile v mestno naselje Bled. Blejsko jezero je nastalo zaradi delovanja ledenika. Ima členovito obalo, ki jo obdajajo okoliške vzpetine. Sredi jezera leži majhen otoček, ki je čudovita naravna znamenitost.
Tudi mi smo se odpravili na otoček, in sicer na najlažji način. S pletno.
Pletna je značilen čoln iz desk, oglate oblike, s klopmi ob straneh in platneno streho. Služi predvsem prevažanju turistov po jezeru. Čolnar ali pletnar stoji na zadnjem delu pleme in jo z veslom potiska naprej.
Naša plovba ni trajala dolgo, smo pa v njej uživali. Prispeli smo na otoček, sredi katerega stoji Marijina cerkev, do katere vodi 99 stopnic. Stopnice so bile za nas mala malica. Vstopili smo v cerkev in si jo ogledali. Čudovite freske so nas popolnoma prevzele.V cerkvi pa je poseben zvon, zvon želja. Pravijo, da se tistemu, ki pozvoni, izpolni največja in najbolj skrita želja. In tudi mi si nismo mogli kaj, da ne bi pozvonili. Po ogledu cerkve smo si ogledali še razstavo domačih obrti in se sprehodili po otoku. Čeprav je majhen, je prekrasen, še posebej v poletnem času. Vsi smo bili očarani nad lepoto otoka, jezera in okoliših vzpetin. Posnela sem nekaj čudovitih fotografij.
Nad jezerom se dviga mogočen in pravljični grad, ki daje Bledu še poseben čar. Grad spada med najstarejše gradove na Slovenskem. Bil je v lasti škofov in je večkrat spremenil svojo podobo. Grad smo občudovali le z otočka.
Po ogledu cerkve, sprehodu in vožnji s pletno smo se odločili za posladek, slavno kremno rezino, preprosto, a zelo okusno slaščico.Vendar nam je v kavarni ob jezeru niso mogli postreči, ker jih niso več imeli.To nas je malce razočaralo, a smo sklenili, da bo to razlog, da še kdaj obiščemo Bled in se posladkamo s pristno blejsko "kremšnito". Tako nam ni preostalo drugega, kot da smo naročili druge sladice, malce pokramljali in uživali ob pogledu na jezero in otoček.
Čas pa je hitro tekel, bilo je že pozno popoldne in odpravili smo se proti domu.Vožnja domov je zaradi prijetne utrujenosti potekala v tišini.Vsak zase smo zbirali vtise nepozabnega dne.
Slovenija je čudovita dežela.V njej najdemo veliko prekrasnih pokrajin in kotičkov, ki nam pokažejo lepote domovine. Prav takšen je tudi Bled. Mirna jezerska gladina, majhen otoček in prijazni ljudje ti pričarajo sliko kot iz pravljice, ki je zlepa ne pozabiš.
Katja Kopajnik, 9. b OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
LJUBEZEN Sl MORAMO ZNATI IZPOVEDATI
Ljubezen je zelo velik pojem.
Zmotno je prepričanje, da ljubezen ni ena izmed največjih vrednot. Je stvar vsakega človeka.
Marsikaj se da kupiti, prave ljubezni pa ne. Ljubezni ne načrtujemo, pride sama, kdove kdaj in kako. Odraža se med prijatelji, družino, dvema človekoma nasprotnega spola ali drugače usmerjenih ... Najpogosteje jo opredeljujemo med moškim in žensko.Ta ljubezen ima največji pomen. Najlepše je takrat, kadar ona ne joče in je srečna ter je on srečen in ne joče. Problemi in napake so seveda v vsakem odnosu in nas včasih pripeljejo do bistva, včasih pa ne.
S tem se tudi nekatera razmerja končajo zaradi neposlušanja druge osebe z druge strani ali neodpuščanja in izkazovanja ljubezni. Iz napak se seveda učimo in jih v bodoče popravljamo. Dva se ljubita med seboj, ker čutita drug do drugega enako in sprejemata drugega takšnega, kakršen je. Osrečujeta drug drugega.
Torej: ljubezen je neskončna!
Sandra Anžič, 9. b OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
SMISEL ŽIVLJENJA
Nekateri ljudje niso zadovoljni s svojim življenjem, vendar ga moraš sprejeti takšnega, kot je, ker drugače ne moreš biti srečen. Življenje je bilo podarjeno in zato si lahko le hvaležen.
Smisel življenja je v tem, da si sami ustvarimo lepo in srečno življenje, vendar mora vsak najti neko oporo, da ima smisel za življenje.
Tina Milošič, 8. B OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
Ljubezen, ki je ne delite, nima vrednosti
Ljubezen. Najvišja vrednota, najmočnejša moč. Nevidna je in ne moremo je izmeriti. Lahko pa jo čutimo in delimo med vse ljudi.
Ljubezen je močno čustvo naklonjenosti. Je občutek varnosti in zaupanja. Ljubezen je, ko sprejmemo nekoga z vsemi njegovimi napakami in ta sprejme nas. Ljubezen je predanost in zvestoba, spoštovanje in pripadnost. Je medsebojno dopolnjevanje.
Ko ljubimo, odpremo vrata svojega srca in dovolimo, da vanj vstopi nekdo, ki ga je vreden. Ljubezen do bližnjega pa vključuje ljubezen do samega sebe.Ampak ta ljubezen ne sme biti takšna, kot je bila Narcisova. Sebe moramo ceniti in ljubiti do te mere, da lahko sprejmemo še nekoga in z njim delimo ljubezen. Kajti ljubezen, ki je ne delimo, nima nikakršne vrednosti.
Tisti, ki ljubijo, poznajo vse sladkosti življenja. Čeprav ljubezen ni vedno rožnata, jo vsakdo želi okusiti. Ljubezen ni samo naklonjenost in privlačnost med moškim in žensko. Je tudi očetovska, bratska, sestrska ljubezen. Zelo posebna pa je materinska ljubezen.Vez med mamo in otrokom je ena izmed najmočnejših vezi ljubezni. Pogosto omenjamo ljubezen, ko želimo izraziti pozitiven odnos do česa. Ljubezen do knjig, ljubezen do glasbe, ljubezen do gledališča. Ljubezen pa ni vedno srečna. Včasih preskoči iskrica ljubezni, se vname in hitro ugasne. Takrat smo potrti in nesrečni. Zelo hitro si opomoremo, če nas prijatelji in družina obdajo z ljubeznijo, za katero vemo, da ne bo ugasnila.
Ljubezen ni le eno čustvo, ampak prava zmes čustev in občutkov. Kot pravi Feri Lainšček v eni izmed svojih pesmi: »Ljubezen ni reka, ki teče po strugi.« Tako ljubezen ubira čudne poti. Ampak kdor ljubi, ne dvomi, ker ljubi in zmore. Ljubezen lahko prenese veliko. Najpomembnejše pri vsem pa je, da ljubezen delimo, sicer nima prave vrednosti.Vse, kar damo, se nam bo nekoč povrnilo. Čim več podarimo, več imamo. Zato podarjajmo in delimo ljubezen med vse ljudi.
Katja Kopajnik, 9. 8 OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
»Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal«
Lenoba.Ta beseda nas popelje nekam vstran, vstran od sanj, vstran od urejenosti.
Biti len.To nas popelje med samouničevanje, v pogubo tistega, kar enačimo z mislijo imeti nekaj več.
Vse se začne pri delu. Lenariti? Sedeti na sedežu ter gledati televizijo? Namesto gledanja televizije lahko vzamemo v roke knjigo, lahko se ukvarjamo s športom.Tako namesto lenarjenja naredimo nekaj koristnega. Za šolo se moramo učiti, če želimo šolanje nadaljevati. Če želimo imeti službo, moramo z učenjem priti do želene izobrazbe, kar pa lahko dosežemo, če nismo leni. Lenoba nas lahko popelje v revščino, v neugodje. Sami bi se z lenarjenjem spremenili v »klošarja« in bi ostali brez vsega. Če bi pri lenobi vztrajali, pa bi posledično umrli. Le pomislimo, kaj bi se zgodilo, če bi vsi bili vztrajno leni.Vsi bi umrli, saj si pogojev za življenje ne bi izpolnili. Skozi zgodovino so preživela vsa bitja, ki so se prilagodila življenju v določenem okolju in z zagnanostjo živela. Z lenobo bi tako človeštvo izumrlo.
Tako je Vodnikov pregovor resničen. V prihodnje upam, da se bodo ljudje zamislili in namesto pretiranega gledanja televizije naredili nekaj bolj koristnega zase.
Barbara Katarina Kužner, 8. b OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
Nekega dne sem se sprehajal po ulici. Zagledal sem berače, ki so prosili za kak cent, ki bi ga porabili za pijačo ali za malce hrane. Njihova prošnja mi je segla do srca. Segel sem v žep in jim izročil nekaj centov. Hvaležno so se mi zahvalili. Odkorakal sem dalje in razmišljal o njihovi usodi.
Nenadoma sem pred seboj zagledal »frajer-je«, ki so se važili pred dekleti, v resnici pa so bili sami »luftarji«, saj so v šoli dobivali slabe ocene. Pomislil sem, kako si bodo zagrenili prihodnost in pristali na cesti kot berači. Nekateri ljudje niso sami krivi za beraštvo, saj niso imeli možnosti šolanja ali niso dobili službe, morda pa so jih zapustili starši.
Nato sem odkorakal domov in še dolgo v noč nisem mogel zaspati, saj sem razmišljal o ljudeh različnih slojev.
Blaž Kovačič, 8. a OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
Lenoba. Dandanes ne moremo mimo, ne da bi se ustavili pri lenobi.
Doma pogosto naletim na besede, da sem lena in da pri domačih opravilih ne pomagam. Me zelo zanima, ali so tudi moji starši, ko so bili še majhni, kar »skočili«, ko so jim naložili kakšno delo.
Razumem, da če želim kaj doseči, se moram učiti, da bom ta cilj dosegla. Vsekakor ne bi rada pristala na cesti zaradi lenobe in bi druge prosila za denar. Tisti, ki izgubijo službo in ostanejo brez denarja za stanovanje, si niso samo krivi in si tega ne zaslužijo. Tisti, ki pa imajo službo in so preleni, da bi delali, to je pa navadna sramota.
»Brez dela ni jela,« pravi dober stari pregovor in mislim, da bi ga morali upoštevati vsi. Zanima me, kako je z današnjimi brezdomci oz. klošarji, kot jim pravimo. Večina so pisatelji, zdravniki, profesorji, skratka sami izobraženi ljudje. In kje so zdaj? Na ulici in njihove najboljše prijateljice so miši.
Upam, da smo se potem kaj iz tega naučili ter da bomo upoštevali nasvet, ki ga je dal že Vodnik: »Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal.«
Julija Lozar, 8. a OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
Kdor je len, bo postal berač.Vse bo odlagal na drugi dan.Ta ne bo naredil nič, ker se mu ne ljubi delati.
Nekateri ljudje postanejo berači, kadar izgubijo ljubljeno osebo. Takrat v stiski začnejo piti alkoholne pijače.Vso žalost, obup, stisko utapljajo v alkoholu. Izgubijo smisel življenja. Če taki ljudje pravočasno ne najdejo pomoči, lahko postanejo berači.
Drugi pa so preveč leni in nič ne naredijo. Berači od dobrodelnih ustanov dobijo nekaj denarja.Ta denar porabijo predvsem za hrano in pijačo.Včasih pa samo za alkohol in mamila. Pozimi dobijo tudi topla oblačila. Če jim dobrodelne ustanove ne bi pomagale, ne vem, kako bi preživeli. Mislim, da len človek ni srečen, sploh ko ugotovi, da je berač.
Prišel sem do spoznanja, da ne bom len, ker lahko postanem berač. Ampak berač nočem postati.
Matic Pintar, 8. a OŠ Borisa Kidriča Kidričevo

ČE BI BIL ...
PAKET
HAIKU	ČE BI BILA
Če bil bi vabilo, bi ljudi vabil.
Če bil bi voda, bi odžejal ljudi.
Če bil bi sneg,
bi se po zraku spustil in v snežaka zgradil.
Če bil bi veter, bi listje razpršil.
Če bil bi stena, bi ljudi zaščitil.
Če bil bi strah, bi ljudi plašil.
Če bil bi vino, bi ljudi napil.
Če bil bi slika, bi prostor krasil.
Če bil bi omara, bi stvari pospravil.
Če bil bi ogenj,
bi ljudi plašil in jih iz njihovih domov podil.
Sašo Kouter, 7. a OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
Ko poštar pridrvi, se k vratom mi mudi. Prinese pisma in pakete, da se lomijo rolete.
Ko pa poštar oddrvi, se mi v kuhinjo mudi.
Tam paket sem odvil in v njem našel sadež gnil.
Le kdo je to poslal in s tem mi vetra dal?
Le čakaj me, baraba ti,
kaj hitro se lahko to tebi
pripeti.
Jernej Kaker, 6. a OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
DOBER TEK!
paella	boršč
Sacherjeva torta kuskus
Zima je prišla, jesen odgnala domov, mrzlo je postalo.
Zunaj sneži, snežak na vrtu kriči, lase puli si.
Poletje diši,
vse se na ves glas smeji in morje šumi.
Zvončki rastejo, rastline poganjajo in vse spet cveto.
Nadja Turnšek, 7. a OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
pizza
porridge
Če bi bila sonce, bi grela ljudi in bi spala v temi.
Če bi bila veter, bi burja postala in vse strehe s hiš pometala.
Če bi bila miš,
bi sir iskala
in vso hišo premetala.
Če bi bila roža,
bi tako dišala,
da bi vse čebele odgnala.
Če bi bila pa ti, bi strašila v temi.
Sara Kelenc, 7. a OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
Uganite dežele, iz katerih prihajajo zapisane jedi. Izbirajte med: Anglija, Orient, Španija, Avstrija, Rusija, Italija.
DOPOLNI
Godba, koža, ljubezen, polt, radost, solza, usluga.
VOŽNJA
Tem samostalnikom pripišite po enega od spodnjih pridevnikov, da dobite smiselne zveze.
Ker zapustili smo ljubezen, dobili smo bolezen.
Ko izgubili smo še moč, prišla je noč.
In ker smo morali zaspati, smo se nehali režati.
V sanjah šli smo na sani in zaprli trudne naše oči.
Z nami na vožnjo je šla tudi žaba in z njo stara baba, ki imela je koleno tako kot leseno.
S seboj smo vzeli tudi olje in odpeljali se na morje.
Med vožnjo nas je posula moka in strašila stara roka.
In ker smo videli bas, smo zadrli se na glas.
In ko smo spet domov prišli, smo zelo veseli bili.
Lea Ivančič, 6. a OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
Krokodilja, kurja, mačja, medvedja, opičja, pasja, slonovska.
HAIKU
Kaj vse diši?
To zdaj sprašujemo se mi. Kaj vse diši tebi?
Pomlad nas greje, postaja vse topleje, vse je hitreje.
Zunaj dežuje,
Ana si čevelj obuje, oče ji modruje.
Tu smo čisto vsi, zato ker šola gori, zraven pa sneži.
Irena Čačič, 7. a OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
SUDOKU
S pomočjo že vpisanih številk zapolnite lik tako, da bodo v vsaki vodoravni vrsti ter navpični koloni in v vsakem kvadratu vpisane vse številke od I do 9.
							9	
3	9	7				8		
5				6		2		
	3		6		2		4	
6		4	5		1		3	
		1						9
9		5				4		
4			3		7			8
								
Saša Peršoh
Društvo upokojencev Kidričevo
ZAKLJUČNI TURNIR V RUSKEM (VISEČEM) KEGLJANJU ZA LETO 2008
V mesecu oktobru smo člani Društva upokojencev Kidričevo organizirali zaključni turnir v visečem kegljanju s proglasitvijo rezultatov za leto 2008.Vsaka ekipa je štela pet članov/članic. Kegljalo se je po pravilih - pet metov na polno in pet metov na čiščenje.
Turnirja so se udeležile naslednje moške ekipe: Nova Hajdina, Ptuj, Lovrenc na Dravskem polju, Ptujska Gora, Cirkovce in ekipa Kidričevega.
Rezultati turnirja - moški:
I mesto: Nova Hajdina 2mesto: Kidričevo Bmesto: Ptujska Gora
Sodelovale so naslednje ženske ekipe: Ptuj, Lovrenc na Dravskem polju, Ptujska Gora, Cirkovce in Kidričevo.
Rezultati turnirja - ženske:
I mesto: Ptujska Gora 2mesto: Ptuj
3mesto: Lovrenc na Dravskem polju.
Na zaključni turnir in razglasitev rezultatov v tekmovanjih za leto 2008 smo povabili tudi župana občine Kidričevo g.Jožefa Murka, ki se je prireditve udeležil, za kar se mu upokojenci zahvaljujemo.
Razglasitve rezultatov tekmovanj v visečem kegljanju za leto 2008 sta se udeležila
tudi predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje g. Franc Koderman in g. Mirko Jaušovec, ki sta podelila pokale najboljšim trem ekipam.
Rezultati tekmovanj v visečem kegljanju za leto 2008 - moški:
I mesto: DU Ptujska Gora
2mesto: DU Cirkovce
3mesto: DU Lovrenc na Dravskem polju.
Rezultati tekmovanj v visečem kegljanju za leto 2008 - ženske:
I mesto: Ptujska Gora 2mesto: Ptuj
3mesto: Lovrenc na Dravskem polju.
Najboljšim ekipam seveda naše čestitke in še veliko uspehov v bodoče.
O novi pridobitvi članov Društva upokojencev Kidričevo - pokritem vrtnem kegljišču - je več napisano v sestavku Starejši za starejše - vrtno kegljišče pod streho. V bodoče bo mogoče trenirati tudi čez zimo in v slabem vremenu, zato se v prihodnje tudi sami nadejamo čim boljših rezultatov. Vabimo vse tiste upokojence, ki imate malo športnega duha, da se nam pridružite, vsem skupaj pa želim ob novem letu veliko zdravja in osebnega zadovoljstva.
Anton Kokol
Društvo upokojencev Lovrenc na Dravskem polju
MARTINOVANJE
Podelitev pokala kegljačem DU Ptujska Gora - moški Foto: Ivan Kosi
VOŠČILO
Vsem občanom in občankam občine Kidričevo želimo vesel božič ter veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 2009
Ljudski pevci PD Cirkovce
Sv. Martin naredi iz mošta vin' Foto:Arhiv DU Lovrenc
Tudi letos smo v Društvu upokojencev Lovrenc na Dravskem polju priredili martinovanje. Na martinovo smo se zbrali v prostorih DU Lovrenc, da se poveselimo v čast svetega Martina, na praznik vinogra-
dnikov, ko se mošt spremeni v vino. Za razpoloženje je poskrbel ansambel JUROVSKI GADI, za jedačo gostinstvo RAJH, s pijačo pa nas je postregla natakarica Angelca. Novo vino smo dostojno krstili. Humoristični obred sta opravila muzikant Tone in njegov pomočnik Rudi, ki sta spremenila mošt v vino. Po obredu smo nazdravili z novim vinom. Požegnala sta tudi veliko mlečno pleteno štruco, ki jo je za god sv. Martina spekla upokojenka Marija Bauman s Ptujske Gore, ki je tudi članica DU Lovrenc. Bilo je zares veselo, saj smo se veselili do zgodnjih jutranjih ur.
Martin Krajnc, DU Lovrenc
VOŠČILO
Upravni odbor Društva upokojencev Lovrenc želi svojim članom in vsem občanom občine Kidričevo vesele in zadovoljne praznike, v letu 2009 pa mnogo sreče, zdravja in obilo delovnih uspehov.
Upravni odbor DU Lovrenc
STAREJŠI ZA VIŠJO KAKOVOST ŽIVLJENJA DOMA
V	naši socialni državi imamo zapisano, da moramo narediti več za kakovostno staranje prebivalstva. Tu ni samo miselnost, da se zagotovi pokojnina, nujno je potrebno pripraviti programe za samostojnost v tretjem življenjskem obdobju.
V	Lovrencu na Dravskem polju smo ta program vzeli zelo resno. Društvo upokojencev je zaupalo projekt sedmim prostovoljcem izmed svojih članov. Prostovoljci, že ime nam pove, da je delo prostovoljno, obiskujejo naše starejše občane.V kolikor nimajo svojcev, se jim nudi pomoč.
Te pomoči so predvsem, da se jih pravilno napoti, usmeri, kdo jim vrsto pomoči lahko nudi. Starejši pa se ne veselijo samo obiskov. Zelo radi so v družbi svojih vrstnikov. Zato smo se odločili, da vsak prvi petek v mesecu organiziramo srečanje v dvorani upokojencev.
Tudi v petek, 5. decembra, se nas je zbralo kar lepo število. Naše mame so bile predvsem zadovoljne, ko smo po njihovem receptu spekle miklavže in parkeljne. Da je bilo vzdušje še lepše, smo se prostovoljke preoblekle in jim pričarale Miklavžev večer.
Vsak udeleženec je prejel od svetega Miklavža darilo, parkelj je z verigo postrašil, oba angela pa sta pomagala pri molitvi.Vse naše oči so bile solzne, pa ne, ker nas je bilo strah Miklavževega spremstva, kakor je to pri otrocih, naši spomini so odhiteli daleč, daleč nazaj v otroštvo.
Miklavžev večer v Lovrencu Foto: Dragica Bavdek
Ni nam težko, da svoj prosti čas preživljamo malo drugače, jaz osebno menim, da mi je zelo lepo, ko lahko osrečim bližnjega in mu nudim lepo besedo, še posebej, če je to starejši in osamljen.
Hedvika Pulko
Društvo upokojencev Kidričevo
STAREJŠI ZA STAREJŠE - VRTNO KEGLJIŠČE POD STREHO
Društvo upokojencev Kidričevo se je leta 2006 pridružilo projektu Zveze društev upokojencev Slovenije “Starejši za starejše”. Cilj projekta je izboljšati kvaliteto življenja prebivalcem, starejšim od 69 let, ki živijo doma. Namen projekta je spoznati potrebe starejših, ki živijo doma, poiskati tiste, ki si ne znajo ali ne morejo sami poiskati pomoči, vzpostaviti stalen kontakt z javnimi službami in drugimi nevladnimi organizacijami in jim posredovati podatke o potrebah ter organi-
zirati pomoč tistim, ki jo potrebujejo. O ciljih in namenu projekta sem pisala že večkrat.
V okviru projekta skrbimo za merjenje krvnega pritiska in tudi za razne aktivnosti.Tako je v Društvu upokojencev Kidričevo razen kartanja, šahiranja in kolesarjenja organizirano tudi kegljanje najmanj dvakrat tedensko. Vključili smo se v občinska in medobčinska tekmovanja v vrtnem kegljanju. Doslej čez zimo in v slabem vremenu ni bil možen trening in temu primerni so bili tudi naši rezultati na tekmovanjih.Torej je bilo potrebno pokrito kegljišče.
Že v lanskem letu je bil narejen izkop za vrtno kegljišče, postavljeni so bili robniki in opravljen navoz gramoza. Krajani Njiverc so nam podarili les za ostrešje, poskrbeli za prevoze in žaganje lesa, za kar sem se jim kot koordinatorka projekta že zahvalila v Ravnem polju. Upali smo, da nam bo uspelo v letošnjem letu dokončati gradnjo pokri-
tega vrtnega kegljišča. Pisno smo zaprosili za pomoč mnoge, veliko se jih je odločilo pomagati. Naši prošnji so se odzvali naslednji, ki se jim najlepše zahvaljujem: Občina Kidričevo, Talum, d. d., Kidričevo, Silkem, d. o. o., Tehna plus d. o. o., Fimedia d. o. o., Boxmark Leather d. o. o., Ramainox d. o. o., Čebelarstvo Janko Pislak s. p., Zdravko Jernejšek s. p. elektroinstalaterstvo in elektromehanika, Gostilna Čelan, Čelan Ana s. p., Jagros, d. o. o., Sadek Alojz s. p. - prevoz oseb, Mark 69, Marko Perger s. p., Kovaštvo Ciril Krebs s. p., Vital, d. o. o., Bar Nina, Zofka Dikavčič, s. p., Frangež Dušan s. p. avtomehanika.
Pomagali so tudi mnogi posamezniki: Anton Kokol, Ivan Kosi, Franc Rajh,Jože Skrila, Savo Sajič, Franc Primožič, Maks Tominc, Franc Majerič, Franc VVeissbacher, Edi Sevšek, Slavko Feguš, Janko Primožič, Ivanka Šalamun, Janko Vuk, Rozika Premzl in Dušan Kovačič. Brez naših kegljačic ne bi šlo. To so: Zinka Kosi, Štefka Sajič, Ivanka Vitez, Terezija Horvat in Silva Bezjak. Pomagale so pri vseh fizičnih delih, pri kuhanju in strežbi ter čiščenju. Vsem skupaj še enkrat velika hvala. Zahvala pa gre tudi ostalim, ki jih nisem omenila, so nam pa pomagali s fizičnim delom ali kako drugače.
Foto: Ivan Kosi
V petek, 17. oktobra, je bila otvoritev vrtnega kegljišča. Na otvoritev smo povabili vse, ki so nam na kakršenkoli način pomagali. Na otvoritev je prišlo tudi veliko število članov Društva upokojencev. Povabilu sta se odzvala in prerezala vrvico novega pokritega vrtnega kegljišča župan občine Kidričevo gospod Jožef Murko in direktorica Občinske uprave gospa Evelin Makoter Jabločnik.
Na prireditvi so nam zapele pevke druge pomladi DU Kidričevo, predsednik društva g. Franc Rajh pa se je v imenu Društva upokojencev Kidričevo zahvalil za izkazano pomoč vsem zgoraj naštetim.
Z igranjem na harmoniko in petjem sta nas razveseljevala zakonca Letonja.
Ob novi pridobitvi društva in dobro pečenih kostanjih gospoda Majeriča nam je bilo lepo in “fešta” je trajala do poznih večernih ur. Vabim vse člane Društva upokojencev, da se v čim večjem številu pridružite našim aktivnostim, ob novem letu pa veliko zdravja in osebnega zadovoljstva.
Malčka Černezel, koordinatorka projekta
PGD Starošince
AKTIVNOSTI PROSTOVOUNEGA DRUŠTVA STAROŠINCE V LETU 2008
Spoštovani bralci in bralke, naše društvo je bilo ustanovljeno leta 1953 in vse do danes se poskušamo prebijati, da bi čim bolje delovali in predvsem pomagali ljudem in njihovi lastnini. Zato je letošnje leto bilo eno izmed najbolj razburljivih doslej.
Kot prvo pomembnejšo stvar v novem letu smo v začetku februarja organizirali letni občni zbor. Ker je bilo to volilno leto, smo izvolili novo vodstvo društva, obenem pa smo se zahvalili staremu za dobro delovanje. Nato še v istem mesecu doživimo zelo vesel trenutek, saj se iz predelave in obnove vrne težko pričakovana avtociSterna TAM 130 16/50, za katero upamo, da nam bo še dolgo služila.V mesecu marcu še organiziramo občni zbor gasilske zveze Kidričevo.Tudi tukaj so potekale volitve, in ker so ostali na svojih položajih skoraj isti kandidati, upamo, da bomo še naprej korektno sodelovali.
Nato sledi I. maj, praznik dela, in kot je pri nas že tradicija, skupaj z vaščani postavljamo prvomajsko drevo in odigramo nogometno tekmo med poročenimi moškimi in »ledičnimi« fanti. Seveda pa brez dobre kapljice in hrane pri nas ne gre. V mesecu juniju naše društvo organizira občinsko
gasilsko tekmovanje, ki je v sklopu občinskega praznika in dneva gasilca. Za to tekmovanje je značilno, da je bilo po udeležbi ekip eno izmed rekordnih, naše društvo pa je tekmovalo s štirimi ekipami, kar pomeni za tako majhen kraj, kot smo mi, veliko ljudi. Zato pa tudi rezultati niso izostali, saj so člani AI zmagali, člani A2, člani B in članice A pa so dosegli mesta tik pod vrhom.
Ker je bil prvi del leta zelo pester, smo zasluženo odšli na dopust in si tako poskušali nabrati nove energije do jeseni.Vendar je naš dopust bil zelo kratek, saj ga konec julija prekine katastrofalni požar gum v Lovrencu, kjer se je tudi naše društvo borilo proti ognju in strupenim plinom, ki so jih povzročale goreče gume. Na našo srečo poškodb ni bilo. Čez slab mesec dni pa naši občini pokaže zobe še mati narava z neurji s točo, pri tem ni bilo prizaneseno niti naši vasi in gasilskemu domu.Tudi tukaj priskočimo na pomoč in pomagamo pokrivati strehe z zaščitno folijo najprej sovaščanom in nato še ostalim občanom. Na koncu pa smo se lotili še gasilske strehe, za katero smo ugotovili, da je poškodovana v takšni meri, da bo jo potrebno zamenjati z novo kritino. K sreči sta nam tukaj pomagali država in občina z denarnimi sredstvi, del sredstev pa smo dobili tudi od zavarovalnice, saj je bil objekt zavarovan. Naša želja je, da streho prekrijemo še pred zimo, saj nočemo, da bi sneg še dodatno poškodoval notranje prostore.
V avgustu pa ni bilo samo slabih trenutkov, saj so se poročili dve naši članici in član. Pripravili smo jim veličastne slavoloke z vodnimi curki. V septembru smo pomagali turističnemu društvu pri organizaciji prireditve
Zahvala polju pri starešinskem muzeju, v septembru in oktobru pa smo dvakrat po tri dni vršili požarno stražo zgorelih gum v Lovrencu.Tukaj pa ne smemo pozabiti naših pionirjev in mladincev, ki so sodelovali v gasilskem mladinskem kvizu v mesecu novembru, mladinci so se celo uvrstili na regijsko tekmovanje in z osvojenim drugim mestom še na državno. Da pa ne bi bilo vse tako lepo, nas je konec meseca doletel zelo velik požar v naši vasi, namreč zagorela je ena od farm Perutnine Ptuj, tako da smo morali poklicati na pomoč vsa gasilska društva iz občine.
To, kar smo vam opisali, so bila nekatera izmed večjih del, ki smo jih opravljali čez leto, a med vsemi temi dogodivščinami pa smo še sodelovali pri gašenju raznih manjših požarov, se udeleževali raznih drugih prireditev, hodili na pogrebe in pa nenazadnje se dodatno izobraževali ter skrbeli za lep vzgled našega gasilskega doma ...
In kot bi mignil, smo že v zadnjem mesecu leta, kjer potegnemo črto in ugotavljamo uspešnost našega dela skozi leto. Kot pa je znano, da za naše gasilce ni nikoli počitka, že usmerjamo poglede v leto 2009 in snujemo nove načrte, saj imamo še veliko za postoriti. Ob tej priložnosti bi vas vse prosili, da nam pomagate po svojih najboljših močeh.
Na koncu pa naj se še enkrat zahvalimo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali.To so: država, občina, gasilska zveza, turistično društvo, vsa gasilska in ostala društva, vse druge institucije in podjetja, vsi posamezniki ter seveda naši vaščani, brez katerih naše društvo ne bi bilo tako uspešno.
Zato vam želimo vesel božič, srečno, zdravo in uspešno novo leto 2009 ter korektno sodelovanje z našim društvom!
NA POMOČ!
Člani Prostovoljnega gasilskega društva STAROŠINCE
DRUŠTVO ŽENA KIDRIČEVO
V	»Društvu žena Kidričevo« se je po polletnem oddihu nabralo veliko novih idej in želja, kako se predstaviti, družiti in izmenjati izkušnje s sorodnimi društvi izven naše občine. V društvo je včlanjenih kar precej članic, ampak še vedno je premalo tistih res aktivnih.
V	začetku septembra smo se tako odzvale povabilu »DRUŠTVA ŽENA MAJŠPERK«, ki so v okviru 12. občinskega praznika organizirale tekmovanje v »kožuhanju«. Omenjenega dejansko že izumrlega domačega običaja se je udeležilo pet članic našega društva. Dobrodošlico nam je izrekla ga. županja dr. Darinka Fakin. Tekmovanje je potekalo v zelo veselem in sproščenem vzdušju, udeleženke našega društva smo se zelo potrudile, saj smo se nekatere s tem kmečkim opravilom srečale prvič v življenju. Pri obiranju koruze se nam je za kratek čas pridružila tudi gospa županja. Za res veselo vzdušje je poskrbel harmonikar, tako da smo kljub delu utegnile še zaplesati. Naš trud in vnema nista bila zaman, saj smo
Izdelovanje cvetja iz nogavic Foto:Arhiv Društva žena Kidričevo
osvojile prvo nagrado na podlagi preštetih »skožuhanih« rdečih strokov. Proti večeru smo se zadovoljne vračale domov z nagrado - s prekrasno sliko vasi Sestrže. Delo v društvu smo nadaljevale z izdelovanjem cvetja iz nogavic.
Razstava o jeseni Foto:Arhiv Društva žena Kidričevo
Nezanimanje odgovornih v okviru naše občine nas je primoralo, da smo se pridružile »Katoliškemu kulturnemu društvu«. Tako imamo sedaj na razpolago prostor, kjer lahko nemoteno razstavljamo. V začetku novembra smo skupaj z omenjenim društvom organizirale razstavo na temo jeseni in pripravile majhno praznovanje oziroma »martinovanje«.'
Seveda pa nismo pozabile na prihajajoči adventni čas in izdelovanje adventnih venčkov v okviru KKD. Resnemu delu je sledila udeležba štirih članic našega društva na tekmovanju v kartanju, in sicer »paver šnopsu«. Povabilo na to tekmovanje smo prejele od sorodnega društva iz Gerečje vasi, a se domov vrnile brez uspeha.
Izdelovanje adventnih venčkov Foto:Arhiv Društva žena Kidričevo
V	mesecu decembru aktivno izdelujemo novoletne voščilnice, novoletna darila za Tamburaški orkester Majšperk in se pripravljamo na božično razstavo, ki bo 20. in 21. 12.2008 v prostorih farne cerkve.
Leto se počasi izteka, bilo je več ali manj aktivno. S funkcijo predsednice sem se letos srečala prvič. Ob iztekajočem se letu se iskreno zahvaljujem vsem tistim predanim članicam društva, ki so mi pomagale z raznimi nasveti na začetku mojega predsedovanja.
Spoštovane žene in dekleta, ki vam ročne spretnosti, takšne ali drugačne, niso tuje, pridružite se nam. Izmenjale bomo izkušnje, znanja in se ob uspehih tudi poveselile.
V	imenu članic DRUŠTVA ŽENA KIDRIČEVO želim vsem občankam in občanom naše občine prijetne decembrske dni in obilo uspehov v prihajajočem letu.
Jasno KLEIN, predsednica društva
Društvo invalidov Kidričevo
KONCERT LJUDSKIH PESMI IN VIZ
Pevska sekcija pri Društvu invalidov Kidričevo je dne 8.6.2008 ob 16. uri v dvorani v restavracije PAN v Kidričevem organizirala koncert ljudskih pesmi in viž pod naslovom ZAPOJMO IN ZAIGRAJMO PRIJATELJI. Nastopilo je 17 skupin tovrstnega petja in igranja, in sicer: pevke Društva invalidov Kidričevo, Ljudske pevke DPD Svoboda Kidričevo, Fotografi iz Tezna, Pevke druge pomladi iz Kidričevega, Ljudski pevci DU Grajena, pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj, ljudske muzikantke Vesele Polanke PD Cirkovce, Ljudske pevke KD Sela, Podgorski vaški pevci, Ljudske pevke Ptujska Gora, pevke ljudske pesmi Urban-čanke s frajtonarjem, sestri Ivica in Štefka DU Cerkvenjak, Katoliško KD Zvezni dol
Kidričevo, Ljudske pevke KD POD LIPO Lenart, Ljudske pevke KLASJE iz Rač, muzikanti FD Lancova vas in KPD Pet navadnih Stoperce.
Ob dvournem poslušanju petja in glasbe je bil popoldan lepši.
Marsikdo je slišal pesem, ki je bila že pozabljena, saj se na takšnih koncertih ohranjajo ljudske pesmi in tako prenašajo tudi na mlajše rodove, s tem pa se ohranja kulturna dediščina.
Hvala pevkam in vodji gospe Danici Meško za uspešeno izpeljani koncert in s tem promocijo Društva invalidov Kidričevo v občini in izven nje.
Prelepo petje se glasi Foto:Arhiv Društva invalidov Kidričevo
Marta Pinterič, predsednica Društva invalidov Kidričevo
SREČANJE TEŽKIH INVALIDOV KIDRIČEVO
V soboto, 22. II. 2008, je v kulturni dvorani v Kungoti pri Ptuju potekalo srečanje težkih invalidov Kidričevo. Povabljeni so bili tokrat člani z najtežjimi stopnjami invalidnosti ali z boleznimi. Tokrat nam to v celoti ni uspelo, pa vendar se nas je udeležilo cca 98 članov invalidov in bolnih.To srečanje je v društvu tradicionalno in je ena od oblik uresničevanja socialnega programa. Uvodoma sem udeležence pozdravila
in povezovala kulturni program, ki so ga tokrat pripravile ljudske pevke pri društvu. Prisotne je pozdravil tudi svetnik g. Srečko Lah, ki je poskrbel za pogostitev.Vse skupaj je pripomoglo k temu, da so težji invalidi in bolni za hip pozabili na svoje težave. Ob koncu se zahvaljujem vsem, ki so se pri tem programu trudili.
Marta Pinterič, predsednica Društva invalidov Kidričevo
Športno društvo Šikole
REPORTER MILAN JE ČLAN ŠD ŠIKOLE
Šalca,Tinček in Dejan so se pošalili na račun politikov, zvezdnikov in preprostih stvari v življenju, ki jih vse prepogosto jemljemo preveč resno. Igralci so bili nagrajeni z bučnim aplavzom, predsednik Športnega društva Bogdan Bab-šek pa jih je kot častne člane povabil medse, kar so sprejeli z navdušenjem, saj so povedali, da jim takšnega presenečenja ni pripravil še noben gostitelj. Obljubili so, da če jim bo le čas dopuščal, pridejo na njihove športne prireditve v pomladnih in poletnih V soboto, 22. novembra, je Športno društvo	mesecih.
Šikole v večnamenski dvorani v Cirkovcah Vsi navdušenci Reporterja Milana si boste priredilo ogled predstave Ptičja gripa. Za- ob koncu januarja v Cirkovcah lahko ogle-bavna igra polni dvorane že dve leti in tudi dali še eno njihovo uspešnico, tisti sobotni večer je nasmejala množično
občinstvo.	Tina Baštevc
DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE PTUJ - KIDRIČEVO
IZLET V BELO KRAJINO
vili na izlet v Belo krajino. Izlet je bil načrtovan kot zadnji v letošnjem letu. Namen izleta je bil druženje, zabava, spoznavanje novih prijateljev, njihove kulture ter njihovih največjih vrednot, s katerimi so prepoznavni in se radi pohvalijo. Najprej smo si ogledali Metliško klet. Nato smo odšli na kmečki turizem, na katerem smo si imeli priložnost ogledati, kako se lahko dopolnjuje vinotoč. Kmečki turizem ima tudi res lepo klet s sodobno prešo. Za konec pa nam je lastnik s ponosom pokazal njihovo zbirko vin vse od tistega prvega litra pa do
Foto:Arhiv Duštva podeželske mladine Ptuj - Kidričevo
Člani Društva podeželske mladine Ptuj -Kidričevo smo se dne 29. 11.2008 odpra-
V ADVENTNEM ČASU
Naše članice tako kot vsako leto s svojo domišljijo ustvarjajo adventne venčke in ostale božično-novoletne aranžmaje. V sredo, 26. I I. 2008, smo v društvenih prostorih ustvarjale s svojo domiselnostjo. December je mesec družinskih praznikov, ko nam takšni izdelki krasijo in polepšajo naše domove. Svojo spretnost članice in člani dokazujejo na delavnicah ustvarjalnosti, ki se organizirajo predvsem v zimskih mesecih. Društvo invalidov Kidričevo je v mesecu decembru obiskalo 30 članic in članov in jih obdarilo s socialnimi paketi, da jim polepšamo praznike. Upravni odbor društva invalidov Kidričevo želi svojim članom in občanom občine Kidričevo obilo zdravja, veselja in osebnega zadovoljstva v letu 2009.
Marta Pinterič, predsednica Društva invalidov Kidričevo
‘Vse dobro, slabo, kar smo doživeli, se pomnilo bo ali pozabilo.
Prijazno vsem naj novi čas prinese, . kar staro nam je leto zamudilo. ‘Ljubezni, Sreče, Zdravja in ‘Veselja n<y bo obilo, jjožični mir v srcih,	/
n:y' naše jjjovoletno bo voščilo! I

SREČNO 2009
zadnjega letošnjega letnika. Nato smo si še ogledali, kako se zabavajo naši vrstniki. Obiskali smo tamkajšnjo največjo diskoteko. Ura in dan sta hitro minila. Z veseljem bi še ostali, vendar nas je čakala še dolga pot domov. Verjamemo, da bodo v vsakem posamezniku še dolgo živeli spomini in se ohranili vse do naslednjega srečanja. Za prekrasen izlet ter seveda tudi za lepo pogostitev in spomine se moramo zahvaliti našemu prijatelju Marku Krambergerju.
Boris Medved, predsednik DPM Ptuj - Kidričevo
Moški pevski zbor Talum
Jubilejno leto Moškega pevskega zbora TALUM Kidričevo
Moški pevski zbor Talum Kidričevo letos praznuje 60. obletnico svojega delovanja. Iz zapisanih virov se da razbrati, da segajo korenine MoPZTALUM Kidričevo v davno leto 1948. Tistega leta so pričeli prepevati prijatelji in entuziasti zborovskega petja v takratni občini Kidričevo in so v svojem nadaljevanju delovali kot mešani pevski zbor, katerega doba delovanja je bila kratka. Oktobra 1952 se je v okviru takratnih popularnih DPD ustanovila sekcija Moški pevski zbor Svoboda Kidričevo, delovanje le-tega je trajalo do konca leta 1978. Z novim letom 1979 je zbor pričel delovati pod okriljem sindikata Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo. Veliko je bilo razlogov za sodelovanje. Naj omenim samo nekatere: veliko pevcev je bilo takrat zaposlenih v TGA, pomembne prireditve znotraj tovarne je bilo potrebno zapolniti, materialna podpora in še nekatere prednosti so izhajale iz te povezave. Leta 1992 se je zbor preimenoval v Moški pevski zbor »Talum« Kidričevo, pod tem imenom je deloval do spremembe zakonodaje leta 1997, katera je spremenila organizacijo kulturne dejavnosti in zastavila kot novo samostojno Kulturno društvo moški pevski zbor Talum Kidričevo. Ta naslov ohranja še danes.
Svojo 60. obletnico delovanja je zbor proslavil z jubilejnim koncertom 7. junija 2008 v dvorani PAN v Kidričevem. S tem nastopom smo poskusili poslušalcem predstaviti svoje delo, hkrati pa pripraviti prijeten družabni večer ob izbrani glasbi nastopajočih. V goste smo povabili operno divo in predstavnico Slovenije na Evrosongu 2007, Alenko Gotar. Za povezovanje koncerta
smo povabili go. Nado Kotar, ki je kot vedno s svojimi izbranimi besedami povezala vse dogajanje na prireditvi. Na koncertu smo se poslušalcem predstavili v treh pevskih sklopih: izbrane slovenske skladbe, izbor pesmi v tujih jezikih in nastop glasbene gostje Alenke Gotar, kateri se je s svojim petjem pridružil zbor. Predstavitev skladb je presegla naša pričakovanja, saj nas je občinstvo za vsako zapeto pesem nagradilo s krepkim aplavzom. V skupnem nastopu se je posebej izrazila odličnost v prepevanju naše gostje in ubrano prilagojeno petje moškega zbora. Bučnemu aplavzu poslušalcev se je zbor oddolžil še z dvema dodatkoma, prav tako je za dodatek poskrbela Alenka, seveda s pesmijo Cvet z juga, s katero je zastopala Slovenijo na izboru za pesem Evrovizije 2007.
Jubilejni koncerti so priložnost za praznovanja in podelitve priznanj.Tudi naš koncert ni minil brez jubilejnih nagrad Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Priznanja so prejeli: Edvard Hojski bronasto Gallusovo značko ter Ivan Cafuta in Slavko Pulko zlato Gallusovo značko za 25 in več let zborovskega prepevanja. Posebna priznanja - častno Gallusovo značko - pa so za svoje 40-letno zborovsko prepevanje prejeli: Ludvik Gajski, Janko Kirbiš in Štefan Dobnik.
Predstavnica Javnega sklada Republike Slovenije, Območne izpostave Ptuj, ga. Nataša Petrovič je ob jubileju zbora spregovorila nekaj vzpodbudnih besed o dosedanjem delovanju zbora, namenila dobre želje za nadaljevanje dela in podarila plaketo Sklada zboru za njegovo 60-letno delovanje.
S tem koncertom je zbor želel predstaviti svoje delo v zadnjem obdobju, se spomniti pomembnih trenutkov v svoji 60-letni zgodovini, se spomniti svojih nekdanjih članov in poslušalcem v dvorani podariti nekaj prijetnih glasbenih trenutkov. Upamo, da smo dosegli zastavljene cilje, vzpodbudne besede znancev in prijateljev pa nam dajejo motivacijo za naše nadaljnje delovanje.
Že pred nekaj časa se je preko našega zborovodja pričelo navezovanje stikov z zborom na Hrvaškem. Poznanstva in pogovori so nanesli na naslednji pomemben dogodek v našem jubilejnem letu. Na povabilo HGD Zvijezda Danica iz Kraljeviče smo se s svojim nastopom udeležili koncerta "Pesmi brez meja" v sklopu kraljeviškega kulturnega poletja. Sprejem naših gostiteljev pod arkadami srednjeveškega dvorca Frankopani v starem mestnem jedru je bil topel in prisrčen. Uvodni program gostiteljev je bil začetek čudovite prireditve na dvorišču tega dvorca. Navdušenje zbranih poslušalcev je raslo že ob kratki predstavitvi zborovodje vsake zapete pesmi našega zbora. Seveda smo poslušalce nagradili za njihov aplavz z nekaj dodatki. Koncerta so se udeležili tudi nekateri lokalni politiki, med njimi tudi župan, ki je ob koncu spregovoril nekaj besed in zaželel, da postane srečanje obeh zborov tradicionalno. Za še boljše spoznavanje in izmenjavo izkušenj ter veliko prepevanja v obeh jezikih smo izkoristili naslednji dan, ki je bil namenjen družabnemu srečanju in ogledom znamenitosti. V želji, da se kmalu zopet srečamo, smo se polni lepih vtisov poslovili od naših gostiteljev zbora "Zvijezda danica".
In kako naprej? Radi bi izdali zbornik o delovanju zbora skozi njegovih 60 let. Radi bi pomladili naše vrste in še dvignili kvaliteto našega petja, se udeležili še kakšnega tekmovanja v tujini (zbor se je udeležil mednarodnega tekmovanja v Pragi 1.2006), sodelovali na kulturnih, zabavnih in podobnih prireditvah, predvsem pa nadaljevali z bogatenjem kulturnega življenja v svoji okolici.
Seveda to ne bi bilo mogoče brez našega donatorja Družbe TALUM d. d., družbene skupnosti Občine Kidričevo, Osnovne šole Borisa Kidriča, članov zbora in vseh, ki nas pri delu vzpodbujajo in podpirajo.Vsem bi se radi v tem sestavku iskreno zahvalili in si zaželeli še vnaprejšnjega sodelovanja.
Ob koncu bi še enkrat povabili k sodelovanju nove člane.Vsi, ki morda že imate kakšno pevsko izkušnjo in voljo do ubranega prepevanja, ste vabljeni, da se nam pridružite. Na razpolago sem na tel. št. 051 609 819.
Edvard Hojski, predsednik MoPZ TALUM Kidričevo
Šport
ŠD Cirkovce
POZDRAVLJENI, LJUBITELJI ŠPORTA!
ŠD Cirkovce smo 25. 10. 2008 organizirali JESENSKO OTROŠKO OLIMPIJADO CIRKOVCE 2008. Olimpijada se je pričela ob 9. uri in je trajala vse do 14. ure, ko so bili zaključeni finalni dvoboji. Potekale so različne športne aktivnosti in ustvarjalne delavnice za otroke (učence OŠ Cirkovce).Vseh dejavnosti se je udeležilo okrog 60 učencev. Otroci so se lahko udeležili različnih športnih zvrsti (nogomet, odbojka, olimpijske discipline - skok v daljino, met medicinke, tek čez ovire, poligoni z žogo ...). Učenci so že pripravili štiričlanske ekipe. Tako sestavljene ekipe so tekmovale skupaj čez cel dan, osvojene točke pa so se seštevale in na koncu smo dobili zmagovalca. Najpomembnejše je to, da smo vsem učencem podelili medalje CIRKOVŠKE OLIMPIJADE za sodelovanje. Naš namen je, da bi se prihodnjič tega projekta udeležilo še več učencev-to je bila motivacija in hkrati nagrada za vse udeležence.
Za vse ostale, ki se ne želijo ukvarjati s športom, pa smo organizirali ustvarjalne delavnice, na katerih so izdelovali različne izdelke. Izdelovali so čarovnice iz papirja, sončnice iz ličja in različnih semen, ježke iz stiropora in zobotrebcev ter okrasne buče iz krep papirja.
Tega projekta nikakor ne bi mogli izpeljati brez sodelovanja z OŠ Cirkovce, članov ŠD Cirkovce in seveda nekaterih donatorjev. To olimpijado so sofinancirali Občina Kidričevo, Športno društvo Cirkovce in generalni sponzor HSE - prislužili so si tudi naziv »Prijatelj otrok«, saj so nam že večkrat pomagali pri izvedbi projektov z otroki. Hvala vsem!
Zbralo se nas je zelo veliko Foto:Arhiv ŠD Cirkovce
Seveda pa je v polnem teku rekreacija, na katero ste vabljeni vsi, saj sem prepričan, da se za vsakega najde nekaj ustreznega.
Naši košarkarji se odlično borijo v prvi PARKL ligi, ki zajema celo ptujsko območje pa vse tja do Rač, Pragerskega in Majšperka. Trenutno še niso doživeli poraza in upamo, da bodo dosegli čim boljši rezultat. Domača trdnjava - dvorana Cirkovce - ni bila premagana že celih 13 mesecev. Ekipo tudi letos vodi Vlado Brglez, ki zelo dobro dirigira svojemu orkestru, čeprav je kar nekaj novih obrazov, ki pa so prinesli nekaj sveže moči in tudi kvalitete.
Naša namiznoteniška ekipa nastopa v 3. SNTL in se dobro kosa s svojimi nasprotniki. Ekipa je sestavljena iz dveh izkušenih igralcev in treh mladostnikov, ki si nabirajo zelo pomembne izkušnje. Za ekipo igrajo Žan Napast, Darko Hergan, Silvo Slaček, David Štern in Oskar Štern, ki je tudi generalni sponzor ekipe s svojim podjetjem ŠTERNMATIK.
Seveda pa ne gre brez koordinatorja oz. vodje ekipe Bojana Napasta, ki skrbi, da vse poteka tako, kot mora.
V decembru ste vabljeni na našo že tradicionalno tekmo med ekipo TISKARNE EKART DESIGN ŠD CIRKOVCE in ekipo PIVOVARNA LAŠKO VETERANI, ki bo v petek, 26. 12. 2008, ob 18. uri. Pridite v dvorano na ta spektakel, saj ne bo manjkalo spremljevalnega programa, ki bo še dodatno naelektril že tako peklensko ozračje. Na koncu pa ŠD Cirkovce vsem vam želi še vesel BOŽIČ ter obilo zdravja, uspehov, sreče in osebnega zadovoljstva v LETU 2009.
Športni pozdrav!
Samo Gajser, predsednik UO ŠD CIRKOVCE
ŠD CIRKOVCE
vabi v petek, 26. 12. 2008, ob 18.00, na ogled 6. tradicionalne prijateljske košarkaške tekme ob dnevu samostojnosti.
Pomerili se bosta ekipi TISKARNA EKART DESIGN ŠD CIRKOVCE in
PIVOVARNA LAŠKO VETERANI.
Pester spremljevalni program: NBA-predstavitev ekip,
Plesna skupina Mačkice iz Maribora, Plesna skupina Hip-hop iz Cirkovc, meti gledalcev za 3 točke, lepe nagrade, prenos v živo na KTV Cirkovce.
VABLJENI!
Foto: S. P.
Foto: Odbor za gospodarstvo

ito: S. P.
Foto: S. P
:oto: S. P
		
ipjgMi	■-<