L«?to II. FcfflSllSff 11 BCStDOllil. Liubliana, sobda 18. decembra 1920. Štev. 286. mwmnmmmamm¥r»mamm3k ■ Cena po pošti: za celo leio . ii za pol Ista . K M — za četrt leta. il Zi— za I mesec. . H V— Za Ljubljano mesečno 7 K Za Inozemstvo mesečno H12'— Urednišfuo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6 Uredn. telefon štev. SO Posamezna številka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK Posamezna številka 60 vin. Štrajk premogarjev. Trbovlje, 18. decembra. Včeraj opoldne so vsi delavci v rovih zapustii delo ter odšli na zborovanje, ki se je vršilo ob 2. uri popoldne. Na tem zborovanju je bil proglašen štrajk za celo premogovno ozemlje: Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Rajhenburg. Predvčerajšnjim je dospel iz Belgrada komunistični poslanec Koren, nakar se je vršil posvet zaupnikov. Temu je sledil vče-rajšnji shod, ki je proglasil tavko. Delavci se niso več vrnili na delo. Štrajk je popoln. Dela se sicer še pri sesalkah, toda tudi to Včeraj smo objavili vest, na kak go-rostasen način hoče belgrajska vlada sladkorno trgovino izročiti v roke jugoslovanskim bankam. Na podlagi številk je bilo ugotovljeno, za koliko b ise v tem slučaju sladkor podražil na škodo ljudstvu in v korist bankam. Da bo gorostasnost te vladne namere očividnejša, naj navedemo nekaj podatkov o stanju svetovne trgovine s sladkorjem. Cene sladkorja zavise: od produkcije ^ kakovosti sladkornega trsa in pese, od Producenta trsa in pese, od sladkornih tovarnarjev, od kapitalističnih sladkornih Pustov, od konzumentov in od valutne razlike. Svetovna žetev sladkornih surovin je bila letos dobra. Po ameriški statistiki je bila produkcija sladkorja sledeča: za leto 1918/19 je znašala 15,937.979 ton; za leto 1919/20 j eznašala 15,310.824 ton; za leto 1920/21 pa je znašala 17,252.900 ton.Na sami Kubi je žetev letos znašala celih 4,010.000 ton, medtem ko je lani znašala le 3,500.000 t0n. Tako so lani producenti surovin prodali svoje birvgo po zelo visokih cenah in sklenili svoje žetev zelo dobro. Cene so bile lani luko visoke, da je n. pr. na Kubi znašala cena centrifugalnemu sladkorju (polsladkor) celili 25.5 centov pri kili, letos pa je padla na 4.5 centa. Naravnost ogromen padec! Tovarnarji sladkorja so v družbi z bankami ustanovili trii ste za vzdrževanje visdkih cen. Ker pa so se konsumenti vzdrževali vsakega kupovanja ir ker je žetev letos bila tako izredno ugodna, se namen kapitalistov ni posrečil: Cene sladtrorju znatno padajo. Na i juioriki borzi je n. pr. kristalni sladko> letošnjega novembra še stal 260 frankov 'da 100 kil, dne 10. decembra (torej čez mesec dni) pa ie Jsti sladkor veljal le še 160.5 irankov. Tudi vse druge Svetovne borze javljajo veliko padanje cen. Povprečni padec sladkornih een znaša na borzah v Newydrku, Londonu, Ant-Verpnu, Amsterdamu, Rotterdamu in Mar-fSilji 50 do 50.50 enot. Vsled ogromnega padca sladkornih cen je morala vlada na Kubi proglasiti moratorij, da prepreči denarne polome. Tovarnarji in banke na Kubi so bile primorane, prositi ?-a pomoč severnoameriške kapitaliste. Mi-lijarderska tvrdka Morgan v Ameriki se je že davno hotela polastiti kubanskega sladkorja. Bila je takoj pripravljena priskočiti na pomoč Kubancem, ker pa je za to pomoč preveč zahtevala, so se pogajanja razbila. Posledica tega je, da so na Kubi sicer kralj Konstantin se vrača na grško , ' LDU Benetke, 16. decembra. (Stefani) itii-ška vojna ladja »Averoff;: je s kraljem »Konstantinom in njegovo rodbino odplula na tirško. irska debata v angleškem parlamentu. LDU London, 17 dec. (Reuter) Spodnja zbornica je obravnavala amendement 0 homerulskem zakonu, ki ga je sprejela ^gornja zbornica. Nacionalistični poslanec r^evlin je predložil izjavo, v kateri izjavlja, da se spodnja zbornica protivi nadaljevanju debate o imenovanem zakonu, preden vlada- popolnoma ne pojasni svoje irske politike. Bonar Law je nastopil zo- delo bo najbrže ustavljeno. Mir se doslej ni nikjer kalil. Oblast je izdala stroge odredbe: vse gostilne so zaprte, hišna vrata morajo biti zaprta že ob 8. uri zvečer. Sinoči je došlo v Trbovlje vojaštvo ter ojačenja za orožnike. Kakor se domneva, utegne stavka trajati kakih 10 dni. Komunisti, ki vodijo to gibanje, so si izbrali najneugodnejši čas za stavko, kar bodo seveda morali čutiti delavci. še obdržali moratorij, da pa cene še vedno padajo. Nas ta padec sladkornih cen — žal — še ni dosegel, ker so naši trgovci bili oskrbljeni še z drago plačanim sladkorjem. Poleg tega pa je tudi znano, da sta v trgovinski politiki trgovina na debelo in trgovina na drobno dve čisto ločeni stvari. Za naše kraje so glavna sladkorna tržišča: Marzi-lja, Genova in Trst. Zadnje cene na teh tržiščih so bile 280 frankov, oziroma 550 do 600 lir za 100 kilogramov, kar bi v naši valuti znašalo okrog 30 kron za kilo (franko ladia Marzilja ali vagon v Genovi ali Trstu), Dodajte k temu še 1.50 K voznine in 12 80 K za carino in trošarino, pa dobite, da stane sladkor, postavljen v Logatec, 44 K kilo. Z ozirom na te podatke je položaj kon-sumentov dokaj ugoden. Toda medtem ko so konsumenti v Ameriki, na Angleškem in na Francoskem sami diktirali cene, jim je bilo na ta način mogoče priti v tak ugoden položaj. Nam pa minister Stojanovič ne dopušča, da bi mogli izrabiti ta ugodni položaj. Volitve so minule, gospodje v Belgradu ne potrebujejo več volivcev. Zato pa je sedaj položaj za banke nad vse ugoden. Na eni strani izrabljajo banke ugodno stanje svetovne sladkorne trgovine, na drugi strani pa se hočejo doma iznebiti vseh neprijetnih konkurentov: zavarovane z državnim monopolom bodo banke ljudstvu nemoteno diktirale cene sladkorju. Če računamo svetovno ceno sladkorju na 30 K, če računamo, da bodo banke zase obdržale 20%, to je 6 kron pri kili, da bo država dobila 20 K od kile, bo stal potem sladkor mesto zgoraj izračunjenih 44 kron najmanj 56 kron. Pri vsaki kili se podraži za 12 kron v škodo konsumentu. Če pa vzamemo poleg tega še nepregledne špekulacije, ki jih bodo uganjale pri teh kupčijah banke z valuto, bomo videli, kako strašna bo naša oskrba s sladkorjem v bodoče. Četudi nam Stojanovič obljublja, da je ta kupčija z bankami le začasna in da bo državni monopol kmalu prevzel sam vso sladkorno kupčijo, mu mi tega ne verjamemo. Zakaj so gospodje hoteli to stvar tako na tihem napraviti med seboj in med bankami? Zakaj se ni sklical državni gospodarski svet, da o tem presoja? Jasno, da zato ne, ker so gospodje hoteli, da ostane vse lepo tajno. Tako postopanje ni pravilno, ni postavno in ni demokratično! Ljudstvo se ne bo dalo odirati! per amendement. Dnevni red, ki ga je predlagal poslanec Devlin je bil nato odklonjen s 195 glasovi proti 38 glasovom. PROMET Z BOLGARIJO USTAVLJEN. LDU Ljubljana, 18. dec. Od 15. decembra naprej je ustavljen ves železniški promet z Bolgarijo (razen orient-ekspres). — Potne liste za Bolgarijo se do preklica ne smejo niti izdajati, niti vidirati. — Izvzeti so potni listi pasažerjev orient-eks-presa, V take potne liste je pristaviti klavzulo: »Prehod v Bolgarijo dovoljen samo z orient-ekspresom. (Odlok ministrstva za notranje zadeve štev. J. B. 28.027).« Boj za ustavo. Sedaj se v Belgradu vrše posvetovanja, ki imajo namen, omogočiti vladno večino. Pri tem gre v prvi vrsti za to, da se stranke združijo na enoten program glede ustave. V poštev prideta dve skupini: demokratska s svojimi pomožnimi četami, ki bi šle v boj za centralizem, ter avtonomistične stranke, katerih najmočnejši je Jugoslovanski klub. Tu pa niso še vpoštevani Radičevci, ki bi v slučaju sodelovanja šli proti centralizmu, in radikalci, ki se niso še izjavili. Zato so sedanja pogajanja v Belgradu za usodo ustave velevažna. Pasičevih pogajanj se udeležuje tudi Jugoslovanski klub. Pasic je z načelnikom kluba poslancev Ljudske stranke imel že dva razgovora. Klub trdno stoji na stališču, da se ne umakne v svojih zahtevah za nobeno ceno. S tem izvršuje klub neomahljivo voljo ljudstva, ki ga zastopa, katero se pod nobenim pogojem ne bo uklonilo belgrajskemu centralizmu. Jugoslovanski klub je včeraj po dr. Korošcu dal Pasiču odločno izjavo v zadevi avtonomije. Pasic je izrekel željo, da se drugič razgovarja z načelnikom Juoslovanskega kluba. Sestanek se je vršil včeraj popoldne. Pasic je želel, da gredo v novi kabinet Hrvati m Slovenci, ki so člani Jugoslovanskega kluba. Dr. Korošec je izjavil Pasiču, da trt Jugoslovanski klub mogel stopiti samo v tako vlado, ki bi imela v programu izpremembo poslovnika in v ustavnem načrtu avtonomijo, kakor jo zastopa Jugoslovanski klub. Dr. Korošec je izrazil svoje prepričanje, da bi centralizem, kakor ga je zastopala odstopivsa vlada, moral v teku časa pasti in že \ času prvega leta bi prinesel v narodu večjo nezadovoljnost in pa nered, kakor ju vidimo danes. Belgrad n ima niti potrebnih zgradb, niti potrebnega uradnistva, ki bi mogli izvesti centralizem, a še manje ima predpogojev, da bi mogel ta centralizem funkcionirati. Vsak, ki je za to državo in jo ljubi, mora vsaj za sedaj biti decentralist in razdelitev države se mora izvesti v avtonomne pokrajine z ozirom na kulturne in gospodarske razlike, ki niso od danes, ampak jih je stvori la zgodovina. Pasic je vzel izjavo dr. Korošca na znanje ±11 dejal, da ga bo naprosil za nov sestanek, kadar pride za to čas. Radičevi odposlanci so v četrtek popoldne prišli v poslopje ustavotvorne skupščine, da vrnejo predvsem poset članov Narodnega kluba. Potem so delegati Radičeve seljačke stranke odšii v stanovanje Stojana Protiča, in konferirali dalje časa z njim. Prihod zastopnikov Radičeve stranke v Belgrad je izzval v parlamentarnih krogih živahno zanimanje ter se spravlja v zvezo s pričetkom pogajanj za sestavo nove vlade. Zdi se, da se je položaj v tem pogledu izpremenil. Delegati Radičeve seljačke stranke sicer nimajo mandata, da sklenejo kak sporazum, pač pa imajo nalogo, da se pouče o vseh razmerah, ki se tičejo nove ustave in da o tem poročajo v Zagrebu svoji stranki. Šele potem bi imela slediti pogajanja na podlagi katerih bi sodelovala Radičeva stranka v konstituanti. Le od teh pogajanj je odvisno, ali bo hotela Radičeva se-ljačka stranka sodelovati v konstituanti ali ne. Včeraj so Radičevci, javili Jugoslovanskemu klubu, da bi se v soboto radi dogovarjali s poslanci Ljudske stranke. — Zemljeradni-kov in stamostojnih kmetov pa Radičevci ne bodo obiskali —- kakor se sliši — kor jih smatrajo za pomožno četo demokratov. 0 gospodarskih vprašanjih na Slovenskem in Hrvatskem razpravlja sedaj Jugoslovanski klub, da to vprašanje pripravi za konstitu-anto. KOMUNISTI V NEMČIJI. LDU Berlin, 17. dec. (Dun. KU) Listi javljajo iz Halla, da je bil tamkaj na povelje berlinske vlade aretiran glavni voditelj neodvisnih levičarjev in glavni urednik lista »Das Hallesche Volksblatt«, dr. Štern. Vsled tega je tamošnje delavstvo pričelo stavkati, tako da je mesto brez električne razsvetljave in brez cestne železnice. Delavstvo je sklenilo, da bo stavko razširilo čez vse nemško premogovno okrožje. MADŽARSKA. LDU Budimpešta, 17. dec. (KU) Na današnji seji narodne skupščine je ministrski predsednik Teleki razvijal program vlade, ki je od programa prejšnjega kabineta v bistvu in v načelih precej različen. Glede važne točke gospodarskih vprašanj je izjavil ministrski predsednik, da je skrajno potrebno, da se povzdigne gospodarski promet s sosednjimi državami in da se tozadevna pogajanja z Avstrijo že vrše in je pričakovati ugodnih uspehov. Ob tej priliki prosi nemško vlado, naj v interesu dobrega sporazuma ne vznemirja madžarskega čustvovanja s tako ostrimi izjavami, kakor je to 4. t, m. storil avstrijski zvezni minister. Obe državi sta zainteresirani na tem, da se vprašanje zapadne Ogrske reši na prijateljski način. Glede notranje politike je poudarjal ministrski predsednik, da se mora pričeti delovanje za to, da se kar najhitreje sestavi enoten volivni zakon. Poudarjal je tudi, da je treba izvesti času primerno obliko magnatske zbornice. Predvsem pa je treba misliti na rešitev vprašanja o prestolonasledstvu. To \pra-šanje se mora rešiti brez vsakih poizkusov pueev in brez vsake revolucionarne mahinacije na način, da bo pri tem mir ostal v deželi. Preden pa se ni dosegla popolna notranja konsolidacija, se še ne more misliti na končnoveljavno rešenje vprašanja prestolonasledstva. Zakonodajstvo bi moralo rešiti še različna predhodna vprašanja in podvreči razmerje med narodom in kraljem posebni reviziji. Vzpostavitev neodvisnega narodnega madžarskega kraljestva je pravzaprav priznana že v mirovni pogodbi. Potrebno pa je, da se to in-korporira tudi še v drugačni oblil:kakor pa samo v obliki prostega izražanja narodne volje. Justični minister bo tozadevni zakonski predlog izdelal v najkrajšem času. ITALIJANi V ZADRU. LDU Rim, 17. decembra. »Agenzia Stefani-:. poroča: Listi javljajo iz Zadra: Dvesto vojakov stražarjev je na povelje guvernerja Mil la odšlo v vojašnico zbora dalmatinskih prostovoljcev, da bi ga razorožilo in razpustilo. Dalmatinci so se temu uprli. Prišlo je do streljanja, pri čemer je bilo na obeh straneh več ranjenih. Na intervencijo poveljnika karabinjerjev so se vojaki umaKudi. K guvernerju je prišlo odposlanstvo mesta Zadra, ki je prosilo, naj bi se ne razpustil zbor prostovoljcev. PROTI BOLJŠEVIKOM LDU Lvov, 17. decembra. (PBA) Jz Tar-nopola javljajo listom, da sta na postaji Žme-rinka zletela v zrak dva municijska vlaka. Pri tem je bilo ubitih 17 boljševiških vojakov. Rradno poročilo boljševikov javlja, da so eksplozijo povrzročili Poljaki in pristaši Petljure. Devet železniških delavcev je bilo radi tega usmrčenih. LDU Lvov, 17. decembra. (PBA) Kakor javljajo listi, je na Krimu izbrunil nov upor proti boljševikom. Poveljniško nad ustaši so prevzeli Tartari. Delavci in mornarji Sebasto-pola so se pridružili temu gibanju. Boljševiški list .-Peti te Revolution priznava, da ima to gibanje velik pomen. Tudi 5000 vojakov Wran-glove armade, ki so se dosedaj skrivali v gorah, se udeležuje upora. Kakor se govori, je general Macho odšel nacionalistom Krima na pomoč. LDU Varšava, 17. decembra. (PBA) Listi javljajo, da so. beloruske in ruske organizacije naprosile generala Balahoviča, naj nadaljuje vojno zoper boljševike, kar pa je Bala-hovič odklonil, pri čemer je poudarjal, da so njegove čete internirane in da on sam noče dati boljševikom nikakega povoda za to, da hi zopet napadli Poljsko. LDU Dunaj, 17. decembra. (Dun. KU) Iz Černovic javlja Ukrajinski tiskovni urad: Kakor poročajo listi, se vrše od 10. t m. dalje srditi boji na železniški progi med Žmerinko in Vapljanko, med ukrajinskimi in rdečimi četami. Ob Dujestru je čuti grom topov. Videti je žarenje gorečih vasi. VEIK POTRES. LDU Rim, 16. decembra. (Stefani) Razna opazovališča javljajo, da so okolu štirinajstih zaznamovali soizmografični aparati katastrofalen potres, čigar ognjišče je oddaljeno šest do osem tisoč kilometrov. Nameravano oderuštvo s sladkorjem. Cena sladkorju povsod pada; pri nas bo pa rastla v korist bank. Stran 2 »Večerni list«, dne 18. decembra 1920. Štev. 286. Politične novice. -f- Konstituanta sebi. »Narodna Politika« ugotavlja, da je večina konstituante ostala na obrambo svoje suverenosti in odklonila poniževalni poslovnik, katerega ji je namenila dr. Vesničeva vlada. Potem piše list: Dolžnost teb strank je, da ostanejo dosledne in da vztrajno branijo svoje stališče. Ne gre samo za ustavotvorno skupščino, ampak za celo našo bodočnost. Vsiljenje poslovnika bi bil nevaren preju-dic za naš bodoči parlamentarizem. Naš narod mora dosedanjemu neparlamentarnemu vladanju v naši državi napraviti konec. Tudi pri nas mora zmagati načelo, ki velja v zapadnih državah, da je ljudska volja najvišja v državi in da se mora njej podrediti vsaka druga volja. Naše državno življenje se mora demokratizirati. Vlada ki ima na vesti največje ustavne grehe, je podala ostavko. Naj z njo za vedno preneha nedemokratično, neparlamentarno in neustavno vladanje. Ustavotvorna skupščina naj bo začetek nove dobe: dobe ustavnosti, parlamentarizma in demokratizma. Predpogoj za to pa je, da ustavotvorna skupščina obrani svoje suvereno pravo, katero ji je poverilo ljudstvo na volitvah.« -(- Ubij ga! Komaj je minilo veliko politično romanje k voditelju hrvatskih kmetov Radiču, komaj se je posušilo črnilo na hvalisanih in priliznjenih člankih v beograjskih listih — že se je veter obrnil v popolnoma nasprotno stran. Namesto hvalisanja in uvaževanja se glasi klic: Ubij ga! In Radič, ki je mogel pred svojo skupščino komaj zadostiti vsem ljubeznivim političnim obiskom, se more danes po vsej priliki •čuvati pred ljudmi, ki bi mu hoteli vpihni-ti luč življenja. Ubiti ga hočejo na vsak način, če ne telesno, pa moralno. Za tak poizkus moramo smatrati podlistek »Demagog in zločinec«, ki ga priobčuje bel-grajska »Politika«. Tu lete na Radiča ta-ki-le krepelci: »Pravijo, da žive po vseh krajih tudi beli cigani, za razliko od črnih. In ti ljudje pravijo, da je Radičeva družina ciganska družina. In ni dvoma, da najdete pri Radiču zelo mnogo znakov tega izvora. On neprestano govori in neprestano piše. Na svojo zunanjost nič ne gleda. Obleka kakoršnakoli, čevlji ravno tako, po celem obrazu poraščen, ves poten. Lice mu je mastno, potno, iz njegove kože se neprestano cedi mast. Kakor pri ciganu. Ima veliko otrok, oženil se je s plodno Dunajčanko (Čehinjo!). Otroci so hodili z njim po ulicah bosi. Živi popolnoma kmetsko in hrani se z najnavadnejšo in najtežjo hrano.« Na tak način hočejo gotovi belgrajski krogi Radiča vsaj moralno ubiti. Treba pa vedeti, da so Radiči v hr-vatskem kulturnem in političnem življenju nekaj pomeili. Radičev brat — pok. prof. Anton Radič -— je bil odličen pedagog in zaslužen kulturni delavec. Radičevi otroci so danes dorastli in obiskujejo visoke šole in končno stoji danes za Radičem kot tolmačem političnih želja pretežna večina hrvatskega naroda. Kakor mora mora biti Radič gotovim belgrajskim krogom neljub — na tak način ga ne bi smeli ubijati. To so sredstva, ki- ne spadajo v orožarno ev-lopske politične borbe. ~f- Pribičevič in Radič. Belgrajski »Balkan« piše: »Zlobna maščevalnost in vlado-hlepje Svetozara Pribičeviča so pognali Štefana Radiča v opozicijo še v prvih dneh našega zedinjenja. V mladosti sta bila Pribičevič in Radič skupaj. Ker je pa Radič mnogo sposobnejši, mnogo nadarjenejši in mnogo kulturnejši, ni čudo, da sta se kmalu razdvojila. Pribičevič ni v svoji družbi nikdar trpel sposobnejših od sebe. Kdor je bil po oblasti ali denarju slabejši od njega, ga je neusmiljeno teptal, pa naj mu je bil storil dotičnik še toliko dobrega; kdor je bil pa močnejši, mu je neumorno na vse načine izpodkopaval tla, dokler ga ni vrgel. To Pribičevičevo igro opazujemo sedaj v Belgradu proti Protiču in Pašiču že dve leti, — Prebičevič se da voditi le od svoje zavisti in maščevanja, od osebne konkurenčne borbe in zapostavlja temu tudi državo samo. Radiča ni preganjala država, ampak Pribičevič in njegova oligarhična klika. Radič ne bi bil ubog grešen človek, ampak nadzemsko bitje, ako na vse prestane krivice in muke ne bi odgovoril tako, kakor je. — Za to državo ni drugega izhoda iz sedanje zmede, nego da se vzpne brat Svetozar Pribičevič na najvišji vrh Velebita, si priveže na vrat kamen in se strmoglavi na dno Jadranskega morja.« — Resnica je: Ne Radič, ampak Pribičevič je največji in najnevarnejši sovražnik Jugoslavije. Dnevne novice. — Mahničev pogreb se bo vršil na veličasten način. Spredaj bodo korakale šole kakor ob Sv. R, Telesu, potem svetna in verska društva, za njimi duhovščina, kanoniki in škofi potem venci nato voz s krsto, ki jo spremljajo Orli; za vozom sorodstvo in krški kapitelj, nato civilne in vojaške oblasti, konzuli in poslanci, za nji- mi begunci in zastopniki društev ter ljudstvo. — Hrvatsko časopisje ob Mahničevi smrti. Razen listov ljudske stranke, ki prinašajo dolga poročila o Mahničevi smrti in ga slave kot enega največjih sinov našega katoliškega naroda, je posvetilo tudi večina drugih hrvatskih dnevnikov pokojniku dostojne setavke. »Hrvat«, »Agramer Tagblatt« in »Novosti« pišejo o njem kot o velikem možu, ki je z enako vnemo ljubil in branil versko in domovinsko stvar, — V vednost sotovarišem trgovskim nastavljencem. Pri »osrednji čipkarski zadrugi« je prosto mesto trgovskega poslovodje. Prosilec mora biti trgovsko izvež-ban in imeti predpogoje, da zamore v označeni stroki vršiti trgovske posle. — Obrniti se mu je osebno ali pismeno na »Zvezo trgovskih nastavljencev« v njihovi pisarni v Ljubljani, Stari trg 2, I. nadstr. Za osebne obiske je tajnik naznačene zveze na razpolago od 12. do 1. ure in od 6, do 7. ure zvečer. — Zveza trgovskih in priv. nameščencev v Ljubljani. — Za belokranjske pogorelce. Poslanec Sušnik in Nemanič sta včeraj intervenirala pri prehranjevalnem ministru za T~odporo pogo-relcem v Osojneku. Minister je obljubil naj-izdatnejšo pomoč. — Vsled izbruha stavke rudarjev v premogovnem revirju Trbovlje izostanejo od jutri, dne 19. t. m. dalje do preklica naslednji redni osebni vlaki: Na progi Maribor—Ljubljana: Vlak št. 44 z odhodom iz Ljubljane ob 11.57 in prihodom v Maribor 16.26; vlak št. 45 z odhodom iz Maribora 11.16 in prihodom v Ljubljano 15.45. Na progi Maribor—Prevalje: Vlak št. 415 z odhodom iz Maribora gl. k. ob 5.30 in prihodom v Prevalje 7.49 in vlak št. 414 b z odhodom iz Prevalj ob 14.57 in prihodom v Maribor gl. Jk. 17.10. Na progi Maribor—Št. Ilj: Vlak št 52 b z odhodom iz Maribora ob 19.54 in vlak št. 53 b z odhodom iz Št. lija ob 20.07. Na progi Ljubljana—Borovnica: Vlak št. 67 z odhodom iz Ljubljane gl. k. ob 18.20 in vlak št. 68 z odhodom iz Borovnice ob 19.12. Na progi Zidanimost—Zagreb: Vlak št. 515 z odhodom iz Zidanegamosta ob 14.17 in prihodom v Zagreb ob 16.55 in vlak št. 516 z odhodom iz Zagreba ob 9.52 in prihodom v Zidanimost ob 12.34. Na progi Pragersko—Ptuj: Vlak št. 247 z odhodom iz Pragerskega ob 8.37 in vlak št. 255 z odhodom iz Pragerskega ob 18.12 ter vlak št. 226 z odhodom iz Ptuja ob 10.31 in vlak št. 254 z odhodom iz Ptuja ob 20.07. — Samostojni poslanec sedi v gostilni pri »št. 6«. Prijatelj ga vpraša: »Kaj pa ti tukaj, ali nisi v Belgradu?« — »Ne, pr»šel sem samo vprašat, če bo že treba iti, da bi kaj ne zamudil.« — Iz Viča. V nedeljo so igrali Orli burko v štirih dejanjih v društvenem domu. Igra je izpadla prav lepo. Pri tej priliki bi prosili reditelje društva, da poskrbe za mir med igro. Ljudstvo naj se opozori z zvoncem pet minut pred začetkom igre, da vsakdo gre pravočasno na svoj prostor. Tako bo poslušalcem zelo ustreženo. M. J. — Črna pri Prevaljah. Praznik sv. Barbare smo letos zopet obhajali po stari navadi, kakor že pred leti. Kakih 15 let je bila samo v cerkvi služba božja, katere so se udeleževali posamezni rudarji. Topot pa so delavci s svojo zaščitnico počastili skupno z uradništvom in z zastavo. Posebno dober vtis je napravilo to, da je rudniški svetnik g. B. Cihelka sam korakal prvi za rudniško zastavo. Tudi njegova soproga se je vdeležila te lepe slavnosti. Za razvedrilo je skrbela rudarska godba. V cerkvi je imel domači g. župnik primeren nagovor. Po cerkvenem opravdu pa so bili rudarji času primerno pogoščeni, za kar se imajo zahvaliti g. svetniku. Pripomniti moramo tudi še, da se je dan dostojno obhajal brez vsakega neljubega dogodka. POZIV VSEM VPOKOJENCEM, INVALIDOM, VDOVAM IN SIROTAM JUŽNE ŽELEZNICE. Poživljate se vsi imenovani, da se udeležite shoda, ki se vrši v torek 21. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v Mestnem domu. Gre za- to, ali dosežemo draginjske doklade. Smo na robu propada. Udeležba vseh nujno potrebna, ker naše trpljenje je prikipelo do vrhunca. Odbor. Ljubljanske nov ce. lj Z licejske knjižnice. Poverjeništvo za u,k in bogočastje je imenovalo za knjižničarja dr, Josipa Puntarja, namestne-ga učitelja na državni realni gimnaziji v Ljubljani, in dr. Avgusta Pirjevca, na-mestnega učitelja na državni realki v Ljubljani; za asistenta dr. Milka Kosa, znanstvenega sotrudnika na licejski knjižnici; za praktikantinjo dr. Melito Pivčevo, abs. stud. phil.; za knjižničnega pomočnika Ludovika P 1 e v 1 j a. lj Šentpeterski družabni klub. Danes ob 20. uri običajen prijateljski sestanek na verandi hotela Union. Udeleže naj se ga vse članice in člani! Ij K današnji božičnici (ob 7. uri zvečer v Ljudskem domu) pojdemo vsi. lj Učenjaka, veseloigro dr. Detele, priredijo v nedeljo ob 8. uri zvečer na Ljudskem odru v proslavo pisateljeve sedemdesetletnice. Med odmori klavirske točke. — Vstopnice se dobe v prodajalni Kat. tisk. društva (Ničman). lj V Šentpeterskem prosvetnem društvu predava v ponedeljek 20. t. m. ob pol 8. uri zvečer stolni kaplan g. Franc Zabret, Vstop je vsakomur prost, lj Elizabetna konferenca pri Sv, Petru ima sejo v ponedeljek, dne 20. t. m. ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih. lj Družabni klub ima danes zvečer ob 8. uri v srebrni dvorani hotela »Union« (I. nadstrgpje) občni zbor z običajnim sporedom. Pri neoficielnem delu večera predava g. prof. dr. J. Debevec o rimski družbi iz Kristusove dobe. Člani in prijatelji kluba ter njihove obitelji se vabijo k številni udeležbi. lj Športne sani (Rodel) nove, močne, so naprodaj. Vprašati je v uredništvu »Več. Lista«. lj Gospodična z dobro izvršenim trgovskim tečajem, daljšo prakso, pridna in poštena, želi službe v kaki pisarni. Popra-ša se v uredništvu »Več. Lista« vsak dan dopoldne. Prosilka se toplo priporoča. lj Sankanje naj se uredi. Sneg, ki je sedaj zapadel, je povzročil posebno mladini veliko veselja in radosti. Pod Tivolijem se zbira ljubljanska mladina: na tisoče in tisoče fantov in deklet, ki se s sankanjem zabavajo. Kakor je sankanje zdravo, se pa mora le gledati na to, da se bo sankanje uredilo, ker so zaradi nereda mladi sankači v smrtni nevarnosti in se jih je že več precej nevarno pobilo. Nismo za to, da se sankanje prepove, toda policija, ki dostikrat vtika nos v reči, katere jo nič ne brigajo, naj bi s finim taktom uredila sankanje tako, da se ne bo sankalo v smrtni nevarnosti. lj Sneg in ljubljanska občina. Med vojsko nismo zabavljali, če se sneg izljubljan-skih ulic in cest ni odvažal; zdaj, ko je zapadel sneg, smo si mislili, da se bo gledalo na to, da bo sneg hitro izkidan in odpeljan. Toda tudi g. podžupana dr. Trillerja, ki nadomešča sedaj gospoda župana dr. Tavčarja, čisto nič ne skrbi za to, da bi se sneg odpeljal iz ljubljanskih ulic in cest, ker si misli: Bosta že jug in solnce poskrbela za to, da bodo kmalu ljubljanske ceste in ulice spremenjene — v močvirje. lj Pozor na sleparje. Pred par meseci smo brali v časopisih, da je policija prijela sleparja, ki je ljudem po gostilnah pozlača-ne verižice prodajal za zlate. Te vrste sleparji v zadnjih časih v Ljubljani žalibog niso redki. Po ljubljanskih gostilnah, beznicah in kavarnah se klati vse polno brezposelnih, delamržnih elementov, sumljivih eksistenc še izza časa vojne, ki ponujajo in vsiljujejo občinstvu raznega nakita, briljantov, zlatnine in srebrnine v nakup. T' predmeti so, v kolikor ne izvirajo iz tatvin in vlomov, večinoma ponarejeni in brez vrednosti. Da bi še lažje goljufali lahkoverno občinstvo, so začeli sedaj ti sleparji ponarejat1 celo uradna puncijska znamenja. Ponarejajo jih tako dobro, da premotijo vsakega lajika in da more le izurjeno oko strokovnjaka zapaziti, da je puncijsko znamenj ponarejeno. Škoda, ki jo vsled teh sleparij trpi občinstvo, je ogromna. Skrajni čas je že, da se zganejo v to poklicani javni faktorji, v prvi vrsti naša slavna policija, in preprečijo v interesu občinstva to zakotno sleparsko barantanje. Ta akcija bo pa imela le tedaj svoj uspeh, če jo bo podpiralo tudi občinstvo, in sicer s tem, da vsakega takega sleparja, ki zakotno baranta z zlatnino, nemudoma ovadi najbhžjemu policijskemu stražniku ali pa naravnost policijskemu ravnateljstvu, ki bo te vrste ptiče spravilo na varno. lj Razpočena granata. Anton Zbašnik je 6. septembra letos tolkel s kladivom po granati, ki je eksplodirala in ranila njegovega tovariša. Deželno sodišče je obsodilo zato Zbašnika na 14 dni strogega zapora. Razne novice. r Stavka, kakršne še ni bilo. V Pragi stavkajo prodajalci — božičnih drevesc. Drevesca so sicer pripeljali na trg, pa niso naprodaj in ne bodo še toliko časa, da bo vlada določila drevescem maksimalno ceno, ker so, baje, jako nizke. — Dandanes človek res ne ve, ali bi jokal ali bi se smejal. Po čemur vprašaš, na kar pogledaš, vse je od dne do dne dražje in to gre v neskončnost. Pač žalostna perspektiva v bodočnost za vse one, kateri imajo stalne mesečne plače. r Vsi bomo letali. Američan Ford, lastnik velikanske tvornice za lahke avtomobile, ki so znani pod imenom »Fordkk in razširjeni po vsej Ameriki, je povedal, da bo gradil letala, ki bodo tako poceni, da si jih bode lahko kupil vsakdo. Torej obeta se čas, ko se bodo prirejali izleti v pravem pomenu besede. r Demant Romanovcev izginil. V Berlin je prišla nedavno tega hčerka iz rodu Roma- novcev, ki so ga boljševiki ustrelili. Pri svojem begu iz PeVTograda ni vzela s seboj drugega, kakor skrinjico z dragulji, vse drugo je morala pustiti v vili, ki so jo boljševiške dru-hali izropale. A še iz skrinjice ji je med potjo v Berlin izginil predragocen nakit, uhani z nenavadno velikim in čistim demantom. Imenovani uhani se cenijo na 200.000 mark. r Ženske s pipo. Kakor poročajo časopisi, so prišle med Angležinjami v modo kratke mornariške pipice, iz katerih kade tobak namesto dosedanjih cigaret. Ta moda je že našla pot tudi v Pariz. Seveda rec ni tako nova, kajti stare ciganke od davna kade iz pip. r Koliko časa žive sadna drevesa. Hruška more živeti in roditi do 200 let, jablana največ 100 do 130 let. Vse drugače trdoživ je oreh, ki živi in prinaša sad do 1000 let. Pomaranča živi in rodi 50—60 let. Glasba. Glasbena Matica javlja, da dojdejo te dni iz tiskarne ponatisi sledečih zelo pri' ljubljenih zbirk narodnih pesmi, in sicer: 1. Zdravko Švikaršič: Koroške slovenske narodne pesmi I. in II, zvezek; 2. Marko Bajuk: Slovenske narodne pesmi II zvezek, in 3. Oskar Dev: Slovenske narodne pesmi iz Koroške. Te pesmi so bile že vec let razprodane, povpraševanje po njih pa je bilo zelo živahno. Glasbena Matica jia je sedaj na novo natisnila. — Nadahe ii»a Glasbena Mat'ca v zalogi Pavčičev klavirski album slovenskih narodnm pesmi in Premrlove tri skladbe za klavir. Vse te skladbe so zelo primerni za baitTu daf mladini, pa tudi odraslim. Opozarjamo. Naročijo se v pisarni Gia.bene Matice Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani. Kiobuke in slamnike vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slatmuk^ Franc Cerar v Stobu pošta in želez, postaja Domžale pri Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdk® Kovačev.č l Tršan v Prešernovi ulici St. 5, kjer se spreiema v sredo in soboto Zopet nekaj za Vas! Muči liVasglavobol? Trganje po udih? Gihtin revmatizem? Prehlajenje? Nespa-vanje? Nervoznost? Poizkusite tudi Vi Fellpr-iov pravi Elsa Fluid. Čudili se bodete in b valili Felleriev Elsa Ftuid.kot dobrega prijatelja v hudih časih! C dvojnatih ali 2 veliki specialni steklenici 42 - K. Revma prašek in tablete zoper revma t5> K. Aspirin praški 15 - K. Ali kašljate? Sluz odstran i uje in kašelj tolaži Zagorski prsni sok 9 - K. Hega-plošcice (prsne pastil|G zoper kašelj) 7’5« K. Bonboni iz slada in trpotca od 3 - K naprej. Prsni čaj proti kašlju 8- lv. Fiakerski prah 8 - K. Guajakol sirup na zdravniški predpis 40 - K. Lipov čaj 8 -K. Glavobol? Ravno tako pripraven, kakor zanesljiv v uporabi ie Fellerjev mentolui črt-nik „Elsau 12 - K. Prašek zoper glavobol 15- K. Kinin prašek, prašek zoper mrzlico 30 - K. Zobobol? Zobne kapljico 3 - K. Zeleno olje 30 - K. Očesna votla 5 - K. Srbečica, garje. Mazilo zoper garjo 12 -K. Naphtolno mazilo 16 - in 20 - K. Žvvpljeno mazilo . 12 - K. Vsa ostala mazila kakor Zinkovo mazilo bolo svinčeno mazilo, aromatično mazil*>, lavo-rovo mazilo v ška