http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si t6CÌ D Ì K ČETRTEK, 15.JANUAR 2009 / ŠTEVILKA 791, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 791 9"7 8 96 1 2I,4 4067 11 1984-2009 SINCE 1984 GRADBENIŠTVO EV IZVAJALSKI INŽENIRING GMD MILANIČ DUŠAH S.P. unw.tlipUntgmdb. gsm 041 633 987 srnobil “fdefa“doi9.ure, Povej nekaj lepega ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. 5t 040 410743 POOBLAŠČENI PRODAJALEC Izdelki za zdravo življenje urnik ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 -15.00 /16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00 Vsake oči imajo svojega maiarja, nekatere pa jih imajo preveč Burja zapira polkna, mraz zapira vrata, prazne denarnice hodijo mimo trgovin in nikomur ni do pretiranega veseljačenja. Lahko bi rekli, da je januar najbolj depresiven mesec v letu. Že v začetku februarja bo drugače, ampak do takrat seje treba pretolči skozi nekaj zelo dolgočanih, skoraj recesijskih dni. (Mef) Januarski izolski dolgčas je pravzaprav oblika preživetja do prve plače, pokojnine ali socialne pomoči v tem letu. Gre za nekakšno letargično stanje, kot ga poznajo medvedje in še nekateri sesalci, ki zmanjšajo življenske funkcije, čakajoč na toplejše dni. Niti gradbinci niso posebej živahni, z izjemo tistih na trasi hitrre ceste in onih na neprofitnem bloku, za katere pa bi bilo menda bolje, če bi ostali malo na dopustu, namesto da so se lotili opremljanja bloka z barvnimi nadomestki škur. S tem delom so si nakopali jezo in zgražanje številnih Izolanov, ki so nas dobesedno zasuli s kritikami na račun, že tako iznakaženega objekta. V sosednji občini so, ob kulturno zgodovinsko nedomišljenem opremljanju pomola s posebnimi javnimi svetilkami, ustanovili celo Civilno iniciativo. V Izoli se zaradi nekaj polken kaj takega ne bo zgodilo, tudi zato, ker je za kakšno resno akcijo v zvezi z omenjenim objektom že prepozno. Tam je narobe takorekoč vse, od števila etaž in stanovanj v kleti, ki je ni, do garaže, ki je je še preveč in do razpisa, ki bi ga nekateri radi ponovili zaradi neskladnosti s pravilnikom, drugi pa zaradi namigovanj o zlorabi stalnega prebivališča v počitniških domovih.Kdaj bo objekt dobil uporabno dovoljenje in prve stanovalce je tako še vedno velika uganka. Januar nam je postregel še z informacijo o ovadbi delavca občinske uprave, ki je bil zadolžen za javna naročila, z vse bolj očitnim nesoglasjem na relaciji občina - Marinvest, in z dvomi ali bodo denar iz proračuna neposredno dobila tudi društva, ki na občinski ravni nimajo statusa društev v javnem interesu. Res, januar je depresiven mesec in še sreča je, da je Izola nacionalno, kulturno in versko tako premešana, da je del naših soobčanov šele v torek zvečer proslavljal novo leto. Najbolj veselo je bilo v restavraciji Marina od koder je bilo slišati trubače. In v sredo je bilo videti marsikateri praznični obraz in slišati želje o sreči. Jaz pa sem si zaželel februarja. Se spomniš Tistih let, ko sva se še igrali, ko nismo vedeli, kaj je sezona, in sva gradove zidali tam na obali, nekoč še praznega zaliva, San Simona. Se spomniš, ko se ljubezen je zgodila, tako naenkrat, kot da bi hoteli in se je prva, pa še druga poročila, že sva z otroki v peskovniku sedeli. Se spomniš, tega pol stoletja, nikoli nama ni bilo zadosti, vsakega najlepšega poletja, tam na obali najine mladosti. Pravoslavno novo leto V torek zvečer, 13. januarja, pravoslavci praznujejo svoje novo leto. Letos so jim ga pripravili v restavraciji hotela Marina, kjer so poskrbeli za pravi silvestrski menu s pridihom Balkana, dodali so še Donald Trumpet band in ob dobro zasedeni restavraciji so imeli še eno silvestrovanje v tem letu. @ BANKA KOPER komunala izda-isola Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba P0NEDEUEK-PETEK: 8.00 - 17.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 ur) tel.: 041/ 650 375 Poslanski pogovori Gospodarska kriza je kulturnikom lahko tudi ustvarjalna muza Pogovor z ministrico za kulturo, Majdo Širca, je pokazal, da bodo slovenski kulturniki nedvomno delili usodo vseh državljanov Slovenije in da bo treba iskati vse mogoče notranje rezerve, da bi v času svetovne recesije vsaj ohranili raven, ki smo jo že dosegli. Obljub ni bilo slišati, opozorila pa. Izolska Zares je, v sodelovanju s poslancem Francom Jurijem, pripravila takoimenovan poslanski pogovor o kulturi, katerega gostja je bila ministrica iz vrst stranke Zares, Majda Širca, pogovor pa je povezovala novinarka in kulturnica, Neva Zajc. Dvorana Manziolijeve palače je bila polno zasedena, večina udeležencev pa je prišla iz sosednjih občin. Prav presenetljivo ni bilo na pogovoru nikogar iz Centra za kulturo, šport in prireditve, občino Izola je predstavljala svetovalka župana, Irena Ostrouška, bila pa sta prisotna tudi podžupana, Silvano Sau in Bojan Zadel. Franko Jurij je že na začetku povedal, da s pogovorom izpolnjuje obljubo, ki jo je dal izolskim volivcem na podobnem srečanju pred volitvami, ko je obljubil, da bo po volitvah v Izolo pripeljal novoizvoljeno ministrico za kulturo. Zdaj je stranka del vladajoče koalicije in področje kulture je tisto, ki jim je bilo ves čas najbhžje, zato so mu tudo namenili skoraj največ pozornosti. Tudi v koalicijski pogodbi je zapisana cela vrsta dogovorov s področja kulture, ki pa so zdaj nekoliko v ozadju, saj se vlada sooča z gospodarskimi težavami, ki se pred volivami niso zdele tako pereče. Pritrdila mu je ministrica, ki je povedala, da se viada srečuje z zelo konkretnimi finančnimi težavami, zato tudi v kulturi ni časa za megalomanske projekte, kaj šele za zanašanje zgolj na državo, kot se kulturnikom rado primeri. Ob tem je povedala, da se morajo v vladi soočati tudi s stališči, da se je treba v recesiji najprej odreči tistega, kar za življenje ljudi ni najpomembnejše, sem pa nekateri ekonomski analitiki uvrščajo tudi kulturo. V nadaljevanju je govorila o decentralizaciji, ki jo je treba enkrat spraviti v prakso, vendar ne zgolj na ta način, da država razdeli denar posameznim regijskim ustanovam in projektom. Če ti želijo biti subjekt te regionalizacije potem morajo Delavnice za zdravje Društva invalidov Izola Zakorakali smo v leto 2009 optimistično, z novimi nalogami. Ob tej priložnosti vas vabimo na naše delavnice in na dneve zdravja, ki so vsak ponedeljek od 10 ure do 12 ure. PROGRAM V JANUARJU: Ponedeljek 19. januarja od 10.00 do 12.00 KONTROLA VITAMINOV IN MINERALOV V TKIVIH Višji lab. teh. Kristina Stopar Ponedeljek 26. januarja od 10.00 do 12.00 PREDAVANJE O PREHRANI Dipl.biolog Erika Fišer Pajk Za kontrolo vitaminov in mineralov v tkivih se prijavite na sedežu društva ob sredah od 15 ure do 17. ure. (To je potrebno zato, ker preiskava traja 30 minut, da ne bi predolgo čakali) Z vpisom za Zbor članov Društva invalidov Izola, ki bo v soboto 31.01.2009 v Hotelu Riviera ob 16,oo uri pričnemo vpisovati v sredo 14.01.09. Vsem članom in prijateljem, s katerimi še nismo imeli priložnosti stisniti si roke, želimo obilo zdravja in sreče. Predsednica: Jolanda Deško Mentorica delavnic: Vida Orbanič MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. prevzeti tudi odgovornost za funkcioniranje teh inštitucij, vključno z njihovo organizacijo in vodenjem. Gre torej za regijsko organiziranost kulture, ki jo mora država finančno podpreti ne pa tudi organizacijsko in kadrovsko nadzorovati. Seveda je ob tem omenila tudi poseben obmejni položaj in multikulturnost prostora, kjer so takšni projekti še posebej pomembni. To dejstvo je treba bolj izkoristiti kot doslej, je menila Majda Širca. Seveda je prav kmalu dobila vprašanje o dogajanju v novogoriškem gledališču, kjer nekateri pričakujejo posredovanje države v sporu med direktorjem in umetniškim vodjo. Ministrica je povedala, da ministrstvo nima nobene pristojnosti za poseganje v notranje odnose direktorja in njegove pomočnika in da bodo ta spor pač morali rešiti sami, seveda v interesu kulture. Na vprašanje o možnosti sodelovanja med koprskim in tržaškim gledališčem pa je povedala, da bo treba te možnosti izkoriščati, žal pa je skrb za stalno slovensko gledališče v Trstu pod pristojnostjo ministrstva za Slovence po svetu in tako ministrstvo lahko le pomaga pri iskanju rešitev za tržaško gledališče, ki ga, spričo omejevanja sredstev s strani italijanske države, očitno čakajo težki dnevi. Sledila so vprašanja o tem, kako bo slovenska država zaščitila pomorsko kulturno zgodovinsko dediščino in kako se bo zavzela za restituiranje kulturno zgodovinskih bogastev slovenske Istre, ki so trenutno v Trstu. S tem v zvezi je poslanec Franko Jurij povedal, da je problem vračanja umetnin zelo zapleten preprosto zato, ker je to postalo politično in ne kulturniško vprašanje. “V trenutku, ko je Sgarbi spregovoril o kulturni vrednosti teh odnešenih slik in kipov iz istrskih cerkva in samostanov, je to postalo vprašanje nacionalnega ponosa dela italijanske javnosti tega območja, zato bo vračanje dolgotrajen proces, ki se bo vlekel skozi številne meddržavne dogovore,” je povedal Poslanec Franko Juri. Marino Hrs, direktorico izolske knjižnice je zanimalo ali bo vlada vztrajala na ukinitvi knjižnične članarine, kot so zapisali v koalicijski pogodbi in ali se bo zmanjšal oziroma ukinil davek na knjigo. Ministrsi-ca je povedala, da osebno ne soglaša z ukinjanjem članarine v knjižnicah, saj ta denar knjižnicam še kako prav pride za izvajanje drugih, vzporednih programov. Glede davka na knjigo pa je povedala, da ne bi smeh zgolj slediti napotilom evropskega parlamenta, saj je položaj slovenske knjige nedvomno drugačen od položaja knjige v Angliji, Nemčiji, Italiji ah Franciji, ki imajo nekajkrat večje tržišče knjig kot Slovenija. Po končanem pogovoru so se številni zbrani kulturni delavci in posebej predstavniki različnih kulturnih ustanov na kratko pogovorih z ministrico, predstavniki izolske župnije pa so ji pokazali tudi obnovljeno cerkev Marije Alietske, ki je že ob otvoritvi pokazala, da je lahko izvrstno dopolnilo kulturni ponudbi Manzi-olijevega trga, kot je povedal župnik Janez Kobal pa bo cerkev odprta za široko paleto kulturnih programov v sodelovanju z občino Izola in drugimi organizatorji glasbenih in drugih kulturnih dogodkov v Izoli. d.m. Tunel Markovec še vedno čaka, trasa hitre ceste po dolini Pivola pa vse bolj spominja na usek, ki bo to dolino razdelil na dvoje. Stanovalci hiš na tem območju vozijo po gradbišču in si utirajo poti po vsak dan drugih obvozih. Se ta mesec bodo svetniki sklepali o Odloku o občinskem pristanišču Po doslej znanih podatkih je bilo v času javne obravnave kar nekaj pobud in predlogov v zvezi s tem odlokom, Občina Izola pa je v tem času pridobila tudi mnenje Ministrstva za promet oziroma njegove direkcije za pomorstvo, kot to določa Pomorski zakonik. To mnenje je namreč pogoj za sprejem samega odloka, v mnenju pa, po prvih ocenah, ni stališč, ki bi ovirala sprejem odloka. Izjema je morda 16. člen, ki daje določeno prednost pri pridobitvi komunalnih privezov domačinom, v odnosu do vseh ostalih državljanov Evropske skupnosti, vendar je pri tem treba le upoštevati, da ljudje, ki živijo tukaj, posredno in neposredno prispevajo za urejanje obale in komunalnih vezov, za razliko od tistih, ki bi tukaj imeli le svoje plovilo. Po besedah Igorja Skoka, ki je zadolžen tudi za to področje, so pri Konec lanskega leta je bilo v izolski občinski upravi zaposlenih 66 javnih uslužbencev, od tega 63 za nedoločen čas in 2 vezana na zaupanje župana in sicer za določen čas, ter profesionalni podžupan. Kadrovski načrt za leto 2009 predvideva, da bo konec leta 2009 na Občini Izola zaposlenih 77 delavcev, od tega 74 javnih uslužbencev, 2 zaposlena za določen čas v kabinetu župana, vezana na njegovo zaupanje in 1 poklicni podžupan. Gre torej za 8 novozaposlenih javnih uslužbencev, ki jih bodo izvedli sicer le v okviru števila sistemiziranih delovnih mest v skladu z veljavnim aktom o sistemizaciji, katerega sestavni del je katalog delovnih mest. Javni natečaji oziroma javni razpisi za zasedbo prostih uradniških in strokovno tehničnih delovnih mest naj bi se izvršili za tista delovna mesta, ki se bodo sprostila zaradi odhoda javnega uslužbenca na drugo delovno mesto izven občinske uprave ter upokojitve in tista prosta in nezasedena delovna mesta, ki jih je treba zasesti zaradi nemotenega delovanja občinske uprave. Povečanje števila zaposlenih gre predvsem na račun Zakona o občinskem redarstvu in Pravilnika o pripravi dokončnega predloga odloka upoštevali tudi pripombe, ki so bile podane na sejah posameznih odborov in komisij občinskega sveta in tako je iz teksta izpadla tudi dolžinska omejitev plovil, ki se lahko vežejo na komunalne priveze, saj omejitev na 8. metrov ni bila niti logična niti potrebna. Sicer pa bodo občinski svetniki verjetno sklepali tudi o dopolnjenem predlogu odloka o podelitvi Kocjan- strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja občinskih redarjev. Oba dokumenta namreč terjata dodatno okrepitev redarske službe, kar pomeni, po opravljeni varnostni oceni, dodatno zaposlitev 4 javnih uslužbencev - redarjev. To pa pomeni, da bo leta 2009 treba sprejeti spremembe in dopolnitve pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, zato so povečali število zaposlenih javnih uslužbencev na 74. V tem številu nista zajeta 2 delavca, zaposlena v kabinetu župana (svetovalki župana) in funkcionar -poklicni podfupan. V letu 2010 na Občini Izola k sreči ne predvidevajo dodatnih zaposlitev, saj je kadrovski načrt nedvomno dokaj napihnjen in v primerjavi z nekaterimi primerljivimi občinami dokaj dobro kadrovsko zaseden, seveda številčno, kako je kvaliteto dela pa velja doživeti tudi sejo občinskega sveta na kateri bi ocenili delo tako številčne občinske uprave. Ne smemo namreč pozabiti, da so prav vsi kandidati na lokalnih volitvah napovedovali, da bodo v primeru prevzema oblasti poskrbeli tudi za zmanjševanje stroškov dela občinske uprave, ur čičeve nagrade, vendar v uredništvo še nismo dobili gradiva in predloga novega odloka. Zagotovo pa na saji ne bo predloga Odloka o prostorskem načrtu za gradnjo ceste Jagodje - Šared, saj bo le ta nared šele za februarsko sejo. Sicer pa se bodo o vsebini seje dogovarjali na drevišnjem kolegiju župana in predstavnikov svetniških skupin. ur Dve delovni mesti sta že razpisani Na spletni strani občine Izola smo že odkrili razpis za dve odgovorni delovni mesti v občinski upravi. Prvo je Vodja oddelka za nepremičnine na Uradu za okolje in prostor, katerega delovno področje bo: sodelovanje pri pripravi proračuna občine in zaključnega računa ter pri pripravi drugih poročil, vodenje postopkov javnega naročanja na svojem delovnem področju (storitve), vodenje zahtevnejših premoženjsko pravnih zadev za potrebe občine, pripravljanje načrtov prodaje nepremičnin itd. Višji svetovalec za pravne zadeve v Uradu za splošne zadeve, finance in računovodstvo pa bo moral organizirati medsebojnego sodelovanje in usklajevanje notranjih organizacijskih enot in sodelovanje z drugimi organi, samostojno pripravljati zahtevne analize, razvojne projekte, odločati v zahtevnih upravnih postopkih ipd. Čas za prijave je do sobote, 17. januarja. Krpanje kanalizacije Nadaljuje se krpanje starih kanalizacijskih vodov v bližini morja, saj se dogaja vse preveč vdorov morske vode v kanalizacijski sistem povezan z delovanjem nove čistilne naprave. Plina je v Izoli dovolj Izola ima pravzaprav srečo, da se ogreva in kuha z utekočinjenim plinom, ki ga Butan plin dobavlja iz severne Afrike in tako nikakor ni vezan na dobavo zemeljskega plina, ki te dni pov-zrola toliko težav celi Evropi. Na Butan plinu so povedali, da pri njih nimajo nobenih težav z dobavo, kdaj bodo dodali tudi uporabo zemeljskega plina pa je ta trenutek še znanstvena fantastika. Stanovalci Livad so torej lahko povsem brez skrbi, vsaj kar se dobave plina tiče. Sobodajalci pozor ! Danes se izteče zadnji dan za vložitev napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Kar pomeni, da morate na predpisanih obrazcih vpisati dohodek, ki ste ga v preteklem letu prejeli od oddajanja nepremičnin. Napoved morate izpolniti tudi, če gre le za nekaj eu-rov, saj spodnja meja dohodka v zakonu ni določena. Globa , če tega ne storite, pa bi morali, je 200 euro, od 400 euro do 1200 euro pa je globa za neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki so spravili davčni organ v zmoto. Brezplačne podjetniške delavnice Vpogled v svet podjetništva in podjetniških idej Predavalnica UIP Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske, Ferrarska 8 (Ogrlica), Koper Unverzitetni razvojni center vabi na serijo treh delavnic z naslovom »Vpogled v svet podjetništva in podjetniških idej«. Delavnice bodo potekale v popoldanskem času, s pričetkom ob 16.00 uri (do predvidoma 18.00 ure) in sicer v: - torek, 27. januarja - Viri idej za podjetje - četrtek, 29. januar 2009 - Kako do financ za razvoj novega izdelka/storitve? - torek, 3. februar 2009 - Kako prodreti na trg z lastno idejo, podjetjem? Število mest je omejeno. Prijave sprejemajo na: info@uip.si ali na tel. 05 611 7950 Dodatne info tudi na www.uip.si Uradnik najprej ustvari novega uradnika in vsi so prezaposleni \t.\\,iiii\r 4 _______________________________________________ Ml MED SEBOJ Dedek mraz je obiskal Zvezdice Na Društvu prijateljev mladine Izola smo bili aktivni tudi v času novoletnih počitnic, in sicer smo organizirali pravo kitajsko dopoldne, ko nam je Helena Motoh pokazala ogromno zanimivih slik s Kitajske, nas naučila napisati svoje ime, srečno novo leto 2009 in še kaj, potem smo se odpravili na potep po Izoli in slikali njene najlepše in najgrše predele, pa gledali risanke in še marsikaj. Obiskal nas je tudi Dedek Mraz, ki nam je v naših bivših prostorih (še bolj bivših Košakih) razdelil čudovita darila, mentorjem pa naročil, da se zahvalimo sponzorju daril. Live d.o.o. Izola. V letu 2009 pa se vidimo: ob ponedeljkih - jezikovna ringa raja - ob 17.00 Klepet s Sasi v angleščini - ob 17.00 Slovenščina skozi igro - ob 18.00 Zabavna angleščina - ob 18.00 Spoznavanje italijanskega jezika in kulture ob torkih - dan za video in filme - ob 17.00 Foto - video klub ob sredah - ustvarjamo in skačemo - ob 17.00 ustvarjalnice - ob 17.00 Športna sreda ob petkih - kuhamo in se igramo - ob 17.00 kuhinja 5 zvezdic in igre v delavnici ob sobotah - od 0.00 do 12.00 - igralnica za malčke, in sicer v januarju: 24.1. in 31.1. Že drugo silvestrovanje v Marini V torek zvečer so v izolski restavraciji hotela Marina pripravili že drugo silvestrovanje letos. Po zelo uspešnem silvestrovanju 31. decembra so namreč pričakali tudi novo leto po julijanskem koledarju, ki ga je 46. leta p.n.š. vpeljal Julij Cezar in za 13. dni kasni za novim letom po gregorijanskem koledarjem, ki velja v katoliških državah. Določene pravoslavne cerkve namreč ne priznavajo koledarja, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor XIII. in ki je znan kot gregorijanski koledar. Med njimi je tudi srbska in zato včasih rečemo, da Srbi praznujejo novo leto šele 13. januarja. Pobudo za praznovanje so dali kar v restavraciji, najeli so trubače Donald trumpet orkestar, kuhinjo opremili s klasičnim ro-štiljem in v torek zvečer je dišalo po žaru, prebrancu in sarmah. Bilo je veselo in zelo na nivoju. Mrcina od brancina Franc Pianetzky je eden tistih malih izolskih ribičev, ki gredo na morje tudi takrat, ko drugi ne gremo niti iz hiš ali pisarn. Je tudi eden redkih, ki se ukvarja z ulovom giric oziroma papalin, predvsem pa je sezonski ribič. Lovi pač tisto, kar se v posameznem obdobju loviti da. V dneh pred novim letom je kar nekajkrat zajel večje število brancinov, takšnega, kot ga je ulovil pred tednom dni pa še ni videl, kaj šele ujel. Ta-le brancin je namreč tehtal kar nekaj več kot 9 kilogramov in je gotovo postal lepa porcija za veliko gurmansko družbo. Na kateri mizi se je brancin spremenil v kosti pa nismo izvedeli. Izola - mesto brez PVC Vse volitve so že za nami in zdaj je prav, da spomnimo na akcijo, ki jo je v predvolilnem času predstavljal nekdanji občinski svetnik Branko Pečar. Predlagal je namreč, da bi bila Izola prva slovenska občina v kateri ne bi uporabljali polivinilastih vrečk ampak bi jih nadomestili s papirnatimi in platnenimi, saj vemo, da je čas razgrajevanja PVC-ja izredno dolg. Njegovo pobudo so takrat podprli mnogi občani in Pečar je prepričan, da bi se občina lahko dogovorila z velikimi in malimi trgovci, da bi pristopili k tej pobudi, ki so jo sicer že uresničili v nekaterih evropskih mestih in občinah. ______________II iVj Na zalogi velik izbor PERILA MOČI z uvezenim in aktiviranim P.E.C.A. simbolom moči. Raziskave znanstvenega inštituta BION (št. 92/08) potrjujejo - da ima perilo moči bogato informacijsko polje, ki zgosti in okrepi človekovo biopolje, - da daje telesu dodatno moč za obrambo pred motečimi zunanjimi sevanji. Namesto navadne majčke oblecite zelo lepe majčke iz čistega bombaža s simbolom moči ali pa hlačke. Perilo moči deluje kot energijski prevodnik in dodaja čisto energijo v tiste predele našega energijskega sistema, ki so blokirani, poškodovani ali neuravnoteženi. Na zalogi tudi P.E.C.A. energijski podstavek: postavite nanj kozarec ali krožnik - v nekaj minutah energizira pijačo ali hrano. Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64 URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 ■ 15.00 /16.00-19.00 sobota: 8.30 ■ 12.00 Izola je del sveta Cvetličarstvo je danes veliko več kot le prodajanje rož Že slabega pol stoletja so Jermanovi tesno povezani s prodajalno cvetja v Drevoredu 1. maja, tisto na kateri piše Cvetličarna Mimi. Najprej je tam delala mama, zdaj jo je nasledila hčerka Nada Jerman Čibej, ki pravi, da je cvetličarstvo poklic, ki zahteva vse več strokovnega znanja. karti« MM V torek bo svojo prvo dvajsetletnico delovanja praznovala prva izolska cvetličarna. No, ja, verjetno se je lahko Izola pohvalila s kakšno cvetličarno tudi pred več kot dvajsetimi leti, a v torek se bo praznovalo dvajset let, odkar je Nada prevzela cvetličarno Mimi od svoje mame, ki je cvetličarno vodila pred tem že 22 let, še takrat, ko je ta bila še v lasti izolskega Komunalnega podjetja, in je bila v njej zaposlena. Torej, že skoraj pol stoletja so cvetice v Drevoredu Prvega maja. In posebej za to priložnost se je Nada, ki je v Izolo popolnoma zaljubljena, odločila, da se bo vključila v akcijo IZOkartica, ki po svoje predstavlja posebno pozornost do prebivalcev našega malega obmorskega mesteca. - Cvetličarna Mimi je v Izoli že skoraj dlje od katerekoli države, ki je vladala našim krajem. Bi nam lahko zaupali, kako se je posel spremenil v vseh teh letih? - Zelo se je spremenil. Včasih so cvetličarji imeli na zalogi le nekaj vrst rož, danes pa je tega že zelo veliko. Poleg tega moramo biti cvetličarji danes tudi aranžerji. - Lahko bi rekli, da je cvetličarska šola že skoraj nujna. - Tako je, saj je količina cvetlic, s katerimi imamo opravka res velika, tam pa nas o njih naučijo vse, kar je potrebno vedeti, pa tudi o aranžiranju in tako naprej. Cvetličarji postajamo namreč vedno bolj zaželeni pri okraševanju prostorov, recimo ob kakšni posebni priložnosti na kakšnem podjetju in tako naprej. In ta šola ti da tisto osnovno znanje, ki si ga je sicer zelo težko priučiti. - A kljub temu, ni ravno mnogo šolanih cvetličarjev. Pri nas že ne. Včasih se nas je sicer več odpravljalo v Celje v cvetličarsko šolo, a zadnja leta se je resnično malo primorskih dijakov 0013 Rinko Palinko SALONI: Salon za nego telesa VENUS, Salon zdravja in lepote SILHUET, Frizerski salon NEDA, Frizerstvo MIJA, Frizerski salon ANKA, Frizerski salon CLIP, Moško frizerski salon ČIVGIN, Frizerstvo CREA TIFF, Frizerski salon ERIKA, niGOVINE ŠPORT MALA, PLACER Jeans, Zlatarstvo VA-GAJA, Fotooptika RIO, Parfumeria BELLA, trgovina SANATA, Zlatarna RINALDO, Športna trgovina BORA, Optika IZOLA, Pozemanterija MAGDALENCA, Atelje usnja JUDIT, Optika MALI, Pripomočki REVITA, Konfekcija ŽAN, Založba DESK, Trgovina BOTEGA, Trgovina DWEEP OF DEEP PIZZERIE, KAVARNE: Pizzeria PORTO APOLLO, Pizzeria ODEON, Restavracija NANOS, Kavarna CAFFÈ alle PORTE, Kavarna OLJKA, Okrepčevalnica JONATHAN STORITVE: Servis za ključe FEROKOR, Steklo in okvirji ARTO K, Računovodstvo Konto OBALA, NAUTICA. SI, Instalacije LUGAROV, Kamnoseštvo CVETKOVIČ, Avtopralnica CARBONI PNEUS, Fotoatelje ART FOTO, Športno društvo ADRENALINA, Nepremičnine ŠIFRA, Šiviljstvo PEGYSOU, Cvetličarna MIMI odločilo za to pot. Pa saj niti ni tako čudno, saj se moraš že pri petnajstih odločiti za prihodnost in se za nekaj let preseliti v Celje, da niti ne omenim, da je to za starše kar lep strošek - In tako ste kar hitro prevzeli posel od mame. - Ja, najprej sem opravila prakso v Portorožu, saj takrat se je ni smelo opravljali pri domačih, in je bilo treba v takoimenovani TOZD. No, potem sem dve leti delala z mamo, dvajset let nazaj pa sem cvetličarno prevzela. - Kako to, da ste se odločila za IZOkartico? - Zato, ker je ta akcija nekaj posebnega za Izolane. In ker je prav, da se ljudi prepriča, da se odpravijo po nakupe kar v svojem mestu. Ce sama, ki bivam v Dekanih, hodim po nakupih v Izolo, je prav, da to počnejo tudi Izolani (smeh). - Še kakšno besedo za vaše stranke in morda za tiste, ki to še niso? - Seveda se jim najprej zahvaljujem za zvestobo in se priporočam še za naprej (smeh). Ostale pa vabim v našo cvetličarno, kjer poleg cvetic in vsega, kar cvetličarne nudimo, torej aranžiranje, sveče, čestitke, darilca, cvetlične komplete in tako naprej, nudimo tudi dostavo na dom za območje Izole. In seveda vse vabim v torek na praznovanje našega rojstnega dne! Aljoša Prostorske težave obeh izolskih pokopališč Prostora vse bolj primanjkuje in tudi pokopališča postajajo pretesna. V Izoli k sreči še nimamo težav kot jih ima Hong Kong, vseeno pa so v Kortah ostali brez pokopnih mest, izolsko pokopališče pa poplavlja. Investicije v pokopališči v Izoli in Kortah so bile predmet dokaj burnih razprav na zadnji, proračunski seji izolskega občinskega sveta. Kako tudi ne, saj je urejanju obeh pokopališč in okolice, v naslednjih letih, namenjenih skoraj milijon Eurov. In če so težave z iskanjem dodatnih pokopnih mest v Kortah alarmantne in javnosti znane pa je manj znano, da so podobne in tudi drugačne težave tudi na pokopališču v Izoli. Gre za nadaljevanje izvedbe talnih žarnih grobov in stenskih žarnih niš. Investicija se je pričela v letu 2008 in se nadaljuje v letih 2009 in 2010. Vključuje postopno ureditev drenaž in vse potrebne infrastrukture (voda, meteorna kanalizacija, itd.), sanacijo pokopaliških zidov, Čakajoč na dvojezičnost Sicer zelo estetsko pregrinjalo stare fasade kulturnega doma še naprej čaka na dvojezičnost, na katero so ob naročilu pozabili. Na pomanjkanje bilingvizma na kulturnem objektu so opozorili tudi predstavniki narodnosti, postaja pa celo politično vprašanje, čeprav so se naročniki opravičili in napovedali, da bodo dodali tudi italijanske napise. postopno izvedbo novih stenskih žarnih niš in pripravo polj za talne žarne grobove s prestavitvami vodovoda, novo vodovodno napeljavo, razsvetljavo ter ureditev poti in hortikulture. Skupaj je predvidenih 446 talnih žarnih grobov in 192 stenskih žarnih niš. Poseben problem pa je urejanje odvodnjavanja in drenaže po celotnem območju pokopališča za normalno opravljanje dejavnosti, brez nepotrebnih zastojev vode, ki onemogočajo pokope, večje količine vode pa poplavljajo pokopno območje. Tako naj bi preprečili zastajanje vode in poplavljanje grobnic in grobov. Na pokopališču v Izoli je treba tudi urediti lapidarij (spomenike s posebnim zgodovinskim pomenom), kostnico in skupno grobnico za posmrtne ostanke. Treba je urediti tudi mesto za raztros pepela in urediti vso spremljajočo infrastrukturo. Občinski svetniki so večinsko podprli tudi amandma s katerim so zagotovili financiranje del na kortežanskem pokopališču, tako da bi čimprej rešili problem pomanjkanja pokopnih mest, v nadaljevanju pa uredili dodatno območje za grobove, pokopališki zid in kasneje še parkirišče ob pokopališču, ki ga zdaj ni. (DM) - Jagodje - Šared Rojevanje 1.700 m dolgega, 8% klanca med Šaredom in Jagodjem Povezovalna cesta Jagodje - Šared je že dolgo na mizah projektantov, investitorjev, politikov in oblastnikov. ŽE leta 2004 je bila diplomsko delo na Mariborski univerzi, zdaj pa je tudi del uredbe o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Jagodje-Lucija, ki jo je 17. julija 2008 sprejela Vlada RS. Tudi trasa je že predlagana, vendar do jeseni tam še ne bo strojev.. Deseti člen omenjene uredbe o državnem lokacijskem načrtu govori o tem, da se zaradi gradnje hitre ceste na območju Jagodja, izvede šest deviacij: pešpot, kolesarska in interventna pot pod HC, lokalna cesta do parcel, dostop do parcel (z leve strani HC), priključna cesta Izola jug (z desne strani HC), priključna cesta do parcel in stavb (desno) in priključna cesta Jagodje (Šared) - Belveder. V uredbi je še zapisano, da bo ta deviacija realizirana, če bo sprejet odlok o Občinskem podrobnejšem prostorskem načrtu za cesto na Šared, katerega pripravo vodi Občina Izola. Nosilec teh nalog pa je Boris Strupar. - Cesta Jagodje Šared zelo zanima stanovalce Jagodja, prebivalce Šareda in vse, ki imajo zemljišča na trasi bodoče ceste. Posebej pa zanima vse tiste občane, ki vozijo po stari cesti za Korte in se sprašujejo, ali boste pripravljeni na gradnjo bodoče ceste še pred začetkom vrtanja tunela z izolske strani? - To zelo zanima tudi nas, ki se s tem problemom že nekaj časa ukvarjamo, posebej intenzivno pa od novembra lani, ko smo končno lahko dali v delo projekte bodoče ceste. Po znanih težavah z domačimi načrtovalci smo izdelovalca dobili v Mariboru in sicer podjetje Urbis d.o.o.. Zdaj imamo njihove predloge dokumentov že pripravljene in računamo, da bo na februarsko sejo občinskega sveta že prišlo gradivo za prvo branje, nato pa sledi 30 dnevna javna obravnava. Po tej obravnavi morajo svoje pripombe in soglasja v mesecu dni povedati še različni so-glasodajalci in če se res prav nikjer ne bi zataknilo, potem bi občinski svet lahko dokumente za gradnjo ceste Jagodje - Šared obravnaval junija. Seveda je treba nato še odkupiti parcele, dokončati projektiranje, narediti plan dela in tako naprej, vseeno pa upamo, da bomo vendarle ulovih začetek vrtanja tunela z izolske strani, od koder bo tudi prišel material za gradnjo ceste in deponije. - Ali se lahko zaplete glede odkupa zemljišč? - Del te trase je rešen z Državnim lokacijskim načrtom za odsek Jagodje - Lucija, drugi del je določen z Državnim lokacijskim načrtom za območje deponije. Dejansko moramo mi urediti za tisti vmesni del trase, ki je dolga kakšnih 1.700 metrov in ni zajeta v nobenem od teh načrtov. Zemljišča v državni in zasebni lasti Velik del zemljišč na tej trasi je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in verjamemo, da jih bodo odstopih za to pomembno investicijo, saj ne gre za prvovrstno lego zemljišč na senčni strani hriba, del zemljišč pa je tudi v zasebni lasti in s temi lastniki se moramo še pogovoriti. Država oziroma Dars je lastniške zadeve na območju obeh državnih lokacijskih načrtov že razrešil, mi pa bomo to reševali potem, ko bomo imeli sprejet prostorski dokument za cesto. Gre torej za del te trase in še od tega je del v lasti Sklada, tako da verjamemo, da bomo tudi težave z odkupom oziroma zamenjavo zemljišč uspešno in predvsem pravočasno rešili. . Torej obstaja možnost, da vendarle ulovimo termin začetka vrtanja tunela in omogočimo odvažanje izkopanega materiala po trasi te nove ceste. - Če bi šlo vse brez večjih težav in če bi tudi postopki odkupa zemljišč v zasebni lasti potekali brez večjih zapletov, bomo morda le dosegli to, kar si vsi želimo, namreč, da ne bomo dodatno obremenjevali stare ceste za Korte in bomo hkrati dobili novo cesto, ki jo tako potrebujemo. Vendar pa postopki trajajo. Če bomo uspeli do junija ali morda julija sprejeti prostorski dokument za cesto, bomo takrat dejansko šele reševali probleme z odkupi zemljišč, potem bo potrebnega še nekaj projektiranja, čeprav je idejni osnutek, ki ga imamo, zelo uporaben, tako da ne gre pričakovati začetka del na trasi pred jesenjo. - Kakšen status bo imela ta cesta oziroma v čigavi lasti bo? - To bo občinska cesta, kar je po svoje dobro, saj na ta način obvladujemo urejanje prostora, res pa je, da to pomeni, da jo bomo morah tudi vzdrževati sami. Nedvomno nas čaka kar nekaj dogovarjanja glede tega predajanja cest v upravljanje in last, posebej na območju križišča Jagodje in odcepov do Belvederja ter še nekaterih. Dražava bo seveda imela v lasti in bo skrbela za hitro cesto, kakšne alternative za primer, če bi, recimo, zaprli tunel, pa nima in bo morala za uporabo dejansko prositi občine. Sicer podobne izkušnje že imamo tudi s Prešernovo cesto, ki je bila nekoč magistralna cesta, po dograditvi obvoznice leta 1992 pa je postala naša, občinska last. Cesta je del ZN Šared - Cesta bo hkrati služila za urejanje komunalne infrastrukture na Šaredu. - Cesta bo seveda imela urejeno od-vodnjavanje, hkrati pa bo v cesto vgrajen tudi kanalizacijski vod od Šareda do Jagodja, oziroma do Kreda, kjer se že zdaj navezuje kanalizacijski vod iz Petrolovega servisa. Ta kanalizacijski vod je bil načrtovan že v zazidalnem načrtu, ki je tik pred sprejemom in je sestavni del sprejemanja tega prostorskega dokumenta. ^ Zato je tudi projektiran na bodočo §> poseljenost Šareda in bo dejansko 0 dokončna rešitev za tisto območje. k - Še pred začetkom gradnje ceste | pa bo moral Dars pripraviti teme-! Ije za bodočo deponijo pod Šare-| dom. V tem primeru bo zagotovo | moral uporabljati staro cesto. s - Gre za dela, ki so nujno potreb- 1 na še pre začetkom dovažanja ma-£ teriala iz bodočega tunela. Ne gre I za kakšna posebej velika dela, a je |r vendarle treba tam urediti strugo f hudournika, ki je že zelo načeta, | poskrbeti za druge vodne vire in f zajetja ter urediti odvodnjavanje iz bodočega nasutja. Za to bo potreben mesec ali dva zidarskih del in predvsem dovažanje betona, vsega skupaj pa bo teh prevozov dejansko zelo malo. Brez tega enostavno ni mogoče začeti urejanje trase ceste z Jagodja proti Šaredu. - Ta dela bodo torej pred samo gradnjo ceste, kar pomeni, da bo Dars vendarle uporabljal tudi staro cesto. - Moral jo bo, saj mora mehanizacijo pripeljati v grapo in tja morajo priti tudi hruške z betonom, vendar ponavljam, da gre za majhno število prevozov. Kljub temu pa bo Dars, glede na podpisano pismo o nameri, staro cesto na vseh kritičnih mestih utrdil in razširil. Seveda pa tudi to ne bo šlo tako na hitro, saj bo tudi tam treba dobiti nek prostorski dokument in odkupiti dele posamez-mnih parcel, ki so tudi v zasebni lasti. Skratka, prav nič ne gre zlahka in brez celega kupa administracije in denarja. Ne moremo si namreč dovoliti, da bi bila razširjena stara cesta črna gradnja. Zato želimo imeti pripravljene vse papirje za začetek del. D.M. Območje bodočega nasutja pod Šaredom s povezovalno cesto Jagodje - Šared Naš prostor Krajinski park Strunjan gre s papirja v naravo Območje Strunjanskega zaliva, od solin do izolskih belih skal in od strunjanskega drevoreda do Belvederja je območje Krajinskega parka Strunjan, To vemo že nekaj let, zdaj pa imamo tudi Javni zavod, direktorja in svet zavoda. Danes zvečer bo v hotelu Krka v Strunjanu prvi sestanek predstavnikov Javnega zavoda Krajinski park Strunjan in stanovalcev tega območja ter tistih, ki tukaj opravljajo gospodarsko dejavnost. Gre za uresničitev sklepa novoobli-kovanega sveta Javnega zavoda, ki se je na svoji prvi seji sestal pred novim letom in tam so člani v.d. direktorju, Marku Starmanu, predlagali, naj se zavod najprej predstavi ljudem in hkrati sestanek izkoristijo za zbiranje mnenj in pripomb ljudi v zvezi z življenjem in posegi v krajinskem parku. Znano je namreč, da v krajinskem parku veljajo nekatere omejitve pri posegih v prostor, hkrati pa prebivalci nimajo zagotovljenih vseh pogojev normalnega življenja in bivanja. Težave imajo s kanalizacijo, poplavljanjem, črnimi odlagališči in nesankcioniranimi posegi nekaterih investitorjev, ki velikokrat gradijo tam, kjer domačinom to niti na pamet ne bi padlo. Prav ta odnos med stalnimi in novimi prebivalci tega območja bo gotovo predmet pogovora na omenjenem srečanju, ki bo drevi ob 18. uri v veliki dvorani hotela Krka v Strunjanu. Govorili bodo tudi o možnih prostorih v katerih bo javni zavod imel svoj sedež, saj ne more obstajati zgolj na papirju ampak mora biti prisoten tudi v naravi. Seveda bodo prišli tudi predstavniki obeh velikih hotelskih podjetij, ki delujeta na tem območju, Belvedere in Krka, ki imata vse svoje objekte znotraj krajinskega parka. (DM) Še vedno precej neznana Izola Ko ravno mislimo, da smo videli že vse kotičke naše občine odkrijemo kakšen del, ki ga doslej še nismo obiskali. Tako je naš fotograf odkril tudi ta drevored borovcev ob asfaltirani cesti, ki je morda dva kilometran oddaljen od središča Izole. Ali veste, kje se nahaja? Trasa ceste Jagodje - Šared se predstavi Na sosednji strani objavljamo daljši zapis o načrtovani gradnji povezovalne ceste med Jagodjem in Šaredom, ki bo za bodočo gradnjo na Šaredu in za voznike na relaciji Korte - Izola, izrednega pomena. Prav zato je škoda, da ljudje s tega območja doslej niso veliko izvedeli o sami trasi ceste oziroma, da bodo zdaj skorajda postavljeni pred gotovo dejstvo. Javna obravnava bo sicer na vrsti šele februarja ali marca, mi pa jo malo prehitevamo s predstavitvijo trase in željo, da bi k obravnavanju tega predloga pristopili s pozitivističnim predznakom, saj je na dlani, da bomo cesto, če je ne bomo gradili ob kopanju predora, dobili veliko kasneje. Pa še plačali jo bomo sami. 'V. (K . V : k ^ •< ■ :■ • C ' / I • <• ''v/ J f—r. ■ •» / . HC Lucija - Izola 5- F ! ! ■ KAPUČINO . ’ — Prihajajo nove smučarske generacije Nogomet Stane Bevc novi trener Bonifike - Izole Vodstvo Nogometnega kluba ERA Bonifika Izola se je odločilo, da delo prvega trenerja članske ekipe do nadaljnjega prevzame Stane Bevc, priznan nogometni delavec, ki je bil do sedaj trener ekip Zagorja, Krškega, Bele Krajine, Nafte, Rudarja iz Trbovelj, v prvi nogometni ligi pa je vodil NK Šmartno ob Paki ter ND Triglav. Futsal 2. SFL Zahod IZOLA:SLOWASH DORNBERK 6:3 (1:2) V soboto 10. 1. so igrali 11. krog državnega prvenstva 2.sfl zahod, kjer je vodilna Izola gostila vedno neugodni Slowash iz Dornberka. Izolani so varno na prvem mestu na lestvici, kar zagotavlja miren boj v preostalih srečanjih spomladanskega dela ter resne priprave na zaključne boje, kjer pravzaprav popravnega izpita ni. Tokratna predstava je bila po godu navijačev, ki so infarktno spremljali neverjetno število zgrešenih priložnosti na domači strani, a kljub temu zadovoljni zapuščali športno dvorano Kraško v Izoli, ki tako še naprej ostaja neosvojena trdnjava. Vendar že v samem začetku srečanja hladen tuš za domače moštvo ter navijače na tribuni. Po napaki domačih, Nejc Humar nekoliko srečno premaga domačega vratarja Rupnika ter povede goste v vodstvo z 0 proti 1 že v 3.minuti srečanja. Sledi obdobje obleganja vrat gostujočega vratarja, kjer grešijo kot po tekočem traku Meš, Lakoseljac ter Jačimovič iz neposredne bližine. Kmalu zatem odlično preigravanje Hrvatina ter še lepše posredovanje gostujočega vratarja. Tekla je 10. minuta, ko po domiselni akciji Vujiča, Lakoseljac zgreši cilj. Po številnih priložnostih domačih, sledi zadetek gostov. Strelec Andrej Baša v 15. minuti. Le 2 minuti zatem, pa Izolanom končno uspe znižati rezultat na 1 proti 2, strelec Marko Hrvatin po izjemni dvojni podaji z Vujičem. To je bil tudi izid prvega polčasa. V drugi polčas so Izolani krenili odločneje ter z veliko željo po novi zmagi. To je bilo razvidno že od samega začetka polčasa, ko so se začele vrstiti priložnosti. Najprej zgreši Lakoseljac, nato pa poskus Hrvatina za las zgreši cilj. V 23. minuti pa le izenačenje. Naučena dvojna podaja med Hrvatinom in Lakoseljcem še enkrat več obrodi sadove po imenitnem zaključku slednjega. Kmalu zatem eden redkih poskuskov gostov, ko iz protinapada zgrešijo imenitno priložnost za novo vodstvo. Tekla je 30. minuta, ko Vujič po uigranem kotu z nekaj sreče le uspe žogo spraviti izza hrbta gostujočega vratarja ter prvič na tekmi povede domače v vodstvo z 3 proti 2. Igra se nekoliko umiri, vendar le do 35. minute, ko Hrvatin po novi dvojni podaji z Vujičem, imenitno prelisiči gostujočega vratarja ter si z izjemno potezo prisluži ovacije s tribun. Nekaj minut kasneje gostje poskusijo še igro z vratarjem v polju, ki jo hitro kaznuje hitri Meš, ki poviša vodstvo domačih na varne 3 gole prednosti. Gostje še naprej vztrajajo z igro z igralcem več, ter v 39. minuti le uspejo znižati rezultat na 5 proti 3, strelec pa Milanič. V zadnjem napadu pa igralec tekme Hrvatin preigra svojega čuvaja in vratarja ter tako postavi končni rezultat 6 proti 3. Izolani so v tem rangu tekmovanja razred zase, kar priča zgovoren podatek na lestvici. Veseli tudi dejstvo, da je mladi slovenski reprezentant Marko Hrvatin še naprej v izvrstni formi, ter ob povratku Valdija Lakoseljca na pot stare slave se za prihodnost izolskega futsala ni potrebno bati. Prva liga je pred vrati. Turnir U-17 - 3.krog Sobota, 17.1.09 ob 11:30 Športna dvorana Kraška IZOLA:KIX AJDOVŠČINA DIVAČA:BRONX IZOLA:BRONX 12.krog Sobota, 17.1.09 ob 17:30 ŠD Poden, Škofja Loka ROYALBEACH STRIPY:IZOLA U21 - 7. krog Nedelja, 18.1.09 ob 16:15 ŠD Ilirska Bistrica KM N ILIRSKA BISTRICAdZOLA Kegljanje V soboto se prične drugi del ligaških tekmovanj v kegljaških liga. Prva moška ekipa v LB ligi gosti v soboto ob 17.oo ekipo LJUBELJA iz Tržiča, druga pa gre v goste k ekipi ŽELEZNIKOV v Šofje Loko. Vrstni red v LB ligi pred začetkom drugega dela je sledeč: 1. Calcit 16, 2. Litija 2001 11, 3. Konstruktor 11, 4. KI Polet 10, 5. Ljubelj 10, 6. IZOLA 8, 7. Hidro 8, 8. Korotan 7, 9. Rudar Tr. 5, 10. Slovenj Gradec 4; Ženska ekipa Izole pa začne s svojimi ligaškimi nastopi v 2. ligi zahod 26. 01. 09 proti ekipi KOPRA. POGLED l&STRANI O Piše: ; ^-Žarko Kovačič Zimsko športno spanje še vedno traja. Nekaj zimskih radosti in končno tudi prvi letošnji velik nasmeh. V teh časih smo še kako veseli dobrega nastopa naših smučark. Kako je vse minjljivo je v smučariji še kako opazno. Vendar pa vemo tudi to, da je pri individualnih športih veliko več dejavnikov, kateri pogojujejo vrhunskost posameznika. Veliko nevolje so nam servirali naši rokometaši na prijateljski tekmi proti Hrvatom. Tekma je ponovno pokazala, da bomo še dolgo časa »vajenci« naših južnih sosedov. Žal se ob vsaki priložnosti ponavljajo in vpletajo politiko v šport. Žvižgi naši Zdravljici, so me skoraj pripravili do tega, da si tekme sploh nebi ogledal. Verjamem, tudi to, da si pred pričetkom svetovnega prvenstva niso smeli dovoliti poraza proti nam. Naša pomlajena reprezentanca se je dobro upirala in le »dobremu« sojenju in spletu okoliščin gre pripisati nezaslužen poraz. Tako postaja sedaj Hrvaška center svetovnega rokometa in verjetno si bom tudi sam ogledal kakšno tekmo v naši bližini. KOŠARKA IZOLA : PORTOROŽ 54 :31 V sosedskem derbiju 2. kroga košarkaške lige Prijatelstva za mlajše pionirje med Izolo in Portorožem, so več znanja pokazali gostitelji, ki so se tako veselili druge zaporedne zmage. Potem, ko so domači slabše začeli in po prvih desetih minutah vodili le 4 za točke, pa je nadaljevanje v dvorano le prineslo več veselja. Portorožani so se odločno upirali dve tretjini, toda do koca tekme le niso vzdržali. V tretji tretjini obračuna so varovanci domačega stratega Igorja Matiča ujeli ritem in pridno polnil koš gostov, tako je bila razlika na koncu kar 23 točk. Pri domačih sta bila najuspešnejša Jakob Majerič z 22 koši, medtem ko jih je Martin Mittendorfer dosegel 13. V naslednjem 3. krogu bodo košarkarji Izole gostovali pri ekipi Jadran Trsta - Gorica. Igrali so : M. Mittendorfer, T. Černač, Meta Černač, Eva Tisnikar, Sanja Terzič, D. Mavrič, P. Tisnikar, S. Nedič, A. Kerezovič, M. Stopar in J. Majerič. Ženski rokomet je v znamenju naših prvakinj, katere so z zmago nad Nemkami pristale med osmerico najboljših ženskih ekip. Glavni cilj naj bi bil tako dosežen, za kaj več bo potrebno še kaj dodati. Sicer pa smo včeraj videli v živo ekipo Krima, v pokalnem tekmovanju so bile nasprotnice naših rokometašic. Moški rokomet, slovenski, še vedno ni pri vsej moči. Večina ekip resno trenira in čaka na prve tekme. Ob vsem pa se stvari le vrtijo, morda bolj teoretično. Pojavljajo se nove kombinacije igre, zanimiva je tista brez krožnega napadalca. Nekateri trdijo, da stvar sploh ni nova, jaz osebno, bi stvari zaupal samo petim igralcem v polju. Sama igra bi pridobila na hitrosti, igra bi bila bolj čista in »tehničarji« bi prišli bolj do izraza. Kako je s spremembami pri EHF-u vemo in tako se stvari verjetno ne bodo niti premaknile. V težave pa rine IHF (svetovna organizacija), katera si je nakopala jezo olimpijskega komiteja. Gre za doping kontrole in ob neposlušanju lahko rokomet izpade iz olimpijskega seznama. AM n ^(PLTEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! -L AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f-Izola-telefon: 05/ 640 22 00 ki je v finalu 3:2 premagala Keli- Rezultat tega so bile številne dis- hovo iz Ljubljane in tako prvič do- kvalifikacije zaradi prezgodnjih Urška Čokelj tretja V soboto je v Ljubljani na Galjevi-ci potekal 2. odprti turnir RS za mlajše kadete in ml. Kadetinje. Najboljše se je pri dekletih odrezala Urška Čokelj, ki je za med štiri premagala mihevčevo iz Logatca 3:1. nato pa v polfinalu 0:3 izgubila proti Veronikovi iz radeljskega Preventa. Katarina Sterchi je za uvrstitev med osem tesno, 2:3 izgubila proti Kelihovi iz Ljubljane. Uvrstitev med šestnajst najboljših je dosegla tudi Maja Milenkovski, ki je nekoliko nepričakovano 0:3 izgubila za med osem proti Do-brinjevi iz Križ. Pri mlajših kadetih se je najbolje odrezal Erik Paulin, ki se je uvrstil med šestnajst najboljših. Za uvrstitev med osem je 0:3 izgubil s kasnejšim finalistom Kolblom iz Murske Sobote. Svojo prvo uvrstitev na glavni turnir je dosegel tudi Matej Germek, ki je za uvrstitev med šestnajst najboljših z 0:3 izgubil proti peč-niku iz Murske Sobote.Na koncu velja omeniti še prvo mesto Nežke Kocjančič v tolažilni skupini med igralkami, ki se niso uspele uvrstiti na glavni turnir. Nasplošno so naši mladi tekmovalci in tekmovalke pokazali velik napredek glede na prvi turnir zlasti v igri in obnašanju za mizo. Simon Frank in Maja Milenkovski prva V nedeljo je v Zgornjem kašlju pri Ljubljani potekal četrti turnir Alpe Adria v mladinskih kategorijah. Najbolj uspešni smo bili pri mladincih, kjer je Simon Frank v fian-lu 3:0 premagal Krušiča iz Ptuja. Tretji pa je bil Gregor Vukovič, ki je v polfinalu z 0:3 premagal Kru-šiča.Pri mladinkah je Maja Grizelj v polfinalu z 0:3 izgubila proti Malčku iz kranjskega Merkurja. V kategoriji kadetinj se je Nika Veber uvrstila med 8 najboljših. Pri kadetih se je med 16 uvrstil Admir Muratovič, med 24 najboljših pa Andrej Germek. Med mlajšimi kadetinjami je ugodno presenetila Maja Milenkovski, turnirju. Med osem najboljših se je uvrstila Urška Čokelj, med dvanajst najboljših pa Katarina Sterchi. Erik Paulin je za uvrstitev med štiri izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu Kožulu iz Logatca 0:3. Svojo prvo uvrstitev na glavni turnir pa je dosegel tudi Peter Novel, ki je 0:3 izgubil proti Jorgiču iz Hrastnika in se tako ni uvrstil med prvih osem. Naši tekmovalci in tekmovalke so tudi na tem turnirju pokazali zadovoljivo igro in odigrali skladno s svojimi sposobnostmi, ki jih dosegajo tudi na treningih. Judo Lep uspeh najmlajših na Pohorskem bataljonu v Slov. Bistrici Na judo turnirju Pohorskega bataljona v Slovenski Bistrici sta se izkazali dekleti iz Judo kluba Izola, Lea Knez in Lara Maslo, uspešen je bil tudi Maks Butkovič. Z eno zmago in dvema drugima mestoma je dokazal, da sodijo v sam kakovostni vrh slovenskega juda. U- 13 F (ml. deklice): 1. mesto: Lara Maslo, 1998, - 40 kg, 2. mesto: Lea Knez, 1997, - 36 kg U-13 M (ml. dečki): 2. mesto: Max Butkovič , 1997, - 30 kg Jadranje Na 16. regati za trofejo Marcello Campobasso, ki jo prireja neapeljski klub Savoia (4. do 6. januar 2009) je sodelovala tudi osemčlanska slovenska ekipa “optimistov”. Regate se je udeležilo preko dvesto mladih jadralcev in jadralk iz osemnajstih držav. V prvem tekmovalnem dnevu so jadralci imeli šibak veter (6 do 9 vozlov / 11 do 14 km/h). V takih pogojih so odjadrali dve preizkušnji. Drugi dan pa je veter po komaj zaznavnih jutranjih sapicah skoraj povsem upadel, tako da so najmlajši tekmovalci - kadeti ostali pri dveh plovih iz prejšnjega dne. Šibki vetrovi so bili tudi tretji dan. štartov, med našimi tekmovalci sta si po dve “prislužila” tudi Domen Stepančič in Urša Kraševac. Zanimivo, da sta v konkurenci juniorjev (182 tekmovalk in tekmovalcev) in dvajsetih kadetov zmagala brata, Madžara Benjamin in Jonatan Vadnai. Med dekleti je zmagala Španka Silvia Mas, ki je bila v skupni razvrstitvi odlična druga. Od slovenskih jadralcev je bil 19. Žan Luka Zelko, 37. je bil Peter Janežič, 106. je končal Domen Stepančič, na 121. mestu je pristal Vid Lah, Jure Medved je bil 137., Urša Kraševac 150., Tanja Prosenc pa 177. Med dvajsetimi kadeti pa je bil Alex Murko 13. Novoletno srečanje v Ankaranu Ankaranska regata, uradno so jo poimenovali v Novoletno srečanje ljubiteljev morja in jadranja, si navadno med prvo soboto po zamenjavi starih koledarjev z novimi, izposodi prostor na pomolu Valdoltre, katerega opremijo za ogrevanje udeležencev prve regate v novem letu. Ni prvič, da je nadebudne prireditelje nagradilo še vreme, mrzlo sicer, a dan je obdarilo sonce in ravno pravšnja burja. Zbralo se je 33 jadrnic, kokpiti slednjih so bili kar dobro zapolnjeni, saj so našteli skupaj kar 172 jadralcev, katere je bilo seveda treba pogreti še pred štartnim strelom, za kar se je prireditelj dobro pripravil. Jadralni del regate, je najbolje opravila posadeja Jureta Orla na jadrnici The One, ki je kazala krmo dva metra večji jadrnici Scorpio in posadki Iztoka Krumpaka. Tretja v skupni razvrstitvi pa je bila Anteros, katere krmilo je bilo v rokah Nevia Baruce. V prvem razredu (jadrnice do 7,80 m) je bila najhitrejša jadrnica Lucifer z Gorazdom Frasom za krmilom, druga je bila Barčica z Matjažem Francétom, tretja pa Visa z Valterjem Štrancarjem. V drugem razredu (do 10,25 m) je zmagala The One Jureta Orla, slabih deset mimut za njo je bila v cilju Soiaria (na sliki) s posadko pomorske fakultete in Juretom Žbogarjem za krmilom, tretja pa je cilj prejadrala Bona Fide, Tomaža Vidriha. V tretjem razrdu (nad 10,25 m) je slavila posadka Iztoka Krumpaka s Scorpiom, dobre tri minute hitrejša od posadke Anterosa in Nevia Baruce, ki je bila dobro minuto hitrejša od sestrske jadrnice Yoga Bojana Ivančiča. V razredu mono-tipov J-24 je slavila posadka Žige Horvata na Follow me, pred Brankom Trampužem in Željkom Sorčem. Medijska nogometna liga Drugi tekmovalni dan v novem letu je bil eden najzanimivejših v dosedanjem delu medijske lige v Športnem centru Triglav. Trikratna prvakinja Kapodol je zrinila z vodilnega položaja Finance, kamor se je po remiju z Indirektom povzpela Revija Premiera. Radijski derbi je pripadel koprski podružnici, za katero igra kar nekaj Izolanov. Radijci so ves prvi polčas porabili za ogrevanje. Primorcem se je poznala odsotnost obolelega najboljšega strelca Marka Vogriča. Po odmoru so se njegovi soigralci naveličali zapravljanja priložnosti in poslali za hrbet Luke Petriča štiri žoge. Zadeli so Elvis Štader, Primož Mislej in brata Mekič. Čast matične frekvence je rešil košarkarski strokovnjak Franci Pavšer v predzadnji minuti. Koprčani so se povzpeli na peto mesto. Na dosedanjih 53. odigranih srečanjih je padlo 226 zadetkov (4,26 na tekmo). Največ so jih zabili Koprčani (24), najmanj pa jih je prejel vratar ekipe Kapodol, ki je moral po žogo v svojo mrežo samo štirikrat. Smučanje Uspel seminar za učitelje smučanja Smučarski klub Izola je pripravil predsezonski seminar za učitelje smučanja, ki ga je vodil področni demonstrator Matej Babič. Seminar je potekal v dveh delih. Prvega dne so se ga udeležili učitelji L, drugega dne pa učitelji IL in III. Na sončnem Zoncolanu je seminar, kot smo že povedali, zelo dobro vodil član izolskega smučarskega kluba Matej Babič, ki je postal področni demonstrator. Vsebina seminarja je obsegala novosti v tehniki in metodiki smučanja pa tudi vadbo nekaterih »težjih« storitev v slovenski šoli smučanja. Seminarja se je udeležilo 20 učiteljev smučanja, od katerih večina uči v Celoletni šoli smučanja in deskanja na snegu v okviru Smučarskega kluba Izola. Smučarski klub Izola bo tudi letos organizator medklubske tekme za POKAL BANKE KOPER, ki bo na Zoncolanu 7. februarja 2009. Pričakujejo udeležbo vsaj petih smučarskih klubov Obalno-Kraške regije, kar pomeni, da bo to spet ena najbolj množičnih in hkrati kvalitetnih smučarskih prireditev v tej sezoni. IZOLANI POTUJEMO Tudi v Albaniji lovijo barbune, koce, sardele in merluce Prejšnji četrtek sta obiskovalce potopisnega večera v čitalnici Mestne knjižnice Izola, na pot po Albaniji povabila Srečko Gombač in soproga Janja Sever. Izvedeli smo marsikaj novega in se znebili tudi kakšnega stereotipa o tej deželi. Povedala sta, da se Albanija nahaja ob zaključku Jadranskega morja, njene sosede, katerih vpliv se pozna na albanski kulturi, pa so Makedonija, Grčija, Črna gora, Srbija; od Italije jo loči le 72 km morja. To je gorata dežela z ravninami v rečnih dolinah in ob obali. Albanci izhajajo iz ljudstva Ilirov, ki je prišlo na to področje iz SV še preden so tu nastale grška in rimska kultura: torej so ena od starejših populacij v Evropi. Z razvojem je prihajalo do različnih etničnih mešanj, konfliktov, vojn. Sami Albanci pravijo, da so bili Iliri naseljeni vzdolž celotne Jadranske obale ter da so segali globoko na Balkanski polotok. Danes je albanska etnija združena v državi Albaniji, nekaj jih živi tudi v Makedoniji in Srbiji. Albanci v Albaniji se ne ukvarjajo z idejo o veliki albanski državi, kot na primer srbski in makedonski Albanci. Država je postala samostojna leta 1912, ko so se Albanci uprli Turkom. V deželi je veliko zgodovinskih spomenikov. Brač se ponaša z amfiteatrom, muslimanskim pokopališčem in mestnim obzidjem. Sicer pa se v mestih prepletata dediščina in sodobnost. Poleg starih hiš in ozkih uličic iz turških časov so tu še desetnadstopni bloki, grajeni iz opeke, z velikimi rezervoarji za vodo, še iz obdobja socializma in komunizma. V arhitekturi je tudi mnogo evropskih elementov. Veliko se gradi, veliko pa je tudi razrušenega in neurejenega. Včasih so v iskanju napredka tudi malo kičasti. Vendar se na vsakem koraku vidi, kako se ljudje trudijo preseči preteklost in se zazira-jo v prihodnost. Smeti so znak napredka Za glavno mesto Tirano je značilno, da se veliko stvari dogaja zunaj, na ulici, tako na primer velik del trgovine. Na organiziranih tržnicah prodajajo sadje in zelenjavo. Ponudba v trgovinah je velika. Vendar z izdelki prihaja v deželo tudi embalaža in odpadne snovi, s tem pa se Albanci še niso spoprijeli, saj jih je potrošništvo našlo popolnoma nepripravljene, tako da je vsepovsod polno odpadkov. Niso se še navadili na ločevanje smeti. Kar se tiče sanitarnih pogojev, se seveda še ne morejo primerjati z Evropo. V knjigarnam najdemo, tako kot pri nas, tudi knjige o Harryju Potterju, Ivan-hoeju, Kissingerju. Veliko prevajajo iz tujih jezikov v albanščino. O tem, da želijo biti povezani s svetom, priča tudi množica satelitskih anten na strehah hiš in blokov. Ljudje so oblečeni evropsko, moderno. Ceste in ulice so v slabem stanju, sicer se jih pa trudijo popravljati, vendar jih to vseeno ne skrbi preveč. m aiiituja : ne» m nn r Kocke na cestah so položene v obliki mozaikov, kar priča, da imajo Albanci smisel za take detajle. Njuna pot se je potem vila po cestah, •v... ^ kjer sta srečevala pastirje z ovcami in ’ - .2 č. . if kozami, naprej prosti morju. Vsepovsod sta videla polno bunkerjev - albanski režim jih je iz strahu pred sovražniki zgradil preko 300 000, skoraj za vsakih 10 prebivalcev enega. Med potjo sta lahko natočila bencin na ma-! lih privatnih bencinskih postajah, kjer | nudijo tudi uslugo pranja avtomobi-^ lov; cene bencina pa so odvisne od I oddaljenosti posameznega kraja. iSSiSr ] Edino vozilo, ki lahko preživi na albanskih cestah, je mercedes, zato sta popotnika povsod opažala polno teh avtomobilov. Srečko Gombač kljub vsemu pravi, da je glede napredka Albanije optimističen, saj dežela premore veliko čudovitih krajev in lepih plaž, kar vse bo pripomoglo k razvoju turizma. Iz Tirane, kjer stoji velik kipa narodnega junaka Skenderbega, sta se popotnika odpravila proti staremu, manjšemu turškemu mestecu Kruja z baščaršijo in ostanki gradu, kjer je bil Skenderbeg rojen. Bil je sin vladarja tistega dela Albanije in član družine Kastrioti. Kot je bilo tedaj v navadi, so Turki na zasedenih ozemljih jemali otroke in jih v Turčiji vzgajali kot janičarje; tako so vzeli tudi Skenderbega, ki je dolgo služil kot turški vojak in ker je bil izjemno sposoben, napredoval v generala. Potem pa se je Turkov naveličal in se vrnil v Albanijo, kjer je z ostalimi albanskimi plemiči organiziral odpor proti Turkom. Dobil je tudi zaveznike na oni strani Jadranskega morja, pa tudi na Balkanu in dlje, saj so ga v boju proti Turkom podpirali vsi tisti krščanski vladarji, ki so se bali turških vpadov. Krujo so Turki napadli kar štiriindvajsetkrat in šele, ko je Skenderbeg umiral v Braču, jim jo je uspelo zasesti. V Kruji je tudi Skenderbegov muzej in muzej v stari turški hiši, kjer je predstavljen nekdanji način življenja. Spomenik Lordu Byronu Po poti v Elbasan sta popotnika opazovala terase, ki jih Albanci v hribe oblikujejo zato, da bi zemljo, ki je podvržena eroziji, obvarovali pred se-sipanjem. Elbasan je staro obzidano mesto z zvonikom, ki ga je postavil mestni ceh urarjev v začetku 19. stoletja kot svoje darilo mestu. Povsod so visele razobešene zastave, saj so Albanci zelo ponosni na svojo državo ter na svojo nacionalno pripadnost (tega bi se lahko učili od njih). Njuna naslednja postaja je bilo mesto z dolgo zgodovino, Berat. Ime izhaja iz slovanskega imena Beli grad, saj je na hribčku sredi mesta velika trdnjava iz belega kamna z veliko okni, zaradi česar kraju pravijo tudi Mesto tisočerih oken. Sicer pa je Srečko Gombač v Albaniji zasledil veliko krajevnih imen slovanskega izvora in to pojasnjuje s časom, ko je tu prevladovala pravoslavna vera in so verski voditelji prihajali iz Bolgarije in Makedonije. V kraju Berat se lepo vidi, kako sobivata krščanska in islamska kultura. Po 2. svetovni vojni je bila krščanska verska dejavnost v Albaniji sicer prepovedana, a vsaj verski spomeniki so ostali. Mesto skušajo urejati na sodoben način, čeprav je polno starih palač, hiš z zaokroženimi robovi, kar je značilnost albanske arhitekture, starih potk, premore tudi cisterno za vodo, ki je še iz rimskih časov, tik ob mestu pa se pasejo ovce. Njuna naslednja postaja, do katere sta pripotovala po izredno lepi pokrajini, polni oljk in oljčnih mlinov, kjer pa nista opazila niti enega traktorja ali freze, je bilo mesto Dirokaster, v katerem se je rodil Enver Hodža. Starejši del ima lepe hiše in veliko trdnjavo, tu je tudi vojaški muzej, muzej v rojstni hiši Enverja Hodže ter spomenik lordu Byronu, ki se je svoje čase potepal po Balkanu in obiskal tudi dvor takratnega mestnega vladarja. § Ribe, oljke in odlična hrana Čez bistro reko Bistrico sta prišla do morja, kjer v zalivu gojijo školjke, v beneških časih pa so zgradili tudi soline. Obmorski kraji so bili bogati že v antiki. Kraj Saramba je na primer znan po ribištvu. Tudi tu so terase posajene s tisočletnimi oljkami. Peščene plaže so neverjetno lepe. Mesta so bogata z arheološko dediščino. Gradijo ogromno hotelov, gostje pa so Albanci iz Kosova in Makedonije. Otroci nosijo šolske uniforme. Slaščičarne so podobne našim izolskim slaščičarnam. Ogromno je trgovin s čevlji. Industrije je malo. V kmetijstvu so v uporabi še leseni plugi. Veliko je mladine, ki večkrat pretirava z zgledovanjem po zahodnem načinu oblačenja. Ljudje so prijazni in ustrežljivi, ponudba v lokalih je izjemno dobra. Hrana je odlična, imajo pa tudi svoja vina. Še marsikaj zanimivega sta nam popotnika nasula ta večer, pa se vsega ne da zapisati. Se bo treba kar odpraviti na pot in obiskati to čudovito deželo z ogromnimi potenciali! Povedala sta nam še, da se v Albaniji tujec težko sporazume z domačini, čeprav ti znajo vsakega po malem: italijansko, nemško, angleško, francosko... vendar so k sreči tu otroci, ki so povsod radovedni in povsod najdejo način sporazumevanja. Je pa tudi nekaj podobnih besed, na primer slovenski breg tudi v albanščini pomeni breg. Špela Pahor , VLWIHIM 11 Kulturniški smerokazi Četrtek, IS.januar 2009 Kino Odeon Ob 18.30 BOŽIČ NA KVADRAT - Four Christmases Režija: Seth Gordon Ob 20.30 * Na robu ljubezni - The Edge of Love Režija: John Maybury Petek, IG.januar 2009 Kino Odeon ob 18.30 BOŽIČ NA KVADRAT - Four Christmases Režija: Seth Gordon Ob 21.30: * Na robu ljubezni - The Edge of Love Režija: John Maybury Sobota, IT.januar 2009 Kino Odeon ob 18.30 * Na robu ljubezni - The Edge of Love Režija: John Maybury Ob 21.30: BOŽIČ NA KVADRAT - Four Christmases Režija: Seth Gordon Nedeua, IS.januar 2009 Korte - ob 10.00 in n.oo praznik zavetnika kraja sv. Antona Puščavnika ob 10 uri slavnostna maša, pel bo domači cerkveni zbor, ob 11 uri: Novoletne šege in navade (folklorna slovstvena skupina). KULTURNO DRUŠTVO KORTE galerija INSULA SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 Vabimo vas na otvoritev razstave MARIO ALIMEDE ki bo v petek, 16. januarja 2009 ob 18. uri v Galeriji Insula v Izoli. Razstava bo na ogled do 6. februarja 2009. Drugi del razstave v galeriji SQART v Kopru. Mario Alimede je rojen leta 1949 v Riva del Garda (Trento). Prvo osebno razstavo ima leta 1971. V svoji ustvarjalnosti posveča posebno pozornost uporabi grafike. Leta 1978 obiskuje tečaje eksperimentalnih grafičnih tehnik na Scuola Internazionale di Grafica v Benetkah, se leta 2005 se udeleži tečajev sodobne grafike in leta 2007 sodeluje pri Atelier Aperto - Venezia Viva. Pri uporabi računalniškega medija v grafiki sodeluje od leta 1998 tudi v okviru skupine M.A.R.T. Je član umetniškega združenja Centro Friulano Arti Plastiche di Udine, ARTCENTO ter Club Venezia Viva, živi in dela v Pordenonu. TER V PRETORSKO PALAČO V KOPRU NA OTVORITEV RAZSTAVE V ČETRTEK, 15. JANUARJA 2009 OB 19. URI 11. MEDNARONA LIKOVNA KOLONIJA KRIŽANKE 2008 Dare BIRSA, Slo / Francisco BELLA GALÀN, E / Severina TROŠT ŠPROGAR, Slo / Max GANGL, A / Gernot SCHMERLAIB, A / Mihael HODIN, Slo / Mojca ZLOKARN1K, Slo /Pippo ALTOMARE, I / Manuel CHABRERA, E / Tomo VRAN, selektor Kino Odeon ob 18.30 BOŽIČ NA KVADRAT - Four Christmases Režija: Seth Gordon Ob 21.30: ČELJUSTI - Rogue Režija in scenarij: Greg Mclean Igrajo: Radha Mitchell, Michael Vartan, Sam Worthington Idilično rečno popotovanje v avstralsko divjino se za novinarja Peta in skupino turistov spremeni v neusmiljen boj za preživetje, ko jim pot prekriža velikanska vodna pošast. Po brodolomu se preživeli pod vodstvom odločne vodičke Kate zatečejo na rečni otok, a ne vedo, da so naleteli prav na gnezdišče zlobnega krokodila, ki jim streže po življenju. Ko pade noč in začne gladina reke naraščati, so se prisiljeni soočiti s smrtonosnimi čeljustmi, ki ne poznajo usmiljenja. Ponedeljek, 19.januar 2009 Kino Odeon ob 18.30 BOŽIČ NA KVADRAT - Four Christmases Režija: Seth Gordon Ob 21.30: ČELJUSTI - Rogue Režija in scenarij: Greg Mclean Torek, 20.januar 2009 Kino Odeon ob 18.30 BOŽIČ NA KVADRAT - Four Christmases Režija: Seth Gordon Ob 21.30: ČELJUSTI - Rogue Režija in scenarij: Greg Mclean Sreda, 21.januar 2009 Kino Odeon ob 18.30 ČELJUSTI - Rogue Režija in scenarij: Greg Mclean Ob 21.30: * Umetnost negativnega mišljenja - Režija: B rd Breien Igrajo Fridtjov S heim, Kjersti Holmen, Kari Simonsen, Marian Saastad Črna komedija o Geirru, ljubitelju glasbe in filmov, ki ga prometna nesreča priklene na invalidski voziček. Njegova punca Ingvild se obupana zateče po pomoč k lokalni terapevtski skupini, ki jo sestavljajo pretirano navdušena mentorica in njeni, vsaj na videz, skrajno pozitivno naravnani pacienti. Geirr nad idejo skupinske terapije seveda ni navdušen. Kmalu se izkaže, da ima Geirr izrazito negativen učinek na ostale člane skupine, ki pripotujejo k njemu na obisk. Po drugi strani pa njegova »umetnost negativnega mišljenja« vse zbrane pripravi do tega, da se zares soočijo s svojimi težavami in pogledajo nase brez pomilovanja in lažnega pozitivizma. Zgodi se tragikomična noč zmešnjav, ki nikogar ne pusti nedotaknjenega. Četrtek, 22.januar 2009 Kino Odeon ob 18.30 KAJ SE JE ZGODILO?- What Just Happened? Režija: Barry Levinson Igrajo: Robert De Niro, Bruce Willis, Stanley lucci, John Turturro Režiser satir Pasji dnevi in Dobro jutro, Vietnam gledalce v zgodbi, posneti po resničnih hollywoodskih izkušnjah, popelje po dveh tednih komičnih zapletov zahajajočega producenta Bena. Poleg nenehnih skrbi in prepirov z dvema bivšima ženama, mu težave povzroča snemanje najnovejšega filma, kar mu na glavo nakoplje zoprno šefico studia. Mera je polna, ko si svojeglavi igralski zvezdnik noče obriti nemogoče brade, nevrotični scenarist pa začne zapeljevati Benovo bivšo ženo. Ob 21.30: * Umetnost negativnega mišljenja - Režija: B rd Breien TŠKD SV.MIKLAVŽ GRAČlSČE Vabimo vas na koncert, ki bo potekal v novi dvorani v Gračišču, v soboto, 17. 01. 2009 ob 19,00 uri. Nastopili bodo: »Ženska pevska skupina Korte« iz Kort Moška pevska skupina »LOVSKI PEVSKI ZBOR DEKANI« Slovstveno-folklorna skupina »USAKOŠČAT« iz Kort Učenci Osnovne šole »Istrskega odreda« Gračišče Domače društvo »Sv. Miklavž« Gračišče Sončna dvorana Giordano Bruno, Izola (pod stopniščem cerkve Sv. Mavra) Vabimo vas na otvoritev likovne razstave Društva likovnih dejavnosti Pozejdonka ki bo v četrtek, 15. januarja 2009, ob 19.00 uri v Sončni dvorani V programu bo sodeloval Moški pevski zbor Izola. Razstava bo na ogled vsak ponedeljek, sredo in petek med 17.00 in 19.00. Galerija Al^a / Kristanov trgi Vabimo vas na ogled razstave NANDE RUPNIK »Podobe Idrije » Vabljeni ! Galerija-galleria ALGA. tel.05 / 6418439 Umik: 10-12 . 17-19, sobota 10-12 / nedelja, ponedeljek zaprto, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Medobmočna koordinacija Izola- Območne izpostave: Piran, Izola, Koper, Sežana, Postojna, Ilirska Bistrica vabijo na REGIJSKI SEMINAR “KOLAŽ”,» ««», Regionalni seminar KOLAŽ, ki ga bo vodil Tone Rački, bo potekal v Sončni dvorani v Izoli, v soboto, 31. januarja 2009. Namenjen je vsem likovnim ustvarjalcem, predvsem pa tistim, ki se bodo s svojimi deli prijavili na 9. REGIJSKO SREČANJE PRIMORSKIH LIKOVNIH USTVARJALCEV (Kolaž). Seminar bo trajal 6 ur in sicer od 10.00 do 13.00 ure ter od 14.00 do 17.00 ure. ŠOLNINA: 33 evrov (DDV je vključen v ceno) Informacije in prijave: Prijave sprejemamo do 20. 1. 2009 na naslov Območna izpostava JSKD Izola, Oktobrske revolucije 1, 6310 Izola, fax: 05 66 31 391 ali na e-mail oLizola@jskd.si. Za dodatne informacije: tel. 05 66 31 381 (Mateja Palčič). Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - Revija Mentor Razpisuje literarna natečaja Festival mlade literature Urška 2009 Na katerem lahko sodelujejo avtorji, stari nad 15 let, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki. Pošljejo lahko še neobjavljeno prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) in dramska besedila. ter literarni natečajza srečanje tujejezičnih pesnikov in pisateljev »SOSED TVOJÉGA BRÉGA 2(509« Tradicionalno srečanje (31. po vrsti) letos organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti skupaj s svojo izpostavo v Lendavi, in to 18. in 19. aprila 2009. Namenjeno je samo avtorjem, ki - ne glede na državljanstvo - stalno ali začasno bivajo v Sloveniji, pišejo pa predvsem v svojem maternem jeziku (ne v slovenščini). Za dodatne informacije pokličite po telefonu: 01/24 10 500 ali 24 10 516 ali pišite po e-pošti: dragica.breskvar@jskd.si. Mandrač V gradbeništvu se dogaja a vsi ne delajo nezakonito Prejšnji teden smo že poročali o tem, da so koprski kriminalisti kazensko ovadili javnega uslužbenca na izolski občini, za katerega sumijo, da je zlorabil svoj položaj. Na občini so o ovadbi izvedeli iz medijev, glede na to, da bo nadaljevanje preiskave zagotovo še dolgo pa uslužbenec še naprej opravlja svoje naloge. Gradbinci so očitno vse bolj na očeh preiskovalcev, vendar to ne bi smelo prav vseh spraviti v isti kos.. Preiskovalci občinskemu uslužbencu očitajo, da je postopke javnih razpisov in oddaje javnih naročil vodil mimo zakonskih določil in pri tem privilegiral gradbeno gospodarsko družbo s sedežem na Obali. Kriminalisti so zaradi napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe uradnega položaja in pravic ovadili tudi 36 -letnega direktorja gradbenega podjetja, povod za preiskavo pa je bila anonimka, ki so jo prejeli jeseni leta 2008. Po navedbah kriminalistov naj bi uslužbenec izolske občine izbranemu gradbenemu podjetju mimo vseh predpisov oddal javno naročilo in mu pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 117.000 evrov. Kriminalisti so tudi ugotovili, da je to podjetje v preteklih petih letih redno zmagovalo na javnih razpisih izolske občine, ki jih je vodil ovadeni uslužbenec. Med drugim je bilo podjetje v istem letu izbrano tudi na razpisu za gradnjo komunalne infrastrukture v vrednosti približno 330.000 evrov na Maliji nad Izolo. Tam so nadaljevali z gradnjo infrastrukture, še preden je bil postopek oddaje javnega naročila sploh zaključen in še preden je bila podpisana gradbena pogodba med občino in podjetjem. Na izolski občini pravzaprav niso vedeli, da bi bil njihov uslužbenec kazensko ovaden, čeprav so bili seznanjeni s tem, da kriminalisti na občini zbirajo različna obvestila v zvezi z javnimi naročili. Glede na to, da postopek še traja tudi ne dajejo uradnih izjav v zvezi z ovadbo, saj ne želijo prehitevati preiskave, ki pa bo zelo verjetno opozorila oziroma pokazala še na celo vrsto podobnih primerov, ki se dogajajo v zvezi z javnimi naročili. Konec koncev še nismo pozabili akcije čista lopata, ki je tako atraktivno postregla z aretacijami odgovornih ljudi velikih gradbenih podjetij, zdaj pa je vse tako kot je bilo pred tem. V zvezi z omenjeno izolsko ovadbo je tudi slišati, da je bila preiskava usmerjena predvsem k gradbincem, ki se prijavljajo na te razpise in je uradnik bolj kolateralna škoda, vendar so to le ugibanja ulice, ki jih bo razkrila šele obravnava na sodišču. Dejstvo pa je, da se v neuradnih informacijah ponavljajo bolj ali manj znana imena s tega “delikatnega” področja. Občinski delavec, ki že nekaj časa dela na drugem področju, medtem normalno opravlja svoje delo, saj je nedolžen vse dokler mu ne dokažejo drugače. Glede njegove strokovnosti pa menda doslej ni bilo pomislekov. d.m. - - Domače plovilo na sončni pogon Navtično razvojno in projektantsko podjetje Seaway, bo na največji svetovni mednarodni navtični razstavi Boot, v Diisseldorfu, predstavilo svoj najnovejši projekt - hibridno motorno plovilo Greenline 33! Greenline 33 je desetmetrsko motorno plovilo, ki ga izmenično poganjata dizelski in električni motor, imenovan paralelni hibrid. Celotno površino strehe prekrivajo sončne celice, ki dajejo do 2 kW električne energije. Visoko zmogljivi akumulatorji omogočajo plovbo tudi do 20 navtičnih milj daleč, zgolj na električni pogon. Plovilo bodo serijsko začeli izdelovati jeseni letošnjega leta, predvidena cena s 75 KM dizelskim motorjem je približno 100.000 EUR. Izola, Jagodje ali Livade? V spomin Ivo Hajšek Mrzlega zimskega dne 21. januarja 1931 je v Ložnici pri Slovenski Bistrici luč sveta ugledal naš Ivo. Kmetija njegovih staršev je bila premajhna, da bi lahko preživljala 10 otrok. Pomanjkanju je botrovala še druga svetovna vojna in prva povojna leta. To obdobje pa je usodno vplivalo na življensko pot Iva Hajška. Zgodaj je moral skrbeti zase in pomagati drugim. Njegova prva zaposlitev je bila v mariborskem TAM-u. Bil je kovinar in tam je končal kovinarsko šolo. Iz TAM-a je šel za krajši čas v Lož Cerknica, od tam pa leta 1958 v Izolo, v tovarno Ampelea, kjer je opravljal naloge referenta za varstvo pri delu. Marljivost in delovna uspešnost sta mu odpirala pot napredovanja. Postal je vodja obrata Pločevinka, nato vodja nabave v DO Delamaris. Od leta 1974 do 1979 je bil predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Izola. Potem je bil 3 leta direktor Emone Obala, vse do upokojitve leta 1991 pa predstavnik Emone v italijanski Gorici. Vedel je, da je za uspešno opravljanje vodilnih funkcij še kako potrebno znanje. Zato je ob delu študiral in diplomiral iz svoje stroke - strojništva. Čutil pa je pomanjkanje znanja iz ekonomskih ved, zato je študiral tudi na mariborskem VEKS-u. Po upokojitvi je Ivo Hajšek delo nadaljeval v Društvu upokojencev. Bil je član iniciativnega odbora za ustanovitev Društva upokojencev Jagodje - Dobrava in večletni predsednik društva. Ko je začutil, da ne bo več mogel uspešno voditi društva, je marca 2008 prosil za razrešitev s funkcije predsednika. Za dolgoletno in uspešno dele v Društvu upokojencev je decembra 2008 prejel plaketo kot priznanje Zveze društev upokojencev Slovenije. Njegovo življenje je bilo razgibano in bogato tudi v zasebnem življenju. Leta 1959 se je poročil s Slavko, rodila se jima je hči Breda, ki je v toplini družine rasla, doštudirala in se tudi poročila z Marinkom. Od leta 1980 sta Ivo in Slavka gradila svoj dom na Razgledu 6. Ko je bila hiša zgrajena, sta za srečno sožitje treh generacij poskrbeli še vnukinji Živa in Mojca, mladi stanovalki naše ulice. Ivo je rad užival blagodejni mir v planinah, rad je smučal, vodil psa na sprehod, rad je vrtnaril in urejal okolico hiše. Česarkoli se je lotil, je opravil dobro in strokovno. Ni mu bilo dano, da bi dočakal svoj rojstni dan, ločilo ga je še 13 dni. Letos bi praznoval tudi 50-letnico skupnega življenja z ženo Slavko. Žal je plamenček njegovega življenja ugasnil v porajanju novega dne, v četrtek, 8. januarja, mrzlega dne, kakršen je bil tudi tisti ob njegovem rojstvu. Mirno je živel, še zadnjič zaspal in tiho odšel. Bolečina mine, spomin ostane. Boris Debeljak v imenu Krajevne skupnosti in Društva upokojencev Jagodje Dobrava ter stanovalcev ulice Razgled V spomin 19. januarja mineva 10 let odkar nas je zapustila naša draga žena in mama Slavica Urbič Še vedno se je s hvaležnostjo spominjamo mož Vladimir in sin Sandi z družino No. 313 15 12009 Il ministro per la cultura, Majda Širca, a Palazzo Manzioli Ospite del deputato Franco Juri, si è presentata in serata ad un numeroso pubblico a Palazzo Manzioli il ministro per la cultura della Slovenia, Majda Širca. A condurre la serata, oltre a Franco Juri, anche la giornalista Neva Zajc. Temi di fondo, la politica culturale slovena nel prossimo periodo. Il saluto di benvenuto è stato porto dalla presidentessa della Comitato comunale del partito Zares e consigliere comunale, Doris Gomezelj, cui è seguito il presidente della Comunità Italiana, Silvano Sau, nella sua veste di ospitante e, come ha ribadito, di rappresentante di una struttura che minoritaria che, anche con il supporto del Ministero per la cultura, ha saputo diventare importante punto di incontro e di integrazione culturale per tutta la cittadinanza isolana. Il ministro, dopo aver risposto ad alcune domande riguardanti problemi specifici del dicastero, si è soffermata in particolare su aspetti concreti del mondo culturale sloveno, a partire dalla necessità di arrivare quanto prima ad una nuova legge sul sistema radiotelevisivo, alla tutela delle minoranze in Slovenia e oltre confine, al sempre aperto problema della restituzione delle opere d’arte da parte italiana, ad un più equo sistema di finanziamento delle autonomie locali, almeno per quanto riguarda il settore culturale. Cultura e bilinguismo a Isola È partita dal consigliere comunale Sebastjan Morato, del DS (Partito Democratico), la denuncia per il mancato rispetto della lingua italiana da parte del Centro culturale di Isola. Nell’ambito dei lavori di ristrutturazione la facciata dell’edificio è stata ricoperta da un enorme telo che riporta scritte inneggianti alla cultura soltanto in lingua slovena. Italiani bravi? Dovere! Palazzo Manzioli, sede della Comunità Italiana - è stato detto durante la visita a Isola del ministro sloveno per la cultura, Majda Širca, -è diventato nel breve giro di alcuni anni il vero centro di incontro e di aggregazione culturale di tutta la città. L ’ha ribadito lunedì scorso anche l'organizzatore del dibattito, il deputato Franco Juri, eletto alla Camera di Stato sulla lista delpartito “Zares ”. Un 'affermazione, naturalmente, che non ha mancato di far presa sui nostri sentimenti nazionali e cittadini facendoci inorgoglire da cotanta considerazione pubblicamente ostentata. Per la verità — caro ministro (ma si dice ministra o ministressa?) - una costatazione che negli ultimi anni viene ribadita da molti, soprattutto da coloro che regolarmente frequentano le nostre manifestazioni, sia organizzate dalla CAN, che dalla CI Pasquale Besenghi degli Ughi o dalla CI Dante Alighieri, ma anche da altri soggetti che trovano nella nostra sede l'ambiente privilegiato per presentarsi al pubblico con la propria creatività. Un riconoscimento che, nel nostro piccolo, apprezziamo profondamente, anche se - diciamolo apertamente -non rappresenta soltanto il risultato delle nostre capacità, delle nostre possibilità e della nostra creatività, quanto pure il risultato dell’assenza quasi totale di una qualsiasi politica culturale a livello cittadino, esclusi pochi encomiabili soggetti che-nono-stante le avverse condizioni materiali efinanziarie-si prodiganoper offrire al cittadino qualche iniziativa degna di esser vista e vissuta. Certo, non è che la Comunità Italiana versi in condizioni materiali migliori rispetto agli altri, e di questo è stato fatto oggetto il ministro che, per la sua stessa posizione, rappresenta da sempre l’interlocutore preferenziale del nostro essere diversi. Il fatto è che nel momento in cui dovessimo abbassare la nostrapresenza in campo culturale, verrebbe a mancare anche il presupposto della nostra appartenenza al territorio e, viceversa, anche dell 'appartenenza del territorio alla nostra Comunità. Una questione di interesse vitale, quindi, purché si mantenga a lungo e migliori costantemente, a partire da questo 2009che, a quando dicono, non sembra essere iniziato sotto i migliori auspici. Silvano Sau Come dimostrato dalle immagini, l'enorme telo che ricopre la facciata della Casa di cultura isolana riporta scritte inneggianti alla cultura soltanto in lingua slovena, in netto contrasto con le disposizioni di legge, dello Statuto Comunale e del Decreto sul bilinguismo nel territorio razionalmente misto di Isola. Con un 'amara riflessione, il Morato sottolinea che in questo modo sono stati calpestati diritti conseguiti dalla popolazione locale nel corso di decenni e che venivano rispettati addirittura ai tempi del partito unico. La Befana con i più piccoli della comunità italiana di Isola La tradizionale festività della Befana è stata ricordata anche alla Scuola elementare Dante Alighieri e alla Scuola materna L’Aquilone. Alla Scuola materna L’Aquilone la festa dell’Epifania la sera prima dell'arrivo della vecchietta, spesso presentata a cavallo di una scopa, le operatrici hanno invitato i bambini a preparare la classica calza. Il mattino seguente la Befana è scesa dal camino e ha fatto visita nelle varie sezioni portando dolciumi e carboni. Alla scuola elementare, invece, la Befana non è arrivata ma i bambini della prima e seconda classe hanno comunque ricordato le tradizioni legate al 6 gennaio. Si sono sbizzarriti a ritagliare costumi del personaggio da materiali poveri che poi hanno dipinto. Alla fine si sono scatenati in simpatici e animati giochi. Un tanto per ricordare in modo creativo e poco consumistico la festa. La Befana è stata festeggiata poi anche a palazzo Manzioli dove le attiviste della Comunità degli Italiani Dante alighieri hanno organizzato e animato per la gioia dei bambini un pomeriggio con giochi, musica e dolciumi. Gioia e vitalità al Manzioli con il Coro Gospel Soul Circus Non c'è più religione Confesso di non essere mai stato tifoso della Lega Nord e tanto meno del suo capitano Umberto Bossi. Però... Oggi, quando il mondo intero sta attraversando un periodo di crisi, e non solo economica, ci viene in mente l'espressione di Bossi: Roma ladrona. Infatti, sono di questi giorni alcune statistiche allarmanti su quello che dovrebbe essere il grado di disoccupazione nell’anno appena iniziato. Vediamo la Slovenia. Per Maribor la situazione viene presentata come disastrosa. Per Novo Mesto tira un’aria poco edificante. Della nostra regione è meglio non parlarne per non aumentare il già alto grado di tristezza che qui vi alberga. Mentre per Lubiana la situazione si presenta buona con ulteriori possibilità occupazionali. Ecco perché abbiamo preso in prestito la pluripronunciata bossiana Roma ladrona. Insomma, è proprio vero che una capitale vale l’altra, almeno per quanto riguardano le ruberie. Gianfranco Siljan ATTIVITÀ COMUNITARIE Manifestazioni culturali Domenica, 18 gennaio 2009, ore 16.00, Palazzo Manzioli CONCERTO DI MUSICA CLASSICA proposto dall’Associazione Musicale “Serenade Ensemble” di Muggia. Organizzazione: CI Dante Alighieri. Sabato, 24 gennaio 2009, ore 18.00, Casa di cultura di Isola “AMOR SENZA TEMPO ...anche a 70 ani!” - con la Compagnia di Teatro Dialettale “I Zer-canome” di Trieste. Organizzazione: CI Dante Alighieri. Mercoledì, 28 gennaio 2009, ore 18.00, Palazzo Manzioli CONFERENZA sul tema “Bioastronomia: la ricerca della vita nello spazio”. Relatore: dott. Mauro Messerotti. Organizzazione: CI P. Besenghi degli Ughi in collaborazione con UI - UPT. Biblioteca Domenico Lovisato La biblioteca Domenico Lovisato e la sala di lettura di Palazzo Manzioli sono aperte dal lunedì al venerdì dalle ore 16.00 alle 19.00. Aula d’informatica Riapre il 19 gennaio 2009, ogni lunedì e mercoledì dalle 18 alle 21. Gioia, vitalità, passione, ritmo, spigliatezza e quant altro: questo è trasparso, al Manzioli, dall’esibizione del Coro Gospel "Soul Circus" di Monfalcone, diretto dal Maestro Massimo Devitor. Un gruppo, il Soul Circus, che nel suo proporre la musica gospel nel modo tradizionale è stato il primo coro gospel ad esibirsi sul sagrato del Santuario di Loreto nelle Marche e che nel 2006 ha vinto ad Assisi il concorso per la realizzazione di nuovo repertorio gospel, nell 'ambito di Gospel Connection, con il brano Glory to thè Lord scritto dal Maestro Devitor. Si nota sin dall 'inizio che il Devitor mette la massima cura nell 'educazione delle voci e nello studio dell 'interpretazione: infatti, nei coristi, voce, corpo e mente è un tutt imo. Al suo secondo concerto ad Isola, organizzato dalla Comunità degli Italiani Pasquale Besenghi degli Ughi, il coro, diretto dal Maestro Massimo Devitor e accompagnato al pianoforte dal Maestro Giuliano Fabbro e alle percussioni dal maestro Emanuele Diego Primosi, ha eseguito spiritual, carol, canti in lingua africana, ed altri brani adatti a celebrare l'Avvento. Bel programma, bella l'esecuzione, nell 'amalgama, nell 'intonazione, nella dinamica. Bello l'exploit a metà concerto da parte del pianista e del direttore — la musica dell 'Allevi ed il White Christmas veramente deliziosi. Bella la presentazione dei brani da parte direttore. Si può definirlo un concerto di qualità. E gli applausi del pubblico l'hanno confermato. Si dice e non si dice... Qualche parolina in merito al verbo “migliorare”. Non si dimentichi che il verbo è formato con la stessa radice di migliore, comparativo di: buono. E come non si può dire più migliore, così non si deve dire: migliorare sempre più. Con la speranza di migliorarci, ma non sempre più, vi auguriamo un Felice anno 2009. G.S. Il Mandracchio,/og/io della Comunità italiana di Isola Caporedattore responsabile: Andrea Sumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Sumenjak Sede: Piazza Manzioli 5, Isola, Slovenia tei, fax: (+386 5) 616 21 30, 616 21 32, sito Internet: mvw.ilmandracchio.org (Il giornale è iscritto nel Registro dei media del Ministero per la cultura della Repubblica di Slovenia al No. 1143.) Predzadnja KRIMINALNE Droga leti skozi okno Policisti Policijske postaje Izola in kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Koper so v zadnjem obdobju zaznali povečano problematiko prodaje prepovedanih drog in drugih nedovoljenih substanc na območju Izole, zaradi česar so pričeli z intenzivnim zbiranjem informacij in drugimi operativnimi aktivnostmi. 11. 12. 2008 je bil v večernem času opravljen policijski postopek z 28-letno Izolanko, ki je imela v posesti 23 tablet Dormicum. Ker so le-te so uvrščene na seznamu prepovedanih drog, so ji bile zasežene, zoper kr-šiteljico pa uveden postopek o prekršku. Z nadaljnjim zbiranjem obvestil in informacij je bilo ugotovljeno, da je omenjene tablete Izolanka priskrbela v Izoli, in sicer pri 34-letni stari znanki policije. Na podlagi ugotovljenega so policisti Policijske postaje Izola in kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Koper zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika od Okrožnega sodišča v Kopru pridobili odredbo za hišno preiskavo stanovanja 34-letne Izolanke. Pri preiskavi, ki je bila opravljena 30. 12. 2008, je bilo ugotovljeno, da je v stanovanju stanoval tudi neprijavljen 30-letni državljan Slovenije iz območja Gorenjske, ki je, kot je bilo kasneje ugotovljeno, skupaj z Izolanko različnim odjemalcem že dlje časa prodajal večje količine prepovedanih drog. Ko sta stanovalca opazila, da so pred vrati stanovanja policisti, jim vrat nista odprla, ampak sta se želela znebiti mamil, ki sta jih za prodajo hranila v stanovanju. Tako je 30-letnemu osumljencu uspelo skozi okno stanovanja odvreči vrečko, v kateri je bila večja količina mamil. Na njegovo nesrečo je vrečka priletela tako rekoč na enega izmed policistov, ki so med tem zavarovali širše območje v bližini stanovanja. Takoj po dejanju so policisti nasilno vstopili v stanovanje in obema odvzeli prostost. V nadaljevanju so policisti in kriminalisti pri hišni preiskavi našli in zasegli različne predmete, na podlagi katerih gre utemeljeno sklepati, da se je v stanovanju že dalj časa izvajala preprodaja mamil. Vse skupaj je bilo podkrepljeno tudi z vrečko, ki jo je osumljenec odvrgel skozi okno. Kot je bilo kasneje ugotovljeno, je bilo v njej 187,5g heroina, 18,3g kokaina in 26,2g konoplje. Še istega dne sta bila osumljenca s kazensko ovadbo, v kateri sta jima bili očitani dve kaznivi dejanji, in sicer neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika, privedena na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Kopru. Po opravljenem zaslišanju je bil za oba odrejen pripor. Osumljenca sta bila že večkrat obravnavana za različna kazniva dejanja, 30-letni Gorenjec pa je bil za kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili tudi že pravnomočno obsojen. Obenem je bil času storitve očitanega kaznivega dejanja na preizkusni dobi zaradi pogojne obsodbe za istovrstno kaznivo dejanje. Alkohol v zraku Prometni policisti so popoldan v Izoli ustavili voznika osebnega avtomobila, 49-letnega Izolana. Odredili so preizkus alkoholiziranosti in namerili 1,06 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Odrejeno je bilo pridržanje, čaka pa ga še srečanje s sodnikom. Da ni naprava pokvarjena? Ponoči, nekaj minut po 1. uri, so izolski policisti ustavili osebni avtomobil, ki ga je vozil 57-letni voznik iz okolice Kopra. Policisti so odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je tudi tokrat pokazal koncentracijo 1,06 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku so začasno zadržali vozniško dovoljenje, odrejeno pa je bilo tudi pridržanje v policijskih prostorih. Kleptomanija je bolezen V izolskem Zdravstvenem domu je nekdo iz odklenjene pisarne ukradel torbico, v kateri je imela oškodovanka dva GSM, denarnico z bančnimi karticami, osebnimi dokumenti, ključe in nekaj denarja. Mi smo prvi Ponoči so pridržali tri voznike, ki so napihali toliko, da so morali prespati v prostorih policijskih postaj. V Izoli je bil s 1,17 mg/l izdihanega zraka rekorder med njimi, prometnim policistom je voznik odklonil preizkus. Količki nekaterih ne ustavijo MALI OGLASI Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine IŠČEMO - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli. Tel. 040 340 005 - Družina išče dvosobno stanovanje za daljše obdobje Tel. 040 224 077 - Slikar, miren, urejen, samski ,star 53 let, najamem v Izoli garsonjero ali sobo s souporabo kuhinje in kopalnice , za daljše obdobje Tel: 031 895 140 - Štiričlanska družina v Izoli IŠČE dvo ali dvo in pol sobno stanovanje za daljše obdobje. Kontakt na tel. št.. 040 768 714 - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli za daljši čas. Tel: 041 211-917 - Iščem eno ali dvosobno stanovanje v Izoli za daljši čas. Tel: 041 206-288 - Miren, mlad par nujno išče enosobno stanovanje v Izoli. Tel: 041 435 207 - Štiričlanska družina z mirnim, prizadetim odraslim sinom, nujno išče dvosobno stanovanje v Izoli, tel.: 040 523 334 - Iščem stanovanje-enosobno ali garsonjero v Izoli za daljše obdobje. tel 041 280 521 ODDAMO - Garsonjero v izolskem bloku za eno osebo, do 15. junija. Tel. 040 614 823 (po 14. uri] - V San Simonu oddam poslovni prostor llm2. tel 031 611 568 PRODAMO - Prodam dvosobno stanovanje v centru Izole, tel 070 872 901 ali 05/ 6415 666 - PRODAMO STANOVANJE 75,34 M2 Izola - Livade, zgrajeno 1983, 1. nadstropje, vzdrževano, vsi priključki, parkirišče pred in za blokom, ZK urejeno, 1. lastnik, bremen prosto. Cena 198.000 EUR oz. po dogovoru, tel 040 710 010 ali 041 247 944 Vozlu IN PLOVILA - Prodam odlično ohranjen Renault Senic, letnik 1999, prevoženih 92.000 km, redno servisiran, cena 4200 eurov. Tel: 031 667 492 - Prodam strešni prtljažnik za Golf 3 in prtljažnik za Astro Caravan (vsak po 40 Eur). Tel 031 737 148 - Prodam Hyundai Santa-Fe, letnik 2001, prevoženih 103.000 km. Dodatna oprema 4 alu platišča z zimskimi gumami, inox buli bar. Informacije na 041 / 600 159. - Kupim traktor FERGUSON N 533 ali 534, ter rotacijsko kosilnico SIP 135. tel 031 427 626 Delo - Pomoč na domu starejši osebi 24 ali nekaj ur nudim, tel 051 498 261 - Iščem inštruktorja (na dom) za matematiko za 8.razred. o41845 040 - Gostilna Istra išče dva natakarja ali natakarici. Pokličite: 041 345 605 - Sem tehnik zdravstvene nege, nudim nego na domu. tel 040 865 251 - Sem medicinska sestra v pokoju in nudim nego na domu bolnim in ostarelim tudi 24 ur. tel 031 562 880 - Zaposlim natakarja in več študentov za strežbo v lokalu Istra, Tel.: 041 345 605 - Čistim, likam, starejšim ljudem, lx ali večkrat tedensko. Skuham tudi obrok hrane. Sem čista in urejena. 041 254 886 - Pomagam starejši osebi 24 ur na dan ali po nekaj ur. tel 031 310 410 - Izkušena medicinska sestra nudi nego in pomoč na domu. tel 031 241 845 - Izkušen DJ vrti glasbo na raznih zabavah in obletnicah za srednjo generacijo tel 031 578 327 - Nudim 24 urno pomoč starejšim in bolnim pri osebni negi in gospodinjskih opravilih. 031 631 188 - Nudim varstvo otrok v Izoli, tel 040 354 048 Razno - Prodam novo nadstropno posteljo (145xll6x75)z jogijem, spodnjo izvlečno pisalno mizo ter pre-dalnikom.031 297 305 - Podarim dva mladiča nemškega ovčarja, tel 031 847 394 - Prodam malo rabljen štedilnik, dve električni in dve plinski plošči, ter hladilnik, tel 070 872 901 ali 05/ 6415 666 - Prodam zamrzovalno omaro -110 litrov, Gorenje, tri leta staro, tel 041 280 771 - Zelo ugodno prodam 20 komadov betonskih plošč, debeline 12 cm, 300x85 cm. tel 031 847 394 - PRODAM lepo ohranjen hidro-pak za črpanje vode iz rezervoarja proizvajalca CIMM Italija. Prostornina 24dit, moč črpanja od 2,5 do 8 bar. Črpanje možno do globine 8 m. Montaža zidna, višina hidro-paka cca. 70 cm. Cena 50 eur. Lokacija prevzema Izola-Šared. tel. 051/251-496 - PRODAM zelo malo rabljeno orodje za sobno telovadbo orbi-trek (kot sobno kolo) z merilnikom časa telovadbe in porabljenih kalorij, za ceno 50 eur. Lokacija prevzema Izola. tel. 051/251-496 - Prodam LCD TV znamke LG, ekran 82 cm, še v garanciji za 350 Eur. Tel. 070 825 579 - Prodam borderske hlače trespa-ss, rabljene 2x, rumeno/črne, unisex. Velikost L/XL. Cena 20EUR. tel 041 544 428 Poslovalnica Izola Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00 nlbO Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana New York je zakon ampak Izola je vendarle Izola Svet se naglo vali naprej, razdalje med, včasih med seboj neverjetno oddaljenimi kraji, so postale že čisto trivialne, internetna komunikacija nam omogoča, da se istočasno pogovarjamo s sosedom in s kolegom, ki sedi v kakšni londonski kiber kavarni, in to kar brezplačno. Tiste znane, ..sorodnikove" čestitke, saj veste, tiste, ki, ko jih odpremo, začnejo igrati božično melodijo, so že skoraj izumrle. Pa ne, da jih none več ne pošiljajo, kje pa. Zdaj jih pač pošiljajo preko elektronske pošte, in to ne enkrat, temveč po desetkrat, ker tisti frdamani „send“ nikoli ne prime! Ali pač. A so stvari, ki se še vedno niso kaj hudo spremenile. Recimo to, da, četudi smo popolnoma vpeti v ta ..sodobni svet“, pride vedno do tega „praznič-nega'" trenutka, ko nas prime domotožje, in kje je lepše preživeti- praznike, če ne doma? No, to je ena od reči, ki se niso spremenile. Druga pa je ta, da so Izolanke od vedno bile prelepe, žlahtne rožice, saj dobro vemo, da ni take je mladenke, kot naše je krvi dekle. In odločili smo se, da ti dve dejstvi združimo, in smo se odpravili k Niki Toma-žinčič, izolskemu super-modelu, ki si služi kruh v krajih, ki jih ostali smrtniki vidimo le po televiziji. Niki se je življenje obrnilo na glavo, ko jih je štela štirinajst, pa se tega takrat še niti zavedala ni. Namreč, potem ko se je „za štos“, kot temu sama _________ rada pravi, prijavila na tekmovanje za Miss Primorske za Miss Slovenije, na katerem je (tudi zelo uspešno) nastopila njena sestra Mateja, in kljub temu, da ji je bilo zaradi rosne mladosti onemogočen uradni del tekmovanja, je vseeno zmagala kot miss fotogeničnosti in si tako prislužila prvo profesionalno snemanje. Nato sta jo mama Egle in sestra Mateja ponovno „za štos“ prijavili na tekmovanje za Supermodel Slovenije, na katerem je uspešno sledila še eni Izolanki, Bojani Dujmovič, in si tako prislužila pravico nastopa na tekmovanju za svetovni supermodel, ki je bil tistega leta v sončnem Puerto Ricu. - In kako je bilo tam? Mo. to je bilo zame vse skupaj le kot nekakšna igra. To tekmovanje sploh ni klasično kot miss tekmovanje, temveč gre bolj za nekakšno iskanje delodajalca. V Puertu Ricu so bili prisotni vsi agenti vseh največjih svetovnih modnih hiš, z vsakim pa smo se nato dekleta pogovorile, imele intervjuje, foto seanse. In vsakič, ko so me vprašali, koliko si želim zmage, sem odvrnila, da si je sploh ne želim. Da sem tukaj pač tako, bolj za štos. In končala sem na četrtem mestu." To četrto mesto pa ji je prineslo pogodbo z eno večjih svetovnih modnih agencij, agencijo Ford. ..Poslali so me v New York za en mesec. Najprej je prvi teden z mano seveda preživela mama, a ko je videla, da je tam vse v redu, se je vrnila domov. Tako sem preživela vsega skupaj en mesec v New Yorku, živela sem v takoimenovanem model apartment, z vsemi ostalimi modeli, in se spraševala, kaj sploh hočejo od mene. Vsaka od nas je dobila karto mesta, pa tudi svojega osebnega študenta, ki nas je spremljal po mestu. No, s svojim vodičem sem še vedno v kontaktu tudi po desetih letih. Sicer pa res nisem vedela kaj tam sploh moram početi, in sem po enem mesecu vprašala, če grem lahko domov. Dali so mi v roke karto in nasvidenje". Nato se je Nika vrnila k svojemu staremu življenju, torej najprej na srednjo šolo, nato se je še vpisala na fakulteto, vmes pa je seveda delala kot model v Sloveniji. Potem pa so jo nekega dne kar stlačili v avto in odpeljali v Milano, dobro staro prestolnico mode. „Pa sem se upirala z vsemi štirimi!", je še dodala v pridušenem smehu. Tam je dobila enomesečno delo, ki se je zavleklo v skoraj leto dni trajajoče delovno razmerje. Skratka, postala je model svetovnega formata. Milanu so nato sledila potovanja, od Nemčije in Avstrije, pa do Dubaja. A Nika si je vedno želela le to, da bi se vrnila v mesto, v katerega se je nevedoč zaljubila, New York. „New York je zakon. Je mesto mode, glasbe, kulture. Je svetovna prestolnica, pravijo." In končno, po nekaj letih ji je to tudi uspelo. No, najprej se je „morala“ odpraviti v Miami, službeno, jasno. A New York je bil kmalu na vrsti. Tam si je ponovno dobila agencijo, in delala naprej. Vse do lanskega leta, ko se je, predvsem zaradi svoje prave ljubezni, glasbe, preselila v Los Angeles. .Mene zanima glasba, ne pa moda. Jaz se lahko z nekom pogovarjam ure in ure o glasbi, a v življenju, verjeli ali ne, še nisem kupila modne revije. To me resnično ne zanima, a kaj hočemo, mi gre dobro od rok in v teh desetih letih sem se že toliko naučila, da dokler gre, bom to počela. A po pravici povedano, sem že malo sita vsega tega. " - Kaj pa bi Nika sploh rada počela? “Rada bi delala v glasbeni industriji. Pa da ne bo pomote, nimam nekega namena ustanoviti kakšen bend ali kaj takega. Bi pa rada delala kot agent. Namreč, tako kot naši glasbeniki gledajo na Ameriko, kot češ, to je to, tako Američani gledajo na Evropo. In ko izvejo, da sem iz Slovenije, se vsi kar stopijo od veselja. Tako, da bi rada postala tista vez med tema dvema kontinentoma." - Pa je to sploh mogoče? „Seveda je. In svoj prvi posel sem že sklenila! Zdaj, ko je to uradno, lahko tudi povem, da sem Sidharti omogočila snemanje v Ameriki. Bila sem točno tisti povezovalni dejavnik, ki so ga fantje potrebovali. Snemali so pri Rossa Robinsonu, s katerim Nika živi že leto dni. Pa je Ross dober producent? „No, on je odkril Korne, produciral pa je tudi Deftonse, Slipknote, Sepultu-ro, Pantere, pa Cure. Ja, je kar dober (smeh). Pravijo mu tudi oče nu-metala, zato pa je moral najprej dobro preposlušati Siddhartine komade, preden se je odločil, da se bo podpisal pod njihovim zadnjim albumom, ki ga ravnokar snemajo." - Torej se zate, po fotomodelu začenja nova kariera. Verjetno je pri štiriindvajsetih morda že čas za to spremembo? „Kje pa, v Los Angelesu si pri mojih letih morda še celo premlad za modni posel. Odvisno je pač, kaj delaš. Trenutno veliko snemam reklame, med drugim tudi za veliko verigo ameriških veleblagovnic Target, za takšen posel pa ne smeš biti ravno rosno mlad. A kot pravim, mene bolj zanima glasba. In ne moreš verjeti kakšen je občutek, da v živo spoznaš vse te glasbenike, katerih glasbo tako občuduješ. Zato bom zdaj poskušala čimveč energije usmeriti v to. Konec koncev, ko imam na izbiro, da se odločim za koncert ali pa za tipičen model party, se vedno odločim za prvega. Na srečo pa mi moje delo omogoča, da oboje združim, brez kakšnih hudih preglavic." In kako se bo zgodba nadaljevala? Če ne prej, bomo to ugotovili ob naslednjih novoletnih praznikih. Takrat se namreč svet ponovno ustavi, in Izola, jasno, prevlada nad vsemi New Yorki in Los Angelesi tega planeta. Le kako ne bi? Saj v njej živimo Izolani! Aljoša