oklepa meduvansko pristanišče ter se strmo spuftč* v morje.
Vrh grebena, pred Lješem, na ostrem ovinku tega gorskega venca, stoji frančiškanski samostan. Tja smo sc napotili, da zaprosimo menihe za prenočišče.
Ob vznožju, poleg mosta smo sc ustavili in določili 1'charca za odposlanca, ki se je takoj odpravil po strmi rebri navzgor.
Zdelo se nam je, da čakamo nanj 2c cclo večnost V nekoliko smo si krajšali čas, da smo opazovali deroče valove reke Drima in onkraj mostu Lješ -z njegovimi umazanimi, ozkimi ulicami ob zanikrnih, napol razpadlih kočah izlamskih Albancev.
Končno ee jc vendar utrgal izza grmovja po obronku Pcharcc in pridrčal na cesto.
Hlastnu smo ga obkolili vsi trije.
Povedal nam je, da je samostan ves zaseden po srbski vojski in da mu jc gvardijan. edini redovnik, dobra albanska duša, prijazno pojasnil njegov položaj ter mu napisal listek na nekega premožnega katoliškega Albanca, pri katerem bomo lahko praznovali sveti večer.
Zaukali smo od veselja in sc napotili v naznačeno smer.
Pot je vodila s ceste med obrežjem :n močvirjem. Ob poti je bilo zasajeno dokaj lepo sadno drevje. Dan, ki te jc že nagbal v zaton, je bil lep in v nas se je naselilo uprav praznično nastrojstvo in neka že dolgo pogrešana razposajena Segavost.
Kmalu smo zagledali kočo. dasi nas je že objemal hladen večerni mrak.
Sprejel nas je besen pasji lajež. Ko smo se približali plotu, sta se zakadila dva velika, poldivja psa v ograjo proti nam, da ie kar pokalo suho protje na plotu. Gorje nam, ko bi bila ograja kje popustila!
No, pa se je takoj nato odnekod iz mraka odločil neki možakar, pognal psa v neko šupo m ju zaprl.
Z umerjenim korakom se jc vrnil k ograji ter nas vprašal, kaj želimo. Ko smo bili vsi z italijanščino večalimanj v poznanstvu, smo mu v tem jeziku razložili naš namen in prošnjo ter mu izročili gvardijanov listek.
Albanec ga jc pozorno in počasi prečita!, nato pa je odprl leso ter nas z izbranimi bc-cedami povabil v hišo.
Po strmih stopnicah smo prišli v prvo nadstropje, v nekako prednjo sobo in nato v glavni stanovanjski prostor.
Na strani, bolj ob steni, jc bilo veliko ognjišče kar pri tleh na kamenih ploščah. Tu jc tleto nekaj debelih panjev na kupu žerjavice, nad ognjem pa je visel na verigi velik kotel. O kakem pohištvu pa seveda ni bilo duha nc sluha.
Ob ognjišču je na tleh sedel neki starejši Albanec, s katerim nas je seznanil njegov sin m mu povedal namen našega obiska.
Prosili smo ga za gostoljubje na sveti božični večer, mu povedali, da smo katoličani ter mu tudi pojasnili naš trenutni položnj.
Medtem je njegov sin obvestil o našem prihodu šc ostale stanovalce hiše, zakaj ne-dolgo nato so vstopile tri pražnje oblečene Albankc.
Kolikor sc je dalo ugotoviti ob svitu plamena na ognjišču, so bile ženske šc dokaj vSečne, ker z lepoticami se Albanija ne ponaša kaj prida. Tembolj pa jc vzbujala pozornost njihova zunanjost. Obleka jim je oila Sogato okraiena z zlatimi in srebrnimi novci.
Vstali smo in jih pozdravili
Po albanskem običaju ženska v moški družbi nikoli ne govori; na vprašanja odgovarja le kratko. Zato so kmalu po pozdravu zopet odšle.
Medtem je starec ob ognju skuhal črno kavo in nam postregel tudi s finim albanskim tobakom.
Pogovor se je polagoma razživcl in sc v glavncm pletel pač o vojni in o našem položaju.
Med pogovorom pa so ženske, ki so se spet preoblekle v delovno obleko, pripravljale večerjo.
Z veliko slastjo smo končno po dolgem času, prav na sveti večer, iz velike sklede zajemali neke vrste rižot s kuretino.
Domači sin je bil kaj zgovoren in pripraven dečko in je že gledal za seboj vsaj pet in dvajset svetih večerov. Po vsem soditi, jc imel tudi on v hiši svojo družino, dasi nismo opazili nobenega drobiža.
Po večerji smo se pozno v noč razgo-varjali o tem in onem, dokler niso ženske prinesle iz bičja spletene preproge ter jih razprostrle po tleh. Brez posebnih uvodov in nekako boječe prijazno so nam odkazale naša ležišča.
Kmalu smo polegli vsi štirje, dočim je družina odšla iz «sobe« ali — kako bi jo na-zvai. Se prej pa nam je gospodinja pokazala neko leso, izza katere je bila v tleh odtrgana deska, češ, čc bi nas ponoči kaj prijemalo.
V polsnu sem čul, da so se domačini vrnili in tiho polegli vsak na svoj prostor.
Dolgo nisem mogel znova zaspati, vendar me jt končno premagala utrujenost.
Toda nenadoma — moralo je biti okoli ene po polunoči — me prebudi — strel.
Prestrašen dvignem glavo in opazim ob motnem svitu ugašajoče žrjavice, kako trije moliš stoje pri linah ▼ steni s puškinimi ko-
piti ob licu in ccvmi naperjenimi skozi stenske odprtine, zakaj oken soba ni imela.
Psa na dvorišču sta lajala na vse pre-
tege. Vsi smo bili zbujeni.
Gospodar nas jc pomiril, češ, da se klatijo Črnogorci okoli hiše. Zmerjal jih j« s tatovi in razbojniki in godrnjaje odložil puško v kot ter se spet vrnil k lini. Nato je nekaj naročil v albanščini svojemu sinu, ki je takoj odšel na dvorišče ter se kmalu vrnil, nakar so vsi spet polegli.
Toda mi štirje smo to noč prav slabo spali, celo lazice so bile zaradi omamljive toplote še posebno krvoločne.
Komaj se je svitalo, smo žc vsi bili pokonci. Dobili smo črno kavo. nato pa še ra-kije in tobaka.
Ko sc jc žc dodobra zdanilo, je prišlo šc nekaj Albanccv, bržčas sosedov.
Niso sicer kazali prevelike radovednosti, vendar pa jih jc zanimalo naše pripovedovanje o odstopanju srbske vojske in o našem umiku. Ko smo jim opisovali posamezne prizore, kako so vojsko njihovi rojaki propadli z orožjem in jim povedali o pobitih Srbih, o odgnani živini, o slečenih mrtvecih itd., so v nekaki prikriti škodoželjnosti le skomizgo-vali z rameni, češ, Srbi so si sami krivi tega, zakaj jih niso leta 1912- pustili na miru.
Končno so nam postregli še z jedjo in v najboljšem nastrojstvu duha in telesa smo s.c poslovili. Domačini so nam prigovarjali, naj še ostanemo pri njih nekaj dni, toda mi jim dalje nismo hoteli delati napotja.
Ob slovesu je Peharec snel s svojega prsta pozlačen prstan in ga nataknil najmlajši domačinki na prst v spomin na naš božični večer v njihovi hiši.
Ta kretnja je napravila najboljši vtis na navzoče. Vse tri ženske so nas zaporedoma poljubile in v najlepšem prijateljstvu smo sc hvaležno poslovili tudi od moških.
Na sveti dan smo že bili spet v medu-vanskem pristanišču med svojci in nadaljevali naše uprav cigansko življenje.
★
Ta božični večer jc žena praznovala v Belgradu sama s sinom. Dobri gospod Petrovič. betežni in pohabljeni starček — revež ni dočakal konca vojne; mir njegovi blagi duši! — je pomagal moji ženi po najboljših močeh, prav tako pa tudi nekateri moji tovariši, ki so ostali v Belgradu. zlasti gosp Krčadinac. Ti so se zavzeli, da je žena dobila priličuo podporo za božič iz tajnega srbskega vladnega fonda in potem redno vsak mesec po •10 kron. Na sveti večer sta ženi delali druščino gospici Milena in Radojka in pripovedovali mojemu sinčku o ' tati u ratu«.
Črna kava iz pražcnc koruze in nekaj skromnega peciva jc poveličevalo slovesnost svetega večera. V peči jc plapola! ogenj iz
zadnjih oslankov porušenih drvarnic ... ★
1916 na Krfu.
Pred nekaj mcscci sem bil oproščen vojaške službe in premeščen iz vojnega m:ni-strstva iz Soluna v zunanje ministrstvo na Krf. -
Kar nas je bilo Slovencev na Krfu, smo se dogovorili, da bomo sveti večer praznovali v Potamosu in smo o tem obvestili tudi našega rojaka podporočnika Martclanea v ta-^ mošnjem taborišču.
Večerja v uradniški menzi pa jc prekrižala v nekoliko naše račune. Gospod Li'iba Nešič, sedaj poslanik v Sofiji, jc kot predsednik menze povabil vojaško godbo in priredil slovesno večerjo v počastitev katoliškega svetega večera. Slovcnci smo bili: Lav-rin. dopisnik petrograjskega »Novoje Vrcm-ja«, sedaj univerzitetni profesor v Angiji, kapetan Kobler. poročnik Zaplotnik, podporočnik Jclenec, Goreč in moja malenkost ter dva Hrvata.
Po večerji smo sc začeli razhajati, vsi prav židanc volje. Noč je bila jasna in zvezdnata. Morje je bilo čudovito mirno in v njegovi gladini je odrevala mesečina.
Kdo bi spai. Lavrin in Manojlovič sta na Esplanadi filozofirala, Kobler pa jc žc prej odšel — spat.
Kar nas jc bilo še Slovcnccv, smo jo «rezali kar ob obali v Potamos. Tam smo v taborišču zbudili Martelanca. ga dvignili iz šotora in odšli pojoč v vas Potamos.
Ob cesti, poleg visoke palme je stala nizka krčma. Vse jc bilo mirno in v globokem spanju. S trkanjem smo prebudili krčmarja. da nam jc odprl. Prižgal je oljnato svetiljko in mi smo posedli okoli umazane mize. Radc-volje nam jc postregel s pijačo in se umaknil, mi pa smo začeli vzbujati spomine na minule božične večere in nadaljevali do svitanja.
Ko sc je zdanilo, smo se odpravili na Krf, kamor je skoraj uro hoda. Na Krfu smo bili šc pri sv., maši in se potem razšli nn
svoja stanovanja.
Ta sveti večer jc po svoji zunanjosti pač nadkriljeval prejšnja dva, toda šel je mimo nas neopaženr», kakor navadno minevajo —
krokarske noči. Omlcdno, puhlo in praznol ★
Zena je pisala, da je denar prejela in da je praznovala sveti večer kakor lani. Zdrava sta oba. ona in sinko.
1917 šc vedno na Krfu.
Tudi tokrat je bila v uradniški menzi slovesna večerja v proslavo katoliškega božiča kakor lani. Število Slovencev se je pa skrčilo, mislim, na vsega štiri zastopnike. To poletje sklenjena Krfska deklaracija nas je s Srbi že tesneje združila. Pod tem vtiskom so bile vse govorance.
Ves večer je deževalo, zato smo po polunoči takoj poiskali vsak svoje ležišče.
Na božični dan sem bil z večjo zbranostjo pri slovesni sveti maši v katoliški cerkvi.
1918 v Solunu
V	oktobru sem se vrnil iz Rima. S Krfa je vlada že odšla v Solun. Prijavil sem sc na službo Delo v pisarnah je skoraj povsem rre-nehalo. Določili so me z nekaterimi drugimi uradniki, da smo nadzorovali spravljanje držsvnega arhiva v zaboje in v skladišča za poznejši prevoz v Srbijo. Obenem pa sva s Džonovičem prevzela uredništvo dnevnika »Srpski Glasnik«, kjer sta nama pomagala minister Kosta Timotijevič in njegov sin. Dokler je bil Jelene v Solunu, je tudi on bil urednik tega lista.
, Nekako pred božičem smo zaključili zadnjo številko.
Stanoval sem v nekem hotelu v bolgarskem predmestju skupaj s profesorjem sarajevske gimnazije, pozneje kustosom muzeja v Sarajevu. Njegovo ime mi je ušlo iz spomina.
Bil jc hud vegetarijanec Ni užival mesa, pa tudi masti in sira ne. Kadil ni in ni pil nikakih opojnih pijač. Kuhal si je sam na samovaru. Toda za reklamo vegetarijanstvu ga ne hi priporočal; bil je suh in upadel, govoril je počasi in narejeno. Najrajši je potega!, ali pa se sprehajal po samotnih krajih, proč od prometa.
2 njim torej svetega večera nisem mogel praznovati.
Na drugem koncu mesta, proti Mikri, je bilo še nekaj Slovencev, dasi jih je že mnogo odšlo z vojsko, ki je že prodirala v Srbijo. Zato sem iskal po mestu železniškega uradnika Vidica. Njega pa je bito težko dobiti v Solunu. Nekako kakor bi se bil izogibal vsem znancem.
Bil jc v Vodeni pri železniški četi. a je zaradi bolezni bil poslan na zdravljenje v Solun,
Proti večeru sem ga zasledil v neki »aščinici«, kamor je hodil večerjat. Dejal mi jc, da se nc počuti dobro in da pojde kmalu k počitku. Poslovila sva se in si voščila praznike. Odsihmal ga nisem več videl, niti kaj čul o njem.
V	kBeli kavani« na Marsovem polju, v pristanišču, sem naletel na večjo družbo Slo-
vencev in Hrvatov. Med njimi je bil tudi reki ruski polkovnik, po rodu Sarajevčan, Pri sosedni mizi so sedeli Srbi.
Oblika bodoče države in njena ureditev je bil glavni predmet razgovora. Za prestol-jem kozmopolitičnem značaju najnevtralnejšc nico sc je naše omizje izreklo naj bi bilo Sarajevo, ker je v sredini države in po «"o-tlo. Srbom to ni bilo prav, in prišlo jc do prerekanja.
Polkovnik, ki je sedel poleg mene, me jc vprašal, kje stanujem. Ko sem mu povedal, da stanujem v hotelu onkraj mesta, v Bolgarskem predmestju, me je povabil, naj grem ž njim, da pri njem prenočim. Predlog sem sprejel tem rajši, ker so bili duhovi že dckđj razpaljenl
Odšla sva brez posebnega slovesa in skoraj ncopaženo.
. Moj gostitelj, ruski polkovnik, je imel lepo urejeno dvosobno stanovanje na Marsovem trgu. Sam mi je postlal na divanu, za od?jo pa mi je dal težak ruski kožuh.
Na mizi ic razžaril oglje v pravem ruskem samovaru, in kmalu sva srkala čaj in prigri-zovala sladkor.
Dolgo v noč sva se pogovarjala, zlasti o Slovcncih in o njihovi vlogi v novi državi. Njegovi nazori so bili zdravi in jasni, dasi je vojaški duh prežemal vse njegove misli; mož jc bil za diktaturo in strog centralizem, vendar pa jc bil odločno mnenja, da bi morala vlada biti povečini v rokah Slovencev. Za Bolgare je dejal, da bodo prej ali slej, zlepa ali zgrda. v sklopu jugoslovanske države ln takrat bo šele dovršeno veliko delo zedi-njenja.
Na božični dan sem bil pri sv. maši pri lazaristih. Z br. cerkovnikom, Ljubljančanom, sva se spoznala že takrat, ko sem bil prvič v Solunu. Po maši mi je v zakristiji postregel s kozarcem vina. da sva malo pokramljala.
Ko sem mu omenil, da se kmalu po božiču vrnem v domovino, mi je izročil pozdrave za njegove domače, a sem, žal, izgubil naslov, sicer sem pa itak prišel v Ljubljano šele nekaj let pozneje.
In res, žc naslednji dan je prispel parnik «Dubrovnik« v Solun, kamor se je vkrcal državni arhiv in ž njim tudi mnogi uradn>ki,
da se po štirih letih vrnemo iz — prognanvlva. ★
Tu so torej v glavnih potezah obrisi petero božičnih dni v svetovni vojni izven domovine in rednega stanovališča.
Razmere in gon za pozabo bridkostnih občutkov ob teh ljubkih praznikih niso dopuščale notranjega zaživetja božičnih dni, a vprav v tem jc veličina hrepenenja, ko človek globoko občuti vso težo tujine in osamljenosti v njej.
Valentin Rožič:
Naša vas
Kako si predstavljam nago lepo slovensko domačo vas?
Dal sem učeuceui zadnjega letnika arhitektonsko gradbenega odseka nepričakovano, brez uvoda to za vse Slovence velezanlmivo vprašanje, na katero uaj zares poljudno in resno odgovore, kajti dijaki t j. naši bodoči praktiki in stavbni konstrukterji gotovo najbolj Instinktivno slutijo, kaka naj bi bila slovenska moderna narodna vas, da bi tudi
poleg cerkve prva predstavnica kulbimega in duševnega življenja v vasi. Prepričan sem, da bi bila vsaka taka vasica Se bolj prijazna kakor je v sedanji obliki.
Potem še to, da bi tvorilo vsako posamezno poslopje na deželi tudi eno celoto. Stanovanjsko hišo, hlev in vsa ostala poslopja naj bi se razvrstila okoli obsežnegn dvorišča. Toda ločeno z vmesuim praznim prostorom. Skrbeti bi morali kmetje za snago v hiši (v
odgovarjala slovenskemu narodnemu tipu ln čustvovanju ter vsem zdravstvenim, lepočut-nim ln klimatičnini zahtevam. Cujmo, kako pišejo in gledajo noši bodoči narodni stavbeniki našo vasi
Prvi piše:
Prijetno je biti na vasi. Ko sem tako kolovrati! skozi to ali ono vas, sem opazil, povečini, da bo si naši kmetje postavljali svoje hiše in gospodarska poslopja ob cesti, in tako poteče včasih dosti časa, predno prideš taki vasi do konca.
No bl tako gradil vasi, sem si mislil pogostokrat. Zakaj kmetje ne zidajo tako, da bi tvorila vas neko celoto? Okoli cerkve bl zidali, lepo si razvrstili svojo poslopja, gospodarska in stanovanjska. Tudi šolo bi morali vzeti v svojo razvrstitev, saj je ravno ona
stanovanjih) ln v hlovih mnogo bolj kakor sedaj ponekod.
Samo moderne arhitekture ne bl dal no vas. Kmetje naj poč zidajo udobna stanovanja z velikimi svetlimi in zračnimi solmmi, sploh naj si uredijo v notranjosti svoja stanovanja najmodernejše, toda nazunaj naj pa ostanejo noše kmetske hiSice tako prijazne, vabljive in ponižne kakor so sedaj in vsakdo bo rad zahajal iz pustega zaprašenega mesta v naše ljubke vasi na počitek ln oddih.
B. piše:
Naj opišem na kratko, kako sem s! zamislil nolo vas.
Do vosi noj vodi široka, prometna cesta, katera se ob vosi zavije u vasjo. V vas naj se pride s stranskimi cestami (poti), ki so v -iveri z glavno cesto. Hiše v vasi naj bodo pri-
proste, n lične, največ enonadstropne ter prosto stoječe, obdane s precej obsežnimi vrtovi sadnega drevja in sočivja. Vsekakor morajo biti gospodarska poslopja nekoliko ločena od same stanovanjske hiše, vendar pa v skupni zvezi ter vse skupaj obdano z nerazkošno ograjo. Hlgtjena, ki je predpogoj za udobno, zdravo življenje, mora vladati v vseh stanovanjskih kakor tudi gospodorshih prostorih. Da se to dosože, mora biti nopeljava, izpeljava dobrega vodovoda vzorno izvedena ter г njo v zvezi odvodna kana'izarija brezhibna.
Ce le mogoče naj dobivajo voS*oni vodo iz vodovoda, ne pa iz vodnjakov ali »štiren«, kajti ti se navadno ne izvrše bigijenično ln so vedno Izpostavljeni okuženju. Seveda kjer to ni mogoče, morajo biti vodnjaki izvršeni in izdelani z vsemi hlgijenskimi napravami.
Slanovanja in gospodarski prostori naj bodo vedno dovolj veliki ln razsvetljeni ter preskrbljeni e primerno ventilacijo (zračenjem). Kuhinje naj bodo s Štedilniki, poleg štedilnika pa še peč za pečenje kruha. Ne smejo pu biti kuhinje majhne, temne, zakajene in a kakim malim, nehigijeničnim ognjiščem oskrbljene.
Stranišča morajo biti dobro izvršena, n« primernem kraju, ne proti cesti obrnjena, toda zavarovana pred hitro izmenjujočo sc temperaturo.
C.	pripoveduje:
Co pogledamo na sedanje stanje v gru-paciji in razporedbi naših vasi odnosno hiš in gospodarskih poslopij, moramo na žalost reči, da hiše (stanovanja) in gospodarska poslopja v marsikaterem primeru niso praktično-bigijeničn« razporejena. Kn sam priirer, katerega sem sani na lastne oči videl in ta je:
Svinjak in gnojna jama sta odnosno ležita na strani stanovanjskih oken. — — Vee drugo pripovedovanje je nepotrebno. — —
D.	pripoveduje takole:
Gruparija vasi je odvisna ne le od terena. na katerem le/.i, temveč tudi od vremenskih neprilik in klimutičnib razmer dotične pokrajine. In kakor vse nustaja in se razvija po kulturni zgodovini kraja, tako bi se morala vsaka (nova) vas ali tudi hiša prilagoditi zgodovinskemu teku sedanjega času.
Tako sem si zamislil eno takih naših vasi. kako naj bi približno izgledala: sledeče:
V današnji hitro živeči in -napredni« dobi, ko vse človeštvo mrzlično stremi za tem, da in kako bi čim bolj izboljšalo svoje življenje, odnosno, svoja bivališča, bi bilo tudi pri zasnovi vasi treba budno paziti na to, da bi vns postala čim lepša in mikavnejša. Naše vasi naj bi izgledale nekoko tako-le: V sredt vasi u«i bi bil velik prostor, kjer naj bi stala eerkev, v notranjosti in zunanjosti okrašena tako, da bi zares nudilo vtis božjega hrama, kajti našim vaščanom jo cerkev vse. Oni nimajo gledališča in kina in drugih zabav kakor meščani in tržani. V zunanjosti naj bi se cerkev z impozantnim stolpom in lepo done-čimi bronastimi zvonovi ponosno dvigata proti nebu, da bi vaščani s svetim zanosom Iii pogledom zrli nanjo. Pred cerkvijo ali blizu cerkve naj bi stala velika košata lipa, obdana okoli in okoli s klopmi, Mer bi lahko vsako nedeljo vaški očunci moževa 1 i in se posvetovali o svojih goopodnrskib skrbeh in drugih stvareh, kakor ee je to že od nekdaj vršilo, ker ravno v nedeljo po maši in po nauku imajo tisti primerni '"as za vaške in druge pogosore. Blizu cerkve naj bi bila tudi šola, kl n»j bi tudi imponiialo po svoji zunanjosti in notranjosti, saj cerkev, šola in mladina •padajo skupaj.
Na pokopališču, blizu cerkve uii na vasi, na vidnem mestu naj bi stal tudi spomenik v svetovni vojni padlim vojakom - vaščanom, spomenik, kraju primeren in živa, zgovorna priča neskončnega gorja, ki ga je prestal naš narod med svetovno vojno. Istotako v bližini cerkve naj bi bilo tudi župnišče, tako da ima duhovnik blizu k svetemu opravilu.
Na vaški »trg«, če smemo tako reči, spadajo še druga važna poslopja kakor: Društveni dom, zdravstveni dom (če je), občinski urid, gasilni dom in druge trgovske ali obrtne hiše. Vaški »trgi naj bi se iz svojega središča v«u zoževal iu prehajal ali podali^nl v nekako precej široko ulico, kjer bi stali po vrsti posamezni ločeni kmetski domovi, pripravo, a vendar ljubko narejeni v slogu nomine ornanientike, a ne preinoderni.
Pred vsako hišo (nasproti cesti) naj bi bil primeren cvetlični vrt v okras hiše in obrunibo cestnega prahu. Na oknih naj bt vaška noša dekleta povsod gojila domače cvetlice predvsem naš roženkravt, nagelj in rožmarin. Zadaj za hišo naj bi se razprostiral dobro gojen sadovnjak z žlahtnim drevjem, ki v poletnem Času nudi tudi zadostno senco zu odpočitek. v jeseni po bogate sadove.
Havnotako stran od ceste In hiše naj bi bila gospodarsko poslopja, kajti nič ni bolj nehigijeničnega in za ogenj nevarnega kakor hiša združena s hlevom in svinjakom.
Hiša noj ho narejena Inko, da bo vredna človeko\ega dostojanstva. Ne več nizkih in temnih, mračnih In nezračnib sob In spalnic, temveč svetlobo In sobice noj posije v noše kmečke domove ln svež, čist zrak, noj zapiha po naših izbah t To bo rodilo zdravje in z zdravjem srečo In zadovoljno*!.
Vaško pokopališče naj bi stalo. Če le mogoče izven vasi. a na lepem prostoru ln
sicer iz higijenskih in estetskih ozlrov. Poko-(to je lepočutnem) oziru precej zanemarjena.
pališče mora biti skrbno negovano in s cvetjem ln primernim drevjem zasajeno v kras vasi ln spomin ln čast pokojnim vaščanom, kt eo nam bili v življenju najdražji.
Sicer pa so naša vaška pokopališča in stranišča I nekako merilo In viden izraz in dokaz kulture ln Izobrazbe, kl vlada v tistem kraju J — Torej pazite povsod na oboje I Tudi gnojišča in greznice bi morale biti ra-rijonelno in hlgijensko izvršena in primerno zavarovana, ne pa tako, kakor je dandaues marsikje ali po večini slabe ln zanikema navada, liolje: razvada, da se gnojnica iz posameznih hlevov ln «vinjakov cedi, razliva tn smrdi po celi vasi! To ne sme biti! Je tudi škoda za najboljši gnoj, ki se tako brezkori-stno izgubi.
E. modruje o naši vasi tako le: Kakor se regulirajo in moderniziiajo ln sanirajo mesta, tako bi se morale regulirati in prenoviti in preurediti tudi marsikatere uaše vasi. V prvi vrati bi se morale naše vasi izboljšati v zdravstvenih ozirih. ker so mnogo naše vusi v zdravstvu zelo zanemarjene. Pred \eem je skrbeti za zdravo, pitno vodo.
Dajmo zaključno besedo še enemu mlademu bodočemu stavbeniku! On pravi o naši vasi takole:
Do poslednjega časa »o bilo kmečka bivališča v higijenskeui kakor ludi v estetskem
Temu je v veliki meri kriva revščina, v še večji pa morda nevzgoja nagega naroda. Naš mali človek si postavlja svoj dom postopoma. Najprvo si postavi majhno kolibo, nato čez nekaj časa poleg kolibe svinjak. Pred svinjakom si izkoplje gnojno jamo — pri tem pa ne gledo na to, ali ista leži sredi dvorišča, ali tik pred hišnim pragom. Dela ee brez načrta, brez glave, tja v en dan!
KoneČno so IzprevideU nekateri vplivni člnltelji, da Je pri tem delu treba neukemu ljudstvu pomagati, pa podučiti. Ustanovili so ee hipijenski (zdravstveni) zavodi po celi državi. kl Imajo vzvišeno nalogo, sanirati uaše žalostne z-travatvene razmere pnsam' zn'h vasi ob glavnih ce itah. Začete so se sosteinatično graditi greznice In gnojno jame, nado'je dobri vodnjaki in vodovodi, in kar je glavno: zdravstven! domovi! Blagodejni vpliv to vse hvale vredne zdravstvene akcije re že vedno bolj povsod čuti.
Nalezljive bolezni ponehujejo, pa tudi kmetje sami *o že pričeli gojiti olepšavo in čistočo svojih domov in stanovanj. Torej tudi moderna zdravstvena zakonodaja se je zavedla dejstva, da Je treba tudi naši vosi dati redn, snage in eolnra! — Zato naj živi, raste, cvete in so krepko razvija naša lepo, bela, čista, snažna in ljubka domača kmečka vos na deželi!
Zato: zidajte In opreniajte v pravem modernem smislu svoje kmetske demo'o in Javna poslopja le z uporabo narodnih domačih motivov in pod nadzorstvom domačih strokov-njol- >v: stavbenikov in zdravnikov. S tem bo«de povzdiimili narodno gospodarstvo in bogastvo ter samozavest v narodu, v tujcu pa ugled in občudovanje! Napravimo torej slovensko nošo vas zdravo, srečno in zadovoljno — in to delo je v rokah celega naroda. Zato vsi:
na v us, na vas
v našo kmečko vas!
Dr. S. Bevk:
Po bo žzčno drevesce
(Prirodopisni pomenek.)
•dlajdi z menoj, dragi tovariš.» me ie pozdravil med napol odprtimi vrati prijatelj Matej. »Ali ni greh. da tiči* v zadehli jazbini, ko sije zunaj božje solnce in tanka bur-jica »iplje zdravje vsem izprehajavcem? Glej, v svoj gozd sem namenjen, da odrežem smrečico za boiično drevo, otrokom v radost, sebi v speniin na dni vesele mladosti.«
Nataknil sem suknjič, poveznil klobuk m kmalu sva koračila po poljski poti proti nizkemu hribu, ko ler se tiri prijateljev gozd.
Zimski dani Prijetno le boža hladna sapica, globoko dihaj" uživaš čisti zrak in blagodejni so ti žarki zlatega solnca. Zdravje vlivaš vase: z vsakim korakom ti rasle svežosl telesa in duha... Občutil razpoloženje, kakor pred slavnostjo, ob pričakovanju veselega iznenadenja ali velikih dogodkov. Na zunaj miren, čutii v sebi klijoče življenje, nevidno pripravljanje, presnavljanje ... Zaukal bi, pa ni šc čas... Taka je vsa priroda pozimi.
Let js je zima kasna. Novembrski sneg je po polju večinoma izkopncl, le po razorih se tišče še progasti ostanki in večje lise objemajo severno stran višjih vzboklin ter pokrivajo osojne ježe. Polje je kakor pripravljena miza. pogrnjena z vezenim prtom: njive z zeleno ozimino, rjave v vseh odtenkih, raz-orane v praho. z ostanki pridelkov, vmes de-teljišča, ob robeh travniki. Ob poti se dvigajo poljski stražniki, temni kozolci, pred nednv-nim polni, sedaj prazni in prozorni.
•No, no,« se oglasi moj sopotnik, »popolnoma prazni niso vsi, vsaj nekaterim so dane v varstvo prozaične fižolovke.«
Prav imail Ampak, ali veš o našem H-žolu Se kaj več. kakor da je dober zabeljen in dober v salatl? Ros, že od nekdaj postaviiijo po naših poljih liiolove prekle in Jih navadno spravljajo na soho v kozolce, toda prekle nuo bila opora vedno enaki vrsti fižola. Vedeti moraš, da sadimo danes skoraj izključno i*ne-riSki fižol, pred odkritjem Amerike pa чпо imeli zgolj afriško vrsto. Ameriškega ližola imamo dve znani vrsti, navadni fižol in laški fižol. Navadni ima belkaste cvete, ki vlečejo na rumeno, zeleno, rožnato ali vijoličasto m je natiške ali pa nizke zvrsti, laški fižol pa ima navadno škrlatnordcče cvetc in rd-sčc. črnopisano seme. Zanimivo Je. da Je večina evropskih jezikov prenesla staro ime »fižoi-» na novo ameriško rastlino. Najbrže se jc ta zgodilo zaradi vc'ikc sličnosti obeh rastlin in slučajne podobnosti mehiškega naziva »iri-zol«. Kolumb omenia fižol že v svojem prvem potopisu kot 'feksones«. — Pa ne sama fižola, tudi žgancc nam je dala Amerika. Nemara Se važnejša rastlina, nego fižol, je tur-Sčlca. Leta 1520 je prišla v Španijo in sc od tam polagoma razširila po južni Evropi. Morebiti tmo jo dohili v naše kraje preko vzhodnih pokrajin, na kar bi kazalo ime turlčioi, turško zrnje kakor Jo nazivajo deloma »utfi Nemci, Italijani in Francozi. Naziv koruzi ji slovanskega izvora, debebča pa je noveiia beseda in ie pomenila posebno zvrst s prav
debelimi zrni. Znanstveno in nemSko mie Mais je amerikanska beseda za turščico V Ameriki je bila turščica že pred Kolumbovim prihodom jako razširjena žitarica.
Tako kramljajoč dospeva do potoka, ki se vije med poljem in gozdom. Bistra postrv jc smuknila po vodi, ko sva stopila na brv.
»Zebe jo revico in strada nemara tudi,« je pripomnil tovariš.
Samo deloma imaS prav, dragi moj. Rib nc zebe, pa tudi vroče jim ni. Mrazu, ki ga občutimo toplokrvneži, je vzrok razlika na*e telesne topline in topline medija, ki nas obdaja. Ribja kri pa ni stalno topla, ampak sc menjava s toplino vode, zato razlike skoraj ni in ribe nc občutijo mraza. Glavni pogoj, da se riba dobro počati. je dovoljna množina kisika v vodi. pa tudi ta zahteva ni za vse ribje vrste enaka. Hitra postrv ljubi bistre studenec, kjer je mnogo kisika, leni krap pa izhaja skoraj v vsaki luži. Seveda vse vrste rib v vodi enake topline tudi ne bi zdržale, četudi bi imele svojo množino kisika, kajti nekatere nc prenesejo premrzle, večina ne pre-gorke vode. Vendar poznamo ribo iz Tunizije, ki živi v tamošnjih vročih vrelcih pri 70 stopinj C, in ribe v morskih globinah žive v mnogo mrzlejši vodi nego je voda gorskih studcncev pozimi.
S hrano pa je zima za ribe in za mnoge druge živali res skopa. Ce je le premalo hrane, mnoge ribe nekako otope. se drže pri dnu ali celo v blatu in presnavljanje se vrSi jako počasi, prav tako kakor pri onih živalih, ki imajo zimsko spanje. Vzrok zimskega spanja je potemtakem pomanjkanje hrane, ki se v naših krajih prične, kadar nastopi mraz. Zato pogosto opažamo zlasti pri toplokrvnth živalih, da se umaknejo v svoja zimska ležišča, ko nastopi mrzlo vreme, dasi je morebiti zanje hrane Se dovolj. Tega ne vedo. mraz pa čutijo in ta jih opominja ali spominja, da poide hrana. Poizkusi z ježi in svizci so pokazali, da prifrno te živali zimsko spanje, če jih prenesemo Se v toplem letnsm času v dovolj mrzle prostore Tudi ptičja selitev ima izvor v primnnjkovanju hrane, vendar se večina selivcev drži bolj lo'oćcne-ga časa nego trenutka, ko resnično zmanjku hrane. Zdi se. k ikor da se ptiči drže podedovanih rokov svojih prednikov iz pradavnih dni poledcnifke dobe. Med selivce štejemo v prvi vrsti žužkojede ptiče. Vendar tudi li liso vsi sellvci. Več vrst ostane ludi čez zimo pri nas Gre jim nekoliko trdo. toda ves dan so na nogah in vse pretaknejo: drugi se pomak nejo bliže seliščem, kjer se laže dobi primeren založaj, ali pa se začasno odreko mesni hran» in postanejo vegctarci. Semen in jagod je tudi dovolj Primer za stalnega ptiča je povodni kos, ki sva ga pravkar preplašila gredoč ob potoku. Vedno je vesel in dobre volje. Znebiti je tudi malo hinavčka, kajti prav posebno dobro se mu nc more goditi, vsaj tako ne kakor spomladi ko mrgoli v potoku mladih postrvic. Sicer pi jc Jefkn .*vr«t
in močan: edini med ptiči pcvci nima votlih, z zrakom napolnjenih kosti, marveč poln* oklene. Nekoliko teže leta zaradi tega, tod« kadar gre v vodo na dn > po Kčinko ali rakci, mu prihaja teža kaj prav. S to svojo uredbo nas spominja na neke vrste povodnih seaav-cev, namreč na lamatina in d u g o n g a, ki tudi nimata votlih ali znotraj gobastih kosti kakor drugi stsavci, ampak težke, masivne. Te živali žive v vodah tropičnih pokrajin in se hranijo s povodnimi rastlinami.
V gozdu sva! Pravi mcSani gozd je tol Ob robu se gm te gosto grmovje: na, olj se šopiri in sili iz gozda leska, pomeSana z drenom in čeSmrnjem, vmes pa se svetijo rdeči plodovi Sipka. Nepredirno goščo napravlja na več mestih Se zelena robida, za njo pa Strle navpik Sibe volčina in krhljike. Nato se rastlinje razmakne Visoke bukve z gladkimi debli tvorijo gozdno svetišče. Na levo stran postajajo redkejše in tja se je vrinilo mednje nekaj drugih listnjakov, kakor gaber in javor, niže spodaf proti potoku pa rastejo trepetlji-ka, jelša in negnoj. Nad robom, ki ga Je strmo ostrgala potočna voda, se beli Sop vitkih brez. Na desno roko prehaja listnati gozd v jelovje. Najprej jc na jasi nekaj brinov, potem so rdeč: borovci, med katere že segajo чпгеке iz sklenjenega gozda na strajni desni strani
Pravi mešani, kmečki gozd je tol Kai potrebuješ za dom, vse ti nudi: bukev za kurjavo, smreko za tram. Javor za mizo. gaber za ročico, jesen za toporišče, negnoj za prečko, lesko za obroče in vitre. McSani gozd pa je tudi lep za oko, naj si bo pozimi. Se bolj pa spomladi. Kako krasen, vesel je pogled nanj ko odpro bukve in drugi listnjaki nabite brste in se nežni listi prvič okopljejo v soin-cu! Zeljno sprejemajo toploto in oddajajo vodne hlape, da migeta zrak nad zelenimi krošnjami.
Veliko delo opravlja ozeleneto drevo. Ker je v vodi. ki jo srkajo korenine iz tal, primeroma malo porabnih snovi, mora mnogo vode skozi rastlino. Odvišna voda odhaja kot hla-povje iz listov, in sicer skozi režice, ki jih ima vsak list na tisoče. Pri tem se iiet ob preveliki vročini primerno ohlaja. Ob suši se listne mreže zapro. da bi zaradi izgube vode rastlina ne ovela In se nc posuSila. Dorasla bukev izhlapeva 20—30 1 vode na dan. Potemtakem potrebuje 1 ha bukovega gozda dnevno okoli 20000 I vode. Rastlini pa ne zadostuje le voda iz tal z njenimi raztopinami. Neobhodno potreben za rast ji je Se plin ogljik, kt ga jemlje iz zraka. Ogljika je v zraku le malo in ni čist, marveč spojen s kisikom v ogljikov dvokis. Ta ogljikov dvokis sprejema rastlina, sprašča ogljik in ga spaja v druge ogljikove spojine. Na 10 000 I zraka moremo računati le 2 g ogljika. V drevesu, ki tehta 5000 kg, je 2500 kg ogljika. Zato je moralo t.iko drevo izrabiti ogljikov dvokis iz 12.500.000 kubičnih metrov zraka! To je sicer ogromno število, vendar se ni bati, da bi ke-daj rastline porabile ves ogljik, kar ga je v zraku. Računa se. da je v ozračju B00 bilijonov kg ogljika. Poleg tega izdihavajo vse žive stvari ogljikov dvokis in ogromne množine ga nastaja pri gorenju. Človek izdiha povprečno W0 g ogljikovega dvokha na dan. kar da 245 g ogljika. 2e nekaj nad 30 ljudi bi s svojim dihanjem že vzdrževalo t ha gozda. Kljub temu ljudje in živali ne bi mogli zadostiti potrebam vsega rastlinstva na zemlji. Pač pa proizvajajo tvornice, zlasti plinarne in plavži v svojih pečeh ogromne množine ogljikovega dvokisa in tudi iz vulkanov ler mnogih vrelcev izhaja v toliki meri, da ni misliti na zmanjšanje ogljika v ozračju.
Mešani gozd je zatočišče in dom mnogovrstnih živali. Daj, prijatelj, stopiva nekoliko po njem, da si ga ogledava tudi po tej plat'. Saj morava itak za rob v dolinico, kjer so majhne smrečice samosevke, da si eno iz-bercva. — Glej tu stopnjo, drugo, tretjo: sled srnjadi, ki sc nama je nemara umikala ko sva stopala kramljajo po kolovozu. Morebiti naju niso niti slišale, ampak samo zavohale s svojim izvrstnim vonjem. Znano je, da jc pri srni izmed vseh čutov najbolje razvit vonj. Vonjalno površje v nosni duplin* je neprimerno večje od človekovega in vonjalno obkrožje na možganih zavzema tretjino vse povrSinc, nc kakor pri človeku komaj dvajsetino. Nekitere živali vohajo še bolje od srne, kakor lisica in pes. Ce bi površje vonjal-nega dela pasje nosne sluznice razgrnili v ravnino, bi bilo skoraj enako površini vsega trupla.
Ce jc en čut posebno dobro razvit, potem navadno opažamo, da je zato kak*en driid Jut kolikor toliko top. Najbolj očito se to dogaja med vidom in Vonjem. Pliči izvrstno vidijo, pa slabo vohajo, pe«, lisica pa izvrstno vohata, pa slabo vidita. Nekateri prirodopisci eo postavili pravilo, da jc v živalstvu vsota vseh čutov stalna količina.
Razen srnjadi se v mešanem gozdu rad skriva in pase zajec. O božiču je zajec dobro rejen. pripravljen za čas pomanikanji hrane in za čas skrbi za potomstvo. Podnevi tiči na svojem ležišču in dremlje, v mraku pa pohaja na pašo. Spanie ima rahlo in nc bnl ga presenetil v snu Vsak Sum ga pravočasno zbudi, zato sc je raztirilo mnenje, da spi odprtih oči. Točna opazovanja pa so dognal«, H« ludi zajci zapro veke. kadar spe.