Učiteljstvu slovenskih tržaških šol! Sovražnikova roka se je letos z nebrzdano silo zagrizla v srce natega naroda. V svoji brezprimerni nenasitnosti Ule irtev med našimi najmlajšimi, med našo Šoloobvezno deco z namenom, da zruši steber obstoja Slovencev na tej zemlji, -prepojeni s potom naših dedov, pradedov, s krvjo borcev za njeno svobodo. Italijanski šovinizem potom «Lege nazionalei> je neumorno na delu, da zvabi slovenske otroke v svoje potujlevalnice, v svoj raznarodovalni tabor■ Njegovo nasilje ne zaostaja v niče-mei za načinom, ki ga je uvajal fašizem ob svojem rojstvu na tej zemlji. V tem za nas tetkem času, ki je preizkušnja naših moči, naše zrelosti, vrzimo se na delo vsi slovenski učitelji brez izjeme in rešujmo, kar je našega, rešujmo up in nado naše bodočnosti• Z zavestno prepritevalnostjo rešujmo slovenskega otroka iz grabežljivih tujčevih rok in ga napotimo v slovensko šolo. Pot naj nas pelje v sleherni dom zapeljanih slovenskih staršev. To je naša naloga teh dni, to je dol-nost slovenskega učitelja, ki mora na branik, ko ,ga v sili kliče narod. Trst, 24. septembra 1948. Slovenska učiteljica Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini TRST sobota 25. septembra 1948 NE BOMJ) ODSTOPILI 01) SVOJJJ1 PRA VIC ! Tretji dan kulturnega škandala z vpisovanjem slovenskih otrok na ulici Jutri ob 9 sestanek kolonov in polovin jev v ulici Imbriani 5. na sedežu kmetij skega sindikata E S Tudi včeraj so bila vrata slovenske šole v ul. sv. Frančiška zaklenjena in vpisovanje se je nadaljevalo na cesti in iz izjav dr. Ježa je lahko delegacija prišla do zaključkov, da dr. Jež v tem pogledu nima pravice odločati, kar je tudi sam izjavil, ker spada primer ravnateljice šole «Stuparich» v območje italijanskega predstojnika. Obenem je dr. Jež svetoval med drugim delegaciji staršev, da ako želi to storiti, naj javi ta primer policiji, ker je ravnateljica šole «Stuparich» Pavla Košuta (italianissima) s tem zagrešila kriminalno dejanje. Pri polk. Marshallu se je zglasila tudi delegacija, ki so jo sestavljali odv. Pogassi, prof. Ferlan in Riko Malalan in ki je pri vojaških oblasteh protestirala glede vprašanja slovenske šole v ulici Sv. Frančiška. Obenem je ta delegacija protestirala proti gnusni kampanji, ki jo vodijo šovinistični časopisi proti slovenskim šolam v Trstu. Polkovnik Marshall je delegaciji izjavil, da gre pri tem za neko napako didaktičnega ravnatelja slovenske šole iz Sv Jakoba in da bi se vsi slovenski otroci, ki nameravajo obiskovati osnovno šolo v ul. Sv. Frančiška, morali vpisati v ul. Delle Scuole nuove pri didaktičnem ravnateljstvu za slovenske šole. Na eni strani je torej polk. Marshall, načelnik šolskega odseka pri vojaški upravi, odbil slovensko delegacijo, ki je prišla k njemu protestirat zaradi samovoljnega postopanja ravnateljice Košute, ter jih napotil k dr. Ježu, ki nima pravice o tej stvari odločati. Na drugi strani, pa je isti g. polkovnik izjavil italijanski delegaciji, da gre za «neljubo napako* in da bi se morali slovenski otroci vpisovati na drugi slovenski šoli, ker je osnovna šola v ul. Sv. Frančiška le podružnica slovenske šentjakobske šole. Zdi se nam, da je namen ljudi okoli vojaške uprave begati slovenske starše, ki so hoteli vpisati svoje* otroke v slovenske šole. Iz vsega navedenega pa je na drugi strani tudi jasno razvidno, da so šolske oblasti računale tudi z zamudo pri vpisovanju. Na noben način pa pristojne oblasti ne morejo zagovarjati trditve, da se v ulici Sv. Frančiška ne more vršiti vpisovanje samo zato, ker ni na razpolago primernih prostorov. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da so slovenski učitelji vpisovali slovenske otroke kar na ulici pred zaklenjenimi šolskimi vrati, kar je zbudilo ogorčenje ne le vsega slovenskega ljudstva, marveč tudi poštenih Italijanov, ki so hodili tam mimo. Naravnost smešno izzveni takšen izgovor, ko vendar vsakdo lahko ve, da bi se J>ila v šolskem poslopju lahko našla primerna učilnica, kjer bi se vršilo vpisovanje. Od šolskih oblasti pri vojaški upravi zahtevamo, da pred vso javnostjo pove, zakaj je prišlo do takega samovoljnega postopanja italijanske šovinistke. Obenem pa hoče slovenska javnost zvedeti tudi to, kaj je v tem primeru šolska' oblast ukrenila, ker bomo sicer smatrali, da je šolska oblast soodgovorna za postopanje Košutove, ter zahtevamo, da se čim prej uvede proti njej disciplinski postopek. Vse slovenske starše pa pozivamo, da gredo preko takih bednih mahinacij ter še vnaprej vpisujejo svoje otroke v slovensko šolo. Zavedati se namreč moramo, da bomo imeli le toliko pravic, kolikor si jih bomo sami izbojevali. OB ŠOVINISTIČNI IN JEZUITSKI GONJI PROTI SLOVENSKIM ŠOLAM V TRSTU vendar so uspeli dobiti vsaj njeno znano platonično obljubo: «Slovenci, bit če boljen, iz katere so napravili Slovenci krilatico — Slovenci pit če olje, in katera se je na žalost le preveč dobesedno uresničila. Navezanost Slovencev na Italijo pa dokazuje najbolje vsa nadaljnja zgodovina in žalostni spo. mini primorskih Slovencev. Naj* boljši odgovor na vso «priljublje-nost» Italije pa *o dali primorski Slovenci in Hrvati 8. septembra 1943, ko so pognali s svoje zemlje vse «kulturonosce», ki jih je fašizem naselil v Slovenskem Pril morju in Istri, da bi zatirali iri raznarodovali avtohtono ljudstvo. Odveč se mi 7Si tudi vse farU zejstvo «Giornale», ko na eni s trm ni trdi, da priznava Slovencem njihove pravice, a v isti sapi kaže ves svoj srd do Slovencev ter jim odreka celo osnovne pravice, kot je pravica do šolanja v. materinščini. 31 Med podobne «znan- I stvene« trditve spada tudi ona o favorizira- J nju Slovencev s strani avstrijskih oblasti pri nameščanju v državne službe. Pri tej trditvi moramo ugotoviti, da je bilo edinole na podrejenih položajih več Slovencev kot Italijanov v držav, nih službah. To okolnost pa ni pripisovati nobenemu favoriziranju Slovencev, marveč edinole okolnosti, da se Italijani niso potegovali za ta mesta iz sledečih razlogov: 1. Italijansko mladino so po veliki večini absorbirale najvažnejše gospodarske ixinoge. ki so bile notorno v rokah italijanskih kapitalistov, ki so zaradi svoje šovinistične mentalitete nastavljali v svojih podjetjih skoraj izključno samo Italijane. 2. Ostalo italijansko delovno moč je Z lahkoto zaposlil upravni aparat mestne občine, italijanske šole in druge zasebne in javne ustanove, ki so bile v italijanskih rokah. Ruggero F.auro piše o tem: «Razume se, da so »at uradniki in delavci tržaške mestne občine Italijani, in to pomeni, zagotovljen kruh za nekaj tisoč Italijanov. 3. Italijane je odbijalo od dr- Zasedanje glavne skupščine OZM RIM, 24. — Na današnji seji poslanske zbornice sta poslanca komunista Berti in Giolitti predložila vprašanje ministru Sforzi o propadu njegove zunanje politike glede vprašanja kolonij. Berti je poudaril, da je bila sovjetska teza najbolj ugodna Italiji, ker je predvidevala za Eritrejo in Libijo italijansko zaupno upravo. Tega predloga ni Velika Britanija sprejela. Berti je dalje izjavil, da je grof Sforza, namesto da bi načel vprašanje kolonij, rajši odvrnil pozornost italijanske javnosti od vprašanja kolonij na vprašanje Trsta. Govoril je nato Nenni, ki je napadal zunanjega ministra Sforzo zaradi njegove politike, posebno glede kolonij, mornarice in carinske zveze s Francijo. Glede vprašanja državnih nameščencev bo CGIL v torek sprožila diskusijo glede interpelacije Di Vittoria. Včeraj so v Rimu stavkali občinski uslužbenci, ker jim grozijo z odpusti. V ponedeljek bodo za 24 ur stavkali nameščenci podjetij, ki imajo v najemu dela železnic. Stalin, Dimitrov Gottwalri in Panker na Krimu? BUKAREŠTA. (AFP) — V dobr<* informiranih krogih it Bukarešti potrjujejo, da so se na Krimu se-, stali generalisim Stalin, predsednik češkoslovaške republike Gottwald, romunski zunanji minister Ana Pau-ker in bolgarski vladni predsednik Dimitrov. žarne službe dejstvo, da so bili prejemki tu mnogo nižji kot v zasebni ali občinski službi in pa bojazen pred namestitvijo izven Trsta. 4. V. državni službi je bilo potrebno poznanje vsaj dveh, če ne treh jezikov, (nemščine, italijanščine in slovenščine), ker so kot sprevodniki, davkarji, pismonoše itd.., prihajali v dolik z ljudmi vseh treh narodnosti. Slovenci so večinoma obvladali vse tri jezike ali pa so se jih v. kratkem naučili, dočim je večina Italijanov obvladala le svojo materinščino, ki jim je v občinski službi, kjer ni bila priznana dvojezičnost, ter v gospodarskih podjetjih, zadostovala italijanščina. Prav tako tendenciozna je trditev importiranja družin slovenskih železničarjev in pristaniških delavcev ter njihovo umetno naseljevanje v mestnih predelih kot na primer pri Sv. Vid«. Kot sc železniške uprave menda vsega sveta, tako je tudi avstrijska gradila Za svoje uslužbence posebne stanovanjske hiše, da bi jim omogočila vestno izpolnjevanje službe. Pri dodeljevanju stanovanj seveda ni delala razlike med enimi in drugimi, temveč so dobili stanovanja vsi potrebni. Nasprotno pa je res, da je tržaška občina od 1900 dalje investirala velike vsote za gradnjo stanovanjskih Zarota proti Peronu BUENOS AIRES, 24. — Policija je odkrila zaroto proti argentinskemu predsedniku P.eronu in njegovi soprogi. Danes je predsedstvo republike izdalo odlok, ki določa za 5. decem. bra 1.1. volitve za senatorje v Buenos Airesu in za poslance v vsej državi. WASH‘INGTON, 24. — Danes je z letalom prispel iz Pariza v Wasi hington gen. Bedeli Smith, ameriški veleposlanik v Moskvi- Takoj je odšel v zunanje ministrstvo, kjer se je sestal z Marshallovim namesti nikom Lovettom. Glasnik državnega tajništva je zanikal vesti, ki jih je objavil ameriški tisk, po katerih bi naj državno tajništvo pripravljalo seznam 37 oseb, poročevalcev in članov osebja OZN, katerih bivanje v ZDA' bi se smatralo kot «nevamost za državno varnost)). Glasnik je dejal, da je komisija, ki jo je imenoval državni tajnik za preiskavo o obtožbah proti nekaterim članom osebja OZN, dognala, da so te obtožbe neosnovane, in da državnemu tajništvu sni znan noben primer, ko bi osebe, ki pripadajo OZN blokov, predvsem v mestnih četrtih, ki so začele dobivati slovensko lice. Do prve vojne je zgradila povprečno po 300 stanovanj letno, kjer so dobivali stanovanja predvsem Furlani, Italijani iz Istre, Južne Tirolske in iz kraljevine, katerih doseljevanje se je umetno pospeševalo, zlasti v zadnjih dveh desetletjih pred prvo svetovno vojno. Tako je bilo v Trstu 1913. leta že okraj 40 tisoč Italijanov iz kraljevine. Najgorostasnejša pa je trditev tGiomale di Trieste«, da se je velika večina Slovencev sprijaznila sodelovala z italijansko ■lado, čemur naj bi bil dokaz, da je štirideset slovenskih žt/panou 3. julija 1921. «lojalno» slavilo priključitev Primorja k Italiji. Štirideset županov. je takrat v resnici prišlo v Postojno ne zato, da bi izjavilo svoje veselje nad priključitvijo, temveč da bi se kraljici Jeleni — Črnogorski potožili nad krivicami in zapostavljanjem slovenskega Uvlja. Kraljičino spremstvo je sicer hotelo odriniti slovenske župane, da se ne bi mogli razgo-varjati v svojem jeziku s kraljico, ki je bila slovanske krvi, e v New Yorku, predstavljale nevarnost za ZDA». Po razgovoru namestnika zunanjega ministra Lovetta z britanskim veleposlanikom Oliverom Frankom, ki je trajal skoraj eno Uro, je temu Lovett izročil neko sporočilo za angleško vlado. Frank je izjavil časnikarskim poročevalcem, da obravnava poročilo neko «popolnoma novo zadevo», toda od. klonil je, da bi povedal, kaj je vsebina tega poročila, ki obsega več tipkanih strani. Jugoslavijo 247 romunskih državljanov, od katerih je 64 delavcev, 12 kmetov, 24 funkcionarjev, 74 intelektualcev, 11 vojakov, 31 pro-fesionistov, 18 študentov in drugih 9 oseb brez poklica. Iz Albanije se je v celoti rešilo 176 albanskih državljanov, in sicer 133 kmetov, 4 delavci, 4 funkcionarji, 6 intelektualcev, 12 vojakov, 14 profesioni-stov in 4 osebe brez poklica. Iz Bolgarije je zbežalo v Jugoslavijo 34 bolgarskih državljanov, in sicer 5 delavcev, 4 kmetje, 2 funkcionarja, 3 intelektualci. 3 vojaki, 6 pro-fesionistov, 2 študenta in 9 oseb brez poklica. Iz Madžarske se je rešilo 33 madžarskih državljanov. Samo' majhno število teh beguncev pripada jugoslovanskim manjšinam omenjenih držav. BEOGRAD, 24. — Jugoslovansko notranje ministrstvo je objavilo po. ročilo o pobegih romunskih, albanskih, bolgarskih in madžarskih državljanov v Jugoslavijo. Poročilo pravi: Pobegi državljanov omenjenih držav v Jugoslavijo so se začeli pred tremi meseci in še trajajo. Dočim nekateri od teh, ki so po večini člani komunističnih partij omenjenih držav, zapuščajo svojo državo iz političnih razlogov, delajo drugi to zaradi slabih gospodarskih razmer, to je zaradi brezposelnosti in zaradi nezadostnih mezd. Pristojne organizacije so nudile zavetišče vsem, ki so morali iz političnih ali gospodarskih vzrokov zapustiti svojo državo, in omogočile vsem, da najdejo delo, ki odgo. varja njihovemu poklicu in zmožnostim. Od nikogar niso zahtevali, da se politično izreče proti svoji državi in vsakdo lahko aktivno sodeluje v socialnem in kulturnem življenju naše države, če spoštuje zakone Jugoslavije. Jugoslovansko notranje ministrstvo lahko da sledeče podatke: Iz Romunije je do sedaj zbežalo v PRAGA, 23. — Zadnja skupina jugoslovanskih učencev, ki so še bili v CSR, je nocoj odpotovala v Jugoslavijo. Vlak je bil okrašen s slikami maršala Tita, Stalina in Gottwalda ter z jugoslovanskimi zastavami. Pred odhodom so mladinci vzklikali maršalu Titu, Stalinu in Gott-waldu ter plesali partizanske in narodne plese. Skupine delavcev in ostalega prebivalstva so jih navdušeno pozdravljale. Italijanski sindikalisti v Varšavi VARŠAVA, 24. — Na vabilo centralnega komiteta poljskih sindikatov je danes prišla v Varšavo italijanska sindikalna delegacija, ki bo ostala na Poljskem okoli 10 dni in si ogledala nekatera poljska mesta; PRAGA, 24. — V kratkem bodo v Češkoslovaški pričeli z letalsko tovorno službo z daljnimi deželami kakor Saudsko Arabijo, Kostariko, Hongkongom, Južno Afriko, Cile-jem, Siamom in Trinidadom. 25. septembra 1948 Ob peti obletnici udarne brigade „Mrečka J£os©ve!a“ Zgodovina brigade «Srečka Kosovela» je tesno povezana z zgodovino zatiranega primorskega ljudstva, ki se je moralo dolgo boriti za svojo nacionalno in socialno svobodo ter za priključitev k domovini Jugoslaviji. Mnogi med nami se še spominjajo italijanskih obljub o svobodi, neodvisnosti in ne vem kaj ie vse. Vsem nam pa so še bolj ii-vo v spominu suieniski dnevi fa-iizma, tisti dnevi, ko je za vsako slovensko besedo pela žilovka, ali pa so padali udarci s fašističnimi puškinimi kopiti. Fašistična drhal nas je oropala slovenskih šol in slovenske besede: materinska beseda je bila prepovedana, prepovedane pa so bile tudi vse naše kulturne in gospodarske organizacije. Vrste najboljših rodoljubov so romale v razna fašistična taborišča in celice najhujših ječ so bile prepolne nas Slovencev. Toda klhib vsemu nasilju ni naše ljudstvo niti v najhujših dneh klonilo. OF Slovenije nas je pod hrab- nim vodstvom Komunistične partije vzpodbujala ter nam pokazala naše naloge: dvignili smo se v oboroženo borbo proti fašističnim tlačilcem- Kri najboljših slovenskih sinov je rosila našo zemljo vse dotlej, dokler niso naše brigade in čete pognede zadnjega fašista z naše zemlje. 9. septembra 1943 se je strnilo Vse naše ljudstvo ter pokazalo vsemu svetu, da je moč ljudskih množic Slovenskega Primorja nepremagljiva, da je ta zemlja naša in da smo trdno pripravljeni boriti se za njeno svobodo in neodvisnost. Čeprav je bil fašizem v vojni premagan, se danes še vedno šopirijo povsod fašistične zveri, ki bi nam zopet hotele vzeti to, kar smo si s krvavo borbo priborili. V najbolj težkih časih, ko so 'divjale najhujše borbe, je bila ustanovljena brigada «Srečka Kosovela», katero smo tvorili borci s Krasa in iz Trsta. Te v prvih težkih borbah sovražnikom je naša brigada pokazala s svojim junaškim zadržanjem, da je kos tudi najtežji in največji nalogi, za katere izvedbo se je 'častno zaobljubila svojemu ljudstvu = da mu bo pomagala priboriti si svobodo. Naš komandant je bil mladi borec — heroj tov. Iztok. Vodil nas je v najtežjih ofenzivah, ko je fašistični okupator z vso silo in besom navalil na naše ljudstvo. Kljub vsej njihovi moči so nemško fašistični banditi na svoji koži spoznali voljo ljudskih množic Slovenskega Primorja: o-benem pa so tudi videli, da je naša moč nepremagljiva. «Tovariši, naša brigada mora biti prva, ki bo vkorakala v Trstu. To so bile besede našega tovariša Iztoka še takrat, ko smo bili popolnoma obkoljeni• od nemških čet in ko je bil naš položaj zelo kritičen in težek. Ta zagotovitev je pomenila za nas Primorce največje upanje in tolažbo v teh težkih dneh. Prvi naval sovražnikove ofenzive je bil za nami: ni mu ospe-lo, da bi uničil oborožen upor slovenskega ljudstva. Naša mlada brigada je izšla iz te ofenzive prekaljena, njena moč in hrabrost sta se več zli, naše vrste so se dnevno množile z novimi prostovoljci. Nešteti primeri hrabrosti, junaštva, nesebičnosti in predanosti delovnemu ljudstvu, ki bodo z zlatimi črtami zapisani v zgodovino narodno osvobodilne borbe, pričajo o herojskem zadržanju naše brigade. Sirom po vsej Sloveniji ie bila poznana uKosove-lova brigada)). Naša brigada se je borila po vsem Primorskem: junaške podvige naših borcov so videle vse vasi od. Brkinov, Krasa, Tolminskega do najzapadnejšega dela naše domovine, Slovenske Benečije. Naša brigada je zvesta svoji prisegi in delovnemu ljudstvu častno izvršila svojo nalogo. V največih ponos in zadoščenje pa je bilo to, da je med prvimi v korakala na čelu slavnih edinic jugoslovanske armade prvega maja 1945 kot udarna brigada v Tr3t. Ko proslavljamo ta veliki dan ustanovitve te najmlajše, pa vendar slavne udarne Kosovelove brigade, naj vedo vsi sovražniki, da so borci te brigade ostali zvesti starim tradicijam iz nerodno osvobodilne borbe ter da bodo stali vedno trdno na braniku svobode, enakopravnosti in neodvisnosti primorskega ljudstva. TRŽAŠKI D NEV NI K A NGLOA M EReŠK A VOJAŠKA UPRAVA PRIPRAVLJA VOLITVE OBJAVLJEN JE UKAZ VU št. 345 o sestavi votivnih imenikov V volitme imenike bodo vpisani vsi moški in ženske, ki so bili na dan 15. septembra 1947 italijanski državljani, ki bodo dopolnili 21. leto starosti na dan JI. decembra 1948 ki so redno vpisani v register stalnega prebivalstva ene izmed občin cone in Urad za obveščanje javnosti pri okupacijski angloameriški vojaški upravi je danes objavil vest o pripravi votivnih imenikov. Hkrati je isti urad objavil ukaz št. 345, ki vsebuje predpise za sestavo votivnih imenikov. Omenjeno vest o pripravi nalivnih imenikov prinašamo spodaj v celoti, medtem ko iz ukaza čt. 345 objavljamo le nekatere glavne predpise, ker je ta ukaz zelo obširen in šteje 34 členov ter obsega 39 tipkanih strani. Opozarjamo posebej na tisti del službenega obvestila, v katerem se poudarja, da objava ukaza št. 345 ni končnoveljana in da tudi datum razpisa volitev še vedno ni odrejen. * * * «TRST, 24. (AIS-PIO) — Glede na zapisnik, ki ga Je podpisal Svet zunanjih ministrov v New Yorku 12. decembra 1945 in s katerim zahteva čimprejšnje imenovanje guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje, je bilo precej upravičeno pričakovati, da bo doba med tem, ko bo stopila v veljavo italijanska mirovna pogodba in med tem, ko bo guverner sprejel imenovanje, zelo kratka, če se že ravno ne bi bilo mogoče izogniti presledku. Ko pa je postalo jasno, da bo ver. jetno doba poslovanja zavezniške vojaške uprave daljša, kot je bilo prej predvideno, je zavezniška vojaška uprava podrobno in pozorno preučila v koliki meri more organizirati v območju omejene oblasti, ki jo ima na podlagi prvega člena priloge št. 7 Italijanske mirovne pogodbe, krajevno upravo anglo-ameriškega področja tako, da bi dala tržaškemu prebivalstvu večjo možnost samouprave in večjo upravno odgovornost. V zvezi s tem ciljem je zavezniška vojaška uprava postopoma izdala vrsto skrbno izdelanih ukrepov, ki imajo namen sčasoma vrniti upravi področja redno demokratično ureditev. Prvi korak tega postopka je bila odprava urada conskega komisarja dne 12. aprila 1948 in odgovarjajoča preureditev določenih oddelkov zavezni. ške vojaške uprave. Neposredni cilj tega ukrepa je bil, ustvariti tesnejše in pogostejše stike med krajevno upravo in zavezniško vojaško upravo. Kot druga stopnja tega postopka je bil izdan ukaz št. 259 z dne 15. junija 1948, ki je ustanovil sedanjo obliko krajevne uprave ter je imel namen ustanoviti na širši predstavniški podlagi consko upravo in občinsko upravo. V svojem poročilu Varnostnemu svetu za dobo od 1. aprila do 30. junija 1948, je poveljnik področja pripomnil, da ti ukrepi niso bili dokončni, temveč so bili le začetek nadaljnjega razvoja krajevne samouprave v okviru pokrajinskega in občinskega sestava, ki ga je zavezniška vojaška uprava v največji meri ohranila v začetku svoje uprave General Airey se je čutil vezanega na podlagi določb mirovne pogodbe, da zagotovi nadaljevanje tega sestava. S tem se je postavil poveljnik pod. ročja na stališče, da mora pri Svojem delovanju v glavnem upoštevati potrebe in dobrobit prebivalstva, kot bi to bila naloga guvernerja v dobi začasnega režima na Svobodnem ozemlju. Nadaljnji korak na tej poti je bil dosežen danes z objavo ukaza 345, ki vsebuje potrebne določbe za pripravo in objavo volivnih imenikov. Ta naloga je združena s posebnimi težavami, ker mirovna pogodba z Ita. lijo ne predvideva volitev do ustanovitve ustavodajne skupščine za celo Svobodno ozemlje, ki pa je odvisna od prevzema guvernerjeve dolžnosti. Treba je poudariti, da objava ukaza št. 345 in drugih omenjenih ukrepov ni končnoveljavna. Zavezniška vojaška uprava namerava, ko bo čas za to, razpisati volitve za one občinske funkci-te, za katere so bile volitve v navadi.* Kratek izi/leček ukaza 345 Volivni imeniki bodo sestavljeni v vseh občinah cone. V prvi sestavi volivnih imenikov so vpisani vsi moški in ženske, na katere se Izrecno raztegne volivna pra. vica in ki so bili na dan 15. septembra 1947 Italijanski državljani in ki so dopolnili ali bodo dopolnili do 31. dec. 1948 21. leto ter so redno vpisani v seznam stalnega prebivalstva ene izmed občin cone. Volivne pravice ne bodo imeli duševno bolni, propadli trgovci, osebe, ki so pod policijskim nadzorstvom, osebe, ki so začasno izgubile državljanske pravice, osebe obsojene na razne kazni, osebe obsojene zaradi politlčne-fa-šlstlčne dejavnosti, osebe, ki vodijo javne hiše in ki imajo v koncesiji igralnice. V roku 20 dni bo vsaka občina pripravila dva abecedna seznama, enega za moške, drugega za ženske, in v tistih občinah, ki so samo delno v coni, bodo vključeni v pripravljalne seznjme samo tisti, ki so pristojni v onem delu občine, ki je pod cono A. V dvajsetih dneh po stopltvi v veljavo ukaza bodo tisti, ki imajo po. trebne pogoje za vpis v volivne sezname, lahko napravili prošnjo za vpis v pristojnih občinah. V roku 60 dni po stopitvi v veljavo ukaza pa bo občinski svet sestavil volivne imenike. V roku treh dni pa od sestave imenikov bodo Imeniki ob. javljeni s pologom v občinskem tajništvu in na občinski deski. V roku 10 dni od objave ima vsak državljan pravico vpogleda v imenike in tozadevne dokumente. Prav tako ima vsak državljan pravico pritožbe v roku 10 dni pri volivni komisiji glede nedostatkov imenika. V občini Trst se ustanovi na teme. lju dekreta predsednika prizivnega sodišča volivna komisija, ki ji predseduje predsednik sodišča in je se. stavljena iz štirih članov, katerih ene. ga imenuje predsednik cone, tri pa pokrajinsko odposlanstvo. Na predlog predsednika volivne komisije se ustanovijo volivne podkomisije v razmerju na vsakih 50.000 prebivalcev po ena. Dolžnost sekretarjev podkomisij izvršujejo občinski uradniki, ki jih določi župan. Volivna komisija pregleda delo občinskega sveta, briše nepravilno vpisane prebivalce, odloča o novih prošnjah za vpis. V roku 15 dni po prejemu spisov mo. ra volivna komisija odobriti imenike. Imeniki morajo biti položeni v občinskem tajništvu za deset dni in vsak državljan ima pravico vpogleda. Kdor je vpisan v delinitivno so. stavljene volivne imenike, se lahko briše samo, če je umrl, če je izgubil italijansko državljanstvo ali pa, če je izgubil volivno pravico zaradi sodnij-skih ukrepov, ali pa če je menjal stalno bivališče. Vsaka občina se deli na volivne odseke, v katerih ne sme biti več kot 800 in ne manj kot 100 vpisanih. V eni stavbi imajo lahko sedež 4 odseki, izjemoma pa največ 12. Proti odlokom volivne komisije in njenih podkomisij ima vsak državljan pravico pritožbe na tržaško prizivno sodišče. Vsi dokumenti, ki se tičejo volivne pravice, so prosti takse. Vsa dela za sestavo volivnih imenikov nadzoruje predsednik cone po posebnih uradnikih. Ukaz določa dalje kazni od 1000 do 20.000 lir za tiste, ki napravijo kako nepravilnost pri sestavljanju volivnih imenikov. Clen 32 določa, da za dobo petih let pe morejo imeti volivne pravice člani italijanske vlade za časa fašizma od 5. januarja 1925. dalje. Prav tako senatorji, člani nacionalnega sveta fašistične stranke, člani posebnega so-dičša, visoki funkcionarji fašistične stranke do čina federalnega tajnika, generali fašistične milicije z izjemo tistih, ki so bili v specialni službi, oficirji GNR, črnih brigad, avtonomnih legij, posebnih odredov policije, šefi pokrajin in kvestorji, ki jih je imenovala socialna fašistična repub. lika, in končno tisti, ki so bili zaradi svoje fašistične dejavnosti izključeni iz profesionalnih seznamov. Stroške za prvo sestavo volivnih imenikov nosi VU. Ukaz bo stopil v veljavo z dnem objave v službenem listu. Kdo koga raznaroduje? Za danes samo primer iz "BarkoVelj V zvezi z članki, ki so bili objavljeni v eGiornale di Trie st e«, iz katerih veje zagrizeno sovraštvo proti kulturnemu izživljanju Slovencev ter zlasti proti slovenskim šolam, smo se pozanimali v Bar-kovljah, kako je v resnici 5 «fabriciranjem» slovenskih otrok, ki jih baje dobivajo na ta način, kot trdi «Giornale di Triestes, da vpisujejo italijanski starši pod pritiskom svoje otroke v slovenske šole, Res pa je nasprotno. Ne samo v Barkovljab, marveč v vseh slovenskih predelih Trsta in v samem središču mesta pošiljajo še vedno slovenski starši iz različnih razlogov svoje otroke v. italijanske šole. Velikokrat smo že dokazali, da Slovenci nikdar nismo imeli in nimamo namena, da bi kogar koli raznarodovali, ker nikdar nismo bili v. svoji zgodovini okupatorji tujega naroda. Zgodovina slovenskega naroda to najbolje dokazuje. Na podlagi dobljene statistike smo ugotovili, da obiskuje v Bar-kovljah 10% vseh slovenskih otrok še vedno italijansko osnovno šolo. Poleg tega zahaja še S dijakov čisto slovenskih staršev in 1 dijak iz mešanega zakona v italijansko srednjo šolo v Trstu. Da te naše trditve lahko podkrepimo z dejstvi, bomo navedli seznam popolnoma slovenskih otrok, ki obiskujejo itali.ijansko osnovno šolo v Barkovljah: 1. Starc Jurij, Panzera 36; 8. Sosič Mariza, Proseška 195; 2. Tinta Bruno, Perarolo 51; 9. Mlač Konceta, Proseška 158; 3. Ferluga Loredana, Panzera 36; 10. Rožanc Ivan, Bovedo 104; 11. Rožanc Aleksander, Bovedo 104, 12. Kosovel Gvido, Lavaretto; 13. 2nidaršič Luciana, Str. d. Friuli. 4. Pertot Lucijan, Panzera 8; 5. Pertot Lida, Bovedo 39; 6. Pertot Laura, Panzera 15; 7. Starc Franko, Perarolo 41; To je samo ena statistika, ki Pa še ni popolna. Podobne statistike bomo še objavili tudi iZ drugih tržaških šolskih okolišev ter s tem dokazali nesramno laž, ki jo je drznil v svoji šovinistični in jezuitski hinavščini trditi «Giornale di Triestes. Namesto 350 tisoč lir je bila samo še aktovka Proslava pete obletnice ustanovitve XIX. SNOUB Srečka Kosovela Zveza borcev sežanskega okraja bo v nedeljo 26. septembra proslavila peto obletnico ustanovitve XIX. SNOUB sSrečka Kosovela* v vasi Pliskovica na Krasu. Ob tej priložnosti bo množično zborovanje vseh bivših borcev XIX. SNOUB »Srečka Kosovela«, njihovih svojcev in vseh tistih, ki so se borili za osvoboditev Primorske. Začetek proslave bo ob 10 dopoldne. Po njej pa bo ljudsko rajanje. Borci brigade, borci IX. korpusa, primorsko ljudstvo, udeležite se proslave! Protest Lonjercev in Katinarcev ker so šovinisti zaprli slovensko šolo Včeraj se je zglasila pri generalu Gaitherju delegacija Lonjercev in Katinarcev ter mu izročila pismo v katerem odločno protestirajo proti postopanju fašističnih elementov, ki so zaprli slovensko osnovno šolo v ulici sv. Frančiška. V pismu pravijo med drugim: Zastopniki staršev otrok, ki obiskujejo slovensko šolo na Kati-nari, odločno protestiramo proti postopanju fašističnih elementov, ki so zaprli slovensko osnovno šolo v ulici sv. Frančiška in s tem onemogočili vpisovanje slovenskih otrok. Na podlagi mirovne pogodbe je Slovencem priznana enakopravnost, od katere ne bomo nikdar odstopili. Zato odločno zahtevamo, da vojaška uprava zaščiti naše pravice in da slovenskemu narodu ono, kar mu pripada. Smrt fašizmu - Svoboda narodu! Slede podpisi ŠOLSTVO Triano Umberto, kurjač na državnih železnicah, je včeraj zjutraj šel na delo. Med potjo je v bližini železniške postaje pri Sv. Andreju našel na tleh aktovko, v kateri so bile hranilniške knjižice, različne izkaznice. ključi in nekaj drugih predmetov. Pozneje so ugotovili, da je aktovka z vsemi predmeti last 25-letne gospe Adalgize Pezzolato iz ulice Murat 8, katero so 21. t. m. oropali neznanci. Tedaj, 21. t. m., se le Pezzolatova vračala domov ob mraku nekako ob 19.40. Prav ko je stopila iz fi-lobusa, ki se je ustavil pred njenim stanovanjem, v vežo, je skočil nanjo nek mladenič visoke rasti. Ta ji je iztrkal z rok ročno torbico in nato izginil v divjem begu. V torbici je bilo 350 tisoč lir, pokojninska knjižica, osebna izkaznica in nekaj ostalih predmetov. Takoj ko ji je bila torbica iztrgana iz rok, je Pezzolatova začela klicati na pomoč. Nekaj oseb, ki je bilo tej v bližini, je dejansko naglo steklo za roparjem, ki je dirjal proti sprehajališču sv. Andreja. Skoro gotovo pa je, da so bile te osebe, ki so se spustile v tek le navadni tolovaji, ki so imeli to nalogo, da zmešajo sled za roparjem. Dejansko se od teh zasledovalcev ni nihče več pokazal pred oči okradene mlade Žene. JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Enajstorica „Ponziana Lj.“ odpotovala v Novi Sad Prva tekma Tržačanov bo jutri z novosadsko „Slogo“ - Enajstorica se je za letošnje napore v prvenstvu temeljito pripravila in je okrepljena z novimi odličnimi igralci Promet v luki 23 t. m. je priplul iz Napolija ameriški parnik «Exporter» s 3800 tor.ami mešanega tovora. Iz Benetk je priplul italijanski parnik «Vet-tor Pisani* brez tovora. Se istega dne popoldne je parnik odplul v Napoli delno natovorjen z lesom. V Kandijo je odplul italijanski parnik »Maria Vittoria* s 1040 tonami mešanega tovora in z dvema potnikoma. Slab dan za tihotapce Včeraj je slaba predla tihotap cem na obmejnem bloku na Škofijah. Finančni oddelek civilne policije tamkajšnje posadke je včeraj zaplenil veliko količino cigaret in žganje. Nekemu moškemu iz cone B so pobrali 350 jugoslovanskih cigaret. neki ženski prav tako lz cone B pa 3,5 litrov žganja. Tudi včeraj so civilni policisti izročili finančnemu odseku CP v Škofijah »e 6000 Jugoslovanskih cigaret, ki so jih zaplenili neki Štefaniji Cakovi iz Sv. Antona prt Ko- Jugoslovansko nogometno prvenstvo je že v polnem teku. Tudi presenečenja so že bila, med njim je največje poraz prvaka «Dinama» proti novincu v I. ligi beograjski enajstorlci letalcev «Naša krila*. Zaradi tega ni nič čudnega, če so bili tržaški ljubitelji nogometa v dvomu in se spraševali, kako to da ne slišimo nič o tržaškem predstavniku «Lj. Ponzianj*. Marsikdo — pesimistov se nikjer ne manjka — si je že mislil, da Tržačani letos ne bodo igrali, drugi zopet so trdili, da je temu kriv sedanji politični položaj, tretji zopet, da je društvo v razkroju itd. Glavni vzrok, da bodo Tržačani igrali šele v tretjem kolu pa je v tem, ker so nastopile neke tehnične zapreke, kakor na primer preurediteev tržaškega stadiona in druge. Enajstorica »Lj. Ponzlane*. ki je lani tako lepo in uspešno zastopala tržaški nogomet v borbi z močnimi in po vsem svetu znanimi jugoslovanskimi enajstorlcami, se bo letos predstavila v dokaj drugačni luči. Vodstvo društva s predsednikom Boltarjem in trenerjem Bertom na čelu se je zavedalo težnih nalog, ki letos čakajo enaj-siorlco, ter je zaradi tega z mrzlično delavnostjo delalo na tem, da Jo okrepi z novimi močmi To je vodstvu povsem uspelo, saj si je zagotovilo prvovrstne igrale«, ki bodo nedvomno izpolnili vsa pričakovanja tako vodstva društva, kakor tudi ljubiteljev nogometa in simpatizerjevd ruštva. Seveda je bilo delo vodstva tudi posuto z nevšečnostmi, predvsem v finančnem pogledu, t. j. v prevelikih denarnih zantevah za ponovni nastop nekaterih stebrov enajstori-ce: Malute, Tommasinija in Carli-na. Sele v zadnjem času so se ti trije igralci sporazumeli z vodstvom, čemer je bila tudi ta nevšečnost uspešno rešena. Igralci so se pod vodstvom svojega trenerja Berta, kateremu gre velika zasluga, da je lani moštvo uspešno končalo prvenstvo, za letošnje napore v prvenstvu temeljito pripravili. Logorovall in trenirali so v idiličnem kopališču v Sv. Nikolaju, kjer smo jih tudi obiskali. Hrbtenico moštva sestavljajo še vedno stari, preizkušeni igralci: PBrola na vratih, branilca Cor-batto I. in Valcareggi, krilci Tra-marin (letos bo igral branilca) Carlln, Benvenutt tn Pertoti (zadnji bo letos igral na mestu stranskega krilca, napadalci Tommasl* ni, Maluta in Colombin. Stivolija je vodstvo prodalo »Ederi*. K tem igralcem pa so se pridružili: branilec Rlgotti, ki ima za seboj blestečo kariero in je igral za »Aleksandrijo*, »Palermo*, «Viareggio» in druga italijanska moštva; vra. tar Segala, ki je igral za »Piran*, je odkritje ter bo nedvomno uspešno nadomeščal Parola; napadalen Presselli, ki je lani nastopal za »Lucchese* in Polacchi, ki je igral za »Sieno*, »Modeno* itd. K tem moramo prišteti še Paolettija, mladega igralca, ki si ga je vzgojilo društvo iz svojih juniorjev in katerega čaka še lepa bodočnost. Se. veda pa ima vodstvo v načrtu za- gotiviti si Se nekaj igralcev, o katerih pa zaradi pogajanj, ki so še V teku, še ne smemo ničesar pisati. Vsi igralci, razen Malute, Tommasinija in Carlina, ki so prispeli v Sv. Nikolaj šele v zadnjem času, so že dosegli svojo polno formo, tako kondicijsko kot tehnično. Enajstorica bo igrala s tako imenovanim angleškim sistemom, ki je tudi sistem vseh jugoslovanskih enajsteric. V sredo so igralci odigrali zadnjo trening tekmo pred nedeljskim nastopom. Tehnično vodstvo društva je bilo s to zadnjo preizkušnjo zelo zadovoljno. Enajstorica je kakor smo že povedali dosegla svojo polno formo ter je zaigrala lep in hiter nogomet, poln hitrih kombinacij, tako da smemo pričakovati, da bo jutrišnjo tekmo odločila v svojo korist tudi v bo. doče častno zastopala tržaški nogomet. V pomenku s tehničnim vodstom društva smo tudi Izvedeli morebitno postavo enajstorlce, ki bo imela jutri svoj krst v daljnem Novem Sadu. Igrala bo v naslednji postavi: Parola, Valcareggi, Trama-rin, Pertoti, Carlin, Benvenutti, Polacchi, Presselli, Maluta, Colombin in Tommaslni. Seveda lahko tehnično vodstvo postavo še v zadnjem trenutku menja, predvsem še zaradi tega, ker je med tolikimi dobrimi igralci težka izbira. Igralcem želimo na tej prvi tekmi mnogo uspeha, v Trstu pa Jih bomo videli na delu 10. oktobra t. It ŠTUDIJ 8-MESEČNE6A DELOVNEGA NAČRTA ZA TRŽAŠKA PHOSV. DHUSTVA SHPZ vabi zastopnike prosvetnih društev iz Trsta, da se gotovo udeleže konference, ki bo v nedeljo 26. septembra ob 8 dopoldne v Largo Panflli 1-III. Tatovi na delu Zopet imamo opravka s tatovi, čeprav ne s takšnimi kot so bili oni, ki so olupili mlado gospo Pez-zolatovo za 350 tisoč lir. Vendar je vsota 50 tisoč, lir, za katero so olajšali Klunovo Marijo iz ulice XX. septembra, še vedno čedna vsota. Klunova je namreč javila tatvino policiji. V njeno stanovanje so prišli strokovnjaki z ie ponarejenimi ključi. Pri tem je gospe zmanjkalo nekaj kosov perila in zlata ura v vrednosti 50 tisoč lir. Naravnost lahkomiseln je bil Am-brosi Ivan iz ulice Battisti 21. Ta je pustil 22 tisoč lir vredno kolo nezavarovano pod stopniščem v veži svojega stanovanja. Zato res ni bilo treba posebno veščih strokovnjakov, ki so mu ga Izmaknili. Po sporu z zaročencem ji je postalo slabo Emergenza policijske postaje v ulici Caprin je včeraj v zgodnjih jutranjih urah med patruljiranjem po ulici 'Molin a Vento naletela na mlado žensko, ki je ležala nezavestna v krvi. Takoj so poklicali rešilni avto, ki je neznano žensko odpeljal v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. Dežurni zdrav- VPISOVANJE V SLOVENSKI TRILETNI ZASEBNI TEČAJ ZA ZENSKO DOMAČO OBRT V TRSTU bo od ponedeljka 27. septembra do sobote 2. oktobra 1948 od 10 do 12 v prostorih Vicolo Ospedale Militare št. 2. soba 15. Vpisovanje v slovensko šolo pri Sv. Ivanu se vrši dnevno od 8 - 12 v drugem nadstropju šolskega poslopja za cerkvijo. Vpisovanje se zaključi 25. septembra. Vpisovanje v slovenski otroški vrtec pri Sv. Ivanu se vršt dnevno od 8 - 12 v drugem nadstropju šolskega poslopja za cerkvijo. Vpisovanje se zaključi 25. septembra. Vpisovanje v slovenske srednje šole se zaključi nepreklicno 25. t. m. Samo učenci, ki polagajo popravne izpite, se smejo vpisati še do 30. septembra. SLOVENSKA INDUSTRIJSKA STROKOVNA SOLA V TRSTU Vpisovanje v to slovensko šolo v Rojanu (ui. Montorsino 8) se vrši dnevni od 10 do 12. Zadnji dan vppisa Je 23. september. SLOVENSKA LJUDSKA SOLA V ROJANU Vpisovanje v uradu ravnateljstva (Vicolo delle Rose) — bivši šolski prostori — Je vsak dan od 10 do 12 do 25. t. m. VPISOVANJE NA TRGOVINSKO AKADEMIJO V TRSTU Vpisovanje v Trgovinsko akademijo in višjo realno gimnazijo se vrši dnev. no do 25. septembra od 10—12 v tajništvu ul. Lazzaretto Vecchio 9-II. Popravek V našem včerajšnjem poročilu o prometni nesreči v Nabrežini smo pomotoma. napisali ponesrečenčevo ime Si-billa Frane Pravilno ime je Sibelja Frane. Vzrok pomote je, ker je bilo napačno napisano ime na policijskem poročilu. di mm Sobota 25. septembra Uroš, Kleofa Sonce vzhaja ob 5.53, zahaja ob 17.50. Dolžina dneva 11.57. Luna vzhaja ob 21.28, zahaja ob 13.28. Jutri 26. septembra Justina, Ciprijan SPOMINSKI DNEVI 1906 je bil rojen Dmitrij D. Sošia-' kopic, slavni sovjetski skladatelj. tNOTMI SINDIKATI TEČAJ ZA KROJILJE PRI ES Od 25. do 30. t. m- traja vpisovanje za tečaj, ki ga priredijo Enotni sindikati za žensko krojenje. Vpisovanje se vrši na sindikalnih sedežih v ulici Imbrlanl 5 in v ulici Monfort 3 med uradnimi urami. Tečaj se bo začel 2. oktobra in bo trikrat tedensko, v torkih, četrtkih in sobotah od 19 do 21. ZN 12ANE VSTOPNINE ZA OBISK TRŽAŠKEGA VELESEJMA Na sindikalnih sedežih v ulicah Zonta 2, Imbriani 5 in Monfort 3 so na. prodaj vstopnice po znižani ceni za ogled tržaškega velesejma. Prehrambena stroka. Nocoj ob 17 bo izredni sestanek uprav, sveta pekov. Skupščina uslužbencev tovarn testenin. Vsi uslužbenci tovarn testenin: Pastiflcio, Mullich, Ossoinack in Lo-renzetti so vabljeni, da se udeleže skupščine, ki bo Jutri v nedeljo 25. t. m. ob 9 na sedežu v ulici Conti 11. Razpravljalo se bo o važnih zadevah, ki zanimajo to stroko. VABIMO VSE KOLONE IN PO-LOVINARJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA NA VAZEN SESTANEK, KI BO V NEDELJO 26. T. M. OB 9 DOPOLDNE V PROSTORIH ES V ULICI IMBRIANI 5, I. NADSTR. ZARADI IZREDNE VAŽNOSTI SESTANKA, NA KATEREM BO OBRAVNAVA O POLOVINARSKI POGODBI IN POGAJANJU Z VELEPOSESTNIKI, NAJ SE SESTANKA PRAV GOTOVO UDELEŽE VSI PRIZADETI. S L 01/E m S KO--- NARODNO GLEDALIŠČE PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO Z OPČIN uprizori v nedeljo 26. t. m. v Boljun. cu narodno Igro v treh dejanjih »Ml-klova Zala*. Sodeluje orkester, pevski zbor in balet. Igra Je žela na Opčinah velik uspeh in Je bila že 7krat uprizorjena. Predstava bo na prostem. Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 10. oktobra t. 1. izlet na Nanos in v Predjamo. Odhod ob 6 iz ul. F. Severo. Vpisovanje v ul. F. Filzi 10 - I in v čevljarni Gec, v Rojanu na trgu Tra I Rivi 3 do konca t. m. *«--*. za Tržaško ozemlju PREDSEZONA Predstava »DESETI BRAT*, ki bi morala biti danes v soboto 25. t. m., je preložena iz tehničnih razlogov. V NEDELJO 26. t. m. ob 18 gO-m. v Prosvetnem domu na OPČINAH, Je preložena iz tehničnih razlogov. „Skopuh“ V TOREK 28. t. m. ob 20.30 gostovanje v Prosvetnem društvu pr' SV. KRIŽU (na prostem) z liro MIŠKA KRANJCA: „Pot do zločina“ Sprememba časa Z odredbo od 23. t. m. bodo spremenili sedanji legalni čas zopet P° sončni uri. 3. oktobra ob 3 zjutraj bomo pomaknili čas za eno uro nazaj. Izredna glavna skupščina Zadruge prodajalcev goriva Upravni svet Zadruge prodajalc*v goriva vabi vse člane, da se udelež* izredne glavne skupščine, ki bo Ju*rI 26. t. m. ob 9 dopoldne na sedežu **■ druge v ul. delle Milizie št. 19. °dliy čalo se bo o sledečih točkah dnevu*** reda: 1. Spremembe in dopolnil# pravilniku. 2. Slučajnosti. PRODAJA ZNAMK IZDANIH OB FILATELISTIČNEM KONGRESU V ponedeljek od 9 do 11 dopoldne bodo na vseh tržaških poštnih uradu' prodajali določeno količino znamk, * so bile izdane ob filatelističnem kon- PROSVETNO DRUŠTVO »SIMON JENKO* v Trstu Je nakazSlo čisti dohodek Veselega večera 23. t. m„ 7.500,— lir — Slovenskemu narodnemu gledališču za Tržaško ozemlje, ki se društvu prisrčno zahvaljuje. gresu. vsan Kupec oo aoou — serijo. SILVANA FERLUGA in DUŠAN KODRIČ danes poročena Trst 25. IX. 1948. 171 PTI MALI OGLASI ZAMENJAM STANOVANJE Z dvcm» sobama (kuhinja, voda, luč, mestu z enosobnim stanovanjem in K ' hinjo ter pritiklinami. Ponudbe n upravo Primorskega dnevnika. RADIO 7.30. Koledar. 7.35, Jutranja glasba. 7.4fj. Napoved časa in poročila. 11.30. Reproducirana glasba. 12.00. Ljudje in nazori. 12.15. Lahka glasba. 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Glasba za najmlajše. 13.20. Pestra glasba. 13.40. Partizanske pesmi. 14.00. Poročila. 14.15. Dnevni pregled tiska. 17.29. Otvoritev. 17.30. Plesna glasba. 18.00. Iz del Bedricha Smetane. 18.30. Klavirski virtuozi. 19.00. Oddaja za najmlajše. 19.45. Napoved časa id poro. čila. 20.00. Športna kronika. 20.10. Pevski koncert sopranistke Pavle potrate. 20.30. Programski periskop. 20.45. Orkester Paul Whitemann. 21.00. Sobotni večer. 22.00. Večerni koncert. 22.30. Plesna glasba. 23.00. Večerne melodije. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.30. Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35. Polnočna glasba. 24.00. Zaključek. KINO ALI SI ZE NAROČNIK »PHIMORSKEGA DNEVNIKA*! nik je ugotovil, da se Je ženska ranila oziroma odrgnila kožo, ko Je klecnila na tla, ker ji Je postalo »labo. Po nadaljnjem zaslišanju so ugotovili, da je ranjenk« 17-letna Gesualda Perussin iz ulice Pascoli. Dekle se je sprlo s zaročencem, to jo je tako živo zadelo, da ji je med potjo postalo slabo in v takem stanju jo Je nato dobila policija, ROSSETTI. 16: «Zakon je zasebna reč*, L. Turner, J. Hodiak. FENICE. 16: «Dnevnik sobarice*, P. Goddard, B. Meredith. FILODRAMMATICO. 15.30, 17.40, 19.50, 22: «Bele Doverske čeri*, I. Dunne, A. Marshall, Van Johson. ITALIA. 16: «Kap!tan Blood«, Errol Flynn, O. De Havllland. ALABARDA. 14: »Pohod šeststo- tih*, E. Flynn, O. De Havllland. IMPERO. 16: »Dober večer, ljuba*, B. Breen. Izven programa barvan W. Dlsneyev film «Praznične morske deklice*. MASSIMO. 16: «Vesell brodarji*, Gian-ni In Plnotto. VIALE. 16: »Nevarna vdova*, Giannt in Pinotto. NOVO CINE. 16: «Veliki festival*, W. Disneyev barvni film. ODEN. 16: «Krvave arene*, barvan ve-iefllm, T. Power, L. Darnell, R. Hayworth. I. Bergman. IDEALE. 15: «Krl in arena*, barvan veleftlm. MARCONI. 16: »Bengalski sullčarji*, G. Cooper, F. Tone. AHMONIA. «Junakl Tihega oceana*, J. Wayne. AZZURRO. »Kri In arena*, barvan velefllm. RADIO. 16: »Vrni se v Sorrento*, G. Bechi. ADUA. 15.30: »Jaz sem zločinec*, detektivski film. VITTORIA. 16: «Lagarderski vitez*, P. Blanchair. VENEZIA. 16: »Montecasslnsko sonce*, F. Giachettl. STADIO. 20.30: «Sin grofa Monte-crlsta*. 6AVONA. 16: »Dr. Jekyll in M. Hy. de», I. Bergman, S. Tracy. BELVEDERE. 16: «Tovarlš B.», Stan Laurel, O. Hardy. '<................................... Qb štiriletnici junaške smrti našega nepozabnega Justina Rejka partizanskega borca, ki je padel 25. 9. 1944. v sP°" padu z nacifašisti y P.reski (Slovenija) za svobodo svoje zemlje, ki jo je toplo ljubil se ga spominjajo STARSI brat DANILO. Tržaški velesejem Grad Sv. Justa - Pomorska postaja Obiščite jugoslovanske paviljone Jugofolklor-Beograd Prodaja krasnih narodnih izdelkov: ženske bluze, čipke, hišne copate, listnice, fiiigrani, namizne garniture, mlinčki za kavo in drugo- JUGOFOLKLOR-BEOGRAD 'OBMORSKO KOPALIŠČE' Sv. NIKOLA OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ODHODI S POMOLA RIBARNICE ura) 8.30, 9.45. 10.45, 11.45. 13.30, 14.15. TRSTU. • (Iegalna ODHODI IZ SV NIKOLAJA V TRST (legalna ura): 10.30 12,18, 17.45, 18.30, po potrebi 20.00. 20.45 Vozijo parniki «Itnla». »Veltor Ptsanl*. »Trleste*, motorna Jadrnica «Levantc». Cene kombiniranih voznih listkov (vntnm tja. kopališč« in vožnja nazaj) ob NEDELJAH IN PHA/NIKIH za odrasle 180— lir, za otroke od i do In let lin lir URNIK OB DELAVNIKIH ODHODi S POMOLA RIBARNICE V TRSTU (legalna ura): 10.30, 11.15, 14.00, 14.45. Vozijo motorna jadrnica »Levante*. parnik »Vettnr Pisani*-Povratek * parnikom »Itala*. ODHODI IZ SV NIKOLAJA V TRST (legalna ura): 12 39. 16.00, 19.45. Cene kombiniranih vozmh listkov (vožnja tja, kopališče in vožnja nazaj); z motorno Jadrnico »LBizante* 160.—, 100■— lir, s parnikom 1*0.—, 120.— lir Moturna Jadrnica IZ KUPRA ob NEDELJAH vsako uro, ob DELAVNIKIH: vsake dve url. Ob praznikih avtobusna vožnja; PORTOROŽ • KOPER SV. NIKOLAJ '■ ,,, Eno leto svobodnega Primorja Ob obletnici priključitve Slovenskega Primorja in Istre k FLR Jugoslaviji Nadaljevanje in konec. Prvi del članka smo objavili 21. t. m. Spet drugače se je uvrstil Kras *» »e je uvrstila Pivka pa ob njej Brkini v novo skupnost. Postojna k spet Postojna in razkazuje sv o-la podzemska čudesa vsej Jugoslaviji. Nikdar, kar so odprti nje-čudoviti kraški prostori očem občudovalcev, še mi privabila k sebi toliko gostov kakor dan na ^an v tem prvem razdobju naše ivobode. A Kras ima še čudes. ima še Prelepih stvari, ki jih bo-1,10 °dprli splošnemu pristopu in u<^ naš Kras s Pivko ne bo ostal Prazen ob strani, ko si zlagamo ,voje vrednote v skupno zgradbo. Tam dalje, tam je Istra. Tista *taša Istra, slovenska in hrvatska, ki sta kazali svetu največ svoje nalrnanj obdarjene, skalnate, sive *everne strani, ki pa nudi, zlasti v ,vojern obmorskem pasu na za-in jugu, mogočne gospodar-s e možnosti za bodoče. Ze zdaj *e le ta Istra vključila izredno Produktivno v našo gospodarsko uPnost, s svojo oljko in vino-or<|di, * svojim mnogovrstnim sadjern, pa cef0 z atom, v naše egrarno proizvajanje• Toda prt-Korska Istra nudi za bodoče o-Or°m.ne možnosti. Naravnost or-Jaifce ploskve bomo mogli tu za* *aditi s smokvami, z breskvami in * drugim južnjaškim sadnim drev-^rrl’ Pa. z vrtovi, ki bodo dajali 0°dnjo zelenjavo, cvetje in tndr-j še botj koristnega. Bližnja We*ta bodo potrebovala vsega te-9a> a nič manj industrializirano 2alcd^e v Sloveniji ter Hrvatski, ate.remu bo ostala Istra vedno — ^Ibližje Primorje. In ta bližina, le velika osnovnica gospodarnega procvita za primorsko Istro, K trajne vrednosti. smo govorili o Istri, nismo ženili velikih množin premoga, 31%. dutoii l/I/lalih ga ne bo treba brez potrebe dvakrat prekladati, smo se že v prvem letu osvoboditve lotili gradnje nove železnice, ki bo zvezala staro progo od izpod Lupoglava z raškimi premogovniki. Ze to bo velik korak k popolni povezavi rašega premogovnia s staro Jugoslavijo. Toda s tem načrt še ne bo v celoti izveden, marveč se bomo v kratkem lotili še drugega dela. Zgradili bomo železnico od istega Lupoglava južno okrog Učke mimo Lovrana in Opatije na Reko ter s tem tesno povezali raški in reški gospodarski sektor, oba pa ie bolj smotrno ter produktivno vključili v celotno gospodarstvo Slovencem nam je bila od nekdaj Jugoslavije. Reka domača. Semkaj so pred desetletji mnogo hodili delovni ljudje, v starih časih, ko so morali iskati zaslužka pri premožni tamkajšnji gospodi. Tudi v Opatijski rivieri se jih je mnogo naselilo. Zdaj so nastale nove vezi. Iz Ljubljane je le nekaj malega vožnje do tjakaj, bodisi do Reke ali Opatije. Zato ni čudno, da se počutimo tu zares doma in da pohitijo naši ljudje tako radi in tako pogosto tjakaj. Očitno se vidi, kako neprirodna je bila stara ločitev in kako se nam tu plete nova živa boodčnost v skupnosti. Ob tem, ko govorimo o morju pri Reki in Opatiji, mislimo na naše slovensko morje, ki je zaklenjeno v Svobodno tržaško o-zemlje. A celo tamkaj se je v pasu B prebivalstvo vključilo v skupno življenje z nami in izpričuje vsak dan na novo v gospodarskih, kulturnih in političnih udejstvovanjih, da spada dejansko zlasti zaradi tega, ker marsikdo žalosten zmajuje, z glavo, ko ga pot vede čez gole kraške planjave, čez pusto skalovje na istrskih višavah ali ob strminah visoko v Alpah v Trenti, na Bovškem, ob Kaninu. Težko je bilo delati v teh skopih pokrajinah. Toda skozi dolga stoletja je delal v njih naš človek in živel. Sele ko mu je brezdušni nered modernega kapi-lizma v toku skoro sUo zadnjih let izpodjedal gospodarske osnove, na katerih se je s svojo bistro glavo in delovnimi rokami vsem nevšečnostim narave navkljub držal zmagovito, je omahoval v svojem gospodarskem obstoju. Zdaj je do- bil v naši celotnosti mogočno oporo, v našem načrtnem gospodarstvu ki ima formulo tudi za takšne prirodne pogoje; zdaj bodo prišle do veljave in do uspešnega učinka tudi delovne roke našega vedno bodrega in vedrega Primorca. In danes jih vidimo na poslu sirom Slovenije, vidimo jih v tovarnah in delavnicah, v javni službi in skupnih organizacijah, uidimo jih pri stroju in pri peresu, pri naj-vsakdanjejšem delu in pn študiju ter načrtovanju. Da, res je, s svojo bistro glavo, s svojim bodrim duhom in s svojimi čez vse pridnimi rekami so se naši Primorci najučinkoviteje vključili v našo skupnost in njihov delež se bo uveljavljal vedno bolj. In tega njihovega sodelovanja smo ob prvi obletnici prav posebno veseli. PREJŠNJI ZNESEK . DVA TOVARIŠA IZ LONJERJA . . . ERNESTA IN JURKI-CA • • • • • i I BRIC KRISTINA j ; LIR 826.131 9.000 1.700 v 500 SKUPAJ 837.331 OPOZORILO. Prispevki v sklad «za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču« se sprejemajo: v ul. Machiavelli št. 1/1., pri vseh slovenskih in hrvatskih prosvetnih društvih na Tržaškem ozemlju in pri upravi tPrimor-skega dnevnika« ul. Ruggero Manna št. 29. Za prispevek v znesku nad 100 lir prejme darovalec začasno potrdilo, na podlagi katerega pa ČASTNO PRIZNANICO glasečo se na njegovo ime. JAVNE FINANCE Tržaškega ozemlja BORIS ZAJEC Institut za zdravljenje raka ‘Jo mednarodnem kongresu zdravnikov za zdravljenje raka, ki se je te dni vršil v Trstu, objavljamo članek dr. Leona Savnika, ki deluje v ljubljanskem onkološkem institutu. Članek je objavil list vLa Voce del Popolon ter ga po njem posnemamo. Beseda «Onkos» pomeni v grščini krivulja, obseg ali oteklina. Ta beseda je prešla v znanstveno medicinsko terminologijo in onkologija je znanost, ki se bavi z znanstvenim raziskovanjem in zdravljenjem tumorjev. Institut je bil ustanovljen 1. avgusta 1938 kot avtonomna znanstvena institucija z naslovom «Ljubljanski institut za novotvor- V Ljubljani Dr. LEO SAVNIK ZGORNJA TERSKA DOLINA S TEROM. ki ^rani zemlja v obrežni Istri 1 ftaši. 2 njim se bo mogla ob-^Ijati tudi industrija v Pulju, p 80 jo hoteli okupanti zamoriti. ^ 1 Pomeni in bo v bodoče po-jaenil še bolj eno trdnih posto-j naše industrije ob severnem ja(.ranu- Soj je sedaj Kvarnerski k,- 'J *eP° zaključeno naše morje, I,udi najboljši prehod na morje v dani P Kakor dustri situaciji za obsežno zaled-se ie zdaj obnavlja ja na Reki ter postaja ciji °r v na!!i celotni fndustrializa-tak’0 tocta zel° svojstvenega tipa, stri )SS k° nanl° naslanjala indu-a Lacija tudi v bodoče. In ne smemo misliti, da bi ostala Istra pri tem neudeležena. Istrski boksit bomo prevažali v Strnišče, k velikim izvorom električne energije, fci so za proizvodnjo aluminija najbolj potrebni, a v Istri bo ostalo obilo raškega premoga, ki leži v bližini morske obale. A da k nam in da je kos naše celote. A lepo Primorje je tam, lepo je na Savrtnskih goricah in hribih, v mestih ob morskih zalivih, kjer je ribolov, je solarna in še marsikaj produktivnega, in kjer pridelajo toliko tega, po čemer je v našem zaledju največja potreba. Težave imajo sicer v prometnih zvezah z nami, toda med stvarmi, ki jih najhitreje prenaredimo, je ravno promet. Tako je v prvem letu vse Slovensko Primorje in vsa Istra, ki se je. v septembru leta 1947. vključila v popolno skupnost z nami v Jugoslaviji, našla — del istega organizma — svojo vlogo in svojo funkcijo v veliki gradnji, ki jo pomeni naša petletka. Poleg vsega, kar so prinesli naši rojaki k nam materialnih vrednot, so prinesli svoje delovne roke. Da, prinesli so v skupnost z nami svoje delovne roke. In to ni malo. Ni maio be». Leta 1945 pa se je združil z ostalimi kliniškimi instituti medicinske fakultete ter dobil naslov »Onkološki institut«. Glavna zasluga za ustanovitev instituta gre pok. docentu dr. Josipu Cholevvi, ki se je pot primarij bolnice v Brežicah dolgo let bavil s študiranjem raka, delal poskuse na živalih ter bil ves čas v vezi z drugimi domačimi in mednarodnimi raziskovalci raka. Ustanovitev instituta je bila velika pridobitev za kiiniško zdravljenje raka v Sloveniji. Od takrat naprej smo pri nas pričeli sistematično uporabljati terapično moč rentgenskih žarkov in radija ter nekaj sami nekaj pa s sodelovanjem drugih klinik združevati zdravljenje z radijem s kirurškimi operacijami. Institut sl je preskrbel najbolj moderne rentgenske aparate z močjo 200.000 voltov za obsevanje z radijem v globino. Dalje smo prejeli specialne aparate za obsevanje okrog oči, ust in drugih votlin. Imamo tudi poseben aparat za radijsko zdravljenje v globino ženskih spolovil. V začetku smo imeli na razpolago zelo majhno količino radija, ki nam ni zadostovala za tako obsežna zdravljenja. Ekonomat drav ske banovine nam je kasneje preskrbel večjo količino radija, s čemer smo bili preskrbljeni za prve potrebe. Po osvoboditvi smo prejeli približno pol grama radija, količino 1 grama pa zadostuje za sedanje potrebe. Radij in rentgenski žarki, ki so bili odkriti v zadnjih letih prejšnjega stoletja, so se izkazali za učinkovito terapično sredstvo, ne samo za zdravljenje raznih tumorjev temveč tudi druge bolezni. Danes zdravimo z odličnimi uspehi razne kožne bolezni .tvore, razne vrste tuberkuloznih vnetij, sklepne bolezni In drugo. * V prvih letih, ko so bili Odkriti rentgenski žarki, so jih uporabljali samo v diagnostične namene, to je za ugotovitev raznih bolezni. Zadnjih 20 let pa jih vedno bolj uporabljajo za zdravljenje ter je postalo zdravljenje z žarki, posebna medicinska znanost. Z izdelavo novih vedno močnejših aparatov se ta znanost vedno bolj izpopolnjuje tako, da se pričakuje novih možnosti, novih polj in novih uspehov. Raba žarkov v terapične svrhe mora biti izvršena na isti način kot uporaba drugih zdravil, to je v&fti Ut Mia >an ali Dewey 'Alta isto ..komunistično nevarnost" 2v JJ^UERQUE (Nova Mehika), ‘»M publikanski kandidat Tho-t>f0„ra!'vey ie danes obrazložil svoj lastni Za proti inflaciji, ki se iniž^nj na sl£deče točke: ponovno >iih davkov, zmanjšanje vlad- •ln sv„° , v' Pospeševanje štednje °čju 7Ullr^e Proizvodnje. Na pod-Unanie Politike se je Dewey skl ,Ja Povečanje pomoči Kitaj-u»t»noy?n8ka3‘kovi aeveda)' za V’,utv mogočne zapadnoevrop-in za politiko odpora , na svetu, ki jo ^Sekak * evo*uci°narT'i komunizem«. Z 150 ameriškim volivcem TVi,Z a*' med tem kandidatom u, * tw-*Veze Vj*ja , nja. JUGOSLOVANSKI MLADINCI DELAJO ERI GRADNJI »AVTOCESTE BRATSTVA JN EDiJKSTV-A* 25. septembra 1948 SE O OBČINSKIH VOLITVAH Birokracija oorle občine na delu Vsem je danes jasno, posebno pa nam Slovencem, zakaj je goriški prefekt na željo in pritisk supema. cionalističnih krogov odložil za cela dva meseca občinske volitve, ki so bile sprva napovedane za 5. september. Pokazalo se je, da niso to odložitev narekovale nobene tehnične zapreke ali posebni vzroki. Gre le za eno plat tiste sovražne protislovenske politike, katero zasledujejo pri nas ne le šovinistične stranke, ampak, kakor so nam zad. njii dejstva jasno dokazala, tudi pokrajinska oblast- Namen odgoditve je, da se da nekaterim političnim strujam čas tdružiti se v nekak italijanski na-tionalni blok za skupen nastop proti slovenski »nevarnosti«. U-pravne volitve bi rad\ pretvorili v politične in šovinistični tisk že od vsega početka kliče stranke, $a se združijo in postavijo na skupno kandidatno listo «italianissime» može, ki bodo znali v občinskem svetu kričati, da je Gorica «italianissima« in «santa». Resnično blagostanje občine, pametno gospodarstvo in zdrava komunalna politika, vse to je postranska stvar in ni važno, da pridejo na upravo vestni in sposobni gospodarji, Italijani in Slovenci! Italijanske stranke pa se kljub tej ugodni odložitvi še niso sporazumele za skupen program in kaže, da se tudi ne bodo ter da bo vsaka šla na volitve samostojno. S tem seveda še ni rečeno, da si niso precej složne v gledanju na nas. Da so se razne politične struje ogrevale za odgoditev volitev, se nam ne zdi nič novega in se ne čudimo, vsaka pač dela za svoj interes. Ne moremo pa prizanesti krivice in žalitve, ki nam jo je storila pokrajinska uprava s prefektom na čelu, ko je pristala in ugodila strankarskim naklepom proti Slovencem. In kaj imamo sedaj od tega? Slovenci smo se kot rečeno že za prvi rok tehnično vsestransko pripravili, zbrali podpise, sestavili in predložili županstvu kandidatne liste itd. Treba je bilo mnogo dela, skrbi, zamude časa in stroškov. In zdaj je treba — birokraciji na ljubo — vse delo ponoviti s kraja do konca, ponovno Zbii-ati podpise, najeti si notarja, sklicati ljudi, da zamujajo (as, trositi denar, delati poti, da se ustreže muhasti gospodi. Za vse to je rok strogo odmerjen do 1. oktobra. Vprašamo se tudi, na čigava ramena gredo vsi tisti veliki stroški, ki jih zahteva dvomesečna zakasnitev volitev in ponovne volivne pri. prave, tako v naši občini kakor v ostalih trinajstih občinah goriške pokrajine? Stroški bodo prišli tako ali tako na upognjena ramena občanov, katerim že četrto leto po končani vojni diktira lastno samovoljo neizvoljena, nasilna in šovinistična uprava, k i ima svoje prste pri tej umazani aferi. Slovenci se politično in moralno čutimo še bolj pripravljene za 31. oktober kakor smo bili za 5. september. Naš složni in samozavestni nastop pa bo naš najboljši odgovor vsem, ki sc delali račune brez nas. CeMe pr® daviti in kozam od 27. septembra do 9. oktobra Gorinško županstvo sporoča, da >o v naši občini jesensko ceplje-je otrok proti davici in proti ko-am v spodaj navedenem razpore-u. Najprej bodo otroke cepili pro. kozam in jim dali injekcijo proti avici; po treh tednih bo pregled ?pljenja in bodo otroci dobili še rugo injekcijo proti davici. Cepljenje otrok iz Gorice in tandreža bo od 27. septembra do oktobra (od 9 do 10 ure) v ara-ulatoriju v ul. Mazzini št. 7, otro-3 iz Pevme, Podgore, Oslavja in očnika v dneh 4., 5., 6., 7. in 8. ctobra (od 9 do 10 ure) v zdrav-■ škem ambulatoriju v Podgori. Cepljenje je obvezno za vse otro. i od 1 leta starosti dalje. Brez otrdila o cepljenju ne bodo otroci )rejeti v šolo. Toliko v znanje aršem in oskrbnikom. Kršitelji ;h predpisov bodo kaznovani po 1. 260 in 266 zdravstvenega zako-lika od 27. marca 1934 št. 1285. GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA UlICA 42 - TEL. 749 Osnovnošolske razmere v Tržiču Tržič lahko prištevamo med tiste kraje, kjer slovenstvo najhitreje tone V tujem morju. Ako globlje pogledamo v domače razmere, nam ne bo težko uganiti, kje tiči krivda in zakaj ravno v Tržiču ponehava ona velika narodna zavednost, ki je še pred leti bila vzor drugim krajem na Goriškem. Kljub temu da se je mnogo strokovnih in navadnih delavcev slo-Ivenskie narodnosti odselilo zaradi brezposelnosti v Istro in bližnjo Jugoslavijo, je ostalo v Tržiču še mnogo slovenskega prebivalstva, ki skupno tvorijo še največjo slovensko vas na Goriškem. Natančnega števila sicer ne ^emo, a poznavalci pravijo, da jih je še okoli dva tisoč. Res, da ie med temi mnogo neporočenih in da stanujejo v Tržiču le zaradi zaposlitve, vendar pa je tudi mnogo družin s številnimi šoloobveznimi otroki. Lansko leto je obiskovalo slovensko osnovno šolo samo 40 otrok. Vsi drugi slovenski starši so vpisali svoje otroke v italijansko osnovno šolo. Ko smo jih vprašali, zakaj jih ne vpišejo v slovenske šole, smo dobili razne obotavljajoče izgovore, ki nikakor ne upravičujejo tega početja. Evo vam le nekaj teh izgovorov: Bojim se, da me vržejo iz službe; bojim se, da mi opusto-šijo stanovanje; ne bom imel miru pred sosedi italijanske narodnosti, ki stanujejo z nami v isti hiši; fašisti nas bodo pretepli ali če kaj hujšega. Najbolj ponižujoč pa je bil odgovor; slovenska šola ne bo koristila mojim otrokom, ker smo v Italiji. Priznamo, da je bila še pred'nedavnim v Tržiču tolpa, ki je strahovala delovno ljudstvo in še posebno zavedne Slovence, a zaradi teh se Tržič že ni podrl, kakor se ni še podrla Gorica in prav nobena druga slovenska vas na Goriškem. Taki izgovori ne drže in ne bodo nikdar držali. Ko bi se vsi Slovenci tako izgovarjali, bi fašisti še vedno bili v Ljubljani in v Zagrebu, mi vsi bi pa bili že davno pomrli po koncentracijskih taboriščih in bi naše kože že davno prestrojili za naci-fašistične aktovke. Danes še sence ni več tistih strahot, katere je moral preiti slovenski narod. Ostankov fašitma se pa ni treba toliko bati, ker iz izkustva vemo, da so ščurki sami sebe požrli. Tistim pa, ki mislijo, da slovenskim otrokom ni potreben več pouk v materinem jeziku, lahko povemo, da so v veliki zmoti. Le v taki šoli, kjer se poučuje v materinem jeziku, bodo lahko napredovali in se z lahkoto poglabljali \r razna znanja, neprisiljeno in brez različnih slovarjev. Ali veste, kako hudo je vašemu silaku ali hčerki, ko mora po vašem naročilu v tako šolo, kjer ne razume učitelja in se mora zaradi vas mučiti z izrazi tujega jezika? Naj bo učitelj še tako ljubezniv z vašim otrokom, nikdar ne more nadomestiti učiteljice, ki govori z njim v materinem jeziku. V slovenskih šolah se naši otroci nauče toliko italijanščine, da jim prav gotovo ne bo potreba segati po slovarjih, ko jo bodo potrebovali. Zato je že šolska oblast poskrbela, ko nam je že od drugega šolskega leta osnovne šole dalje potisnila v šolo toliko pouka italijanščine, kolikor je slovenščine. Da ne bomo več potrebovali slovenščine v Italiji je največja zmota. Na vzho. du, to se pravi pred vašim pragom se začenja slovenski svet. s katerim bo morala Italija enkrat imeti najtesnejše stike, ako bo hotela zadostiti svojim gospodarskim potrebam. Ali ni naš narod najbolj pripraven, da tvori most prijateljstva in mirnega gospodarskega sožitja med obema narodoma? Ali mislite, da bodo vedno Američani šarili po Evropi? Ko bodo oni odšli, bo z njimi odšel tudi fašizem in razmere bodo postale popolnoma drugačne. Ta dan pa ni daleč! Slovenščina bo našim otrokom še mnogo koristila, saj Italijani se je itak nočejo učiti. Težko nam je pri srcu, ko vam moramo vse to pripovedovati in prav v dobi, ko se naši vrli sloven. ski Benečani prebujajo in zahtevajo slovenske šole. Spoznali so, da jim je pouk v nematerinem jeziku velikanska ovira v njihovem duhovnem razvoju. Težko nam je, ko vam moramo očitati, da so padli naši najboljši sinovi v borbi za svobodo narodov. Naša dolžnost je, da nadaljujemo njihovo delo, dokler ne bodo vse ovire podrte in ustvarjen na svetu tak mir, da se bodo lahko vsi narodi svobodno kulturno izživljali, kar je prvi pogoj gospodarskega in socialnega preporoda na svetu. Pošiljajte svoje otroke v slovenske šole in ne smešite se pred poštenimi Italijani, ki tega niso nikdar zahtevali, kakor ne morete vi zahtevati, da bi oni svoje otroke pošiljali v slovenske šole. Ne nasedajte raznim plačanim šovinistom, ki so le ostanki iz fašistične dobe in bi radi zanetili noyo vojno med poštenimi narodi. IZPRED SODISCA Vino, pretep, bolnica in 18 mesecev zapora Dve razpravi in dve razsodbi — to je vse, kar je bilo včeraj na goriškem sodišču. S tem se ’e pa spet pričelo petkovo zasedanie ka. zenskega sodišča, ki je čez poletje odpadlo. Zatožni klop je najprej zasedel 32-letni elektromehanik Aldo Moser iz Starancana, obtožen, da je 18. junija proti večeru povzročil resne telesne poškodbe Jakobu Budi iz Tržiča. Možakarja sta se omenjenega večera brez pravih vzrokov hudo spoprijela v gostilni «Aquila nera», tako da jima je moral gostilničar zaradi ljubega miru pokazati vrata. Zunaj sta si Moser in Buda šele pljunila v roke in sprejela boj. Kot rečeno ni bilo za to nobenega tehtnega povoda, le da jima je vino prav pošteno zatemnilo razum. Najhujša je predla Budi, ki si ie zlomil desno roko, katero ima že od prej malce poškodovano. Moserja je sodišče priznalo za krivega in ga obsodilo na 1 leto in 6 mesecev zaora ter poravnavo stroškov. Všteli so mu v obtežilne okolnosti nelcaj prejšnjih obsodb za navadne prestopke, kot pijančevanje, prekrške prometnega reda itd. * 'M * Sodišče je vzelo v pretres priziv Marije Rovtar por. Mužina, lastnice mlekarne v ul. Brigata Pavia št. 114, proti razsodbi od 24. marca tega leta. Tedai je bila obsojena na 40 tisoč lir in druge stroške, ker je prodajala mleko z manj odstotki maščobe kakor določa zakonik. To globo so ji sedaj znižali na 5000 lir. Zagotovljena soha tla Novi Corici Mladinske brigade so izkopale strugo Horna Na Kromberški ravnini se naglo dviga s tal Nova Gorica. Tu dela 25 brigad mladincev iz Srbije, Hrvatske, Cme gore, Bosne, Makedonije in Slovenije. Med njimi se je do sedaj v tekmovanju najbolj izkazala srbska župska brigada, ki je štirikrat udarna in pohvaljena ter si je trikrat osvojila prehodno zastavico glavnega štaba mladinskih delovnih brigad. Od približno 4500 brigadirjev in brigadirk jih je nad 800 dobilo naziv udarnikov, 1400 pa je bilo pohvaljenih. Poleg svojega dela pri gradnji mesta so brigade priskočile na pomoč s prostovoljnim delom tudi kmetom, zlasti pri gradnji zadružnih domov na vaseh. Glavno delo so mladinske brigade opravile pri regulaciji 3,5 km dolgega potoka Koma in pritoka Danberka, ki sta s poplavami ogražala ravnico, na kateri vstaja Nova Gorica. V težkih terenskih pogojih so izkopali 3.000 kub. m materiala. Delo je čestokrat oviralo slabo vreme. Vrla mladina pa se ni ustrašila ne poletne vročine ne hladnega pomladanskega in jesenskega deževnega vremena. Ko se je mastna ilovica oprijemala lopat, so jo premetavali kar z golimi rokami, da so svoje obveznosti izpolnili po določenem načrtu. Za njimi so hitele nič manj požrtvovalne tlakovalske brigade, ki so svoje delo opravile v določenem roku in so tlakovale od spodnjega konca že nad 120 m struge. Sedaj tlakujejo na gornjem koncu. Ustanovila se je posebna ženska briga, da, ki pomaga pri utrjevanju nasipa. Načrt predvideva,. da bo regulacija Koma popolnoma dovršena sredi oktobra. S tem bo za vedno odstranjena nevarnost nevarnost poplav in vlage Slovenci! Jutri vsi na LJUDSKI TABOR v Sovodnje Pokažimo našo slogo! Smrt zavednega moža Umrl je v Podgori dne 20. t. m. Cibič Ivan, star 66 let. Pokojni je bil zaveden naš mož. Med vojno je izgubil dva sina. Enega teh so Nemci kot partizana ujeli v Loč-niku in ga po strašnem mučenju ubili. Pokojnega Ivana so v torek pokopali v Pevmi. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi in pevski zbor. Ne jemlji tujca pod streho Ker je brez dovoljenja oddajala sobe tujcem, je včeraj plačala globo gospodinja Rojc por. Steni Marija iz ul. Baiamonti št. 1. Novo šolsko leto v goriškem okraju V goriškem okraju se je te dni pričel pouk na prvih višjih osnovnih šolah (sedemletkah) v vsej večjih središčih. V Dornbergu, Vipavi in Dobravljah so odprli po dva razreda. Številen je obisk tudi na višjih osnovnih šolah v Koj-skem, Dobrovem, Kanalu in Mirnu. Pred dnevi so pričeli s poukom na nižji gimnaziji v Ajdovščini in na višji gimnaziji v Šempetru. Večina dijakov srednjih šol živi v in. Ifcematih, odnosno dijaških domovih. V Šempetru se ie prijavilo v dijaški dom okrog 170 dijakov, v Ajdovščini pa 127. Prihodnji mesec bodo ustanovili večerne delavske gimnazije v Solkanu, Šempetru, Ajdovščini in verjetno tudi v Vipavi. Med tem pa je potrebno, da sindikalne podružnice zainteresirajo za večerne gimnazije čim večji krog mladih delavcev. Za strokovni kader bodo organizirali v decembru industrijsko šolo v Novi Gorici. V Ložah na Vipavskem in Vipovžah v Brdih bodo pričeli te dni s poukom na mešani enoletni vinarsko-sadjarski šoli, v Šempetru pa na vrtnarski šoli. Ob začetku šolskega leta so učitelji osnovnih šol sprejeli obsežen učni in delovni program, izvedba katerega je jamstvo za dvig učnih uspehov in discipline na šolskem KINO VERDI, 17; «Povratek dr. X». H. Bo-gart. VITTOHI/f, 17; «Buffalo Bills, barvni film, J. Mac Crea. CENTRALE, 17: «Grand Hotel Asto-ria», G. Rogers, L. Turner, W. Pid-geon. MODERNO, 17: «Poletna nevihta«, L. Darnell in G. Sanders. EDEN, 17: «Uporniki Sahare*, V. King in J. Woodbury. in kulturnem polju. Po modnosti bodo povsod organizirali večerne tečaje za izpopolnitev osnovnega znanja vaške mladine. Splošna šolska in kulturno-prosvetna vpraša-nja bodo učitelji reševali skupno z vaščani na množičnih sestankih w na posvetovanjih z roditelji. Zmikavti pri fotografu Včeraj se je šla mlada Bruna Makuc slikat k fotografu Oblaku v ul. N. Sauro št. 3. Ko jo je f°' tograf poklical iz čakalnice v tem-no sobo, je Makucova v skrbi, da se čim lepše prostavi, pozabila v takalnici volneno jopo, ki j° )e stala 3000 lir. Dolgoprstneži P» znajo tudi pri fotografu izkoristi priliko in tako so jo pobrisali * jopo. Makucovi ni preostajalo dr gega nego prijaviti tatvino poliču1. Kmetijstvo Kmetijska nabavna in Prot,a^D?,„ln,j druga v Trstu obvešča vse svoje cia^ in odjemalce, da je prejela zadnjo P -šiljko lesene posode za trgatev. c V svoji prodajalni v Trstu, ul. > Mercadante 4 (tel. 8819) — poleg garne Stoka, in v Miljah dobijo km -je in vinogradniki tudi potrebne pr* pomočke za zdravo kipenje m * za vino ter sploh vse kmetijske P* trebščine po ugodnih cenah. Svoji k svojim! Gozdna drevesca za kmetovalce. Gozdni urad je stavil na razpoias kmetijskemu nadzorništvu število g# nih drevesc (okoli 30.000 komad katera naj razdeli kmetovalcem br plačno. {I Vsi tisti, ki imajo namen n?p'?vlsj kak gozdni nasad, so vabljeni, naročijo potrebno količino pri knlfeV] skem nadzorništvu v ulici Ghega s 6-1 najkasneje do 30. oktobra Prvi koncert učiteljskega zbora Prejšnjo nedeljo so učitelji, ki šo obiskovali pevovodski tečaj y Portorožu, priredili v parku oficirskega kluba koncert s sodelovanjem vojaške godbe. Na sporedu so bile skladbe Adamiča, Kogoja, Lajovica, Matatiča, Rongofa in Krnila Komela. Dirigirala sta prof. Srečko Kumar in Mladen Markov iz Buj. Vse točke so bile dobro podane, Itar je dokaz vestne in skrbne priprave. V mešanem zboru je nastopilo 64 pevcev, ki so s tem koncertom pokazali lepe uspehe. Dosegli so jih na 17-dnevnem pevovodskem tečaju v Portorožu, kateremu so posvetili dnevno 8 do 10 ur svoje duševne in fizične moči. Predelali so začrtan program, ki je obsegal metodiko petja za ljudske šole in glasbene predmete za vodstvo zborov. Tečaj, ki je bil vključen v dvomesečno tekmovanje, je vodil glasbenik Srečko -Kumar. H koncertu naj še omenimo zadnjo točko programa «Pesem srpa in kladiva«, kjer je nastopil balet z recitacijo katere tekst in plesne gibe je sestavila in naštudirala Vuka Kumar jeva. Ta točka je vsem silno ugajala. Novoustanovljeni učiteljski pevski zbor Slovencev in Hrvatov v Istri ima polno načrtov. Ker ima namen stalnosti, bo z rednimi mesečnimi vajami*študiral nove pesmi, ki jih bo vključil v svoj program, ž“ naštudirane pa bo skuial čim dovršne j še podati. Prav tako bodo tudi imeli skupna glasbena predavanja. Vse to naj bi služilo posameznikom za prakso v šoli, kakor tudi celotnemu zboru, ki namerava prirediti turnejo po Sloveniji. S programom, ki so ga to nedeljo izvajali v Portorožu, bodo nastopili oficielno v Kopru ob priliki gospodarske razstave, ki bo od 17. do 24. prihodnjf mesec. Nastopili pa bodo tudi v Izoli, Piranu in Bujah, Upajmo, da se bo v tednu glasbenih prireditev (saj je napovedano vse polno raznih zborov, baletnih skupin in godb iz raznih krajev in tudi iz Jugoslavije) učiteljski pev ski zbor dobro izkazal in si napravil sloves. L. K- is T RS KI D NEV Nlli PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEl._g Razprava zaradi podkupovanja javnega usluzbencg priprave za razstavo gospodarstva jugoslovanske cone STO-ja v Kopru Pred nami so v teku velike priprave za razstavp gospodarske delavnosti jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja, ki bo v dneh od 17. do 24. oktobra. Razstava bo v prostorih nedograjene zgradbe italijanske šole, blizu gostilne Taverne, torej na zelo lepem kraju ob morju. Prostorninsko bo zajela o-gromen prostor, ki bo ves skrbno izrabljen, da bo lahko služil svojemu namenu Sedaj je tam veliko število delavcev, ves dan zaposlenih z zidavo, predelavo, postavljanjem oken, vrat, podov itd. Iniciativa za prireditev razstave je naletela v najširših gospodarskih krogih, kakor tudi med prebival, stvom. na pravilno razumevanje in je pritegnila k sodelovanju širok krog sodelovalcev in interesentov. 2e prvi koraki in delo dokazujejo, da bo razstava uspela in izpolnila naloge, ki so postavljene pred njo. Nedvomno bo razstava važen mejnik v gospodarskem življenju cone B, ker bo pritegnila k sodelovanju pri reševanju gospodarskih problemov široke mase prebivalstva, jih zainteresirala za bodoče naloge na tem področju ter pokazala uspehe in važnost načrtnega gospo* darstva. Za čim boljšo organizacijo posameznih panog razstave so sestavljene posebne komisije, ki so pridno no delu. Tako sodeluje komisija za estetsko opremo razstave ter za olepšanje zunanjega lica mesta. V pristanišču asfaltirajo pomol, kjer pristajajo potniške ladje, popravljajo cesto od bivše železniške postaje, ki pelje v Koper, in cesto od Mude do razstavišča. Ves ta obalni del s pravkar obnovljeno cesto, ki pelje v Semedelo, bo prenovljen do tega časa. Razstava, ki bo prikazala važnost našega gospodarstva, je dobila že prijave številnih zadrus. obrtnikov, ribičev itd. Kmetijske zadruge bodo razstavile zlasti vrtnarske proizvode, ker je ravno vrtnarstvo najvažnejši sektor našega kmetijstva. Poleg razstave žita, koruze, najrazličnejših semen, zdravilnih rrstlin, sadja, letošnjega in lanskega vina, bo razstavljena tudi goveja živina. Obrtniki v vseh mestih okrožja so imeli že sestanke, na katerih so razpravljali o ude!evbi na razstavi. Obrtniki so prijavili do sedaj že več izdelkov. Posebrtd so se izkazali mizarji, ki bodo pokazali na razstavi kompletne spalnice, kuhinje in posamezne dele pohištva. Razstava mizarske obrti bo pokazala moderno racionalno pohištvo. 1' naj bo dostopno vsem slojem prebivalstva. Zastopani bodo tudi gradbeni mizarji ter tesarji. Ti bodo razstavili posebnosti cone in sicer športne in navadne čolne. Kovači bodo pokazali razne kovinske predmete za pomorstvo, kot osi in vijake, sidra in podobno. Uprava razstave bo dala primeren poudarek ribištvu, ki mu pripada glede na njegov gospodarski pomen. Neko lovsko društvo je predlagalo upravi, naj bi priredila tudi razstavo istrskih brakov. Na posebno željo je bil sprejet predlog naj bi bili za časa razstave kongresi posameznih kmetijskih strok; tako sadjarjev vinogradnikov itd. Vsa ta pobuda prihaja od strani prebivalstva vsega istrskega okrožja in kaže, da je sodelovanje na razstavi zajelo širok krog sodelavcev. Posebno je potrebno podčrtati pravilno razumevanje, smisel in elan dela, ki ga je pokazalo podjetje «Edilit» pri adaptaciji razstavnih prostorov in ostalih gradbenih delih. V času razstave bodo tudi razne kulturne in druge prireditve, za kar je zadolžena posebna komisija. Ta je že izdelala celotedenski načrt prireditev, ki obsegajo večere na morju, prevoze s parniki, prireditve gledališč z Reke in iz Trsta, nastope pevskih zborov, glasbene in fizkulturne prireditve itd. Ob pogledu na vse te priprave in na splošen odziv za sodelovanje na razstavi interesiranih kmetovalcev, obrtnikov, gospodarskih ustanov in drugih je uspeh razstave zagotovljen. Zborovanje športnikov V nedeljo 26. t. m. bo v Kopru zborovanje vseh športnikov in vsen športnih društev istrske cone. To za vsa športna društva obvezno zborovanje bo Y prostorih na Ložo na Titovem trgu ob 9 dopoldne. V glavnem se bo razpravljalo o problemih športa v Istri. Za prevoz, kot je bilo javljeno v. okrožnici, je poskrbljeno. Pozivamo vse športnike, da pridejo točno. Zborovanje ZPP v Kampel-Salari Za to nedeljo je organizirala ZPP veliko zborovanje v Kampel-Sala-ri. Program obsega kulturno prireditev. govore in na koncu ples. Za prireditev so v teku velike priprave. Naša dolžnost pa je udeležiti se zborovanja v čim večjem številu Začetek šolskega leta Šolsko nadzorništvo za Trst javlja, da bodo odprli ljudske šole v mestu 20. t. m. od 20. do 25. se bodo vršila vpisovanja in od 23. do 30 bodo polagali učenci jesenske izpite in izpite za sprejem v II., III., IV. in V. razred za privatne učence. Redni pouk se bo začel 4. oktobra. Palčič Josip, rojen v Lakinji in bivajoč v Škofijah III je dobil od Vojne uprave dovoljenje za izvoz določenih kosov pohištva iz cone B v cono A. Pri tej priliki je hotel izvoziti še kaj več, kakor je imel navedeno v seznamu. Toda kako? Mislil si je, kaj bi toliko razmišljal, najbolje bo, če poskusim srečo kar pri zaščitnikih. In res, rečeno, storjeno. Ko je 11 avgusta t. 1., torej dan pred odhodom, srečal zaščitnika Perošo Rudolfa, je tega nagovarjal, da bi mu prihodnji dan omogočil iztihotapiti iz cone B v cono A 500 tisoč jugolir. Stvar bi aranžiral tako, da bi skril denar v kamion med blagom, ki ga bo naslednji dan prepeljal y Trst. Zaščitniku Peroši je v ta namen obljubil lepo nagrado. Peroša naj bi seveda «zamižal» z obema očesoma, ko bi na bloku pregledoval kamion. Palčič si je bil svojega uspeha golov in v tem prepričanju je napravil nadaljnji načrt, da bo prepeljal tudi še nekaj več pohištva in drugega, kakor pa je določalo izvozno dovoljenje Vojne uprave. Ko je naslednji dan 12. avgusta nakladal na svojem domu pohištvo na kamion, je bil svoje stvari že tako gotov, da je naložil več, kakor pa bi bil smel in sicer: divan, stensko uro, nekaj stotov krompirja, drv in slanine. Po prihodu je zaščitnika Umka Vojka, ki je imel nalogo pregledati tovor, peljal v sobo in ga z lepim uvodom skušal podkupiti. Dal mu je dva tisoč jugolir z namenom, da mu dovoli vtihotapiti v cono A gori navedene predmete. i Toda Palčič se je močno vštel. Ni pač računal s poštenostjo in vestnostjo naših varnostnih organov! Ko je bil najbolj prepričan, da bo šlo drugi dan vse kot * mazano«, ga je čakalo veliko Pre nečenje. Oba zaščitnika, Perosa(io. Umek, sta namreč vse, kar sta • živela s Palčičem, takoj javila s jim predstojnikom. Drugi dan je Palčič pripeljal ^ hištvo na blok v Škofijah, °^ preiskava je potekla zanj dokaj ugodno. Vse predmete, ki niso ^ na seznamu, je moral razložiti, še ni bilo najhujše. Kje ie 0 u 500 tisočakov? Kljub vztrajne1" f niSO iskanju jih varnostni organi mogli najti. Kdo ve iz kakšn ^ razloga jih Palčič ni vozil s P° Stvom. Toda glede na že izvrse -e podkupovanje j[avnih organov moral v zapor, iz katerega Pa v bil kasneje po položitvi varščin znesku 50 tisoč lir izpuščen. Te dni je bila pri okrajnem skeir. sodišču v Kopru proti ciču glavna razprava, h kateri obtoženca ni bilo. V preiskavi ^ priznal, da jie dal zaščitniku u ^ 2.000 lir, toda navaja, ra zaradi ga, ker mu je pomagal nalagatiiP hištvo. Kot priča zaslišani Umek je v celoti potrdil obtožbo Ljudsko sodišče je spoznalo čičevo krivdo v tem, da je varjal Perošo, torej javnega us^j benca, da bi proti plačilu nagr ^ dopustil nekaj protizakonitega- ,j primeru Umka pa, da je p tu(ji državnega uslužbenca, kakor zaradi poskusa tihotapstva v srI\ odloka q špekulaciji in g°sP° ski sabotaži. Za vse to je ^ sojen na 4 mesece in 15 dni °°1 ( ma prostosti in 45 tisoč lir deD kazni. ,9 Palčič ni v času svojega biv ^ v coni B še spoznal, da je v nja uprava nepodkupljiva, zat0 ra trpeti posledice. * pal' nag®" uida ... Ves dopoldan me je hajkala ivabska divizija tam po furlanski nižini. Pol mrtev sem se privlekel v prvo slovensko vasico. Toda komaj sem vstopil v hišo, da bi se odpočil, in mi je gospodinja ponudila vina in kruha, že plane skozi vrata dekle: «Tovariš, pojdi hitro naprej, Švabi so že za vasjo!« Kam?» se mi je iztrgalo. Nisem poznal ne krajev ne poti, lahko bi prišel Švabom naravnost v naročje. Naglo sem pograbil brzostrelko in šinil skozi vrata. Toda tam me je že prijelo za roke drugo dekle: «Teciva tukaj!» V kakih treh vaseh je bilo tako. S rabi so mi bili povsod za petami. Iz Krmina je prišla namreč cela divizija in se kot povodenj razlila po Brdih. Pa niso bili več hrabri kot nekoč, prišli so le ropat. Cele kolone dobrega briške-Q/t vina so vozili v Krmin in Gorico. Prašiči in kokoši so šli z njimi in vse, kar ni bilo priraslo ali pribito in ie imelo kakšno vrednost v švabskih požrešnih očeh. Popoldan sem prispel v Imen je, prijazno, a revno vasico. In ven-, dar mi ni bilo treba prositi za hrano. Kar sami so nosili. «Na, jej, tovariš! Gotovo si zelo lačen. Na še malo vina, ne bo ti škodovalo!« so me silili. A tudi Imenju se je bližal sovražnik. Hotel sem iti naprej. uNe hodi! Varno te bomo skrili. Saj sam itak ne moreš nič proti tisočem. Partizanskih brigad ni tukaj!« Moral sem se vdati. Z dokaj nezaupanja sem se prvikrat v življenju splazil v bunkir. Skopan je bil v zemlji pod Ustnikom poleg hiše. Malo niže se je na Ustnik naslanjal hlev, ki je bil kot prilepljen k bregu. Na ravnem ga niso mogli postaviti, saj v Brdih ga ni gospodarja, ki bi imel sto metrov ravnega sveta. Kmet je od grebel listje, dvignil pokrov — in že sem bil v temni luknji. «Na svečo! Se to košaro primi!« je dejal in pokrov se je poveznil nad menoj. Bil sem sam v temi. Slišal sem še, kako je grabil listje; končno . je zavalil nanj nekaj težkega, brano ali 'plug. Dolgo časa je ropotal, nakar je vse utihnilo. Prižgal sem svečo in posvetil z njo po prostoru. Ne, luknja ni bila tako slaba. Precej prostorna in suha je bila. Imel sem kar štiri odeje in lepo zalogo živil; še na cigarete ni možak pozabil. Pa vendar, kaj če niso izdajalci? je glodala misel. Kaj če me niso zvabili sem, da bi me predali Nemcem? Ce sem se sam ujel v ■past? uTovariš, tovariš, iuješ!« mi je udarilo na uho. Zdrznil sem se. «Zdaj bodi tiho in svečo ugasni!« je nekdo pritajeno govoril nad me noj. Utrnil sem svečo in s tesnobo in nemirom v srcu poslušal, da so šuabi že na koncu vasi, da se bližajo hiši, da bodo zdaj tukaj. Kako strašno počasi te(e čas v bunkerju! Čakaš, čakaš, kdaj boš ujel kakšno besedo od zunaj, da boš zvedel, kje je so\rražnik. Vsaka minuta je dolga ura. Dolao časa nisem nič slišal. Ze O DEŽELI DOBEIIHI LJUDI sem se pomiril, češ Švabi so že odšli: morda so pa našli kje sod dobrega vina in je to sedaj za njih važnejše kot pa takle samcat bandit. Tedaj pa je vzbudilo mojo pozornost govorjenje, ki je prihajalo iz hleva. Ljudje so morali biti tam. Toda razumeti nisem mogel nič. Kmalu pa je nelcaj butnilo v zid, ki je bil stena mojega blnkerja. Butnilo je drugič, tretjič, kar naprej. «Kaj je to?« sem se drznil in roka mi je nehote segla po revolverju. Kmalu se, je posvetila ozka špranja. Brez diha sem se stisnil k drugi steni bunkerja. Samo nekaj tega prokletega listja, ki ga je kmet nasul na tla, se je vsulo skozi špranjo. Se dvakrat je butnilo. Železna konica palice, s katero lomijo kamenje se je pokazala, se dvignila in izginila nazaj. Mrzel pot mi je lil po obrazu. «To so Švabi«, me je spreletelo. Nepričakovano je vse utihnilo, železna palica je izginila, koraki so se oddaljevali. Bržkone so odhajali, ker je bil zid predebel in ga niso mogli pretolči. «Zdaj gredo na vrh,« sem pomislil in še trdneje stisnil revolver. Čakal sem minuto, dve, zadržujoč dih. V smrtni prozi sem strmel v strop, kdaj se odpre pokrov in zagledam zadnjikrat v življenju sonce. Tišina! Strašna, grozo vzbujajoča tišina, ki stiska srce in sili, SS92SSSSSSS99S3S da bi v grozi zavpil: «Tukaj sem! Toda ne boste me dobili!« — in st pognal kroglo v glavo. 'Adelo se mi je, da sem čakal celo večnost, ko sem končno zaslišal besede: uTovariš, končano je«, Kamen se mi je odvalil od srca. In še v tistem trenutku sem si obljubil, da ne grem nikdar več v bunker, pa naj bi bil še tako dober. Ko sem prilezel spet na dan je sonce še vedno razlivalo svojo bleščavo po briških gričih. uDol-go sem bil v njem, kaj?« sem vprašal. »No, kakšno poldrugo uro je moralo biti«, so mi prijazno odgovorili. Poldrugo uro, zame pa stoletje! Ljudje so bili spet dobre volje. Sam smeh jih je bil. Vprašal sem po Švabih. uTam naprej v drugi vasi nakladajo vino, roparjih so mi odgovorili. «Potem je pa še vedno nevarnost, da pride kakšna patrola v vas?« «Brez skrbi bodi! Naša straža stoji za vasjo, nobeden ne more neopažen mimo.« «Kdo pa straži?« Marička«, odgovorijo. «Marička?« ul, kako pa, dekleta so za stražo najboljša. Švabi so še vedno preneumni, da bi doumeli, da je dekle, ki mimo dela v vinogradu ob poti, stražar. Ce bi bil moški, bi bilo drugače.« Kmalu nato je pritekla brhka Brifca in javila, da so Švabi odšli čez Kojsko nazaj proti Gorici. V vasi je zavladalo veselje. Dekleta so me obsula z vprašanji po svojih bratih in fantih, ki se borijo t> brigadah onstran Soče. Vse jih je zanimalo, pa kaj bi jim pravil, saj so marsikaj vedele bolje od mene. Nič takega ni bilo, če se je v Cepovanu pojavilo dekle z nabasanim nahrbtnikom in smehom na licih, in iskalo six>-j ega brata. Kmalu si zvedel, da nosi pozdrave iz Brd. Niso se ustrašile dolge in nevarne poti, samo, da bi za urico videle brata, fanta ali očeta, ki je bil borec. Niso poznale lepše besede kot: «Moj brat je partizan!« Nikdar v življenju se nisem počutil tako lepo kot tisti večer. Sedeli smo na širokem ognjišču in si pripovedovali doživljaje. Pol vasi je bilo zbrane. Sami dobri, zlata vredni ljudje, ki so žrtvovali vse za nas. Nič jim ni bilo mar, če so jim dopoldne Švabi odpeljali vino, ali vzeli prašiča. tKmalu, tovariš, kmalu bo bolje! Takrat, pridi v Brda. Takrat boš videl, kaj smo Brici. Ce nam vzamejo vse, zemlje nam ne morejo!« Od nekod so prinesli harmoniko in že smo se zavrteli po podu. Zjutraj hajka, zvečer miting! To je bilo življenje! Nisi videl mrkih obrazov. Se stari oča se je vrtel s priletno mamko, pa jo je kmalu izpustil in zagrabil mlado Maričko. Udaril je z nogo ob tla in zavriskal: «Naj živi svoboda v Brdih!« Ko sem zjutraj odhajal, je bil moj nahrbtnik poln dobrot. Brike so mi ga napolnile. «Da ne boš lačen in žejen, tovariš! Pot čez Sočo je dolga. Pa še pridi!« so me pozdravljali in vabili. «Pridem, prav gotovo bom prišel!« *** Čudoviti ljudje živijo v Brdih Preprosti in dobri. In svojo zemljo ljubijo in življenje — in svobodo. Nekam drugače je pri njih kot drugod po Slovenskem. Vsaka najmanjša vasica ima ixtško zaščito. Večinoma so bile same mladinke. Na vseh hribih, na koncu vsake vasi so stražile noč in dan. Ce se je le premaknil Švaba iz Krmina, so takoj vedeli v Brdih. Kot po telefonu je šlo od vast do vasi: «Svabi v Fajani. Svabt v Kozani. Švabi gredo pro- ti Šmartnem. Tristo jih gre proti Kojskem.» In že so hiteli skrivat hrano in mast in vino v bunkerje. Cela Brda so en sam bunker. Vsaka hiša ga ima. Ne enega. Dva, tri. Nikdar niso Švabi našli ne masti, ne eno svinjsko pleče, ničesar, kar je moči skriti. Nikdar niso našli velikih intendantskih bunkerjev, ki jih je bilo v Brdih vse polno, odkoder se je pošiljala hrana na Deveti korpus. Seveda bi lahko našli, toda s ponosom so rekli Brici: «Pri nas ni izdajalca!« in res nisi našel v celih Brdih človeka, kateremu bi lahko rekel, da ni zanesljiv. Od malega otroka do starega moža so bili trdno in neomajno za nas. Noben Bric ni mogel razumeti, da so na Kranjskem ljudje, ki jim pravijo «domobranci«. Nikjer ni bilo ljudi, ki bi z večjim ponosom zatrjevali: «Mi smo Slovenci in Jugoslovani!« Nisi našel človeka, ki ne bi trdno verjel, da bodo Brda v Jugoslaviji. Da, no,-au lepa, sončna Brda, naši ponosni Brici so bili vsi za nas, so nam dali vse, kar so imeli, zato, da bi po dolgih stoletjih hlapčevanja prišli v naročje svoje velike domovine Jugoslavije. Kateri partizan, ki ga je pot zanesla v Brda, ne reče, da je bilo tam najbolje in najlepše .Vsak, ki je bil kdaj v Brdih, nosi v srcu svetlo podobo zemlje, ki je naša, ki nas ljubi kakor mati svojega sina. * * * Jeseni sem bil v BVdih. Hodil sem od vasi do vasi. Pa saj to ni- več ob*' so bila več Brda! Tukaj niso živeli veseli ljudje. Mrko s° r ali grozdje. Izpod oči so znB ^ tuje vojake, ki so pijani h° skozi vasi. *re Sonce v Brdih je uinrl0’i.;et, najdeš več nasmejanih de' Molče delajo, delajo in ne ’ zakaj delajo. Saj je vseeno. ^ je izgubilo svoj pomen. Pre\ ^ se borili, padali so, a so uPa^at upali, so živeli. Zdaj Pa-razumeti ne morejo. Mar )e , to res? Mar naj bo vedno ta Ali niso tuji vojaki, ki so J preje bili zavezniki, prinesli s bodo in pravico? Ali so tu zakopali pravico, iz strahu P[ briškimi koloni, pred so nč^x. slovenskimi Brdi? Ne, ne ni' orel0 diic verjeti. Pa vendar... Ko vl svoje bivše priganjače, ki so■ skozi dvajset let in več erCfl,'| meso s telesa in pili kri iz * j kako se spet šopirijo po v^sei{ bi daj jim je najhuje. «Zaaav g, ga, hudiča!« pravi postaven P «Pa kaj...« In vendar, Brici u ^ jo! Verujejo v pravico, v nas v našo moč! ^ «Kdaj bo ste prišli?« s0 vpraševali. «Zakaj smo se b°r tjsj Ženam silijo solze v oči: kajo ;p padel moj sin?« Možje stis pesti: «Vse bomo prodali in v Jugoslavijo, če ne bo druO - -v——-j~t «Ne pozabite nas!« so rm . cali v pozdrav, ko sem In ne bomo pozabili! V B to kmalu spet zavriskal farl' zapelo dekle. Spet bodo zacve ^ češnje in breskve. Brda bodo ^ sam pisan vrt cvetja. In naša do Za vedno! IIHFDNISTVO- ULICA MONTECCH! St. 6, III. nad. - Telefon št. 93-808. - UPRAVA: ULICA R. MANNA St. 29 - Telefon 27-847 In 27-947. ^irLASI- od 8 30-12 in od 15-18, teL 27-847. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 40, flnančno-pravni 60, osmrtnice 70 Ur. OGLASI, ofl B.JO-U >n . lzdaja ZALOZNISTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. - NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, Četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugolir; FLRJ: aa, ioj, Vnsol* DnVni (»kni11 ragnn ST0.7.VJJ; «Za!o*nlstvo Primorski dr.evnlk#. Trst 1 l-r"74; za FLRJ: «Primorskl dnevnik«, uprava: Ljubljana k NAROČNINA: cona A: mesečna 26U. četrtletna vau, pouetna huu, celoletna Poštni tekoči r^čun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dr.evnlk*, Trst Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. J: 55, 165, 330, #*> %