Leto II.
PoštiitKia plačana o gofooiiii.
Ljubljana, petek 28. maja 1920.
Štev. 120.
Cene po posti:
za cela iefa . H 8;i‘— za pol leta . H W— za četrt leta. K ZI — za 1 mesec. . K V— Za Ljubljano mesečno 7 K
Za inozemstvo mesečno H IZ'—
Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6
Uredn. telefon štev. SO
Posamezna številka 60 vin. ~~ NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna številka 60 vin.
Burna seja narodnega predstavništva.
»Zlati socialist!" in kapitalistični demokrati zopet združeni*
roj_ ^ra^> 28. maja. Včeraj je bil v na-lisf ^m, Pre(^s^avništvu buren dan. Socia-non!?1* i?kratje so P0* zopet vzajem-s opali, posebno proti ljudski stranki.
-	*	piuii	1	juUoivi blictiitvi.
rač i °^°.r^a sta socialna demokrata Ko-niokr^t L S^an k°* °ficijelna govornika de-“JotfrV • 2aie^n*ce. Demokrati si niso Veznik j Se ne ^i zavzeli za bivše za-st0v K • S° dobravah govora sociali-demok ris^anov nastop je zlasti odobraval strskeFa^	Kramer, ki žaluje po mini-
di A	razen	njega	pa	seveda	tu-
R ilc *n ^r- Brezigar. aa vg £rad, 28. maja- Ko je posl, Kristan itva n ra'j1'* seii narodnega predstavni-nec Su^t ^iudsko stranko, mu je posla-niste u - zaklical, da je podpiral komu-nega’j 0 l1™ je daroval 100.000 K držav-g°voritfnjar’a' Kristan na to ni mogel od-^ušnikV	kakor	da	se	na	to	posl.
kot profesor ne razume.
Dali. Pr’ 1	•	   -	—- -
Jovan^1 - j111 mu ie zaklical radikalec Pera — So ‘r’ ie Kristan »zlati socialist«, njo	so	na se)i kazali posebno mrž-
sta f ° ‘iudski stranki. Korač in Kristan Krista Pre<^Vsem zaletavala v dr. Korošca, ker j0n je Posebno jezil na dr. Korošca, ske siV Mubljani na zaupnem shodu ljud-reSn. ran^e povdarjal, da smatra za edino konlu3asProtnike ljudske stranke samo Wska ’ S čemer ie P° Kristanovem da	. franka podpirala komuniste, češ,
ko	le dajala pogum. Kristan je potihnil,
Kristan
je govoril o črni intemacio-
stranjj *e ^imrak zaklical, da ljudska imeti k S Kristanom vsekakor ne more Seboj ’ ker nima nobene stranke za
Belgrad, 28, maja. V včerajšnji parlamentarni seji je radikalni klub stal čvrsto ob strani ljudske stranke, medtem ko se to ne more reči o poslancih Narodnega kluba, ki so tvorili samo gledalce. Dozna-lo se je, da je minister za šume in rude Ivica Kovačevič intrigiral izza kulis proti Ljudski stranki in v tem smislu delal po inštrukcijah demokratov. To postopanje ministra Hrvatske zajednice dokazuje, da bi bila stranka v boju prej z demokrati nego z Ljudsko stranko. To je tudi razumljivo, ker precejšen del te stranke obstoji iz samih svobodomislecev.
Belgrad, 28. maja. Na včerajšnji seji narodnega predstavništva se je izkazala infamna lažnjivost demokratov. Ko je poslanec Banič, ki mu je svoječasno očital demokratski tisk, da je žalil pokojnega predsednika parlamenta dr. Pavloviča, či-tal izjavo v imenu Jugoslovanskega kluba, ki je ovrgla in ožigosala demokratsko lažnjivost, so se domokrati in socialisti kri-čaje dvignili in odšli iz dvorane. Ko je poslanec Banič prečital izjavo, so jo ostali prisotni poslanci odobravali, Koncem izjave je naglašal posl. Banič, da odloži svoj poslanski mandat, ako se mu dokaže, da je žalil pokojnega dr. Pavloviča.
Belgrad, 28. maja. Na včerajšnji seji narodnega predstavništva je došlo do burnih prizorov med demokrati in parlamentarno zajednico, ki bodo vsekakor vplivali na položaj sedanje vlade, ki je že itak težaven. Demokrati mislijo pač, da bodo pri sedanji vladi ribarili v kalnem.
Volilni red v razpravi.
M«™*' 28. maja. Včeraj ob 9. dopol-OžjjJ? ’®el sejo odbor za volilni zakon. Z Proti?-114 to< ker sta bila odsotna St. ^0rrnal ln ^r' Polič, se niso storili nobeni tif^i sklepi, temveč se je samo deba-Že n Pečina se strinja s tem, da se izvr-takQe^e izpremembe v volilnem zakonu, fici- ^ treba na vsaki listini po 2 kvali-biva?na kandidata. Na vsakih 35.000 pre-• Pride po 1 poslanec. Za glavna a ie določeno, da dobi Belgrad 7, Za-
greb 6 in Ljubljana 4 poslance. Danes odbor za volilni zakon posvetovanje nadaljuje. Razpravljalo se bo v volitvah. Predlog vlade glede narodnih manjšin bo bržkone tako izpremenjen, da imajo poleg ostalih državljanov v naših krajih pravico glasovanja tudi oni prebivalci naše države, ki imajo po mirovni pogodbi za 2 leti opcijsko pravico, ako se takoj izjavijo, da se hočejo te pravice poslužiti.
Masaryk — Izvoljen predsednik češkoslovaške republike.
sta	PraŽ». 27. maja. (ČTU.) Danes
Se sestali obe zbornici narodne skup-reDif. ,k skupni seji, da volita predsednika Ven - - Navzoči so bili vsi ministri raz-ia |®lnistra za zunanje zadeve dr. Bene-TonT-Se mudi v Parizu, Ko je predsednik s0g konstatiral sklepčnost zbornice, Pričele volitve po listkih. Po skruti-v0l;i,e naznanil predsednik Tomašek izid kat®.Y: Oddanih je bilo 411 glasovnic, od dobil j je dobil Masaryk 284, 61 jih je bilo	Avgust Nagle od Nemcev. 60 je
Praznih, 6 glasovnic se je glasilo na druge kandidate. Predsednik Masa-
ryk je bil na podlagi volitve izvoljen za predsednika republike. Ko je prosil posl, Lodgeman za besedo, ki pa mu je niso hoteli podeliti, češ, da se seja prekine, je nastal hrup. Ob 13.20 je prišel v dvorano predsednik Masaryk, nakar so nemški poslanci in senatorji z Lodgemanom na čelu zapustili dvorano. Nemški socialni de-mokratje so ostali na svojih mestih. Predsednik zbornice Tomašek je nato pozdravil predsednika republike Masaryka, ki je prisegel na ustavo in nato zapustil zbornico med viharnimi ovacijami.
dvanajstine in carine.
Pold ^rad, 28. maja. Včeraj ob 10. do-^ek	imel	finančni	odlbor	svoj	sesta-
pj-gj,113, katerem so razpravljali o vladni je j ?ži zakona o dvanajstinah. Na seji bi 0 do odpora proti ministrski naredilo miložik točkah. Danes se bo razprav-vPrašanje carin,
^OLJSKA MIROVNA PONUDBA, k0r ■	.	Dunaj,	28,	maja,	(DunKU.) Ka-
je Ovijajo listi po »Kurjeru Lwowskem«, r0v aslovjla poljska vlada zopet novo
noto na sovjetsko vlado.
mi-
NEMIRI NA TEŠINSKEM. kor • Dunaj, 28. maja, (DunKU.) K HariJa iai° listi iz Moravske Ostrove, se ™ a>K..........................
Pri £1uie streljanje v glasovalnem okrožju, Vče efn.er ie bilo mnogo oseb ranjenih. iansk4’ -6 nastopilo vojaštvo entente. Itali-ske® čete so zasedle deset jam v karvin-
Premogokopu,
PROTI BEGU KAPITALA.
LDU Pariz, 27. maja. (DunKU,) Socialisti so v zbornici predlagali resolucijo, ki zahteva, naj zveza narodov ustanovi mednarodno organizacijo, ki naj skupno ukrepa proti begu kapitala, torej proti davčni prevari. V utemeljevanju svojega predloga izjavljajo, da bi se dalo preprečiti, da denar ne gre čez mejo, samo s tem, da se proti temu skupno nastopi.
EKSPLOZIJA NA UNIVERZI.
LDU Muenster, 27. maja, (DunKU, — Wolff.) V kemičnem laboratoriju tukajšnjega vseučilišča je bilo ubitih 6 dijakov vsled eksplozije. Deset dijakov je bilo težko ranjenih, med njimi eden smrtnonevar-no, mnogo pa jih je bilo lahko poškodovanih. Eksplodiralo je razstrelivo, ki se je že več let na vseh vseučiliščih brez nevarnosti uporabljalo v učne svrhe.
Odkritje Krekovega spomenika.
Odbor za Krekov spomenik vabi še enkrat vsa kulturna društva naše domovine kakor tudi vsakega posameznika, da se udeleže slovesnega odkritja nagrobnega spomenika dr. Jan. Ev, Kreku, ki se bo vršilo v nedeljo, 30. t. m,, po končani slovesni sv, maši v stolnici na pokopališču Sv. Križa.
Odbor za Krekov spomenik.
Skrivnost ruskega boljševizma.
Vsak izmed nas se je gotovo že neštetokrat vprašal, kako je mogoče, da se v ogromni Rusiji toliko časa vzdržuje diktatura — ne rečemo razmeroma maloštevilnega razreda industrijskega proletariata, — ampak skupine ljudi, katerih načela in delo seveda še ne predstavljajo Rusije. Zastonj smo iskali ključa do te skrivnosti v vseh mogočih sestavkih in poročilih, ki so se o sovjetski Rusiji pojavljali v dnevnem tisku. Sedaj nam je došlo pojasnilo iz vrst avstrijske socialne demokracije, iz peresa znanega socialdemokratskega pisatelja Otto Bauerja, ki mu že smemo zaupati, da ni zavil resnice na škodo boljševikov.
V svoji brošuri »Boljševizem ali socialna demokracija« dokazuje Otto Bauer na podlagi točnih zgodovinskih podatkov, da je boljševizem s svojo rusko metodo mogoč edino-le v posebnih ruskih razmerah, a tudi tam je njegov obstoj v naprej časovno omejen do gotove dobe, pride prej ali slej in mu napravi konec. Stvar je ta-ka-le:
Ogromno večino ruskega naroda tvori kmetsko prebivalstvo. Rusko poljedelstvo je kljub odpravi tlačanstva (1. 1861.) ohranilo svoj fevdalni značaj, pod katerim se kmet ni mogel dobro počutiti. Še-le bolj-ševiška agrarna revolucija je ruskega kmeta v resnici osvobodila. Seveda so si boljševiki stvar z razlaščenjem zemlje mislili prvotno čisto drugače nego so jo razumeli kmetje. S svojim odlokom dne 19. februarja 1918., s katerim so odpravili lastninsko pravico veleposestnikov in odredili, naj se vsa veleposestva: zasebna, državna in cerkvena izroče v upravo kmetskim agrarnim odborom, so nameravali boljševiki zemljo socializirati. Toda kmetom niti na misel ni prišlo, da bi bili revolučionirali samo zato, da bi bili izpre-menili gospodarja in bi ostali na zemlji, ki so si jo vzeli, samo najemniki in hlapci. Zemljo so smatrali za svojo neomejeno last in so bili pripravljeni, to po brezkončnih trudih pridobljeno pravico braniti do skrajnosti in proti vsakomur.
Ko se je začela boljševiška vlada v zmislu svojega socializačnega ■ načrta vtikati v obdelovanje zemlje in rekvirirati pridelke, so kmetje odgovorili s pasivnim in aktivnim odporom: Obdelali so le toliko zemlje, kolikor so nujno potrebovali za svojo lastno prehrano, drugo so pustili. Tako so ostale ogromne površine plodne zemlje neobdelane in odpadle so silne množine pridelkov. Rekvizicijskim komandam so se kmetje dejansko stavili po robu in jih pognali iz vasi, vaške odbore, ki jih je postavila vlada, so pa razbili in razgnali. Kaj je hotela sovjetska vlada proti temu uporu, proti volji 100 milijonov ruskih kmetov? Kapitulirala je in pustila kmeta na njegovi zemlji v miru! S tem je seveda prekršila svoja načela o lastninski pravici, a zagotovila si je obstoj. Ruski kmet vidi v boljševikih svojega osvoboditelja, v vsaki protirevoluciji pa se boji prejšnjega gospodarja, ki prihaja, da si zopet vzame zemljo. Zato so kmetje pripravljeni, da branijo diktaturo proletariata proti vsaki protirevolucionarni nevarnosti. Gospodstvo male boljševiške skupine je torej zasidrano in zavarovano v strahu stomilijonskega kmetskega prebivalstva pred izpremembo njegovih sedanjih razmer. Kako se godi pri tem drugim stanovom, kaj delajo boljševiki v me-
stih — za to se ruski kmet ne briga. Dobil je zemljo, ki si jo je želel in se pogreznil vanjo; igro na odru zgodovine je popolnoma prepustil mestnemu proletariatu in buržuaziji.
Prva misel ,ki se nam tu vsiljuje je ta: ruski kmet mora biti politično in kulturno še popolnoma neprobujen, do kraja top. In to je v resnici. Tako ga je odgojil prejšnji mnogostoletni absolutistični režim, ki ga je hermetično zaprl proti vsakemu prosvitljenju in ga tako ohranil v politični omrtvelosti. Človek bi pričakoval, da bo radikalni boljševizem postopal čisto drugače in na vse načine skušal kmeta vzbuditi politično in kulturno. A motil bi se.
Ko so boljševiki spoznali, da kmet ni dostopen njihovim načelom, da je pa V svoji omejenosti najboljša opora njihove oblasti, so začeli posnemati zgled prejšnjega carističnega režima in kmeta na njegovi zemlji skrbno ogradili proti vsemu zunanjemu svetu. Šli so tako daleč, da so izdelali in uveljavili tako umetno sestavljen volilni red za gubernijske sovjetske zbore, da imajo v njem večino vedno zastopniki mestnih svetov. V mestih volijo zastopnike v gubernijski zbor direktno, po vaseh indirektno, v mestih pride po en zastopnik na 2000 prebivalcev, na deželi na 10.000! Sedaj bomo razumeli, kako so v gu-bemijskih sovjetih mogle biti sklenjene postave, o katerih smo slišali in se zgražali — n. pr. o odpravi zakona in podobnem —, in o katerih ne moremo misliti, da bi se z njimi strinjal ruski mužik.
Kaj takega si da dopasti pač le popolnoma neizobražen, politično neprebujen in neorganiziran razred. Zato je topost ruskega kmeta tako dragocena za boljševike in zato jo skušajo ohraniti z vsemi sredstvi. Kjer to ne gre izlepa, »uporabljajo teror, tako da je vsaka večja, očitnejša agitacija med kmeti skoroda nemogoča,« Tako piše Bauer. Sedaj bomo razumeli tudi to, zakaj se nič ne sliši o kakem gibanju med ruskimi kmeti, ki bi kazalo, da so se začeli vsaj malo prebujati. Kakor hitro bi se ruski kmet politično zavedel, bi mogel tudi ob vseh sedanjih omejitvah njegovih političnih pravic samo temeljem svoje številčne premoči takoj vreči diktaturo proletariata in jo zameniti z diktaturo kmetov.
Kulturna in politična zaostalost ruskega kmeta je torej predpogoj boljševiške oblasti na Ruskem. To se pravi boljševi-štvo bo padlo tisti hip, ko se bo ruski kmet prebudil iz svojega duševnega spanja in to se bo zgodilo prej ali slej — zakon narave je taki Kajti to spanje ruskega kmeta ni smrtna bolezen, ampak le težka mora. Boljševikom vse njihove politične zvijače in nasilja ne bodo nič pomagala. Delo socialnega demokrata dr. Bauerja, ki razkriva skrivnost boljševiške moči v Rusiji, bo moralo biti merodajno za delavsko socialno gibanje vseh raznih struj, ki nočejo katastrof.
Izpred porotnega sodišča.
ROPAR PRED POROTO.
Mizar Jože Gorjanc rojen leta 1894. v Setniku pri Polhovem gradcu, jako dela-mržen človek, je bil zaradi tatvine že dvakrat kaznovan. Odkar je prišel od vojakov, mu ne diši nobeno delo; z veriženjem in s tatvino se preživlja.
V prvi polovici januarja je v bližini Črnega vrha nad Polhovim gradcem trikrat gorelo in sicer je zgorel 4. januarja v Setniku Tomažu Sušniku kozolec: škode je bilo 34.900 kron. Pri Janezu Pustavrhu na Pustem vrhu (Butajnovo) je pogorel 13. januarja hlev, pod, senik: škoda 70.590 K in 15. januarja je pogorel Anton Trobcu y Črnem vrhu hlev z vsemi pridelki in z vsem gospodarskim poslopjem: rešili so le živino:	do 100.000 kron znaša škoda.
Splošna ljudska govorica je bila, da je požgal Gorjanc, toda radi pomanjkanja dokazov, za to ga ni mogoče preganjati, a obstoja sum, da je Gorjanc zadnji požar bodisi sam zanetil ali ga dal po kom dru-
Stran 2
»Večerni list« dne 28, maja 1920.
Štev, 120
gem zanetiti, ker je takrat, ko je gorelo pri Antonu Trobcu v Črnem vrhu, izvršil roparski napad na Trobčevi posestvi. Trobec ima namreč d«;e posestvi: eno v Setniku, katero obdeluje Trobec s svojo ženo, hčerjo in s sinom sam in drugo v Črnem vrhu, ki ga obdelujeta njegovi starejši hčeri s posli. Trobec velja za bogataša in se je govorilo v občini, da je dal 80.000 K kolkovati. Ko je 15. januarja zvečer ob pol 7. uri opazil Trobec, da gori njegovo posestvo v Črnem vrhu, je hitel s svojimi sinovi tja gasiti, doma na Setniku so ostali le njegova žena Julija Trobec, hči Katarina in dekla. Okrog četrt na 10. uro se odpro vrata in v hišo stopi neznani človek, kateri je zahteval, da naj gospodinja precej prižge luč. Gospodinja je ubogala; pred njo je stal velik, vojaško oblečen človek s puško, ki jo je osorno vprašal, če imajo požar; ona misleč, da stoji orožnik pred njo, je pritrdila, nakar je neznanec nameril puško proti njej in zahteval, naj mu hitro prinese ves denar, če ne bo njena smrt, zagrabil je za petelina, ona se je tako prestrašila, da se je vsa tresla in ni mogla izpregovoriti; stopila je k skrinji in jo dprla, nakar je ropar vzel sam denar iz predalka in ga spravil: okrog 14 tisoč kron je odnesel. Ropar je imel vojaški plašč in črn trak od ušes do ušes pod nosom, da je zakrival brke. V tem roparju je spoznala Jera Trobec Gorjanca.
Gorjanc zanikava, da bi bil on izvršil rop.
Porotnemu senatu predseduje dvorni svetnik Regally, votanta sta nadsvetnik Zebre in svetnik Einspieler, obtožbo zastopa dvorni svetnik Trenz, Gorjanca zagovarja dr. Švigelj. Izžrebali so 12 porotnikov in enega namestnika.
Gorjanc pravi, da ni kriv in da ni ničesar zagrešil, bil je na Setniku 14. januarja, zvečer je prišel v Ljubljano, 15. januarja zvečer je prišel h Kuclerju, očetu tistega Kuclerja, s katerim sta z Gorjancem nekoč skupno kradla.
Nato prične dvorni svetnik Regally zaslišavati Gorjanca, on odgovarja s ciničnim smehom. Dobro rejen je, govori pa zelo tiho. Gorjanc pravi, da ni kriv. V poldrugem mesecu je zapravil 2000 K. Na opombo dvornega svetnika Regallyja, da je pri policiji drugače govoril, kakor pri sodišču, odgovori Gorjanc cinično: Policija tako neumno vpraša, da človek ne ve, kaj bi odgovoril.
Ob zaključku poročila se zaslišavanje Gorjanca še ni končalo. Zaslišanih bo še devet prič. Porota utegne danes zborovati pozno v noč, ker se bo še danes razsodilo tudi o roparskem napadu v Selcih pri Pancih .katerega so obtoženi Jože Bohut-nik in Ivan Bohutnik iz Zadvora ter mesar Jože Kosec iz Spodnje Šiške.
Kaznovan veleverlžnik.
Ljubljana, 28, maja. Kazenski senat pri odseku za prehrano je potrdil v polnem obsegu razsodbo osrednjega verižniškega urada za Slovenijo, s katero je bil obsojen Slavko Planinšek zaradi veriženja in navijanja cen moke na 20.000 kron globe in v 5 mesecev zapora, Planinšek pa sedi tudi v zaporih tukajšnje deželne sodnije, ker je naznanjen zaradi goljufije.
Zelo umazana zadeva je bila taka-le: Slavko Planinšek se je peljal v Belgrad k centralni upravi, kjer se je predstavil kot zastopnik Trboveljske družbe, za kar ni bil upravičen in pooblaščen, in je tam sklenil zaključek za 7 vagonov bele moke 0 in za 3 vagone krušne moke in sicer po ceni za belo moko 10 kron in za krušno moko 8 kron za kilogram. Planinšek je prišel nazaj v Ljubljano, kjer se je predstavil ravnateljstvu Trboveljske premogokopne družbe in mu ponudil v nakup lastno moko m sicer 5 vagonov bele moke po 12 kron 2 vagona krušne moke pa po 9 kron za ki lo. Od ravnateljstva v Ljubljani so poslali Planinška v Trbovlje h konzumu, kjer je
sklenil kupčijo za 7 vagonov bele moke, Ker sta mu preostala dva vagona krušne moke, jo je prodal konsumnemu društvu za ljubljansko okolico v Spodnji Šiški in sicer po 9 kron 50 vin. kilogram. Ker mu je ostal na razpolago še en vagon moke, se je peljal v Majdičev mlin v Kranju, kjer je bila moka, da ga Majdiču ponudi v nakup in zato, da se odpošlje moka po njegovem ključu. O celi Planinškovi zvijačni kupčiji so pa izvedele oblasti, katerim je bilo sumljivo, ker jim Slavko Planinšek še ni bil znan. In dognalo se je, da Slavko Planinšek ni zastopnik Trboveljske družbe, vsled česar so stavili pod zaporo 10 vagonov moke, katera je zapadla, toda ker je še vedno last centralne uprave, le v toliko, da sme razpolagati z njo le odsek za prehrano, ki jo porabi za aprovizacijo ru-dokopov.
Če bi se bila »kupčija« Planinšku po-srčila, bi bil zaslužil s to manipulacijo malenkost 215.000 kron, kar bi bili plačali delavci.
Politične novice.
-j- Vprašanih parlamentarnega predsedstva. Belgrajska »Epoha« doznava, da bodo poslanci zahtevali, naj se čimprej izvrši volitev parlamentarnega predsednika. Demokratski kandidati so dr. Veljkovič, Nasta Petrovič in Todor Stankovič, medtem ko je kandidat parlamentarne zajed-nice dr. Medakovič.
+ Ratifikacija saintgermainske mirovne pogodbe v francoski zbornici. 26. t. m. je francoska zbornica razpravljala o saintgermainski mirovni pogodbi. Večina poslancev je naglašala, da se je z Avstrijo pretrdo ravnalo; nekateri so bili mnenja, da bi se bivša monarhija ne bi smela razbiti, Sembat je naglašal, naj Francija deluje na to, da se sklene gospodarski zveza narodov osrednje Evrope. Millerand je pojasnil, da more le zveza narodov dovoliti združitev Avstrije in Nemčije, Tardieu je zagovarjal mirovno pogodbo in opozoril, da je z njo razbita Avstro-Ogrska, ki je razpolagala z močjo 50 milijonov prebivalcev, da jo na migljaj Nemčije uporabi proti Franciji in zaveznikom. Danes stoje na njenem mestu države, ki so navdušene za Francijo. Za ratifikacijo so končno glasovale vse stranke razen socialistov.
Dnevne novice.
— Imenovanje. Vladni tajnik dr, Ferdinand Tomažič je imenovan za ministrskega tajnika v VII, činovnem razredu.
— Politični katekizem je dovezan in se dobiva od danes naprej v tajništvu SLS, Jugoslovanska tiskarna, II, nadstropje. Cena 6 K. Tajništvo Slov, ljudske stranke v Ljubjlani,
— Izpremembe voznega reda na južni železnici. Pričenši s 5. junijem vozita na progi Maribor - Špilje - Ljutomer poleg sedanjih rednih vlakov še nastopna osebna vlaka: Vlak št. 52/1303 odhod iz Maribora ob 16.47, prihod v Ljutomer ob 19.52, In vlak št. 1826/53 odhod iz Ljutomera ob 17.31, prihod v Maribor ob 20.46. Nadalje vozijo na progi Grobelno-Rogatec od 5. junija nadalje vlaki: Mešani vlak št. 2901 odhod iz Grobelna ob 7.50, prihod v Rogatec ob 9.12, mešani vlak št. 2903 odhod iz Grobelna ob 13.50, prihod v Rogatec ob 15.17, mešani vlak št. 2905 odhod iz Grobelna ob 19.10, prihod v Rogatec ob 20.24. y nasprotni »meri vozijo: Mešani vlak št.
2902 odhod iz Rogatca ob 5.16, prihod v Grobelno ob 6.38, mešani vlak št. 2904 odhod iz Rogatca ob 10.17, prihod v Grobelno ob 11.42, mešani vlak št. 2906 odhod iz Rogatca ob 16.40, prihod v Grobelno ob 18.10. Vsi ti vlaki imajo zvezo z vlaki na glavni progi Maribor-Ljubljana. Od 6. junija nadalje bo vozil tovorni vlak št. 813 tudi potnike iz Celja do Zidanega mosta. Odhod iz Celja ob 7.27, prihod v Zidani most ob 8.20. Ta vlak je za izletnike, zlasti za posetnike Rimskih Toplic, izredno ugoden.
— Povišanje pristojbin v čekovnem prometu. Ministerstvb za pošto in brzojav je povišalo z odlokom št. 14.602, z dne 24. maja 1920, počenši s 1. junijem t. 1. pristojbine v čekovnem prometu pri kr, pošt. ček. uradu v Ljubljani, in sicer: 1. manipulacijsko pristojbino na 20 vin. od vsakega uradnega opravila (vknjižbe), ki se vrši na računu; 2. pristojbino za inkaso poštne nakaznice na 10 vin.; 3. provizijo do 10.000 kron na pol pro ipile; 4. cene za položnice na 12 vin. od komada; 5. ceno za čekovni zvezke po 50 listov na 12 K brez kolko-vine. Seznami za čeke se bodo oddajali: veliki format (50 nakazil) za 1 K, mali format (20 nakazil) za 50 vin., seznami za položnice, veliki format po 15 vin., mali format po 10 vin., zavitki po 15 vin,
— Nove poštne pristojbine. Poštno ravnateljstvo poroča: Kakor smo opazili, ne pozna še občinstvo novih pisemskih pristojbin. Vsled nezadostnega frankiranja trpe naslovniki v očigled sedanjim pristojbinam občutno škodo, ker morajo vsi poštni uradi nezadostno frankovane ali povsem nefrankovane pisemske pošiljke obremenjevati predpisanim kazenskim portom. Da ne bode pritožb, opozarjamo vnovič, naj se vsak predno odpošlje pismo ali dopisnico itd, prepriča je-li pravilno franko-vana.
— Uvedenje selske službe. Z dnem 1. junija 1920 se uvede pri kr. poštnem uradu Polzela dostavljanje poštnih pošilja-tev po selskem pismonoši v sledeče vasi: I, okraj Orova ves, Breg, Ločice; II, okraj Podvin, Založe, Novi Klošter. Dostavljanje se bo vršilo v I, okraju vsak pondeljek, sredo in petek, v II. okraju pa vsak torek, četrtek in soboto,
— Premcščenje beneškega arzenala v Pulj. Topniško ravnateljstvo v Benetkah je objavilo odredbo, da se s 1. julijem t. 1. zapre tamkajšnji arzenal, delavci pa pre-
■ mestijo v Pulj, Spezio, Taranto in Madda-I leno. Delavcem, ki se prostovoljno prija-
vijo za premestitev, se obetajo znatne ugodnosti: 2-mesečni dopust s plačo, 500 lir namečka za delavca samega, 200 lir za soprogo in po 100 lir za vsakega otroka. Beneško časopisje razburjeno protestira proti opustitvi arzenala v Benetkah,
— Valute na zagrebški borzi 27. t. m. Dolar (1) : 100 K, avstr, krona (100) : 59 K, bolg. levi (100) : 180 K (blago), carski rublji (100) : 160 K, 20 kronski zlat : 420 K (blago), angl. funt (1) : 460 K (blago), franc, franki (100) : 840 K (blago), marka (100) : 297 K, rum, lej (100) ; 248 K; ital. lira (100) : 600 K.
ljubljansko novic«*
Ij Ljubljanska duhovščina s stolnim kapitljem na čelu se bo v soboto, dne 29. t. m. ob desetih poklonila gospodu knezo-škofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču, da mu izrazi ob sedemdesetletnici svojo udanost in častitke.
lj Minister Stojan Protič je došel v Ljubljano v sredo, popoldne. Včeraj popoldne je sprejel pri dr. Brejcu poverjenika prof, Remca, dr, Verstovška, dr, Gosarja in inženirja Serneca. Dalje je sprejel dr. Šavnika in dr. Lukana ter zastopnika trg. zbornice Ogrina in dr. Windischerja. Popoldne je v spremstvu predsednika dr. Brejca obiskal Grad ter posetil škofa Jegliča ter župana dr. Tavčarja. Danes se je odpeljal na Bled. Med potjo obišče škofove zavode v Št. Vidu.
lj Slavnostna telovadna akademija o priliki 70 letnice škofa ljubljanskega bo v nedeljo, dne 30, maja 1920 ob 5. uri pop. v veliki dvorani »Uniona«. Sodeluje vojaška in salezijanska godba. Pri telovadbi se proizvajajo točke mariborskega telovadnega programa. Vstopnice se dobe v predprodaji v Jugoslovanski knjigarni. Pri akademiji se izroči diploma častnega članstva. Diplomo je izdelal g. prof. Porenta.
lj Koncert »Ljubljane«, ki se bo vršil v soboto, 29 maja ob 9, zvečer v p r o s 1 a-vo701etniceljublj. škofa dr, A. B. Jegliča, bo kakor kaže spored, jako bogat in lep. Vsaj po dosedanjem nastopanju »Ljubljane«, ki je s svojo nalogo po splošnem priznavanju jako častno rešila, lahko upravičeno sodimo, da vam bo koncert tudi tistim, ki nimajo nikake glasbene izobrazbe, donesel obilo veselja in užitka. Izbrane so res samo take pesmi, ki jih rado posluša uho in segajo globoko v srce. Pa naj bodo že izvirne umetne slovenske ali pa narodne koroške in druge slovenske, slovaške, srbske, hrvatske, črnogorske in cel vene c^ bosanski h.
Hkrati ne smemo — kar je najvažnejše izpustiti iz vidika dejstvo, da je koncert odločen v to, da se krščanskosocialna organizacija po svojem najmlajšem odseku slovesno pokloni največjemu Jugoslovanu, največjemu, najbolj nesebičnemu prijatelju delavstva, možu, ki mu je istotako — kaj pravim istotako! — ne! veliko bolj ljuba ž u-ljavadesnica preprostega delavca, ki s poštenim delom siuži sebi in svoji družini vsakdanjega kruha, kot z biseri in briljanti okrašena roka njega, ki živi od tujega truda in znoja. Zato zlasti mi delavci ta večer pokažimo svojo ljubezen in hvaležnost do tega našega največjega zagovornika z najštevilnejšo udeležbo.
lj Člani Konsumnega društva naj se udeleže polnoštevilno podoknice in koncerta v »Unionu« v proslavo prevzv. škofa v soboto 29. maja in istotako v nedeljo po škofovi maši slavnostnega dkritja Krekovega spomenika na pokopališču Sv, Križa.
lj Spored koncerta »Ljubljane« v soboto, dne 29. maja: Mešani zbor: 1. Stanko Premrl: »Z glasnim šumom s kora«. 2. Dr. A. Schwab: »Zdrava Marija!« 3. E. Adamič: »Večerna pesem I.« 4. Dr. G, Ipavic: »Milada«. 5. Dr. G. Krek: »Idila«, 6. Fr. Gerbič: a) »Četiri godišnje dobe«, b) »Klic pomladi«, — Kratek odmor. Moški zbor: 7. O. Dev: a) »Vigred približa se«, kor. narodna, b »Dober večar, lubo dakle«, kor, narodna. 8. Bajuk: »Sijaj, sijaj solnčece«, kranjska narodna. 9. Pokomy: a) »Bole-raz«, slovaška narodna, b) »Pasol Janko tri voly«, slovaška narodna. 10, O, Dev: »Veseli letni časi«, slovenska nar, 11. Fr. Kimovec: »Lepa Mara«, srbska narodna. 12, F, Vilhar: »Teško travi«, črnogorska narodna, 13. Bajuk:	»Djevojka	je ružu
brala«, hrvatska narodna. 14, F. S, Vilhar: »Smilje i bosilje«, bosen. narodne, — Med petjem je vstop v dvorano prepovedan. — Vstopnice in »Besedilo k koncertu« se dobivajo v predprodaji v Dolenčevi trafiki, Prešernova ulica 54, in na dan prireditve pri blagajni. — Začetek točno ob 9. uri zvečer. Konec ob pol 11, uri.
lj Sestanek zvezinih voditeljev; Vabim danes zvečer ob 7. url vse vaditelje O, Z, k važnemu in nujnemu sestanku v pisarno O, Z. — Predsednik,
lj Zahvala. Podpisana se tem potom iskreno zahvaljuje vsem udeležencem za izkazano sožalje in spremstvo pri pogrebu pokojnega moža Matevža Kosmača, posebno pa članom »Prometne zveze«,
uradništvu in ostalim tovarišem čarjem. Bog plačaj vsem skupaj. Manja Kosmač.
lj Policijsko ravnateljstvo opojna _
svoj razglas z dne 25. maja 1920» št, o II Preds. po katerem morajo vsi hišni po sestniki, hišni oskrbniki in drugi obvez ci za zglasitev stanovalcev takoj P^e'z.^ na bližnjih policijskih stražnicah tiskovi za popisovanje prebivalstva ter jin °c izpolniti — sicer bi zapadli strogi az^ To popisovanje je važno za vsakega, bo tvorilo podlago pri reklamaciji ra volitev.
lj Jutri cvetlični dan DJM. ,. lj Jutri ob pol 18. uri promenadni Kon cert v Zvezdi v prid cvetličnemu vu DJM.	.	,	.	ni0
lj Prodaja zaplenjenih kon|. V s0 dne 29. maja se bosta prodala na e . hribu ob Dolenjskem kolodvoru dva njena konja potom javne dražbe. rrice dražbe ob 4, uri popoldan,	^
lj Detektivi ne puste n0^enc^a.Vt„;e ru, to bridko resnico je čutil te dni Trampuš iz Štijaka, kateri je bil zara rižništva že tudi na sodišču kaznovan, tabakarne do tabakarne si je nabrja nahrbtnik tobaka; toda ti nesrečni 8 tivi so ga aretirali in privedli na veriz urad, kjer so ga nagradili s 500 kron globe in 14 dni zapora; tobak se ,mUT'e plenil in izročil tobačni tvornici. izr so ga v kaznovanje tudi finančni ob Za odhodnico iz Ljubljane se mu P0.,^^ stanih mukah na policijskem /avP. fr!no, povedalo, da ne sme več priti v Ljub J
Razne novice.
r Valuta. Neki ameriški list prto^ dve sličici, ki sta šaljivi in tragično-2 . čilni za stanje valute. Prva: Neki piše iz starega kraja: »Prišel sem v ba vrgel na mizo bankovec za sto dolarjev vprašal blagajnika, koliko jugoslovans ^ kron dobim zanj. Blagajnik se mi je priklonil ter rekel:	Kolikor	hočete,
spod.« — Druga: Neka njujorška haij*3^ ima v Jugoslaviji svojo filijalko, pošilja pisma v Jugoslavijo brez znamk, jjjj-za pismo velja pet centov, dočim mora jalka v Jugoslaviji plačati za nefrank' • pismo 40 vinarjev kazni. Banka 'gjjj, pri vsakem pismu nad pet kron dobi
— Seveda bo ta vesela razigranost
čanov radi dolarja kmalu nehala, ke lar vsak dan pada,	, sj,r.
r Pomanjkanje papirja v Ameriki s
bi in zanima vso javnost. Več strokov kov, med njimi tudi kralj časopisja n® . so mnenja, da se mora omejiti tros papirja. Pravijo, da v 25. letih ne bo ^ benega gozda v Ameriki več, če bodo ( ,
Denega gozaa v nmeriKi vec, te sopisi izhajali v takem obsegu kot do z — Značilno je, da se povsod manjkanje papirja in ni gotovo, da y doglednem času nastopila resna kriz
tem oziru.
efi
r Mrtvi dirigent, V draždanski °P^ so nedavno priredili koncert njenega kestra, ki ga je vodil umrli dirigent * opere — Arnošt Schuh, Člani gledalis orkestra so sedeli kakor ponavadi pr1, fonijskih koncertih na odru, a na ding • tovskem podiju so postavili ozko piatn 0 steno, na kateri si lahko opazil fil®? < sliko Schuhjevo, Umrli Schuh je dirig predigro k «Čarostrelcu«, »Tannenh3'* ^ ru« in »Oberonu«, kjer si je eden iz ^ godcev dovolil majhno samovoljno ^crIJ10o' katere pa filmirani dirigent ni m°g
praviti, Ali napako je orkester naglo giral in vse je šlo spet gladko naprej. ^ r Bivanje v šotorih. V mestu Syra_c ^ tako hudo primanjkuje stanovanj in bo s prvim majem najmanj 2000 družin v. siljenih živeti v šotorih na prostem. 0. ke, ki prodajajo šotore in tozadevne P ^ trebščine pravijo, da se bo letos doseg prodajanju rekord. Kljub temu, da k^P jejo šotore večinoma revne družine so P . fitarji poskočili s cenami tako, da o g0 letos stali za 40 procentov več, nego ^ bili lansko leto. Toda to je šele za^e^0(Jo trgovci prostodušno izjavljajo, da ^ stvari šle še veliko navzgor, dasi n® ^ rejo še povedati za koliko. Oni trdijo« ^ je vzrok temu, ker so se surovine n®?...
rfierno podražile in ker se je pr
odukci)8
znižala, Ako bi dala vlada na trg ®
ivoj®
vojaške šotore, kateri leže v skladišč brez dvoma mnogo pomagala ljudem
ih, bl
Sirite Večerni list“!
Narodno gledišče.
Opera.
Petek, 28, maja »II Trovatore«
. Ab.
Drama:	..t
Petek, 28. maja »Pohujšanje v °° Šentflorjanski. Abon. A.	,
Odgovorni urednik Jože Rutar« Izdajatelj konzorcij »Večernega Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Uu