In s era ti se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta:
8 kr. ee se tiska enkrat,
12	„	„	„	„	dvakrat,
15	„	„	„	„	trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija na velikem trgu li. štev. 9, II. nadstropje.
Po pošti prejemali velja:
Za celo leto	.	.	10	gl.	—	kr.
Za pol leta	.	.	5	„	—	„
Za četrt leta	.	.	2	.,	50	„
Za Za
V Ljubljani na dom pošiljan -	,
velja GO kr. več na leto. ■'
Tredništvo je na velikem trgu "" h. št. 9, v II. nadstropji.
Izhaja po trikrat na teden in sicer: v torek, četrtek in soboto.
V administraciji Teljd^^sg^ . 8 gl. 4®
celo leto pol leta . četrt leta
•K.-.«'*? 1
' '
10.X td. ■■
Naznanilo in vabilo.
Za danes le o kratkem sledeče: ,,Slovenec" bode začel izhajati z dnevom prihoda presvit-loga cesarja Franca Jožefa kot dnevnik.
Obširnejše prihodnjič.
Naročnina se po dragi volji lahko takoj pošilja vse poslano bode vračunjeno. Zlasti prosimo za poravnanje zaostale naročnine.
Vredništvo in založništvo.
Deželni zbor Kranjski.
(Druga seja, 26. junija.)
Ko se je prebral in potrdil zapisnik zadnje seje, naznanil je predsednik grof Thurn, da bode poročilo odseka za cesarsko adreso predložil kot zadnjo točko dnevnega reda in da bode pri tej priliki objavil svoje vzroke. Volili so se toraj najprej raznoteri odseki, in šobili izvoljeni: za finančni odsek: Biei-weis, Detela, Dev, Kersnik, Moše, Murnik, Poklukar, Vo.šnjak, Dežman, Mauer, Schrey. Načelnik mu je dr. Moše, namestnik njegov pa Schrey. Za upravni odsek: Detela, Pakiž, Papež, Poklukar, Samec, Svetec, Lukmanu, Scliivegel, Zois. Načelnik mu jo dr. Poklukar, namestnik pa Schwegel. Za poročiini odsek: Dolenec, Klun, Bobič, Šterbenec, Šuklje, Apfaltrern, Gutmannsthal. Načelnik mu je Suklje, namestnik pa Gutmannsthal. Za peticijski odsek: Lavrenčič, Mohar, Pfeifer, Zarnik, Dežman. Načelnik mu je dr. Zarnik, namestnik pa Dežman. Pri volitvi deželnega odbora so bili izvoljeni: iz velikega posestva Dežman, za nametnika pa Schrej, iz skupine mest in trgov pa trgovinske in obrt-
ne z b o r n i c e M u r n i k, kot namestnik Suklje, iz kmečkih občin dr. Vošlijak, za namestnika pa dr. Dolenec, iz celega zbora g. Detela z 32 glasovi, kot namestnik pa Bobič.
Po končanih volitvah Suklje poroča o adresi do Njih Veličanstva, omenja vedne zvestobe naroda slovenskega in dobrot, ki jih presvetli cesar delci v obilni meri svojim podložnikom ter priporoča, naj se sprejme adresa. Gosp. deželni glavar predlaga, naj bo daljna obravnava tajna, ker ne gre, da bi se adresa objavila prej, ko se izroči Njih Veličanstvu, in poslušalci se umaknejo z galerij, ravno tako zapisnikar in stenografa. Kot zapisnikarja je g. deželni glavar odločil poslanca Murnika in Kersnika. Adresa se sprejme po nasvetu barona Apfaltrerna brez vsaktere razprave celotna (en bloc) ravno tako predlog:
,,Visokorodni g. deželni predsednik naj se prosi, da dobi od Njih Veličanstva dovoljenje, da se sme kranjski deželni zbor o priliki navzočnosti Njih Veličanstva meseca julija v Ljubljani presvitlemu cesarju pokloniti in za vso kranjsko deželo izreči neomahijivo udanost in zvestobo do preijubijenega vladarja in najvišje cesarske rodbine".
Grasselli nasvetuje, naj se skrbi za lično izdelavo adrese, Poklukar predlaga, da naj jo podpišejo vsi poslanci, dr. Voš n jak pa, da naj se adresa v tretjem branji sprejme v seji II. julija, da bode imela ravno tisti datum, kakor so se Kranjski stanovi pred 600 leti poklonili cesarju Rudolfu, ter mu prisegli vdanost in zvestobo.
Vsi trije predlogi se sprejmo soglasno. Potem se prebere in potrdi zapisnik in se zopet prične javna seja, ter g. deželni glavar razglasi sklep s pristavkom, da se bode adresa
12. julija izročila presvitlemu cesarju, prihodnjo sejo pa da bode gospodom poslancem naznanil pismeno. Sklep seje ob 3/4 1. uro po-poludne.
Sodnijska obravnava
zarad umora deklice Estere $o!ymossy.
V ogerskem mestu Nyiregyhaza se je pred nekaterimi dnevi pričela sodnijska obravnava zarad krščanske deklice Ester Solymossy, ki je o veliki noči lanskega leta izginila in o kteri trdijo, da so jo umorili Judje, da bi njeno kri rabili za svoje verske namene. Po celem svetu napravila je ta novica veliko hrupa, in zato je umevno, da vse radovedno pričakuje, kaj bode sodnijska preiskava spravila na dan. Judje in njihovi listi trdovratno taje, da bi bila Estera umorjena iz verskih namenov in da bi se Judje sploh posluževali krščanske krvi, vendar pa reč dozdaj še ni ovržena, pa tudi ne pojasnjena. Sest dni je že trpela preiskava, ko to pišemo, in veliko prič je bilo že zaslišanih, pa iz njih izjav je dozdaj le toliko razvidno, da judovske priče skoraj vse zdaj drugače govore kakor takrat, ko so bile prvič izprašane. Na vprašanje sodnijskega predsednika, od kod to prihaja, so se večidel izgovarjale, da jih je preiskovalni sodnik Bary strahoval in da so od strahu morda drugače pričale kakor sedaj.
Med pričami je tudi mati ranjke Estere, ki je povedala, da so ji judje obetali 1000 gld. in še več, ko bi se Estera povrnila in bi ona potem molčala, da bi ne bilo nobenih sitnost. Ali so ji pa hotii morda kako ptujo deklico poslati v hišo, da bi jo bila za svojo sprejela, toga ne ve. Tudi sestra ranjke Estere je bila
listek.
w'VX'W
Dvoja vlada.
Carevanje Petra Velikega (1689-1725).
(Po Slovjevu in drugih spisal J. Ste klasa.)
(Dalje.)
Nadaljevanje severne vojne; raz-por Petra z zavezniki; potovanje njegovo na Francosko. Le-ta bolj koristna stran je bila vojna na severo-zapadu, učvrščo-nje na obalah vzhodnjega morja, L. 1712 in 1713 so Rusi s svojimi zavezniki Baksonci in Danci gonili Švede iz Pomoranskega. L. 1713 odplulo je iz Petrograda v morje početkom maja galerno brodovje rusko, 200 ladij na broju, pod zapovedništvom general-admirala Apraksina; sam car je zapovedoval enemu oddelku brodovja kot kontre-admiral; Heising-fors in glavno mesto Finlandije. Abo so Rusi osvojili (Helsingfors zdaj glavno mesto Finlan-dije, na finskem zalivu, utemeljen od šved-
skega kralja Gustava Vaze. Prekrasen položaj mesta, udobna luka, morske kopeiji; trguje z žitom in serom ter je središče finske obrazo-vauosti z vseučiliščem; brani ga silna trdnjava Sveaborg (severni Gibraltar) sezidana na sedem otocih; prebivalcev ima 35.000) in abov-sko knjižnico prenesli v Petrograd. (Abo po-prejšne glavno mesto Finske v botniškem zalivu. Požar 1. 1827 je pokončal množino prekrasnih poslopij, mod drugimi prekrasno cerkev, posvečeno na čast finskemu aposteljnu Ge-riku in vseučilišče vtemeijeno po Kristini. Ima tvornice platna za jedra in duhati. V Abo postoji žo nekoliko let dobrotvoren zavod, stanovanja za delavce, ki se dajejo siromašnem ljudem po naj nižji ceni. Prebivalcev ima 15.000). Švedi so so pomikali v vnotrajnost, ali Apraksin in knez Golocin (Mihajla Miliaj-lovič) sta jili preganjala, premagala pri Tam-mersforsu ter zavzela skoraj vso Finlandijo. L. J 714 je razbil Peter 25. julija švedsko brodovje pri Gaugudi ter osvojil otok Aland; Švedi so se silno preplašili, vsa vojska, kolikor
jo je bilo mogoče zbrati, pohiti branit Stok-liolm, ki je od Alanda oddaljen samo 15 milj, ali z zavzetjem Nejlota je bilo dokazano osvo-jevanje v Finlandiji.
Peter se je vedno bolj in bolj učvrščeval na iztočnej obali baltiškega morja ter se začel groziti sami Švediji, a Karol je obestno tratil čas v Turski ter se trudil, da zopet nagovori sultana na vojsko proti čaru. Konečno pa se pojavi Karoli. 1714, prepotovavši Oger-sko in Nemčijo, Stralzundu, obloženem po zaveznikih, katerih broj se je povečal še za dva, namreč s Prusijo in Hanoverom. Ali njegova prisotnost ni mogla rešiti mesta leta 1715; sledečega 1. 1716 pa so izgubili Švedi svoj poslednji posed na nemškem zemljišču — Vismar.
Pri predaji tega mesta pa so so sprli zavezniki zaradi Meklenburga. Početkom 1. 1716 je omožil car drugo svojo bratranko Katarino Ivanovo za vojvodo Meklenburškega, Karola Leopolda; pri tej zgodi jo obljubil Peter, da se bode trudil z vsemi silami pridobiti za voj-
izprašana, ki je pa večini pričam, s kterimi je bila skupaj izpraševana, rekla, da ni res, kar one trdijo. Izmed dozdaj zaslišanih prič je naj bolj zanimivo, kar je povedal sodnijski pisač Peczelv. ki je v Nviregvhazo spremljal sina judovskega mesarja Scharfa, kterega dolže, da je Estero umoril. Ko je s fantičem prišel v Nagyfalu, mu je rekel: Glej, ljubo dete, ti veš vse, zakaj pa nečeš povedati? Tvojega očeta zadeva krivica, ako ti obstojiš, bodeš rešil svojega očeta. JNa to deček odgovori: Saj bi povedal, pa si ne upam. ker bi me judje ubili, ali pa bi me moj oče obesil. Ko je Peczelv fantu odgovoril, da ga bo sodnija varovala, je rekel: Saj bom tudi vse povedal. Na to je popisal, kakšna je Estera bila, in kako je bila oblečena. Peczelv je vse zapisal in hranil pod svojem zglavjem, ob enem pa sodniku pismeno sporočil, da je fantič važne reči razodel, in kaj naj z njim store? Na to je šel s fantom spat. in ko je sodnik prišel, izročil mu je zapisane reči. Na vprašanje državnega pravdnika, kaj mu je fant razodel, povedal je Peczelv. da mu je deček pravil, da je njegov oče Estero poklical v sobo. da je luč z mize prenesla na omaro. Na to je prišel velik, rujavkast berač, in je Estero peljal seboj v judovski tempel. Tam jo je zgrabil, vrgel na tla, mesarja iz Teglasa in Tarczala sta jo držala za nogi in prša, oče njegov pa ji je prerezal vrat.
Zatoženi Scharf je priči predrzno očital, da je fanta naučil, kako naj govori, pa sodnik ga je zavrnil, da naj take napade opusti. — Ker je bilo že pozno zvečer, je bila obravnava 25. t. m. sklenjena ter nadaljevanje odloženo za prihodnji dan. Trajala je že šest dni. Že iz teh kratkih opazk je razvidno, kako važna je ta preiskava in da celi svet radovedno pričakuje njenega izida. Zato bodemo tudi mi o njeni nadaljavi še poročali, da bodo naši bralci vsaj nekoliko vedeli, kako se ta tolikanj važna sodnijska obravnava vrši.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. junija.
Avstrijske dežele.
Deželni glavar v dalmatinskem deželnem zboru je Jurij conte Vojnovič de
vodo Vismar in Varneminde ter pomagati proti vanjskim njegovim sovražnikom in tudi proti lastnemu njegovemu dvorjanstvu meklen-buržkemu, s kterim se je on sprl; vojvoda pa je zato dovolil ruskim trgovcem živiti in trgovati po vseh njegovih zemljah, zidati pravoslavne cerkve, dopuščati prelaz ruskih čet skoz svojo državo ter celo postaviti za nje magazine na račun ruskega čara. Meklenburžko dvorjanstvo je uvidelo za-se iz te zveze strašno bedo ter začelo delati z vsemi silami proti čaru, preganjati rusko vojsko iz Meklenburga, pripravljati Petru prepir z njegovimi zavezniki. plašeč poslednje z njegovimi vlastoljub-nimi osnovami in namero, da se hoče učvrsti v Nemčiji.
Mekleriburško dvorjanstvo je moglo vspešno poslovati, kajti eden izmed članov, Bernstorf je bil minister v Hanoveru ter vžival popolno poverenje izbornega kneza Jurija, kralja angleškega; dva druga meklenburžca sta bila v danski službi ter imela velik vpliv na kralja. Vsled tega zavezniki niso pustili ruske vojske v Vismar. Sumljivo,st, ktero je pokazal danski
Uzicki, namestnik mu je Mihael Kopovič, predsednik okrožne sodnije.
Poslanec Tonner, končaje svojo pot v volilnem okraju, je odložil svoj mandat in to naznanil predsedniku državnega zbora, a Smolka mu je odgovoril, da ga misli videti zopet na Dunaji meseca oktobra.
Demonstracije zoper dr. Maasna. — Izmed 74 rednih profesorjev na Dunajski univerzi jih je 63 poslalo adreso do dr. Maasna v znani zadevi zarad njegovih izjav v dolnje-avstrijskem deželnem zboru za napravo češke šole na Dunaji. V tem pismu pravijo:. S tem mi priznamo, da nismo Vaših misli v političnih in narodnih stvareh, izraženih v omenjenem govoru (Demgemass erklširen wir hiemit, dass wir die von Euer Magnificenz in der bezeichneten Rede ausgesprochenen politischen und nationalen Meinungen nicht theilen). Profesorji dunajske univerze tedaj niso za mir in spravo med narodi, oni niso za sedanjo vlado, ki se resno za to prizadeva in je vže lepe reči v tem dosegla, marveč dunajski profesorji spadajo k fakcijozni opoziciji, in so za nemir med narodi, za hujskanje med strankami, in kani pridemo — ako poslediee iz tega izpeljujemo. Rektor Maasen jim je na to med drugim odgovoril: Te misli sem imel, ko sem prvikrat 1. 1851 prišel v Avstrijo in kjer sem najdel 1. 1855 svojo drugo domovino. L. 1867 sem toisto o priliki javno povedal, in odsihmal večkrat potrdil. — Kaj, jaz hi rekel črno je, kar je belo; jaz bi grajal vladino napravo, ki je v mojih očeh postavna .... Tako govori mož, ki je za svoje prepričanje veliko žrtoval, mož, kateri je milost dosegel, da je spregledal protestanske zmote in prestopil v katoliško cerkev, in temu dunajski lahkoživci očitajo, da je plašč po vetru zasukal, ali kakor v svoji jezičnosti pravijo, da je probkovina, ki zmerom po vrhu plava. —
A teh komedij s tem še ni, konec. Društva dunajskih vseučelišnikov so poslala dekanom treh svetnih fakultet (bogoslovska fakulteta se pisma do Maasna ni vdeleževala) adreso, v kateri se zahvalijo profesorjem za njih pismo do dr. Maasna, in zatrde, da hočejo nemški značaj dunajske univerze nepokvarjen ohraniti. Podpisanih je 19 društev od A. (Albija) do T. (Thuringija). No, kratek posnetek tega je: Prvak dunajske univerze je zagovarjal pravično ravnanje vlade, dijaki (tedaj vendar nekako podložni), so rogovilili zoper to (tedaj zoper vlado); profesorji so rekli, da niso z rektorjem enih misli (tedaj so zoper vlado in za dijake, akoravno jih svare pred rogoviljenjem). Dijaki se zahvalijo profesorjem, pa obetajo da bodo še rogovilili (pst! hočejo le nemški značaj dunajske univerze ohraniti). Tako stari dajejo
kralj za prebivanja Petrovega z vojsko na Danskem, odkoder je hotel udariti na švedske obale, je čara še bolj razdražila proti zaveznikom, posebno proti hanoveranskemu izbor-niku, kralju angleškemu. Koncem leta je poslal poslanca v Holandijo, kjer je Holsteinski minister, v službi švedskega kralja, Gerc delal mnogo za svoj plan: pomiriti namreč Rusijo s Svedijo ter potem z zedinjenimi silami odstraniti z angleškega prestolja Jurja I. izbor-nika hanoveranskega in na njegovo mesto postaviti pretendenta Jakoba III. Stuarta; ali ta osnova je bila izdana. Videč, da od poprejšnih zaveznikov ne more pričakovati nobene pomoči, pošlje Peter spomladi 1. 1717 poslanca na Francosko, da sklene tesno zvezo z vojvodo Orleanskim, upraviteljem države mesto malo-dobnega Ludcvita XV.; Peter je hotel pri tej priliki poročiti svojo hčer Elizabeto z malo-letnim kraljem ter se podal tudi sam na Francosko.
V Parizu so pripravili za čara stanovanje v Luvru, ali on se je zahvalil za tako krasno stanovanje nogo se vmestil v priprosti hiši.
mladini potuho, in vlada gleda in opazuje vse to.
Ozir na deželne zbore. V sohio-graškem deželnem zboru je bila 22. t. m. debata o samostanskih šolali, oziroma o nagradi, katero dobivajo samostanske šole, tukaj je dr. Rudolf Spiingler, ki je tudi ud deželnemu šolskemu svetu, naravnost rekel, da liberalec ne more nikdar podpirati samostanskih šol. Nadškof dr. Albert Eder jo rekel, da mora tako izjavo obžalovati iz stališča pedagogičnega, ker samostanske šole dobro napredujejo. Poslanec Oželi je rekel na to, da je okrajni šolski nadzornik, dasiravno ni klerikalec, rekel, da je samostanska šola šolskih sester prva v okraji. Poročevalec Sclnver je rekel, da v 11 šolah podučuje 29 sestra 1504 otrok. Ko bi ne bilo privatnih šol, bi bilo zato treba 17.530 gld., sedaj se pa potrosi le 4.970 gld. S tem se tedaj dokaže, da so samostanske šolo tudi iz tega ozira deželi na korist.
Mi nister poljedelstva grofFalken-liajn je prišel 5. junija preko Turina iz Južno-Francoskega v Trident. Predstavile so se mu c. k. oblasti in udje deželnega kulturnega sveta in komisije za vravnavo Adiže, ogledal je potem dolino ob reki Fersine, obiskal je pozneje knezoškofa. Ob treh popoldne se je odpeljal v Pergine.
Vnanje države.
Iz Berolina, 25. junija. Poslaniška zbornica je cerkveno predlogo pri imennem glasovanji z 224 zoper 107 glasov konečno sprejela. Kaj pa sedaj!?
Cerkvena politična predloga je bila v pruskem deželnem zboru sprejeta tudi v drugem branji brez posebnih debat, ker središče in konservativci so ostali pri svojem sklepu, predlogo sprejeti, kakor jo je sklenila komisija, a zavrniti vse nasvete, katere bi stavili nasprotniki.
Knez Črnogorski je sedaj v Parizu, on pravi, da je prišel v Pariz, da se oddahne. On izreka, da so nemiri v Albaniji končani, in zagotovlja, da med balkanskimi državami nije pismene zveze, marveč samo naravna. Knez Nikolaj je rekel dalje, da so razmere med Srbijo in Crnogoro izvrstne.
Francosko ima baje doma preveč opraviti, zato se noče spuščati v vnanje vojske. Preko Londona se iz Shangaja telegrafuje, da so razprtije med Francosko in Kitajsko poravnane? Li-Hung-Chang, ki jo obravnaval s Tricon, pojde v Peking. Tudi zastran Madagaskar se umikuje, tako piše namreč na pol vradni »National1'. Nam .nikakor ne pride na misel, osvojiti si otok Madagaskar, ki obsega 7000 kvadrat mirjametrov, in ki je trikrat veči kakor Francosko, čemu naj bodo obraščena močvirja ob bregovih in med gorami v sredi,
Francozi sovremeniki opisujejo Petra I. tako-le: „On je bil visokega vzrasta, jake postave, precej suh, zagorel, oči je imel velike in žive, pogled prodrljiv, včasi divji, posebno če se je pokazala zvijavica na licu, hod mu jo bil pravilen in nagel; nobena svetska pristojnost ga ni zaustavljala v njegovi delavnosti; vid veli-čija in smelosti je pokaživa! gosudarja, ki se je čutil povsod sam svojega gospodarja. Spre-hajaje se po ulicah je rad zahajal v delalnico k obrtnikom, vse pregledoval in pokazival mnogo znanja. Lepe stvari, ki so bilo pa samo za udobnost, ga niso zanimale; ali vse, kar je bilo koristno, kar sc je tičalo mornarstva, trgovine, umetnosti potrebnih, za vse to je bil ljubopiten, vse to je hotel znati ter je pri vsem pokazival svojo bistroumnost iu željo za znanjem. Sredi mesta, polnega bleska in razkošja se je Peter odlikoval s priprosto svojo obleko, širok pojas, na kterem je visela sablja, okroglo iu kratko vlasuljo brez pudra, robačo brez zapestnic.
(Konce prih.)
obnebje tam rodi vsake sorte bolezni. Nikdar se nismo poganjali za ta otok, tudi ob času naše največe moči. Zadosti je bilo nam, da smo imeli pokroviteljstvo nad nekterimi rodovi in nekaj naselbin ob bregovih. Pozneje smo izgubili te naselbine. Sedaj si pa prizadevamo, da bi vsaj nekaj te zgubljene veljave nazaj dobili.
Pravda zoper rogovileže v Pariza. — Meseca marcija so bili v Parizu poulični izgredi, druhal je pri pekih v hiše lomastila, kruh jemala in — proč metala. Vstajniki so skušali tudi podkuriti vojsko. Vendar vlada je bila na vse pripravljena, kolovodji so bili priprti in 22. junija sojeni. Obsojeni so bili: Louise Michel, ženska, ki je prva pri vsakem javnem postanku in je bila tudi v Kaledoniji v Avstraliji z drugimi v pregnanstvu, na 6 let; Pouget na 8 let in oba 10 let pod policijskim nadzorstvom in Moreau na 10 let in 100 frankov. — Zaprtima zločincema so ljudje kričali, izvolili vaju bomo za poslanca in potem vaju bodo mogli izpustiti; 4 zatoženi so bili oproščeni. — Ti so tedaj v imenu postave obsojeni, a drugi v imenu jednake postave sede na sodnijskih stolih in sodijo te, kateri jim pota pripravljajo.
Izvirni dopisi.
Iz Gorice, 26. junija. Ne morem si kaj, da ne bi cenjenim čitateljem „Slovenčevim“ poročal o veselem izidu volitev kmečkih občin v deželni naš zbor. V saboto 23. t. m. izvoljeni so bili vsi od pomnoženega odbora volilnega nasvetovani kandidatje in sicer jedno-glasno; le v gorički okolici je dobil prejšnji poslanec gosp. Faganelj nekaj čez 20 glasov. Daši je stranka vlaška na vse strani razpošiljala vse polno svojih agitatorjev — akopram se je od visoke strani gojil razpor med narodnjaki, vendar se je izvršila volitev 23. t. m. slavno in sijajno. Zato pa kličem: Slava vrlim volilcem našim!
Kakor vidite, prekosili smo vas Kranjce, kar se tiče discipline. — Le v sežanskem okraji je izvoljen g. župan sežanski Rajmund Mohorčič, da si je bil odbor želel spoštovanega g. župnika ČL Sila. Sijajnemu izidu imamo se v prvi vrsti zahvaliti rodoljubni duhovščini naši — tedaj Bog jo živi!
Osupnil pa nas je izid volitev v tužni Istri; kajti izvoljeni so le štirje narodni poslanci; dasi se je pričakovalo, da si pribore združeni Slovenci in Hrvatje vsaj osem sedežev v deželni hiši v Poreču. Na otoku Krku. kjer .je le par sto Italijanov, izvoljena sta njihova kandidata, česar ni nikdo verjeti hotel. Tužna, trikrat tužna Istra! Ivedaj bodeš jenjala hlapčevati in kedaj se boš naveličala klanjati se priseljenim „karnjelom“, kateri ti niti ne privoščijo šol, v katerih bi se izobražali zaostali, zaničevani sinovi tvoji. Vlada pa, katera vidi leta za leti nepatrijotične, jako sumne demonstracije primorskih Italijanov, naj bi vendar vže nehala z vsemi svojimi močmi podpirati živelj italijanski, da ne bode prepozno.
Domače novice.
(K bivanju Njih Veličanstva na Kranjskem) ; nekaj prenarejen red.
V	sredo, 11. julija popoldne: Prihod na deželni meji v Trbovljah. — Potovanje v v Ljubljano ob 3% ure; prihod ob 5. Zvečer ob 8.: Bakljada, serenada.
V	četrtek, 12. julija: V Ljubljani. Zjutraj ob 8.: Velika maša. Dopoldne ob 10.: Predstavljajo se: deželni poslanci, dvorni dostojanstveniki , duhovščina, vojaški častniki,
oblasti i. dr. Popoludne ob 3.: Najviši ogledi. Zvečer ob 8.: Predstave in koncert v gledišči, mestna razsvitljava.
V	petek, 13. julija: V Ljubljani. Zjutraj ob 7.: Ogledovanje garnizije. Dopoldne ob
10.	: Splošna zaslišanja. Popoldne ob 1.: Najviši ogledi, ob 4. slavnostno streljanje; ljudska veselica.
V	saboto, 14. julija: V Ljubljani. Zjutraj ob šestih: Najviše ogledovanje vojakov. Dopoldne ob 10.: Vkladanje temeljnega kamna pri ,,Rudolfinu“ — popoldne ob 3.: Najviši ogledi.
V	nedeljo, 15. julija: V Ljubljani, Idriji, Postojni in Ljubljani. Zjutraj ob 6.: Vožnja čez Spodnji Logatec v Zgornjo Idrijo, prihod ob 93/4 ure. Najviše ogledovanje rudnika. Dopoldne ob 11 s/4: Čez Logatec v Postojno. Prihod ob 3!/4: Najviše ogledovanje. Popoldne ob 5’/2: Vožnja nazaj v Ljubljano. Prihod ob 77*.
Vr ponedeljek, 16. j u 1 i j a: Ljubljana— Kamnik—Kranj—Bled. Zjutraj ob 7.: Vožnja v Kamnik. Najviše ogledovanje. Dopoldne ob
11.	: Pot čez Cerklje v Kranj. Prihod ob P/4: Najviše ogledovanje. Popoldne ob l3/4 ure: čez Radolico—Lesce—Begunje: Najviše ogledovanje — ob 3 72 ere v Bled, prihod ob 5.: Zvečer ob 9.: Slovesnost na Jezeru.
V	torek 17. julija: V Bledu. Zjutraj ob 572 odhod v Trbiž.
(Glede BOOletnice) škof v zadnjem pastirskem listu zavkazujejo: 1. 11. julija ali pa v nedeljo prej ali pozneje naj bo povsod slovesna sv. maša, kakor o rojstnem dnevu cesarjevem. 2. 11. julija, ko cesar pridejo na Kranjsko, naj se po vseh cerkvah od 7a4. do 4. ure popoludne zvoni z vsemi zvonovi; tudi imajo zvoniti po vseh krajih, kjer in kadar se cesar mimo peljejo. 3. Duhovni naj cesarja pozdravljajo v talarji in koretljih in s cerkvenimi banderi. 4. Ako se cesar podajo v kako cerkev, se naj cerkev ozališča, luči naj se prižgo in v prezbiteriji pripravi pručica za cesarja, ter naj se da blagoslov s presv. Rešnjim Telesom. 5. Ako se snidejo razun domačih k pozdravu še drugi duhovni, naj tudi pridejo v talarji in koretlji ali pa v praznični duhovski noši, (talar s pasom in plajškom, v nogo vicah in šol-nah pa z okroglim klobukom. 6. V petek 13. julija je v Ljubljani in okolici dovoljeno meso jesti. Tudi so škof razposlali pastirski list, ki obravnava 6001etnico in naj ga duhovni pastirji vernim s prižnice bero v nedeljo 8. jul.
(O bivanju cesarjevem na Bledu) mu bodo Gorenjski pevci zapeli te-le pesmi; 1. Cesarsko; 2. Sveto noč (Beethoven); 3. Naglo bratje (Sturza); 4. Pozdrav (Nedved); Otok bleski; C. Domovina (Benjamin Ipavic); 7. Lepa naša domovina; 8. Himna cesarja (Heller); 9. Tam, kjer beli so snežiki (Nedved).
(Cerkev presv. Srca Jezusovega v Ljubljani) bodo mil. knez in škof v nedeljo 1. julija posvetili.
(Duhovne vaje) za ljubljansko škofijo se bodo letos vršile od 27. do 31. avgusta; imel jih bo g. Viljelm Miingerdorf, visitator usmiljenih sester. Duhovniki, ki se jih hočejo vde-leževati, naj se vsaj do 15. avgusta oglasijo pri dekanijah.
(Zadnjo ojstro preskušnjo iz bogoslovskih ved) je napravil č. g. Franc Lampe v Gradcu ter postane te dni doktor bogoslovja, častitamo!
(Konkurs za službo katehetov na srednih šolah) so 26. in 27. t. m. delali gospodje J.
Gerčar, kaplan v Kranji, Andrej Karlin, kapi. v Smeledniku, Janez Komljanec, katehet v Ko-čevji, dr. Josip Marinko, kaplan pri sv. Petru v Ljubljani in 0. Hugolin Satner, začasni katehet v Novem mestu.
(Stari deželni odbor Kranjski) je včeraj poslovanje izročil novo izvoljenemu.
(Zrelotna poskušnja na realki) bila 26. t. m. dovršena. Dva sta jo prestala z odliko, 8 dobro, in dva jo morata iz enega predmeta ponoviti čez dva meseca. — Na gimnaziji se prične v torek 3. julija.
(Občina Jablanica) je izvolila 1. junija v svoji prvi izredni seji obč. odbora za častna občana preblagorodnega gosp. barona Andr. W i n k 1 e r j a in c. kr. okr. glavarja Anton Globočnik-a v Postojni. — Včeraj je njima izročil častni diplomi ondašnji župan, g. Pote-pan Škrljov.
(Da sc kdo prihodnjo nedeljo ne bode plašil), ali ugibal, kaj je, naznanjamo sledeče: Nek dobrotnik je podaril „v božjo čast presv. Srcu in v povzdigo svečanosti" 25 gold. za smodnik. Ker zvonov še ni, je odbor sklenil, da se bode s strelom z Grada znamnje dalo o začetku, potem o dokončanji posvečenja cerkve ter začetku sv. maše in konečno o sklepu sv. maše.
(Okrajni predstojnik v Ljubljanskem mestu) je razen imenovanih tudi g. Fr. Schantel, izvoljen kakor drugi na 3 leta.
(Nova organizacija evidence zemljiškega katastra.) Vsled zakona z dne 23. maja t. 1. so bili za vojvodino Kranjsko imenovani sledeči zemljemerski vradniki: Mapni arhivar Macak Janez kot evidenčni nadzornik z vrad-nim sedežem v Ljubljani. Za politične okraje: Ljubljana evidenčni nadgeometer Czerny H.; Novomesto evid. nadgeometer Mendlik Karol; Kočevje evid. nadgeometer Budešinskj Karol; Krško evid. geometer Sykora Josip; Litijo evid. geometer Sacher Gustav; Radovljico evid. geometer Brichta Henrik. Evidenčni geometer Oraže Peter v mapni arhiv v Ljubljani. Za politične okraje: Kamnik evid. geometer Hruška Adolf; Kranj evid. geometer Peršl France; Postojna evid. geometer Ružička Janez; Logatec evid. geometer Zaff; Črnomelj evid. geometer Mach Janez. Imenovani zemljemerci so se na svoja mesta že odpeljali, izvzemši g. Budešinskega, ki pride iz Češkega sem, in bodo 28. t. m. pričeli svoje službovanje v posameznih občinah.
Današnjemu listu je priložena priloga: „Dejanja Habsburžanov v Kranjskeju.
Razne reci.
— Za deželne poslance bila sta v Gorici izvoljena grof Coronini in Mav-rovič, v Tolminu pa narodni kandidat Matija Jonko.
— Duhovske spremembevv Ljubljanski škofiji: Č. g. Janez Safar je dobil faro Grahovsko. — Razpisane so sledeče fare: Krašinja do 15. julija, Fužine (\Veissen-fels) in Dolenja vas do 20. julija, Gornji Tuhinj do 31. julija, Loški potok do 15. avgusta, Bukovšica, Zaplana in sv, Magdalena do 31. avgusta.
— Duhovske spremembe v Krški škofiji. Umrl je čast. gosp. 0. Rafael Raf-falt, naraestniški profesor v bogoslovskem učilišču v Oelovei. Rojen jo bil v Theiseneku 9. novembra 1851, v mašnika posvečen 20. julija 1877 in storil samostanske obljube pri Benediktincih v Šent-Pavlu 24. aprila leta 1878. Umrl je v kopeljah Gleichenberg, kamor je bil šel zdravja iskat. R. L P.
— Pogorelcem v Božeku in Št. Lam-bertu so cesar darovali 1500 gold.
— Njih c. k. veličanstvo cesarica Marija Ana, vdova pokojnega svitlega cesarja Ferdinanda I., je za prenovljenje zvonika farne cerkve sv. Martina na Štajerskem 100 gold. darovati blagovolila.
— Slovstvo. Obseg 12. sošitka nemškega zabavnika „ Deutscher H a u s s c h at z “ je sledeči: Ulrich Sclnvarz, der bose Biirger-meister von Augsburg. Historische Erziihlung von Alfons Planer (Fortsetzung n. Schluss). — Schule. Gedicht von Emmy Gieherl. — Ein Goldsuclier im fernen Mesten. — Korbwaaren und Korbtlechter. Ton M. von Schvvarzenbach.
—	Auf den Todestag der Dichterin Annette v. Droste-Hiilshoff. (24. Mai 1848.) Gedicht von Happe. — Pie JVarzen. Von Pr. Schilling.
—	Pie allgemeine Ausstellung fur Hvgienie u. Eettungsvvesen in Berlin. — Pontius. Novelle von C. v. Nievelt. Aus dem Holliindischen iibersetzt von L. v. Heemstede. — ,,Wer ist rvie Gott“'? Gedicht von Dr. F. IV. Helle. — Ein Blick in die Iviiche der Volker. Eine cul-turhistorische Studie von Alovsius Salanus. (Fortsetzung.) — Zwei Baudenkmaler in Ancona.
—	Der rothe Jan. Erziihlung aus Ostfriesland von Karl Lellmann. — Ein Bild aus dem Verkehrsleben des Alterthums. Von IV. JI. in Maiuz. —■ Seemannstod. Gedicht von Julius Schvering. — Bauerntheater zu Brivlegg in Tvrol. Federzeichnung von Franz v. Seeburg.
—	Pie JI obel des Mittelalters. — Allerlei.
Obravnava zarad umora Soly-mossy. 23. junija. Danes je bilo zaslišanih 14 prič, judov iz Tisza-Eszlar, zarad dnevnega reda judov tisto saboto, ko je bila Ester umorjena, Sedaj so govorili vse drugače, kakor takrat, ko so bili zaslišani prvikrat, pravijo pa, da jih je preiskovalni sodnik izpraševal, a ne imel pri sebi perovodje in da jih je silil podpisati, a povedal ni, kar je zapisal. Prič jeden je povedal, da je v saboto popoldne vidil gospodinjo Esterino, ki je vsa spehana iskala Esthere, katero je že dvakrat poslala po barvo.
—	Obravnava se je končala, ko je preiskovalni sodnik Barv naznanil državnemu pravd-niku, da se je na ukaz predsednika peljal v Tisza-Eszlar, da zasliši ženo, ki je baje dala Este-rino obleko, da so z njo oblekli mrliča v Padi, to naznanilo je vse močno razjarilo, državni pravdnik in zagovorniki so protestovali prav odločno zoper predsednika, posebno pa so ugovarjali zoper osebo Barija, ker je njegovo in-korektno postopanje obravnavo dosedanjo na dan spravilo in dokazalo. Sodnija sklene, Barija, ki je že odpotoval, nazaj poklicati in to preiskavo vzeti k sedanji obravnavi.
25. junija. Ko se je seja začela, naznanil je predsednik, da namestni župan okraja mu je naznanil, da so prišle priče, ki so imenovale dve osebi, katere ste dali za mrliča v Padi Esterino obleko. Vsled tega je on poslal preiskovalnega sodnika v Tisza-Eszlar, da zasliši priče in sumljive osebe, ki so pod policijskim nadzorom. Državni pravdnik zahteva, da naj se obdolženi in tudi priče povabijo pred sodnijo, policijskega varstva tukaj ni treba, da je tudi nepostaven; ta zadeva sliši pred sodnijo.
Vsa obravnava se bo menda dobro izvršila
—	za jude. — Naj prej je obtožba tekla o tem, da je bila Ester v sinagogi umorjena v noči od sabote na nedeljo. — Ali oglasile so se priče ter dokazovale, da so bile osebe, obdolžene umora, tisto noč, ko se je to zgodilo, drugej kakor v kraji. — Potem se je glasila tožba, da jo bila Ester Solymossy umorjena v soboto od 11—12 ure. A priče so dokazovale, da so Estero vidfle še v saboto popoldne. — Dalje ko teče pravda, bolj je zamotana. Naj boljši zagovornik zatožencem je državni pravdnik sam, on in zagovornik dr. Eotvcis sta vložila na višo sodnijo pritožbo zarad ničevosti, ker predsednik ni privolil, da bi bil spraševan preiskovalen sodnik.
— Kohlingova brošura o judih prepovedana. Pri deželni sodniji v Pragi je bila obravnava zarad konfiskacije Sohlingove bro-
šure ,,Jleine Anhvorten an die Babbiner". Konfiscirana je bila ta brošura vsled § 302 kazenskega zakona. Državni pravdnik je rekel, da ta brošura ni pisana le iz vednostnega ozira, marveč napravlja nemir med prebivalstvom. Brošura ni bila samo razprodavana, marveč tudi razdeljena med ljudstvo. — Profesor Rohling je navedel celo vrsto rekov iz francoskih, nemških, latinskih in hebrejskih bukev, m dokazoval resnico svojih trditev. Po kratkem posvetovanji je bila konfiskacija dne 27. maja potrjena in ugovor zavržen. Zagovornik dr. Hrdlička je napovedal pritožbo na deželno sodnijo. (Bode javalne kaj opravil; judje so v Avstriji na vrhu, strahujejo in na-rejajo javno mnenje. Primeri nemire na Du-naji).
— D ar vin prepovedan. Na podlagi poročil, katero so poslale kraljeve deželne šolske oblasti, je razposlalo ministerstvo nauka splošna določila o spremembah pri skrajšanji učnih smotrov, kakor to nanašajo novi učni črteži za više šole. Zadevajo najprej poučevanje v grškem in francoskem jeziku, potem v prirodoznanstvu po gimnazijah in v poslednji stroki tudi po realnih gimnazijah, viših realkah in viših meščanskih šolah. Pri nara-vopisnem poduku je med drugimi predpisano to-le: Bola nima nalog, da bi seznanovala z novimi hipotezami po Darvinu, in kaj tacega ne gre poučevati.
— Pomiloščenje dinami to vcev. Poslednje dni so se zopet oglasili dinamitovci v Montceaui-les-JIineo z razstrelivom. To je pospešilo pomiloščenje nekaterim. Tisti, ki so že sedeli jedno leto in so že pol leta v zaporu, bodo. izpuščeni. Obsojeni na dve ali tri leta, prosti so ob dnevu in uri njih enoletnega zapora. Milosti niso najdli: Demeple, Garnica in Devillaro. Prva dva sta obsojena na 2 leti, poslednji pa na 5 let.
— Iz Rima, 25. junija. V gledišči Dervio (okraj Komo) je 24. junija med predstavo začelo goreti. 47 ljudi je mertvih 10 ranjenih.
— Namesto tunela pod morsko ožino JI e s insko med Sicilijo in Kalabrijo začeli so misliti na most. Nadinženir Giam-bastiani, ki se je vže mnogo s takimi deli ukvarjal, je nasvetoval premostiti to morsko ožino. Po tem načrtu bi bil most čez ožino Škrat odprt, srednje odprtine bi bile po 1000 a skrajne po 500 metrov široke. Stebri bi bili iz granita, iii odprtine bi bile prepete z jeklenimi držaji.
— Kar je morje požrlo, ne daje rado od sebe. V San-Frančisko se je pred kratkem osnovalo društvo, ki hoče vzdigniti morske zaklade, ki baje tiče v zalivu Vigo. (Vigo mesto v Galiciji na Spanjskem z dobrim pristaniščem.) Tukaj je bila 1702 morska bitka med angleško-holandskim in francosko-španj-skim brodovjem. Ladij ena je imela za 37,000,000 dolarjev zlata. Večkrat so skušali te zaklade vzdigniti, a dosedaj zaman.
Umrli so:
24.	junija. Ivanka Boltauzer, frizerjeva liči, 2 1., Stari trg št. 28, pljučna slabost. — France Gabršek, 2 leta. Dunajska cesta št. 7, diftcritis.
25.	junija. Janez Engler, čevljar, 33 let, Petrova cesta št. 44, pljučna tuberkoloza.
26.	junija. Jože Novak, pisar, 77 let, Karlovško predmestje št. 9. — Albin Hus, komi, 27 let, Kolezijeve ulice št. 8, tuberkuloza. — Stanjko Capuder, učiteljev sin, Rimska cesta št. 5, vodena glava. — Bernard Berg, e. k. vpokojeni major, 70 let, otrpljenje mehurja.
Eksekutivnc d raž Im*.
30.vjunija. 1. e. džb. pos. Miha Kobe iz Pred-grada. Cernomelj. — 1. e. džb. pos. Jakob Pavlešič iz Brezja, 300 gld. Čcrnomelj. — 1. e. džb. pos. Martin Staudaher iz Starega trga št. 29, 180 gld. Černomolj.
—	Relieitaeija zemljišča Neže Blut v Bušinivasi, 1590 gld. Metlika. — Relieitaeija posestnice Marije Magaj iz Cernomlja, (500 gld. Čcrnomelj. — 1. e. džb. pos. Jan. Mihetie iz Gorenc št, 11, 655 gld. 50 kr. Cernomelj.
—	1. e. džb. pos. Janez Pire iz Ravna, 3442 gld. Krško. — 3. e. džb. pos. Marija Dolenec iz Stanežič. Ljubljana.^— 1. e. džb. pos. Janez Rum iz Dobliea, 635 gld. Černomolj.
!
| Brevirjev
za potujoče duhovnike
imamo zdaj mnogo v zalogi in sicer veče in manjše oblike, z večimi ali manjšimi črkami, kakor je komu bolj primerno.
Zlasti je priporočila vreden: 'Uoriuski brevir v prav mali obliki (12/8 cm. velikosti in 1V2 cm. debelosti) veljd glavni del vezan v šagrin-usnji z zlato obrezo (berila de tempore et festis S. pa v sošitkih za prilogo po potrebi) ie 7 gld. 20 kr.
Ravno tak v bisam-usnji in atlas-židi jako lično vezan 12 gld.
Le na Francoskem je prodano Torinskega brevirja čez 8000 izstisov, koliko po Laškem, Nemškem, in drugod nam ni znano. Res za dobre oči ne more nič bolj priličnega biti.
Za slabejše oči je boljši	(i)
Manz-ov brevir
v enem zvezku in sošitkih, pa tiskan v osmerki. Velja v ovčjem usnji z rudečo obrezo le 6 gld.
Za mnoga naročila se priporoča
Katoliška bukvama v Ljubljani.
Izbrana zalo-f/a 25 komadov, s posebno živimi u-činki gl. 3’50, 5-—, 8--.
Izbrana za Jo-(ja, ki obsega 50 komadov, zelo fine sestave, gld. 6, 9, 15.
Svetil niče z zračnimi prikazi (patentirane)
komad po 30, 35, 40 kr.
Zračni baloni najnovejše sestave iz svilnatega papirja po 40 kr., 05 kr., gl. D—, D20, 175, 2-25, 3-— za komad.
Velikanski zračni baloni 3 metre visoki in s kotlom gl. 6 do 8.
TJmctalni ogenj na vrtu v odbrani zalogi po naročilu za pošiljatev pripravljen v 48 urah gl. 5, 10, 15, 20, 25, 50, 100.
Posamezni komadi umetalnega ognju po cenilniku.
Stvari za ozališavo po vsaki ceni.
Posamezni cenilniU sc pošiljajo zastonj in franko.
Edvard TVitte, »umij, I. Karntnerstrasse 59.
Telegram: Naslov: Mitte, Iviirntncrstrasse, Wicn.	(4)
Habsburški ril«
Spomenica minulih 600 let, od kar je
Kranjska pod vladarstvom preslavne Habsburške rodovine.
Knjižica za slovensko mladino. — Velja 10 kr. — Dobiva se posamezna in tudi po več vkup v
(2) Katoliški Bukvami.
ggjp Prosimo za nagla naročila; ker knjižica bo najbrž kmalo pošla in potem bi naročnikom ne mogli več postreči.