vessmetmrgfsvnss' 20 wobfjvk Šlev.133.	tfLIiNMv
Leio Ml
s Velja po pošti: s
za oelo loto napra].. K 40-— za en mesec „ .. „ 3.30 ia Kemčljo oeloletno. „ 45'— ia ostalo Inozemstvo. „ 50 -
V	Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 36 -sa en meseo „ .. K 3-—
V	uprsvl prejeman rcesučno,, 2-50
s Sobotna izdaja: —
Za oelo leto.....K S —
sa Nemčijo oeloletno. „ 10 — sa ostalo Inozemstvo. „ 13 —
fi®8T Uredništvo |e t Kopltar|eyl nlioi čter. 8/II1.
RoSoplst ee ne vračajo; netranklrana plsmr, so ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štov. 50. =
list za
rr Inserati: ---h
Enostolpna petitvrsta (72 mm Stroka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 50 \ za dva- In večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primorei popust po danovom.
Ob sobotah dvojni tarif.
-—ij- Poslano: ------g
Enosiolpr-a poiKvreta K Izhaja vsak dan izvzetnšl nadalje In praznlko, cb 3. ari pop, Redna letna priloga vozni re<
Upravnlčtvo je v Kopitarjevi ullol St. 8. — Račnn poštne hranllnloe avstrijske St. 24.797, oorake 28.511, bosn.-bero. št. 7583. — Upravnlfikega telefona št 50.
V H8*IL
Dunaj, 12. junija 1918.
Vladna kriza se je hipno razvila in, če nas vsa znamenja ne motijo, se je hipno končala. Pretekli teden smo imeli kar največ upanja, da se državni zbor snide 25. t. m. Ministrski predsednik Seidler je še v nedeljo zagotavljal nekaterim poslancem svojo odločno voljo, da skliče parlament, za sklicanje se je zavzemal v svojih pogovorih z delegati grof Burian, celo krona je bila za to. Tedaj je prišel nedeljski sklep Poljakov, ki napoveduje Seidlerjevi vladi boj s tako ostrimi besedami, ki jih je mo* glo pri gladkih in vladi doslej dovolj uslužnih Poljakih izzvati le resnično ogorčenje in bridka prevara, cla Seidler tako plačuje poljska glasovanja. Ko je Twardowski prispel v pondeljek na Dunaj in odšel k ministrskemu predsedniku na razgovor, je kriza prispela do vrhunca. Seidler se jc moral po krakovskem sklepu odločiti, ali odsLOpi, ali zavlada absolutistično. Odločil se je za drugo.
V	ponedeljek ni še nihče vedel, da namerja notranji minister Toggenburg zapustiti svoje mesto. Motivi za ta odstop segajo malo v preteklost in lc slučajni politični konstelaciji se jc zahvaliti, cla so postali aktualni. Že tedaj, ko se jc ministrski svet posvetoval o razdelitvi čeških okrožij ter nameravanem preganjanju Jugoslovanov, so v ministrskem svetu govorili proti tem Seidlerjevim načrtom ministri Žolger, Sylva Tarouca in — Toggenburg. Prejšnjemu notranjemu ministru se mora priznati, da je skušal biti vedno objektiven, narodom enako pravičen; bil je vesten in je v zbornici sami izpovedal svoje krščansko prepričanje. Ko je torej ministrski svet pritrdil Seidierju, je Žolger odstopil; Svlva Tarouca se je tolažil, da po rodu ni Čeli, da ni češki zaupnik v vladi in da taka papirnata razdelitev okrožij še ne ogroža bistveno čeških koristi, ter je ostal minister; Toggenburg jc čakal, kako se stvari razvijejo. Sedaj pa, ko se je Seidler po sklepu Poljakov odločil, da bo vladal brez parlamenta, ni Toggenburg več hotel nositi odgovornosti za to protiustavno stanje in je ponudii cesarju svojo de-misijo. Cesar se je odločil zoper njega in za Seidlerja.
V	parlamentarnih krogih je vzbudila znatno presenečenje vest, da je imenovan za notranjega ministra predsednik dunajskega policijskega ravnateljstva vitez Ga-yer. To je homo novus, neznana osebnost. Vendar se smatra za znamenje časa, da je vstopil v ministrstvo mož iz takega poklica in ravno tisti trenutek, ko se je Seidler umaknil z ustavnih tal v lepe pokrajine absolutizma. O novem notranjem ministru
Večeri
Spisal vseuč. prof. Maryan Moravvski, S. J. Po tretji izdaji prestavil France Fr. Stelč.
(Dalje.)
Duhovnik.
Meni se zdi, da ni samo filozofija, ampak celo znanstvena smer našega veka odločno naklonjena verskemu svetovnemu nazoru. Res jc, kar je dobro rekel g. De-ville, da gre vsako sklepanje, pa na] je se tako preprosto, čez meje znanosti, ako jo moderno pojmujemo in jc torej znanost s tega stališča ravnodušna do daljnejsih metafizičnih izvajanj, naj si bodo ze filozofi-čna ali verska; vendar se ze jama smer njihovega proučevanja lahko oddaljuje ali prihližuje k vprašanjem, ki se z njimi pečata filozofija in religija.
In tako bliža geneticna in evolucijska metoda, s katero skuša današnja znanost spoznati svet, kakor je dejal g. Deville, duha k teističnemu svetovnemu nazoiu. Dokler se je mislilo z Aristotelom, da ostaja svet vedno enak, se ni tako numo vštevala misel o njegovem začetku. Na začetku ■9. veka pa so začeli govorili o nap edku, - in to ie bii že korak naprej, ker je I"af nnzornost na začetno točko, m na
se govori to in ono, a treba bo počakati, da ga bomo mogli soditi po dejanjih.
Seidler je torej za kratek hip utrjen, vladna kriza je za en bežen trenutek rešena, absolutizem je pred durmi. Vendar pa si nihče tukaj ne prikriva, da je taka rešitev vladne krize v resnici napoved — državne krize. Naj si Seidler tudi prihrani trpko pot pred poslansko zbornico — vendar ni bil še nikdar v taki zagati, kakor ravno sedaj. Gotovo je, da dolgo časa
... v-.	. ' . ,
1	, A \ . fc -—* ' A t
t A .	i U* i ila Silne gospodar-
ske naloge čakajo državo in le preveč bi moral biti naiven, kdor bi upal, da se dado tudi take stvari rešiti s paragrafom 14. Kljub zadnjim dogodkom in morda ravno zaradi njih bo Seidler vendar moral iti pot, na katero ga pošilja sila razmer, ne lastna volja.
Sicer pa politično življenje zadnji čas počiva. Sedanja konstclacija je prehodno, mrtvo stanje. To sc čuti tudi v zbornici. Le malo poslancev je videti v njej, tudi dr. Korošec se je v ponedeljek odpeljal domov. Iz razgovorov z maloštevilnimi poslanci je razvideti le eno: vse čaka prihodnjih dogodkov, nekateri z veselim zaupanjem, drugi s strahom in skrbjo.
Poslanci S. L. S. so se včeraj dne 12, junija zbrali k posvetovanju o političnem in gospodarskem položaju dežele. Konstituirali so se kot »Klub deželnih poslancev S. L. S.« in izvolili vit. Jos. Pogačnika za načelnika kluba.
Povodom peštanskih posvetovanj o rešitvi jugoslovanskega vprašanja piše »Agramer Tagblatt«:
Oba dunajska lista »Reichspost« in »Neue Freie Presse« sta se spravila nad jugoslovansko vprašanje: »Reichspost« hoče, da sc združi Hrvatska z Dalmacijo in Bosno-Hercegovino, »pri čemer bi nova celota spadala v zvezo Štefanove krone, »Neue Freie Presse« pa zastavlja svojo zarjavelo sulico za združitev Hrvatske z Dalmacijo in za priključenje Bosnc-Her-cegovinc Ogrski. Da ni niti ena niti druga »rešitev« jugoslovanskega vprašanja sprejemljiva za Jugoslovane, pač ni treba še-
le izrecno povedati. Kajti dočim »Reichspost« Slovence in istrske Hrvate iz »nove porazdelitve v skupine« (saj več nego nova porazdelitev v skupine to pač ni!) izključuje ter izroča Hrvate in Srbe na Hrvatskem, v Dalmaciji ter Bosni-Herccgo-vini docela skrbi svete Štefanove krone, hoče »Neue Freie Presse« napraviti šc ne-sramnejc. In vse to v znamenju »veliko-hrvatske« rešitve (!) jugoslovanskega vprašanja! Zares, biti bi moral morje, kdor bi hotel sprejeti vase to umazano reko perverzne »državne umetnosti«, ne da bi sam postal umazan. Toda pozor! Sovraštvo do Slovanov teh dveh različnih in vendar tako podobnih si dunajskih listov se ne izčrpava samo v zasmehu, s katerim odgovarja na ob sebi umevne, ker v zakonu narave utemeljene zahteve Jugoslovanov po zedinjenju in svobodi. »Reichspost« pravi, da bi mogli avstrijski Ncmci združitvi Dalmacije s Hrvatsko pritrditi le tedaj, če bi se združili s Hrvatsko tudi Bosna-Hercegovina in bi »nova celota« prišla v zvezo Štefanove krone. Nasprotno pa pravi »Neue Freie Presse«, da si na Ogrskem samo v tem šc niso na jasnem, čc naj se Bosna-Hercegovina priklopita Ogrski neposredno ali pa kot lastna banovina z gotovo avtonomijo. Ker so vodilni krogi monarhije pristaši velemodrega nazora, da jc treba o bodočnosti Jugoslovanov, o njihovih željah in zahtevah, o rešitvi jugoslovanskega vprašanja vprašati v c,c druge, samo Jugoslovanov na, predvsem pa Nemce in Madjare, — je jasno, da se ne bo izvršila niti delna »porazdelitev jugoslovanskih ozemelj v nove skupine«: kajti to, kar bojda hočejo Nemci, Madjari odklanjajo, in za kar bi se dali pri dobiti Madjari, to zametajo Nemci. Posledica bi bila, da bo ostalo na jugu vse po starem. To se pravi: v resnici gotovo ne bo tako ostalo, ker po tej vojni ne bo nič, pa že prav nič ostalo po starem, najmanj pa odnošaji med narodi. Človeška kri sc ne more prelivati v toliki meri, da bi potem vse tako ostalo, kakor je bilo preje. Toda po mnenju »vodilnih krogov« naj bi pač vse ostalo neizpremenjeno in članki obeh dunajskih listov bi imeli pač le ta namen, da bi pomirili nepokojno vest, češ cla se »jugoslovansko vprašanje r.e da rešiti«. Kajti čc se Ncmci in Madjari ne morejo zediniti, kako naj bi se potom kako vprašanje rešilo? Jn poleg tega bi pač radi videli, če bi se na jugu vnel boj za »velikohrvatsko« in »jugoslovansko« rešitev.. . Ne, tisti časi so minili! Jugoslovani se ne bodo borili (kakor imamo navado reči): »Pour lc roi de Prusse.« To prepuščajo drugim: »Neue Freie Presse« in »Reichspost«; in »vodilnim krogom«, ki stoje za temi listi.
popolnost, h kateri stremimo. Danes se govori o evoluciji, razvoju; — in to novo geslo, ki odmeva po vseh poljih znanosti, je še en korak, še tesnejše bližanje k teističnemu naziranju. Napredek ne pove, od kod prihaja, kje je njegov vzrok; lahko se ga razlaga z zunanjimi vplivi, tudi starejši transformisti, kakor Lamarck, so pripisovali vse izpremembe vplivu okolice. Evolucija pa, razvoj — to je napredek ocl znotraj, kar sc je razvilo, je moralo biti i p s o f a c t o znotraj v kali, potencialno. Evolucija suponira princip, ki obsega v potenci bodoče dovršene oblike in teži po njihovem razvoju. To je »princip izpopolnjevanja« Nagelijev, notranja razvojna sila Wiganda, Weismanna, Kcrnerja, growth Force Copea, isto, kar je potencialno stanje reči pri sv. Avguštinu. Darwin sam se ni dvignil do tega nazora, sedanji evolucionisti pa to bolje razumejo. Le šc en korak je treba storiti; znanstvu pravzaprav že ni treba več storiti novega koraka; zadostuje, cla se učenjaki ozro tja, kjer sedaj stoje — in uvideli bi, da oni princip, ki obsega potencialno prihodnjost in do katerega so že prišli, suponira oči-vidno inteligenco, ki ustvarja in ki razume to prihodnojt.
Še boli pa kakor naravoslovske vede, obračajo svojo pot k religiji in celo h krščanstvu zgodovinske znanosti. Točnost in vestnost današnjega zgodovinskega raz-
iskavanja je v prah razdrobila različne trdnjavice, ki jih je nekdaj postavil protiver-ski duh in ki so človeštvu zapirale pot h krščanstvu. — Na drugi strani so se nam približala dandanes vsled odkritij moderne vede ona zgodovinska dejstva, ki tvorijo glavne točke objavljene vere in ki so se nekdaj zdela tako daleč in nejasna, kakor planeti za neoboroženo oko — zato je vsak lahko o njih mislil, kakor je hotel — danes pa so postala jasna kakor skozi mogočen daljnogled. Razne zgodovinske vede, n. pr. arheologija, zgodovina jezikov, zgodovina stare umetnosti, predzgodovin-ska etnografija, zgodovina verstev i. t. d. — ki se je zdelo od začetka, cla so bibliji nasprotne, se sedaj obračajo k njej, jo tako daleč osvetljujejo, da vidi tam, kjer so jo še v 18. veku imeli za roman, danes vsak učenjak v njej najbolj dragocen zgodovinski vir.
Posebno začetki krščanstva, vera in uprava prve Cerkve, čas postanka knjig novega zakona — vse se nam jc pokazalo, sicer še ne popolnoma, a vendar žc zelo določno; istotako so se strnili v eno tudi pred kratkim najdeni teksti, grobni napisi, slike, ostanki posod in odlomki starega mozaika, ki nam tako plastično predstavljajo ta dejstva — da se nam skoro zdi, kot bi se jih dotikal z roko. — So siccr še vedno učenjaki, ki nasprotujejo s stališča svoje filozofiie nadnaravnemu značaju teli
Zoper slovenske Movšdo.
Iz Celovca.
V takozvani grbni dvorani deželnega dvorca v Celovcu sc je binkoštni ponedeljek vršila znana komedija, uprizorjena uradno ocl deželnega odbora koroškega zoper stremljenje Slovencev, da se ven« dar enkrat otresejo tujega težkega jarma in dosežeio samostojnost v svoji Jugosla« viji. V tej dvorani re nahaja na pročelnl steni velika slika ustoličenja zadnjega kneza Ernesta 1. 1414., pod njo stoji še ka« men, na katerem so takratni knezi prise« gali, da hočejo varovati pravice ljudstva.
Slovenski kmet Edlinger je namreč kneza vprašal v slovenskem jeziku: »Ali boš pravičen sodnik? Zaščitnik krščanska vere, vdov in sirot?« In knez je nato pri* segel zopet v slovenskem jeziku, da bo iz* polnjeval zahteve slovenskega kmeta.
Pod to podobo torej so sc zbrali n* uradni poziv deželnega odbora zastopniki dela koroške dežele, da zaženo svoj hri« pavi glas zoper vse pravice Slovencev, da' pa tudi organizirajo pravcato gonjo zopefl slovensko duhovščino koroško. Sin slo« venskega očeta, ponemčenec J. Dobe« n i g , deželni odbornik in državni posla* nec, se je namreč v svojem oficijclnem go« voru pečal največ s slovensko duhovšči« no ter jo nečuveno denunciral ter napa« dal. Pred podobo, ki kaže, kako jc koro« ški knez slovesno prisegal, da bo »zaščitnik krščanske vere«, pa so sedeli tudi nemški koroški duhovniki, na čelu jim opat dr. Odilo Franki iz Št. Pavla (ki je, mimogrede omenjeno, patron 13 izkUuč« no slovenskih župnij), ter stolni kanonik Mat. Grosser, ter so sc divili izvajanjem Dobernikovim ter jih odobraval'. Na po« samezna njegova izvajanja ne bomo odgo« variali. saj ni vredno, prinesemo samo konec: V nas r-a je tudi prepričanje, da so slovenska^ duhovščina v izvrševani« svoje učno službe ne omejuje, ona jc, ki pridi-guje duha nestrpnosti (c!i teh *trprih nemških jagnjet!) — ni mi treba mnogo govoriti o nabiranju podpisov — • 'n ki bo največ kriva, če nastane narodni razdor med Nemci in Slovenci. Dajte nam d r u g i h duhovnikov za jezi-kovno mešane k r a i c Koroš k e, duhovnike, ki rer koroško mi.' si i jo. in vsak prepir bo končan. - (Burno odobravanje.)
Kakor je nemški Tirolec dr. Mayei na »volkstagu« v Mariboru s klicem, da na shodu pogreša »nemških* duhovnikov nemškega (?) Maribora, vnel gonjo zoner slovensko duhovščino, tako je tudi Do-bernik pokazal, kam jc pes pomolil svojo taco. Kar je hotel hujskač Dobcrnik doseči s svojim natolcevanjem, je tudi do.
dejstev; toda že to, kar priznavajo, da je na njih zgodovinskega, zadostuje, do. zapazimo v njih božji element, čc se oprostimo vseh protiverskih predsodkov. —- Središčno dejstvo človeške zgodovine, obdano od zgodovinskih posameznosti, ki jih današnja znanost vedno bolj osvetljuje in nam jih približuje, se na ta način jasno pokaže resnemu in Boga iščočemu duhu, da ^ njem spozna božje usmiljenje in razodetja.
Smemo torej reči, menim, da jc današnja evolucijska in zgodovinska smer znanosti naklonjena religiji in da nam pokaže, katere filozofije naj se oprimemo.
Gospodična W i 1 s o n.
Meni pa se zdi, da je na vprašanje, kakšno filozofijo naj si človek izbere, najboljši odgovor tale: izbere naj si filozofijo ponižnosti. Bakon je nekje dejal, da moramo celo naravo preiskavah ponižno, tako da ji nc vsiljujemo svojih misli, ampak da skušamo spoznati, kaj je Bog hotel v njej storiti. Tem bolj se moramo ogibali sistemov, ki bi nam lahko škodovali pri razumevanju tega, kar Bog hoče, ko nam gre za nazor o vsem svetu, o ra>. nerju med Rogom, svetom in človekom; naš duh mora bili pripravljen sprejeli resnico, katero nam Je Bog blagohotno podal,
(Dalje.)
segel. Precej so prinesle »Freie Stimen« in drugi nemški listi iz beljaške okolice
poziv:
»Proti vscslovanske mu hujskanju. Iz Mlinar nam pišejo: Z veseljem sem bral, da se odločno postopa proti jugoslovanskim hujskačem v občini Bekštanj. Pred približno 5 leti sn prišli trije slovenski duhovni hujskači v Bekštanj, da bi pridobili ljudstvo za Srbijo, in z žalostjo moramo priznati, da se je to duhovnim hujskačem popolnoma posrečilo; 1. znajo ti fanatiki ljudstvo obdelovati kot malokdo, posebno štebenjskj župnik; 2. ne jim dolgo ni bilo treba bati nikogar, ki bi se bil postavil v bran njihovemu brezmejnemu hujskaštvu — torej polje brez sovražnika, Ako hočemo Bekštanj rešiti, moramo: 1. tc tri hujskače v duhovni obleki odstraniti, to gre lahko, ker so znani šun-tarji ljudstva; 2. mora občina delati ljudsko politiko in ne škodovati kmetom s tem, da posameznikom ustreza.«
Kako brezvesten in podel je ta napad na slovenske duhovnike, povzročen po deželno-odborsko-uradnem shodu v Cclovcu. kažejo sledeča izvajanja »Mir«-a: Zanimiv je ta izbruh Nemcem pro-'dane slovenske duše iz več ozirov 1. da napada občinsko predstojništvo, češ, da postopa pristransko, krivično. Občinsko predstojništvo pa prisega na te liste kot tTurek na svojega preroka. O, nemški svet, kako si nehvaležen, ko očitaš javno svojim najzvestejšiin služabnikom, da so krivični — kaj bode vedela povedati šele fle enska stranka, ko bode začela spet delovati! 2. Trije bekštaniski župniki so prišli na svoje župnije res pred približno petimi leti: loški spomladi leta 1914, a je moral takoj ob izbruhu vojne k vojakom in ic dozdaj neprenehoma pri armadi na fronti; štebenjskj, ki je svojemu mhnar-fkemu župljanu posebno pri srcu, jeseni leta 1913, a je moral takoj ob izbruhu vojne tudi k vojakom in se je šele pred kratkim (februarja t. 1.) vrnil na svojo župnijo; brnški poleti leta 1913, ki je pa imel v Svoji župniji mnogo opravka z vojaščino in do jeseni preteklega leta na Brnci nastanjenimi častniki, kateri so ga vsi visoko cenili; bil je tudi radi svojega požrtvovalnega delovanja lansko leto od cesarja odlikovan. Ti trije gospodje: prvi že bli-7u štiri leta na fronti, drugi do zadnjega Ifasa nad tri in pol leta v vojaški službi v tujini in tretji navadno v družbi vojaščine in nemških častnikov so torej bekštanjsko občino tako obdelali, da je postala pravcata — Srbija. Nisem rad trd v svoji sod-Ibl o bližnjem in tu bo gotovo najmilejša fcodba, ako rečem, da sc dopisniku nemških listov možgani kisajo. Pomilovati pa inorMiio zaslepljenost ljudi, ki tako hrano naročujejo, dobro plačujejo in pre-bavljaio. Dober tek! 3. kdo je imel za časa rojne pa prosto polje — brez sovražnika. o tem se bomo pa še pomenili!
Bo li ta lekcija kaj pomagala? Težko, ker nemčurji so nepoboljšljivi.
Drug slučaj jc tudi prav značilen. Ker «e je g. urednik Fr. Smodej udeležil gledaliških slavnosti v Pragi, ie v celovškem mestnem odboru interpeliral odbornik-učitelj Wilfan župana, kaj misli ukreniti zoper tega duhovnika pri nemški celovški stolni župniji'. Uredniku vsenemško-krščansko-socidnega »Tagblatt -a, znanemu ošabnežu Pavliču, je bilo to še premalo in dostavil je po svoji denuncijato-rični maTv.ri dotienereu poročilu opombo, so se li mestni odborniki obrnili tudi na > pravo mesto*, to je na škoHjstvo. »Stim-men« pa so še posebej zagrmele zoper g. Smorlcja in namignile, da če drugače ni mogoče, naj ga kratkomalo odstranijo z brutalno silo. — Da smejo zoper Slovence pisati in pozivati na najostudnejši odpor, v tem jih celovška cenzura kajpak niti najmanje nc ovira!
Tr.ko sc zdaj postopa z Begu, cesarju in domovini zvesto slovensko duhovščino na Koroškem! Nemški duhovniki se pajdašijo na »volkstagih« z lutrovskimi pastorji in proč od rim-ovci«, — napadajo in denuncirajo Slovence, — drago jim, saj bodo še sami videl;, kaj bodo želi po setvi, ki jo zdaj omamljeni vsenemške-ga duha opravljajo. Slovenskih duhovnikov pa vse to sovraštvo, vse vpitje in natolcevanje ne bo oviralo, da ne bi vršili svoje dolžnosti tudi poslej!
Zveze — v lospiMem in-isres« Nemčije.
Grof Burian se vozi med Dunajem in Berlinom. Berlin zahteva, da se zveza med Avstro-Ogrsko ter Nemčijo čimpreje tudi formelno sklene. Značilno je, da mora hoditi Burian v Berlin in ne nemški državni kancler na Dunaj, akoravno bo zveza Nemčiji koristila, Avstriji in Ogrski pa škodovala; zveza, ki jo zahteva Nemčija, ne bo škodovala samo Slovanom naše monarhije, ampak tudi Nemccm in Madžarom. Grof Burian pravi, da se zveza poglobi v politični, gospodarski in vojaški smeri. Namestnik nemškega kanclerja pl, Paver komentira to izjavo z besedami:
Težišče zveze mora biti kar najbolj tesna gospodarska skupnost, ker so obstoječe meje bolj zgodovinske kakor gospodarske — — polagoma morajo izginiti carinske meje. Tako pl. Payer. Naši Nemci in še mnogo bolj madžarski magnati pa dobro vedo, cla meje med Avstrijo niso zgodo- j vinske, ampak da so eminentno gospodarske meje. Le radi tega se vlečejo pogajanja tako dolgo; ako ne bi bilo gospodarskih nasprotij, bi bila ustvarjena najbrže že prvo leto vojne tesna zveza, takorekoč nekaka unija med monarhijo in Nemčijo.
Nemčija je povsem industrijska država. L. 1910. jc izvrševalo 43 odstotkov prebivalstva industrijski poklic, v Avstriji samo 26, na Ogrskem pa še manj kakor 20 odstotkov. Železna, tekstilna, po-pirna, sladkorna, usnjarska in barvilria industrija se je v zadnjih treh desetletjih nezaslišano razvila. V teh industrijskih panogah so Nemci mnogo več producirali nego so porabili doma. Naravno je, da so iskali trg izven lastnih mej, Morali so izvažati, ker drugače bi moral počivati velik del tovarn; v tem slučaju bi bilo na stolisoče, še celo na milijone delavcev brez dela; morali bi se izseliti. Procvit industrije in izvoz industrijskih pridelkov sta za Nemčijo življenjskega pomena; oni morajo izvažati industrijske produkte ali pa na stotisoče dclavcev. Ako ne bi mogla Nemčija izvažati, bi ostala najmanj ena tretjina prebivalstva brez kruha; od 70 milijonov prebivalcev, katere šteje Nemčija, bi se moralo nič manj kakor 25 milijonov izseliti. Da bi se izognila tej veliki nevarnosti, sili v tesno gospodarsko zvezo z Avst ro-Ogrsko ter zahteva odstranitev carinskih mej. Da se odškoduje za izgubo zapadnih trgov, išče gospodarske zveze s Poljsko, Ukrajino, Rumunijo, Bolgarijo, Turčijo ter sploh s celim vzhodom. Nemška gospodarska politika se je tekom vojske odvrnila od zapada ter se orientirala proti vzhodu.
V kljub visoki carini, ki je varovala avstro-ogrsko industrijo pred tujo konkurenco, je Nemčija že pred vojsko uvažala velike množine industrijskega blaga. Da navedem najglavnejše; strojev za 89 milijonov kron, električnih aparatov za 30, premoga za 237, tekstilnega blaga za 126, papirja za 29, usnja ter blaga iz usnja za 81, železnega in drugega kovinskega blaga za 153, instrumentov in ur za 28, kemičnih pridelkov za 39, barv za 17, zdravil za 12 ter knjig in tiskovin za 51 milijonov kron. Vse to je uvozila Nemčija 1. 1913 v Avstro-Ogrsko. Ako bi bila meja prosta, bi bil uvoz mnogo večji. Ako ne bi bilo carine, bj marsikatera industrijska panoga v Avstriji in tem bolj na Ogrskem propadla, ali pa vsaj prišla ob veljavo. ' Na primer carina za stroje znaša povprečno eno šestino, carina ostalega blaga iz železa pa še celo eno četrtino fakturne vrednosti. Ako ne bi avstrijske in ogrske industrije ščitila tako visoka carina, bi propadle posebno sledeče panoge: železna, barvilna, kemična ter deloma tudi tekstilna industrija. To se pravi, da bi nemška konkurenca uničila tekom nekaj let najvažnejše panoge avstrijske in ogrske industrije. Naš eksport bi v kratkem pojenjal ter vrhutega bi nemški izdelki preplavili naš domači trg.
Vse to dobro vedo posebno Madžari, Zato je zahteval pretekli teden grof Tisza, ne le da se ohrani prejšnja carina, ampak da se mora v nekaterih točkah znatno zvišali. Tudi dunajske banke in dunajska visoka financa nista prav nič navdušeni za gospodarsko zvezo z Nemčijo ter za odstranitev carine, ampak ponavljata svoje zahteve, da se mora carina zvišati, ker drugače bi tuja industrija, to je v prvi vrsti nemška, preplavila avstrijski trg ter uničila domačo industrijo.
Za slovensko industrijo bi bila gospodarska zveza z Nemčijo smrtni udarec. Mi sicer ne bi rabili visoke carine, ampak moramo imeti trg, ki kupuje naše industrijske pridelke. Da bi se razvila na Slovenskem industrija, bi moral segati trg daleč čez naše jezikovne meje. Gospodarska zveza z Nemčijo pa nas ne bi le odrezala od zunanjega trga, ampak nas bi tudi na domačih tleh izpodrinila, Še to, kar smo si do sedaj priborili, bi izgubili.
lasne pojme.
Glavni list nemških avstrijskih katoličanov, »Reichspost«, neprestano napada jugoslovansko delegacijo ter posredno S. L. S., da vodita protidržavno in protikaj, toliško politiko. V uredništvu tega list? sedi koroški Nemec Sommeregger, ki velja pri »Reichsposti« — pa samo pri njej — za eksperta v jugoslovanskem vprašanju, ker za silo bere slovenski. »Reichspost« neutrudno piše članke proti nam, zadnji čas tudi proti našemu episkopatu. Potrebno in dostojno se je temu listu zdelo, napadati dr. Jegliča, poučevati dr. Mahniča; za svojo dolžnost ne smatra samo, da brani protislovensko politiko dr. Šusteršiča, marveč tudi da skrbi za čistost | in varnost katoličanstva na Slovenskem in Hrvatskem.
Ta list je napravil žalibog že mnogo škode katoliški misli in jo dela še naprej. Čuditi se moramo, da vodilni krogi pri »Reichposti< tega ne uvidijo S svojo vojno hujskarijo ni grešil le nad človeštvom, ampak je naravnost škodoval katoličan-stvu, izpostavljajoč ga za stvari, jci so religiji tuje, in utemeljujoč svoje delo z motivi, ki bi se v taki zvezi niti imenovati ne smeli. Prav tako je gotovo, da katoliški misli le škoduje, ko z vnemo, vredno kakega vsenemškega glasila, pobija težnje Jugoslovanov po politični svobodi, ki jo bodo kljub »Reichsposti« enkrat dosegli. Za enkrat še nimamo mnogo upanja, da bi se »Reichspost« poboljšala, dasi bi bilo za vse prav, če bi to storila čim prej. A vendar tudi njej nc bo škodovalo, če navedemo članek, ki ga je spisal za »Pijevo korespondenco« — ki je morda tudi v očeh »Reichsposte« dovolj čist vir — neki učitelj cerkvenega prava:
Pri razgovoru o avstrijskih ustavnih vprašanjih bi s katoliškega stališča priporočali, da sc versko ali cerkveno stališče čisto natančno loči od samo političnega. Sicer nastaja nevarnost, da bi se proglasilo za cerkveno stališče nekaj, kar bi čez nekaj časa spet z istega stališča morali opustiti. To je enako kakor z razlago biblijskega heksaemerona, pri čemer so mnogi razlagavci prehitro sledili vsakočasni fazi naravoslovja, in na to, pogosto le enodnevno muho, naslonili svojo »cerkveno« razlago. S smrtjo »enodnevne muhe« je pa padlo tudi celo poslopje teh takozvanih cerkvenih razlag.
V ustavnih vprašanjih se mnoge cerkvene učne knjige sklicujejo na Buntschli-jev »Nauk o moderni državi« in posebno na nj^go.v izrek: »Ni vsak narod zmožen ustvariti in obdržati države in samo politično sposobna narodnost more biti opravičena, da postane samostojen narod. Nesposobni potrebujejo vodstva drugih na-darjenejših narodov . ..« To naziranje so sedanje razmere gotovo že prehitele. Saj smo vendar sami nastopili za samostojno Ukrajino in nismo nič ugovarjali proti samostojnosti Poljske, Litve, Kurske, Livor-nije, Estonije, Irske, Egipta in Indije. Poskušali smo celo ustanoviti majceno, a vendar samostojno Albanijo. Če nadalje pomislimo, da je v okviru habsburške monarhije mogla obstojati samostojna ogrska država, se s cerkvenega stališča gotovo ne more ugovarjati, če se v okviru iste monarhije stremi za češko in jugoslovansko držalo. Proti tem ustanovitvam ima vsakdo lahko politične pomisleke, verskega ali cerkvenega stališča se ti pomisleki ne dotaknjejo. Če bi hoteli to trditi, potem bi se moral cerkveni nauk spreminjati skoro od mesca do mesca. Tako je bila n. pr. avstrijska vlada dolgo časa tudi proti jMijtišjemu priznanju češke ali jugoslovanske države, Ko je pa pred mesecem v svojem majniškem govoru ministrski predsednik dr. pl. Seidler podal svojo jugoslovansko deklaracijo, da ustanovitev jugoslovanske države brez Slovencev nikakor ni izključena, je nastopila cela četa politikov za ustanovitev take jugoslovanske države. Če ministrskega predsednika Seidlerja in njegovih tozadevnih pristašev ne smemo označiti kot veleizda-jalce, ker so zavzeti za tako jugoslovansko državo, potem pač tudi tisti niso nikaki veleizdajalci, ki hočejo v tej jugoslovanski državi imeti tudi Slovence. Če se namreč ustanovi Seidlerjeva jugoslovanska država in če ostane slovensko ozemlje brez posebne avtonomije pri nemških alpskih deželah, potem se Slovenci tudi v bodočnosti ne bodo mogli kulturno razvijati in bodo izročeni raznarodenju. S tem bi se kršilo naravno pravo, kar se s cerkvenega stališča ne more odobravati. Tako pravi že Katrein D. J. v svoji »Moralni filologiji« (II,, str. 712): »Da imajo posamezni pripadniki kakega naroda naravno pravico do ohranitve svojih narodnih posebnosti in posebno narodnega jezika in da vlada teh ne sme s silo zatirati, ni dvoma, Kršitev prava je, če skušajo Rusi in Prusi Poljake z nasilnimi sredstvi oropati narodnega jezika s tem, da ga preganjajo celo iz ljudskih šol, da celo od verskega pouka in z udarci hočejo prisiliti poljske otroke, da bi se učili nemški katekizem in da bi molili nemški, Narodne posebnosti, v prvi vrsti materinski jezik, cenijo vsi kot visoko posest, kot dragoceno dedščino pradedov, katero skušajo po možnosti ohraniti in zapustiti potomcem. Take posesti pa državna oblast podanikom ne more vzeti. Ne smejo se sklicevali na to, da je zatiranje takih narodnih posebnosti državi potrebno. To je celo škodljivo, ker draži upravičeno narodno občutljivost in ima za posledico le sovraštvo do vlade in do vladajočega naroda.
Avstrijski Nemci imajo gotovo pravico, da zahtevajo pot do Adrije. Če se pa ta lahko brez raznarodenja Slovencev doseže, potem s cerkvenega stališča ni umevno, zakaj bi se naravno pravo narodne samoohranitve Slovencev moralo kršili. Če tedaj avstrijska ustavna vprašanja presojamo s ccrkvenega stališča, bo dobro, da prehitro ne obsodimo nečesa, kar bi utegnilo biti v resnici vendarle do-
bro. Tozadevno opozarjamo na članke profesorja Hilgenreinerja v >■ Bonifatius-korrespondenz«: »Samoodločevalna pravica narodov,« Hilgenreiner opominja tu na viharje francoske revolucije, katerim se moramo vendarle zahvaliti za »človeške pravice«, katere vsi hvaležno uživamo. Revolucija nam je prinesla »človeške pravice«, svetovna vojska nam pa, kakor se zdi, hoče prinesti »narodne pravice«. Po zgodovinskem pregledu nadaljuje Hilgenreiner: »Za človeškimi pravicami narodne pravice! In pri tem ne delati razlike med velikimi in malimi narodi, podobno kot »človeške pravice«, stavijo predpogoj: »Ljudje se rodijo prosto in enako in ostanejo taki. Družabne razlike se morejo ustanavljati le iz splošne koristi« Končno izraža Hilgenreiner svoje prepričanje, da bo zmagala misel, da se bo bodoče razmerje vsakega naroda moglo uresničiti ie z njegovo pritrditvijo in ne dru« gače.
Bilka na Francoskem.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO. ,
Berlin, 12. junija. Veliki glavni stans
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a.
Artiljerijski boji menjajoče se silo« Delovanje infanterije sc je omejevalo na poizvedovalne spopade.
Bojna skupina nemškega e • ■« s a r j e v i č a.
V težkih bojih je armada pl. Hutieri včeraj odbila pričakovani protinapad več francoskih divizij, s katerimi je sovražnik hotel si zopet osvojiti višave jugozahodno od Novona. Z najtežjimi izgubami smo vrgli sovražnika na vsej njegovi fronti od L e Pleyrona do Antheuila. Njegovi mnogoštevilni oklopni vozovi, kj jih je pripeljal na pomoč, leže razstreljeni na bojišču. Med Meryjcm in Belleyem, kjer se je sovražni naskok razbil ob našem protinapadu, so silni boji trajali do mraku. Zahodno obrež-< je Oise severno od izliva Matza smo oči« stili sovražnika. Število ujetnikov, ki jih f«f armada pripeljala, se je zvišalo na Več ko 13.000 mož, Vsled izgube višav jugozahodno od Noyona je bil sovražnik prisiljen, da je opustil svoje postojanke ob Carle-pontskem gozdu in na vzhodnem bregu Oise. Umikajočega sovražnika, smo trdo zasledovali čez Carlepont in Caisne in smo v bojih dosegli črto severno od Bailly-Tracy le Val zahodno od Nampo-ela. Trdovratne in brez ozi,ra na izgube je sovražnik nadaljeval svoje brezuspešne napade severozahodno od Chateau-Thie* ryja. Več napadov je tu v krvi obnemoglo,
Berlin, 12. junija zvečer. Uradno-. Krajni boji se bijejo na bojišču jugozahodno od Noyona in južno od Aisne.
Prvi generalni kvartimi mojster: pl. Ludendorff.
XXX
Nemški sunek v kotu, ki ga tvorita reki Matz in Ojse, je ogrožal v krilo francosko postojanke pri Carlepontu in deloma tudi za hrbtom. Francozi so zato izpraznili navedeni odsek in se umaknili v smeri proti Saint Legerju, Nemci so sledili sovražniku, vsled česar ni gotovo, če bodo držali Francozi trajno odsek med Oiso in Aisno. Nemci so izčistili od sov-ražnika rečni kot Matza in Oise in imajo še 6 km do Compiegne,
Bitka v Franciji.
Iz Berlina se poroča 12. t. m.: Stojimo pri Chateau-Thierryju in smo se zato približali precej Parizu, ki je še bolj ogrožen, ker napredujemo proti Compiegni. V središču bojišča, kjer napadamo, smo prebili sovražne postojanke in opirališča v strnenih črtah v širini 7 do 8 km. S prvim sunkom smo pogazili osem francoskih divizij, — »Neue Ziiricher Nachrichten« poročajo, da odhajajo velike množice italijanskih čet v Champagno. — Angleški vojni urad vpoklicuje veliko vojakov pod orožje. — »Liberte« poroča, da pripravljajo Angleži veliko protiofenzivo. — Predsednik Združenih držav Wilson je brzojavil ameriškim delavskim organizacijam: »Živimo v najjmjši dobi boja, toda narod naj zaupa, ker jc gotovo, da nq bodo sovražne spletke nikdar motile naše sloge.«
Bitka na fronti Montdidier-Noyon.
Rotterdam, 11. junija. (K. u.) »Daily Telegraph« je poročal v ponedeljek z bojišča v Franciji: »Nemci niso ničesar storili, da prikrijejo svoj novi napadalni načrt, naj so imeli kakoršnekoli razloge za to. Vsled premikanja čet, močnega prometa transportov na cestah, živahnega d 2-lovanja artiljerije, posebno obstreljevanja novih baterij in po drugih znakih smo že nekaj dni slutili, da nameravajo Nemci na črti Montdidier-Noyon napasti. Nemce jc sprejel zato silnejši ogenj, kakor ko so presenetljivo napadali pri St. Quentinu in višine ob Air,ni, Carlepontski in baillysk; gozdi tvorijo sedaj štrleč kot med občna nemškima napredujočima armadama. Če
vzame general Hutier železnico pri Res-sons sur Matzu, bo ta del med Aisno in Oiso težko držati. Sovražnik sc polasti Aisne in doseže dobro fronto, iz katere prične s končnim napadom na Pariz. Tak načrt je vsaj mogoč. »Daily Chronicle« piše: Poročila o zadnji bitki niso tako neugodna, kakor pravijo Nemci, a taka tudi niso, kakršnih si želimo. Vojaški strokovnjaki sodijo, da zavisi usoda prednjega dela vzhodno od Oise od nemškega pohoda ob železnici, ki vodi v Compiegne. General Maurice piše v »Daily Chronicle«; Sedaj še ne moremo vedeti, ali se pričenja z zadnjim nemškim sunkom veliki manever, s katerim naj Nemci znova podvza-mejo pohod proti Parizu, ali če gre le za resen sunek proti vzhodu, ki naj zveže več rezerv zaveznikov in pripravi pot bodočim načrtom. Nismo nezadovoljni z uspehi'dosedanjih bojev, a ustvariti si ne moremo še sodbe o tem, kaj še pride, dokler ne bomo natančneje vedeli, če se bodo armade kraljeviča Rupreta, ki stoje ob angleški fronti, s polno silo pridružile ofenzivi, ali če bodo dobile povelje, naj odpošljejo čete, da pomorejo pri direktnem pohodu proti Parizu,
Gromenje topoy slišijo v Londonu.
Stockholm, 12. junija. Iz Londona se poroča: Gromenje topov s flandrske fronte se sliši prav dobro v Londonu.
Seli i Hijeni.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 12. junija. Uradno: Na fronti v gorovju in ob Piavi trajni artiljerijski boji, V odseku Stilfserjocha, zahodno od Asiaga in na Monte Asolonu smo sovražne sunke odbili.
V Albaniji, okrog Sinaprente, severozahodno od Korice, se nadaljujejo boji z napadajočimi Francozi.
Načelnik generalnega štaba.
V V
X
Na italijanskem bojišču se bijejo topovski boji posebno na visoki planoti Sedmih občin, med Brento in Piavo in ob spodnji Piavi.
»Szt. Isztvan« torpediran.
Dunaj, 12. junija. (K. u.) C. in kr. vojno ministrstvo, oddelek mornaricc, naznanja: Njegovega Veličanstva ladja »Szt. Isztvan« je bila med nočno vožnjo na Adriji tor-pedirana in se je potopila. Pogrešajo linijskega ladijskega poročnika Maksona de Rovida, strojnega obratnega vodjo Sarni-tza, pomorskega kadeta Antona Miillerja in približno 80 pomorščakov. Pomorski aspirant Jožef pl. Serda je mrtev. Ostalo moštvo so rešili.
Rim, 13. junija. (K. u.) »Agenzia Štefani«: Urad mornarskega generalnega štaba poroča: Dve mali italijanski torpedovki, katerima je poveljeval korvetni kapitan Luigi Rizzo, sta napadli 10. junija, ko se je pričelo daniti, pri dalmatinskih otokih, avstrijsko-ogrski oddelek ladij, katerega sta tvorili dve veliki križarki vrste »Viri-bus unitis«, ki jih je varovalo deset tor-pednih rušilcev in sta zadeli z dvema torpedoma križarko, ki jc vozila naprej, drugo pa z enim torpedom. Naši enoti, kateri so zasledovali torpedni rušilci, od katerih smo enega težko poškodovali, sta se vrnili nepoškodovani v svoje opirališče. (Opozarjamo na komunike, ki ga je izdalo c, in kr. vejno ministrstvo, mornariški oddelek. Druge ladje v skupini niso zadeli in niso poškodovali nobene spremljajoče ladje.)
XXX
»Szent Istvan« so zgradili na Reki, Gradili so ga od 1. 1911. do 1. 1914. Dred-note »Viribus unitis«, »Tegethoff« in »Princ Evgen« so izpustili v morje leta 1911. in 1912,, »Szent Istvan« pa 1. 1914. Ladje vrste »Viribus unitis« obsegajo 20.000 ton, dolge so 151 m, široke 27.3 m, globoke 8.2 m. Oborožene so z 12. 30.5 cm, 12. 15 cm, 18. 4.7 cm in z dvema 7 cm topovoma, tremi strojnicami in z eno cevjo za izpuščanje torpedov.
m mir
zavisita od naše
wmm #

avlienosti.
Krepite jo s podpisovanjem
lini
Volna nepoved (Marice Nemtiji.
Berlin, 12. junija. (Kor. ur.) Poročilo, da je napovedala republika Costarica Nemčiji vojsko, se zdaj uradno potrjuje. Vojna se je napovedala 23, majnika t, 1.
PoliSItne novice.
+ Ministrski svet o položaju. Nemško-češka korespondenca poroča z Dunaja 12. t. m.: Danes ob 6. uri zvečer se bo vršil ministrski svet, kateremu pripisujejo v parlamentarnih krogih velik pomen glede nadaljnega "razvoja položaja v poslanski zbornici. Znano je, da so se nekateri ministri opetovano izrazili nasproti poslancem, da bi v dolgem brezparlamen-tarnem režimu ali sistemu § 14. nikakor ne hoteli sodelovati. Vsled krakovskih sklepov Poljskega kluba so nade na sklicanje poslanske zbornice padle pod ničlo. Sedaj bo šlo za to, koliko časa more vlada shajati brez parlamenta. Seidler je opetovano zatrjeval, da ne misli na uporabo § 14.
H- Odločitve v notranji krizi še ne bo.
Z Dunaja, 12. t. m.: V seji današnjega ministrskega sveta odločitev najbrže še ne bo padla. Vlada hoče zaenkrat še počakati na zborovanje Ukrajincev, ki se vrši v petek, in na posvetovanja ostalih strank, predno bo sama izpregovorila zadnjo besedo. Vlada se dalje pogaja z voditelji strank. Danes zjutraj sta bila sorejeta nemška voditelja V/aldner in Teufel. Kriza bo počasi potekala.
f Čehi zopet pri Seidlerju, Z Dunaja poročajo 12. t. m., da je ministrski predsednik za danes povabil na pogovor predsedstvo Češkega svaza.
-f Pogajanja med Poljaki in Nemci so se vsled krakovskih sklepov prekinila, V zadnji seji zveze nemškonacionalnih strank so bili nekateri za to, naj se pogajanja sploh pretrgajo, a sklepa v tem zmislu ni bilo. Kakor poročajo nemški viri, ni izključeno, da se pogajanja kasneje, ko se parlamentarni položaj pojasni, zopet začno.
f- Nemci za Seidlerjevo vlado. Iz vodilnih nemških krogov poročajo: Smatrati se more kot gotovo, da državni zbor v juniju ne bo več sklican. Nemške stranke bodo na svojem zborovanju v petek po vsej priliki sprejele sklep, s katerim bodo izrekle Seidlerjcvemu kabinetu popolno zaupanje in izjavile, da bodo smatrale vsako vladno izpremembo v sedanjem trenutku kot vojni slučaj za nemške stranke. Najbrže utegne vlada že v nedeljo objaviti izjavo, v kateri utemelji, zakaj se parlament ne skliče. Ni izključeno, da poda Seidlerjev kabinet obenem svojo demisi-jo; ta demisija bi bila po mnenju nemških strank samo formelnega pomena, kajti iz demisije grofa Toggenburga in imenovanja dr. Paula za ministra se da sklepati, da je pozicija Seidlerjevega kabineta na najvišjem mestu slejkoprej trdna. Zaenkrat se ne misli ne na zaključenje ne na razpust zbornice.
-f- Nemškonapredna zveza v državnem zboru je poslala dr. pl. Seidlerju pismo, v katerem izjavlja, da bi glasovala za kredite in davke kakor tudi za proračunski provizorij, ker bi to ne bilo znamenje zaupanja. Proti sunkom strank, ki stoje v nasprotju z državo, bo odločno nastopila. Glede opozicionalnih predlogov, ki nimajo zavlačevalnega ali motilnega namena, si pridržuje prosto odločitev.
-f- Parlament ali Seidler? »Arbciter-wille« piše: Krona ima sedaj voliti med parlamentom in gospodom Seidlerjem. Da bi bil gospod pl. Seidler velik državnik, to si ni upal nihče na svetu doslej trditi. Niče ga ni smatral več kakor ministra zadrege ali prehodnega ministra. To je tiste vrste minister, ki je poklican v časih politične zmešnjave ali nejasnosti, s svojo politično nedolžnostjo in nenevarnostjo dati strankam potrebnega časa za premišljevanje in pojasnitev nazorov. Toda z Seidlerjem, kot možem trajnosti, ni nihče računal in niti od daleč ga ni nihče smatral za moža delekosežnih korakov. Brezdvomno je dober sluga svojega gospoda in cesarja in voljan, četudi ne spreten izvrševalec naročil drugih. Po pravici lahko dvomimo, ali pojmuje dalekosežnost svojih ukrepov in naredb. Njegova največja prednost je dobrodušnost; in z najbolj dobrodušnim obrazom napoveduje ostre odredbe proti veleizdajalcem, ker mu niti na misel ne prihaja, da bi koga obesil. Mogoče je bil Seidler dobra učna moč, toda državnik, katerega potrebuje podirajoča se stara Avstrija v najodločilnejšem momentu, nikakor ni. Nemški poslanci se boje, da bi prišel mož, ki bi ne dovolil voditi samo Tisze in nekaj militaristom zunanje politike in ki bi razumel, da zahteva notranja državna kriza dalekosežnih korakov, ki sc pa ne morejo gibati v izvrženem tiru nemških zahtev. Nemški demokratizem je tak, da mu je ljubši obešen jugoslovanski ali češki pristaš majniške deklaracije, kakor pa vsa demokracija in državna ustava. Kaj je treba še pomišljevati o tem, ali naj gre Seidler ali parlament, nam je ncumljivo. Naj bodo nemšjri nacionalci še tako fri-
volni ali kratkovidni ali naj ne pojmujejo, da je zasedanje parlamenta življensko vprašanje za državo, toda na drugem mestu bi morali to razumeti. '
+ Stiirgkh IT. »Neue Freie Presse« ,e napovedala boj Seidlerjevemu kabinetu in zahteva parlament. Piše: »Ustave ne moremo žrtvovati nobenemu minisrtu. Če Poljaki zahtevajo, naj se skliče parlament, mora to vsak pameten človek podpirati. Seidler naj stopi pred parlament. Če mu je zapisano, da bo padel vsled nenaklonjenosti strank, naj pade tako, da se bo lahko reklo o njem, da je padel častno kot vojak. Toda parlament moramo imeti. Najhujša napaka, ki se vleče skozi celo avstrijsko zgodovino, je, da nobena politika ne umrje v celoti in da vsaka, naj bo še tako škodljiva, zopet oživi, tako da ostanejo vse skušnje brez uspeha. Grof Stiirgkh je mrtev, toda njegova politika ni padla z njim v grob in ni nehala biti, gotove vrste moč, čeprav je do današnjega časa popustljivost pri razdelitvi monarhije v dve preskrbovalni celoti najvažnejši vzrok za pomanjkanje in trpljenje milijonov.« — »Arbeitenville« naglasa: Dr. Seidler se pripravlja, da postane naslednik Stiirgkhov, če bo postalo zvanje Seidlerja potom nemških nacional-cev stalna državna naprava in če se zgodi to, kar je nedopustno, da se morajo narodi monarhije podrediti volji Seidlerja in Wolfa. Če se predrznejo nemški nacionalci svoje politične potrebe izrabiti proti parlamentu, če mislijo, da bodo potlačili Avstrijo z novo Sturgkhovo ero, potem bodo imeli vzroka dovolj tožiti o ljudski
jezi, ki se bo razlila na njihove glave.« _
»Arbeiterzeitung« izvaja: »Če bi bilo mogoče, da se parlament ne skliče zato, da ostane protežiranec lahko delj časa na svojem mestu, potem bo lahko svet, ki računa z razpad oni Avstrije, slavil svoje zmagoslavje. Nobena stvar ne more tako korenito uničiti zaupanja v Avstrijo, kakor če bi v boju med parlamentom in Seidlerjem — zmagal Seidler. Potem bi vsakdo lahko po vsej pravici pokopal in opustil upanje na Avstrijo.«
+ Povratek grofa Buriana iz Berlina.
Avstrijski-ogrski zunanji minister grof Burian se je odpeljal 12. t. m. iz Berlina na Dunaj. Legacijski svetovalec grof Collo-redo, ki ga je spremljeval, je izjavil o pogajanjih v Berlinu: Obe strani sta temeljito razpravljali vprašanje o poglobitvi nemške-avstrijske-ogrske zveze, s katerim je v tesnem stiku tudi vprašanje Poljske. Grof Burian je zastopal avstrijsko-poljsko stališče. — Državni kancler bo odpotoval, kakor je izjavil včeraj, v glavni stan, da poroča cesarju Viljemu o pogajanjih z grofom Burianom. Na Dunaj bo prišel še pred 1. julijem, da nadaljuje razgovore. Obe stranki nameravata kakor hitro mogoče končati podajanja.
+ Ob odstopu grofa Toggenburga, V
dunajskih parlamentarnih krogih zagotavljajo, da je veljalo stališče ministra grofa Toggenburga že dolgo kot omajano. Takoj od začetka se je moral boriti z na-sprotstvom krščanskih socialcev, ki so mu očitali preveliko popustljivost nasproti socialnim demokratom, ko je bil namestnik na Tirolskem. Potem si je nakopal zamero nemških socialnih demokratov v vprašanju cenzure. Končno so se spravili čezenj češki Nemci, ker so ga smatrali za nasprotnika okrožne razdelitve, V vprašanju sklicanja parlamenta je zavzemal grof Toggenburg stališče, ki se s stališčem ministrskega predsednika ni docela krilo. Tudi je veljal kot nasprotnik vsakega načrta za izključitev parlamenta in režima § 14.
+ Adresa stranke prava kralju. Neki poslanec stranke prava je izjavil so-trudniku »Zagrebške korespondence«: Stranka prava jc naslovila po svojem zadnjem sestanku, ki se je vršil te dni v Zagrebu, posebno adreso na kralja, k? je bila drugega dne zaplenjena v glasilu stranke »Hrvatski«. Del jc bil sicer natisnjen, ali vsa važnejša mesta, v katerih je ležala pointa cele adrese, so bila zaplenjena. Med tem, je izjavil ta politik, stranko to malo ovira, ker je adreso že prejel kralj in sam bo najlažje mogel spoznati tisto pravo stanje politične situacije, ki vlada danes na Hrvatskem in ki je v teh težkih časih tako usodna za narod. Kar se tiče pridružitve Bosne in Hercegovine Ogrski, da stavi, da do te pridružitve ne bo prišlo, ker je kralj po stranki prava tako informiran, da kaj takega ne bo dovolil. Bosna in Hercegovina dobita svojega bana in svojo ustavo, dočim je pridružitev Dalmacije Hrvatski gotova stvar.
+ Hrvatski politiki v Budimpešti. V torek so prispeli v Budimpešto, da konfe-nrajo 7, ogrskim ministrskim predsednikom, ban Anton pl. Mihalovič, podban Kriškovič, poslanci hrvalsko-srbske koalicije grof Miroslav Kulmer, dr, Lukinjč,
dr Popovič, dr. Paleček in banov tajnik vladni svetnik dr. Havliček
Weki£fer?re1hrVEtskih po! 'tikov z
vatskirni politiki o nr»l,i-x • Clru2im hr-nagodbe ^d^^tfek Teti?
SkegaVrILniaČrBP "V"^ ^oslovan-
Dunaja^dHS dv, ^.>>Bund<< Poroč* *
redu m L! ■ PrfdIoga na dnevnem
nia Prv-ir ahf;v0Varkcf ^ Dalmacijo kakor * 1druzilev Hrvatske z
ske ba^vine; oL de^H binhTt6V ^°Sen* Odrski	uezeh bi bih pridruženi
Dalmadje BolrS1^ ^^
*o kot sodržavo O^f^/..H™S" log odobravajo Nemdln HrvaHt?) ^ slovenske zemlje bi ostale A^P V"
cijj. +ZaSS°3t 7 brvatsko-srbski koali,
BudhnpešH k^so^infn P°, konferenCah * -o .ofove^kristaliz:
ISof'^informa" aah večfi del « Pri^ - ^ tIelov' Utežno
s sr riP^smsricm na
poti nagodbenjaštva. Glavno' lim je ostati podb.n Vn^Cditi P°litiko osebnosti. Niti
nos t da Kni\T6' ° katerem govori jav! nost da je slab upravitelj aH dober zato.
vornik naših državnopravnih zahtev, J «
milosti te gospode, ki bi hoteli na tem me!
»tu imeti Palečka, ki bi vodil deželo Ta n£
hove strankarske in osebne dobTeke iS
da Hrvatov, Srbov in Slovenccv pravS
ie izven dosega in moči naroda, in se toief
m vredno »ešofirati«. Voditi je treba Vsak
dan,o, majhno politiko. - Drugi del z£
stopan po Lorkoviču in šurminu, zahteva
Med noS^- naSl°pa Pr0li MažS
astaik H,'1 r,fi0DU manišino' ®amo med lastniki »Hrvatske Ri eči«, bi rekli Ha
imajo večino. Akuten je boj za >>Hrvatsko
Riječ«. Mažarofilski dc! koalicijo Te zgutn
upanje, da bi mogel dobiti v roke gffi
stranke, zato je sklenil ustanoviti si nt
»Narodne3Ncvine^^ Z
zben-nice dne>. t. 7 j^iS^ s er Szterenji na neko interpelacijo! izjavil, da je organizacija central v marsičem napačna. Kakor hitro bodo dovoljevale razmere, se morajo centrale polagoma razpustiti m se umakniti prosti trgS
'I w'l°1Ž0Var.ja ministrski predsednik nnv^t V" lnterP*lacijo grofa Batthy-anyja (Karolyi,eva stranka) o rešitvi poljskega vprašanja. Obžaloval je, da je inter-pelant na podlagi enostranskih informacij1 kritiziral postopanje nemške t. j. zavezniške vlade v okupiranih pokrajinah. Naj gojimo se take simpatije za Poljake, zgodovinsko dejstvo je vendar, da se je osvoboditev poljskega naroda, katero smo želeli tudi mi, izvršila s pomočjo našega in zavezniškega orožja. Kar se tiče ostalih vprašan, interpelanta, ne morem najti med poljskim m jugoslovanskim vprašanjem nobene neposredne zveze. Na stavljena vprašanja tudi zato ne morem odgovoriti ker mterpelant ni povedal, kaj "razume pod jugoslovanskim vprašanjem. Zato je naravno, da nanja ne bom odgovarjal M' smo bili prvi, ki smo z našimi zavezniki proglasili ustanovitev poljske države jo priznali in zavzeli stališče, na katerem stojimo tudi še danes, da gre odločilni sklep o bodoči usodi Poljske poljskemu narodu samemu. Ne le vlada, marveč ves ogrski narod pozdravlja razvoj in politično okrepitev poljskega naroda in z veseljem pozdravlja, da se morejo obnoviti davni ožji zgodovinski stiki s tem narodom. Razen simpatije je naše stališče to, da se naš državnopravni položaj ne sme v ničemer iz-premeniti, da moremo svoje notranje zadeve vzdržati popolnoma svobodne in jih reševati brez vsakega vmešavnja in odbo-ja. O rešitvi poljskega vprašanja so se pojavili najrazličnejši nazori na Nemškem_
kjer se pa oficielni činitelji o tem še niso izrazili —, pri nas in med Poljaki. Poljska sama še ni bila v poloiaju, da bi označila svoje stališče. Sj>ričo takih okolnosti bo zbornica razumela, če se ne izrazim. Kar se tiče Ukrajine, sc morem omejiti na izjavo, da pogodba z Ukrajino še ni ratificirana,
-f Burianov berlinski obisk, Kores-
pondenčni urad objavlja 13. t. m. iz Berlina: »Grof Burian, ki nameraval v prvi vrsti napraviti kanclerju Herlingu svoj nastopni obisk, je imel priliko, da se je temeljito razgovarjal z vodilnimi nemškimi
državniki. Razgovori so obsegali vsa sedanja važna vprašanja, o katerih so se temeljito posvetovali. Duh medsebojne prijaznosti in prijateljskega zaupanja, ki je označeval pogajanja, upravičuje pričakovanje, da bodo v dogovorjenih nadaljnih pogajanjih v najkrajšem času še bolj pojasnili vprašanja, o katerih se posvetujejo in da jih bodo kmalu rešili končnoveljavno v zadovoljstvo vseh udeležencev.« — Vodilni berlinski parlamentarni krogi trde, da Burianov poset v Berlinu ni ustavil novega političnega položaja. Izmenjavali so le misli. Tudi v vprašanju Poljske se ni nič novega zgodilo. Ker je bil grof Burian le malo časa v Berlinu, so bili razgovori zelo omejeni.
-j- Ogrski naučni minister Zichy je pri
volitvah v Jagru nasproti kandidatu Karo-lyijcve stranke dr. V asu propadel.
-f Proces v Marinaros-Szigetu. Dne
10. t. m. so nadaljevali zaslišanje legijskega stotnika intendanta dr. Romana Gorcc-kega. Obtoženec je podal natančen opis dogodkov dne 15. februarja 1918. Dopoldne je dobil povelje, naj ima čete pripravljene za odhod. Ce bi do 4. ure popoldne ne došla navodila regentskega sveta v ■Varšavi, naj pod pretvezo nočne vaje odpelje čete čez mejo h generalu Musnicke-mu. Štab, generala Zieltnskcga in dodeljene mu častnike, ki sklepa legionarjev niso hoteli odobriti, je odvedel Gorecki ob odhodu čet šiloma s seboj. Prišli so do Rarancza, kjer je neki napadalni oddelek Goreckega ujel in odpeljal. Obtožbo radi tatvine Gorecki zavrača kot neutemeljeno in pojasnjuje svoje postopanje. V vsem ostalem se sklicuje na cesarsko poslovilno pismo legionarjern, katero smatra kot odpust iz avstrijske-ogrske vojaške zveze iu kot oficielno priznanje poljske armade, kateri pripada poslej kot častnik. Od koga je prejel povelja in navodila za odhod, Gorecki ni hotel povedati, priznal je pa, tia sc je prenaglil, ker je. kasneje zvedel, da je ponoči od 15. na 16. februar dospel ukaz regentskega sveta, naj počakajo na nadaljni potek stvari. 11. t. m. je bilo za-slišavanjc Goreckega končano. Na vrsto je prišel drugi glavni obtoženec riimojster Norbert Tadej Okolowicz, ki se je kot poveljnik legijskega orožništva s silo uprl poveljniku poljskega pomožnega zbora generalu Zielinskemu in njegovemu štabu. jOkolovvicz je izjavil, da sploh ni kriv in je fcačel opisavati dogodke usodnega dne, _ -f Hrepenenje po miru v Nemčiji. fcAugsburger Postzeitung« piše o volitvah ,v Gleiwitzu: Znano je, da je zmagal Poljak Korfanty. Novi državni poslanec, ki je že dolgo časa pruski deželni poslanec, je pripovedoval v zbornici, da mu je kandidat centra Nehlert zelo olajšal agitacijo. Povsod je namreč izjavljal, da nasprotuje mirovni resoluciji in sporazumnemu miru in da bo nastopil proti Erzbergerju, Poljak Korfanty je pa naglašal, da je mir potreben. In zgodilo se je, da je v mestu Gleiwitzu dobil Poljak veliko večino proti za vojsko navdušenemu kandidatu centra in da je glasovalo zanj 4000 Nemcev.
-f Politična cenzura odpravljena — v Turčiji. Iz Carigrada se poroča: Začasni voditelj tiskovnega urada Azis bej je poklical 9. 1. m. k sebi uradnike najuglednejših časopisov in jim naznanil, da je odpravljena politična cenzura časopisov in da ostane lc še vojaška cenzura.
-j- Dohod Srbije k morju. »Gsterrei-chische Zeitschrift fiir den Orient« poroča, da gradi stavoeno vodstvo c. in kr. vojaške gubemijc v Srbiji iz Užic v Srbiji 65 km dolgo železnico do Vardišta, končne postaje bosenskega železniškega ozemlja. Srbija dobi s to železnico zvezo z Jadranskim morjem čez Sarajevo in Mostar. V.Belgradu so nameravali pred vojsko graditi železnico iz Kraljeva čez Raško in Novibazar v Mitrovico. Ta zveza se tudi ustvari. Železnico iz Zabrega ob Savi v Vlajkovac so zgradili čez Gornji Milano-vac do čačka. Proga je ozkotirna, dolga ie 84 km in so jo že zgradili.
-'- Clemenceau o miru. Iz Madrida se poroča: Clemenceau jc rekel te dni svojim prijateljem: Poznam francosko ljudstvo. Če sklenem šc tako ugodni mir, bi mi očitali slabost, ako pa nadaljujem vojsko, in bodisi še tako kruto, me bodo slavili za narodnega junaka. Pomislite le na Thier-sa in ra Gambeto. Nc mislim igrati Thier-sove vloge.
Poveljnik pešpot iesarjevr i? o sve-jem polko.
Na čestitko ljubljanskega župana dr. Tavčarja poveljniku našega domačega pešpolka ob zadnjem visokem odlikovanju se je zahvalil polkovnik:
Za nadvse prisrčne ln ljubeznive čestitke prosim Vaše visokorodje, da blagovolite sprejeti mojo najtoplejšo in najvda-nejšo zahvalo. Teh čestitk :,em vesel tembolj, ker veljajo mojemu vrlemu polku, ker smatram to vnovič mi podeljeno visoko odlikovanje kot izra/. -Najvišjega priznanja« našega preljuhljencga Najvišjega vojskovodje vrlemu kranjskemu polku »Ce-sarievjč« 17, ki se je v tei doltfi svetovni
vojni tako izredno hrabro obnašal. V resnici ponosen sem, kot priča od začetka vojne, na junaštvo svojih 17 tih, ki s svojim vzornim izpolnjevanjem dolžnosti in s svojo neomajno zvestobo starega slovesa polkovega niso le ohranili, marveč ga povečali v toliki meri, da je sloves polka in ugled vrlih, cesarju zvestih Kranjcev znan po vsej armadi. Najvišje odlikovan že s tem, ker je prejel polk tako častno ime, jc vsak 17 ti — častnik in vojak — ponosen, da pripada temu krasnemu polku, in si najskrbneje prizadeva, temu imenu — našemu mlademu Najvišjemu imetniku presvetlemu cesarjeviču — z nadaljnjo vztrajnostjo in zvestobo vedno le delati čast. In tako upamo vsi z največjo gotovostjo, da se bomo slednjič kot zmagovalci — zavedajoč se, da smo za ugled in veličino monarhije, za cesarja in domovino posvetili vse svoje moči — vrnili v lepo kranjsko deželo in v njeno srce — od mojega vrlega moštva tako vroče ljubljeno Ljubljano. Če enkrat še najodkritosrčneje zahvaljujoč se Vašemu visokorodju za prisrčne čestitke, prosim, da blagovolite sprejeti najprisr-čnejše bojne pozdrave polkove, in beležim z izrazom najodličnejšega spoštovanja Vašemu visokorodju vdani Hugon pl. Ven-tour, polkovnik, poveljnik pešpolka > Ce-sarjevič« štev. 17, -— ,_ '"""«. * , dne
I,	maja 1918.
Dnevne novice.
—	Kropa. Občinski odbor trga Kropa na Gorenjskem je imenoval v svoji seji dne
II.	junija prevzvišenega gospoda knezo-škofa dr. A. B. Jegliča za častnega občana z ozirom na odlične zasluge za cerkev, narod in državo.
—	Planina pri Rakeku. V nedeljo je bila vsa Planina in sosednje vasi slavnostno okrašene s slavoloki. Novo mašo je daroval Gospodu Ciril M i 1 a v e c iz vasi Jakovica pri Planini. Pridigal je cerkniški dekan preč. g. Juvanc, Na predvečer nove maše je priredil planinski pevski zbor bakljado in podoknico novomašniku.
—	V Škofji Loki se bo na splošno željo ponovila v društvenem domu slavnostna prireditev obletnice majniške deklaracije v nedeljo dne 16, junija ob pol 6. uri popoldne.
—	Lep sprejem slovenskih otrok v Varaždinu. Naši bratje na Hrvatskem sprejemajo v zadnjem času tudi lačne slovenske otroke na prehrano. Ti otroci so z Goriškega, tržaške okolice in Istre, Iz Varaždina poročajo, da je slovenske otroke sprejel tamkajšnji odbor, obstoječ od 50 dam, nad vse ljubeznivo. Otroke so nastanili deloma v Varaždinu, deloma v varaž-dinski okolici. Imenovani odbor živahno deluje, da najde čim več novih mest spe-cielno za slovenske otroke. Bratom Hrvatom iskrena hvala!
—	Glede prošenj, da bi se odstranile žične ovire in kamenje, ki leži od cestnih zgradb po travnikih in njivah, in popravila škoda, ki so jo povzročile zgradbe vojnih železnic, je zaradi enotnega postopanja v takih zadevah c. in kr. vojaško poveljstvo v Gradcu prijavilo sledeče: Po še ne popravljenih bojiščih, posebno v višjih legah, ki jih je brž po vojnih operacijah zapadel sneg, leži še jako veliko dragocenega blaga, katero rešiti je prvo nuj-nejše delo. Bojišča sama niso še popolnoma natančno pregledana, tudi to delo je zelo nujno z ozirom na zdravstvo. Daleč na okoli leže še eksplozivni izstrelki in raznesila, ki jih je treba čimprej potrebi-ti, da se prepreči nadaljna nevarnost pri hoji po prejšnjih bojiščih. Za vsa ta dela je zlasti, dokler ne bo vojna končana, le malo delavcev in voz na razpolago, in se bodo kraji, ki niso bili neposredno bojno ozemlje, mogli pospraviti šele v poznejšem, še neznanem času s pomočjo vojaških delavcev. Zato glede odpomoči ljudstvo tem ložje sodeluje, ker nikakršni nevarni eksplozivni predmeti ne ovirajo dela. Povračila za reči, ki niso potrebne za vojno upravo in se prepuste prebivalstvu, se doženejo in ugotove vselej v kraju samem. Osebe, ki so imele škodo, naj se vedno obrnejo do prvega bližnjega vojaškega postajnega poveljstva, ki bo prošnje, ako jim ne more samo ugoditi, dalje poslalo. Naravnost vojaškemu poveljstvu oddane prve prošnje ne bi pospešile zadeve, ker je pač treba krajevno vojaško oblast seznaniti z zadevo, oziroma jo vprašati. Glede zahtevane odškodnine je pomniti, da gre za popravo vojne škode, in da ni mogoče razločevati, so-li povzročila škodo lastna ali sovražnikova dejanja, oziroma lastni ali sovražnikov ogenj. Pojma vojne škode ni tolmačiti v tem smislu kakor škodo v mirnih časih, ki jo vojaštvo (n. pr. pri manevrih) prizadene civilnemu blagu in jo mora vojaštvo brezpogojno povrniti. Zaradi opustitve in zdravnave cestnih prog naj samoupravne in državne oblasti takoj sporoče z eventualnim vprašanjem ali v dotični prošnji, če nameravajo prevzeti kake poti, ceste in njih objekte, mostove ali nc. Na ta način je opozoriti občine in druge interesente s pripombo, da se jc v vseh takih zadevah najprej obrniti do krajevnih. voiaSkih pblasti. ;
—	Iz D. M. v Polju. V nedeljo popoldne je utonil v Ljubljanici pri Zg, Kašlju vojak-topničar tu nastanjene baterije. Kopal se je v globoki vodi, kjer ga je zagrabil vrtinec in ga potegnil v globočino. Bil je 22 let star, rodom češki Nemec. Trupla dosedaj še niso našli, — Isti čas se je ponesrečil drugi vojak-topničar od baterije, ki je nastanjena v Zalogu. Poveljnik je ukazal kratek obhod s celo vprego. Po nesreči je prišel pod kolo težkega topa. Kolo mu je šlo čez nogo in po truplu. Ponoči je na poškodbi umrl. Par ur pred nesrečo je pisal domov, da se mu dobro godi in da pride kmalu na dopust, sedaj je šel na dopust v drugi dom, — Isti dan popoldne je poškodoval vlak 15 mesecev staro dete železniškega čuvaja Šavnika. Otrok je poškodovan na glavi, vendar je upanje, da okreva. — Po dolgem čakanju smo prejeli zopet nekaj moke in sicer koruzne, koruznega zdroba in ukrajinske moke, bolje bi se reklo ukrajinskih pokvarjenih otrobov. Zmes otrobov in slabe moke se je sprijela in smrdi po plesnobi, tako da je dvomljivo, če je zdrava za živino, za ljudi itak ni. Ljudstvo pa hoče imeti moke, zato je položaj postal neznosen. Ko bi ne bili v jeseni rekvirirali krompir in žito, bi marsikatera družina imela kaj jesti, tako pa nc vemo, kaj bo,
—. En sam osmošolec je ostal v šoli gimnazije v Ustju, ker je od 12 učencev odšlo lik vojakom, a tudi temu so dovolili, da je napravil predčasno maturo in so 8. šolo koncem majnika zaprli,
—	Judovsko vseučilišče v Jeruzalemu. »Jewisk World» poroča: Filozof Henri Bergson iz pariške Sorbonne se je ponudil za profesorja nameravanega judovskega vseučilišča v Jeruzalemu.
—	Novo ladjedelnico v Trstu namerava zgraditi kcmsorcij Prometne banke, Merkurja in inženirja Picka. Konsorcij je vložil prošnjo za ustanovitev akcijske družbe z vplačano glavnico 12 milijonov kron. Gradili bi predvsem trgovske ladje.
—	V svet za varstvo mladine ministrstva socialne preskrbe na Dunaju so vpoklicani za dobo od 1, junija 1918 do 31. majnika 1-921 med drugim deželni šolski nadzornik dr. Mihael Opeka, ravnatelj meščanske šole v Trstu Adolf Endler, profesor Štefan Ratkovič iz Dalmacije, višji deželno sodni svetovalec Franc Milčinski, baron Rinaldini iz Trsta, Omenjamo, da so Slovani v tem svetu primeroma zelo slabo zastopani.
—	Legitimacije za daljša potovanja po železnici nameravajo uvesti, da tako preprečijo mnoga nepotrebna potovanja in. razbremenijo železnico, ki je vedno prenapolnjena. Daljša potovanja bodo dovoljena le v nujnih službenih, trgovskih ali družinskih zadevah. Za krajša potovanja ne bo legitimacij.
—	Poznanjski poljski katoliški dnevnik »Kraj«, ki ima izrazito slovansko tendenco, je nemško armadno vodstvo za tri dni ustavilo,
—	Posnemajte! Ker se nam povsod vsiljujejo nemške vžigalice, je dal danes na to primeren odgovor zaveden slovenski trgovec s tem, da je namenil prostovoljna preplačila pri teh vžigalicah za slovensko šolo v Mariboru in nam v ta namen poslal 125 kron. Slovenski trgovci, posnemajte ta zgled!
—	Visoka rž. Prijatelj nam je poslal z Dolenjskega rž, ki je visoka 245 cm.
—	Godbeni orkester v Idriji priredi dne 16. junija t, 1? ob pol 4. uri popoldne na vrtu g. Grudnove (pri Zagodu) koncert. Dohodki so namenjeni dvema idrijskima invalidoma, Z ozirom na dobrodelni namen in ker bo program jako zanimiv, naj nikdo ne zamudi udeležiti se te prireditve,
—	Dražba lovov. Prejeli smo: S tu-uradnim raz^asom z dne 22. maja 1918, št, 4094, na ponedeljek, dne 17, junija t. 1. na 2. ozir, 6. mestu razpisana javna dražba občinskih lovov Koroška Bela in Ljubno odpade, ker sta bila med tem izven-dražbeno podaljšana. C. kr. okr. glavarstvo v Radovljici, dne 11. junija 1918.
__»Slovenski Straži« so darovali:
Rudolf Korošec, Prijepolje, Srbija, 20 K; Fr. Koser, Juršinci, 10 K; Podružnica Slovenske Straže v Kamniku, 80 K; prispevek poduradnikov iz Trbolja, Hrastnika in Zagorja, v priznanje zastopanja drž, posl, g, dr, Benkoviča pri pritožni komisiji dne 6, maja v Gradcu, 50 K; Anton Modez, L R. 117. I. F. B. vojna pošta 613, 10 K; župnija Radoljica, 54 K; Janko Gogala, vojni kurat, 20 K; Podružnica Slov, Straže za Velikovec in okolico, po č, g, Fr. Trci-ber, žpk„ 200 K. Posnemajte!
—	Za oslepele vojake, iuvalide in sirote so nabrali svatje gospoda novomaš-nika Ivana Jeretine dne 9. junija 142.80 kron,
—	Število državno podpiranih beguncev je znašalo dne 1. aprila t, 1. 470.133. Od teh je stanovalo na Kranjskem 24.282, na Štajerskem 24,332, na Koroškem 3397, na P:,morskem 31 634. 424,211 beguncev je stanovalo izven taborov, 45.922 pa v begunskih taboriščih. V taborišču Wagna pri Linnici je bilo 6069 bgguncev. Podporo jc
dobivalo: 56.686 Slovencev, 4377 Hrvatov, 10.196 Nemcev, 44,014 Poljakov, 96.417 Ukrajincev, 8827 Rumunov, 11,135 Italijanov in 136.180 Židov, V taboriščih je bilo samo 1185 Židov, Samo na Dunaju se je nastanilo 35.907 židovskih rodbin, ki so bile baje brez sredstev,
•— Prošnja. Kdo izmed vračajočih 64 ujetnikov iz Rusije bi vedel podati pojasnil o Ivanu Muleju iz Potokov, občina Koroška Bela, Gorenjsko, ki je bil pri k. k. Landst, Artl. Abteil, Nr. 8/3 v Przemislu, kjer je bil tudi ujet in je bival kot ujetnik v Bereznikih, Saratovska gubernija. Pojasnila hvaležno sprejema njegova žena J, Mulej, gostilničarka na Potokih, pošta Ja-vornik na Gorenjskem. Stroški se povrnejo.
—	Določitev odškodnine vsled izgredov in interniranj na Rumunskem. Rok za
prijavo zahtev avstrijskih državljanov za odškodnino vsled vojne škode ob izgredih, sekvestracije, interniranju, vojnih činih itd,, v kolikor prihaja v poštev doslej zasedeno ozemlje Rumunske, poteče 1. ju-lija 1917. Prizadeti sc poživljajo, da se glede svojih zahtev nemudoma obrnejo z dokazi na obrambo poslovalnice na Dunaju (Schutzstelle fiir osterreichische Ver« mogen im Ausland, Wien I., Stubenrinj/ Nr. 8).
—	Popravek. Na podlagi § 19. tiskov* nega zakona se zahteva, da sprejmete v prihodnji ali tej sledeči številki čislanega Usta na enakem mestu in z enakimi črkami naslednji popravek: Popravek k članku »Velike Lašče« v številki z dne 23, maja t. 1. št. 116: Ni res, da določa kak zakon ali k a drugo odredba, da pripada zaplenjeno blago aprovizacijski masi dotične občine. Res je, da se je pretežna večina v občini Velike Lašče zaplenjenega blaga, to je žito in krompir, v smislu obstoječih predpisov izročevala komisljonarju zavoda za promet z žitom ob času vojne, ostalo blago pa sc je skoraj izključno oddajalo potrebnim osebam v občini Velike Lašče, in sicer za določeno najvišjo ceno. C. kr. okrajno glavarstvo Kočevje, dne 11, junija 1918, Merk.
lj Štiri javne produkcije gojencev Glasbene Matice sc vrše v llnionski dvorani v sobo 15., v torek 18., v četrtek 20. in v soboto 22. junija. Predprodaia vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici.
lj Slovensko delavsko stavbeno društvo v Ljubljani je imelo 12. junija svoj redni občni zbor, katerega je vodil načelnik Alojzij Kocmur. Predsednik se je spominjal v toplih besedah društvenega ustanovitelja, večletnega predsednika dr. J. E, Kreka, ki jc žrtvoval za razvoj društva mnogo svojih dušnih in gmotnih sil in ga vodil v času, ko je bilo v največjih stiskah. Predsednik se je spominjal tudi na bojišču padlega člana in bivšega odbornika Fr, Do-boviška. Poročili načelstva in nadzorstva sta se vzeli na znanje in odobrili letni računi. V ravnateljstvo so se izvolili soglasno Alojzij Kocmur (načelnik), Miha Moškerc (podnačelnik), Anton Kralj (tajnik), Ivanka Kosec (blagajničarka), Frano Pczdir in Franc Šoukal; za kontrolorja Lovro Palovec in Ivan Šuštar, za pregledo-valce računov Peter Bizjak, Franc Černič, Ivanka Banovec in v razsodišče, profesor dr. Janežič, posl. Gcstinčar, Anton Snoj, Franc Dolžan in inž. Josip Otahal.
lj Poveljnik ( '	_ ..^4
v Ljubljani zaradi pospeševanja tihotapstva z živili aretiran. Pod tem naslovom poroča »Grazer Tagblatt«: Iz Ljubljane se nam piše 10. t. m.: Danes ponoči so zaprli ^ » ^ .. ^ „ ...
podpolkovnika Leitnerja, ker je pospeševal tihotapstvo živil s ponarejenimi tovornimi potrdili. Istočasno so zaprli dva trgovca v Ljubljani. — Naša tozadevna notica jc bila včeraj konfiscirana.
lj Poročil se je g. Alojzij Uher z gdč Ivanko Ocvirkovo.
lj Šolska vest. Za nadučiteljico na mestni slovenski dekliški ljudski šoli je imenovana učiteljica tega zavoda Frančiška Zemme. Učiteljica na črteti mestni deški šoli Frančiška Lunder je prestavlje na na mestno slovensko dekliško šolo.
lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 2. do 8. junija: Rojenih je bilo 14, mrtvorojenih 1, umrlo je 22 oseb, med temi 9 tujcev. Umrli so: za grižo 1, za jetiko 9 (6 tujccv), vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi U, Oboleli so: za škrlatico 1 domačin, za tifusom 3 domačini in 3 vojaki, za grižo 2 domačina.
lj Kranjska hranilnica je darovala vdovskemu in sirotinskemu skladu pri c. kr. črnovojniškem okrajnem poveljstvu št, 27 v Ljubljani znesek 3000 kron. Odbor sklada se za velikodušno podporo najtoplejše zahvaljuje.
Prispevajte za sklad S. L. S-
IgMMMMMmnMMMM
Staierske novice.
š Sožalje za umrlim Linhartom je izrazil cesar Linhartovi vdovi in ji obenem nakazal iz svojih zasebnih sredstev 1500 kron,
š Dvojni umor pri Ptuju. Dne 5. t, m. je bila posestnica Voglar v Skrbljih pri Ptuju sama doma. Ko je prišel opoldne njen sin s paše domov, je našel vežna vrata zaprta. Skozi kuhinjsko okno je videl strašen prizor. Na tleh je ležala s krvjo oblita in mrtva njegova mati kakor tudi 17 letni sosedov sin Ivan Geiser. Na klice dečkove na pomoč so prihiteli sosedje in opazili, kako je neki vojak s težko naloženim nahrbtnikom izginil v bližnjem ^ozdu.
š Iz Savinjske doline. Razpisani sta v Savinjski dolini dve nadučiteljski mesti, in sicer: Loka in črčavas. Obe mesti sta lepi, zlasti ugodno je v črčivasi. Šola je ob okrajni cesti, v sredini lepe Savinjske doline, oddaljena pol ure od železniške postaje Sv. Peter. Šolsko poslopje je novejše, z lepim stanovanjem in pritiklinami, ki so za današnje razmere velevažne, Krog šole je izredno velik vrt, ki presega mnogo normalne velikosti šolskih vrtov. Razen tega je obširen kos zemlje, šolska njiva. Važna pritiklina je gospodarsko poslopje s hlevom in svinjakom. Ljudstvo je šoli naklonjeno, kar je razvidno že iz mnogih gospodarskih ugodnosti, ki so na razpolago nadučitelju. — Razpis službe do 30, junija 1918,
š Nemško pobalinstvo. Pod tem naslovom piše »Straža«: »Preteklo soboto je imel pevski zbor »Dramatičnega društva« v Mariboru v prvem nadstropju »Narodnega doma« pevsko vajo. Naenkrat je priletel skozi okno v papir zavit kamen. To je posledica hujskarij nemškega časopisja in pozivanja na poboj.«
š Padel je 31. maja na južnem Tirolskem enoletni prostovoljec učitelj Oton Dominkuš, sin g. učitelja Dominkuša pri Sv. Petru pri Radgoni. Star je bil 21 let.
š Nova slovenska posest v Mariboru. Hišo z gostilno na voglu Viktringhofove ulice in novega glavnega trga je kupila Slovenka gospa Knuplež za 70.000 K.
ICorolke novice.
k Koroški novomašniki. — Žalosten pogled v bodočnost. V nedeljo, dne 23.
1 unija se bo v opatijski cerkvi na Tancen->ergu, kjer se je za svetovne vojske nahajala bogoslovnica, posvetilo v mašnike 18 bogoslovcev. Med temi sta žal samo dva Slovenca: G. Alojzij Kuhar daruje svojo novo mašo dne 30. junija v Kotljah, pri-diguje nadomestni kanonik g. Šim. Kotnik iz Velikovca; dne 29. junija ima g. Jurij Orel novo mašo v Selah, pridiguje profesor bogoslovja g, dr. Gr. Rožman. — I Eden bogoslovcev, g. Krainer Karel iz Žrel-ca pri Celovcu, se je bil, kakor se zgodi žal s tolikimi dijaki na Koroškem vsled .nesrečnega šolskega sistema, odtujil svojemu slovenskemu narodu. — Ostali novomašniki so Nemci in sicer: 9 s Koroškega, 5 iz ostale Avstrije, 2 iz Nemčije. — Po odhodu teh novomašnikov pa se za dolgo časa zapi»o vrata celovškega duh. semenišča: ni več naraščaja. Vzrok, pravijo, da je vojska. Gotovo je mnogo resnice v tem: a zakaj je bilo mogoče po vseh drugih škofijah pridržati vsaj nekaj mladih ljudi v bogoslovju, v Celovcu pa prav nobenega!? Kje je krivda?! Edinole v vojski? Malo verjetno. — Zadnji čas vidimo, kako se slovensko duhovščino naravnost preganja, hočejo jo celo odstraniti, nemški duhovniki-kričači pa so se kar razpasli na nemških »volkstagih«. Vpitje v družbi »pročodrimovcev« zoper Slovence jim je važnejša reč kot dušoskrbje! Bogoslovnica prazna, — nemški »Volkstagi« pa polni nemške duhovščine, ki tam ploska napadom na slovenske sobrate, — to je zdaj položaj v celovški škofiji!
Primorske novice.
p Primorski učitelji pri finančnem ministru. V ponedeljek se. je oglasilo odposlanstvo primorskega učiteljstva prifinančnem ministru baronu Wimmerju. Vodila sta odposlanstvo poslanca Glockel m Pittoni. Odposlanstvo je razlozilo ministru splošne zahteve vsega primorskega učiteljstva, potem pa še posebne za vsako deželo posebej. Finančni minister je izjavil, da se je vlada, ker se je zavlekla parlamentarna odobritev zakonskega načrta o podpori učiteljstvu odločila za drugo pot, da naklon učiteljstvu vsa, dd določene podpore. Minister ,e izjavil, da noče nikakor varčevati z onimi 90 milijoni, ki so določeni v la namen, temveč da e pripravljen dati Ho svoto na razpolago takoj kakor hitro primorske dez uprave, ki si' edine pristojne v stvari, izpolnijo predpogoje, na katerih izpolmtv, mora preupvijuj*	Odnos'an«tvo ia povdar-
vojnem ob-
'nočju! ne zadostuje, da vlada da na raz-DolS samo one zneske, k, so srebrn
za izplačilo državne podpore, temveč da je tudi treba, da da vlada v obliki predujmov deželnim upravam potrebna denarna sredstva, da bodo le-te mogle tudi s svoje strani storiti svojo dolžnost napram učiteljstvu, zlasti za ureditev plač, ki jo i deželne uprave i tržaško namestništvo smatrajo za nujno potrebo, za katero pa pravijo, da nimajo potrebnih denarnih sredstev. Tekom razgovora se je posebno povdarjal žalostni položaj goriškega in istrskega učiteljstva, katero ima po 1200 do 1600 K, oziroma 1200 do 1920 K letne plače. Končno je v imenu zveze občinskih nameščencev povdarjal njen predsednik Peret, da tudi občinski nameščenci, zlasti nižjih kategorij, nujno potrebujejo podpor, ki jih pa občine ne morejo dajati, češ, ker nimajo sredstev, Z ozirom na ponovno povdarjanje, da je nujno potrebno, da vlada da primorskim upravam na razpolago potrebna sredstva, je izjavil minister, da so se že doslej dajali izdatni predujmi in da ne bo odrekal nadaljnih za neposredne in neodvrnljive potrebe. Nato se je oglasila deputacija pri pristojnem referentu v finančnem ministrstvu, sekcijskemu načelniku Gottliebu,* ki se je zelo začudil, ko se mu je povedalo, da goriško učiteljstvo še ni dobilo, podpore za leto 1917, Informiral se je takoj in sporočil deputaciji, da gre tu pač za prezrenje in da je že brzojavno odredil ureditev stvari. Minister in sekcijski načelnik sta oba zagotovila, da bosta mogla v sredo podati natančnejši odgovor glede roka izplačila podpor. Deputacija je za slučaj, da bi se stvar zavlekla še dalje, predlagala nato, da naj bi se izplačal učiteljstvu predujem v znesku trimesečne plače, za kar bi moral dati na razpolago sredstva finančni minister.
p Dr, Anton Brecelj, primarij javne bolnišnice Usmiljenih bratov v Gorici, se je zopet nastanil v Gorici.
p Nemščina uradni jezik slovenske občine? Pišejo nam: V času, ko se vsi borimo za uresničenje svojega narodnega programa, dela izjemo neka slovenska občina v vipavski dolini. V tem času niti slovenskim uradom ne dopisujejo v materinem jeziku! Ali jih ni sram?
p Podružnici Rdečega križa v Tolminu so izročili: G. Ciril Ivančič, c. kr. davčni upravitelj v Cerknem (II. zbirka) 1154 kron; g. Ivan Pišot, žup, upravitelj na Bukovem 74 K; g. Ivan Laharnar, Št. Viška gora, 395.40 kron; g. Ivan Pavšič, občinski zastopnik v Otaležu, 72.20 K; g. Anton Rejec, župan v Šebreljah, 257.80 K. Pod pokroviteljstvom gospe županje Marije Miklavčičeve v Kobaridu sta nabrali gdč. Delica Gruntar in Ivanka Karnijel 253 K; g. Marija Bonač, c. kr. davčnega kontrolorja soproga in gdč. Milka Mesar, učiteljica v Cerknem, 184 K; c. kr. davčni urad v Kobaridu potom c. kr. okr. glavarstva v Tolminu 80 K. V imenu podružnice vsem požrtvovalnim nabiralkam in nabiralcem iskrena hvala! Lizika dr. Serjunova, namestnica predsednice Rdečega križa v Tolminu,
p Išče sc begunska družina na neko posestvo na Primorskem. Več se poizve na posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani.
Prosveta.
pr »Luč«, almanah slov.-hrv. katoli-i šk<^a narodnega dijaštva. — Nekoliko dni i še in knjiga bo dotiskana. Priznati moramo, da bo presegalo delo pričakovani uspeh in da bo izvršeno v vsestransko za-dovoljnost. Vse nekaj krepkejšega nam pravi mladina zdaj, ko pa je bilo ono pred leti, To niso nikakoršna rekla, niso besede v idealih, temveč so samozavestne, odločne misli, ki ne klonejo nikomur, se ne bojijo nikogar. Izčiščeni in preizkušeni stopajo mladi med nas. Njihova pot je ona, ki jo je, pokazal njim in nam vsem naš veliki blagovestnik dr. Krek. Iz ljubezni in hvaležnosti so posvetili knjigo njemu m ji priložili obenem njegovo sliko. Umetnost pa, ki nam jo nudijo, je prosta konvenci-onalizma, koprnenje po dovršenosti je izraženo v njej. Slovenska kakor hrvaška javnost se zanimate zelo za almanah in naročila so obilna. Zato pa opozarjamo vse one, ki še knjige niso naročili, naj storijo to takoj. Cena knjigi je 3 K za dijake, za druge 6 K. Dijaki lehko pošljejo naročnino skupno, a naslovi naročnikov naj bodo počitniški, ker knjige ne bo mogoče razposlati pred sklepom šolskega leta. Naročila z denarjem vred sprejema: dr. Stje-pan Markulin, odvjetnik, Zagreb, Kurelce-va ulica 3.
pr Pospeševanje domače umetnosti. Mestna občina ljubljanska je kupila za mestno galerijo Franc Tratnikovo risbo »Slepci na solncu«, ki je svoj čas vzbujala pozornost na razstavi »Hagenbunda« na Dunaju. Kupna cena je znašala 1000 kron. Želeti bi bilo, da bi tudi naši premožnejši privatniki nekoliko podpirali vpodablja-jočo umetnost ter bodisi zase, ali pa za mestno galerijo od časa do časa kupovali kaj umetniških del. Seveda bi kazalo, da bi se ~iri nakupih za javno galerijo ne dali voditi zgolj po zasebnem okusu, temveč si
dali svetovati od umetniško izobraženih ljudi, ker v javno zbirko spadajo le dela, ki umetnike dobro in karakteristično re-prezentirajo. Čujemo, da se je započela akcija, da se sploh položi temelj Narodni galeriji, ki naj bi združevala najboljše stvari naše umetnosti. Čas bi bil, da se narod kot tak vzdrami tudi v tem oziru!
pr Psihologija učitelja. Angleški pesnik Colerigde so je bavil zelo temeljito s psihologijo učiteljev ter jih Je na podlagi svojih študij razdelil v sledeče štiri skupine: 1. Gobe, ki vzamejo vase vse, kar čitajo in dajo v nekoliko umazanem stanju zopet iz sebe. 2. Peščene ure, ki ne obdrže ničesar in ki so že zadovoljni, ako terejo skozi knjige in ubijejo čas. 3. Sita, ki obdrže lo nesnago prečitanega. 4. Dem an ti, ki sprejemajo luč in oddajajo zopet na druge naprej.
Gospodarske novice.
g Vili. avstrijsko vojno posojilo. Pri Ljubljanski kreditni banki kot oficijelnem subskripcijskem mestu je bilo subskribiranega do vštetega 10, t. mes, 1,178.750 K VIII. avstr. vojnega posojila, Med drugimi so podpisali sledeči: Robert Kollmann, c, kr, dvorni založnik, Ljubljana, 25.000 K; okrajna posojilnica, Kobarid, 20.000 K; mestna hranilnica, Idrija, 20.000 kron; Fran Tertinek, Ljubljana, 2000 K; okrajna posojilnica, Krško, 2000 K; Jan Vincenc mL, Dolgobrdo, Gorje pri Bledu, 1000 K; Ivan Fink, c. in kr, stotnik, Ljubljana, 1000 K; Prva hrvatska štedionica, Zagreb, 50.000 K; Anton Pire, Vipava, 200 K; Ladislav Pečdnka, nadravnatelj Ljubljanske kreditne banke, Ljubljana, 2500 K; Čevljarska zadruga, Ljubljana, 100 K; Ivan Kazeški, Celovec, 1000 K; Vinko Rebevšek, Rebelj, 2000 K; Viktor Ruprecht, prov,, Sveče, 100 K; Fr. Šenk, župnik, Št. Peter, 200 K. — Nadaljne prijave sprejema in vsa pojasnila daje Ljubljanska kreditna banka in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
kovno izobrazbo. Za večino poklicev ja potrebno, da ima dekle dovršeno šolsko izobrazbo (bodisi ljudsko-, srednje- ali višešolsko). Predčasni odhod s šole utegne imeti zelo neugodne posledice. 8. V sva-kem poklicu se je treba držati običajne, redne učne dobe. Učne pogodbe naj se sklenejo pismeno in točno vpoštevajo vsi predpisi. 9. Gospodinjski poklic se mora enako kakor vsak drug temeljito izučiti, ako naj dekle najde v njem dostojno preskrbo. Splošno gospodinjsko znanje mora imeti vsako dekle. 10. Nasproti mešetar-skim hvalisanjem novih ženskih poklicev, in pridobitnih možnosti je treba previdnon sti. Sprejemati službe v inozemstvu je ne* varno; čim vabljivejša je ponudba, teir večje previdnosti je treba v poizvedbah.
Aprovizacija.
a Kislo zelje za Vič. Občani Viča, ki imajo rumene izkaznice s črko B ali C« prejmejo kislo zelje pri Jakopiču na Mirju v petek, dne 14. t. m. dopoldne. Določen je ta-le red: Stranke z rumenimi izkaznU cami B od 8. do 9. ure, stranke z rumeni« mi izkaznicami C štev. 1 do 250 od 9. do 10. ure, štev, 251 do konca od 10. do 114 ure, Vsaka oseba dobi 2 kilograma, kilov gram stane 80 vinarjev.	\
a Kislo zelje za Moste. Občani Most, ki imajo rumene izkaznicc s črko B ali C prejmejo kislo zelje pri Jakopiču na Mirju v petek, dne 14. t. m. popoldne. Določen je ta-le red: Stranke z rumenimi izkazni« cami B od 2. do 3. ure, stranke z rumeni* mi izkaznicami C štev. 1 do 240 od 3. dol 4. ure, štev. 241 do konca od 4. do 5. ure; Vsaka oseba dobi 2 kilograma, kilogram stane 80 vinarjev.	j
a Krompir za I, in II. uradniško sku^ pino. Stranke I. in II. uradniške skupinsi prejmejo krompir v petek, dne 14. t. m> popoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti/ Določen je ta-le red: I. uradniška skupil na: od 2, do 3. ure štev. 1 do 220, od 3< do 4. ure štev. 221 do konca. II. uradni* ška skupina o d4. do 5. ure. Stranke dob< za vsako osebo po 3 kg krompirja, kilotf gram stane 50 vinarjev.	^
ž Prve volitve z žensko volilno pravico na Švedskem so se vršile začetkom minolega meseca. Volitev se je udeležilo
70 odstotkov vseh volilcev, kar kaže, da so se ženske zavedno poslužile svoje pravice. Med strankami so največ mandatov nanovo pridobili konservativci, ki so prijazni ententi: 15 mandatov nasproti prejšnjim 7. Ženske so bile izvoljene štiri: dve konservativki, ena radikalka in ena soc. demokratinja.
ž Žensko delo za znanost. Avstrijska znanstvenika prof. dr. Štefan Meyer in prof. dr. E. pl. Schweidler sta izdala priročno knjigo o radioaktivnosti. Med so-trudniki navajata 26 žensk. Kakor znano, se imamo za odkritje radija in prva znanstvena dela o radioaktivnosti zahvaliti francoski znanstvenici gospe Curie; nedavno se je pa posrečilo gdč. dr. Lizi Meit-ner, sotrudnici prof. O. Hahna, dokazati in v čistem stanju podati matično snov ak-tivija.
ž Ob volitvi poklica ženske mladine
je treba paziti na te-le stvari (izdal »Kar-tel posretovalnic za ženske poklice« na Nemškem): 1. Pred izvolitvijo poklica je treba skrbno vpoštevati telesno sposobnost in se v to svrho obrniti na zdravnika oziroma zdravnico. 2, Duševne zmožnosti se ne smejo precenjevati; marsikatera deklica se v šoli dobro uči, pa vendar ni kos trajnemu izključno duševnemu deju. Izvoljeni poklic naj bo primeren značaju, ker mora v mnogih slučajih postati ženski vsebina njenega življenja. 3. Razpoložljiva sredstva morajo biti v soglasju z zahtevami poklicne izobrazbe z ozirom na čas in denar. Zidati zgolj na prosta mesta in ustanove, ni priporočljivo, ker prevelik napor in pomanjkanje izčrpata moči in ker po dovršenih naukih večinoma ni računati na takojšen zadosten zaslužek. 4. Napačno je štediti pri izobrazbi deklet. Kar je za sina prav, je pravično za hčer. Sklicevati se na to, da se bo dekle omožilo in je zanjo poklicno izšolanje nepotrebno, ne drži, ker se vedno več zakonskih žena vrača v pridobitni poklic. Neštete vdove, ločene ali zapuščene zene morajo vzdrževati sebe in družino. V mladosti pridobljena dobra izobrazba je vedno največji blagoslov. 5. Neizučeno delo daje sicer takojšen zaslužek, toda vsa taka dela in službe bodo mezde in plače v izučenih poklicih kmalu, trajno nadkrilile. 6. Vsaka izučba mora biti temeljita; kratki tečaji so brez koristi, ker usposablja ženske za pridobitni boj edino-le temeljito znanje in odlično delo, Manjvredno, za nizko ceno ponujeno delo splošno pritiska na plače. Tako so oškodovani tisti, ki so navezani zgolj na svoj lastni zaslužek. 7. Poklicno izšolanje in izobrazba ne poslabšata upanja na možitev in tudi ne škodujeta ugledu družine. Odlašanje* i^učbe je velika napaka; dekleta se tiče lažje in so sprejemljivejše, če Ukoj po ljudski šoli začno s stro-
Paine novice.
r Strašna slika revščine na Turškem.
V Mosulu je pred kratkim izginilo ved otrok, ne da bi kdo vedel kam, dokler ni nekega dne manjša deklica povedala svoi jim starišem, da je njena mala scstrica odšla v hišo nekega Arabca in da se od tam ni vrnila. Tedaj so preiskali vso hišo ia našli v vodnjaku ostanke dvajseterO umorjenih otrok. Meso svojih žrtev je raz-rezal ta Arabec na male koščke, jih pekel in nosil na trg, kjer je to meso pod različnimi imeni prodajal .Obsojen je bil na vis« lice in bil obešen v navzočnosti vsega mosuhkega. prebivalstva. Matere so bil« tako razbesnele, da so Arabca, preden sd ga obesili, napadle, grizle, vlekle za las« in metale nanj kamenje, da je bolj mrteV kakor živ došel pod vislice.
r Načrt podmorskega predora pri Gibraltaru. »Nouvelistc« poroča iz Ma-* drida: Inženir polkovnik Mariano RubiO je dobil nalog, naj ŠLudira načrte za zgrad« bo predora pod morsko ožino Gibraltarja, Dela za izvršitev predora naj bi bila pre* računjena na pet let.
r Predor pod Gibraltarsko morski, ožino. Ženijskemu polkovniku Mariantf Roubio so naročili, naj izdela načrt o zgradbi predora pod Gibraltarsko morsko ožino.
Zgubila se je denarnica z večjo vsoto denarja in večimi računi od Mestnega doma do Poljanskega nas. 48. Pošten najditelj naj odda denarnico proti primerni nagradi na Poljanskem nasipu 48 pri hišniku.
Nekdo je zgubil denarnico z večjtf vsoto denarja. Pošten najditelj naj denarnico odda proti primerni nagradi policijskemu ravnateljstvu.
Oseba, katera je vzela v nedeljo, dnfl 2. t. m. na vrhniškem vlaku površno jopico, se prosi, da ^e oglasi na Sv. Petra ce« sti štev. 74, sicer se jo bo pozvalo na drug način, ker je dobro znana.
Našla se je mala vsola denarja. Dobi se Ilirska ulica 19, II. nadstr., levo.
Našel se je na Mirju poročni prstan s črkama M. H. Dobi se na Tržaški cesti štev. 41, I. nadstropje.
Žepna atlanta sta izšla v novih natisih in sicer: Hichmanns, Gcorgraphisch-Stati-stiseher Universal-Taschenatlas s 66 tabelami, deloma statistične vsebine, med njimi pa tudi mnogo zemljevidov vseh delov sveta. Razen tega obsega atlant 64 strani besedila z najnovejšimi podatki. Cena 9 K. Dalje Frcytags Welt-Atlas. 58 Haupt- und 25 Nebankarten nebst eincin alphabeti-
i t" ■ , ■	i i . 4 n r\nn ' .
schen verzeicnms von rrtenr ui> u,wu gt> ographischen Namen. C-cna tudi 9 K. Dobita se v Katoliški bukvami v Ljubljani,
LISTNICA UREDNIŠTVA. Stanko Ž. Bi bilo zaplenjeno. — L. B. 2 »Resnico« ne bomo polemizirali o takih stvareh. Ljudje vedo, kako je, »Resnica« p.a noče vedeti. Če Vam je kaj na tem, da se zadeva pojasni, pošljite »Resnici« na neljubo popravek. —
ifflVL
DAROVI ZA DR. KREKOV SPOMENIK.
XVI. izkaz. Od 29. aprila do 25. maja 1918.
7020-48 K: Glasbena Matica čisti dohodek od treh akademij, prirejenih v ta namen. — 10C0 K: Neimenovan v Ljubljani. — 637.61 K: Darila, nabrana pri »Slov. Narodu« (>Slov. Narod« 18. apr. 1918). — 462 Ki Nabrali A. Lotrič, županova hči in H. Grošelj v Železnikih (prispevali so: Jakob Dsvmota, usnjar, 100 K; Jožef Globočnik 50 K; Fr. Koblar, poročnik. 25 K; dr. Konstantin Hier-sche, župnik Valentin Marčič, Anton Hafner, Al. Dcmškir in Amalija Jeglič po 20 K; Gabrijel Ta-ler 15 K; Anton Globočnik, Lovro Boncelj, Ivan Lotrič, župan, Karel Avser, c. kr. poštar Tomaž Dolenc, dr. Franc Košmelj in Josip Košmelj po JO K; Janko Jaške, Franc Grošelj, Doroteja Košmelj, Kiirel Dolenc in Matej Oblak po 5 K; ena oseba 4 K; osem po 3 K; osemnajst po 2 K in trinajst po 1 K). -— 400 K: Krekov odbor na Pro-seku pri Trstu po D. Furlanu (po >Jugoslovanu«), 356.98 K: Žene in dekleta v občini Št. Lambert pri Litiji (po »Jugoslovanu«), — 310 K; Uredništvo »Mira« v Celovcu. — Po 300 K: Kmetijsko društvo v Vipavi; Hranilr;?a in posojilnica v Horjulu (po »Zadružni zvezi«), — 263 K: Katoliško društvo za <Mavke v Ljubljani. — 259 K: Darila, poslana v!?iov. Narodu« (»Slov. Narod« 8. maja). — 214 K: Vesela družba v Košani — namesto venca na grob Czerninov (poslano 7. maja 1918). — 200 kron: Darila, poslana na »Slov. Narod« (»Slov. Narod« 4. maja 1918). — 177.30 K: Ivan Ivanovič, kavarna Comercio, Trst (zbirka; darovali so: Ivan Seršič in Rudolf Mazi po 10 K; Jakob Vatovec, Lenard Donev, Bogdan Tence, Jožef Žitnik, Ivan Ivanovič, Alojzij Kvar, Leopold Frankovič, Josip
Dodič, Josip Bernulič, Alojz Stanič, Franc Jelc-ip Spetič, Josip Turkovič in Leopold Tr-ček po 5 K; ostali skupaj 87.30 K. Vsi aarovalci
fo ob Piave, Obenem pišejo: Zavedajoč se, kaj nam je bil dr. Krek in poznavajoč naš sedanji politični položaj, prilagamo majhen kamenček za dr. Krekov spomenik. Poslano po »Slovencu«), —
Brez posebnega obvestila.
Najgloblje žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskrcnoljubljena, dobra mati, oziroma stara mati, sestra, svakinja, tašča in teta, gospa
posestnica,
v sredo, dne 12. t. m. po dolgi, mukc-polni bolezni, previdena s tolažili sv. vere boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v petek dne 14. junija 1918 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta št. 76 na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 13. junija 1918.
2022
ŽALUJOČI OSTALI.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Zahvala.
Vsled težke izgube naše iskreno-ljubljcne soproge, matere, hčere, sestre, tete itd. gospe
Urile Stal ro!. Gostinčar
se zahvaljujemo vsem cenj. sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnico k večnemu počitku, ki so darovali cvetje in nas tolažili v veliki bolečini.
V Ljubljani, 13. junija 1918.
ŽALUJOČI OSTALI.
f trgovino z mešanim blagom ŽELI VSTOPITI kot
£
5 let star, krepak deček, ki je s prav dobrim ispehom dovršil petrazredno ljudsko šolo. Ponudbe prejema šolsko vodstvo v Št. Juriju pod Kumom, pešta Radeče pri Zidanem mostu. 1910
Odda se velika, zračna in svetla
sredini mesta. — Poizve sc v upravništvu »Slovenca* pod štev. 2025.
C. kr. deželna posredovalnim za delo vojnim invalidom v Ljubljani JtF~ išče
pranim..,,.
lahteva se primerna splošna in pisarniška iz-.brazba. poznanic razmer na delavniškem trgu in ,a gospodar: kt m polju; znanje obeli deželnih jc-Skov. Plača po degovoru. Vojni invalidi imajo ,rednost, Prošnje je vložiti do konca junija t. 1. Ti podpkunem kuratoriju. — Kuratori^c. kr. dedne posredovalnice za delo vojnim invalidom (na drž?,vni obrtni šoli). V LjuLlfcni, dne 11. junija 1918,
Št. 7736.

2021
C, kr. urad za ljudsko prehrano namerava dodeliti nekaj
s&cSfeorja m oknhafpanfe
društvom za sadjerejo ter njih članom, ki pridela-vajo sadje, nadalje posestniltom malih vrtov, šolskim in župnim vrtom, končno občekoristnim organizacijam ter skupnim vojnim kuhinjam.
Upravičenci imajo vlagati pismene, nckolko-vanc prošnje pri magistratnem sladkornem mestu v magistratni posvetovalnici, katere morajo obsegati sledeče točke, in sicer:
1.	1. Natančno ime in natančen naslov prosilca z navedbo, kje v ljubljanskem mestnem po-meriju leži vrt;
2.	navedbo, koliko sadnih dreves in katere vrste ima dotičnik ter koliko kilogramov sadja je približno pridelal leta 1917.;
3.	navedbo, če je prejel tudi leta 1917. sladkor za vkuhavanje sadja in koliko kilogramov marmelade jc izgotovil;
4.	potrdilo občinskega okrajnega načelnika, da se prosilec bavi g sadjerejo;
5.	množino sadja, katerega pričakuje, in množino sladkorja, katerega zahteva.
II. Pri društvih za sadjerejo, občekoristnih organizacijah in vojnih kuhinjah priklopiti jc prošnji seznam člar.ov z imeni in naslovi, katerega mora predstojnik uveriti.
Prošnje vlagati je najkasneje do 20, |unija 1918; na poznejše prošnje ali na prošnje, ki niso praviloma opremljene, se ne bo oziralo.
Zasebne stranke, ki nimajo vrtov ter nc pridelujejo sadja, ne prihajajo v poštev pri tej razdelitvi; istotako ne stranke, kojih vrtovi ne ležijo v ljubljanskem mestnem pomeriju. Le-te imajo se obračati na c. kr. okrajno glavarstvo, pristojno po legi vrta.
mesta) magSsSraf b IMKjaisf
dne 5. junija 1918.
Išče se zanesljiv
šftac&sT&ski hSapec
Kje pove iz prijaznosti upravništvo tega lista pod štev. 1839.
Restavracija
se prav toplp priporoča vsem cenjenim gostom za mnogobrojni obisk.
ElajboSiša
Lepa stavbišča v Ljubljani za rodbinske hiše, 25 parcel ob štirih lepih cestah s kanalom, vodovodom in razsvetljavo, SE PRODAJO, najraje v celoti. Vprašanja pod: »Wertsteigcrung« W. T. 7119 na tvrdko; HAASENSTEIN &. VOGLER A. G., 1947 DUNAJ I„ SCHULERSTRASSE 11.
h konjem dobi službo pri strojilni tovarni SAMSA & CO. V LJUBLJANI, Metelkova ulica št. 4. —: Nastop takoj, i—
V NAJEM
strokovnjak v mlekarstvu in sirarstvu, v prašičoreji in reji govede, IŠČE V NAKUP ALI
v vrednosti 4—600.G30 K, eventuelno se udeleži kot KOMPANJON. — Ponudbe v nemščini pod: »Tiichtiger Okonom« 3982 na Grejjrovo nnenčno pisarno, PRAGA, Heniikova ulica 19.	1977
Proda se 17 mesecev staro
žrebe
Naslov: Ana Planinšek, Litija štev. 69.
SEST Cerkvsnik fSfci
srednje starosti, prost vojaščine, z dobrimi spričevali, oženjen in brez otrok, želi zopet nastopiti službo pri fari ali podružnici na deželi. — Ponudbe prosi na upravo »Slovenca« pod št. 1991,
KATERI KOVAŠKI MOJSTER
bi hotel sprejeti
v nadaljni uk? Učil se jc žc 2 leti v Žireh ter zna že konja sam podkovati kakor tudi druga dela izvrševati. Odslovljen je bil zavoljo pomanjkanja hrane. Fant je močan ter 17 let star. — Prijazne ponudbe prosi Helena Platiša, Spod. Karlovec 13, Škoija Loka.	2019
IŠČE se kot
invalid z dobrimi spričevali, vajen konjem in
vožnji. — Kje, pove upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 1926.
Rajoni in plačani
za
mi	naške	
slekle	»t!ce	
K 80'—, za	1987
zs
za steklenice
nezdrobljene K 40 — za kg In jih prevzamem po povzetju brez predidočega vpraševanja. Za žoko plačujem do K 10 -- za komad. Na ponudbo se odgovori takoj, eventuelno brzojavno.
1.
v zavitkih v vseh vrstah barv i uporabnim navodilom za barvanje vseh vrst suknja, svile in tkanine ponudi tvrdka HOLY & Co., trgovina z materialnim blagom na debelo, PRAGA, Karolinin dol, 1951	Kralovska tf. 11.
i raznimi vojnimi Umi!
Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blago neškodljivo
iz najstarejše in največje tovarne za barve.
Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago.
Razpošiljam samo S. mže
v sledečih barvah; žrr.a, modra, temno zelena, rdeča, temno rdeča, vijolčaste, siva, rujava in rumena. — Da se napravi temno modra, se da polovico črne, polovico modre.
Na zahtevo slovensko navodilo. 100 zavojev 50 kron.
500 zavojev po 45 kron za 100 zavojev. 1000 zavojev po 40 krpn za 100 zavojev.
Poštnine prosto pošilja 1921
zatre čudovito naglo
sm~ f®-
Vzorčna steklenica K 4-—, velika steklenica K 16-—, brizgalnica K 2-—Vsa naročila naj se naslavljajo naravnost na
:: Lekarna pri upanju ::-p,,. 1» (Urokn Apolbcko »zur Hoffnmig« fsli IU, Užalili.
Išče se poštena
(3 delavne moči) za manjša posestvo na Gorenjskem. — Kje pove upravništvo lista pod št. 2006.
razpošilja
A. OSET, poŠta GUŠTANJ^ Koroško,
Visoko nagrado dobi, ^JH. kdor preskrbi ali odstopi mirni stranki
od 3 do 5 sob s pritiklinami. — Eventuelno s» tudi kupi
° v	fikiv.	<rh	■ '
Naslov pri upravništvu. lisfa pod štev. 1972.
RiKMCisssnrT^oaaKzsKnK&i; amassraoKM«
Naši EW" FUrtSM« originalni I Uliti
s preddrobilnikom, z regulacijo za fino raiotje in grobo drobljenje vsakega sadeža z izmenljivimi specialno trjenimi stanovitnimi mlevnimi pložčami, prekašajo vso druge izdallse. 5?®?" 2n vsak mlin se jamči, -s
Model I z zamahnjakom. poprijcmalcem, lijem in ročico, zmelje nji uro okoli 25 kg K ItiG'—.
Model II s polžem (namesto poprijemalca) lijem in ročico, zmelje na uro okoli 20 kg K 120-—.
Model III z ročnim zamahnjakom brez polža, zmelje na uro okoli Ui kg K 95-—. Poštnine prosto ako : o pošlje denar naprej (pri povzetju se zaračuna poštnina) pošilja razpečevale! ca knietlir.kili strojev
GUSTAV TSNTNER, DanaJ 311.,
lVeulingjjasso 28/130, - Zastopniki so iSčejo. nnrmniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiMiiiiiii umi i m i m IIIMIIIIIHMIIIII
Ustanovljeno L 1833.
Ustanovljeno 8.
• 5 t?"
Hi . !!5£
0®¥®8JyI© članom posojila preti poroštvi*, zastavi
MivSienJgkih polite, gjojejtev., viriacSMOgSF&ifo papirjem ali zasrcarcs&! na sjggž&eftie prejemke.
Vranjo sc. posojiia v 7'/2> 15 a!l 2£V2 leSEh v osS-lehlh ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor žali pesojtito, naj sa obrne na pisarno v Ljubljani, KontjFcsnl trg St. 19, hi daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema iucai hranilne vSoga in £5h obrestuje po 4'/«%•
Oru3tveno lastno premoŽenja snaga 5cone£<n Seia 1S15 519.B4fi>49 kron. Deležnikov js biio koncem leta 1313 1&24 slS.615 c$eie2iif ka represcntajeio jamstvene Ravnic«
za 6,083.850 ikro«.
_ _ ti-srmcttrancaa__________

PRI]RVE MR =
SPREJEMA PO ORIGINALNIH POGOJIH IN D RJE RfiDEVOLJE VSR TOZRDEVNfl POJRSNILfl
ŠELEMBURQOVA ULiCP. ŠT. 1.
1928
|c33puw;'.,t • N^rjtmmsmsmmammumaammtmmmma1—b

Ljudska posojilnica reg. zsiiruga z neotu. mm v Ljubljani
spsrejeraia pršjaaE na
osmo 51|2°|o avstrijsko vojno posojilo S
po DbS&ulljjenih pogojIEj, tako da stee naasss? aJniSii H 100'—:
I. daviia prosto 5VI» amortizacijsko državno posojilo U 9f°M. il. davka proste 5'U °|o dne 1. sspteai&ra 1923 odpovedijive državne zakladnico H 95*50.
Lastniki osmega vojnega posojila bodo imeli prednost pred vsemi drugimi pri nakupa predmetov, KI jiti bo vojna uprava koncem voIno protiatar Plačaiolie bode s tem vojnim
posojilom po p p dpi sni ceni.
Vrednostni paplrll svstrilskena vojnoga posojila so sprejmejo v brezplačno shrambo Ib opravo. BBMEBBBgBSBEBaBBBBBBB^

Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani
1 o
l® M
sprejema prijave na « o
0
po objavljenih pogojih, iako da stane nominalnih K 100"—•
I.	davka presto 5] amortizacijsko državno posojilo K 91-54;
II.	davka proste 5Vz% dne 1. septembra 1923 odpovedljive drž. zakladnice K 95-50.
Ir.icjilelji osmega vojnega posojila bodo imeli prednost pri nakupu sedaj v vojaški rabi se nahajajočih potrebščin in rc»tr.njala, ki jih bode vojaška uprava koncem vojne prodala. Plačalo se bode s tem vojnim posojilom po podpisni r.tni.	1918
Vrednostni papirji avstrijskega vojnega posojila se sprejemajo v brezplačno shrambo.