r V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, torek, 9. 8.1983 CENA 14 din GLAS Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Št. 60 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO . mednarodni gorenjski sejem v Kranju Popestritev in potreba Že prvi dan sejma zadovoljni razstavljalci in obiskovalci Kranj — »Gorenjski sejem ima svoje posebno mesto. Tu naj se ka-fžejo premiki v kvaliteti izdelkov, v novih dosežkih industrije in obrti ter v izvoznih usmeritvah. Sejem naj omogoči porabniku, tako tujemu kupcu kot domačemu delovnemu človeku, kaj je novega pripravila naša proizvodnja na področju široke potrošnje. Kranj in Gorenjska bodo te dni živeli s sejmom. Organizatorji vlagajo velike napore za uspehe sejemskih prireditev. To jim uspeva. S svojim delom popestrijo življenje v Kranju, Gorenjsko pa predstavijo celotnemu jugoslovanskemu prostoru — z mednarodnimi prireditvami pa tudi zamejstvu. Sejem je našel svoje mesto in potrdil potrebo po teh prireditvah na Gorenjskem.« S temi mislimi je v petek dopoldne odprl 33. mednarodni gorenjski sejem v Kranju predsednik medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko Bojan Urlep. Prireditelji in prek 500 domačih in tujih razstav-javcev, ki tokrat zasedajo okrog 40 najsi dni bo trajal kranjski sejemski vrvež — Foto: F.'Perdan Različen pristop do gorenjskega kmeta Smo mar slabši, manj vredni kmetovalci Kranj — Dejstvo je, da si kmetje Kmetijsko gozdarske zadruge Sora Žiri, vključeni v sestavljeno organizacijo Mercator, režejo boljši kos kruha kot kmetje ostalih gorenjskih zadrug. Poleg republiških in občinskih premij prejemajo iz sredstev, zbranih za kmetijstvo v Mer-catorju, še »interne kompenzacijo« oziroma dodatno plačilo za živino. Odkup kmetijskih pridelkov poteka po dogovoru, dobro pa so preskrbljeni tudi z reprodukcijskim materialom. Ugodnosti za ene, ne pa tudi za druge, postavljajo gorenjske kmete v neenak položaj. Medtem ko se prvim »cedita mleko in med« (kot je karikirano označil razmere v žirovski zadrugi eden od razpravljal-cev na majski problemski konferenci o kmetijstvu), se kmetje ostalih zadrug nemočni sprašujejo — smo mar slabši, manj vredni kmetovalci. Kmetu je navsezadnje tudi težko razložiti, da je temu tako, ker je zadruga povezana z Mercatorjem, ki lažje, bolje . . . skrbi za svoje člane. - Podobne posledice je izzval junijski sklep izvršnega odbora kranjskega intervencijskega sklada, ki je (brez dogovora z ostalimi skladi) namenil premije za oddano živino le kmetom iz ene občine. Kmet iz Dorfarjev, kooperant škofjeloške zadruge, namreč ob tem ni mogel ostati ravnodušen, ko je le nekaj sto metrov, oddaljeni živinorejec iz Zabnice, član gorenjske kmetijske zadruge, dobil za bika poldrugi (stari) milijon več. Vanj pa sta oba vložila približno enako dela in sredstev. Čeprav so kasneje kranjskemu zgledu sledili tudi drugi in četudi bo sklep »kratkega daha«, smo z njim izzvali veliko negodovanj pri kmetih in mesarjih''. Na glas vpijemo, kako sosedje Hrvatje plačujejo živino dražje kot v Sloveniji in kako obstajajo razlike tudi med slovenskimi pokrajinami in občinami. Pomesti pa bi morali najprej pred svojim pragom — na Gorenjskem, kjer s sedanjo organiziranostjo ne moremo zagotoviti enotnega pristopa do kmeta, enakih možnosti za gospodarjenje in pridobivanje dohodka, najemanje posojil, enakih odkupnih pogojev, enakih cen ... To je dodatni razlog, da čimprej udejanjimo dokument majske problemske konference Zveze komunistov o nadaljnjem razvoju gorenjskega kmetijstva in živilstva. Prve aktivnosti pri uresničevanju sprejetih sklepov kažejo, da se bodo kopja najmočneje lomila prav v zadružništvu. Medzadružni svet, ki bi moral prevzeti odgovorno nalogo povezovanja gorenjskih zadrug in kooperantskega dela KŽK-jeve temeljne organizacije Kooperacija v enotno zadrugo, sploh ne deluje in vprašanje je, kdo bo nadomestil njegovo vlogo. Kmetijstvo se mora najprej povezati med seboj, šele potem se bo lahko skupaj s predelovalno industrijo vključevalo v širše organizacije na Gorenjskem ali zunaj nje. c Zaplotnik Sejem je odprl predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko Bojan Urlep. - Foto: F. Perdan tisoč kvadratnih metrov prostora, na sejmu, ki ima bogato tradicijo, velik odmev doma in v tujini in vsako leto beleži rekordne obiske, tudi letos niso razočarali. Čeprav so minili časi najrazličnejših popustov, ugodnih posojil, razprodaj; časi, ko je bilo na trgu dovolj najrazličnejšega blaga, razstavljalci tudi tokrat niso izneverili tradicije. Prenekatere (danes iskane) izdelke so kljub pomanjkanju na tržišču uspeli pripeljati tudi na ta sejem. Seveda so količine omejene, popusti manjši, toda tradicija bogate izbire najrazličnejšega blaga za široko potrošnjo z različnimi ugodnostmi tudi na tem sejmu ostaja. Prijetna poživitev letošnjega sejma je prav gotovo tudi predstavitev gospodarstva z onkraj meje, s slovenske Koroške. Pravijo, da je njihov nastop na sejmu pravzaprav začetek močnejšega vključevanja v obmejno gospodarsko sodelovanje. V prihodnje si veliko obetajo od razgovorov med slovenskimi predstavniki gospodarstva z obeh strani meje. , Točna je ugotovitev, da bosta Kranj in Gorenjska v teh dneh, do 15. avgusta, živela s sejmom. Z bogato izbiro najrazličnejšega blaga za široko potrošnjo tudi letošnji sejem prinaša s seboj tradicionalno živahnost na področju kulturno zabavnega dogajanja v Kranju. Vsak večer je na zabaviščnem prostoru na sejmu do polnoči različen zabavni program. Po uspešnem letošnjem začetku zato velja ugotovitev, da so bili že prvi dan sejma zadovoljni razstavljalci in obiskovalci. - A.'Zalar Plavžarji izpolnili plan Julija je edino temeljna organizacija združenega dela Plavž jeseniške železarne izpolnila mesečni družbeni načrt, pri vseh ostalih kazalcih pa so zaostali za načrtovanimi količinami. Delavci temeljne organizacije Plavž so julija izdelali 15.000 ton grodlja, kar je natančno toliko, kot so predvideli z mesečnim družbenim načrtom. Le za 2 odstotka pa so za mesečnim planom zaostali delavci v temeljni organizaciji jeklarna, ki so izde'ali 37.000 ton surovega jekla. «, Julija so železarji dosegli 115.000. ton skupne proizvodnje in za družbenim načrtom zaostali za 7 odstotkov. Slabše so se izkazali pri proizvodnji za prodajo, saj so prodali za 22 odstotkov manj kot so predvidevali z družbenim načrtom in 10 odstotkov manj, kot je predvideval precej zmanjšani operativni program, piše jeseniški Železar. Koliko stane žemlja Pretekli petek se je podražil kruh, zadnjič meso, vmes še vrsta življenjsko bolj ali manj pomembnih artiklov, pri občinskih, republiški in zvezni skupnosti za cene pa imajo še dolge spiske predlogov novih cen: ki jih predlagatelji želijo čimprej uveljaviti. Sedanji izbruh cen naj bi bil posledica enoletne zamrznitve, ki'jo je zvezna vlada sprejela konec lanskega julija, dabi brzdala rekordno visoko inflacijo. Ce bi bila rast cen vzrok in ne le zunanji vzrok inflacije, In bila zamrznitev lahko učinkovita, tako pa se je v letu dni ne le nagrmadil kup cenovnih neskladij, namesto da bi bila največje nepravilnosti odpravljene, doživeli pa smo rekorden skok cen, ki se po odmrznitvi še podaljšuje. . Resnični vzroki inflacije namreč tiče v porabi, ki je večja od tistega kar družba ustvari. Če bi bila prevelika poraba predvsem v gospodarstvu in proizvodnji, bi zamrznitev cen lahko ustavila pretirano prošnjo. Ker je pri nas prekomerna poraba največja izven gospodarstva, je bil ukrep takorekoč brez haska. Gospodarstvo namreč ne more storilnosti povečevati tako hitro kot rastejo obveznosti za skupno in splošno porabo, za davke in razne druge dajatve. Vsem tem porabnikom izven gospodarstva je zamrznitev cen celo kaj primerno pregrinjalo, pod katerim se da poskrbeti, da porabe ni treba manjšati in zato inflacija in cene kljub zamrznitvi gredo svojo pot. Hkrati je zamrznitev veljala predvsem za izdelke, medtem ko so surovinarji sestavljali in dajali v podpis najrazličnejše samoupravne sporazume in dogovore, s katerimi so uveljavljali različne dodatke k cenam, ki praktično niso pomenili nič drugega kot podražitev. Zato slovimo kot država, ki ima dvojne cene: prve javne in priznane, ki jih uporablja statistika in po katerih nihče ne prodaja in. kupuje ter črne, edino veljavne. Posledica je nemogoč položaj predelovalne industrije, ki tudi do 70 odstotne podražitve surovin in polizdelkov ne more pokriti z večjo produktivnostjo. Posledica takšnega položaja pa je sedanji velik pritisk na cene in dnevne podražitve, največkrat med 20 in 30 odstotki. Ker cen ne določa proizvajalec in jih ne oblikuje ponudba in pov>praševanje, temveč skupnosti za cene na različnih ravneh, smo v sedanjem trenutku prišli do položaja, da ima isti oziroma enak izdelek v različnih republikah ali celo občinah različno ceno. Toliko je drag, kolikor je pač določena skupnost, popustljiva in kolikor je proizvajalcu uspelo v zahtevku prikazati rast stroškov — tudi tistih, ki so posledica slabega dela. Zato se ob podražitvi kruha lahko vprašamo, koliko pravzaprav stane žemlja? Je prava cena v Kranju, Škofji Loki ali v Ljubljani, čeprav so vse spečene iz enako drage moke. j B0gat.aj V Ameriki je vsak tretji tekaški čevelj iz Žirov Alpina tudi letos povečuje izvoz Žiri — Delavci žirovske Alpine so letošnje poletje odšli le za teden dni na kolektivni dopust, ker drugače ne bi zmogli velikih izvoznih naročil, ki jih imajo za izdelavo jesenske in zimske obutve. Tako bodo na zahodno tržišče prodali okoli 1(50.000 parov lahke obutve. JMajveč parov bodo prodali v Zvezno republiko Nemčijo in Nizozemsko. Omenjena količina predstavlja približno polovico proizvodnje Alpinine lahke obutve za eno sezono. Računajo tudi na podvojeno prodajo smučarske alpske obutve in sicer naj bi jo prodali najmanj 160.000 parov. Takšen izvoz pa predstavlja kar dve tretjini proizvodnje smučarske obutve. Največji kupec so Združene države Amerike/vendar so največje povečanje prodaje dosegli v Zahodni Evropi, kjer so lani prodali 20.000 parov smučarskih čevljev, letos pa naj bi jih 80.000 parov, Tudi tekaške obutve bodo letos prodali nekoliko več kot lani in sicer okoli 260.000 parov ali za 20.000 parov več. Skoraj polovico tekaške obutve prodajo v Združene države Amerike, kjer je trenutno vsak tretji tekaški čevelj izdelan v Alpini. Tudi obutev za deskanje gre dokaj dobro na zahodna tržišča v prodajo, saj so letos uspeli prodati na zahodno tržišče skoraj 50.000 parov. Sklenili so tudi pogodbe za prodajo 80.000 parov adidas obutve, kar bo tudi pripomoglo k povečanju zahodnega izvoza. Razen tega bodo predvidoma prodali tudi 30.000 parov tiim copat, od tega polovico na konvertibilno tržišče. Pripravljajo tudi nov program športne obutve Janky. Kljub velikim prizadevanjem za povečanje zahodnega izvoza in izrednim naporom vseh zaposlenih, da bi v redu izpolnili vsa naročila za izvoz in čeprav je tudi izkupiček od izvoza primeren, imajo v Alpini še vedno težave z obratnimi sredstvi, primanjkuje pa jim tudi deviz za nekatere materiale za proizvodnjo. Zato so prisiljeni izkoristiti nekatere drugačne možnosti za normalen potek proizvodnje. Predvsem se morajo posluževati tako imenovanega začasnega uvoza, kar jim ne povečuje ugleda pri tujih partnerjih, prisiljeni so sklepati kompenzacijske posle in podobno. Vse to povzroča veliko nepotrebnega administrativnega dela, tako da so tudi delavci v skupnih službah zaposleni od jutra do večera. L. B. Mladi vključeni v gasilsko društvo — Radovljiško gasilsko društoo je ob prazniku radovljiške občine izvedlo vajo, s katero so ljudem prikazali svoje delo, ki sloni na prostovoljnosti. V svojih vrstah imajo radovljiški gasilci veliko mladih, s svojimi enotami uspešno sodelujejo na tekmovanjih. Ob stoletnici društva so prejeli plaketo občine Radovljica. Foto: F. Perdan 33. gorenjski sejem kranj, 5. —15. 8. 1983 velika ponudba in pregled blaga široke potrošnje po nižjih cenah in ostalih ugodnostih, dostava, kreditiranje, razprodaja, kmetijsko gozdarska mehanizacija, tradicionalno zabavno glasbeni sejemski večeri (vsak dan od 19. do 24. ure, ob sobotah do 01. ure), gostinske posebnosti: žar, morske ribe, domača vina, bančne storitve — dinarske in devizne vrši na sejmu Beogradska banka r G LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA Odprli kulturni dom v IStari iuzim V Stari fužini v Bohinju so slovesno odprli novozgrajeni kulturni dom, ob njem pa 18 družbenih stanovanj - Krajevne organizacije so dobile prepotrebni prostor za svoje delo, mali oder pa bo oživil nekdaj razgibano kulturno življenje — Gradbenemu odboru gre vsa ponvala, saj so v sedanjih težkih časih gradnjo končali v letu dni Velika prid ibitev za Staro fužino - Dolgoletna želja krajanov Stare fužine se je uresničila, dobili so kulturni dom, v katerem imajojivoje prostore krajevne organizacije, mali oder pa bo oživil kulturno zivij nje. J Stara fužina — Slovesna otvoritev kulturnega doma v Stari fužini je v soboto, 6. avgusta zbrala veliko ljudi. Domačini so trumoma prihajali, resnično veseli in ponosni na veliko krajevno pridobitev. Poleg gostov so se mednje pomešali radovedni turisti, ki jih je privabil zanimiv spored. Se vreme je bilo naklonjeno slovesnemu trenutku. Črni .oblaki, ki so minulo soboto neutrudno zalivali Bohinj, so se ob šestih popoldne umaknili jasnemu nebu in počakali natančno toliko, da je minil spored na prostem. Kulturni dom je dolgoletna želja Pomembna pridobitev na Ljubelju Nova poslovalnica na vratih Jugoslavije Cilka Šarabon, vodja Kompasove poslovalnice na Ljubelju, je na praznični dan tržiške občine v imenu delovne organizacije odprla novo poslovalnico na mejnem prehodu — ▼ njej je menjalnica, prodajalna bencinskih bonov, spominkov, okrepčevalnica, samopostrežna trgovina, sanitarije in poslovni prostori Kompasa in Intereurope — Ljubelj je postal vzorec za popolno turisti-čno-gostinsko ponudbo na meji Ljubelj — »Novozgrajeni objekt je del naših prizadevanj, da na vratih Jugoslavije izboljšamo gostinske in turistične storitve,« je ob otvoritvi poslovalnice poudaril Egon Conradi, generalni direktor Kompasa. »Lani smo predali namenu podobne zgradbe v Vršcu, Dimotrovgradu, v Vrtojbi in pri Gornji Radgoni. Drugo leto bomo pričeli z deli na mejnih prehodih Fernetiči in Šentilj. Naložbe v ta del gostinsko-turistične ponudbe so izvozno usmerjene in omogočajo boljše delovne možnosti v poslovanju s tujimi gosti, od katerih odkupujemo devize, jim prodajamo bencinske bone, ponujamo okrepčila in jih seznanjamo z našo državo.« Ljubljanski Kompas je pričel na Ljubelju opravljati gostinske in turistične storitve pred 19. leti. Takrat je mejo prestopilo nekaj več kot 300 tisoč potnikov, ki so v začasno postavljeni poslovalnici napravili okrog tri milijone dinarjev prometa. Lani je prestopilo mejo že 4,3 milijona potnikov, tujih turistov in naših delavcev na začasnem delu v tujini; veliko pa je k temu pripomogel tudi živahen maloobmejni promet. Samo v prvi polovici letošnjega leta so v poslovalnici, ki je že zdavnaj postala pretesna, odkupili za 160 milijonov dinarjev tujega denarja in prodali za 200 milijonov bencinskih bonov. Delavci SGP Tržič in Energoinve-sta so z deli na Ljubelju pričeli lani septembra. Zaradi temeljenja tudi do globine 11 metrov so popolnoma zastavili šele marca in v roku petih mesecev objekt tudi dokončali. Nova Kompasova poslovalnica ima 474 kvadratnih metrov uporabne površine. V njej so uredili menjalnico, prodajalno bencinskih bonov, spominkov, okrepčevalnico, samopostrežno trgovino, prepotrebne sanitarije in poslovne prostore Kompasa in prevoznika Intereurope iz Kopra. 36 milijonov dinarjev, kolikor je veljala poslovalnica, so zagotovili Temeljna banka Gorenjske — poslovna enota Tržič, Intereuropa in tri Kompasove temeljne organizacije — Turistično gostinski obrati Ljubelj, Mejni turistični servis in Hotel Ljubljana. Z novo poslovalnico je Ljubelj, drugi najživahnejši prehod z Avstrijo, postal vzorec za popolno gostinsko in turistično ponudbo na meji. Kompas ima v tem, tudi bogate izkušnje, saj je prisoten že na 16 do 18 jugoslovanskih mejnih prehodov. C. Zaplotnik krajanov Stare fužine in Studorja. Že večkrat so skušali začeti z gradnjo, že večkrat so risali načrte Vendar se je vselej kje zataknilo. Zato so se pred dobrim letom dni, ko se je kljub slabim časom pokazala možnost, da kulturni dom navsezadnje vendarle dobijo, toliko bolj zavzeto lotili dela. Za gradnjo so se odločili skupaj z radovljiško stanovanjsko skupnostjo, ki je poleg kulturnega doma financirala izgradnjo 18 družbenih stanovanj, ki so za Staro fužino prav tako velika pridobitev. Seveda so krajani, kakor je za podobne krajevne skupnosti vselej značilno, veliko naredili in prispevali sami. Ne le denar samoprispevka, temveč tudi veliko udarniških ur. Pomagale so tudi nekatere delovne organizacije, posebej iz Bohinja. Da je bila gradnja v dobrem letu dni končana gre zasluga gradbenemu odboru, ki ga je vodil neutrudni • Stanko Odar. Pazljivemu očesu gradbenega odbora ni ušla nobena * morebitna gradbena napaka, kakor tudi ne razsipanje denarja. Poslopje je zgrajeno v lepem gorenjskem stilu in se prijetno vključuje v okolje. Zavoljo obilice prostovoljnega dela je težko zapisati pravo vrednost novega doma, grobi izračun kaže, da je veljal 8 milijonov dinarjev. V novem domu je 320 površinskih metrov prostora. Pisarne so dobile krajevna skupnost in krajevne družbenopolitične organizacije, uredili so mladinski klub in prostor za knjižnico, oder z dvorano, ki meri 77 površinskih metrov pa bo prebudil kulturno življenje kraja. V slovesnem govoru je predsednik skupščine krajevne skupnosti Janez Odar povedal, da so prebivalci Stare fužine in Studorja že po prvi svetovni vojni spoznali, da človek potrebuje tudi kulturno življenje. V mali dvorani Zoisovega gradu se je odvijalo vse do druge svetovne vojne. Že leta 1945 so uredili dvorano v zapuščenem grajskem hlevu in izredno zagnani igralci z neumorno učiteljico Štefko Jaz-barjevo so do leta 1960 postavili na oder vrsto izredno uspešnih predstav. Predvsem zavoljo neprimernih prostorov je za tem kulturno življenje zamrlo. V kulturnem društvu je danes veliko sposobnih in za delo pripravljenih članov, zato lahko pričakujemo, da bo v mali dvorani kmalu živahno. Slovesno otvoritev novega kulturnega doma, ki so jo najavili domači konjeniki, popestrili pa nastopi folklornih, skupin, godbe na pihala, re-citatorji in glasbena skupina, so dopolnili s podelitvijo priznanj vsem, ki so zaslužni, da je Stara fužina dobila težko pričakovani krajevni dom. Stanku Odarju pa so izračih" občinsko priznanje — medaljo občine Radovljica. M. Volčjak Pri Peršmanu bo slovesno CeJovec — V nedeljo, 14. avgusta, bo na Peršmanovi domačiji v Podpeci nad Železno Kaplo slovesno. Ob 13. uri se bo začelo srečanje koroških partizanov in aktivistov, združeno z odkritjem spomenika. Le-ta je bil najprej postavljen na pokopališču v Šentru-pertu pri Velikovcu. Leta 1953 je bil zločinsko razstreljen in s tem je bila trajno omadeževana-čast protifašističnega in protinacisti-čnega boja na Koroškem, v katerem so sodelovali pripadniki 8 narodov in narodnosti. Samo na Svinški planini je padlo 83 žrtev. Zve^a koroških partizanov je raz-streljeni spomenik obnovila in sedaj bo simbol mednarodnega boja zoper fašizem in nacizem stal pri Peršmanovi domačiji! Koroški pesnik Valentin Polan-šek je za nedeljsko slovesnost napisal poseben recital, sodelovala pa bosta tudi pevski zbor Zarja iz Železne Kaple in mladinski pev ski zbor Boris Kidrič iz Celja. TOREK, 9. AVGUSTA * 1 Človek hitrih odločitev Janez Beravs — 60-letnik Vrsto let se že poznava in več krat so naju službene poti pripeljale do srečanj v najrazličnejših trenutkih. Vedno in kadarkoli je beseda nanesla na službeni pogovor za časopis, je odvrnil: Nima pomena! Ko je pred dnevi praznoval 60. rojstni dan, mi ga je (najbrž) uspelo presenetiti. S svojo, sem se priključil številnim čestitkam naših javnih gospodarskih in družbenopolitičnih delavcev in se dogovoril za srečanje. Z nekakšno prikrito nestrpnostjo sem ga obiskal na delovnem mestu v Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske v Kranju. »Ali misliš, da je potrebno; ali ne bi vse skupaj pustila?« Odgovoril sem mu in z njemu značilno odločnostjo zavrnil pomisleke. Tako sva se znašla sredi dinamičnega in delovnega pogovora s prijetnim prizvokom življenjskega jubileja. Rodil se je 27. julija 1923 v naselju Ladja pri Medvodah. V družini sta se rodila še dva brata. Pred vojno je hodil na tretjo državno gimnazijo v Ljubljani. 1941., ob okupaciji, je šel med prostovoljce v Zagreb, kjer pa so ga ustaši ujeli in zaprli za štiri mesece. Ko se je avgusta 1941 vrnil, je začel sodelovati z Osvobodilno fronto. 8. marca 1942 je bil aretiran in vse do 15. avgusta 1945 je bil po raznih zaporih in taboriščih v Italiji in Nemčiji. Nazadnje je bil v taborišču Bergenbelsen, ki so ga osvobodili Američani. Vrnil se je bolan in nekaj časa se je zdravil za posledicami taborišč kot stoodstotni invalid. Potem se je zaposlil in delal do 1958. leta v republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Ta čas je diplomiral na kemijski fakulteti univerze v Ljubljani. 1958. leta je bil imenovan za direktorja srednje tehnične k Ljubljani, 1963. leta pa za dirtf"' !, j a Save Kranj, kjer je ost** 1975. leta. Potem je za štiri k»2' 1 stal direktor sestavljene orgavj 1 cije združenega dela PouW* (. Ljubljani, nakar je bil izvoM predsednika poslovodnega odr Ljubljanske banke, Temeljne^ ke Gorenjske Kranj, kjer je J dočakal tudi svoj 60-letni M*- 1 ski jubilej. Ves čas je bil družbeno akt N in imel je pomembne zadolžil 2 občini, republiki in zvezi. ZivJ"' 1 prejel tudi številna odlftovaav' pi-iznanja: red zaslug za narod;* republike, red dela z rdečozas^ nagrado Borisa KraigherjaTnC . do občine Kranj, zlato značkof 1 Kranj. Je zaslužni član zvezek r nirjev in tehnikov Slovenije F služni član kemikov-tehnologe^ -j__^—Ju- goslavije. »Moji najlepši spomini su! 0 zani s Savo v Kranju in v njej)»? se najbolje počutil. Praktično'^« J] smo naredili v redu tovarno««* dokazali, da je Gorenjska srA na osvojiti eno najzahte^ tehnologij. Sava je danes eo>rjV v večjih proizvajalcev gume in V' s večji izvoznik. V njej smozbrt^ * liko mladih in sposobnih. Bjf t odpori, toda uspeli smo. Savav', t ne s v izrednem položaju. |»1 r uvozu veliko izvaža, da ne grVJj* F o kvaliteti, saj nima konkurent ^ Jugoslaviji. Da smo takrat^ g dosegli, je bila zasluga celegV lektiva; imeli pa smo tudiWf moč Martina Koširja, AcijaPcr1 § j a, Slavka Zalokarja, Toneti«" ča in drugih.« Pogovor z njim vedno odsev i kakšno delovno dinamiko. M I je bil takšen: Človek hitrih $ tev. »Če odlašaš, zgubiš; w * gubljaš čas na analizah pre izgubljaš bodočnost. Seveda p tem ne smeš nikdar pozabiti V vimo čas, ko posameznik ne jjl ni nič. Sam nisem nikdar zi«i ti. Vedno sem okrog sebe _ zbral tim sodelavcev in vedrih bil pristaš timskega dela. Bil sem zares preseneča sem ob 60-letnici dobil tolik) stitk. Vsem se iskreno zahval zanje .. . Zdaj grem v pokoj., bom opravljal nobenega po^ , nega dela v kakšni organih Sem predsednik sveta krJA skupnosti Kranj Center in «\ rad delal. Doma pa me čaksjA knjige in včasih tudi gobarjem Mislim, da sva povedala v»3 Tudi naše iskrene čestitke čno v prihodnje. V Lipniški dolini manjka vode A i KROPA — Vasi v krajevni skupnosti Dobrava, Kamna gorica in Podnart so imele v sušnem obdobju vodo le še po nekaj ur dnevno. Vas Rovte pa je bila celo brez nje. Naselja so priključena na zajetje Črni potok pri Kropi, vendar v sušnem času izvir ne zadošča. Zato so komunalci pripravili vse potrebne načrte in študije za novo zajetje in sicer 20 sekundnih litrov iz Kropari-ce, ki ima tudi v sušnih obdobjih 125 sekundnih litrov pretoka. Januarja letos so se na komunalni skupnosti dogovorili, da bodo z gradnjo začeli že marca ali aprila. Vendar še doslej niso, ker krajevna skupnost Kropa ne da soglasja, čeprav so strokovnja- ki izračunali, da je z odvi« sekundnih litrov, Kroparki> tovljen njen biološki minimm Ker so bila naselja Upnttk ne zaradi suše pred čase« brez vode, so se 29.julija« Kropi predstavniki občinskih . nov, delegati sveta krajevne A sti Kropa in sosednjih kn skupnosti in si na kraju ogledali, da odvzem 20 sebi trov vode za potok K ropar*? nič ne pomeni. Sosednje b) h I skupnosti zato upajo, da k jevna skupnost Kropa «tt ustrezno soglasje za zajest Ciril Pohvala miličnikom iz Domžal J 26. julija sem bil s prijatelji iz Zvezne republike Nemčije, ki so tega dne potovali proti morju, dogovorjen za srečanje na bencinski črpalki v Domžalah. Zaradi nesrečnega slučaja smo se zgrešili in tako so se prijatelji po eni uri čakanja po telefonu iz Trzina javili ženi, ki je prosila za pomoč miličnike. Z nesebičnim in nebirokratskim posredovanjem so domžalski miličniki poiskali mene in me napotili v Trzin, kjer a srečali s prijatelji. Delavce« k milice iz Domžal najiskrea« U\ tki Pa še to. Ce t>i vsi r«J| kot miličniki iz Domžal, i« k' dasM\ k tako kot oni zavedali, lovnem mestu zaradi ne zaradi sebe, bi bilo kaj lažje. J. Logar, lk Cesta na hW na it «fc Ustanovitvi Glasa občinske konference SZOL Jesenice, Kranj, Radovljica. Škofja Loka In Tržič — izdaja časopisno podH*«a\ O l"** • — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Koinjek — Novinarji: Leopoldlna Bogataj, Danica Dolenc, Dušan tam,NA Jelovčan, Le a Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sede), Matija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar In Danica Žlejalr Fotoreporter Frme hA — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Haln In Igor Kokelj — List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od Jenu*r*A kot poltednlk, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od |ull|a 1974 pa ob torkih in petkih. - SjtaeA Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva In uprave lista: Kranj, Moie Pljadeja 1 — Tekoči račun pri S0***™**^ 51500-603-31999 — Telefoni: direktor In glavni urednik 26-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-635, kowwrd«vs^-. ganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/78 — PoflstM mnA ■ 450,— din. i TOREK, 9. AVGUSTA 1983 "si GOSPODARSTVO 3. STRAN GLAS "V Prvo polletje v Iskri Kibernetiki V vse težjih pogojih zadovoljivo V Iskri Kibernetiki so z večjo produktivnostjo, povečevanjem izvoza na konvertibilni trg in varčevanjem na vseh področjih prvo polletje zaključili finančno dokaj ugodno, čeprav planskih ciljev letos najbrž ne bodo mogli doseči staj je J 'A kof 4 Kranj —V Iskri Kibernetiki meni-j jo, da bodo letos težko uresničili na-I črtovane cilje, ker se pogoji poslova-: nja stalno poslabšujejo. Čeprav so se ; še bolj kot lani usmerili v izvoz na konvertibilno področje, je dohodek nižji od pričakovanega in tudi precej nižji, kot če bi izdelke prodajali na domačem trgu. Izpad dohodka jih tako v zadnjem času potiska v dinarsko nelikvidnostt. Tudi devizna likvidnost ni dosti boljša, saj zaradi izredno velikih obveznosti do tujine banke pogosto zadržujejo devize. Te-i mu se pridružujejo še težave s surovinami in materiali za proizvodnjo, zato težko dosegajo plan proizvodnje. Po prvih ocenah so v primerjavi z lani nareditli za 30 odstotkov več kot lani in s tem izpolnili 52 odstotkov letnega plana. Niso pa s tem v celoti izpolnili takoimenovanega dinamičnega plana, ki predvideva v prvem polletju nekoliko večjo proizvodnjo. Izvoz so v tem času v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 6 odstotkov in so plan izpolnili s 47 odstotki. Na konvertibilno področje so letos izvozili za 9 odstotkov več, na klirinško pa za 4 odstotke manj kot lani v prvem polletju. Čeprav si prizadevajo, da bi čim-;-več uvoženih materialov nadomestili z domačimi, jim to ne uspeva in .morajo pravzaprav vedno več uvaža-. ti. Lestos so se razmere na domačem trgu celo tako zaostrile, da morajo ; nekatere materiale, ki so jih v preteklosti kupovali doma, sedaj uvažati. Domači dobavitelji razen tega zahtevajo vedno večje participaci- je v devizah in izsiljujejo s cenami. Tako so letos v Kibernetiki uvozili za 5,7 milijona dolarjev reprodukcijskega materiala in opreme. Dohodek zmanjšuje tudi izredno ,hitra rast stroškov, saj so se nekateri materiali podražili tja do 100 odstotkov. Zato kljub varčovanju, večji produktivnosti rast dohodka ni presegla rasti celotnega prihodka, ki je bil letos za 30 odstotkov večji kot lani v enakem času. Znašal je 4,3 mili- jarde dinarjev, dohodek, pa 1,4 milijarde dinarjev. Ker pa se v drugem polletju pogoji gospodarjenja še zaostrujejo, bodo delavci v Kibernetiki še bolj racionalno gospodarili z materiali in elektriko, varčevali pri vseh drugih stroških in se prizadevali za večjo produktivnost dela. To bodo dosegli z odpravljanjem ozkih grl v proizvodnji. Več bodo naredili predvsem tistih izdelkov po katerih je največje povpraševanje na domačem in tujih trgih. Svoje izdelke naj bi tudi podražili in tako vsaj deloma omilili neskladja med visokim porastom cen maretialov za proizvodnjo in izdelki. L. B. Nov delovni čas draži stroške prevoza V jeseniški železarni so temeljito preučili učinke spremenjenega delovnega časa — Predlog, da bi začeli delati spet ob 6. uri, bodo obravnavali v temeljnih organizacijah Jesenice — V jeseniški železarni se je posebna delovna skupina, ki jo je predlagal delavski svet železarne, intenzivno ukvarjala o začetku delovnega časa zaposlenih več kot 6.000 železarjev. Sprememba delovnega časa tako velikega delovnega kolektiva namreč sploh ni tako nepomembna in čez noč uresničljiva stvar, razen tega pa so na delovni čas železarne tako ali drugače »navezane« tudi vse ostale delovne organizacije in ustanove v jeseniški občini. O delovnem času pa so temeljito razpravljali in se še pogovarjajo tudi sev 9 iti]: Dobro oglje zazveni, slabo je mutasto ivi1 i Oglarstvo je bilo do prve svetovne vojne na gozdnih območjih po vsej Sloveniji že pomembna gospodarska panoga. Ogromne količine oglja so kuhali za potrebe fužinarstva. S tem poslom so se razen potujočih oglarjev ukvarjali predvsem bajtarji in vaški reveži, ponekod pa tudi kme-: tje. Tradicijo žganja oglja, ki je v tamkajšnjih gozdovih stara nekaj sto let, saj so bili loški gospodje že v 15. stoletju zaskrbljeni za usodo svojih gozdov, ki so jih izsekavali ko-parji, so v nedeljo na prireditvi Dan Oglarjev prikazali prizadevni domačini na Starem vrhu nad Škofjo Loko. Glavni kopar je bil tudi letos Janez Dolinar z Mlake, pomagali pa so mu še sovaščana Jože Kokelj in Dejan Dolinar, Nack in njegov sin s Če-tene Ravni ter Pavle Prevodnik in Lojze Ažbe iz Škofje Loke. Za kopišče so oglarji ponavadi izbrali ravno gozdno jaso na dostopnem kraju. Potem so pripravili drva, nacepljena in narezana na klaftre, kar jih je zamudilo približno 30 dni. Ko so bila drva pripravljena, so začeli zlagati kopo. To je bilo natančno delo, saj je bilo od tega opravila odvisno kakšne kvalitete bo oglje. Na sredino kope so naredili stržen kope, to je prazen prostor obdan s tremi do šestimi strženicami, vsajenimi v tla. Da bi polena ne stisnila stržena, so štible utrdili z dvema obročema. Potem so nalagali polena, ki so bila običajno naložena v dveh štukih ali stosih. Najdebelejša drva so bila v. sredini. S krajšimi in tanjšimi poleni je kopar uravnaval strmino. Zloženo je kopo potem kopar »ograsal« — pokril jo je S praprotjo, smrekovimi vejami ali brinjem ali celo listjem, da se prst ne bi vsipala med drva in du-šila gorenja. Grosa je morala biti naložena tako na gosto, da se skoznjo ni čutilo nobeno poleno. Ogrosano kopo je potem oglar »Futral« počrnil ali bokal z drobno ogljeno prstjo, s čimer je dosegel, da so polena zoglenela. Tudi zažiganje kope je bilo važno opravilo, ki je zahtevalo izkušenega mojstra. Nad strženom je kopar na-žgal zoglenele ogorke polen, nasul nanje drobljenega suhega oglja in ko je ta mali kres ropotal na dno stržen in tam dalje gorel, je prisipal v luknjo suhe »braške« (drobno oglje), da je ogenj tiščal v dno kope, od koder se je širil v širino in potem vse više, tako da je v 24 urah gorela vsa kopa. Kopa je potem gorela približno 14 dni. Kuhano kopo je oglar takoj odprl. S pomočnikom sta jo razgrebla in ne dež ne voda je nista smela gasiti. Le s prstjo so jo lahko posipali. Oglje so vsipali v »kolpern«, kjer se je ohladil in kjer so ga pripravili za prodajo. Dobro, suho in lahko oglje je zazvonilo, slabo, težko in mokro pa je imelo mutast glas. L. Bogataj Janez Dolinar z Mlake je skupaj s pomočniki postavil kopo. 1Janko Debeljak s Četene ravni je kuhal koruzne žgance in črno ječmenovo kavo, najbolj pogosti jedi koparjev- pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah. Komisija je pripravila tri različne predloge o delovnem času v železarni in se pri tem zavzemala, da bi upoštevala kratkotrajne rezultate že spremenjenega delovnega časa, produktivnost dela, prihranke, vendar je silno težko določiti ali realno oceniti, kako je v današnjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko železar-jem stalno primanjkuje materiala, prav od spremenjene jutranje delovne ure odvisno boljše ali slabše gospodarjenje. Železarji predlagajo delavcem v temeljnih organizacijah — po vseh pripombah in stališčih, ki so jih prejeli — da bi v sistemu neprekinjenega ali prekinjenega delovnega časa osmih ur začeli z delom ob 6. uri, 14. in 22. uri, enoten začetek tako v zimskem kot letnem času, z začetkom 25. septembra, ko bomo spet premaknili uro. Delovna skupina je seveda preučila možnost, da začnejo delati ob 7. uri, vendar nastajajo hude zadrege zaradi prevozov v medkrajevnem prometu. Prevoze podjetja ne morejo ponoviti v eni uri, lahko pa jih v presledku dveh ur, vendar se s tem stroški ogromno povečajo. Tako bi se stroški povečali za kar 28 milijonov dinarjev letno, če računajo samo po današnjih cenah! Da niti ne razmišljajo naprej, da sprememba terja večje zmogljivosti družbene prehrane in vzgojnovar-. stvenih ustanov . .. Nedvomno so za večje izkoriščanje delovnega časa, za večjo produktivnost še druge, učinkovite rezerve, naj gre za premakljivi delovni čas ali prerazdelitev delovnega časa nekaterih zaposlenih. V železarni bonekaterih zaposlenih. V železarni bodo tudi namestili kontrolne žigo-sne ure za vse zaposlene delavce. Zdaj jih imajo 65, montirali pa bodo še nadaljnjih 23. D. S. Gozdarji dobro delali Bled — Gozdno gospodarstvo Bled je v letošnjem prvem polletju doseglo dobre delovne rezultate. Posekali in prodali so dobrih 79 tisoč prostor-ninskih metrov lesa, kar je' okoli 4.800 več kot v lanskem prvem polletju. Letošnji načrt je bil tako v prvih šestih mesecih 52 odstotno uresničen. Najbolj sta letni načrt oddaje lesa presegla tozd Gozdarstvo Bohinj, kjer so ga v prvih šestih mesecih uresničili 63 odstotno, in Pokljuka, kjer so dosegli celo 66 odstotkov letnega plana. Za letno dinamiko pa je zaostala temeljna organizacija kooperantov, ki je v prvih šestih mesecih dosegla le 35 odstotkov letnega načrta. Dejanski rezultati so sicer boljši, ker je bilo na zadnji dan obračunskega obdobja na mehaniziranih skladiščih nekaj več kot 3 tisoč pro-storninskih metrov lesa. Upoštevajoč zalogo so letni načrt uresničili več kot 40 odstotno. Cena lesa je pri Gozdnem gospodarstvu Bled še vedno nižja od slovenskega povprečja in nižja kot pri Gozdnem gospodarstvu Kranj. Centralni delavski svet temeljne organizacije kooperantov je zato na zadnji seji sprejel sklep, da bodo pri LIP Bled zahtevali, da se cene hlodovine do konca leta izenačijo s slovenskim povprečjem. Ciril Rozman Naš cilj je opozoriti nase Predsednik gospodarskega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem France Einspieler Prvič se na letošnjem sejmu in tudi prvič v Jugoslaviji v celoti predstavljajo podjetja slovenske narodne skupnosti in mešana podjetja iz avstrijske Koroške. V okviru letošnjega 33. mednarodnega gorenjskega sejma bodo jutri, 10. avgusta, potekali gospodarski pogovori s temi delovnimi organizacijami. V četrtek zvečer pa bo na sejmu koroški kulturno zabavni program. Pred jutrišnjim Koroškim dnem na kranjskem sejmu nam je predsednik gospodarskega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem France Einspieler povedal: »Bolj kot na ekonomske rezultate želimo z razstavo na sejmu opozoriti nase, na naše gospodarske zmogljivosti, sposobnosti ter potrebo, da se vključimo v obmejno gospodarsko sodelovanje. V zadnjih letih namreč vlagamo velike napore v izgradnjo ekonomskih oziroma materialnih osnov slovenske narodne skupnosti. Zavedamo se namreč, da od naše ekonomske in socialne moči v veliki meri zavisi tudi naš obstoj in razvoj v tem prostoru. Z razstavo smo želeli opozoriti na razvoj zadružne zveze na Koroškem in njene dejavnosti: bančna organizacija, dejavnost na blagovnem področju in v zadnjem času živahna turistična dejavnost: saj je pred nedavnim zveza v Celovcu odprla svojo turistično poslovalnico Cartrans. Kar zadeva banko, naj poudarim, da jo organiziramo v sodobni bančni zavod: tako kadrovsko kot finančno. Pri tem nam zelo pomaga Ljubljanska banka. Naš cilj je, da se vključimo v mednarodne bančne tokove, za katere naša banka doslej ni bila sposobna, in da vsaj morda skromni Jel plačilnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo vključimo v naše posle. Tudi na blagovnem področju smo bili preveč zaprti sami vase. Zdaj se' Zveza slovenskih zadrug že vključuje v mednarodni blagovni promet in že beleži prve rezultate na področju sejemskih kompenzacij. Nova dejavnost v okviru tovrstnega odpiranja je turizem. Cilj v zvezi slovenskih zadrug je, da se povežemo s sorodnimi organizacijami v Sloveniji in Jugoslaviji. Pričakujemo, da bo novoustanovljena turistična agencija uspešno pokrivala potrebe in zmogljivosti slovenske narodne skupnosti na Koroškem; tako glede ponudbe kot glede posredovanja turističnih zmogljivosti v obeh smereh. Omenim naj še tako imenovane mešane firme. Tu so bili že narejeni precejšnji premiki. Z nekaterimi akcijami smo že pridobili okrog 500 delovnih mest, ki so za naše ljudi veliko ekonomsko in socialno zagotovilo za njihov obstoj v domačem prostoru oziroma v domačih krajih. To pomeni znatno ekonomsko osnovo za narodnostno sodelovanje v slovenskih krajevnih organizacijah. Skratka, na vseh omenjenih področjih skušamo odpraviti in popraviti napake, katerih posledica je bila.tako imenovana podkapitalizi-ranost podjetij oziroma naše ekonomske osnove. Z odpiranjem se bomo prav gotovo znebili vseh tistih velikih kapitalnih in obrestnih bremen, ki so v preteklosti ovirala naša podjetja v njihovem poslovanju.« A. Žalar Zakaj manjši pridelek krompirja ^na Gorenjskem Igor se izrojeva Štiri petine gorenjskih krompirišč je posajenih s sorto igor, za katero velja, da je iz leta v leto močneje okužena z virusi in slabše rodovitna. KRANJ — Strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije, Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske in Gorenjske kmetijske zadruge so na nedavnem posvetu v Kranju ugotavljali, zakaj bo letos krompir na Gorenjskem slabše obrodil kot druga leta. Menili so, đa so gorenjski kmetje dobro pripravili zemljo za sajenje in krompirišča dovolj pognojili. V okolici Kranja in Žahnice so pri dodajanju dušika in ostalih hranilnih snovi že celo pretiravali. Premalo kmetov pa se je odločilo za sajenje zamenjanega, potrjenega semena. Poleg tega so naredili precej napak pri skladiščenju in pripravi semena za saditev. Večina je namreč še vedno (nestrokovno) rezala gomolje na dva dela, čeprav strokovnjaki odsvetujejo kakršnokoli rezanje. Kar štiri petine krompirišč so posadili s sorto igor, za katero velja, da se izrojeva in se njeno zdravstveno stanje iz leta v leto poslabšuje. Krompir je slabše kalil in rastel tudi zaradi neustrezne uporabe herbicidov na predhodnih posevkih in v krompiriščih ter zavoljo bolezni bele noge, proti kateri v državi nimamo ustreznega zaščitnega sredstva. Letos so nasadi krompirja močno okuženi z virusi, kar je posledica lanskega in predlanskega naleta listnih uši in lanske hude toče. Zaradi bolezni in dolgotrajne suše, ki je povzročila prisilno zorenje krompirju, bodo letošnji pridelki poznih sort za 30 odstotkov manjši, kot so pričakovali. Strokovnjaki so menili, da velja jeseni čimveč okuženega, bolnega igorja zamenjati z zdravim, ker se bo sicer izrojevanje krompirja nadaljevalo tudi v prihodnjih letih, temu primerno manjši pa bodo tudi pridelki. Obenem je treba pričeti z izgradnjo objektov za semenarjenje, v katerih bomo izboljšali zdravstveno stanje igorja in poskušali v/gojiti novo, rodovitnejšo sorto. Posamezni pridelovalci semena bodo morali bolje poskrbeti za skladiščenje krompirja, oskrbovalci reprodukcijskega materiala pa zagotoviti zaščitna sredstva za razkuževanje gomoljev pred boleznima belo nogo in belo trohnobo. C. Zaplotnik Nove obdelovalne površine — Na zemljišču, kjer so pred petnajstimi leti načrtovali odprtje nove gramoznice na Jeprci, so opravili sanacijska dela in bodo tako pridobili okoli dva hektarja novih obdelovalnih površin. Zemljo so oddali v obdelovanje kooperantov kmetijske zadruge Medvode, -fr O LAS 4. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o. Delavski svet TOZD Tovarne tiskanega vezja razpisuje prosta dela in naloge VODJE TEHNIČNE SLUŽBE Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visokošolska izobrazba elektro, strojne ali kemijske smeri, —• 5 let delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela, — aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, — pogoji, določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Mandatna doba je 4 leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Telematika, Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, z oznako »za razpis TIV«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. HOTELSKO TURISTIČNA DELOVNA ORGANIZACIJA GORENJKA n. sol. o. Prešernova 16, Jesenice Na podlagi sklepa delavskega sveta DO z dne 7. 7. 1983 razpisuje razpisna komisija prosta dela in naloge 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE 2. VODJE TEHNIČNO-KOMERCIALNEGA SEKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1. — da ima visoko ali višješolsko izobrazbo ekonomske, pravne ali organizacijske smeri, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, — aktivno znanje enega tujega jezika, — da s svojim delom izpričuje svojo opredeljenost za socializem, — da se zavzema za razvijanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, — da je vzgleden in uspešen delavec in občan v svojem delovnem in življenjskem okolju, kjer uživa ugled in zaupanje ter odgovorno izpolnjuje sprejete delovne in družbene naloge, — mandat na razpisana dela in naloge traja 4 leta. pod 2. — da ima visoko ali višješolsko izobrazbo komercialne ali ekonomske smeri, — da ima 3 leta delovnih izkušenj, — da s svojim delom izpričuje svojo opredeljenost za socializem, — da se zavzema za razvijanje socialističnih samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov, — da je vzgleden in uspešen delavec in občan v svojem delovnem in življenjskem okoljju, kjer uživa ugled in zaupanje ter odgovorno izpolnjuje sprejete delovne in družbene naloge, — mandat na razpisana dela in naloge traja 4 leta Pismene ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: HTDO Gorenjka Jesenice, Prešernova 16, 64270 Jesenice, s pripisom »za razpisno komisijo individualnega poslovodnega organa DO« oziroma »za razpisno komisijo vodje tehnično-komercialnega sektorja DO«. PLANUM TOZD SMUČARSKI CENTER KOBLA Bohinjska Bistrica, Radovljica Gorenjska cesta 26 Objavlja po sklepu zbora delavcev TOZD javno licitacijo za odprodajo osnovnega sredstva: kombi IMV 2200 D, letnik 1978, izklicna cena 120.000 din. Licitacija bo 12. 8. 1983 ob 10. uri, na parkirišču pred blagajno v Bohinjski Bistrici. Udeležijo se lahko pravne in fizične osebe, ki pred začetkom licitacije plačajo 10 % varščine od izklicne cene. Prometni davek na izklicno ceno plača kupec. Licitacija bo opravljena po sistemu ogledano — kupljeno, zato poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Ogled osnovnega sredstva je mogoč uro pred pričetkom licitacije. VOZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA objavlja prosta dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA (mandat traja 4 leta, delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostjo) Pogoji: — da izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike, — da ima končano višjo upravno šolo.ali šolo pravne ali organizacijske smeri, — da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju vzgojnovarstvene dejavnosti, — da ima aktiven in pozitiven odnos do tradicij socialistične revolucije, do samoupravljanja, do sodelovanja in povezovanja združenega dela in do družbenih interesov nasploh, ter do interesov družbene samozaščite in vseljudske obrambe ter do bratskih narodov, — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog WO. Pismene prijave z dokazMi o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija Radovljica, Kopališka 10. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav. Osnovna šola FRANCE PREŠEREN KRANJ Po sklepu sveta šole razpisna komisija razpisuje dela in naloge RAVNATEIJA ŠOLE Pogoji: — za ravnatelja je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, predpisanih v 511. členu zakona o združenem delu, izpolnjuje tudi pogoje po 137. členu zakona o osnovni šoli. Poleg zgoraj navedenih pogojev, določenih z zakonom o osnovni šoli, mora delavec za opravljanje del in nalog ravnatelja imeti tudi: — pozitiven odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov ter drugih njenih pridobitev, ustvarjalni odnos do uveljavljanja samoupravljanja in samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja ter družbeno-politično aktivnost, — moralno etična merila kot so: odnos do dela ljudi in sodelavcev, spoštovanje zakonitosti, odgovorno gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter sposobnost povezovanja pravic z dolžnostmi in odgovornostjo, — samostojnost, ustvarjalnost in uspešnost opravljanja del in nalog, — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog osnovne šole Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. VZGOJITELJICE predšolskih otrok za WO pri podružnični šoli Kokrica Pogoji: — končana vzgojiteljska šola. 2. SNAŽILKE v centralni šoli za čiščenje šolskih prostorov Prošnje za opravljanje razpisanih del in nalog pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija pri Osnovni šoli France Prešeren Kranj, Kidričeva 49. PODJETJE ZA PTT PROMET TOZD ZA PTT PROMET ŠKOFJA LOKA Objavlja prosta dela in naloge DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK (več delavcev) Pogoji: — Dokončana osemletka ali — končano osnovnošolsko izobraževanje. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s~ poskusno dobo 3 mesecev. Za opravljanje dela dobi delavec službeno obleko. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za delovna razmerja TOZD za PTT promet Skofja Loka, Titov trg 9, Škofja Loka. Komisija sprejema prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri. DO DOMPLAN KRANJ JLA 14 Odbor za medsebojna razmerja objavlja 1. ADMINISTRATIVNO STROJEPISNE NALOGE 2. ORGANIZACIJA POSLOVANJA Za uspešno opravljanje objavljenih del oziroma nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — da imajo poklic administratorja, — 6 mesecev delovnih izkušenj na strojepisnih ali administrativnih delih, pod 2. — da imajo poklic dipl. ing. organizacije dela oziroma dipl. ekonomist — računalniška smer, — 2 leti delovnih izkušenj na področju organizacije dela. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od objave oglasa na gornji naslov. Vsi kandidati bodo pismeno obveščeni o uspehu izbire v roku 10 dni po opravljeni izbi - 2 meseca. Pogoji: starost Osnovna šola PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1. za nedoločen čas s polnim delovnim časom - HIŠNIKA Nastop dela 1. 10.1983. Poskusno delo je 2 meseca. Pogoji: kvalificiran delavec, opravljen izpit za voznika B kategorije. Na razpolago bo dvosobno stanovanje. - ČISTILKE na PŠ Selca (COŠ) Nastop dela 1. 9. 1983. Poskusno delo nad 18 let, popoldansko delo. - UČITELJA GLASBENE VZGOJE Na razpolago bo dvosobno stanovanje. - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na PŠ Dražgoše (COŠ) Na razpolago je enosobno stanovanje. 2. za določen čas s polnim delovnim časom — nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA - KNJIŽNIČARJA Za vse pedagoške delavce je nastop dela 1. 9. 1983. Vsi kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o osnovni šoli. Prijave z dokazili o izobrazbi s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po sprejemnem roku. HOTELSKO TURISTIČNA PODJETJE BLED TOZD Turizem in Bled Komisija za delovna , objavlja prosta dela in l_ 1. VZDRŽEVALCA J ča v niča rja na žičnicah! Pogoji: — poklicna šola — čavničar, — 1—2 leti delovnih na podobnih delih, — poskusna doba 2 qm — osebni dohodek 16.1 Delo se združuje za čas. 2. STROJNIKA sedežnice na Zatrnik« Pogoj: — poklicna šola — ka, — 1—2 leti delovnih « na podobnih nalogah, — poskusna doba 2 mese* — osebni dohodek 16.20M Delo se združuje za čas. Kandidati naj pošljejo sv& jave (z dokazili) v roku y' dneva objave na nasK»\ Bled, TOZD Turizem in hI cija Bled, Cesta svobodA pripisom »komisiji za ' razmerja«. tfch LTH Tovarna hladilnih naptr n. sol. o. Škofja Loka Kidričeva 66 Na podlagi 86. člena ow razpisna komisija objavjk pis za zasedbo del in VODJE FINANČNO-m VODSKEGA SEKTORjJ Poleg splošnih z 3 družbenim dogovorom y upravnim sporazumom nih pogojev morajo U izpolnjevati še naslednji — da imajo visoko ali brazbo oziroma nost ekonomske sroS — da imajo 5 let delov^ šenj s področja Wl poslovanja, — da predložijo nalogov ki jih nameravajo A razvojem DO. Pismene prijave z dokazili in oznako »za komisijo« sprejema zm socialna služba 15 dni razpisa. O izbiri bomo kandidat, stili v 15 dneh po odlo*- Osnovna šola LUCIJAN SELJAK KRANJ Komisija za delovna t j a razpisuje prosta naloge za določen čas: - UČITELJA GOSPODINJSKEM POUKA od 1.9.1983 do 26.11.1983 (nadomeščanje . med porodniškimi stom) in objavlja prosta delti loge - SNAŽILKE na podružnični Besnici za nedc (delo v po( meni) POMOŽNO KUHARICO na centralni šoli za nedoločen čas Prijave pošljite v 8< objavi. Kandidate bomo o \A vestili v 15dneh. NAROČNIK! BERE GLAS CENEJE IN SODELUJEJO V NAŠIH NAGRADI IGRAH IN KULTURA .5. STRAN GLAS Pleškovi spomini na katastrofalni skopski potres - V galeriji Mestne hiie v Kranju bo do 10. avgusta odprta razstava likovnih del Igorja Pleska z naslovom »Skopje 1963—1983«. Dvajset let mineva od katastrofalnega skopskega potresa, po dvajsetih letih slikar obuja spomine na elementarno nesrečo, ker ga vežejo z Makedonijo številna srečanja in bivanja v tej privlačni deželi. — Foto: F. Perdan r Jezikovno razsodišče (111) Polog ali depozit F. S. iz Ljubljane nam je poslal naslednji dopis »Zadnje čase (ali še bolj točno: od lanske jeseni) se v našem časopisju in drugih javnih občilih tepeta dve besedi istega pomena: polog in depozit. In kot je bilo pričakovati v tej bitki spet -.maguje imenitna tujka. Še eno kukavičje jajčece v našem že itak pisanem besednem gnezdu, iz katerega ščebeče čedalje več tujih glasov...« Vprašanje polog ali depozit je jezikoimo bolj zapleteno, kot meni naš dopisnik. Med besedama polog -in depozit namreč ne gre za razmerje istopomensku domača beseda : prevzeta beseda (v tem primeru bi se zlasti v splošni rabi raje odločili za domačo besedo), ampak za razmerje, v katerem sije prevzeta beseda z domačo razdelila pomene. Besede depozit torej ne moremo zavreči že zato, ker je prišla od dru-god. Depozit ima v slovenščini naslednja pomena: L ,v banko vložena denarna sredstva', napr. denarni, devizni depozit; število depozitov narasča ... (v tem pomenu se v slovenščini pogosteje uporablja beseda vloga;, 2. ,v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti', npr. depozit zlata; vrednost depozita; carinski depozit... (v tem pomenu se manj pogosto uporablja tudi beseda polog). — Beseda polog pa pomeni: 1. .denarni znesek, ki gaje treba (začasno) dati, izročiti komu, da te dobi posojilo, določena pravica, npr. nakazati banki polog za nakup stanovanja na kredit; garancijski polog... 2. ,v hrambo dani vrednostni papirji in dragocenosti', kar je enako drugemu pomenu besede depozit (polog se v tem pomenu uporablja manj pogosto); 3. glagolnik od položiti'v pomenu ,dati, plačati, npr. polog dnevnega iztržka; dvigi in pologi.. Za označevanje vsote denarja, ki ga moramo nakazati banki, kadar potujemo v tujino, je torej najprimernejši izraz polog — z njim pridobimo pravico odnesti v tujino določeno vsoto dinarjev. Raba besed depozit in polog omahuje verjetno zaradi ohlapnega prevoda ustreznega srbohrvaškega izraza v zvezni uredbi. Prevajalci se niso prepričali o rabi besede depozit v slovenščini in s tem povzročili, da je prek poročevallev in razlagovatcev uredbe prišla v dnevno Časopisje hkrati z besedo polog. Obe besedi sta jeziku potrebni: njuna osnovna pomena pa stu različna in zato ju ne bi smeli zamenjevati. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Obnova Liznekove domačije— Kmalu bo dve leti, odkar so temeljilo obnovili pročelje na spomeniško zaščiteni Liznekovi domačiji r Kranjski gori. Pred kratkim so obnovili fasado, popravili fresko, pred domačijo pa namestili ograjo in to tako visoko, da zakrije vse, fasadb in pogled na domačijo. S tem.pa je domačija izgubila veliko vrednost, avtomobili pa vseeno škropijo preko ograje. Domačini se sprašujejo, kdaj bodo začeli s prodajo pijače, kajti ograja je bolj podobna šanku. — Foto: A. Kerštan S knjižne police »Zbornik« slovenske kulturne polpreteklosti Preteklost ni sestavljena samo iz političnih gibanj, gospodarskih dosežkov in katastrof, vojn, kulturnih uspehov, pravi uvodna beseda h knjigi Janeza Kajzerja z naslovom S tramovi podprto mesto, ampak tudi iz številnih očarljivih in tegobnih detajlov, kakršne v izobilju prinaša vsakdanje življenje. Vrsta slednjih, bi lahko rekli, je zbrana v osemindvajsetih krajših in daljših pripovedih v pričujoči knjigi; avtor je v njej poskušal zbrati tiste dogodke, ki so prednike iz naše »polpreteklosti« tako ali drugače vznemirjali — zdaj zaradi svoje nenavadnosti, zdaj zaradi podvigov ali celo revolucionarnih dosežkov, pa še zaradi marsičesa drugega, včasih celo zaradi preproste zanimivosti. Kajzi'r, sicer dolga leta časnikar, začenja svoje pripovedi in zgodbe s štirimi srčnimi možmi, ki jih sicer poznamo tudi kot prve slovenske planince, končuje pa jih z zapisom o prizadevanjih za največjo slovensko knjižnico. Vmes so nanizane zgodbe in pripovedi o naši kulturni dediščini, o prvih zametkih slovenskega radia, o samoniklem graditelju heli kopterja (samofrča) iz Zgornjega Otoka pri Radovljici, o požaru, ki je uničil Nemško gledališče v Ljubljani in tako omogočil razvoj slovenskemu Talijinemu hramu ... Avtorjev jezik je tekoč, nezahteven, ilustrativen ,in bogat, tako da nam je branje o za marsikoga neznanih stvareh, sredi katerih danes živi, ne da bi vedel zanje tako v poduk, kakor tudi v zabavo. Razlikovati moramo pri tej izdaji vendarle dejstvo, da knjiga ni zastavljena ne zgodovinsko, ne družboslovno, marveč pripovedno, kar pa obenem s svojo bralno tekočnostjo pritegne, obenem pa nevsiljivo združuje tako prvo, kot tudi drugo omenjeno komponento. Knjiga je bogato ilustrirana, prt čemer si je avtor pomagal z bogatim gradivom iz fototeke Zgodovinskega arhiva Ljubljane — prav tako pa ne gre prezreti dejstva, da je bilo osnovno faktografsko gradivo za knjigo zbrano na osnovi podatkov, vesti in člankov iz polpreteklega slovenskega časopisja. Knjiga je pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi v nakladi osem tisoč izvodov. Boris Bogataj Popravek V članku »Za jubilej igra v novi dvorani« (Glas, 28. 6. 1983) je pri naštevanju igralcev, ki so nasto pili v Nušičevi komediji Navadni človek, pomotoma izpadlo ime Marice Zorč. Za napako se društvu iz Gorjuš opravičujemo r Sporočilo kroparskega muzeja Kropa — Kovaški muzej iz Krope sporoča, da bo zaradi beljenja zaprt do 12. avgusta. Mogo če pa si bo ogledati vigen jc in slovensko peč. Vsi ostali muzeji v radovljiški občini so odprti kot ponavadi. Obiskovalce prosimo za razumevanje. g kombiva Prodaja KŽK KRANJ -HRASTJE Razstava ob 100-letnici društva — Gasilsko društvo Radovljica letos praznuje svojo stoletnico in prizadevni gasilci so ob tem pripravili razstuvo, ki nazorno predstavlja njihovo delo na področju požarnega varstva, tako operativnega kot preventivnega. Foto: F. Perdan Instrumentalisti glasbene šole — Glasbena šola na Jesenicah uspešno vzgaja mladi rod v znanju instrumentalne glasbe. Med njimi so tudi Maja Komel, Igor Maroševič in Ijton Leskošek, ki pogosto nastopajo ob raznih svečanostih in zaigrajo na orgle, trobento m pozavno. — Foto: B. Blenkuš Ljubo Ravnikar v galeriji Prešernove hiše v Kranju Ravnikarjeve zgodnje krajine Po nekaj letih so se galerijski prostori Prešernove hiše v Kranju zopet napolnili z deli enega najpomembnejših pobudnikov povojnega galerijskega življenja v Kranju in velikega upodabljalca gorenjske krajine slikarja Ljuba Ravnikarja. Jeseni 1964 je Ljubo Ravnikar razstavil v pritličju Prešernove hiše olja in akvarele, ki so nastali v prvem desetletju,umetnikovega bivanja v Kranju. S svojo prvo likovno raz stavo po vojni je umetnik odprl vrata komaj preštevni množici likovnih ustvarjalcev, ki s svojimi deli že skoraj trideset let bogatijo kulturno življenje Kranja. Tudi z umetnikom samim smo se skoraj vsako leto srečevali v tem prvem kranjskem razstavišču. Razstave, ki jih je Ljubo Ravnikar prirejal, so predstavljale nekakšen obračun slikarjeve vsakoletne likovne bere, ki ni bila majhna. Po umetnikovi pregledni razstavi leta 1975 v Kranju in leta 1976 v Murski Soboti je ob letošnji deseti obletnici slikarjeve prezgodnje smrti Gorenjski muzej želel predstaviti obiskovalcem manjši izsek iz umetnikovega opusa, ki ga hrani njegova družina v Kranju. Nekaj podobnega so storili že leta 1978, ko so razstavili ciklus slikarjevnih akvarelov »S poti po Italiji«. Letos so na vrsti Ravnikarjeve predvojne krajine. Zanje so se odločili tudi zato, ker so bile le privlačne umetnine na slikarjevi retrospektivi zaradi obsežnega drugega gradiva pomanjkljivo predstavljene. Ravnikarjevo slikarstvo je sredi tridesetih let pod močnim vplivom evropskega ekspresionizma. Na področju figuralike nastajajo za takratno slikarjevo stilno usmerjenost značilna dela kot sb Mati (1935), Sprevod (1935), Otroci (1935) itd. Močno ekspresionistično nastrojeno je tudi takratno Ravnikarjevo krajinarstvo. Že omejitev na povsem določeno krajinsko motiviko — drevesa in njihove skupine, kaže, da je slikar z njimi želel povedati več kot samo predstaviti njihove oblike '-asti. Samosvoj kolorit, zdaj poln težkih tonov, zdaj zopet lahkoten in skoraj prozoren v svojih barvnih nanosih, nas vodi v svet slikarjeve notranjosti. Včasih se nam dozdeva, da dobivajo debla dreves podobo človeškega telesa in se njihove veje kot roke stegujejo proti nebu. Kljub našim domnevam so težnje po poosebljanju, ki sicer ves čas spremljajo slikarjevo ustvarjalno pot (Letni časi, Ravnikarjevo groteskno slikarstvo itd), večkrat močno zabrisane, marsikdaj tako zelo, da lahko govorimo o realizmu, čeprav skoraj vedno poetično obarvanem. Že ob izteku predvojne dobe se Ravnikarjevo osebno močno poudarjeno slikarstvo, morda pod vplivom Mikuževih kritičnih sugestij i (1940), prevesi v mnogo bolj stvarno dojemanje naravnih pojavnosti. Vendar se slikar, kadar se znajde na pomembnem življenjskem razpotju ali v stiski, vedno vrača nazaj k svoji priljubljeni temi in išče izpovedne možnosti v starih zvestih spremljevalcih — drevesih. Tako spominjajo Ravnikarjeva oblikovno razgibana drevesa oljk, ki jih je slikal v italijanski internaciji, včasih na ljudTTn njihove usode, v črnih deblih in vejah starih hrušk, s katerih je odpadlo listje, občutimo slikarjevo slutnjo skorajšnjega konca. Ravnikarjevo svojsko pojmovanje drevesa kot izraznega sredstva ugotavljamo skozi vso njegovo umetniško pot. Drevo je za slikarja simbol življenja, prešerne rasti, trdoživo-sti, a tudi neizbežne smrti. Cene Avguštin GLAS6. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 9. AVGUSTA Petdeset let plavalnega športa v Radovljici Zimski bazen — želja in potreba Z bazenom, ki so ga v Radovljici zgradili pred 50 leti, je v kraju zaživel tudi plavalni šport. Od predvojnih ljubiteljskih poskusov je plavanje do danes preraslo v množično in kvalitetno športno panogo. Ob jubileju si 160-članski plavalni kolektiv, dobitnik letošnje plakete mesta Radovljice, želi pokrit 25-meterski bazen. Predsednik Plavalnega kluba Radovljica Jože Rebec izroča priznanje Jožetu Ješetu, nekdanjemu državnemu prvaku v skokih s stolpa in zaslužnemu plavalnemu delavcu. - Foto: F. Perdan Radovljica — Pred pol stoletja so v Radovljici zgradili enega prvih plavalnih bazenov v Jugoslaviji. Kopališče je postavilo temolje plavalnemu športu in skokom v vodo v tem delu Gorenjske, vneslo pa je tudi korenite spremembe v življe/ije Radovljičanov in pripomoglo k turističnemu »-azcvetu kraja. Radovljiški plavalci so ustanovili plavalni klub Obla gor.ca. Dober mesec po otvoritvi bazena so v njem pripravili že prvo plavalno tekmo. V obdobju pred vojno so bili skakalci v vodo boljši od plavalcev, ker je takrat imela akrobatika na Slovenskem več tradicije kot plavanje. Med vojno je bilo kopališče edini objekt, kjer so se smeli domačini zbirati brez posebnega dovoljenja. Prva povojna leta so prineslu nasilne organizacijske spremembe in šele desetletje po svobodi so se radovljiški plavalci dokopali do samostojnega kluba. Vrstili so se uspešni nastopi in tudi krize, ki pa so jih v Radovljici vedno tudi uspešno prebrodili. Tudi takrat, ko so v klubu skušali zanemariti plavanje in uveljaviti vaterpolo, kakor tudi kasneje, ko se je pojavila »rekreacijska miselnost«. Takrat je pravladovalo mnenje, naj klub opusti tekmovalne ambicije in postane zavetišče velikega števila mladine. Napredek plavalnega športa in delo v klubu so pogosto zavirale tudi nemogoče razmere na kopališču. Pred 16 leti so bazen temeljito obnovili in vgradili vanj čistilne naprave, pred petimi leti je dobilo še ogrevano vodo. V obdobja, ko je plavanje v Radovljici preraščalo iz ljubiteljskih predvojnih poskusov v kvalitetno in množično športno panogo, so vtkana številna imena tekmovalcev, trenerjev, organizatorjev, funkcionarjev... Uspešno delo sedanje klubske uprave, poklicnega trenerja iin vaditeljev ter njihovih varovancev kaže, da se Radovljica razvija v pomembno plavalno središče v Sloveniji. Klub ima 160 članov, od tega 74 tekmovalcev. Samo letos je njihovo plavalno šolo obiskalo 240 otrok, med redkimi V Sloveniji pa prirejajo tečaje tudi za predšolske otroke. »S prizadevnim, prostovoljnim delom članov kluba, s pomočjo združenega dela, telesnokulturnih organizacij in staršev bomo skušali še okrepiti naše vrste in dvigniti kakovost plavalnega športa,« je na slovesnosti ob jubileju poudaril Jože Rebec, predsednik radovljiškega plavalnega kluba. Ob 50-letnici si želimo pokrit 25 metrov dolg-plavalni bazen. Občani Radovljice, mladi in sedanji rod tekmovalcev si ga vsekakor zaslužijo. Naši plavalci trenirajo pozimi v prekratkih bazenih v hotelih na Bledu in v Grajskem dvoru v Radovljici, enkrat tedensko pa se vozijo celo v Železnike. Ob vsem tem imamo v klubu tudi državno prvakinjo Zdenko Maček, obetavna plavalca Toma Cilenška in Aleša Ježka ter nadarjeno ekipo mlajših mladincev. Na zadnjih republiških prvenstvih so osvojili kar 17 medalj.« Na slovesnosti — udeležili so se je nekdinji in sedanji tekmovalci in funkcionarji ter predstavniki telesno-, kulturnega in družbenopolitičnega življenja — so desetim posameznikom podelili klubska priznanja. Prejeli so jih: Joža Ješe, Milan Kenda, Jože Bufolin, Jože Smrekar, Stane Artiček, Marko Jensterle, Janez Sekovanič, Alojz Ci-lenšek in posmtrno plavalni mojster . Joža Sekovanič in Janez Cerar. Ciril Ažman je prejel praktično darilo za dolgoletno brezplačno vodenje blagajniških poslov. C, Zaplotnik Triglav državni prvak n^mv^^^"^11 mlaJših Pionirjev A — do 12 let - zanesljiva zmaga kranjskega Triglava, uspešni pa tudi Radovlji- prsno: Jocič (TK) 1:23,37; 200 m delfin: 1. Puljič (MOZ) 2:38,34; 4 x 200 m kravi: 1. Triglav 9:42,78; 1500 m kravi: 1. Jocič (TK) 18:38.00; 100 m hrbtno: 1. Jerkovič (IL) 1:11,81; 4 x 100 m mešano: 1. Ilirija (IL) 5:09,00, 2. Triglav 5:11,39; Kranj — Zadnje dva dni preteklega meseca je bilo v Kranju državno prvenstvo mlajših pionirjev A. na katerem je nastopilo več kot 200 mladih plavalcev in plavalk iz 31 klubov iz vse Jugoslavije. Doseženih je bilo več republiških in državnih rekordov. Tako je Kranjčanka Nina Bogatajeva dosegla dva rekorda SRS za mlajše pionirje B (do 10 let): 200 m kravi s časom 2:36,84 in na 400 m kravi s časom 5:21,55, in Zala Kalan državni in republiški rekord v disciplini 200 m mešano s časom 2:37,27. Lep napredek so dosegli tekmovalci PK Radovljica, ki so se v ekipnem plasmaju uvrstili pred plavalci Celulozarja iz Krškega in Kopra. REZULTATI - pionirji: 200 m kravi: 1. Kvrgič (MS; 2:19,96; 200 m prsno: 1. Jocič (TK) 2:58,81; 100 m def in: 1. Ren-dić (JS); 1:12,07; 400 m mešano: 1. Jerkovič (IL) 5:31,60, 3. Jocič (TK) 5:39,71; 400 m kravi: 1. Jocič (TK) 4:46,89; 200 m hrbtno: 1. Puljič (MOZ) 2:35,77; 200 m mešano: 1. Jerkovič (IL) 2:37,57,3. Jocič (TK) 2:39,26; 4 x 100 m kravi: 1. Mornar (MS) 4:30,65, 2. Triglav (TK) 4:33,51; lOOm kravi: 1. Jocič (TK) 1:04,33; 100 m REZULTATI - pionirke: 200 m kravi 1. Kus (RT) 2:21,33; 200 m prsno: 1. Vanjaka (JS) 3:03,09; 100 m delfin: 1. Kalan (TK) 1:12.79; 400 m mešano: 1. Kalan (TK) 5:31,53, 3. Milenkovič (TK) 5:53,75; 400 m kravi: 1. Kalan (TK) 4:49, 25; 200 m hrbtno: 1. Kučej (BM) 28:38,77; 4 x 100 m kravi: 1. Triglav 4:46,44; 100 m kravi: 1. Kalan (TK) 1:06,00; 100 m prsno: 1. Anderle (NC) 1:25,81; 200 m delfin: 1. Kalan (TK) 2:38,71; 800 m kravi: 1. Kus (RT) 9:51,73; 100 m hrbtno: 1. Kučej (BM) 1:15,23; 4 x 100 mešano: 1. Mornar 5:19.97. Končni vrstni red ekip: 1. TRIGLAV KRANJ 580 točk, 2. JADRAN SPLIT 440, 3. BRANIK MARIBOR 339,5, 4. MORNAR SPLIT 339,5, 5. NEPTUN CELJE 291,5, H. ILIRIJA LJUBLJANA 266,5, ... 18 RADOVIJICA 47, itd. I. Sj. Novi športni objekti v Železnikih— Krajevna skupnost Železniki i edina v škofjeloški občini in bržčas tudi na Gorenjskem, ki je obširjV nju vasi in krepitvi industrije poskrbela tudi za športno in rekreativ^ življenje krajanov. Poleg tega, da imajo v kraju sodobni plavalni b( zen, so ob koncu julija predali namenu še kopico športnih objektov! Dašnjici so v letu in pol zagradili rokometno igrišče, atletsko stezo, k faltirano teniško igrišče, večnamensko ploščad za igranje odbojke, rt kometa in košarke, betonski zid za vadbo tenisa in ob tem še temeli za novo športno dvorano. Ob plavalnem bazenu pa so uredili baliiu^ in teniško igrišče. Denar za športne objekte — veljali so 31,5 milijoj dinarjev — so zbrali s krajevnim in občinskim samoprispevkom^ Foto: F. Perdan Tretjič po ulicah Kokrice državni prvaki 1983 — mlajši pionirji A kranjskega Triglava, so bih na prvenstvo dobro pripravljeni in je bil vložen trud izdatno poplačan. Izkupiček bo za javni telefon Letence — Vaščani Letenc so že velikokrat potrdili svojo slož-nost, predvsem pri organiziranih delih v vasi in krajevni skupnosti Gorice..Med drugim so v vasi s pomočjo TZO Naklo in krajevne skupnosti zgradili večnamensko zbiralnico mleka, za katero so prvi denar pridobili z veselico, ki so jo organizirali. Vas že dalj časa pogreša telefon, predvsem kmetje, ki morajo do najbližjega telefona v Gorice ali Tenetiše. Zato so se vaščani odločili, da zopet organizirajo veselico, izkupiček pa bo osnova za napeljavo javnega telefona. Veselica, na kateri bo igral ansambel Sibila, pa ne bo »navadna«, saj bodo na njej vaščani ponudili tudi domače jedi: »masunek«, mleko • in kislo mleko, »letenske« štruklje, ne bo pa manjkalo tudi flancatov, medu in domače medice pa še česa. Pripravili bodo tudi nagradno kegljanje in bogat nagradni srečolov, na katerem bo nagrada tudi tele, pa povratne letalske vozovnice do Dubrovnika, hlod, drva in še vrsta lepih nagrad. Veselica bo v nedeljo, 14. avgusta, s pričetkom ob 16. uri, kegljanje pa se bo pričelo že v soboto, 13. avgusta ob 16. uri. Vabljeni na Bogatin, Krn in Lepeno Kranj — Planinsko društvo Kranj prireja v soboto in nedeljo, 13. in 14. avgusta, dvodnevni izlet prek Kom-ne na Bogatin, Krn in Lepeno. Izlet bodo vodili planinski vodniki pod vodstvom Dušana Feldina. in Edija Trilar-ja. Oba dneva bo približno 15 ur hoje. Izletniki bodo krenili iz Kranja izpred hotela Creina v soboto, 13. avgusta, ob petih zjutraj. Prvi dan se bodo povzpeli na 2008 metrov visoki Veliki Bogatin in prenočili v novi koči na Krnskih jezerih. V nedeljo jih čaka vzpon na 2245 metrov visoki Krn, nato pa hoja mimo Krnskih jezer, skozi dolino Lepepe in mimo doma dr. Klementa Juga v dolino Soče, od koder se bodo izletniki z rednim avtobusom prek Vršiča vrnili v Kranj. Tura poteka delno po slovenski planinski transverzali. Prijave za izlet sprejemajo v pisarni Planinskega društva Kranj na Koroški 27 (telefon 22-823) do zasedbe avtobusa. Vsak izletnik plača 150 dinarjev za stroške izleta. Mladinska poletna šola tekačev Atletska zveza Slovenije bo od 13. do 18. avgusta organizirala mladinsko poletno šolo tekačev, ki je namenjena najperspektivnejšim slovenskim atletom in atletinjam in njihovim trenerjem. Šola bo v Celju, vodila pa jo bosta republiška tenerja za teke na srednje in dolge proge, prof. Rajko Zidan iz Ljubljane in Mladen Pavljak iz Celja. Med 22 povabljenimi tekači in tekačicami se bosta poletne šole udeležila tudi mlada tekača Kranjskega Triglava Kukovita in Oblak. j Kavčič Kokrica — Blizu sto rekreativcev in kategoriziranih tekmovalcev iz domala vse Slovenije se je zbralo na startu tretjega teka po ulicah Kokrice, ki ga je v počastitev krajevnega praznika pripravila sekcija za rekreacijo pri domačem športnem društvu. Zaradi slabega vremena je bila udeležba nekoliko skrom* nejša kot lani. To pa ni zmanjšalo privlačnosti prireditve, saj so se na kokri-ških ulicah pomerili prekaljneni in uveljavljeni dolgoprogaši in maratonci. Med njimi so bili tudi Marko Dovjak, zmagovalec maratona »Treh src« v Radencih, Janez Umek, Pavle Močnik, Franc Kavčič, Vujasin Svjetlin iz Ljubljane, Franc Teraž iz Mojstrane, Rok Štros in Mirko Rant s Kokrice, Alojz Jošt iz Nakla ... Tekmovalci so bili razdeljeni v 12 skupin po strosti in spolu in so pretekli od enega do pet kilometrov po Snedičevi, Grosovi, Galetovi in Kuratovi ulici ter po Cesti na Rupo. Rezultati — mlajši pionirji: 1. Sitar (Mošnje), 2. Rismond (Smlednik, Platiša (Kokrica); starejši pfakl Matjašič (Ljubljana), 2. Jansal strana), 3. Plevnik (Kranj);mladij Oblak (Kranj), 2. Repnik (Ljubtj( 3. Tomaževič; člani do 30 let: 1. (Mojstrana), 2. Končina (Beiigrtr Kalan (Škof ja Loka); člani od Jll let: 1. Vujasin (Ljubljana), 2. Grafi linka), 3. Žerjav (Ljubljana); a*.' 41 do 50 let: 1. Štros (Kokrica), 13' (Naklo), 3. Košnik (Kranj); Q^v 50 let: 1. Rant, 2. Šink (oba Kokrx> Mesaric (Hrastje); mlajše pionir^ Jošt (Naklo), 2. Peternelj, 3. (obe Kokrica), starejše pionirka Boncelj, 2. Naglic, 3. Pogačar (v^ krica); mladinke: 1. Malešič (p ci); članice od 20 do 35 let: 1. (Smlednik), 2. Banovec (Črno članice nad 35 let: 1. Grabrijan ca), 2. Kavčič (Kokrica), 3 (Smlednik). c Zapbts Srečanje strelcev Izole in Predoseli >,^&2£&Ž£t&J£& L'" "K*!S "»ad»*ah Mihi iz Predoselj in Darko Marušič iz Izole se izmenično obiskujeta že od 1955. leta. Letošnje srečanje strelcev iz obeh krajev in tekmovanje v vseh starostnih skupinah je bilo v Izoli (in ne v Predos-ljah, kot smo pomotoma objavili). Zmagali so gostje z Gorenjske, ki so v skupnem seštevku zbrali 112 krogov več kot domačini. Edino v konkurenci pionirk je slavila domačinka Biljana Milovano-vič. V vseh ostalih skupinah so zmagali tekmovalci strelske družine Franc Mrak — pri pionirjih Zdravko Markič ......»» Mija. ša s 163 krogi, pri mladincih M( Umnik s 178 krogi, pri članicah! Markič s 165 krogi, pri članih Strniša s 176 krogi in pri veteran* že Sitar s 176 krogi. Ekipno so pcO dincih zmagali gostje s 512 krogi domačini s 477, pri članicah ekipaf s 477 krogi pred Predosljami s m članih Predoslje s 682 krogi pred|! s 669 in pri veteranih Predoslje $\ krogi pred Izolo s 576. Srečanje se 1 nili s kopanjem in s pogovorornoi hih v strelskem športu. GOZDNO GOSPODARSTVO BLED n.sol.o. TOZD gozdarstvo Bohinj, n.sub.o.. Bohinjska Bistrica, Grajska 10 Delavski svet temeljne organizacije ponovno ra prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE Poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, samoupravnimi sporaa] mi in družbenimi dogovori, morajo kandidati izpolnjevati še nisktl nje pogoje: — da imajo visoko strokovno izobrazbo gozdarske smeri, — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, — da s svojim delom izpričujejo svojo opredeljenost za sociahrrj ustvarjalno razvijajo socialistične samoupravne družbenoekoncid ske odnose ter da v svojem delovnem in življenjskem okolju uznd jo ugled in zaupanje, — da predložijo program dela v mandatnem obdobju. Za sestavo programa dela-v mandatnem obdobju lahko dobijo kawN dati želene podatke v temeljni organizaciji in v delovni skupni skupnih služb GG Bled. L brani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pnjtrtlNi z dokazili'o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi*Rx naslov: Gozdno gospodarstvo Bled, TOZD gozdarstvo Bohinj, 64264ftffti hinjska Bistrica, Grajska 10, za razpisno komisijo. Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po izbiri. C m, KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE Kranj Delavski svet TOZD Trgovina na drobno Kranj, Maistrov trgi ponovno razpisuje javno dražbo za prodajo osnovnega sredstu — kompletni nov pdlt s hladilnimi napravami, temperatur.« boksu + 8* C, regulacija temperature ročna, delovanje apt gata avtomatsko hladilno sredstvo R 12, hladilni agTt$*fe, ima 3-fazni priključek, izklicna cena 32.000 din. Javna dražba bo izvedena v sredo, 17. 8.1983 ob 8. uri v skladikv TOZD Kmetijstvo, Kranj, DE Zlato polje. Ogled je možen uro predro četkom javne dražbe na kraju samem. Varščino v višini lOSodir klicne cene je potrebno plačati pred pričetkom javne dražbe. Pristr prometni davek plača kupec. Ostale informacije dobite v TOZD Trgovina na drobno Kranj 21-093. t m u IREK, 9. AVGUSTA 1983 KRONIKA 7. STRAN O Idmevi olesar v avto Ji avto kolesarja? O prometnu nesreči dne 24. julija Sovodnju moramo zaradi eno-anskega in pomanjkljivega poro-mja dopisnika D. Z. razjasniti bi-e okoliščine in dejstva, ki so izročila hudo trčenje kolesarja in bnega avtomobila: — nesreča se je zgodila zvečer ob . uri, ko je bil zaradi temnih ne- tnih oblakov že mrak, — v osebnem avtomobilu smo h prižgane kratke luči in glede okoliščine bi moral imeti prižga-luč tudi kolesar, saj je bil prav ta-udeleženec v prometu, — skozi naselje Sovodenj je na ^gionalni cesti hitrost omejena na j \ t km/h, po zakonu o odboju teles ^ H trku pa je kolesar z večjo hitrost-i od osebnega avtomobila le-tega \- tkorekoč prerezal oziroma preletel, tj je bila hitrost kolesarja približno \ km/h (ta podatek sem točno izravnal iz kinetične energije in defor-. ^ vcijskega dela, ki ga je napravil n9ksaT) A — hitrost osebnega avtomobila v Jy\ \tki nesreče je bila 20 do 25 km/h, ji Kilo je bilo v prvi prestavi, osebni Hoje bil v naletu kolesarja s prvim 3jl Hesom že izven križišča, torej na irajV kalni cesti Sovodenj—Nova Oseli-flJ! i, tako o izsilitvi prednosti v tem )7v imeru ne moremo govoriti, baf — v nesreči so bile v osebnem av-kri^ i itiri osebe, ponesrečen pa ni bil nuv ono* kolesar, ki je prebil prednje L tklo avtomobilu, in deformiral vso rinvl reho. ponesrečena je bila tudi so-Hnica Marija Stucin, ki je krvave-i^V zaradi drobcev stekla po obrazu, H kah in nogah, od šoka pa si še ni Si zmogla, ^\ — strokovnjak zavarovalnice je Movil (veliko) materialno škodo i kot 100.000 dinarjev, saj je pri *\ tu znamke Citroen GA popolno-a uničena streha, troje stekel, dvorni vrat, odbijač in prednji desni blat-1 i, da o manjših deformacijah ne j*4 vorimo; temu je vzrok velika hi-*V Ht in s tem kinetična energija ko-xž k* Je Pred nesrečo užival al- l, kar je ugotpvil miličnik na t/ti nesreče. a* ^ [~ Ob tem naj opozorim vse kole-ql a - Sovodenj ni dirkalna pista za 'je, da odsek regionalne ceste Tre- — uv/uuui. IbJ lil Ull/VUIHU jSlOIrU. ining, kjer lahko vozijo drug poleg drugega in v sprintu sekajo ovinke, temveč so udeleženci v prometu, kjer morajo upoštevati prometne predpise, predvsem pa omejitev hitrosti skozi naselje Jože Štucin, Sovodenj Objava o prometni nesreči v Časopisu ni samovoljni produkt »enostranskega in neobjektivnega« novinarja, temveč temelji na podatkih, ki jih časopisu posreduje Uprava za notranje zadeve Kranj. Ker bralce zanima hitra informacija o dogodku, se opiramo na prve ugotovitve, ne da bi se hoteli postavljati na katerokoli stran. O teži krivde, ki jo skušate razjasniti v pismu, pa je bržkone pristojno odločati sodišče. Za vsak pomembnejši prometni dogodek imamo v časopisu na voljo le nekaj vrstic, v katerih na kratko povemo okoliščine nesreče. Dragoceni prostor in obveščanje vseh bralcev, ne le prizadetih, nam ne dopuščata, da bi se v vsak dogodek spuščali tako podrobno kot v vaš. Zdaj pa še o »enostranskem in nepopolnem« opisu dogodka v Sovodnju. Pri UNZ Kranj, kjer so prepričani v neutemeljenost nekaterih vaših pripomb, takole pojasnjujejo: — navedenemu vzroku nesreče, namreč izseljevanju prednosti s strani avtomobilista, ni moč oporekati, kajti avto je pripeljal z nepred-nostne, kolesar pa s prednostne ceste, — kolesarje res vozil brez luči, da je bita njegova hitrost tolikšna, je kriv klanec, po katerem je pripeljal; hitrosti mu spričo dejstva, da je vozil po prednostni cesti, niti ni bilo treba zmanjšati, — depeša, ki so jo poslali miličniki s kraja nesreče, ne navaja drugih telesnih poškodb, —- glede vinjenosti kolesarja je v depeši naslednje pojasnilo: »ker kolesar NI kazal znakov alkoholizira-nosti, ni bil preizkušen z alkotestom«, , — In še pojasnilo o škodi: podatek o škodi 100.000 dinarjev res drži, zapisan je tudi v poročilo UNZ Kranj. Vendar kadar gre v nesreči za telesno poškodbo, za človeka torej, je gmotna škoda drugotnega pomena, d. Z. Žlebir I I si smo na dopustih »ar n 4fc -^vPoletni čas je čas novinarskih ki-Ui kumaric, ko se pravzaprav niče-r dobrega ali slabega ne dogaja in vsaka še tako neznatna vest silno ibrodošla. Morda prav zato neletu-H novinarji tako zelo hudo občuti-kako z vročino na mah usahne naša delovna vnema in kako vzaprav zapuščena so delovna tsta. **l Vsakdo ima pravico do svojega ^ tnega dopusta, menda so še naj-ij na mestu kolektivni dopusti, ki uvajajo nekatere naše delovne nizacije, predvsem večje, že ne-# let. V drugih, manjših delovnih janizacijah ali tistih, ki morajo radi narave dela pač biti »odprti«, imajo hude težave, kako se zvr-iti na letnih dopustih. Vsaj nekate-delavci, ki ostajajo v visoki pole-tezoni, resnično delajo za dva ali 1 kljub temu se zdi, da pa je neka-ij««lr»Tn kaj malo mar, če bo zaradi nji-ris^ ve odsotnosti tako ali drugače »trla* ostala proizvodnja, vsa repro-ihga, če hočete. Tako tja do konca \gusta ne bo mogoče dobiti zdaj te-I zdaj onega in se ne bo mogoče ogovoriti o pomembnih stvareh. Po —-\ toji stari naši praksi bomo pač pokali, vso stvar odložili, ker odloča-tami ne moremo ali ne znamo, tmorkoli danes že telefoniraš — tploh ne gre za novinarske infor-ucije — bodo prostodušno rekli, da tovariši na dopustu in da se pač lesar ne da urediti. Prav gotovo ne gre le za delavce v trizvodnji, gre tudi za vodilna in dstvena delovna mesta, ki enosta-zamenjave nimajo. Mislimo si, tgtfH, če se kaj hujšega zgodi, jih bojo že priklicali z dopusta, za vse talo pa bo že nekako šlo. Hudo Uno je, da nam vsem skupaj poleti nekam vse skupaj leti iz rok, uje pa je, da »kriza« te vrste ne kolektivnih štirinajst dni, am-krepka dva poletna meseca. Rezerve, o katerih tako radi in ek govorimo, so torej tudi v i proizvodnji, ki se hudo zmanjša tudi zaradi tega, ker je organizacija dela julija in avgusta še slabša kot sicer. Če bomo resnično hoteli splavati iz težav, bomo morali plavati ali vsaj bolj zagnano plavati tudi poleti. Vsaj delo bi si morali bolje organizirati, vsaj poskrbeti za to, da ne bi prihajalo do zastojev, če je proizvodnja že manjša ali zaradi manjše prisotnosti na delu načrtovano manjša. I*ustiti vse skupaj, misleč, bomo že septembra bolj zagrabili in stvari spravili v pravi red in ustaljeni tir pa je vsaj v teh gospodarskih težavah in nič kaj lepih časih neodgovorno in znatno slabša naš gospodarski položaj. D. Sedej Za varstvo okolja — Na vseh jeseniških osnovnih šolah so uvedli posebne trojke za varstvo okolja. Tam, kjer je okolje urejeno, delijo pohvalne zelene listke, kjer pa ugotovijo nepravilnosti, opozorijo hišne svete in stanovalce. Na sliki: obhodna trojka osnovne šole Tone Čufar ki jo sestavljajo Primož Verdnik, Liana Trontelj in Svetlana Zrnič. — Foto: B. Blenkuš Za večjo prometno varnost Naša četica koraka Lastnost varnega obnašanja in ravnanja v prometu ni prirojena, temveč priučena. Današnji otroci se tega veliko naučijo že v predšolskem času. Kako pa se bodo v resnici znašli na cesti, je veliko odvisno od njihovega značaja, staršev, varuhov in vzgojiteljev. Nekateri otroci se prav kmalu navadijo prepoznavati številne prometne znake in vedo, kaj je na cesti dovoljeno in kaj ni. Vendar otroci treh ali štirih let še ne znajo presojati, kdaj so v nevarnosti. Če so mu starši že kupili kolo, morajo imeti otroka stalno pod nadzorom. Okrepimo naša opozorila z nekaj nezgodnimi primeri. Pet otrok koraka drug za drugim po prehodu za pešce čez cesto v eni naših večjih in urejenejših vasi z vrtcem in šolo. Pot jih najbrž vodi na otroško igrišče. Prvi stopa najstarejši s pionirsko kapo in rumeno rutico okrog vratu, zadnji nima več kot dve leti. Prvi preveri ali lahko varno prečkajo cesto. Mimo pripelje voznik in trobi, kdove ali v opozorilo ali pozdrav. Otroci se obnašajo pravilno, kolektivno in samozaščitno. Voznik bi moral biti do njih pozoren in pazljiv, kajti v trenutku zbeganosti kogarkoli v skupini bi lahko prišlo do nesreče. Največjo napako napravijo starši ali varuhi, ki tako majhne otroke puste brez nadzora na cesto. V drugem primeru skoči deklica na cesto za ubeglo žogo tik pred avto. Voznik jo zbije po cesti in otrok je težko poškodovan. V tretjem primeru fantiček na kolesu z vso hitrostjo pripelje izza žive meje z neprednostne makadamske ceste na prednostno in počilo je. Drugi jo je srečno zvozil. Kljub hitri zdravniški pomoči je fantiček nekaj dni po nesreči umrl v bolnišnici. Opozoriti velja, da je nevarnost prometne nesreče za otroke tem večja, če otroci živijo v okolju navidezne varnosti. Dobro je tudi vedeti, da se predšolski otroci že učijo in zgledujejo po svojih starejših vrstnikih. Mrak Rdeči petelin uničuje premoženje V letošnjem prvem polletju požari povzročili za četrtino večjo gmotno škodo kot v istem obdobju lani — Ogroženo zlasti družbene premoženje — Največ požarov zanetila malomarnost Od lanskega decembra do letošnjega maja so se gorenjski gasilci spopadali z 89 požari, ki so po prvih ocenah povzročili 'za več kot 15 milijonov gmotne škode. V primerjavi z istim lanskim obdobjem število požarov sicer ni naraslo, skoraj za četrtino pa je večja povzročena gmotna škoda. V poletnih mesecih se nevarnost požarov seveda še stopnjuje. Rdeči petelin je v prvi polovici leta bolj ogrožal družbeno premoženje, saj je kar 52 požarov izbruhnilo v tovarnah, na družbenih posestvih, v gozdovih in na gradbiščih. Požarov v družbenem sektorju je bilo številčno nekaj več kot lani, materialna škoda pa je za več kot enkrat večja kot minulo prvo polletje. Letos znaša skoraj 9 milijonov. Nasprotno velja za zasebno premoženje, ki so ga ognjeni zublji načeli sedemintridesetkrat, škoda pa je v primerjavi z lansko za četrtino manjša. Stanje pri zasebnikih se torej popravlja, saj je bilo lani ravno obratno. Morda so se mnogi na grenkih preteklih izkušnjah naučili skrbneje varovati svojo imovino pred ognjem. Žal tega ne moremo trditi tudi za družbeno lastnino. Statistika kaže,da največ požarov zaneti malomarnost. Slednja je botrovala tudi več kot polovici letošnjih požarov. Le v dveh primerih so odkrili nameren požg. Nevarna otroška igra je povzročila sedem požarov, prav toliko tudi »višja sila«. Požarov, ki jih zaneti strela med nevihto, je v junijskem in julijskem obdobju še več, ogromna je tudi povzročena gmotna škoda. Strela običajno zaneti ogenj na gospodarskih poslopjih ali kozolcih, kjer uniči ves že pospravljeni pridelek, navadno tudi kmetijske stroje, včasih ne prizanese niti živini. Letos smo bili priča tudi požaru, ki je uničil žitno polje z zorečo pšenico. • Polletna bilanca požarov je zabeležila največ primerov v industriji, gozdarstvu ter stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu. Kmetijstvo posebej ne izstopa, bati pa se je, da bo statistika številke o požarih v tej panogi v poletnih mesecih močno okrepila. Največ požarov je bilo letos v jeseniški in kranjski občini, prav tako lani, na Jesenicah več v družbenem in v Kranju več v zasebnem sektorju. V Radovljici so uspeli požare v letu dni nekoliko omejiti, vendar so bolj zavarovali zasebno kot družbeno premoženje. V Škof j i Loki, kjer je letos prav tako manj gorelo, je bolj prizadet zasebnik, zlasti kmet. Ob številnih požarih in ob visokih številkah, ki označujejo nastalo škodo, bi se morali zamisliti, zlasti ker nam na izboljšanje ni težko vplivati. Nedopustno je namreč, da zaradi malomarnosti postavljamo na kocko premoženje, ki si ga nismo posebno lahko pridobili. Do zasebnega pre- moženja sicer imamo skrben odnos, premalo samozaščitni pa smo do skupnega, družbenega. D. Z. Žlebir POGOJ: NEDOKONČANA OSEMLETKA Čudni so ti naši službeni oglasi! V zadnjem času sicer silno redko zasledimo, da se grejo po naših delovnih organizacijah reelekcijo vodilnega in vodstvenega kadra, ker je v dandanašnjih časih silno težko biti direktor in pretiranega zanimanja za vodilna mesta sploh ni; redko pa se pojavljajo tudi oglasi, ki bi z naštevanjem pogojev pisali službico dotičnemu tovarišu na kožo. Preprosto zato, ker je novih služb vedno manj in jih najbrž vedno manj tudi bo. Za nekvalificirane delavce pa je po naših delovnih organizacijah še vedno dovolj dela. Formalisti, kakršni smo, neradi izstopamo iz običajnih okvirov službenih oglasov in nam ni do t%ga, da bi stvar povedali čisto preprosto ali pa vsaj tako, da se ne bi osmešili. Če neko podjetje išče snažilko in če ravno ne zahteva visokošolske izobrazbe in moralnopo-litične neoporečnosti, potem ponavadi postavlja kot pogoj za sprejem nedokončano osemletko. Pogoj pa je pogoj in po tej logiki delavka z dokončano osemletko praviloma nima pri prijavi na razpis kaj iskati. Saj se seveda ve, da želijo oglaševalci povedati, da iščejo nekvalificirane delavke ali delavce, a bi stvar lahko drugače formulirali kot: kandidatke imajo lahko tudi nedokončano osnovno šolo ali podobno. Skratka, tudi pri oglasih bi bili lahko bolj prožni, bolj življenjski,, saj se ne nazadnje v teh časih lahko tudi primeri, da bo tudi diplomantom našega vrlega usmerjenega izobraževanja dobro tudi snažilsko delo. Če pa bo nedokončana osemletka pogoj, potem jim pa že avtomatično odrekamo sposobnost, da znajo pošteno oviti snažilsko cunjo. Čeprav je po drugi strani tudi res, da jo danes redkokatera mladenka sploh ^zna. .. Nevšečnosti zaradi odvoza smeti — »Kar zadeva enkrat tedenski redni odvoz smeti v Britofu, čez kranjske komunalce nimam pripomb,« pravi Jakob Košnjek iz Britofa 114. »Zelo pa me moti, da mi pri odvozu z avtomobilom povzročajo škodo na sadnem drevju. Z avtomobilom vsakokrat vzvratno pripeljejo po poti do posode za odpadke. Lahko rečem, da se pri tem manevriranju zamudijo več, kot če bi prinesli posode do avtomobila na cesti; pa še sadnega drevja ne bi polomili. Večkrat sem jih že opozoril na to, a prav nič ne zaleže. Upam, da se bodo odgovorni pogovorili z delavci o tem.« _ a % r-, Gorenjska nočna kronika GREŠNI KOZEL Ko je minuli teden povsod manjkalo vode, je šibkeje pritekla tudi iz podbreških pip. Pa se je našel občan in poklical milico, češ da mu sosed iz same hudobije zapira vodo. V Zadnji vasi pri Radovljici pa se je zgodilo prav nasprotno. Enemu od vaščanov se je zdelo, da že malce predolgo trpi žejo, zato je samovoljno napeljal vodo iz zbiralnika v svoje gospodinjstvo. Grešnika so brž izsledili, saj je bil pri dejanju opazovan. DVOBOJ ZA MOŠKEGA V samskem domu na Delavski cesti v Kranju sta si zadnjič merili moči dve ženski: prevarana žena in moževa priležnica. Ker si moškega nista bili voljni več deliti, sta se spopadli. Kdove katera bi si priborila dedca, ko ne bi vmes posegli miličniki in ju razdvojili. O primeru bo naprej razsojal sodnik za prekrške. BREZPLAČNA VEČERJA V blejskem hotelu Jelovica si je mlad par nek večer privoščil izdatno večerjo, nato pa jadrno izginil. Natakar, oškodovan za precejšnjo vsoto, je pobegli parček javil milici. NEVAREN PROMETU Na škofjeloško postajo milice so privedli majavega a. P, ki je na cesti Škofja Loka — Železniki oviral promet. Da ga preobremenjenega z maligani ne bi kdo povozil, so ga zaprli do iztreznitve. VZTRAJNI LJUBIMEC Jeseničanko, ki se je ponoči vračala z dela, je na samotnem mestu napadel nekdanji ljubimec. Ljubezen očitno še močno gori, saj fant dekle redno čaka in jo nadleguje, naj se vrne k njemu. Vzel ji je tudi dokumente, da se ne bi mogla drugje prijaviti in da ji ne bi preostalo drugega kot da se vrne. OPIT IN ZA DELO VNET Takšen se je pozno zvečer oglasil delavec pri vratarju kranjske Iskre. Slednji ga kajpada ni pustil noter, češ da alkoholiziran ni zmožen delati. Ker delavec ni hotel veijeti, sta ga morala o tem prepričati miličnika. Da ne bi še naprej nadlegoval vratarja, sta ga spremila domov. ŠE PO RAZVEZI NENEHNI SPORI Ženska iz Britofa je klicala postajo milice, češ da bivši mož pijan razbija. Čeprav sta razvezana, še vedno bivata skupaj in se kar naprej prepirata. Tokratnega prepira in razgrajanja je bila bolj kriva žena, ki je moža, zdravljenega alkoholika, izzivala s pijačo. Ta je zgrabil pivovsko steklenico in jo v znak protesta treščil v^ob tla. G LAS 8. STRAN TOREK, 9. AVGUST, r Sejemski kažipot Prireditelju — Poslovno prireditvenemu centru Gorenjski sejem — je za letošnji 33. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 5. do 15. avgusta uspelo zaintere|jrati za nastop in predstavitev številne domače in tuje razstavljalce. Na okrog 40 tisoč kvadratnih metrih sejemskih površin se jih je tokrat zbralo prek 500. Med njimi je kar lepo število znanih imen, ki se tudi letos niso izneverili sami sebi, tradiciji in številnim obiskovalcem. Žal pa je najbrž precej zdesetkana ponudba nekaterih izdelkov široke potrošnje nekatera znana (gorenjska) imena tokrat odvrnila od nastopa. Ne glede na to pa je tudi letos razstavni sejemski prostor razprodan; v zadnjih dneh pred otvoritvijo je bilo veliko povpraševanje po vsakem razpoložljivem kvadratnem metru razstavnega prostota Prenekateri so prišli prepozno. Letošnji, osrednji sejem v letu ostaja zvest svoji tradiciji na najrazličnejših področjih; tako glede števila raz stavi jalcev, glede bogate ponudbe, različnih ugodnosti, glede razvedrila in zabave. Neke vrste tradicija pa je tudi naš sejemski kažipot v Glasu, s katerim vas želimo opozoriti na posamezne razstavljalce, na zanimivosti, posebnosti, ugodnosti in še na marsikaj, kar med obiskom in ogledom prireditve zaradi obilice razstavljalcev in dogajanj mimogrede lahko spregledate. Naj uvodoma naštejemo samo nekatere posebnosti letošnjega sejma. Tudi tokrat so razstavljalci na sejmu poskrbeli za gozdarsko in kmetijsko mehanizacijo, za najrazličnejše blago za široko potrošnjo, gradbeni material in opremo ter materiale za ogrevanje Tu so motorji, kolesa, osebni avtomobili, stroji za obdelavo lesa. Velika je izbira tekstila, usniene galanterije in različnih drugih izdelkov za vsakdanjo rabo Precej izrazna je tudi inventivna dejavnost kar zadeva drobne pripomočke za» različno vsakdanjo rabo. Posebno privlačnost prireditvi tudi letos daje zabavno-gostinski oziroma zabaviščni prostor. Vsak dan zvečer so zanimivi zabavni programi, bogata je gostinska ponudba s specialitetami na žaru in drugimi kulinaričnimi posebnostmi tako v paviljonih kot v restavraciji Sejem. ~ S tem kratkim uvodom in kažipotom pa smo povedali le osnovne značilnosti in nekatere posebnosti, ki naj vas morda tudi spodbudijo, da sejem obiščete in si ga ogledate A Ž Mercator TOZD Preskrba Tržič tokrat na lapo utajenem razstavnem prostoru v novi hali razstavšmm orodaia vse vrste pohištva najbolj znanih proizvajalcev. Po ugodnih cenah pa lahko kup/ta tudi vornern odete iz uvoza, prešite odeje, blazine, zavese, srajce, posteljnino In brisače. Prodajajo tuđi otroškem, zičke in kolesa, seveda pa ne manjka tudi gospodinjskih aparatov, najrazličnejših sobnih peči, -*rrii ke kaset in še kaj. Edini na se/mu prodajajo jadralne deske, na njihovem razstavnem prostoru pm sms opazili tudi stiskalnice za sadje. Na sliki Je med drugim tudi novost na trgu, spalnica »Lara«, tovarni pohištva iz Brežic. »Laro« odlikujejo tri višine, dve barvni izvedbi, cela vrsta elementov. Omenimo IZ še Mercatorjevo prodajo proizvodov Gorenja z 20 odstotnim popustom za dinarje deviznega izvora, ori lažno in strokovno postrežbo, brezplačno dostavo pohištva do doma do 30 kilometrov, brezplačna montažo pohištva - razen kuhinj in seveda sejemske cene. r mmahammmama^mamJL Živilska Industrija ETA Kamnik tudi na letošnjem sejmu razstavlja in prodaja velik izbor svojih kvalitetnih Izdelkov. Premislite — mogoče Je sedaj čas, da si po ugodnih cenah nabavite ozimnico! LUNA PARK NEMEČEK Medvode, na Gorenjskem sejmu v Kranju. Zabava za mlade in stare, Avl ODROM za vse, za otroke vožnja z HELIKOPTERJI, vrtiljak, razni športni avtomati itd. Obiščite naš paviljon na sejmu. Razstavljamo in prodajamo kopalniških zaves. V dveh dneh od naročila izdelamo tudi ** vašem načrtu. Obiščite nas! KOPLAST Cengle, Kamna gorica & i **** Obiščite nas na sejmu, kjer razstavljamo In prodajamo velik izbor potiskanih majic. Na vašo željo vam na našem paviljonu potiskamo tudi vašo majico. Velik izbor preslikačev. Sprejemamo tudi naročila za izdelavo novoletnih koledarjev. SVETUJEMO — KREIRAMO — TISKAMO NA VSE MATERIALE! SITOTISK DUŠA RJAZANCEV JESENICE u,4.Ai Mmmvna oroanlzacija TERMAL Iz Lopar, TOZD UMEL Tuzšs. m Na letošnjem sajmu sa 0WMJ*^.^flLLL 1 dvocevni In enocevnl sistem ogrevanja. Poudari* k sVmVraz^mo psnalne jeklene radiatofr s,stem, ki omogoča lahko montažo, «• «Z, daja DOvodllnl "^^J^žET** panelne eiZktrooijne radiatorja s ten* prihranek energij ter vrsta ^Jh^pradnosl^^5^*° 3 K£ 0gledate si ,ahko tudi ******** rL,_ stikalom moči: 1,0 — 1,5 *w m 77 _. UmJUmiym ra transformatorje ter pribor za montažo rasa- mSSL^SHP^ P Poznan Gorenjcem, saj redno sode fžfrl 8eJmu' £* tudi nl,hov° blagovnico in specializirane proda-« «w u ^ . srenja radi ob/skujejo. Na sejmu razstavljajo in E**S8£ VS* vrste P0*«**™ najbolj znanih proizvajalcev in bolo tehniko pikali smo program »Tom« namenjen za opremo sanjskih, dnevnih sod m predsob, katerega posebnost Je tudi postelja, ki Je izvlečljiva, zato bodo »Toma« veseli predvsem tisti, ki opremljajo majhne prostore. Omenimo naj še strokovne nasvete Napredkovih prodajalcev pri nakupu, brezplačno dostavo do 100 kilometrov in brezplačno montažo pohištva — razen kuhinj Na sejmu smo videli tudi lepe obloge Iz umetnega kamna, zanimive elemente za tlakovanje in stojala za kolesa, vse v paviljonu Viktorja Nemca, Izdelava umetnega kamna, Aškerčeva 38, Domžale. Priimek Tomažinčič je poznan predvsem tistim, ki so poskusili in si z raznimi čajnimi mešanicami, zeliščnimi kapljicami, sirupi, olji, mastmi In drugimi izdelki Iz zdravilnih zelišč blažijo svoje zdravstvene težava. 06$ M Ima trgovino v Brežicah, š Ivan, ki nadaljuje tradicijo, p t Izoli. Ivanov paviljon 2 toga izbiro Je v hali A. IEK. 9. AVGUSTA 1083 NA GORENJSKEM SEJMU 9. STRAN GLAS Na gorenjskem sejmu MERKUR KRANJ razstavlja In prodaja številne zanimive Izdelke za dom In gospodinjstvo, zlasti belo tehniko In hladilne naprave, stroje In pripomočke za gospodinjstvo, kolesa in šivalne stroje, televizijske in radijske sprejemnike, električno ročno orodje, peči za centralno ogrevanje, stiskalnice za sadje In kotle za žganjekuho. Osebna vozila v/artburg. Na razstavnem prostoru MERKURJA vam prijazni prodajalci pri nakupu tudi svetujejo. Kupljeno blago pa po želj/ dostavijo na dom. MURKA — poslovna enota ŽELEZNINA Lesce, prodaja na letošnjem sejmu velik izbor peči za centralno ogrevanje. Kot novost imajo na zalogi tudi trajnožareče peči SPECIAL, SPECIAL S, CENTRAL 23 in CENTRAL SPECIAL 24 proizvajalca TVT Boris Kidrič. V njihovem paviljonu vam bodo svetovali tudi vse o prodaji gradbenega materiala in stavbnega pohištva. MARKIČ KATARINA IZDELOVANJE COPAT Bečanova 1 64290 TRŽIČ TEL.: 50-366 zopet na Gorenjskem sejmu v Kranju BOGATA IZBIRA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH COPAT Obiščite nas v hali A! KRANJ salon pohištva na Primskovem da je Lesnina zaradi ukinitve pohištvenih programov DEKOR G in DEKOR D znižala ceno za 30 % DEKOR G se prodaja kot regal za dnevne šobe v 3 različnih višinah, DEKOR D pa je program za predsobe, cene so zelo ugodne, saj dobite regal za dnevno sobo že za 23.896,00 din. Kompletna predsoba pa stane 12.856,00 din, Zaloge so omejene, za nakup pa vas vabijo prodajalci Lesni-ne, ki vas bodo prijazno in strokovno postregli, kupljeno pohištvo pa pripeljali do 30 km brezplačno mm Na Gorenjskem sejmu V KRANJU od 5.—15. avgusta 83 VPAVIU0NU MURKA posl. ELG0 • pralni stroji, • hladilniki, • kombinacija hladilnik z zamrzovalnikom, • kombinirani električni in plinski štedilniki. Če se odločite za nakup z dinarji deviznega porekla vam •odobrimo 20 % popust na tovarniško ceno. Pričakujemo vas na sejmu. Program »DEKOR G« r GOSTILNA ZLATA RIBA Marija Petrovič, Kranj, Sejmišče 1 vam nudi na Gorenjskem sejmu v Kranju od 5. do 15. avgusta 1983 vse vrste gostinskih uslug: — dnevno kosilo — menu — prekmurski bograč — vse vrste jedil na žaru — kraški pršut in vsak dan sveže odojke — vse vrste osvežilnih brezalkoholnih in alkoholnih pijač KRANJ OBVESTILO Vam nudi bogat izbor pohištva in se priporoča za obisk: — NA SEJMU V HALI A tel.: 22-240 — V SALONU POHIŠTVA NA PRIMSKOVEM,tel.: 24-546 — IN V SALONU POHIŠTVA SKLADIŠČNA ULICA 5 NA JESENICAH, tel.: 81-179 — Strokovna postrežba, — Kreditni pogoji, — Brezplačni prevoz do 30 km. GLAS 10. STRAN NA GORENJSKEM^EJM^ TOREK, 9. AVGUST* /u /Kafje PRVIČ NA NAŠEM ■v v v TRZISCU SUPER ELEKTRIČNE ŠKARJE NEPOGREŠLJIV PRIPOMOČEK ZA VSAK DOM PATPENT ZAŠČITENO KOVINOPLASTIKA B Gregorčičeva 21 -tel.:77-405, 77-066 r~ Cenjene graditelje in poslovne prijatelje obveščamo, da nas lahko obiščejo v na novo urejenih razstavno-prodajnih prostorih na Primskovem v KRANJU, kjer nudimo; — žagan les in lesne izdelke, — izolacijske materiale, — stavbno pohištvo in vseh vrst lesene obloge. — gradbene materiale, NOVO: — keramične ploščice in sanitarno keramiko od 7. do 17. ure od 7. do 14. ure od 7. do 12. ure Trgovina na Primskovem je odprta: ponedeljek, sreda, petek torek in četrtek sobota Informacije po telefonu: 26-076 V času Gorenjskega sejma v Kranju od 5. 8. do 15. 8.1983 v sejemskih prostorih v HALI A. # # Ena od najbolj zanimivih novosti na sejmu ja montažna hišica po & mu Montas, ki jo predstavlja Standard — Operativa Iz Ljubljani t* značilnosti so: i # stavba, ki se lahko uporabi kot hišica, lopa, uta, poljsko stnnk priročno skladišče, kiosk, primestno postajališče ali kaj sestoji Iz montažnih gradbenih elementov (temeljni kvadri, w«l in vmesni stebri ter stenski plohi Iz armiranega penobetona) m§m piziranih strešnih elementov. Dolžina stavbe se lahko prilagodi potrebam naročnika. Celotni stroški zgradbe so nižji od stroškov za podobne zgndU opeke, blokov ali lesa. Stebri stavbe so zasidrani v talno ploščo ali temeljne kvsdn. hJk nje ploskve ne potrebujejo nobenih zaščitnih premazov, montažni elementi odporni proti vremenskim vplivom. Zgndbt* zato trdna in trajna. Vzdrževanje je minimalno. Stavbo lahko znotraj sami obdelate in izolirata. Montaža je enostavna: vse montažne elemente na mestu gnA\ povežete s kovinskimi sponami in vijaki — brez malt«, kpkM drugega gradbenega veziva. To lahko napravite sami — $ pjeM stim orodjem in brez gradbenih odrov. Noben montažni eiemSM tehta več kot 50 kg in ni večji od 2,50 m. Strokovni gradbenimS ni potreben. • Stavbo lahko po potrebi kadarkoli demontirate in jo neposkottft no ponovno sestavite na kakem drugem mestu. V izvedbi vrtne hišice si jo lahko ogledate na razstavnem prostom t novo in staro halo. Ves čas vam Je na voljo predstavnik Stanoat} Operative z vsemi Informacijami, brezplačno pa dobite bami\ spekt. M+$%^ ■K, 9. AVGUSTA 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE 11. STRAN GLAS IL/ MASI tel.27-960 ODDAM lam mlade rjave JARKICE — nesnice Pepca Pivk, Loka 9, Tržič, tel. 50-296 7512 120 do 100 kg težke PRAŠIČE. Moža nadom. .Stanomk, Log 9, Skofja 7564 dve OKNI z roletama, 140 x 140. 064.-50-913 7601 »m pajk FAHR dvobrazdni PLUG, CISTERNO za gnojnico, brez Studentice 15, Lesce 7602 - maestral 9-SD in TOMOS 4-S ■jam za TOMOS 10 KS. kratka os, ali . Janez Pravst, Zasavska 6, Kranj 7603 prodam SPALNICO. Telefon 7604 kombiniran ŠTEDILNIK (4 elek-,2plin), globok OTROŠKI VOZIČEK in 580 kosov silikatne OPEKE. Šorli, i pot 35/A 7005 ŠPORTNO KOLO maraton. Va-i4,Kranj(Zorie) 7606 »prodam ŠOTOR za dve osebi. Te-121-195 7607 bukova DRVA v »klaftrah«. Na-r v oglasnem oddelku. 7608 suhe »OSTENKE« za brunarico ugodno prodam. Jane/. Markun, M vrt 5, Golnik 7609 proti a m montažno GARAŽO. Te-124-457 7610 OTROŠKO POSTELJICO z jogi-Kardoni, Podlubnik 283, Skofja l,oka, 7011 310-litrsko SKRINJO prodam. 120-860 7612 am 6 le* staro, mirno KOBILO ali ajam za starejšo. Pipanova 40, Šenčur 7613 im skoraj nov kombiniran ŠTEDI L-[(2 plin, 2 elektrika). Telefon 064-62-745 7014 MOS 18, kratka os, brezhiben, zelo »prodam. Zbilje O/A, Medvode 7615 »m TROSED »PINIJA.; in KUPIM i POGRAD. Telefon 064-82-965 7610 gradbeno BARAKO v tržiški ob-Informacije po tel. 25-756 zvečer 7617 14.000 novih cementnih STREŠNI-eena 25 din, vskladiščeno v okolici .Telefon 063-26-196 7618 KAMENJE — »kugle« in prodam •j«aWjenih PLOHOV m »RANT« po niz-ceni. Erce, Cirče Mlekarska 21, tel. 1-915 7619 {Prodam PEC za centralno kurjavo in 5 IIATORJEV. Ogled vsak dan ob 15. uri. i Dičovski, Jenkova 8, Kranj 7621 Jam 1400 BETONSKIH KVADROV in ŽELEZA, premera 12 mm. Zdravko janc. Zg. Duplje 49 7622 Zabavni večerni program Zvest tradiciji avgustovskega sejma bo letos tudi večerni program Prireditelj je poskrbel, da bo vsak večer nastopal drug ansambel, spored pa bo trajal do polnoči, obe soboti pa do enih zjutraj. Obeta se torej »veselica« dolga enajst dni in noči. 9. avgusta ansambel Čudežna polja 10 avgusta ansambel Nočna izmena 11. avgusta Koroški zabavni večer 12 avgusta ansambel Trgovci 13 avgusta ansambel Rudija Jev-ška 14. avgusta ansambel Šik' 15. avgusta ansambel Gorenjci Vsak dan se bo zabavni večerni program začel ob 19. uri. V_ J Prodam probližno 1000 kg betonskega ŽELEZA. Ferjan, Ribno 5. Bled 7623 JADRNICO, nemško FAM, 5,5 m, 600 kg, prodam. Telefon 064-50-026 7648 Prodam ZMAJA znamke »Cvclom-(10-mesto na državnem prvenstvu). Viktor Bečan, Pod gradom 7, Bistrica pri Tržiču 7649 Prodam JARKICE, priznane nesnice, sorte prelux. Jože Lih, Reber 3, Zasip, Bled KUPIM__ KUpim rabljena OKNA in VRATA. Ah To-panica, Sr. Bitnje 5, Žabnii a 7637 VOZILA Prodam ZASTAVO 101 Special, letnik 80; Graiič, Golnik 10/B Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979. Zg. Brnik 7, Cerklje 7469 Prodam lepo ohranjen GS super 1,3, letnik 1980. Vprašajte od 20. do 21. ure po tel. 27-737 7476 Prodam FIAT 126-P, letnik 1977, registriran dc julija 1984. Malovrh, Poljanska 51, Škof j a Loka 7533 Prodam OPEL automatic, 75 KM, registriran, tehnični do 12.7. 1984 ter FORD 12 M, 6 V, celega za dele. Štular, Sorhjeva 18, Kranj. tel. 28-427 7545 resi GOZDNO GOSPODARSTVO BLED Delavski svet delovne skupnosti ■skupnih služb razpisuje pro.šta dela in naloge VODJE SEKTORJA ZA UREJANJE GOZDOV Poleg splošnih pogojev, določen V razumi in družbenimi dogovori, naslednje pogoje: nih z zakoni, samoupravnimi spo-morajo kandidati izpolnjevati še — da imajo visoko strokovno izobrazbo gozdarske smeri, — da imajo najmanj 4 leta delovnih izkušenj s področja gozdnogospodarskega načrtovanja, — da s svojim delom izpričujejo svojo opredeljenost za socializem, ustvarjalno razvijajo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose ter da v svojem delovnem in življenjskem okolju uživajo ugled in zaupanje. brani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pri-ve z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na na-Gozdno gospodarstvo Bled, delovna skupnost skupnih služb, 280 Bled, Ljubljanska 19, razpisna komisija, javljene kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po izbiri. Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o». TOZD Zdravstveni dom Tržič, b. o. razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA TOZD Kandidati morajo poleg splošnih pogojev in pogojev, ki jih določa Družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič, izpolnjevati še naslednje pogoje: visokošolska izobrazba medicinski1 smeri, — najmanj 5.let delovnih izkušenj v stroki, — izkazane organizacijske in vodstvene sposobnosti, — moralno-politična neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na gornji naslov, z oznako »razpis za 1PO«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v toku 60 dni po poteku roka za sprejemanje prijav. NA GORENJSKEM SEJMU v Kranju od petka 5. avgusta do ponedeljka 15. avgusta V PAVILJONU Delovni čas: od 10. ure do 19. ure RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO • POHIŠTVO dnevne sobe, spalnice, kuhinje, mladinske in otroške sobe ter sedežne garniture. • DEKORATIVA preproge, zavese, posteljnina, odeje. • ELGO bela tehnika, drobni gospodinjski aparati, kolesa in tovorne prikolice z nosilnostjo 350, 400, 450 kg. • ŽELEZNINA gradbeni material, stavbno pohištvo, peči za centralno ogrevanje, kolektorji itd. • AVTOMURKA proizvodni program IMV RENAULT počitniške prikolice ADRIA. PRIČAKUJEMO VAS Prodam novo ŠKODO 120 I.S. Suška c. 26/A, Skofja Loka, tel. 62-366 7624 VW 1200, letnik 1971, po delih, prodam. Studencicc 15. Lesce 7625 Pi i dam nov R-4 TL. Telefon 74-476 7626 Priložnost za ljubitelje športne vožnje! Prodam SCIROCCO l.s - 1980, ki je brezhiben in odlično ohranjen. Kličite tel. 064-50-966 7627 Prodam ŠKODO 120 L.S, staro 1 leto. Čekov, Lojzeta Hrovata 6, Kranj 7628 ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do 26. 3. 1984, dobro ohranjeno* ugodno prodam. Jenšterte, Ul. 1. avgusta 9, Kranj, tel. 24-125 7629 ZASTAVO 101, letnik 1976, poceni prodam. Šifra: Dobro ohranjen 7630 Ugodno prodam ZASTAVO 101 po delih in zadnja prtljažna vrata od R-4. Jani Podbor-šek, Struževo 1, Kranj 7631 Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1978. Ljubo Brezovnik, Bled, Alpska 13 7632 Prodam GOLFA JGL, letnik 1981. Potočnikova 4, Skofja Loka 7633 ŠKODO 110 R, staro 3 leta, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 064-88-761 (Sluga) 7634 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, vozno, neregistrirano, cena 10.000 din Bled, Poljšiska 7 7635 Prodam OPEL REKORD 1700. letnik 1972. Štefan Dominko, Kropa 12, tel. 79-760 vsak dan 7536 GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA KRANJ Likozarjeva 1 a razpisuje novo delovno mesto TAJNICE ZADRUGE Pogoji: — 4 letna srednja upravno-administrativna šola, — znanje stojepisja, poslovne korespondence in po možnosti stenografije, ~ 3 leta prakse. Prošnje pošljite na kadrovsko komisijo za razpis pri Gorenjski obrtni zadrugi Kranj. na prtftidnfte avtomobilov, prtkoltc« Itd PRTLJAŽNO VEZ lahko kupit« v naftam paviljonu na tajmu, na vseh črpalkah In trgovinah t avtoma-terialom! Reklamna sejemske cena 812,07 Z našo prtljažno vezjo bo tovor pritrjen HITRO, VARNO IN ZANESLJIVO! STANOVANJA Zamenjam dvoinpolsobno STANOVANJE v stolpnici za starejšo hišo v okolici Škofje Loko. Telefon 62-451 7642 Kupim enosobno STANOVANJE. Ponudbe pod: Gotovina 7650 Samsko sobo ter prostor za mirno obrt oddam. Šifra »Britof«. 1 Dijakinja išče v Kranju Ogrevano SOBO, po možnosti s tekočo vodo. Nataša Zupan, Papirniška 11, Domžale 7502 Prodam dvoinpolsobno STANOVANJE a centralnim ogrevanjem, v bližini trgovine otroškega vrtca in šole. Šifra: Avgust 7638 V Radovljici ali na Bledu nujno Lice SOBO dekle, v času od septembra do maja. Alenka Maraž, Cvetlična 7, 65290 Šempeter • 7639 .Mirna tričlanska družina išče zasilno STANOVANJE za 2 do 3 leta, po možnosti v okolici Tisteniku. Naslov V oglasnem oddelku. 7640 Par z. otrokom išče GARSONJERO ah enosobno STANOVANJE. Ponudbe pod: 1 september 7641 POSESTI Prodam polovico HIŠE ali jo oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku. 7645 OBVESTILA Obveščamo vse, da smo pričeli s prodajo zimskih SMUČARSKIH KOMPLETOV od št. 6. do 12. ter prodajo ostale ZIMSKE OTROŠKE GARDEROBE. Se priporoča ELITA »PEPELKA« Kranj . 7509 GRADITE JESENI! Načrte za vse vrste gradenj vam izdelamo hitro in po ugodni ceni Telefon 061-322-502 7643 MONTIRAM zidne opaže (pobjon itd.. . .). Informacije po tel. 60-539 od 16. do 18. ure OSTALO 7644 Iščem VARSTVO za 3 -mesečnega dojenčka. Majda Žvokelj, Ul. XXXI. divizije 12, Kranj, tel. 21 -722 7646 VARSTVO za 1-letnega fantka na našem domu iščemo. Kličite po tel. 70-019 7647 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame ALOJZIJE POLAJNAR se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in sovašeanom, ki ste nam pomagali, darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje in jo-pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju internega oddelka 000 Inštituta Golnik, Se posebno dr. Metodu Prašnikarju ter za nego Domu oskrbovancev Albina Drolca Preddvor. Hvala pevskemu zboru za ganljive žalostinke ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI f ' Kokra, Ljubljana, Stavnica, Zvezna republika Nemčija, 1. avgusta 1983 I manes MARLES NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU od 5. do 15. avgusta Obiščite nas na našem razstavnem prostoru ali nas pokličite na direktni telefon 28-692 MARLES HIŠA - HIŠA, KI VARČUJE Z ENERGIJO GLASOVA ANKETA Blejska kmečka ohcet V nedeljo sta se na blejski kmečki ohceti poročila Milena in Martin, letošnji gorenjski par — Številni obiskovalci na Bledu — Zanimivo za turiste, ki letujejo v hotelih Zbilj. Mladi par, ki je na blejskem gradu resnično sklenil zakonsko zvezo, je potem nadvse potrpežljivo sodeloval v vseh številnih običajih, ki so nujni za to turistično-etnografsko prireditev — od svatovanja, vasova> nja, fantovšne, do ohcetnega sprevoda po blejskih ulicah, šrange, poročne pojedine do zabave s plesom. Že nekaj let ob tej priložnosti postavijo na blejski promenadi stojnice, na katerih ponujajo poleg ohce-tnih dobrot tudi spominke. Letos so promenadni del Bleda v sezoni zaprli in se je moč sprehoditi mimo stojnic sleherni dan, ob letošnji kmečki ohceti pa so ponujali izbrane ohcet- Bled — Letošnja blejska kmečka ohcet, ki jo že nekaj let organizira Turistično društvo Bled in za katero Bled avgusta živi, saj je najbolj pomembna turistična prireditev sezone, je minila v zadovoljstvo številnih domačih blejskih obiskovalcev, še posebej pa turistov, ki se te dni mudijo na Bledu. Turistično društvo se je nanjo intenzivno pripravljalo vso sezono in poskrbelo, da ji pestrosti in privlačnosti na manjka. Zvrstili so se vsi običaji prave gorenjske ohceti, od prvega trenutka, ko so izbrali letošnji por, mlado, simpatično Mileno iz Tržiča in postavnega Martina iz Po sto nevesto smo druga neves prišli, a kaj, ko se je ženinu izza domačih vrat prikazala čita... Pred Festivalno dvorano so šrangali in po dolgem pregovarjanju so svatje le odšteli cvenk, domači kovači pa so nevesti podarili podkev za srečo... Nasploh je v turizmu kar v redu S površno kritiko o pomanjkljivostih v turizmu ne bomo ničesar spremenili — Konkretno o vsem, tudi o tem, koliko resnično iztržimo Turisti, ki so prišli k nam kljub grdi tuji propagandi, da nimamo nogavic, zobne kreme, da so sitnosti z mlekom in kruhom, zdaj več ali manj ie trumoma polnijo obmejne izstopne kolone. Razumljivo je, da kot gostitelji turistične dežele, ki bo v prihodnje potrebovala še več turističnih deviz, lovimo njihova mnenja in vtise na slehernem koraku, čisto odkrito ali z a7ionimnimi anketami. Nekateri so tako silno nevljudni, da hudo kritizirajo in odločno pravijo, da jih k nam ne spravi živ krst več, saj v kampu m bilo nobenega tuša, še manj tople vode. Drugi pa so kot gostje najbolj poceni turistične dežele vljudni in prizanesljivo zagotavljajo, da smo fantastični, kar se tiče nizkih cen, da pa bi bilo zaželeno, ko bi kdajpakdaj napekli kakšno kilo kruha več, da ga ne bi že ob osmih zjutraj zmanjkalo. Vsi po vrsti pa omedlevajo od vtisov o naravi, ki je tako čudovita, da bolj ne more biti. Tudi meni so za štirinajst dni všeč niagarski slapovi, norveški fjordi, angleške trate, kajti sprememba je sprememba, na koncu pa obvelja, da je najlepše ljubo doma, kdor ga ima. Mi smo seveda vzhičeni in si samozadovoljno beležimo v pamet, da je čez našo naravo ni, zaprte banke in menjalnice pa neznatni spodrsljaj, ki ga bomo že enkra t odpravili. Grda tuja propaganda naj se gre solit, saj imamo naravo, kije ni nikjer, ta ali oni turist pa bo doma že povedal, da se mu je natakar dvakrat v štirinajstih dneh le nasmehnil. In tako si tudi te občasne kritike zataknemo za klobuk, jih olepšu-jemo, lakiramo in spet in spet po naši stari navadi nočemo povedati, kje, v katerem kampu, v katerem hotelu se dogajajo nepravilnosti in kaj resnično si odhajajoča Evropa misli o našem turizmu. Če bomo vso turistično stvar jemali še naprej nasploh in počez in tudi tu ne bomo uvedli nobene konkretne odgovornosti, z izgovorom, tako pač je, potem v bistvu ne bomo ničesar spremenili. Na bolje seveda, na slabše bo prišlo samo od sebe. S kritiko je pač tako kot z vsakodnevnim obveščanjem o številu gostov pri nas, saj smo uvedli le statistično preštevanje tujcev pri nas, ki jih znamo od dneva do dneva do pike natančno prešteti, nismo pa vsaj približno zmožni ugotoviti, koliko so tudi potrošili. Nadvse duhovito je oni dan komentiral Dnevnik te podatke, ko je dejal: prejeli smo podatek, da na območju od Brela do Zaostroga letuje na obali 68.599 turistov. Manjka samo še podatek, da se eden med njimi v petek, ob 16.05 ni kopal, ker je prehlajen. D. Sedej Milena in Martin sta »vzdržala« kot par kmečke ohceti tri dni prireditev. - Foto: F. Perdan ne specialitete, sladice kot so krofi in flancati, potica, jabolčni in sirov zavitek, poleg seveda kranjske klobase in sirov. Ob kmečki ohceti se zadnja leta že veliko bolj zavzeto »angažirajo« tudi blejske hotelske hiše, saj so spoznali, da so prireditve nujne in potrebne, še posebej, če se vreme nekoliko skisa in je neprimerno za kopanje ali izlete v bližnjo ali daljnjo okolico. Nevesta in ženin sta torej dahnila »da«, v prisotnosti blejskih svatov in turistov, ki jim je prireditev pomenila zanimiv dopustniški dogodek in poživitev, dogodek, s katerega so odnesli lepe fotografske in druge vtise. Želeti je le, da bi bilo podobnih prireditev v naših turističnih krajih še več — da bi se sedanje, že tradicionalne ohranile, poiskale pa naj bi se tudi še druge izvirne nove ideje za poživitev prireditvene turistične dejavnosti pri nas. D. Sedej NESREČE PEŠEC OB ROBU CESTE Naklo — V petek, 5. avgusta se je v Naklem zgodila nesreča. Voznik to vornega avtomobila, avstrijski državljan Johan Kvvech, star 32 let, je vozil po magistralni cesti od Podtabora proti Kranju. V Naklem je peljal tik ob desnem robu ceste in pri tem oplazil 18-letnega Manfreda Heina,, ki je brez vzroka stal na cesti. Laže poškodovanega Heina so prepeljali v jeseniško bolnišnico. NENADOMA STEKLA ČEZ CESTO Jesenice — Na Kidričevi cesti na Jesenicah se je v soboto zgodila prometna nesreča, ko je 46-letna Ružica Thornez iz Pančeva, ki sicer živi v ZRN, vozila iz Hrušice proti Žirovnici. Nenadoma je na cesto stekla 8-letna Barbara Jeren z Jesenic, ker jo je na drugi strani čakala mati. Čeprav je voznica otroka prej opazila, zaradi prevelike hitrosti ni mogla pravočasno ustaviti. Deklica je bila hudo poškodovana in so jo odpeljali v jeseniško bolnišnico. V. Primožič Trop ovac v prepad Bohinj — V noči na 25. julij je v hribu nad Bohinjsko Bistrico »pod Črno prstjo« preplašen trop ovac bežal in padel v prepad. Ovac je bilo okrog štirideset in so bile last Kooperantske ovčarslte skupnosti Kobla Bohinj. Večina ovac je bila breja. Okoliščine nesreče še niso znane. V. P. Ogenj v stanovanju Jesenice — V soboto zgodaj zjutraj je zagorelo v stanovanju Valentine Malej na Jesenicah. Vneli so se odpadki, ki so ležali na tlehj, nato pa še posteljnina. Požar je zanetila sveča, ki jo je Malej pred spanjem pozabil ugasniti. Požar so pogasili gasilci Železarne Jesenice. .Škode je za približno 5 tisoč din. , V. Primožič Opekel se je z vročo smolo Naklo — V petek se je zgodila nesreča pri delu v asfaltni bazi Cestnega podjetja Kranj. Z vročo smolo se je opekel Franc Polak, star 80 let, iz Kranja. Pri kontroliranju nivoja vročine bitumena je padel s cisterne na tla in se opekel po levi nogi in roki. Odpeljali so ga na Klinični center v Ljubljano. Ribe na jedilniku Njega dni Gorenjci nismo pojedli veliko rib, zdaj pa smo prehrambene navade prikrojili razmeram. Odkar ni dobiti mesa, odkar je teletina (če sploh je na mesarskih kavljih) nečloveško draga, radi segamo po nadomestkih kakršne so ribe. Mnogi pa z njimi obogatijo jedilnike že zato, ker je meso zdravo. V kranjski ribami ci, ki je odprta vsak dan od 8. do 15. ure, je od petka do svetka vrsta. Mika Stanojev,prodajalka v ribarnici »V ribranici prodajamo šest ali sedem vrst rib, večinoma zmrznjenih. Enkrat tedensko dobimo od domžalskega Dragomlja sveže postrvi, trikrat tedensko pa nas z morskimi ribami oskrbuje Dela-maris. V Kranju prodajam že trinajst let in v tem času se je odnos potrošnikov do rib precej spremenil. Pred leti je bilo kupcem ribe bolj malo mar, danes pa je kriza za meso in je tudi riba dobrodošla na krožniku. Največ kupci povprašujejo po. osličih brez kosti in sardelab, ki sta med najcenejšimi ribami. Kupcev je veliko, kar dokazuje tudi ogromen mesečni izkupiček. Mesečno namreč prodamo prek 7 ton rib. Za ta promet je kranjska ribarnica, ki jo obiskujejo tudi drugi Gorenjci, zlasti Tr žičani in Škofjeločani, že pretesna. Sicer pa imamo stalne stranke, tako da ni težko uganiti njiho vih želja.« Marija Bodlaj iz Nakla »Sem in tja se na našem jedilniku pojavijo tudi ribe. Največ- krat se v ribarnici oglask osliče, bele ribe brez kostn ni težko pripraviti. Tudi dm so, vendar jih kupujem boh; di spremembe jedilnika kw, di varčevanja. V ribarnici^ no vrsta, kar dokazuje, ^ renjci vendarle radi jemonl Frančiška Burger z Brnik »Vsaka dva tedna se ogla^ Kranju po večjih nakupih daj zavijem tudi v ribarnico) no seveda ne dobim tistegs bi rada, velikokrat pa mi\\ pogum tudi vrsta. Najboljše) mojem okusu postrvi, \^ prav teh ni vedno dobiti. Tih dražile so se precej, tako ^ drži več tisto o ceneni prek Vendar so ribe zdrave, p& za diabetike, včasih pa si | voščimo že samo ^zaradi i membe. Tudi sardele in i včasih kupim, vendar mi ljubša domača potočna pos^ Če te preseneti FKK Čisto razumljivo je, da vsak berač svojo malho hvali; povsem jasno je zatorej, da se po ^voje hvali sleherni turistični kraj, ponuja samo njemu lastne posebnosti, izvirnosti, privlačnosti. In če jih ni, bi si jih lahko tudi mirne duše izmislili, jih poveličevali, če se splača ali po-tihoma zamolčali, če niso ravno za širšo turistično rabo. Slišali smo že za »prebukiranje«, ki ga letos v očitnem pomanjkanju gostov ni ali je vsaj tako silno redko, da ni omembe vredno. Slišali smo že za to, da hoteli ob morju ponujajo tenis igrišča, ki so potem zaprta ali mini golfe, ki so tako obupno zanemarjeni, da je malo žogico komaj mogoče spraviti v pravo luknjo; slišali za vabljive ponudbe, češ, da jfc hotel streljajček od krasne peščene plaže, pa se izkaže, da bi na skalnato in neurejeno plažo moral voziti najmanj avtobus. Na dopustu si sleherni dopust-nik, vsaj degnači, želi predvsem dobro plažo, saj na njej preživi ves dopustniški dan, še posebej, ker je ostale, bolj rekreacijske ponudbe bore malo. Dobro, se bomo pa ves teden ali štirinajst dni pretegovali po plaži, se namakali v vodi, če ne bo meduz in za vsaj delno razvedrilo zjutraj pokupili ves razpoložljivi tisk v bližnji trafiki, vključno z dr. romani, kavbojskimi stripi in romancami prelepih gospodičen. Na morje smo vzeli kopalke, jasno, saj nismo nudisti, čeprav načeloma in sploh proti njim nimamo nič. V turistični ponudbi je mimogrede seveda pisalo, da je hotelska plaža za tekstilni in netekstilni del, kar nas niti najmanj ni motilo. Se pač naturisti na lepi plaži ločijo, brez posebnih sovražnosti in preganjanj, le s tihimi drugačnimi prepričanji in življenjskimi nagnjenji. Figo! Plaža je lepa in peščena, a le za FKK kopalce, tisti tekstilni del se mirne duše lahko umakne na bližnje ali daljnje skalovje. Ko namreč priletna domača turistka prve dni — v kopalkah kajpak — vztrajno bulji v tla, ker; naturisti silno nerodno, ijf vljudno opozorijo, da senK\i V pomanjkanju FKK izk;;' nenapisanih pravil nagcevJP da med njimi pač ne nW kopalkah kot je obratno tud^l goče. Kaj pa drugega, sK\*f treba, da ti je prve dni odi* rodno, kasneje pa se itak i Ob tovrstni ponudbi a agencije je bilo preseneč«rcL bodo še — kar precej tudi I* cev, ki se morajo na krajusw dejstvom hočeš nočeš karti niti. Vsaj kranjsko natu» društvo lahko pričakuje pN^T tencialnih kandidatov ati\\U kaj manj odločnih anUna$w prav ni moč pozabiti prvih s\f zadregarskih dni, še n doželjnega rezanja zapri*.-, turistke, ki te je vse man prepričevala, kako spW če zdrav je brezteks dan. D Morje, sonce, spominki, fofanAl in ostale delikatese FKK pm \ Foto: F. Perdan