Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 50 lir
TRST, nedelja 23. avgusta 19641
Leto XX. - St. 189 (5872)
VČERAJ SO TOGLIATTIJEVO TRUPLO Z LETALOM PREPELJALI Z JALTE V RIM
>**	' x:-;
***x * ■<«**»	-


* vmm
Togliatti na mrtvaškem odru
Longo: «Togliatti se je boril za svet, za katerega je verjel, da bi mogel in moral biti boljši; zaradi tega se ga ginjeni in hvaležni spominjajo milijoni ljudi iz vseh krajev Italije in sveta»
RIM, 21. — Sovjetsko letalo «Iljušin» je pripeljalo danes ob 16.30 na letališče Ciampino Togliattijevo truplo iz Jalte, ki so ta spremljali Leonilde Jotti in Togliattijeva pohčerjenka Ma-msa, njegov namestnik Luigi Longo, Alessandro Nata, člani u-radne delegacije KP SZ, ki se bo udeležila pogreba in ki jo sestavljajo Leonid Brežnjev čl an prezidija in CK KP SZ, Ge-orgij Popov, prvi tajnik organizacijskega komiteja v Leningradu in sovjetski poslanik v Italiji Simeon Kozirev. Na letališču so čakali letalo Toglattijev brat prof. Eugenio iz Genove s sinom in hčerko ter Togliattijeva sestra Maria Cristina, senatorja Terracini in Roasio, poslanci Giancarlo in Giuliano Pa-jetta, Berlinguer, Ingrao, A-mendola, Alicata, bolognski župan Dozza ter drugi parlamentarci in voditelji KPI. Vsi so nato spremljali krsto, ki so jo komunistični mladinci prenesli iz letala v furgon, do sedeža KPI v Ulici Boteghe Oscure, kamor so prispeli ob 17. uri in kjer se je zbrala ogromna množica ljudstva. Krsto so nato Prenesli na sedež KPI v mrtvaško sobo, ki je urejena v veži palače.
Med osebnostmi, ki so bile Pa letališču, so bili tudi veleposlanik Bolgarije in odpravniki poslov Poljske, Madžarske,
Jugoslavije in CSSR. Longo je v čakalnici letališča prebral novinarjem posebno izjavo, v ka-teri je poudaril, da je vodil skupno borbo s Togliattijem 50 let in doživljal z njim tudi zadnje tragične dni. Nato je Longo nadaljeval:
«Togliatti ni bil samo politični voditelj, bil je eden tistih redkih ljudi, ki s svojo inteligenco in neupoffljivTm ' jem vplivajo na cela zgodovinska gibanja in jim odpirajo nove, plodne perspektive. Ko pravimo tovarišu Togliattiju, da se s svojo častjo obvezujemo, da bomo nadaljevali njegovo borbo, čutimo dolžnost, da se bori-nio za demokracijo, za mir, za socializem; da globoko upoštevamo realnost v naši državi in da sledimo tistim idealom, ki jim je on dal svoj pomen in jih utrdil s svojo osebnostjo, i-dealom svobode, napredka in blaginje za delovno ljudstvo.
Zaradi tega ni zgolj formalna dolžnost, ko se ginjen zahvaljujem vsem tistim, ki so z nami delili in delijo našo bolečino, oblastem italijanske države, ki častijo v Togliattiju velikega
Eksplozije pred sedeži KPI v Rimu in Sassariju
RIM, 22. — V Ulici Sinuessa je Pred vrati sedeža sekcije KPI v noči med petkom in soboto eksplodirala papirnata bomba in poškodovala zaporno zaveso. Na srečo na sedežu ni bilo nikogar.
V Sassariju pa je v Ulici Mad-dalena zgodaj zjutraj eksplodiral naboj pred sekcijo KPI «14. julij«. Vhodna vrata so bila porušena, marmornati prag pa se je razbil in prav tako tudi stekla na oknih. Pokrajinsko vodstvo KPI ie zahtevalo odločno intervencijo odgovornih oblasti.
ljudskega voditelja, tistim, ki so dali dragocen prispevek s svojim delom, da bi z obupnim poskusom rešili življenje, ki je ugašalo. V teh manifestacijah sočustvovanja in spoštovanja vidimo gotov znak globokih vezi, ki jih je Palmiro Togliatti navezal r— kot vsi pravični in dobri ljudje — z njemu podobnimi v vseh krajih države, in ki bodo trajale dolga leta, kajti dolgo let se je Togliatti boril za svet, za katerega je verjel, da bi mogel in moral biti boljši. Zaradi tega se ga ginjeni in hvaležni spominjajo milijoni ljudi iz vseh krajev Italije in sveta.»
Iz Simferopola na Krimu je vzletelo letalo s truplom Togliattija po 12. uri. Pri slovesu so bili navzoči Nikita Hruščov in drugi sovjetski voditelji. Krsto so prenesli na letalo predstavniki CK KP SZ, med katerimi tudi Nikita Hruščov, ter Luigi Longo in drugi. Odhod je prenašala sovjetska televizija. Hruščov je pred krsto izogvoril kratek govor, z očmi polnimi solza:
«Kakšna izguba za italijanske komuniste, za komuniste Sovjetske zveze, za vse delavce sveta! Ko se zgubi tak tovariš, kakršen je bil Togliatti, postane jasna velika vrednost njegovega izrednega prispevka k razvoju svetovnega komunističnega gibanja. Izguba je ' velika, udarec je zelo hud....« Pri teh besedah Je moral Hruščov govor prekiniti zaradi ginjenosti. ((Spominjamo se njegovih govorov v Kominterni — je nato nadaljeval — in mnogo sva delala skupaj. Po njegovem oddihu na Krimu bi se bila morala vnovič sestati.« Nato je Hruščov izrazil u-radno sožalje KPI in družini pokojnika. Odgovoril mu je Longo in se vnovič zahvalil za izraze sožalja. Nato je godba zaigrala internacionalo.
Po prenosu Togliattijevega trupla na sedež stranke se je sestalo vodstvo KPI, ki je nato sporočilo, da je na svoji seji sprejelo vse potrebne ukrepe za svečan pogreb Palmira Togliattija, ki bo v torek 25. t. m. ob 16.30. Vodstvo je tudi sklenilo, da bo sklicalo zasedanje Centralnega Komiteja in osrednje kontrolne komisije KPI v sredo, 26. t. m. Predvideva se, da bo na tem sestanku dosedanji Togliattijev namestnik Luigi Longo izvoljen za generalnega tajnika CK KPI.
Okrog 17.30 je bila mrtvaška soba urejena in odprli so osrednja vrata palače. Med prvimi je prispel predsednik poslanske zbornice Bucciarelli-Ducci v spremstvu podpredsednice Marise Cinciari Rodano (KPI). Sprejel ju je Luigi Longo s člani vodstva KPI in člani predsedstva parlamentarne skupine senatorjev in poslancev KPI. Nato se je predsednik zadržal v razgovoru z Nilde Jotti in ostalimi Togliattijevimi sorodniki ter jim izrazil sožalje poslanske zbornice in svoje. Po odhodu
predsednika zbornice so odprli tudi stranske vhode palače in začel se je mimohod ljudstva pred Togliattijevo krsto, pred katero je postavljena blazina rdečih na-geljev. Na obeh straneh krste stojita dva nameščenca poslanske zbornice s črnimi trakovi okrog rokavov in štirje delavci. Na častni straži so se nato začeli izmenjavati člani tajništva KPI, vodstva KPI in predstavniki raznih organizacij. Fotografi in kinooperaterji so dolgo snemali prihod sprevoda in mrtvaško sobo s krsto.
Hkrati se v vsej Italiji pripra;-ljajo delegacije, ki bodo prispele v Rim na svečan pogreb. Iz Emilije in Toskane so sporočili, da so že najeli posebne vlake in avtobuse za okrog 20.000 oseb. Iz Emilije bodo prišli tudi številni pristaši PSI in PSIUP. Iz Roma-nije in Umbrije je že sedaj sporočeno, da bo prišlo več kot 200 avtobusov. V Emiliji je tudi republikanska stranka nalepila po zidovih žalne lepake. S sedežev PSI pa je prispelo okrog 300 brzojavk. Tiskovni urad KPI sporoča, da nenehno prihajajo sožalna pisma in brzojavke. Med drugimi je brzojavil bivši predsednik republike senator Gronchi, veleposlanik Quaroni, dr. Bemabei. Iz inozemstva pa so prišle sožal-ne brzojavke komunističnih partij Cejlona, Švedske, Ukrajine. Japonske, Južne Afrike. Brzojavke so poslali tudi poslanec Co-velli, jugoslovanski veleposlanik Ivo Vejvoda in drugi.
Okrog 18. ure so prišli tudi številni kulturni delavci, med kate-iiny. sp
Zavattini, kipar Mazzacurati, predsednik Anti Buliari. Istočasno je tiskovni urad javil, da so prispele brzojavke predsednika Malija Modiba Keite, maroške KP, podtajnikov Zagaria in Miccare. Brzojavko sta poslala CK KPI tudi poslanka Rita Montagnani in Togliattijev sin Aldo, ki sta sporo-
čila, da se bosta pogreba udeležila. Ljudje, ki se poslednjič poslavljajo od Togliattija, prinašajo zastave in vence. Med venci je tudi venec sovjetskega veleposlaništva z napisom v italijanščini in ruščini: ((Odličnemu voditelju delavskega in komunističnega mednarodnega gibanja Palmiru Togliattiju — CK KP SZ«. Med prvimi, ki so šli mimo Togliatti-jeve krste, so bili tajniki CGIL Novella, Scheda in Lama, dalje pisatelj Carlo Levi in vdova pokojnega voditelja sindikatov Di Vittoria. Okrog 19. ure je bila pred palačo velika množica ljudi, ki je čakala, da pride na vrsto. Ljudje hodijo mimo krste s skla-njeno glavo, poljubljajo zastave — italijansko in rdečo — s katerimi je pokrita krsta, ali pa pozdravljajo s stisnjeno pestjo.
Na častni straži ob krsti se vsakih 15 minut menjajo člani tajništva, vodstva CK, centralnega komiteja itd. Ob 19. uri so bili na častni straži tajniki CG IL Novella, Scheda, Lama in Romagnoli. Tedaj so prispeli člani sovjetske delegacije Brežnjev, Popov, Kozirev in Aleksandrov, ki so na častni strani zamenjali tajnike CGIL. Istočasno je tiskovni urad sporočil, da so poslali sožalne brzojavke še: Kadar, v imenu delavske partije Madžarske, ministra Corona in Mancini, socialistični prvaki Ric-cardo Lombardi in Lelio Basso, predsednik PLI Martino, publicist Mario Missirioli, ki je predsednik Zveze novinarjev, založnik Alberto Mondadori, Albert Lumumba, pisatelj Guido Biove-• Lne, pravoslavna cerkev#? snHw-Franco Lancia in drugi.
Doslej so sporočile, da bodo poslale svoje delegacije komunistične partije — poleg SZ — še iz sledečih držav: Španija, Poljska, CSSR, Vzhodna Nemčija, Madžarska, ZDA, Argentina, čile, Nizozemska, Luksemburg, Švica in Jugoslavija.
Kakor na sedežih vseh federaeij KP v Italiji, so tudi na sedežu tržaške federacije zaim registri, v katere se vpisujejo vsa, ki hočejo izraziti, sožalje za pokojnim Togliattijem. Na sedežu je bila sinoči javna komemoracija, o kateri poročamo na šesti strani.

Vsa svetovna javnost poudarja veliko Togliattijevo vlogo v moderni zgodovini
«Times>: «Bil je najuglednejši komunist na Zahodu in najsposobnejši italijanski politik» « Pariš -Presse»: < Vodil je na j večjo komunistično stranko v zahodni Evropi >
Velik odmev Togliattijeve smrti v svetu prikazujejo predvsem obširni članki v vodilnih svetovnih dnevnikih. Včerajšnja «Pravda», glasilo KP SZ, posveča dogodku vso prvo stran s sliko mrtvega Togliattija, oh
kateri stoji Nikita Hruščov.
Tudi vsi ostali sovjetski časopisi objavljajo z velikim poudarkom številne vesti in članke o pokojniku.
Londonski «Times» piše v članku o Togliattiju med drugim, da je bil pokojnik ( najuglednejši komunist izven ZSSR in Kitajske, voditelj, ki je imel velike Izkušnje od vsega začetka delavskega gibanja«, ter dodaja: ((Togliatti Je bil tudi najsposobnejši italijan-
Komuni&tični mladinci so prenesli krsto s Togliattijevim truplom na letališču v Ciampi-
nu iz letala v furgon,
ski politični človek. Po zunanjosti In po razumski živahnosti je zgledal univerzitetni profesor. Togliatti je Imel rajši umirjenost kot nasilje, čeprav se nikakor ni nagibal k polovičnim meram. Intelektualnim argumentom je pripisoval veliko važnost, čeprav ni imel pomislekov c uporabi drugih metod, kadar je bilo to potrebno. Njegova umirjenost in nasprotovanje nasilju sla prišla do izraza jasno med njegovim posegom v komunistične zadeve. Njegovo potovanje v Sovjetsko zvezo, je imelo pravzaprav namen prepričati Ruse, naj pokažejo več občutljivosti pri reševanju kitajskega vprašanja. Togliatti je iznašel po-llcentrlzem. V zadnji fazi svoje misli ni hotel dovoliti, da bi se partija z vso svojo težo vrgla v opozicijo proti levemu centru«.
Dolge članke o Togliattiju objavljajo tudi «Daily IVorker«, «Daily Telegraph«, «Guardian» in drugi.
Kitajski tisk pa je objavil novico o Togliattijev! smrti zelo na kratko, v zadnjem stolpcu notranje strani — brez komentarja. Kitajski časopisi niso poročali o To-gliattijevi bolezni. Pač pa je vodstvo KP Kitajske poslalo CK KPI v Rim naslednji brzojav: «Dragi tovariši! Pretresla nas je žalostna novica o smrti tovariša Togliattija. Pošiljamo vam v imenu KP Kitajske naše globoko sožalje in vas prosimo, da prenesete naša čustva simpatij družini tovariša Togliattija.«
Zelo obširno piše o Togliattiju ves francoski tisk, v prvi vrsti pa glasilo francoske KP ((Huma-nitč». Levičarski ((Liberation« poudarja, da je Togliattiju uspelo obdržati v vseh okoliščinah italijansko delavsko enotnost, tako da niti polemika z Nennijem in opozicija proti levemu centru nista
preprečili, da se je ohranila v okviru CGIL.
Golističnl «Paris-Presse» poudarja, da je Togliatti «z izvirnostjo svoje politike napravil iz svoje stranke največjo komunistično partijo v Zahodni Evropi« in da se je v najhujših trenutkih hladne vojne izognil izolaciji. Katoliški dnevnik «La Croix» pa poudarja veliko važnost Togliattijeve smrti spričo italijanskih problemov, kakor tudi vprašanj mednarodnega komunističnega gibanja ter piše: «Ce bi bil Togliatti živ, bi poskušal preprečiti razdor v komunističnem svetu. Ali se mu bo sedaj moč izogniti?«
Poljski dnevnik ((Tribuna Ludu«, glasilo CK Združene delavske partije Poljske poudarja — kakor vsi ostali poljski časopisi — da je bil Togliatti pristaš nacionalnih poti v socializem, kar se že mnogo let uresničuje na Polj-
(Nadaljevanje na 2. strani)
ZDRAVNIŠKI BILTEN PO VČERAJŠNJEM PREGLEDU PREDSEDNIKA SEGNIJA
«Splošno stanje bolnika je diskretno:
Nezmožnost gibanja z afazijo kaže za sedaj zelo rahle spremembe
RIM, 22. — Davi so predsednika republike Segnija ponovno pregledali profesorji Challiol, Fontana in Giunchi. Po nocojšnjem kon-zultu je načelnik tiskovnega urada Ettore Brusco prebral časnikarjem zdravniški bilten, ki so ga sestavili omenjeni profesorji po nocojšnjem ponovnem pregledu:
Bilten se glasi: «Po petnajstih dneh bolezni je umestno na kratko povzeti glavne podatke, ki se tičejo bolezni, ki je nenadoma zadela predsednika republike popoldne 7. avgusta.
1. Prvotna diagnoza o trombozi leve srednje možganske arterije mora danes veljati za do-
končno potrjeno.
2. Potek bolezni se je do sedaj razvijal v treh fazah. Prva faza gre od 7. do 14. avgusta, med katero so se pojavile nevrološke posledice tromboze, ki so obstajale v desni polohromelosti z afa-zijo (nezmožnost govorjenja), s težkim dihanjem in z vročino. Druga komplikativna faza se je začela 14. avgusta in se je končala 19. avgusta, ter jo označujejo hude motnje v vmesnih možganih, ki jih je povzročila možganska zabuhlina. Ta kriza je bila premagana zaradi pravočasne uporabe modernih, učinkovitih zdravilnih sredstev. Tretja faza se ie začela 19. avgusta in še traja. Označujejo Jo spremembe vročič-
ne krivulje s prehodom od hude vročine možganskega izvora do vročine z značilnostmi infektivne vročine ob manjših pojavih vnetja levega spodnjega pljučnega režnja. Z najučinkovitejšim antibiotičnim zdravljenjem tudi ta faza pojenjuje.
V zadnjem trenutku se stanje lahko takole povzame:
1.	Splošno stanje bolnika je diskretno.
2.	Motnje na vmesnih možganih pojenjujejo.
3.	Nezmožnost gibanja z afazijo (nezmožnost govorjenja) kaže za sedaj zelo rahle spremembe.
4.	Infekcijske komplikacije na pljučih pojenjujejo«.
Tito o Togliattiju
Sožalna brzojavka CK ZKJ - V vsej Jugoslaviji so vse športne in družbene prireditve odložene za dva dni - Zastave na pol droga Delegacijo ZKJ bo na Togliattijevem pogrebu vodil Edvard Kardelj
Ob Togliattijevi smrti je maršal Tito dal izjavo, v kateri je med drugim poudaril:
((Tovariš Togliatti je zapustil vrste mednarodnega revolucionarnega delavskega in naprednega gibanja v času, ko je bil najbolj potreben za krepitev in enotnost vsega gibanja, ko bi njegova ustvarjalna misel v današnjih pogojih bila neprecenljive vrednosti v borbi za socializem in mir v svetu. Bil je eden redkih voditeljev v mednarodnem delavskem gibanju, ki je v povojnem dinamičnem razvoju dogodkov v svetu razumel, da se mora proletariat v vsaki deželi v svojem boju prilagoditi notranjim pogojem svoje dežele. Uspeh tega je bil, da je KPI postajala vse močnejša prav v času, ko je v nekaterih partijah vladala začasna kriza ali stagnacija zaradi zastarelih oziroma dogmatskih pojmovanj o načinu borbe in
v odnosih, ki naj vladajo v vrstah mednarodnega revolucionarnega delavskega gibanja. Prepričani smo, da bodo realistične ustvarjalne misli, ki jih je tovariš Togliatti nenehno prenašal na proletariat Italije, trajno živa dediščina, ki jo bodo znali komunisti Italije izkoristiti v svojem boju za boljšo prihodnost delavskega razreda in v svojem prispevku mednarodnemu naprednemu gibanju v borbi za mir in socializem.*
Generalni tajnik ZKJ Josip Broz Tito je poslal CK KPI ob smrti generalnega sekretarja Palmira Togliattija naslednjo sožalno brzojavko:
«Novica o smrti Palmira Togliattija je vzbudila globoko in iskreno žalost pri delovnih ljudeh socialistične Jugoslavije, zlasti pa pri tistih, ki so ga poznali in so imeli priložnost,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Segni in Togliatti med zadnjim sprejemom na Kvirinalu
Tito o Togliattiju
(Nadaljevanje s 1. strani)
da se z njim srečajo in ga bolje poznajo. Tovariš Togliatti je tiste dni, ko je skupaj z Gram-scijem postavljal temelje vaši partiji, je rečeno v Titovi brzojavki, pripadal skupini slovitih borcev delavskega razreda, ki so vse svoje življenje posvetili borbi za uresničitev pravic delovnega človeka za izboljšanje materialnega položaja delavskega razreda, ki so prispevali k boju proti fašizmu in k uresničevanju socialističnih idej. V svoji dolgoletni plodni in revolucionarni dejavnosti je Falmi-ru Togliattiju uspelo povezati svoje delo z revolucionarnim učenjem Manca, Engelsa in Lenina ter z velikimi ideali oktobrske revolucije. Tovariš Pal-miro Togliatti je zapustil politično areno v času, ko je bil njegov ustvarjalni prispevek mednarodnemu delavskemu gibanju velika korist ne le za enotnost gibanja, marveč tudi za nadaljnji razvoj in za uveljavljanje znanstvenega socializma v novih pogojih v boju za mir in socializem. Mi jugoslovanski komunisti zlasti cenimo zasluge tovariša Togliattija za ustvaritev iskrenih prijateljskih odnosov med delavskima gibanjema naših dveh dežel in njegov nenehni prispevek pri razvijanju prijateljstva med našimi narodi. £mrt tovariša Togliattija bo zapustila veliko nenadomestljivo praznino, ki je ne bodo čutili samo v vrstah KPI, marveč v vrstah vsega mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja. S smrtjo Palmira Togliattija smo izgubili enega največjih in najpomembnejših likov iz vrst mednarodnega delavskega gibanja, velikega in prekaljenega revolucionarja, proti-fašista, borca za mir, za enakopravno sodelovanje med deželami in narodi ter za demokracijo in socializem.
V imenu centralnega komiteja ZKJ in v svojem imenu pošiljam CK KPI izraze iskrenega in globokega sožalja ob težki izgubi, ki je prizadela vašo partijo in italijansko ljudstvo.«
Predsednik Tito je s soprogo Jovanko poslal osebno sožalno brzojavko Nilde Jotti:
CK ZKJ je apeliral, naj bodo v nedeljo in ponedeljek vse športne in društvene prireditve odložene, po vsej državi pa bodo zastave — državne in partijske — izobešene na pol droga.
Delegacijo CK ZKJ bo vodil Edvard Kardelj, predsednik zvezne skupščine. Ostali člani delegacije pa so:	Ivan Krajačič,
predsednik skupščine SR Hrvaške in Dragi Stamenkovič, član CK ZKJ. V tovarni motorjev v Rakovici, kjer je 21. januarja t.l. med svojim obiskom v Jugoslaviji Togliatti govoril delavcem, je bila danes komemoracija. Delavec Tihomir Rankovič je orisal delo Togliattija ter poudaril, da se je pokojnik boril za italijansko pot v socializem.
PO OBISKU GRŠKEGA MINISTRA ZA OBRAMBO V NIKOZIJI
Zaradi pritiska grške vlade odložen odhod Kipriana v Moskvo
Makarios: «Strinjamo se z grško vlado o načelu popolne neodvisnosti in pravice do samoodločbe*
NIKOZIJA, 22. — Ciprski predsednik Makarios je ob za- itervjuju, ki ga danes objavlja cipr ključku razgovora z grškim ministrom za obrambo Garufalia- 1..»»-i.;.. som izjavil: «V celoti se strinjamo z grško vlado o načelu popolne neodvisnosti, ki naj vsebuje pravico do samoodločbe.«
Makarios ja izjavi da Gara- —
falias ni prinesel nobenega načrta s seboj, toda ker je prišel na Ciper kot minister za o-brambo, «je naravno, da ga je skrbela tudi obramba otoka«.
Zatem je Makarios izjavil, da sta z grškim ministrom govorila o celotnem položaju Cipra ter da je grški minister ponovil odločnost Grčije, «da nikoli ne zapusti ciprskega ljudstva v njegovi borbi«. Zanikal je trditve, da je minister Garufalias izvajal pritisk, da bi
prisilil, ciprsko vlado, da sprejme (rtiačrt * za rešitev ciprskega vprašanja«.
O Achesonovem načrtu je Makarios izjavil, da ta načrt loči ciprsko vprašanje «od njegove naravne podlage in zaradi tega ne more biti podlaga za razgovore«.
«Kar se tiče sovjetske pomoči, je pripomnil Makarios, nismo menjali našega stališča.«
«Moja ambicija je, združiti z Grčijo ves Ciper in ne samo del Cipra,« je izjavil Makarios v in-
Rimski delavci berejo posebno izdajo *Unita«
V Jalti: Krsta s Tog|iattijevim truplom, pokrita s cvetjem; desno: Hruščov in Longo;
levo: poslanka Nilde Jotti-
ski list «Mahi». ((Odločen sem in nepopustljiv, dodaja Makarios, pripravljen žrtvovati se, pripravljen umreti za uspeh te stvari.«
Grški minister za obrambo Ga-rulalias je ob povratku v Atene med drugim izjavil: ((Ciprska vlada sedaj zaradi grške pomoči lahko govori s položaja sile.« Dodal je, da ciprski zunanji minister Ki-prianu ne bo odšel za sedaj v Moskvo in da se ne izključuje obisk Makariosa in Grivasa v A-tenah. Atenski list «Ethnos» piše, da je edini «uraden» rezultat obiska Garafaliasa v Nikoziji ta, da je bil za deset dni odložen odhod ciprskega zunanjega ministra Kipriana v Moskvo. List dodaja, da bi to odložitev mogli izkoristiti, da bi našli v Ženevi ali drugje sporazumno rešitev «pod grožnjo sovjetsko-ciprskega zaveezništva«.
Ciprski tisk pa kaže vedno večjo nestrpnost zaradi zakasnitve' pogajanj s Sovjetsko zvezo za vojaško pomoč Cipru. To nestrpnost kaže tudi desničarski tisk. Tako piše n.pr. desničarski list «Phileftheros», da zakasnitev sprejema sovjetske
pomoči izpostavlja Ciper številnim nevarnostim. List dodaja, da kljub uradnim zanikanjem ni imel obisk grškega ministra za obrambo v Nikoziji drugega namena nego pritiskati na ciprsko vlado, naj ciprska delegacija odloži ali odpove odhod v Moskvo. Nacionalistični list «Mahi» pa piše med drugim: «Ce bo Ciper odklonil sovjetsko pomoč, bo popolnoma osamljen in ne bo nič drugega nego igrača angleške, ameriške in turške politike.«
Takoj po odhodu grškega ministra iz Nikozije je imel nadškof Makarios dolg razgovor s sovjetskim poslanikom v Nikoziji. Navzoč je bil tudi zunanji minister Kiprianu.
V Ankari je predsednik turške vlade Inonu sprejel davi ameriškega poslanika, s katerim sta govorila o Cipru. Navzoč je bil tudi zunanji minister Erkin. Po razgovoru je turški zunanji minister izjavil: »Pogajanja se nadaljujejo. Ni bil dosežen še noben rezultat. Delamo, da najdemo podlago za sporazum.«

Ciper
Ostrina spora okoli Cipra se je v preteklem tednu vsaj na zunaj nekoliko omilila. Na So toku bolj ali manj še vedno traja premirje. čeprav si Turki na vse načine prizadevajo, da bi povzročili nove nerede. Kriza je dosegla izredno ostrino konec prejšnjega tedna, ko so Turki venomer grozili z. novimi napadi in invazijo. Zaradi tega je grška vlada sklenila umakniti iz sklopa NATO del svojih kopenskih, pomorskih in letalskih sil, da bi bile pripravljene za pomoč Cipru. Ker pa je Turčija kmalu zatem sklenila znova postaviti pod poveljstvo NATO svoje letalske sile, ki jih je bila umaknila, je tudi Grčija preklicala svoj sklqp.
Zadeva se je nekoliko zapletla tudi zaradi nenadne bolezni posredovalca OZN Tuomioje, ki ga je zadela kap. U Tant m še imenoval njegovega naslednika, vendar pa je dal veleposlaniku Spi-nelliju nalogo, naj skrbi za nadaljnje poslovanje pnsredovalče-vega urada v Ženevi in za nadaljevanje pogajani
Nedvomno je k precejšnji popustitvi napetosti prispevalo resno opozorilo Hruščova Turčiji m Angliji, da bo Sovjetska zveza pomagala Cipru, če bo napaden. Poleg tega je sovjetska vlada odgovorila Makariosu, ki je zaprosil za sovjetsko vojaško pomoč. V svojem odgovoru poudarja sovjetska vlada, da odločno podpira borbo Cipra za neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost ter je pripravljena takoj začeti razgovo-
iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiHiiiiiMiimiiiuiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiinMiiiii
Južnoafriški plačanci v Kongu Novi uspehi osvobodilne vojske
Nenehno prelevljanje Čombeja, ki si stalno izmišlja nove laži
Togliattijeva vloga
(Nadaljevanje s 1. strani)
'1 glialtijev brat prof. Krnico in Nilde Jotti v sprevodu za krsto med prevozom
iišča na sedež KPI
z leta-
skem. List poudarja, da to nikakor ni v nasprotju z nalogami mednarodnega delavskega gibanja temveč je nasprotno, edina pot, po kateri se te naloge lahko uresničijo. Neki drug poljski dnevnik pa piše, da Je Togliatti v uvodu k poljski izdaji ((Zgodovine KPI« Togliatti zapisal med drugim: «Ne bojimo se spremeniti politike, ko se spremeni položaj«. «Vse, kar je Togliatti zagovarjal — piše list — je bila negacija dogmatizma, sek-taštva, zakrivanja realnosti in ponavljanja formul.«
O Togliattijev! smrti poroča obširno tudi tisk v ZDA. Tudi «New York Times« poudarja, da je bil pokojnik voditelj največje komunistične stranke v zahodnem svetu, ki je hkrati druga največja stranka v italijanskem parlamentu in večji del teh uspehov je treba pripisati Togliattiju. »Njegova kariera se ne more vzporejati z drugimi, kajti od leta 1926 je bil glavna osebnost v svoji stranki, tako v inozemstvu med fašizmom, kot po svojem povratku v Italijo.«
Po mnenju lista, Togliatti «ni bil revolucionar, temveč reformator, ni bil internacionalist, temveč Italijan, ki je vedno prilagajal komunizem posebnim potrebam Italije«.
Tudi ves tisk v Južni Ameriki posveča mnogo člankov Togliattiju zlasti v Argentini.
Zanimiv je tudi komentar To-gliattijeve smrti v vatikanskem glasilu »Osservatore Romano«, ki piše med drugim: «Kdor se v imenu katoliške vere radikalno upira brezverskemu komunizmu, se spričo spomina na izredno osebnost človeka in na njegovo delovanje ustavi in se strinja z očetovsko molitvijo Pavla VI., ki je Materi božji zaupal misterij duše«. Vatikanski radio pa je med drugim oddajal naslednje besede: «Nlhče razen boga, niti zgodovina, ne more nikoli oceniti namenov, ki navdihujejo posamezne akcije in celotno življenje človeka, ter Jih opraviči ali obsodi«.
LEOPOLDVILLE, 22. — Danes je pristalo na leopoldvilskem letališču južnoafriško vojaško letalo. Časnikarjem niso dovolili, da bi se približali letalu. Vendar pa je enemu uspelo govoriti z nekim južnoafriškim častnikom, katerega je vprašal: ((Koliko časa boste ostali?« Častnik je odgovoril: »Ostali bomo več časa.«
Politični opazovalci so mnenja, da gre za plačance, ki jih plačuje Combe, da pilotirajo a-meriška lahka bombna letala
iiiiiimnntiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiimimimmmm
«B-26», ki jih je poslal predsednik Johnson v Kongo, da pomaga Combeju proti osvobodilnemu gibanju. Med razkladanjem letala so opazili tudi zelene zaboje, na katerih so bili veliki zavoji, in zdelo se je, da so v njih strojnice. Neki južnoafriški častnik pa je izjavil: »Pripeljali smo sanitetni material.«
Kakor poročajo zahodne agencije, je Combe sprejel v svoji rezidenci dvajset plačancev različnih narodnosti, med katerimi so tudi južni Afričani.
Combe medtem nadaljuje objavljanje lažnih poročil. Tako je danes sporočil preko leopoldvilskega radia, da je bil voditelj narodnoosvobodilne vojske general Olenga ubit med boji v Bukavi. Dalje pravi, da je v teh bojih padlo pet polkovnikov in pet poveljnikov narodnoosvobodilne vojske. Vendar pa priznava, da je padlo tudi »nekaj,) vladnih vojakov. Dalje je Combe izjavil, da je Kitajska nakazala brazzavilski vladi dve milijardi starih frankov za pomoč kongoškemu narodnoosvobodilnemu gibanju. Leo-poldvilski radio je s tem v zvezi trdil, da je ta denar omogočil braz. zavilski vladi da »krije syoj primanjkljaj v proračunu«.
Vsekakor kaže Combe precejšnjo spretnost pri svojem preievljanju in širjenju lažnih novic, ki pa vendar, le ni takšna, da bi mogle njegove laži prepričati tiste, ki pobliže spremljajo dogodke v Kongu. Omenimo na primer, da je bil Combe spočetka nosilec politike odcepitve Katange od Konga, danes pa se
kliče sklep. Prav tako so v ZDA v neprijetnem položaju, ker Južna Afrika podpira Combejevo vlado in pošilja tudi plačance. Z južnoafriškim letalom, ki ie prispelo danes, je južnoafriška vlada poslala tudi živila in zdravila. Sklenila je darovati Combejevi vladi tisoč ton tega materiala.
Slovesnosti v Romuniji
BUKAREŠTA, 22. — Danes je bila v Bukare posebna seja parlamenta v okviru slovesnosti ob dvajseti obletnici osvoboditve ■ Romunije. V začetku seje so vsi navzoči z enominutnim molkom počastili spomin Togliattija. Na slovesnosti sta govorila Georgju Dež in predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Mikojan. '
Georgju Dež je v začetku pozdravil vse tuje delegacije. Zatem je poudaril veliki razvoj Romunije v zadnjih dvajsetih letih« Obsodil je ameriški napad na Vietnam in Kubo. Zatem je izjavil, da temelji romunska zunanja politika na prijateljstvu in na miroljubnem zavezništvu socialističnih držav. Poudaril je, da bo Romunija tudi v prihodnje prispevala k okrepitvi enotnosti med socialističnimi državami hi svetovnega komunističnega gibanja «na podlagi moskovskih izjav iz leta 1957 in 1960».
Georgju Dež je poudaril tudi, da želi Romunija konec oboroževalne tekme in prepoved vseh jedrskih
re o vojaški pomoči.
Ciprska vlada je sporočila, da bo zunanji minister Kipfianu odpotoval v Moskvo, kjer bo začel
razgovore o pomoči. Takoj nato pa se je začel močan pritisk na ciprsko vlado. Grčija skuša prepričati Makariosa, naj ne pošlje svojega zunanjega ministra v Moskvo. Z druge strani pa se v Atenah nadaljuje zahodni pritisk na Grčijo. V Londonu trdijo, da so precej napredovali v grško-tur-ških razgovorih v Ženevi. Zatrjujejo, da je upati, da se bosta Grčija in Turčija še do konca tega meseca načelno sporazumeli o prihodnosti otoka, in sicer na podlagi načrta bivšega ameriškega državnega tajnika Deana Ache-sona. V glavnem gre ZDA in Veliki Britaniji za to, da se prepreči, da bi Ciper kot neodvisna država vodil tako politiko, ki ne bi bila po volji zahodnemu bloku. Zato si na vse načine prizadevajo. da bi otok postal vojaško oporišče atlantskega pakta. Ciprski predsednik Makarios pa poudarja, da je treba predvsem zagotoviti popolno neodvisnost otoka, potem pa se bo moglo govoriti o morebitni priključitvi k Grčiji. V Londonu s posebnim zadovoljstvom sprejemajo glasove, da se grška vlada ne strinja z Makano-sovo prošnjo za sovjetsko pomoč. V tem vidijo potrditev nedavnih ugibanj o izolaciji Makariosa od Grčije, za kar sta si zadnji čas toliko prizadevali britanska in ameriška diplomacija.
Predsednik Makarios je izjavil, da se je položaj na otoku nekoliko ustalil, da nevarnost ni še povsem odstranjena. Makarios se je zahvalil vsem državam, ki so pomagale Cipru in ga podprle v najhujših dneh. Poudaril, da so se priprave za turške napade na otok začele že pred časom, povečale pa so se, ko je 1. anglista prišel na Ciper voditelj turških nacionalistov Denktaš. V zvezi z dejavnostjo varnostnega sveta med turškim napadom je Makarios izjavil, da sta predstavnika ZDA in Velike Britanije zavzela takšno stališče, ki ni koristilo naglemu pomirjenju na otoku.
Ciprsko vlado podpira pri njeni odločni borbi za neodvisnost tudi veliko število izvenblokov-skifi držav. Poleg sovjetske podpore je važna tudi grška pripravljenost, da priskoči Cipru na pomoč, če bo napadena. Vse današnje težave, s katerimi ima opravka Ciper, so nedvomno izraz neokolonializma in blokovskega omejevanja ciprske neodvisnosti. Normalno skupno življenje grške in turške skupnosti na Cipru ter sporazuma rešitev spora sta mogoča edinole na podlagi popolne neodvisnosti in ozemeljske nedotakljivosti Cipra in nikakor ne v spreminjanju otoka v vojaško oporišče, ki bi še bolj ogrožalo mir na tem občutljivem delu sveta.
Kongo
poskusov, likvidacijo vojaških opo-razglaša za nosilcaTborbe za*ohra- 1-154 in umik vojaštva s tujih oze-
nitev ozemljske celovitosti Konga, ker da jo ogrožajo «upomiki«.
Dalje je Combe tako nesramen, da je položil venec k spomeniku Lumumbe, ne da bi niti trenil z očesom, čeprav velja za enega največjih krivcev za umor Lumumbe. Na zadnji tiskovni konferenci pa je Combe sporočil, da je bil ubit P. Mulele. Takoj drugi dan pa je narod, noosvobodilni odbor to odločno zanikal. In končno je Combe na isti tiskovni konferenci izjavil: »Uporniški voditelj Gaston Sumialot mi je nedavno predlagal, naj bi skupno z njim vodil upornike. Sumialot pa je kot pogoj, da narodnoosvobodilni odbor začne razgovore, postavil zahtevo, naj se razpusti Combejeva vlada.«
In končno: Combe je dejal: ((Kongo je bogata dežela, Kitajska pa siromašna in preveč naseljena. Zaradi tega skušajo Kitajci priti sem.«
Zvečer so javili, da so čete osvobodilnega gibanja zavzele mesto Li-salo, ki je prestolnica pokrajine Srednjega Konga. Danes so nadaljevali odvažanje državljanov braz-zavilskega Konga, katerih izgon je odredil Combe. Zatrjuje se, da je ameriški poslanik v Leopoldvillu posredoval pri Combeju, naj pre-
[Mmovm minem.
74 PETO
ZA £ HeseceV

melj. Zavzemal se je za ukinitev vojaških blokov ter za podpis nenapadalne pogodbe med državami NATO in varšavskega pakta.
Mikojan je v svojem govoru poudaril sovjetsko-romunsko prijateljstvo in dejal, da obstaja med Sovjetsko zvezo in Romunijo »tesno sodelovanje na podlagi spoštovanja suverenosti, enakopravnosti in prijateljskega sodelovanja.
V Kongu se upor proti Combejevi vladi vedno bolj širi. Prejšnji teden pa je Combe razglasil, da je bil voditelj kongoških upornikov Pierre Mulele ubit v pokrajini Kvilu, vzhodno od Leopoldvil-la, Mulele je bil prosvetni minister v Lumumbovi vladi. Ko so Lumumbo ubili, je odšel več časa v tujino. Skupno z voditeljem kongoškega upora Gastonom Su-mialotom je Mulele eden najvidnejših voditeljev osvobodilnega gibanja v Kongu.
Novica o smrti Mulela je povzročila v diplomatskih krogih v Leopoldvillu precejšen dvom. Pravijo namreč, da je Combejeva vlada objavila novico o smrti Mulela samo na podlagi najdenega potnega lista in še nekaterih Mn-lelejevih osebnih stvari. Diplomn-ski krogi v Leopoldvillu namreč menijo, da je Muiele zdaj v Braz-zavillu.
Zelo nevarno igro so začele v Kongu ZDA, ki so poleg diplomatske podpore Combeju začele pošiljati tudi vojaško pomoč. Ameriška letala že nastopajo v borbi proti vojski osvobodilnega gibanja v Kongu. Politični opazo-zatci primerjajo ravnanje ZDA z ravnanjem v Južnem Vietnamu. Tudi v Južnem Vietnamu se je ameriško sodelovanje proti osvobodilnemu gibanju začelo s pošiljanjem vojnih inštruktorjev in orožja, toda danes sodeluje v vojni proti Vietkongu okoli 20,000 ameriških častnikov in vojakov. Poleg tega je nedavno prišlo ce-
McGregor in Kucppcrs z novima rekordoma
LONDON, 22. — Britanski plavalec, sicer Škot, Bobby McGregor je izboljšal svoj svetovni rekord na 110 yard prosto s 53”9. Zrušil je tudi evropski rekord na 100 m prosto, ki ga Je imel i.am od lanskega 13 septembra s 54" Svetovni rekord na 100 m prosto pa ima Brazilec Manuel Dos Santos s 53”6, U ga je postavil 20.9.1901 v Rio de Ja-neiru.
MAGDEBURG, 22. — Plavalec lz Zahodne Nemčije Joachim Kuep-pers je na mednemškem tekmovanju, ki velja kot izbirno za olim-plado, izboljšal svoj evropski rekord na 200 m hrbtno z 2’12"6 (prej 2T4"8 od 16 avgusta, Berlin). Svetovni rekord ima Tom Stock (ZDA) z 2'10"9 od 10. avgusta 1962.
NOGOMET
RIM, 22. — Lazlo—Catania 1:1
(0:1).
REGGIO EMILIA, 22. — Reggia-na—Rimini 1:1 (0:0).
LIVORNO, 22. — Roma—Livorno
4:0 (0:0).
EMPOLI, 22. — Fiorentina—Era-poli 2:0 (1:0).
MANTOVA, 22. — Torino-Man-tova l':0 (0:0).
VERONA. 22. — Mestrlna—Verona 2:1 (0:0).
PARMA, 22. — Parma—Parmen-se 3:1 (2:1).
CARPI, 22. — Carpl—Modena 0:0.
VARŠAVA, 22. — Na ((Memorialu Kusoczin6kega» Je danes Ottoz (It.) zmagal na 110 m ovire s 14"2, Frinolli pa je v svoji skupini zmagal na 400 m ovire z 52” in se plasiral v finale.
MOSKVA, 22. — Vaterpolo: SZ-
Mada&rska Ul tO-O, 1:0. 0:1, 0:0).
italija-Francija 4:2 Tenis juniorjev
CATTOLICA, 22. — Prvi dan mednarodnega (eniškega dvoboja Juniorjev Italija—Francija se Je za ključil z zmago domačih s 4:2. Rezultati: Mennella (I) — De Stain-pa (F) 6:1, 6:2; Ghanfreau (F) — Crotta (I) 8:6, 2.6, 6:4; Castiglla-no (I) — Goven (F) 3:6, 6:2, (;2; GUardinellt (I) — Grozdanovitch (F) 6:1, 6:3. V dvoje Crotta in De Cesarls — Goven in Grozdanoviton 6:3, 6:3; Chanfreau in Joly — Har-tonl 'n Gilardinclll 2:6. 8:6, 6.3.
!o do letalskih napadov na Severni Vietnam.
Kakor je ameriški predsednik Johnson poslal v zvezi z jugo-vzhodno Azijo na pot v države NATO bivšega poslanika v Sajgo-nu Cabota Lodgea, da bi »pojasnil ameriško politiko in prepričal zaveznike o pravilnosti te politikee, tako je v zvezi s Kongom začela ameriška vlada ojenzivo na nekatere afriške države, da bi jih povlekla v notranje spopade V Kongu.
Ameriška vlada se je že v času borbe proti Lumumbi močno kompromitirala v očeh dejansko neodvisne Afrike. Sedanja neposredna vojaška intervencija pa bo v Afriki nedvomno odstranila Pse dvome v zvezi z ameriškim neokolonializmom. Da bi nekoliko ublažila neprijetne posledice vojaške intervecije v Kongu, je ameriška vlada poslala v razne države pomočnika državnega tajnika za zunanje zadeve Mennena Williamsa. Ta je odšel tudi v Leo-poldville, kjer je Combeju predlagal, naj pokliče na pomoč nekatere afrikše države. Pri tem je uradno sporočil, da je ameriška vlada pripravljena vzdrževati vojaštvo vseh tistih držav, ki bi se odzvale na poziv Combeja.
Combe se je spričo ameriške podpore opogumil in je že začel groziti sosednemu bivšemu francoskemu Kongu, da ga bo napadel, če bo še dalje podpiral osvobodilno gibanje. Prekinil je diplomatske odnose z Brazzavillom in tudi z Burundijem ter je odredil izgon številnih državljanov teh dveh držav.
Afriške vlade, na katere se je Combe obrnil, se niso odzvale njegovemu pozivu. V Brazzavillu je zunanje ministrstvo v svoji izjavi označilo Combeja za afriškega Hitlerja. Tudi republika Mali je odločno podprla osvobodilno gibanje. Narodnoosvobodilni svet Konga, ki vodi uporniško akcijo in ima sedež v Brazzavillu, je sporočil, da ima Combejeva vlada zveze tudi s portugalskimi kolonialisti Combe je opremljen z orožjem, ki mu ga dajejo na razpolago oblasti v portugalski koloniji Angoli. Zaradi tega zahteva osvobodilni svet od vlad vseh a-friških držav članic organizacije afriške enotnosti, naj javno obsodijo Combeja kot izdajalca afriške enotnosti in naj prekinejo z njim vse stike. Vlada brazzavil-sitega Konga pa je pozvala organizacijo afriške enotnosti, naj i-men uje preiskovalno kom!sijo, ki bi proučila nasprotja med obema Knngoma. Pri tem poudarja, da bi vsaka zamuda mogla imeti ne-prečen jljive posledice za prihodnost miru v Afriki in na svetu. Glede Combejevega sporočita o smrti Mulela je narodnoosvobodilni svet v svojem sporočilu poudaril, da so glasovi o smrti Mulela «zahrbtna Combejeva izmišljotina«.
Nevarnost, ki je z ameriško intervencijo nastala, še nujneje narekuje takojšnjo akcijo organizacije afriške enotnosti, ki naj prepreči, da bi Kongo postal nov Vietnam, ter naj omogoči reševanje notranjih sporov v skladu z listino organizacije afriške enotr nos tj, to je v okviru samih Afričanov in na miren način.
Vietnam
Mladinsko plavalno prvenstvo
RIM, 22. — Na današnjem nadaljevanju mladinskega plavalnega pr venstva so plavalci dosegli nekatera odlične rezultate in tudi nove rekorde kategorij. Med juniorji je na 10) m metuljček zmagal OccaVtllo z 1’03'T, na 200 m prosto Bončami z 2'07"9, na 200 m v štirih slogih To nln z 2'31”9 (nov Juniorski rekordi v štafeti 4zl00 mešano Lazlo 4'27"5 (rekord); med mlajšimi juniorji pa na 200 m prosto Bafico z 2'ir*8. na 100 m hrbtno Dl Prete z 109” 7 m v štafeti 4x100 mešano A S Roma z 4'41"8 (rekord). Pri ženskah pa Je med juniorkaml na 100 m prsno zmagala Schlezzarl z 1’22”7, na 100 m metuljček Samuele z 1T6"3, v štafeti 4x100 m prosto N.C. Milano s 4’37”3 (rekord), med mlajšimi juniorkaml pa na 200 m prosto Cas-’ sera z 2'27”2 (rekord), 100 m hrbtno Barone z 1’16"8 (rekord) la 4x100 m mešano Lazlo s 5’29"2 ;re. kord).
LONDON, 22. — Lynn Davles 8,02 m v skoku v daljino (nov britanski rekord, prej Davies 8,01 m).
Predsednik južnovietnamske vlade general Kan je izkoristil ameriško intervencijo v Tonkinškem zalivu, da bi uresničil stare načrte o prevzemu diktatorskih pooblastil. Odstranil je predsednika republike in se dal razglasiti za predsednika. Pri tem je obdržal široka pooblastila. Toda v Južnem Vietnamu vedno bolj narašča nezadovoljstvo. Prišlo je do številnih študentovskih demonstracij. Prav tako so znova začeli demonstrirati budisti. Vse to kaže na vedno večji odpor proti Kanovi politiki, ki jo podpira ameriška vlada. V Sajgonu je zadnji čas vedno več sestankov in konferenc budistov. Taka zborovanja so tudi po deželi. Medtem skuša ameriška vlada rešiti nerešljivo. Predsednik Johnson je poslal v prestolnice članic NATO bivšega poslanika v Sajgonu Cabota Lodgea, da bi si pridobil tamkajšnje vlade za svojo dolgoročno politiko v jugovzhodni Aziji. Čeprav je bila ameriška vlada deležna odobravanja svojih zaveznikov, ko je izvedla navad na Severni Vietnam, ven dar pa se kažejo precejšnja ne soglasja kar se tiče ameriške dol poročne politike na tem delu sveta Vedno bolj se poudarja, da bo moč južnovietnamsko vprašanje rešiti edino le s politično in z di plomatsko akr.-jo, ne pa z vojaškimi operacijami.
Vendar pa v Washingtonu poudarjajo. da so odločeni najprei izvojevati večjo vojaško zmago in šele potem bi bili pripravljeni na diplomatske razgovore. Ameriški državni tajnik Dean Rusk ie izjavil. da bi konferenca štirinajstih o Vietnamu v sedanjem trenutku pomenila kapitulacijo. Se posebno skuša ameriška vlada' nevtralizirati francosko akcijo. Francoska v'ada je namreč še vedno mnenja, da bi morali preprečiti širjenje vojne na tem delu sveta in znova sklicat1 ženevsko konferenco, ker se z vojaško akcijo spor ne bo mogel rešiti.
I Tant
Glavni tajnik OZN V Tant ie ® četrtek na tiskovni konferenci t*' javil, da je nevarnost, da bo treba sile OZN umakniti s Cipra, še preden poteče njih mandat, t.j. pred 26. septembrom, če bodo še trajale finančne težave OZN. Omenil je, da je glede tega primanjkljaj približno dveh milijonov dolarjev-Strd.ške za razdobje šestih mesecev s tem v zvezi so preračunali na skoraj 13 milijonov dolarjev. Tudi čc bi vse prizadete vlade pravočasno izpolnile svoje obveznosti, bo še vedno ■razlika dveh milijonov dolarjev mid predvidenimi stroški tn razpoložljivim denarjem.
U Tant je dejal, da v nasprotju
kakor za varnostne sile OZN ® Kongu, ni varnostni svet pooblastil sil OZN na Cipru, da uporabijo silo. Po niegovevi mnenju zf je splošno politično ozračje na Cipru izboljšalo in upa m nadaljevanje jjogajanj.
V zvezi s Kongom je U Tant iz-javil, da je tamkajšnje stanje zelo nevarno in morda tudi kritično. Dejal je, da ni bilo mogoče podaljšanje mandata sil OZN v Konga preko julijske zajmdlosti, ker ni bilo več finančnih sredstev na razpolago.
Glede jugovzhodne Azije je izjavil, da se tu stanje vedno boli slabša in da je vedno bolj prepričan. da samo politična in diplomatska pogajanja lahko prijjelj^l0 do trajne rešitve.
*{x SERGEJ
Majhna vasica, nekje v Žužemberku. Takšna, kot tisoč podobnih po naši zemlji. Niti ni bila vasica; nekaj kolib in nič več.
Ljudje so pravili, da je od tega zaselka do Sošic poldrugo uro hoda, do Svete Jane pa «kakšen korak manj«. Ure so določali po soncu.
Intendanti so razdelili borce po hišah. Tako so vsaj pravili tistim kolibam, ki jih niso projektirali arhitekti, ne zidali zidarji. Nekaj lesa, še več posušenega blata in z mahom porasla slama, ki je bila za streho. To je bila hiša. Med njimi ni bilo velikih razlik, vse so si bile podobne. Ostro intendantsko oko pa je le opazilo, kje lahko prehranijo več borcev, in po zunanjem videzu hiš so jih razporejali.
Bučko, Saša in Peter so vstopili v določeno hišo. Se Saša, ki je bil najmanjši, se je moral skloniti, da ni zadel z glavo ob podboj.
Vstopili so v temačen prostor ln niso mogli takoj razločiti, kaj vse je v njem. V enem samem majhnem oknu je bilo steklo, ki je prepuščalo le kanček svetlobe.
«Dober dan!» je pozdravil Bučko. Iz vseh kotov temačnega prostora je zaslišal čudne glasove. Ni vedel, ali so odgovor na njegov pozdrav ali kaj drugega. »Prišli smo vam v goste,» je nadaljeval Bučko.
«Dobro, da ste prišli. Sedite. Vendar, mi smo siromašni.#
Oči so potrebovale nekaj časa, da so se privadile polmraku in zaznale življenje v temni kamri. Pravzaprav je bil to en sam prostor za vse. Miza in štirje stoli, ognjišče, tnalo za drva, ležišče iz cunj za ljudi in slamnato za kozo. Kokoši so se sprehajale po tleh. Mož, žena, stara mati in trije otroci. Nekaj cunj so imeli na sebi, noge bose, čeprav je bil zunaj sneg.
«Vi ste Slovenci, pri vas imate vsega,# je začel gospodar. «Mi vam pa ne moremo postreči kot se gostom spodobi. Kar imamo, vam damo, Sedite k mizi.#
Samo štirje stoli so bili. Na tri so sedli gostje, na četrtega gospodar. Otroci so se spravili na ležišče, obe ženi pa k ognjišču.
Stoli so bili štirioglate deske, nasajene na debelejše palice. Luknje za noge so bile izžagane, verjetno ni bilo svedra pri hiši. Miza je bila enaka stolom, samo večja. Deska je bila izdolbena, da je bil ob straneh rob. Tako se ni moglo nič skotaliti z mize.
Na mizo so bili nasuti koruzni žganci iz grobe, doma zmlete mote. Bili so mrzli. Prav gotovo so že ves dan stali tako.
Gospodinja je prinesla od ognjišča veliko, lončeno skledo toplega kislega zelja. Odrinila je nekaj žgancev in postavila skledo na izpraznjeno mesto.
«Jejte, tovariši, samo s tem vam lahko postrežemo.#
V hipu so se vrinili med stole vsi trije otroci in segli z žlicami v skledo z zeljem.
«Mamka, imate kaj soli?# je vprašal Saša. Po maščobi, ki je zelje ni videlo, ni vprašal, ker je vedel, da bi bilo zaman.
«Ej, sinko, soli pri nas ni. Dolgo je že nismo okusili.#
Bilo je preveč žlic in preveč tok, predvsem pa preveč lačnih ust. Skleda z zeljem je bila prehitro prazna in tudi žganci so izginili z mize.
«Tole Je bilo kot aperitiv,# je Pripomnil Peter. ((Razdražilo mi je želodec, da sem dobil še boljši apetit.#
«Jaz sem pa komaj sedaj ugotovil, da sem pošteno lačen,# je dodal Bučko.
«Zdi se mi, da je od vseh le-Pih stvari jed najlepša,# je ugotovil Peter.
«Ni boljšega, kot so ajdovi žganci z ocvirki,# je dejal Saša.
«Ne veš, kako dobri so beli, s krompirjem,# je pristavil Peter.
«In koruzni, le da jih je dovolj...#
»Koruzni z mlekom...#
«Z ocvirki so še boljši...#
«Tudl s kislim mlekom so žganci prima...#
«Jaz bi jih najraje s kruhom,# Je ugotovil Saša. «Takole pol hlebca kruha in skledo žgancev, pa že pomislil ne bi na kakšno drugo jed.#
Ko bi se dalo s fantazijo napolniti želodec, bi bili v majhni hajti vsi siti. Tako pa jim je Premlevanje najenostavnejših receptov še povečalo lakoto.
»Mamka,# je vprašal Saša gospodinjo, «zakaj jeste pri vas mrzle žgance?#
«Ej, sinko,# je odgovorila, «če So mrzli, se jih manj poje. Topli so boljši in težko odložiš žlico. Kuhamo jih dvakrat na teden, jemo pa vsak dan.#
Bučko je povesil oči. Gospodinjine besede so se mu zdele kot očitek, da jim odjedajo še tisto malo hrane, ki je ostala vaški revščini. Ta občutek mu je kar zmanjšal silno željo po jedi. Sa-že, nekdanjega mornarja, pa tarnanje ni tako prevzelo. Na pol šaljivo, a zelo resnično je vprašal;
«Pa nam ne boste skuhali nič boljšega, bolj močnega, kot se spodobi za goste?#
»Ej, fantje, otroci moji, prav
EIRUH
imate. Gostom je treba postreči. Skuhala vam bom dobro jed, nedeljsko jed. Dober, topel krompir. Soli nimam, pa vam bom dala mleko. Sladko je mleko od naše koze, in mastno. Z njim lahko beliš, tako dobro je. Ce ga piješ ob krompirju, niti ne opaziš, da je krompir neslan. Dobra je naša koza in dobro je njeno mleko.# Otroci so poslušali bolj z očmi, široko razprtimi, kot z ušesi. Najmanjši — imel je šest ali sedem let — se je opogumil;
»Bomo tudi mi jedli krompir, mama?#
«Ne, mi ga bomo v nedeljo. Danes bo samo za goste.#
Otroci so se zazrli v goste, ko da od njih pričakujejo več kot od mame. Bučko je prestregel njihov pogled. Obrnil se je h gospodinji:
«Mamka, vojska in ljudstvo smo eno. Zato se spodobi, da jemo vsi isto.#
Pričela je nekaj momljati in prikimavati z glavo. Bučku se je zdelo, da bo večerja za vse enaka. Takrat se je oglasil gospodar: «Res bi lahko danes, ko imamo goste, vsi jedli krompir.#
Vsaka pomoč pa ni vedno dobra, posebno ne, če kdo poseže v področje, kjer je oblast že odrejena. Gospodinja je kar vzkipela;
«Tudi ti hočeš danes krompir? Kaj bomo pa ob nedeljah? Saj sam dobro veš, koliko krompirja je še tam v kotu...#
Saša je posegel vmes:
«Mamka, vojske je že po svetu dovolj, ni treba, da se še tu kregate. Za mir je pa najbolje, če skuhate krompir za vse...#
«Ej, otroci, samo zaradi vas bom skuhala krompir za vse. Da bomo vsi vedeli, kdaj so prišli Slovenci v goste.#
Do večerje je bilo še daleč. Saša, ki je najbolj občutil praznino v želodcu, je povprašal, če bi se le mogel dobiti kak košček kruha. Vsi so ga začudeno pogledali, eden od otrok pa je vprašal:
«Tovariš, kaj je to kruh?#
«Res ne veš, kaj je kruh? Ka-
Zgodba, ki jo tukaj objavljamo, je iz knjige »Fant s črnimi lasmi# Sergeja Voš-njaka. Knjigo je pred kratkim izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani. Avtor je zbral več kot dvajset zgodb iz časa NOB ter tako dodal svoj prispevek k vedno bolj obširni literaturi s ' tematiko narodnoosvobodilnega boja. Knjigo je lepo opremil Karel Hrovatin, dodane pa so ji številne priloge iz partizanske skicirke Doreta Klemečiča - Maja. — Knjiga se lahko nabavi v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20).
ko pravite tisti jedi, ki se naredi iz moke in peče v peči?#
Malček ga je začudeno gledal: «Ga lahko tudi ješ?# je vprašal. «Seveda, samo ješ. Ga res ne poznaš?# se je začudil tudi Saša.
Gospodar se je presedel na tri-nožnem stolu, ki ga je zbil morda sam, morda že njegov oče.
«Naši otroci ne poznajo kruha. Ne najde poti v te naše hribe. Ustavil se je v dolini. Tu raste koruza in krompir, in še ta ni obrodil letos. Le zelja nam ne manjka. Jajca in smetano smo nosili v dolino, da smo kupili sol in nekaj cunj. Sedaj pa nam še soli ne dajo. Pravijo, če jo bomo imeli mi, jo bodo imeli tudi partizani.#
Spet se je presedel, se zagledal
nekam v strop in tišje nadaljeval:
«0 kruhu pri nas sploh ne go-govorimo. Cesar ne poznaš, ti tudi preveč ne pomeni. Da, včasih sem se najedel kruha. To je bilo v prvi svetovni vojni. Takrat ga je vsaj vojska imela. Ko sem se vrnil v te hribe, sem tudi sam kmalu pozabil nanj. Potem smo besedo kruh uporabljali za vse, kar je bilo dobrega. Delali smo za ,kruh’, čeprav ga nismo videli. Zadnje čase pa sploh dobrega ni več. Zato smo pozabili tudi na samo besedo ,kruh’. Otroci pa ga sploh ne poznajo.#
Bučku se je zazdelo, da je komaj začel spoznavati siromašno gostiteljico, vasico in njene ljudi. Spoznavati jo je začel, ko so se pogovarjali o kruhu.
«Pa si niste drugje poiskali boljšega kruha?# je vprašal gospodarja.
«Mnogi so ga šli iskat,# je dejal. «Bogve če so ga našli. V te hribe ga ni nihče prinesel. Niti sporočili niso, če so ga našli.#
Koliba je postajala vse bolj mračna. Na ognjišču je zapraske-
VOSNJAK *
tal ogenj; svojo žalostno svetlobo je metal po borni koči in segreval kotliček s krompirjem.
Bučko si je obrnil vse žepe, za njim še Saša in Peter. Nekaj to-bakovega prahu, pomešanega s smetmi, so nabrali. Peter je izvlekel iz žepa kos časopisnega papirja in zvil debelo cigareto. Stopil je k ognjišču, da bi jo prižgal. Mimogrede je vtaknil prst v kotliček, da bi ugotovil, kako topla je že voda, kdaj bo krompir začel vreti.
Peter je potegnil s polnimi pljuči. Se enkrat je potegnil in dal cigareto Bučku. Ko jo je dobil Saša, jo je ponudil gospodarju.
«Boste tudi vi potegnili, oče?#
»Enkrat pa bi. Človek se spomni lepih stvari, če čuti tobak v ustih.#
ždeli so ob tajinstveni svetlobi in kdaj pa kdaj spregovorili besedo. Največ o kruhu, še več pa so o njem razmišljali. Dober je kruh, vseeno, kakšen je: bel ali črn, koruzen ali mlečen. Pravzaprav je vseeno, ali je svež ali izsušen. Da je le kruh.
Ivan Mažuranic (1814-1890) Druga izdaja knjige
Regenta in I. Krefta
Mažuranicev spomenik v Zagrebu
Ivan Mažuranič se je rodil v Novem v Hrvatskem Primorju. Po srednješolskem študiju na Reki in na Madžarskem je končal pravo v Zagrebu. Kot odvetnik v Karlovcu se je spustil v politiko, postal član in pozneje tudi predsednik sabora, končno pa še ban (od 1873 do 1880). Za časa njegovega banovanja je bilo urejeno hrvatsko šolstvo in ustanovljena univerza, na splošno pa njegova oportunistična politika ni imela uspeha.
Čeprav na visokih položajih, je bil vendar Mažuranič skromen in tih človek in celo neborben. Pozneje je začel pesnikovati. V njegovih političnih, patriotskih in ljubezenskih pesmih se poudarja humanost in svobodoljubje.
Med deli Mažuraniča je najboljša pesnitev Smrt Smail-age Cen-gijiča (izšla 1846). Mažuranič je hotel v tej pesnitvi proslaviti črnogorsko borbo proti nasilju in zbuditi vest Evrope. Antun Ba-rac pravi o tej pesnitvi, da je «prvo delo novejše hrvatske književnosti, v katerem je hrvatski jezik spregovoril z lastno silo... ustvarjen je stil, v katerem je na podlagi ljudske pesmi ustvarjen specifično naš izraz#.
Smrt Smail-age čengijiča je prevedena v več jezikov, v slovenščino jo je prevedel Alojz Gradnik.
Dodan je še prispevek Pleterskega o Koroški
Med posebno pomembnimi deli politične literature, ki jih je doslej izdala Pomurska založba v Murski Soboti, je bila nedvomno knjiga z naslovom ((Progresivna preusmeritev političnega življenja med vojnama v Sloveniji in Trstu#. Ta knjiga, s katero je založba počastila visoki življenjski jubilej dolgoletnega revolucionarja Ivana Regenta, je obsegala dve razpravi: razpravo Ivana Regenta o socialističnem in komunističnem gibanju v Julijski krajini in Istri ter razpravo Ivana Krefta o progresivni preusmeritvi ljudskega gibanja na Slovenskem med obema vojnama. Z uvodom Jožeta Potrča je knjiga zaradi svoje aktualne snovi in tehtnosti obeh sestavkov, ki sta delo odličnih piscev, vzbudila v slovenski javnosti veliko pozornost. Tako je bila knjiga razprodana v kratkem času. Pa tudi pri kritiki je bila knjiga deležna sa mo močno pozitivnih ocen. Tako je kritika ugotovila, da bo knjiga s svojo zaokroženo zgradbo v razvoju množičnega ljudskega gi-
^     iiiiiiiiiiiiiiiin iiiiiiiiiii imuivniiiiiiiii iiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiinii iiiunimiii iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiini umi iiiiiniiii m itiiiiiiiitiiiiiiiitiimniimiiiiiiiimiinimiiii
ŠE DVOJE PRIČEVANJ IZ NARODNOOSVOBODILNE BORBE
Edvard Kocbek: SL0 VENSKO POSLANSTVO
Niko Košir: PRIGODE STRAŽARJA PRIMOŽA
Kocbekova knjiga je dnevnik s poti v Jajce I. 1943 in je bogato opremljena z Jakčevimi ilustracijami, Košir pa je napisal človeško toplo in iskreno pripoved
Novembra 1943 je bilo v zgodovinskem mestu Jajcu znamenito zasedanje AVNOJ, na katerem so bili postavljeni temelji nove Jugoslavije. Tega zasedanja pred' stavnikov vseh jugoslovanskih na rodov se je udeležila tudi soraz meroma močna slovenska delega cija, ki je z osvobojenega ozem lja odšla na pot v začetku no vembra 1943. Med člani te dele gadje, v kateri so bili med dru gim tudi‘Boris Kidrič, Josip Vid mar, Marjan Brecelj, Josip Je ras, Tone Fajfar, Rus, Lunaček, Vavpotič, Lubej in še drugi, sta bila tudi Edvard Kocbek in Božidar Jakac. Razni slovenski udeleženci zasedanja AVNOJ so svojo pot na zborovanje in zborovanje samo že opisali. Tako so nam večinoma iz dnevnega časopisja že znane nekatere podrobnosti s te poti in zgodovinskega zasedanja predstavnikov vseh jugoslovanskih narodov. Tudi Edvard Kocbek je že objavil odlomke s te poti prek sovražnikovega ozemlja in mimo sovražnikovih bunkerjev na osvobojeno o-zemlje v Bosni. Zdaj pa je celoten opis poti in zasedanja samega, zapisan v obliki dnevnika, izšel v knjigi, ki je pod naslovom ((Slovensko poslanstvo# in opremljena z dokumentarnimi risbami Božidarja Jakca, izšla pri Mohorjevi družbi v Celju. Dejansko predstavlja ta knjiga zaključni dve poglavji še neobjavljenega partizanskega dnevnika »Listina#, ki pa je spet nadaljevanje pred leti izšlega in dobro znanega Kocbekovega dnevnika z naslovom »Tovarišija#.
Tudi ta del Kocbekovega dnevnika, ki predstavlja knjigo ((Slovensko poslanstvo#, je napisan v značilnem Kocbekovem, miselno-refleksivnem stilu. Ker gre za dnevnik, Kocbek ne beleži vanj samo zunanjih opisov svojih doživetij in dogodkov, svetovnih in domačih. Kocbekov dnevnik vsebuje ob zunanjih dogodkih zapi-
se Kocbekovih misli, njegovih spoznanj in dognanj, notranje odmeve na zunanje dogodke doma in v svetu in zanj tako značilna razmišljanja o usodnem času in človeku v njem. Zato je ta dnevnik, kot večina Kocbekovih del, izrazito miselno poglobljen, obrnjen na notranjo plat avtorjevega življenja in zato seveda bistveno drugačen kot pa drugi podobni dnevniki iz vojnega časa. Seveda pa bi bilo kljub temu, da predstavlja dnevnik izrazito intelektualno branje, napačno meniti, da predstavlja le zapise notranjih odmevov. Kocbekovi zapiski pred odhodom na osvobojeno ozemlje v Bosni, opisi poti, beležke ob dogodkih na poti in na
zasedanju samem, srečanje z maršalom Titom in drugimi vodilnimi osebnostmi osvobodilnega boja so izredno zanimivi in seveda močno impresivni. Zato predstavlja knjiga dragoceno pričevanje o slovenski delegaciji na drugem zasedanju AVNOJ.
V tej izdaji Kocbekovega dnevnika s poti na zasedanje AVNOJ v Jajcu pa je posebej omeniti ilustrativni del, prispevek Božidarja Jakca, ki predstavlja ekvivalenten delež tekstovnega dela knjige. Skorajda ni strani v knjigi, ki bi ne bila opremljena z Jakčevo risbo, med tekstom pa je tudi nešteto celostranskih grafik, ki izvirajo bodisi iz časa poti same bodisi so motivno zajete
S poti po Po|aeski dolini
Če se kdaj peljemo po Poljanski dolini — od Škofje Loke proti Poljanam, Gorenji vasi in naprej ali pa v nasprotni smeri — mar se ne l>i nekoliko ustavili v Poljanah ter stopili na griček nad vasjo pogledat rojstno hišo Ivana Tavčarja? Nekoliko pred Poljanami pa je onstran Sore Visoko, dvorec (sedaj sicer sramotno zanemarjen), kjer je Tavčar užival svoje proste ure in kjer je nekoliko više na robu gozda tudi pokopan. (Na sliki; Ive Šubic — Tavčarjeva rojstna hiša, originalni lesorez)
iz partizanskega življenja. Slikar Jakac pojasnjuje v svoji spremni besedi, da je njegov likovni delež k pričevanju o zgodovinskem času v novembru 1943 nastal neodvisno od Kocbekovega, v izredno težavnih okoliščinah poti in z najskromnejšimi sredstvi, ki so mu bila na razpolago. Kljub temu pa bo bralec knjige lahko ugotovil, da so te podobe s poti, podobe krajev, ljudi v velikem času prav tako impresivno pričevanje, ki ni samo dopolnilo teksta temveč samostojen slikarjev delež, ki ima iz dneva v dan vse večji dokumentarni pomen.
Čeprav je gradivo Kocbekove knjige pravzaprav le del večjega teksta, je knjiga notranje vendar ubrana in zaokrožena. S slikovnim delom predstavlja tehten prispevek k delom na temo zgodovinskega zasedanja v Jajcu pa tudi po zunanji podobi je lepa knjiga, ki jo je zadovoljstvo zve-ti v roko.
* * *
V literaruri s tematiko osvobodilnega boja so nam seveda močno dobrodošla vsa dela, od tistih napisanih z iskušenimi literarnimi prijemi, do tistih, težko zapisanih s preprosto in neveščo roko, a odkritim srcem. Le s čimvečjim številom knjig, napisanih od neposrednih udeležencev, bo mogoče ohraniti pričevanje o velikih dneh. Seveda pa vseh teh del, ki obravnavajo osvobodilno borbo, ilegalno delo, trpljenje v taboriščih, okupatorjev teror ln podobno tematiko, le ne moremo vrednotiti po enakih kriterijih. Nekatera dela moramo ne glede na to, da so nam preprosto napisana prav tako pri srcu, više vrednotiti od drugih. Seveda pa si vsi želimo poleg tistih stvarnih, preprostih in več ali manj faktografskih opisovanj dogodkov osvobodilnega boja čimveč umetniško oblikovanih del s to tematiko. Zato se pač razumljivo — tudi če gre za partizansko literaturo — vse bolj ostreje postavlja vprašanje, ne le, kaj je napisano, temveč kako je napisano tisto, kar nam je avtor hotel povedati.
Vsega tega se je nedvomno zavedal tudi Niko Košir, nekdanji partizanski borec-kultumik, po osvoboditvi novinar in sedaj predavatelj italijanske literature na ljubljanski univerzi, ki je napisal knjigo «Prigode stražarja Primoža#. Založba Borec, ki je izdala to knjigo sredi poletnega kulturnega zatišja, nam predstavlja avtorja. Iz ščitnega ovitka zvemo, da se je Košir rodil 1. 1919 pri Bledu, da je 1. 1943 diplomiral iz romanistike na univerzi v Ljubljani, da je nato odšel v partizane, kjer je bil nekaj časa v Gubčevi brigadi, nato v štabu XV. divizije, dokler ni bil poklican v uredništvo Slovenskega poročevalca, kateremu je ostal zvest tudi sedem povojnih let. Kasneje je bil gimnazijski profesor, sedaj pa se kot predavatelj na univerzi posveča tudi prevajanju iz romanskih jezikov. Košir je zdaj izdal svoje prvo samostojno delo, zavedajoč se pri tem pomena forme prav za tovrstno literaturo. Svojo pripoved o doživetjih v partizanih je predvsem omejil na nekaj epizod, ne da bi posku-
šal kronološko prikazati vse svoje partizanstvo. Na drugi strani pa si je prizadeval svojo pripoved čim bolj originalno oblikovati. Košir v svoji knjigi predvsem pripoveduje skozi usta svojega partizanskega tovariša Primoža Poljanca. V uvode posameznih poglavij vstavlja okvir in pripoveduje predvsem o svojem vojnem tovarišu, sicer pa vpleta svoja razmišljanja, pripombe in začenja pripoved v stilu starih mojstrov pripovedne umetnosti, ko od časa do časa pisatelj sam stopi iz ozadja in poseže sam neposredno v dogodke. Zato je njegovo pripovedovanje tudi mimo, stvarno ih preprosto, pa vendar dovolj živahno in razgibano. Predvsem vidi pisatelj človeka in predvsem njemu posveča svojo pripoved. Pri tem je vseskozi resnicoljuben in iskren. Pripoveduje o dobrih in slabih straneh, o uspehih in neuspehih, veselih in žalostnih trenutkih. Sem in tja je malce kritično posmehljiv in ni ga sram spregovoriti tudi o človeških slabostih. Marsikatero pikro izrazi za račun strategije, vojaških ved, raznih šarž. Partizane gleda predvsem kot ljudi s pozitivnimi in negativnimi lastnostmi, čeprav seveda iz njegovega opisovanja izzveni osvobodilni boj v vsej svoji veličini. Prav zato je njegova pripoved tudi človeško topla in iskrena, čeprav nam o samem osvobodilnem boju in njega udeležencih kaj bistveno novega ne pove. Pisatelj sam pravi, da ni v partizanih nič posebnega doživel ali storil, razen ti-
stega, kar je bilo kot mnogim drugim partizanom vsakdanji kruh: nenadne spopade, borbe, dolge nočne premike, straže, patrulje, za spremembo pa včasih veselo pesem ob mirnih večerih
ali prešeren smeh na mitingih po dolenjskih vaseh.
S knjigo ((Prigode stražarja Primoža# je Niko Košir uspešno stopil v javnost z izvirnim literarnim delom, čeprav je njegova so-razmeroma neobšima knjiga partizanskih avtobiografskih zgodb preprosta, a toliko bolj človeško toplo in iskreno zapisana pripoved.
Sl. Ru.
Založba »Otokar Keršovani# na Reki bo v kratkem izdala zbirko izbranih del Alberta Moravie. V zbirki bodo vsi romani, ki jih je Moravia doslej objavil, manjše število novel in zadnje delo Moravie, prvič prevedeno v Jugoslaviji: zbirko pripovedk «Avtomat».
banja v Sloveniji priročnik za vsakogar, ki bo želel dobiti odgovore na številna vprašanja, ki jih je porajalo množično ljudsko gibanje v Sloveniji. Ivanu Regentu in Ivanu Kreftu pa je kritika priznala, da sta v popularni obliki prva načela številna vprašanja, ki zadevajo rast zavesti med obema vojnama.
Spričo vsega tega je samo po sebi razumljivo, da je založba morala poskrbeti za novo izdajo knjige, ki je pri slovenskih ljudeh naletela na tako ugoden odmev in ki je še toliko pomembnejša, ker nam podobnih del močno primanjkuje. Toda Pomurska založba je šla še dalje. Ni enostavno poskrbela za ponatis knjige, temveč je izdala knjigo v bistveno dopolnjeni obliki. Novi naslov knjige ((Progresivna Slovenija, Trst in Koroška# kaže, da vsebuje knjiga poleg prikaza razvoja naprednega gibanja v Sloveniji in Trstu še prikaz progresivnih teženj med Slovenci na Koroškem v času med obema vojnama. S tem sestavkom, ki ga je prispeval Janko Pleterski, je knjiga nedvomno pridobila, saj je razširila prikaz napredne misli še na koroške Slovence. Obenem pa sta tudi Ivan Kreft in Ivan Regent svoji razpravi znatno dopolnila. Nov pa je tudi vmesni ((Jubilejni zapis# posvečen osemdesetletnici Ivana Regenta; njegovemu življenjskemu jubileju je sicer celotna izdaja posvečena. Tako bo nova izdaja tega dela, v kateri so izpolnjene nekatere vrzeli prve izdaje, s prikazom neprednega gibanja na vsem slovenskem etničnem ozemlju še bolj dragocen pripomoček za vsakogar pri spoznavanju zgodovine naprednega gibanja in naše nacionalne zgodovine sploh.
Tistim, ki dela sicer ne poznajo, naj dodamo še nekaj besed o vsebini prispevkov. Ivan Regent posega v svoji razpravi v čas prve svetovne vojne in neposredno po njej ter prikazuje razvoj socialističnega in komunističnega gibanja v Julijski krajini in Istri. Ivan Kreft prikazuje razvoj naprednega gibanja v Sloveniji med obema vojnama. Pleterski pa je svojo razpravo posvetil Koroški. Zlasti Kreftova in Regentova razprava kažeta, da brez revolucionarnega gibanja med obema vojnama in brez uspešne organizacije obrambe pred rastočo fašistično nevarnostjo ilegalno delavsko gibanie ne bi moglo prispevati takšne sile v antifašistični vojni in prerasti vladajočo politično silo. Seveda pa je prav tako pomemben prispevek Pleterskega, ki v kratkih obrisih prikazuje razvoj političnega življenja na Slovenskem Koroškem neposredno po vojni, ob plebiscitu in v času med obema vojnama, analizira posebnosti tega razvoja in pri tem poudarja, da tudi med Slovenci na Koroškem ni nikoli ugasnila iskra svobodoljubne misli, ki se je v času boja proti diktatorskim režimom v avstrijski republiki zanetila med delovnimi ljudmi na Slovenskem Koroškem pod vplivom komunističnega gibanja v Jugoslaviji in v Avstriji. Spontana akcija slovenskih ‘mladeničev, ki se niso odzvali vpoklicu v hitlerjevsko vojsko, je napovedovala ogenj, ki se je iz te iskre razplamtel kmalu potem, v letih narodnoosvobodilnega in protifašističnega boja na Koroškem.
Vsem avtorjem te pomembne knjige, Pomurski založbi in uredniku izdaje Vaneku Šiftarju gre za to izdajo vse priznanje, ki je toliko večje še glede na res okusno in skrbno opremo knjige.
Pred dvajsetimi leti je umrl skladatelj Riccardo Zandonai (na sliki-. V spomin na to obletnico bodo v torek po televiziji (II. kanal) oddajali njegovo opero «Franeesca da Rimini#. Peli bodo Marcella Pobbe, Giuseppe Campora i. dr.
Pri „Forumu“ dvojezična izdaja pesmi Srečka Kosovela
Založniško podjetje «Forum» iz Novega Sada, ki izdaja večinoma knjige v madžarščini, bo v kratkem izdalo izbor pesmi slovenskega pesnika Srečka Kosovela. Knjiga bo izšla v okviru zbirke »Bibliofilska izdanja#. Izbor pesmi je pripravil ljubljanski književnik Ciril Zlobec, predgovor o kraškem pesniku in revolucionarju je napisal Janko Kos. Knjiga bo natisnjena v dveh jezikih; poleg slovenskega teksta bo imel bralec srbskohrvatski prevod. Prevod sta oskrbela Dejan Pozna-novič in Gojko Janjuševič.
To je prvič, da se Kosovelova poezija pojavlja v srbskohrvat-skem jeziku v obliki knjige in je treba zato pohvaliti pobudo založniškega podjetja »Forum#, ki daje s tem svoj velik prispevek k proslavi petdesetletnice rojstva Srečka Kosovela. Pripomniti je še treba, da objavlja «Forum» poleg knjige Srečka Kosovela še grafiko Vladimira Makuca, ki je napravljena nalašč za to slovensko srbskohrvaško izdajo.
« * •
Založba »Guanda# iz Parme bo izdala obširno antologijo sodobne
jugoslovanske poezije. Poleg besedil v srbohrvaščini, makedon-ščini in slovenščini bodo italijanski prevodi. Antologijo so uredili ter izbrali pesmi jugoslovanski književniki Ciril Zlobec, Slavico Mihalič in Aleksandar Spasov. Pesmi sta prevedla v italijanščino književnik z Reke Giacomo Scotti (srbsko, slovensko, makedonsko in deloma hrvatsko poezijo) in italijanski slavist Giusep-pe Donini.
V antologiji so predstavljeni najznačilnejši jugoslovanski pesniki povojne generacije,
SREDI ŽIVAHNE KOPALNE SEZONE
Kaj žene Nemke in druge severnjakinje v deželo sonea in «latinskili ljubimeev»
Ko se jeseni vračajo v svoje hladne dežele, je večina deklet razočaranih, a naslednjo pomlad jim pod vplivom spretne turistične propagande zopet zadrhti srce v koprnenju
Poletje se počasi nagiba h koncu, a vendar smo še vedno sredi živahne kopalne sezone in gosti s severa še vedno prihajajo v trumah k »toplemu* morju. Med temi gosti so v večini ženske, ki se ne prihajajo le sončit in kopat, marveč jih žene na jug tudi želja po ljubezenskih dogov-ičinah v upanju, da nalete na toliko opevani »amore* in na ie razvpite »italian ali latin lovers* (italijanske ali latinske ljubimce, kot jih na severu imenujejo). Iz teh ljubimcev je že nastala nekakšna legenda in nemške »frajle* sanjajo vse leto z odprtimi očmi in nestrpno čakajo trenutka, da se odpeljejo v lepo deželo soncu in ljubezni naproti.
Zelja po soncu in jasnem nebu je že od nekdaj gnala Tev-tonce na jug, zlasti pa v Italijo. Spomnimo se le Goethejevega verza: cKennst du das Land wo di Zitronen blue-hen?» (ali poznaš deželo, kjer cveto citrone?). In naj večji nemški pesnik je rad zahajal v Italijo in spisal o svojem potovanju celo knjigo. Njega in druge umetnike je gnala želja po lepoti in klasiki ter po neštetih spomenikih iz rimskih časov in renesanse. Mlade junonske ali tudi vitke Krimhilde in Brunhilde pa žene gon po pustolovščinah, ali če so še zelo mlade, to je prave «zelenke», tudi romantične sanje o prvi ljubezni.
Računajo, da pride na lov za ljubeznijo v Italijo vsako leto več kot sto tisoč Nemk. K tem je treba dodati Avstrijke, Švedinje, Danke, Nor-vežanke, Finke in nežne Angležinje z rožnato kožo, tu pa tam posejano s kako pegico,
in sanjavimi modrimi očmi. Na vseh plažah pa jih čakajo in prežijo nanje temnopolti in stasiti brezdelni mladeniči, ki jim tu pravijo tudi «fusti» ali »vitelloni*. In razne lepe Gretchen ali Ingrid si kaj kmalu najdejo družbo, saj je
Ena izmed 10.000 turistk v Jesolu
peščena obala naravnost posejana z bari in plesišči, kjer se stiki lahko navežejo.
Pri tem gre v večini za lahkoživo mladino, ki ne išče trajnejših vezi, ki se hoče nekaj tednov zabavati in gre narazen brez vsake zamere. Seveda k tem mladim ljudem, za katere je iskanje ljubezni in zabave nekaj naravnega,
je treba prišteti tudi nekaj 1 jansko vsiljivostjo in peteli-
takih »loverjev*, ki prežive J vse poletje na plažah, niso preveč izbirčni in nimajo nič proti, če jih kakšna že bolj priletna nemška Frau ali Fraulein ali ameriška ločena lady ali miss na zelo diskreten način tudi vzdržuje.
In tako mrgoli od junija do septembra zlasti na plažah od Gradeža do Romagne (Li-gnano, Jesolo, Riccione, Rimini, Cattolica itd.) na stotiso-če kopalcev obeh spolov, med katerimi so v večini ženske s severa in domači «levi». življenje na teh plažah poteka vedno po istem kopitu; čez dan «pečenje» na soncu, zvečer ples po barih in plesiščih z ljubezenskim šepetom in obljubami, ki se često razblinijo z nočjo. Od vsega tega pa ima veliko korist predvsem gostinstvo, ki je še do lani stalno napredovalo. Nastalo je na tisoče novih hotelov, gostišč in penzionov in modernih barov, tako da se je zunanja podoba obale v nekaj letih tako spremenila, da jo je komaj prepoznati.
Tako je samo v Jesolu, znanem obmorskem letovišču pri Benetkah, 511 lokalov: barov, kavam, slaščičarn in plesišč, kjer se mlado in staro zabava ali dolgočasi pozno v noč. Pravijo, da sedi v teh lokalih v avgustu vsak večer okrog 40.000 žensk. Med njimi so v večini tujke, ki si obetajo od počitnic kako lepo dogodivščino, ali morda tudi resnično ljubezen, ki naj bi se končalo pred oltarjem. Ko pa se konča sezona, se zavedo, da je vsa počitniška propaganda velika laž ter da ni od strastnega «amore» nič ostalo. Ko so oktobra zopet doma, se pritožujejo nad preveliko itali-
njenjem, toda ko pride zopet mesec maj, opevajo razni potovalni uradi v severnih deželah italijanske plaže kot »raj ljubezni* in nežnim severnjakinjam zopet zadrhti sTce v novem koprnenju, češ to leto bo pravo leto in bodo srečale pravega moškega, ki jih bo osrečil... Med temi dekleti, ki še sanjajo, so delavke, male uradnice, prodajalke, morda kaka manekenka, ki vse leto varčujejo, da prihranijo denar za nekaj tednov počitnic. Ko pridejo v Italijo, oblečejo ceneno obleko, kupljeno v veleblagovnici, sedejo k mizi v baru in čakajo na veliko dogodivščino. Če je dekle količkaj prikupno, sede takoj k njej kak «latinski ljubimec* in ji začne dvorit5.
Ko vprašajo takšno Nemko, kaj pravzaprav vidi v tem «la-tincu*, pove, da je bolj ljubezniv, da bolje dvori, da je bolj nežen in manj okoren, kakor njen Tevton. Ta jo sicer spoštuje, je tudi poln ljubeznivosti, a je tako obziren in hladen, da odbija. Toda dekle, ki je prišlo vse zasanjano v to lepo deželo, se tudi često razočara Najprej se navduši nad lepimi besedami vnetega ljubimca, potem pa se pritožuje da postane koj grob, ko doseže svoj cilj. Takrat postane gospodovalen in ravna z njo, kot da bi bila njegova sužnja.
Druga, manj srečna dekleta, ki jim je narava odmerila bclj skope čare, si pomagajo drugače. V Jesolu je na primer hotel, v katerem je okrog 500 mladih Nemk. Zanje organizirajo skupinske izlete z vodičem v notranjost beneškega podeželja, za kar plačajo
RIŠE
Vlado Pirnat
Storžko ve pustoto vščine
PIŠE
Josip Jesih
Nastopil je čas, ko bi moral Brazgotinec radiotelegra-firati Tomu o svojem obisku na »Vintgarju«. Črni Tom je sedel pri aparatu ter v napetem pričakovanju nervozno kadil pipo. Potem se mu Je zazdelo, da se Brazgotinec sumljivo dolgo ne oglasi. Pritisnil je na gumb ter sam pričel klicati: «Halo Brazgotinec, halo! Črni Tom kliče! Javi se, slišiš, Halo!...« Nič. Temna sluthja ga je obšla.
Jezno je stopil k Storžu in mu zlobno navil usesa. «ce se je zgodilo kaj narobe«, mu Je zagrozil, «potem joj tebi.« Nato se je ponovno vrnil k aparatu in zopet klical. Spet nič. Pozno v noč je Tom pošiljal tajne radio klice Brazgotincu, toda odgovora ni dočakal. Nemo je aparat pričal, da so se razbojniški načrti pričeli podirati.
Tom je izgubil živce. Spodrsljaj z Brazgotincem ga je spravil ob vse samozaupanje. Bil je tako jezen, da se je hotel znesti nad Storžkom. Sočno je zaklel, odprl vrata ter stopil v sosedno sobo. Debelo je pogledal, kajti soba je bila prazna. «Paglavec smrkavi,« se Je zadrl, «kje se skrivaš? Takoj sem če ne...« Njegovo robantenje Je izzvenelo v prazno. Storžek se ni odzval.« Hudiča! Saj je nemogoče, da bi se bil upal pobrisati jo. Džungla bi ga v hipu pohrustala!«
Pa je vendar bilo točno tako. Storžek se Je bil spomnil na Jagija, vzel nekaj mesa ter šila in kopita in jo kljub vsej negotovosti, skozi luknjo v ogradi pobrisal v pragozd. Več mu je pomenila zlata proetots, pa čeprav zabeljena z mnogimi nevarnostmi, kot pa mučno ujetništvo pri razbojniku Tomu. Tudi tokrat ga sreča ni zapustila, kajti že na drugi klic se je iz gošče prikazala glava igrivega Jagija, ki je kot kužek veselo pomahal z repom.
vštevši avtobus, zapitek, vstop na plesišče in plesalca samo po 1.600 lir. Tu plešejo na kakem zakotnem plesišču večinoma z natakarji. Zato se vrnejo razočarane v hotel na plaži. In še srečne so potem, če se jim kak natakar, kuhar, nosač ali brivec prijazno nasmehne. Seveda so med kopališkimi «levi» tudi bolj petični lovci na severnjakinje. A ti so bolj redki. Ti izbranci iz bogatih družin pravijo, da so se severnjakinj sedaj naveličali in se družijo raje z domačinkami, Italijankami, češ da so bolj očarljive, ker so bolj odporne, kar bolj godi meški nečimrnosti.
Končno ni treba pozabiti, da prihajajo Nemke na itali-
janske plaže tudi zato, da se naužijejo malce svobode, ker v nemških družinah ni življenje tako svobodno, kot postavimo, v švedskih. V Jesolu ali Riccionu sicer še niso dovoljeni «toplessb, toda goloto in lepoto lahko razkazujejo do skrajnosti, saj lahko skrčijo dvodelne kopalne kostime na najmanjšo mero. Zato se tudi pritožujejo, ko pridejo v Trst na barkovljansko obalo, ker preže tu nanje mestni policaji s krojaškim metrom v roki in če so hlačke prekratke, je tu takoj globa... Ravno zato so tu severnjakinje na lovu za •slatinskimi ljubimci* le bolj redke ter še te takoj odfrče na beneške in romagnolske plaže.
Nemški turistki čakata v kavarni, da se jima približa kak «latin lover*
Ali naj nosi žena možu kavo v posteljo?
Neki zelo razširjeni dnevnik je objavil v svoji rubriki »pisma čitateljev* pismo neke gospe iz Bočna, ki ji je zelo žal, da je navadila moža na to, da mu nosi vsako jutro kavo v posteljo. V pismu pravi, da je poročena 14 let in da ji je že pred 12 leti umrla' mati. Vendar se še sedaj spominja njenih besed, ko se je vrnila s poročnega potovanja. Povedala ji je, da je bila prve dni do moža polna pozornosti in mu je v svoii zaljubljenosti
nosila vsako jutro kavo v posteljo, to je da mu je »služila*. Tedaj ji je mati rekla: »Ne smeš ga navaditi na tak način življenja, sicer boš morala delati do smrti tako.* In mati da je imela prav. Zato svetuje sedaj gospa iz Bočna vsem dekletom, ki namerava jo iti pred oltar, naj nikoli ne služijo svojim možem, niti v medenih tednih. Tako ne bodo postale za vse življenje njih služkinje
Pri tem listu so pričakovali.
\	2	3	•i	5	6	7		6	0	10	11	12	13
»j							u	15					
16					6	17	16		e	19			
JO					s				22	S	73~		
X				0	25				H	25	27	0		
»		m	30					Hi	31		52		
		33					H	39 j					r
	35					m							
[37					H	58					n	59	90
		H	92		H					11	Im.		
vT		56		VJ	98				S	99			
r~			51	m	T~			a	55				
5T"				55		n	5T	57					
sr				_			II	W~			. . -	___		_	_
VOlAJttA Vi>lo: 1 kopališče pri Kopru, 8. težak položaj, zadrega,
14.	Ime filmske igralke Dietrich,
15.	grški bog lepote, 16. starogrški pesnik, 17. ruski veletok, 19. indijsko žensko oblačilo, 2(1. tobačnica, cigaretnica, 21. francoski filmski igralec (Daniel), 22 zemeljski tečaj, 24. žensko ime, 25. škodljiva žuželka, 26. pripovedna pesem, 28. kemični znak za bizmut, 29. kemični znak za silicij, 30. kmetijska pokrajina. 31. velikan, orjak, 33. muza gledališča, 34. sodoben slovenski pisatelj (Ivan), 35. stopnja, čin, 36. odrezek pri vrednostnih papirjih in nakaznicah, 37. opera hrvat-skega skladatelja Lisinskega, 38. gora v zahodnih Julijcih, 39. začetnici umetniškega imena slovenskega skladatelja Friderika Sirce, 41. pijača starih Slovanov, 42. različna soglasnika, 43. popravljalec ur, 44. nemški spolnlk, 45. del zimske garderobe, 37. sorodnik po očetovi strani v starorimskem pravu, 49. tankonoge gozdne živali, 50. grški bog divjega vojskovanja, 52. paradiž, 53. antično ime za Trojo, 54. šahovska figura, 56. Cezarjev ljubljenec, 58. cenik, 59. reka v Severni Ameriki, ki pada z znamenitim slapom.
NAVPIČNO: 1. junak srednjeveških viteških romanov, 2. nacije, 3. vrhunec bolezni, 4. južna rastlina, 5. veletok v zahodni Evropi, 6. začetnici izumitelja dinamita, 7. dan v tednu, 8. zimsko prevozno sredstvo, 9. začetnici sodobnega slovenskega pesnika, 10. Otok v Egejskem morju, 11. strm padec reke ali potoka, 12. pleten bič, 13. osnova mnogih barv in zdravil, 18. tekoča maščoba, 21. po vojni umrli slovenski pisatelj (Pavel), 22. edini zastopnik sesalcev, ki leta, 25. živinorejsko opravilo, 27. orjaška, toda nestrupena kača, 30. francoska prestolnica, 32. rastlinska bodica, 33. himalajska koza. 34. mesto na Krku, 35. učenka, 36. znamenit avstrijski skladatelj (Herbert von), 37. nestvor, 38. gozdna žival z iskanim krznom, 39. znamenit francoski impresionistični slikar (Auguste), 40. občina, soseska, 44. največji pritok Save, 46. junak znane Sltakespearove tragedije, 48. korenina veje v deblu, 49. stil, 51. nordijski izraz za smuči, 53. tuje žensko ime, 55. kratica francoske letalske družbe, 57. kemični znak za nikelj.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Metro. 6.
stroka, 12 oproda, 14. karakai, 15 Tisa, 16 dol, 18. Ibert, 19. ikt, 20. Danaj, 22 Arta, 23. VU, 24. seminar 26. uj, 27. Reims, 29. ekonom, 32. sla, 33. RC, 34. Vič, 35. Stanko, 37. kinin, 39. N(ikola) T(esla), 40. tovarna, 42. iz, 44. arka, 47. stroj, 48. kal, 49. murka, 51. Aon, 52. urna, 53. ugankar, 55. artist, 57. raketa, 58. kakao.
NAVPIČNO; 54. A(nton) A-(škerc).
da bodo prejeli na to pismo cel kup korespondence, ki bo dajala gospe iz Bočna prav ter da bodo še druge gospe svetovale bodočim ženam, naj »ne služijo možu*. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Prejeli so na desetine pisem poročenih žensk vseh starosti in slojev; in niti ena se ni strinjala z gospo iz Bočna.
Bralke časopisa namreč menijo, da se ne sme skodelica kave spreminjati v «načelno vprašanje*. Večina žensk pravi, da gre za golo vljudnost in za nežno dejanje. Neka ženska piše: «Skodelica kave je jutranji pozdrav, ki ga izreka žena možu skupno s poljubom na čelo ali s po-božanjem roke. Ta skodelica kave obnavlja vsako jutro čustvene vezi med zakoncema. Mladih nevest ni treba učiti, da so vljudna dejanja poniževalna ter da pomeni pozornost do lastnega življenjskega tovariša nekako sužnost. Te neveste je treba raje poučiti, da sta soglasje in sreča v družini češto sad mafih pozornosti.
Druga gospa, žena nekega odvetnika, odgovarja gospe iz Bočna: »Morda niste imeli sreče ter ste naleteli na nasilnega moža. Mislim, da bi ta ravnal z vami gospodovalno in kot z nekako služkinjo, tudi če bi mu ne nosili skodelice '*ave v posteljo. Zame je ta vljudnost najboljši način, kako začeti nov dan skupnega življenja.*
Žena nekega delavca, mati štirih otrok, piše: »Draga gospa, tudi jaz sem poročena že trinajst let in nosim možu kavo v posteljo; in on mi tega ne ukazuje, a jaz delam to, ker čutim, da Je to moja dolžnost. Draga gospa, ali ste kdaj pogledali svojega moža, ko se je vrnil iz tovarne? Oprostite mi, ne vem, kaj dela vaš mož, toda moj mož je
delavec in dela na tekočem traku. Ko se vrača iz delavnice, je zelo utrujen. Ko dela v prvi izmeni, mora vstajati že ob pol petih. Čemu bi mu ne nesla kave v posteljo in mu omogočila, da se odpočije deset minut več? Ko sem bila bolna, je bil tudi on zelo pozoren do mene in mi je prinašal, kavo. Drage nevesta, le nosite kavo možu v posteljo!*
So zakonci, ki vstajajo ob različnih urah. .Žena vstane na primer zgodaj in pošlje otroke v šolo, pospravi in šele nato nese možu, ki vstaja pozno, ker dela ponoči, skodelico kave. Ena izmed teh žensk pripoveduje: «Zbudim ga in tedaj mi pogleda globoko v oči. Pravi, da že iz mojega pogleda ugane, kako se je začelo življenje v družini: če so otroci zdravi in če vse redno poteka. Večkrat mi pravi, da mu takrat, ko sem na letovišču, najbolj primanjkuje moj jutranji pozdrav. Zato se prav ■nič‘ne čuti-«! služkinja.«
j. Drugo pismo pi-avi: »Ko sreba moj mož kavo, se usedem k postelji, ga vprašam, če je dobro spal, ali je zdrav m mu pripovedujem kaj veselega iz življenja otrok, da začne vedro preživljati novi dan.*
Iz drugih pisem se vidi, da vljudnost tene ne razvadi moža. Neka vdova piše: «Gospa iz Bočna, le nesite možu kavo v posteljo, pa tudi časopis. To ne pomeni, da ste zato njegova služkinja. S tem mu dokažete le svojo ljubezen. Jaz žal ne morem tega delati že štiri mesece. Rada bi tekla in mu nesla skodelico dobre kave in časopis ter mu dala jutranji poljub, kakor sem delala 44 let. Zagotavljam vam, da nisem zato nikoli mislila, da sem služkinja.*
In v tem tonu sledijo še razna pisma.
Veljaven od 23. do 29. avgusta
OVEN (od 21.3. do
20.4.	) Ta teden boste morali biti velikodušni in kazati čimvečje razumevanje do ljubljene osebe,
sicer bo nastala ljubosumnost, ki bo privedla do trenja. Vpliv zvezd pa je zelo ugoden za vašo poklicno dejavnost. S prijatelji bodo odnosi tudi dobri.
MIK (od 21.4. do
20.5.	) Planeti so vam ta teden zelo naklonjeni. Okrepili boste ljubezenske odnose, a dobro se boste
razumeli tudi s sorodniki. Le neki vaš -predlog ne bo naletel na popolno odobravanje. Na delu boste zelo podjetni in boste želi uspehe.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Te dni boste nekam živčni in jezljivi, kajti čustveni odnosi vas docela ne zadovoljujejo. Brzdajte svojo nestrpnost. Ce boste imeli ta teden goste, boste vsi zadovoljni. Delo vas nekoliko utruja in privoščite sl malo odmora.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Vpliv zvezd Je zelo ugoden in z ljubljeno osebo boste preživeli precej lepih, nepozabnih uric. Tudi prijatelji so vam naklonjeni in vam hočejo le dobro. Teden je zelo ugoden tudi za razumsko ali umetniško dejavnost.
LEV (od 23.7. do
22.8.	) Preživeli boste precej časa v prijetni družbi, polni razumevanja. Ta teden je še posebno naklonjen zaljubljencem. V družini utegne nastati kaka razpoka zaradi denarnih zadev. Tudi na delu se bo nekaj zataknilo in ne boste uresničili načrtov.
DEVICA (od 23.3. do
22.9.	) Večina planetov vam je naklonjena, zaradi česar boste, dobre volje in simpatičen vsej okolici. Vsi vam bodo naklonjeni in vam bodo izkazovali ljubezen Na delu boste z nekaj dobre volje uresničili neki stari načrt.
TEHTNICA (od 23. 23.10.) Vpliv najbolj u-zaradi česar negotovi. V ljubezenskih odnosih bo vladala napetost in stvari se bodo zapletle. Imeli boste vtis, da se po dolgem so glasju nekaj ruši. Dobri bodo odnosi s starejšimi sorodniki.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.11.) S številnimi vplivi, ki u-godno uravnavajo va-čustveno življenje, boste ta teden vsekakor srečni in zadovoljni. Izboljšali boste odnose z osebo, ki jo imate- radi. Izboljšal se bo tudi vaš gospodarski položaj ker vam bodo vi Jen denar.
----^ TEHTNICA (od 23.	\
f	®- do 2»-l0.) Vpliv	/	A	\
I	1	zvezd ni najbolj u-	I	Y	I
\	Kr1-* I	goden, zaradi česar	\	Ji	/
\ tl / ste nekam negotovi.	J
^ v liubezenskih od	---
vi
® E
vrnili poso-
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Vplivi zvezd so mešani, zlasti kar še tiče čustvenega življenja. Zaradi položaja LU-ne boste spremenljive volje. Ne razpravljajte vedno o istih vprašanjih s sinovi ali z mladimi sorodniki. Starejše osebe se bodo vmešavale v vaše delo.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vaša čustvena vprašanja se bodo ugodno razrešila, čeprav ste nekam nezadovoljni in neučakani. Borite se proti svojemu malodušju in življenje se bo izboljšalo. Na delu bodite še nadalje polni navdušenja in odločne volje.
VODNAR (od 21 J. do 19:2.) Nekateri iz: med vas bodo prišli nekoliko iz vsakdanjega tira življenja, ker bodo ljubljene osebe oddaljene. Že v začetku tedna pa bo prilika za pri jetno življenje v družbi s prijatplji in znanci. Ce je na delu kaj narobe, bodite elastični.
Klili (od 20.2. do 20.3.) Ne bodite pesimist In ne predajajte se črn ogled Ju in negotovosti. Vpliv zvezd le glede ljubezenskih odnosov ugoden. Prejeli boste neke ugodne vesti, ki vas bodo zelo razveselile: Čaka vas tudi lepo potovanj« v inozemstvo.
vse to je pričalo o veliki priljubljenosti, ki jo je naš pok. Alojz užival med vsemi vaščani in v vaseh zgoniške občine.
Alojz Pirc je zapustil v veliki žalosti Seno in številne sorodnike. Skozi vse svoje življenje je bil dober in pošten delavec. Mnogo let je delal kot čevljar, nato pa je za-, pustil svoj prvi poklic in našel delo pri raznih gradbenih podjetjih. Alojz Pirc je bil od svoje mladosti, dokler ga ni prerano ugrabila smrt, dosleden in aktiven antifašist ter zaveden Slovenec. Po razpadu fašistične Italije je odšel v partizane, kjer je bil do zmage nad fašizmom v raznih-partizanskih -edi-nicah.
Ko se je vrnil domov je takoj začel aktivno sodelovati v antifašističnih in slovenskih organizacijah v vasi. Sil je dolgoleten član ko-

Mmmmm

r.vlv
Mtmm
.y.y.y.y.y.y.y.
v>.y.y.y.y&S



v'vXy.y.;.v.y.y.y.yX:

PO USPELEM KMEČKEM
WALTER ZET
VALENTIN ŠVAB
Šest razstavljalcev na kmetijski razstavi
FRANC KODRIČ
TEDEN
OPČINAH
Pretekli teden je bila zaradi počitnic večine ustanov in uradov še vedno precejšnja «su-ša», kar se tiče novic. Predvsem je meščane neprijetno presenetilo zvišanje cene vozovnic na tramvajih, filobusih in avtobusih mestnega podjetja Ace-gat od 40 na 50 lir ter ukinitev jutranjih zelenih listkov, ki so veljali za dvojno vožnjo. S tem so bili prizadeti predvsem najbolj revni sloji, to je tisti, ki ne razpolagajo z lastnimi vozili. Proti zvišanju je bilo obilo kritik med vsemi, ki uporabljajo javna prevozna sredstva in tržaška federacija Komunistične partije Italije je priredila pri Sv. Jakobu tudi javno zborovanje, na katerem je Arturo Calabria naštel vse razloge proti zvišanju tarif ter ostro obsodil tudi način, kako Je občinski odbor nekako izkoristil počitnice in, skoraj bi se reklo, podtaknil te poviške, ne da bi se izrekel o njih občinski svet. Zato se je razširila govorica, da bo župan dr. Fran-zil sklical izredno sejo sveta prve dni septembra. Toda takšnemu ravnanju pravi ljudski rek: po toči zvoniti je prepozno.
V	četrtek je minilo devet let od sklenitve videmskega sporazuma o malih mejnih prehodih. Ob tej priliki so z raznih strani ugotovili, da je ta sporazum bil zelo koristen, da je prispeval k izboljšanju odnosov med obmejnim prebivalstvom na obeh straneh in med obema državama sploh. V teh devetih letih je bilo v obeh smereh meje okrog 60 milijonov prehodov s prepustnicami, od januarja 1963 do 30. junija letos pa kar 12.732.030 prehodov in od teh 10.264.945 na tržaškem področju.
Ker smo že pri mejnih prehodih, naj omenimo, da je bilo v štirih dneh okrog velikega šmarna, to je od 13. do 17. avgusta samo na tržaških blokih okrog 400.000 prehodov. Od teh jih je bilo 223 tisoč s potnimi listi in 177 tisoč s pro-pustnicami. S potnimi listi je hilo 100.000 prehodov samih i-talijanskih državljanov. Vse te številke kažejo, kako je postala meja med Italijo in Jugoslavijo ena izmed najbolj odprtih.
V	preteklem tednu se je prijel tudi kongres Mednarodne ženske zveze, ki še vedno traja. Kongresa se udeležuje mnogo žena iz številnih zahodno-evopskih, afriških in azijskih držav. Žene obravnavajo številna važna vprašanja, katerih izhodišče je predvsem zahteva Po popolni enakopravnosti z moškimi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja. Zanimivo je, da so žene razpravljale celo o «ceni dote in nevesten v nekaterih zaostalih deželah.
Z včerajšnjim dnem se je v Gorici normalizirala mestna avtobusna služba. Podjetje Ri-hi je končno moglo spraviti v pogon avtobuse, ki jih je vzelo v najem pri ATA, ker se je našla oblika, kako zaposliti s posredovanjem urada za delo okoli 50 delavcev, ki so bili poprej v delovnem odnosu z ATA, sedaj pa jih je zaposlilo podjetje Ribi. V skladu s sklepom občinskega sveta bo Ribi vozil na petih mestnih progah. Novi koncesionar, naj bi imel v zakupu za 6 mesecev, katerim naj bi sledila municipali-zscija službe.
Doberdobski občinski svet je na svoji zadnji seji, ki je bila v sredo zvečer, soglasno izglasoval resolucijo, s katero obsoja krivično ravnanje v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine do uporabe slovenske-Sa jezika. V svoji resoluciji svetovalci obsojajo ta diskriminacijski sklep ter zahtevajo, da se slovenščina, kot jezik enakopravne manjšine, uporablja v deželnem svetu ter v samoupravnih organih- Ta pravica, je zagotovljena z ustavo, deželnim statutom, izjavo o človečanskih pravicah ter mednarodnimi dogovori. Občinski Svet je nadalje sklenil delno spremeniti načrt za razširitev in modernizacijo osnovne šole v Doberdobu. V že odobrenem Proračunu občinske uprave, je mio določeno, da bo za izvedbo načrta namenjenih 19 milijo-
nov lir. Ker so se medtem gradbeni stroški zvišali so sklenili prilagoditi načrt razpoložljivemu znesku 19 milijonov. Namesto dveh bodo zgradili samo eno učilnico; odpovedati pa se bodo morali še nekaterim drugim stvarem.
Ko smo že pri občini Doberdob, naj omenimo tudi vlom, ki so ga neznanci izvršili v tem tednu v županstvo. Vanj so prišli skozi stopnjiščno okno. Iskali so denar in so dobili samo 3.000 lir.
Za veliki šmaren je bil tudi po cestah goriške pokrajine izredno velik avtomobilski promet. Zaradi pazljivosti avtomobilistov, ki je bila v teh dneh nadpovprečna, ni bilo hujših nesreč. Za red je skrbelo 17 patrulj prometne policije, ki so prisodile okoli 170 glob. Izreden promet so zabeležili tudi na prehodu Rdeča hiša. V dveh dneh je šlo s potnimi listi in propustnicami čez mejo skoraj 19.000 oseb. Sestav turistov, ki so šli čez ta blok, morda še nikoli ni bil tako kozmopolitski, kot ravno ob teh praznikih. Poleg zahodnih Evropejcev so šli v Jugoslavijo ali prišli iz nje tudi številni državljani Ameriških, Azijskih in Afriških držav.
Večja udeležba na kmetijski razstavi bi dala taboru pokrajinski značaj
Kmetijska zadruga v Trstu, ki je že šesto leto priredila tabor, ne more sama prenašati gmotnega in organizacijskega napora za večjo manifestacijo S sodelovanjem še drugih ustanov in oblasti se bo tabor še bolj uveljavil
Pretekli ponedeljek se je z velikim uspehom zaključil 6. kmečki tabor na Opčinah, ki ga je priredila Kmetijska zadruga iz Trsta. Tri dni je trajal tabor; tri dni je bilo vedno polno ljudi, zlasti pa v popoldanskih in večernih urah. Poleg ljudske veselice in plesa, kot zabavnega dela tabora, sta bili prirejeni tudi razstava kmetijskih strojev in orodja ter razstava kmetijskih pridelkov.
Obe razstavi sta vzbudili veliko zanimanje kmetov in drugih obiskovalcev. O tem smo sicer že obširno pisali. Zato se bomo danes nekaj več pomudili pri razstavi kmetijskih pridelkov. Slike, ki jih objavljamo, nam najbolj nazorno prikazujejo, kakšne pridelke so naši kmetje razstavljali, da bi poka-
NAŠE KORENINE
93 Id Marije Rauber
Vedno nas objame nekaj prijetnega ko nanese, da se lahko srečamo z znanci, ki so že praznovali svoj 80. ali 85. rojstni dan, ter jo korajžno mahnejo celo čez 90. leto. Iz srca jim željimo, da bi dočakali 100-letnico in še več. Tudi danes smo si postavili prijetno nalogo, da spomnimo čitatelje, kar na dve taki naši znanki. Najprej predstavimo našim bralcem eno najstarejših žensk ne samo s Cola temveč iz vse repentaborske občine. Naša današnja slavljenka je Marija Rauber vdova Guštin, ki je slavila v nedeljo svojo 93. leto. Rodila se je 16. avgusta 1871 v Vogljah. Kljub svoji častitljivi starosti je «Marija mežnarjevaii, kot jo kličejo domačini, še čila in zdrava; vedno kaj dela na vrtu ali doma. Delati je začela še prej ko je dokončala ljudsko šolo. Ko je bila stara 14 let je začela hoditi z jerbasom na glavi iz Cola v Trst, vsak dan, in to dolgo let. V poletnem času je šla z doma že ob treh zjutraj, da je nesla sadje in zelenjavo na trg. Tudi po poroki z vaščanom Anto nom Guštinom je naša slavljenka imela polne roke dela. V zakonu je povila sedem otrok. Kot skrbna mati je mnogo pripomogla pri vzdrževanju številne družine. Kot zavedna Slovenka pa je vzgojila svoje otroke v pravem slovenskem du. hu
Čestitkam otrok, sorodnikov ter vseh vaščanov se pridružujemo tudi mi ter ji želimo še mnogo zdravih in srečnih let.
90 let Marije Lcgiša
Te dni smo obiskali tudi Marijo Legišo vd. Rukin, ki Je praznovala svoj 90. rojstni dan. Marija Legi-ša, ki stanuje v Nabrežini, ni doma iz Nabrežine; oče je bil iz Ce-rovelj, mati iz Vižovelj, ona pa se je rodila 18. avgusta 1874 v šem-polaju.
Ko je bila stara 22 let se je po poroki s Ferdinandom Rukinom preselila v Nabrežino, kjer sta sl zgradila hišo, v kateri živi še danes. Tudi ona je v svojih letih veliko delala. Na kmetiji ni bilo počitka. Vsako Jutro je morala peš iz šempolaja v Trst, kamor je no-
sila prodajat mleko in sadje.
Po očetovi smrti je morala poma. gati številni družini, kajti njena pokojna mati je imela devet otrok. Toda tudi ona je šla po zgledu matere in je svojemu možu povila devet otrok, katere je vzgojila v zavedne in napredne ljudi. Že v dobi fašizma pred začetkom NOB so bili Rukinovi tarča in žrtev preganjanja in so dali antifašizmu odločne borce, ki so zaradi svoje dejavnosti morali prestati veliko trpljenja in dolgo let zapora. V času partizanske borbe pa so bili vsi v prvih vrstah.
Slavljenka Marija je kljub svoji visoki, že častitljivi starosti, še ved. no čila, zdrava in vesela.
Čestitkam otrok in vseh sorodnikov, ki so za to slavje prišli k ljubljeni ^materi in noni iz raznih krajev, se pridružujemo tudi mi, in ji želimo, da bi še mnogo let preživela v zdravju in zadovoljstvu.
M. M.
zali javnosti, kaj vse rodi naša tržaška zemlja, če jo obdelujejo pridne roke. In res. Vsi razstavljeni pridelki so bili prvovrstni. Povrtnine vrtnarjev od Magdalene in Sv. Ane, iz miljskih hribov in s kraškega predela, grozdje, sadje in drugi poljski pridelki, so bili res na najvišji ravni, tako po kakovosti, kot tudi po svoji ' zunanjosti.
Pri tem pa moramo ugotoviti, da se je tudi letošnje razstave kmetijskih pridelkov udeležilo omejeno število kmetov, ki so zastopali v veliki večini spodnjo tržaško okolico odnosno področje Magdalene in Sv. Ane. Ponolnoma so bili odsotni kmetje iz dolinske, repentaborske, zgoniške in devinsko-na-brežinske občine. Tudi kmetje iz ostalih predelov tržaške občine, razen Opčin in Padrič, niso bili prisotni. Zlasti se je ooazila odsotnost, naših cvetličarjev, ki v tem letnem času bi imeli marsikaj no-kazati, ter odsotnost večjega števila vinogradnikov s spodnjega in z gornjega tržaškega področja.
Razume se, da za skromno udeležbo kmetov na razstavi niso krivi urireditelji, ki so tudi letos vložili največji nanor. da ie tabor dobro uspel. Zato bi bilo treba v bodoče, da bi postal ta tabor, kot je poudaril v svojem govoru tudi predsednik Kmetijske zadruge Markovič, še večji; razstava pa naj bi zastopala celotno kmetijsko dejavnost. v tržaški pokrajini. Hkrati pa bi se morale še druge kmetijske in gospodarske organizacije In ustanove zanimati za to edino kmečko manifestacijo na našem področju, ter jo podpreti, ker Kmetijska zadruga sama ne more storiti več, kot je doslej storila. Upajmo torej, da bodo te besede, ki so tudi naša želja, padle na plodna tla in da bomo imeli že.prihodnje leto tabor, katerega se bodo uradno udeležile še druge prizadete u-stanove, ter se bodo zanj bolj pozanimale tudi oblasti.
Prvi obračun letošnjih pridelkov
Ko prekoračimo mesec julij, že lahko napravimo bilanco o nekaterih pridelkih. Krma je bila »n je pri nas osnovnega pomena v kmetijskem gospodarstvu, pa naj je to še tako majhno. Pridelek sena, kot naše glavne krme, je nekakšno merilo za drugo sicer bolj plemenito travo — žito, s katerim ima nekam enake zahteve in rastno dobo. Letina sena je bila na splošno zadovoljiva in se pridelek vrti okrog
NOVA TRGATEV SE BLIŽA
Še vedno težave s prodajo dobrega domačega vina
Tuja, včasih umetno izdelana vina, onemogočajo vnovčenje celotnega domačega pridelka
Tako
so za
veliki šmaren na Repentabru rezali pršut
Cez dober mesec bo trgatev. Dobro kaže in če ne bo slabega vremena in ujme, bo letina dobra kot malokdaj, saj sta trta in nastavek zdrava. Tudi je upati na popolno zorelost, ker se je grozdje začelo že ravno «pisati». A nova letina nekatere vinogradnike skrbi, ker imajo še lansko vino. Osmice so sicer spraznile te mnoge kleti, a ne nudijo jamstva za spečanje celolet. nega pridelka. Med vinogradniki in tudi delavci se o vprašanju vina vedno bolj živahno, glasno in ostro vrti pogovor, ki bi ga mogli v bistvu spraviti v takšen okvir: Kaj bi pri kmetih ne ostajalo vina, ko pa je v vsem gospodarskem življenju samo lov na hiter in cenen zaslužek! Propagando potvorbe, laži itd. — vse to morajo delovni ljudje drago plačati. Kolikor odstotek potrošnikov, zlasti meščanov, se Je že nasrkalo ameriške civilizacije, ki jo krona osma sila — reklama, ki med drugim kuje tudi okus. Ti so že podlegli pretkano izzvanemu okusu, ki ne loči naravno, pristno in zdravo od umetnega in večkrat zdravju škodljivega. Tako je tudi z vinom. Veliko je te potrošnikov vina, ki naravne pijače ne znajo več pravilno ocenjevati.
Ce ima vinogradnik težave v vnovčenju svojega vinskega pridelka in mu Je star pridelek razen tega ob novi letini v napotje, mu to izbija vsako voljo za delo. Vino je blago on blago mora v denar. ta pa spet v blago. Takšen Je ta krožni tok in v kolikor je v njem zastoj, v toliko se porajajo težke posledice.
| Naslednjih par migljajev pa vino-
gradnikom:	Narava stori v vino-
gradu svoje, vinogradnik kot takšen in kot kletar pa svoje. 2e odslej dalje do trgatve skrbite, da ne bo kasneje kesanje in se torej izognete vinskim napakam. Zdrava posoda, zdravo in zrelo grozdje brez vsake primesi (gnile, nagnite, suhe jagode in pecljevina) to so osnovni pogoji za dobroto vina.
SEMPOLAJ
Ne vemo kam naj uvrstimo ta le primer: med pomanjkanje čuta odgovornosti, samoprecenjevanje, objestnost... V torek 4. avgusta, so se potniki na avtobusni progi Sem-■polaj - Nabrežina nekajkrat prestrašili. Prvi sunek na odcepku Nabrežina . SempolaJ pa se ni dal primerjati z močnim sunkom pred kavarno ob cesti, kjer je šofer zaradi vozila na pokrajinski cesti avtobus tako naglo in nepričakovano zaustavil, da je potnike vrglo s se. dežev. Seveda je nastal krik. vse-ga tega bi ne bilo, če bi ne bila vožnja tako hitra.
So pa še druge nerednosti. ki potnike upravičeno razburjajo. Nekaj dni prej se je avtobusu t»Ko mudilo, da sta dva potnika v Sem-polaju zaostala, čeprav sta na postajališču nanj čakala. Nekaj dni za tem Je avtobus na postajališču v Nabrežini pristal le toliko, da bi bil na nekaj potnikov, namenjenih proti Sempolaju, kmalu «pozabil».
V kolikor bi se takšni primeri ponavljali se bomo obrnili na pri-
dobre polovice normalne količine. Seveda velja to za pravočasno košnjo. Slabše je bilo z zakasnelo košnjo, ker je suša travo stisnila in zmanjšala njeno količino in kakovost.
Krompirjeva letina se ne da primerjati z lanskim pridelkom. Tudi v državnem merilu je ta pridelek za okrog sedmino (14 odstotkov) manjši. Pridelek je skrčila suša v dobi cvetenja, ko krompir naj. bolj potrebuje vlago. Sicer so v letini razlike, ki izhajajo iz sorte, obdelovanja, oskrbovanja itd. Tudi letos so se bolj napredni kmetovalci mogli prepričati, kaj pomeni za boljšo letino obdelovanje zemlje že med zimo.
O žitu moremo govoriti le na go-riškem, kjer so ga nažeii malone še enkrat toliko kot lani. Na kra-
škem ozemlju je še nekaj ovsa in ječmena, dočim je pšenica že bela vrana. To je tudi tod še dobro obrodilo. Kmetje pravijo, da bi sejali več pšenice, če bi iz mlina dobili moko iz svojega pridelka.
Tudi sadje ni na Krasu več postavka dohodkov. S češnjami računajo le še Brda. Letošnja letina ni bila sijajna, cene tudi ne. Kolikor je bilo na Krasu tega sadeža na že redkih in onemoglih deblih, je ostal na drevju za hrano pticam. Ce nima sadje primerne cene, pa ima svojo veliko hranilno vrednost kot presno (sveže) ali suho. Kdor to upošteva, za tega je sadje velikega pomena tudi za hišno potrebo.
Fižol sta stisnila suša in sopari-ca in je pridelek na splošno pičel.
Ponekod štejejo k letini pridelek stročjega fižola, graha, bučic.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii<iiimiimmiiiiHiiiiiitiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiit'iiimiiiiiiiiiiiiiiiiii|u|||iiiiiim|iiiiiii
ZADNJA POT
MARIJE CELESTINE OVIDONIS IN ALOJZA
V	torek smo spremili na zadnji poti našo predrago Marijo Celestino Ovidonis. Pokojnica je izhajala iz stare in zavedne slovenske družine. Rodila se je 2. septembra 1884 v Skrljevem pri Dolenjah v Brdih. Po končani ljudski šoli je Celestina, kot so imenovali doma, morala delati za številno družino. Ko ji je bilo 18 let se je v vasi poročila z 19-letnim vaščanom Antonom Ovidonisom, ter se je nekaj let po poroki skupaj z možem preselila v Trst in tu živela. V zakonu je povila 13 otrok, od katerih je samo še ena hčerka živa, ter jih vzgojila v ljubezni do materinega jezika.
Veliko je pokojnica v svojem življenju pretrpela, a vendar se je upirala vsem težavam ter z jekleno voljo znala prebroditi težkoče in v tihem prenašati trpljenje.
Kot zavedna Slovenka je pokojnica za časa NOB aktivno delala in pomagala v borbi, da bi se naše pravice uresničile.
V	našem mestu je bila dobro poznana, posebno pri Sv. Jakobu kjer je dolgo let stanovala. Pokojna Marija je bila ena izmed najstarejših raznašalk našega mesta. Skoraj 20 lef je pokojna Marija navsezgodaj prihajala v tiskarno ter vzela svoj zavoj časopisov in jih nosila po Kolonkovcu, od hiše do hiše. Pri tem je še treba omeniti, da je bil njen delovni okoliš obsežen. Kolonkovec z razmetanimi hišami, koder so poti razrvane, je prehodila pokojna Marija jutro za jutrom ob vsakem vremenu, od naročnika do naročnika. Bila je zčlo vestna. Njeno zdravje in močan ter vesel značaj, sta ji pomagala premostiti vse težave.
Ob tem slovesu ji izrekamo najlepšo zahvalo za vse, sorodnikom pa izražamo naše iskreno sožalje M. M.
* * *
Pretekli teden smo v naši vasi vsi globoko žalovali za pokojnim Alojzom Pircom, ki nas je zapustil v svojih najlepših moških letih, saj je imel komaj 56 let. Pogreba se je udeležila velika množica vaščanov in ljudi ii vseh sosednih vasi. Venci in cvet: e, nagrobna govora in velika množica ljudi, ki ga je spremila na njegovi zadnji poti,

munistične partije.
Alojz Pirc je zadnja leta stanoval v domači šoli, kjer je njegova žena zaposlena kot snažilka. Umrl je za posledicami črevesne bolezni. Zdravniki, ki so ga precej časa zdravili, so storili vse, da bi ga ozdravili. Toda vse zdravniško znanje ga ni moglo iztrgati smrti in ga ohraniti ženi ter nam vsem. Naj jgočiva v miru in naj mu bo lahka domača zemlja, ženi in sorodnikom pa najgloblje sožalje, kateremu se pridružuje tudi Primorski dnevnik.
s. i.
llllllltuilltl Milili lili IIIIMIII1IIII1IIIIIIIIII Iflllllllllllll
Vtisi turistov o naših vaseh
Po mnogih naših vaseh naletimo tudi na inozemska vozila s turisti, ki jih semkaj ne privabi le naša sončna obala, ampak jih zanimajo tudi naše stranske vasi ter življenje v njih. Interesi so različni in fotografski aparati odnesejo številne posnetke. A če slučajno navežete s temi radovedneži pogovor in vprašate kako jim ugajajo naši kraji, na kakšne posebnosti naletijo itd., izveste med drugim tudi to, na kar tudi mi večkrat opozarjamo. Pozornost vzbujajo zlasti nekatera naša naselja, posamezni domovi starejšega porekla, njihov slog, posamezni deli, kar je vse v mnogočem drugačno kot pri njih. Laskavo se izražajo o urejenih domovih, kjer se odraža smisel za red in olepšanje s cvetjem.
O naših gospodarskih, socialnih, političnih in drugih razmerah so v splošnem slabo informirani, vendar kaže, da je nekaterim tudi to bolje znano. Mnenja so, da je naše življenje na nizki stopnji. Glede našega kmetovanja odnaša tujec — Švicar takšen-le vtis: Sodi, da je to zelo neracionalno, da Je dosti zemlje zanemarjene, da ni ta pravilno obdelana. Narava res ni za poljedelstvo posebno prikladna; pri njih, (v Švici) bi bili vse površine, ki niso za drugo, že davno pogozdili. Bor Je za te kraje izredno hvaležno drevo, a tu pa tam bi uspevala tudi smreka. Kaj se za takšen ukrep nikdo ne zanima in ni ustanova, ki bi se za to zanimala? Obdelana zemlja bi morala tod donašati kaj več, izkoristiti pa bi morali najboljšo zemljo, rabiti primemo strojno orodje in druga za umno kmetovanje določena sredstva. Za trto so tod zlate lege.
Drugi turist se pridružuje mnenju Švicarja in meni, da je tukajšnji trg precej drag in bi ga mogla naša zemlja zalagati z marsičem, kar bi tukaj dobro uspevalo, treba je le pogoditi primerne kulture.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27.8, najnižja 19.8, ob 19. uri 22.5; zračni tlak 1010.7 pada, veter vzhodnik 2 km, vlage 88 odst., 5 mm dežja, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 24 stop.
ržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 23. avgusta
Zdenka
Sonce vzide ob 5.14 in zatone ob 19.00. Dolžina dneva 13.46. Luna vzide ob 19,35 in zatone ob 5.03
jutri, PONEDELJEK, 24. avgusta
Jernej
OB VELIKI UDELEŽBI PREBIVALSTVA
Javna komemoracija Palmira Togliattija v prostorih tržaške federacije KPI
Žalni govori poslanke Marije Bernetičeve, tajnika Zveze italijanske komunistične mladine Cecchija in tajnika lederacije KPI Seme - Žalovanje v koprskem okraju, v Hrvatski Istri in na Reki - Številni izrazi sožalja iz vseh teh krajev in iz Ljubljane
Tržaška federacija KPI je sinodi na javni skupščini na sedežu v Ul. Capitolina počastila spomin tovariša Palmira Togliattija. Skupščine se je udeležila velika množica komuni-•tov, predstavnikov PSI, PSDI, PSIUP, SKGZ, MI in drugih organizacij. V otvoritvenem govoru je namestnik deželnega tajnika Colli dejal, da so istočasno žalne svečanosti v Gorici in Pordenonu, danes ki jutri pa bodo v Vidmu in na sedežih sekcij KPI. Smrt Togliattija je globoko odjeknila pri vseh, kar je prišlo tudi do izraza z izredno številnimi izrazi sožalja, ki jih je prejelo deželno odnosno pokrajinska vodstva KPI. Tako je namestnik deželnega tajnika dejal, da so med drugimi prejeli izraze sožalja od naslednjih strank in predstavnikov organizacij: PSI, PSIUP, UGI, KD, PLI, PSDI, SKGZ, MI, sindikatov, od dr. Agnelletta, Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov in drugih. Se posebej je omenil sožalne brzojavke iz Slovenije in to: CK Zveze komunistov Slovenije, okrajnega komiteja ZK koprskega okraja, CK Ljudske mladine Slovenije in sindikalnih organizacij.
V	slovenščini je nato spregovorila poslanka Marija Bemetič, katere govor objavljamo v daljšem izvlečku: »(Tovariš Togliatti je mrtev. Mi smo se tukaj zbrali, potrti od velike žalosti, ki je prevzela naša srca, da počastimo njegov spomin, da se poslednjič poklonimo velikemu bojevniku in neutrudljivemu voditelju za srečnejši in boljši svet, za prijateljsko sodelovanje med narodi, za socializem.
Težko je govoriti v tem trenutku velike žalosti. Meni osebno je tem težje tudi zato, ker sem preminule, ga tovariša poznala že toliko let, saj sem ga spoznala v času fašističnega režima, v izgnanstvu in sredi trde borbe proti Mussolinijevski tiraniji.
V	vseh 40 letih je bil Togliatti eden najvidnejših protagonistov borbe za svobodo, za mir, za socializem. Za nas, tovariši, za vse Slovence, ne glede na politično pre. pričanje, pa je bil Togliatti velik vodnik, prijatelj, bojevnik za narodne pravice. Starejši tovariši se spominjajo njegovih naukov, katere je dajal v prvih letih fašizma.
V	teh izredno žalostnih trenut kih, ko resnično žaluje ljudstvo vse države in delavski razred vsega sveta, se mi Tržačani, Slovenci in Italijani spominjamo besed, ki jih je tovariš Togliatti izrekel v Trstu 1. maja 1955. Tedaj je nakazal pot prijateljstva z Jugoslavijo, pot bratske enotnosti med Italijani in Slovenci, ki je nujno potrebna za bodoči razvoj Trsta in vse dežele. Spominjamo in spominjali se bomo vselej, s kakšnim razumevanjem je tovariš Togliatti spremljal vse naše boje in s kakšno vztrajnostjo je poudarjal, da je nujna enotnost med narodi, enotnost med Slovenci in Italijani tudi v naši deželi, enotnost v skupni borbi za skupne cilje in koristi. Spominjamo se in se
bomo spominjali tovariša Togliatti, ja kot človeka, kot voditelja, kot olitika in ideologa, ki je točno na. :azoval smernice, po kateri moramo hoditi in kar je potrdil tudi z dokumentom, ki ga je odobrilo vodstvo KPI o pravicah slovenske narodne manjšine v deželi Julijski krajini in Furlaniji.«
Poslanka Bemetičeva je svoj govor zaključila:
kV Togliattijevem imenu, sledeč njegovim naukom, se obvezujemo, da bomo nadaljevali borbo za mir, za socializem, saj vemo, da je to pravilna pot, da je to pot, po kateri smo že dosegli velike sadove, med katerimi je prav poraz fašizma ena izmed poglavitnih; hodeč po tej poti smo postavili tudi temelje za novo boljšo družbo za napredovanje po mirni poti v socializem.«
Pokrajinski tajnik Zveze italijanske komunistične mladine Cecchi, ki je spregovoril za Bernetičevo je dejal, da je bil Togliatti velik učitelj in vzornik za mladino prav v temeljitem preučevanju vprašanj in iskanju novih poti za lastno in originalno pot v socializem, ki bo upoštevala nove okoliščine. Boril se je proti dogmatizmu, vedno odprt za novo, pri čemer se je trudil za široko enotnost delavskega razreda. To ne retorično, temveč v okviru različnih pogojev tako da je njegov pomen prešel italijanski okvir in dobil mednarodni značaj.
Zadnji Je spregovoril tajnik tržaške federacije KPI prof. Šema, ki je ugotovil, da je vest o Togiiattlje-vi smrti globoko pretresla vso italijansko javnost in da ni slučaj, da prihajajo izrazi sožalja od vsepovsod. To je povezal z veliko vlogo Togliattija v njegovem antifašističnem boju.
Šema je podrobno analiziral veliko analitično moč in sposobnost, da je Togliatti prodrl v bistvo vr.u-šanj, kar je bila tudi osnova za njegove napore v iskanju nacionalne poti v socializem in ocene oor-be za mir. V tem okviru je bil Togliattijev prispeven dragocen pri razvijanju in reševanju vprašanj, ki jih je pred delavsko gibanje zastavil dvajseti kongres sovjetske partije.
Pomemben del govora Je govornik posvetil vezem med Togliattijem in Trstom in to od oddaljenejših časov, ko je Togliatti pisal v tržaško glasilo «11 Lavoratore«, ko je komunistično glasilo v Turinu fašizem že zatrl. Pa tudi do novejšega razdobja in znanega predloga za rešitev tržaškega vprašanja, ki je v ozračju hladne vojne in zaostrovanja stremel za tem. da naše področje ne postane sporno jaoolko, temveč most sodelovanja. Tudi Šema je podrobneje govoril o vlogi Togliattija pri reševanju vprašanj slovenske manjšine in omenil, da Je bil pod njegovim vodstvom v sodelovanju s tržaško federacijo KPI sestavljena resolucija od aprila 1961, ki se nanaša na pravice manjšine v Italiji.
Zborovanje se je zaključilo s so-žalno brzojavko, ki je bila poslana centralnemu komiteju KPI v Rim.
Tudi na Primorskem in v Hrvatski Istri je vzbudila smrt Palmira Togliattija veliko žalost. V Kopru in vseh drugih večjih krajih so izobesili zastave na pol droga in odpovedali zabavne prireditve. Koprska radijska postaja je spremenila svoj program.
Okrajni komite Zveze komunistov v Kopru je poslal federacijam Komunistične partije Italije za Trst, Gorico, Videm, Pordenone in federaciji dežele Furlanija — Julijska krajina brzojavke naslednje vsebine: «Boleče nas je prizadela vest, da je ugasnilo življenje velikega komunista in revolucionarja, generalnega sekretarja Palmira Togliattija. Z njegovo smrtjo sta vaša partija in mednarodno delavsko gibanje izgubila enega svojih najvidnejših voditeljev«.
Izraze sožalja po poslali tudi ob-
IIIIIIIIIIIIIIttlllllllMIlIllllllllillllllllllllltlllllllllllllllllililllliiliilillllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllM
činski komiteji Zveze komunistov v Novi Gorici, v Tolminu, v Postojni, Idriji, Sežani, Kopru in drugi. Sožalno brzojavko centralnemu komiteju Komunistične partije Italije je dopoldne poslal tudi podpredsednik občinskega odobra Socialistične zveze delovnega ljudstva v Novi Gorici, Milo Vižintin. Tovariš Vižintin se je kot predstavnik Demokratične fronte Slovencev v Italiji po vojni trikrat sestal in pogovarjal s pokojnim Palmirom Togliattijem.
Brzojavka z izrazi sožalja, ki jo je Italijanska unija za Istro in Reko poslala KPI pravi med drugim: «Globoko nas je pretresla vest o izgubi velikega revolucionarja Palmira Togliattija. Pridružujemo se vaši žalosti. Z njegovo smrtjo izgublja delavsko gibanje v Italiji in v svetu velikega borca, ki ni poznal kompromisa v boju za napredek delavskega razreda in bo za vedno ostal v spominu tisočev delavcev Italije in vsega sveta«.
VČERAJ PONOČI NA OPČINAH
Prva vožnja z avtomobilom se je za dekle žalostno končala
Zaradi številnih ran sc bo morala zdraviti tri mesece, njen sopotnik pa dva
NADALJEVANJE KONGRESA ŽENSK lflW
Razpravljanje o zahtevi po gospodarski enakopravnosti
Ženske predstavljajo tretjino delovne sile na svetu
A C E G A T - Tramvajska, filobusna in avtobusna služba
TRST
OBVESTILO
1.000 lir; 1.600 lir
Prva vožnja v avtomobilu se je za 22 letno frizerko Mario Raddi-jevo iz Vidma in trenutno bivajočo v Trstu v hotelu «Vanoli» na Trgu Unitži, žalostno končala. Pri nesreči pa se je ranil tudi 43-letni reklamni • izvedenec Angelo Tomma-si iz Ul. Matteotti 42. ki Je sedel v avtu v funkciji inštruktorja.
Bilo je včeraj ponoči okrog 2. ure, ko sta se Tommasi in Raddi-jeva odpravila na prazne ceste zgornje tržaške okolice. Ko sta se v Tommasijevem fiatu 500 TS 49379 vračala proti Opčinam, je Raddijeva, ki sploh nima niti začasnega dovoljenja za vožnjo, izrazila željo, da bi vozila avto. Tommasi je njeni želji ustregel in Ji prepustil prostor za volanom, sam pa je sedel zraven.
Raddijeva je ne brez težav speljala po Proseški cesti proti Opčinam Po prvem sunku je avto le speljal in vse Je šlo v najlepšem redu, dokler nista nevešča šofer-ka In njen inštruktor privozila do železniškega nadvoza. Na precej o-strem ovinku Je Raddijeva preveč pritisnila na pedal vplinjača ln je na ovinku izgubila nadzorstvo nad avtom, ki se je ž vso silo zaletel v majhen zid ob cesti.
Nekaj minut pozneje so privozili mimo nekateri avtomobilisti in priskočili obema ponesrečencema na pomoč. Medtem ko so ju nekateri izvlekli iz razbitin malega avta, je nekdo poklical rešilni avto RK, s katerim so oba ranjenca odpeljali v bolnišnico.
Raddijevo so pridržali na stomatološkem oddelku, ker se je ranila in pobila po bradi, kolenih in po prsih. Zlomila sl je tudi čeljust ter si verjetno zlomila levo stegnenico in pogačico. Raddijeva se bo morala zdraviti tri mesece. Dva meseca pa se bo moral zdraviti Tommasi, ki se je ranil ln pobil pod brado, levem komolcu in po nogah. Pri nesreči si je verjetno tudi zlomil desno stegnenico. Tom-masija so sprejeli na ortopedski oddelek.
Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji s postaje v Istrski ulici. Razbiti avtomobil so odstranili karabinjerji ■ pomočjo hidravličnih škripcev.
Z motofurgonom v avto
Včeraj okrog poldne se je v Ul. Baiamonti dogodila prometna nesreča. 23-letni prodajalec Gino Toncich iz Ul. Mascagni 12, se je s furgonom «ape» TS 33293, s katerim se Je vozil proti Ul. Italo Svevo, zaletel v fiat 800, ki ga je nasproti privozil 26-letni Gennaro d’Ercole iz Ul. Cavalli 2. Nesreča se Je dogodila, ker se je Toncich s svojim furgonom premaknil preveč na levo stran ceste. Pri nesreči sta se ranila Toncich in 67-letni Raffaele D’Ercole, ki se je peljal v sinovem avtu. D’Ercola so v bolnišnico odpeljali z rešilnim avtom RK ter ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem mesecu zaradi udarcev in ran po čelu, desnem sencu, desni ličnici in čeljusti. Nekaj minut potem so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico tudi Toncicha, ki se je pobil po glavi in desni rami. Njega so pridržali na drugem kirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 15 dni. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji s posta je v Istrski ulici.
Včeraj ob 9.30 se je v dvorani Krožka za kulturo in umetnost nadaljeval 20. kongres Mednarodne zveze žensk — IAW. Na dnevnem redu je bilo obravnavanje vprašanja o gospodarski enakopravnosti. Glavno poročilo je podala predsednica posebne stalne komisije, ki se ukvarja s tem problemom, gospa Laurel Casina-der (Cejlon). V svojem govoru je cejlonska delegatka obravnavala vse najznačilnejše plati tega vprašanja: enaka mezda, strokovno u-smerjevanje in strokovna izobrazba, pokojnina in diskriminacija delavk.
Iz poročila se je zvedelo, da je do 1- januarja letos 46 držav ratificiralo konvencijo št. 100 Mednarodne organizacije dela. Med temi je 13 dežel, kjer je IAW zastopana s svojimi državnimi organizacijami:	Nemčija, Brazilija,
Danska, Finska, Francija, Haiti, Irak, Islandija, Italija, Norveška, Filipini, Združena arabska republika ter Švedska.
Strokovno usmerjevanje in strokovna izobrazba žensk sta predstavljali dve temeljni točki delovanja IAW v specializiranih mednarodnih organizacijah To je bilo posebno vidno ob priliki zasedanja Mednarodne organizacije dela v juniju letos.
Potem ko je spregovorila o sporni točki vprašanj, ki zadevajo starostno mejo za upokojitev (v tej zvezi je govornica prosila delegatke, naj ji posredujejo čim-več podatkov o položaju v njihovih domovinah), je gospa Casina-der poudarila načelo, da se pogodba lahko razveljavi samo na pobudo delavke. Na zahtevo IAW je bila vnesena posebna klavzula v priporočila zadnje konference Mednaordne organizacije dela, ki določa, da niti poroka in niti materinstvo ne predstavljata zadostnega razloga za razveljavljenje delovne pogodbe.
Na kraju je govornica predložila kongresu resolucijo, v kateri so poziva na odločnejšo borbo za izvajanje konvencije št. 100, ki jo je sprejela MOD glede mezdne e-nakopravnosti. Po ugotovitvi o rastoči važnosti ženskega dela (27 odst. žensk se ukvarja z gospo darskimi dejavnostmi, ki tako predstavljajo eno tretjino delovne sile na svetu), se zahteva, naj se IAW obveže, da bo v prihodnjih letih poostrila borbo za enakost gospodarskih pravic moških in žensk. Za dosego tega cilja naj IAW posreduje pri vladah in sindikatih.
stane v Bologni in drugih mestih tramvaj 50 lir kakor tudi da so v miljski in drugih podeželskih občinah že več mesecev od tega naložili dodatne davke.
Enosmerna vožnja v Ulici Rismondo
Davi opolnoči je začel veljati sklep občinske komisije za mestni promet glede enosmerne vožnje v Ul. Rismondo. Po novih predpisih je dovoljena vožnja motornih vozil po Ul. Rismondo v smeri od Ul. Coroneo do Ul. C. Battisti, prepovedana- pa je v obratno smer.
Ta sklep spada v okvir ureditve prometa vzdolž Ul. sv. Frančiška. Kot je znano, je ta ulica že dolgo časa enosmerna in sicer v smeri proti Ul. Cardueci. Prav tako so že dalj časa enosmerne ulice: Pale-strina, Marconi, Carpison in Za-netti.
Davi opolnoči je stopili v velja, vo tudi sklep, da bosta avtobusa št. 25 in št. 26 vozila na povratku v mesto po Ul. Ginnastica. Ta u-krep so sprejeli, da bi razbremenili Ul. C. Battisti.
Nesreča konjskega dirkača
Znani konjski dirkač Marzlo Novi je že davno v pokoju, vendar zelo rad zahaja na dirkališče na Montebellu in se zadržuje v hlevih. Predvčerajšnjim je Novi od šel na Montebello ln stopil v neki hlev. Ko je stal pred neko žrebi-co, je ta nenadoma zbezljala ter ga podrla. Ko je bil Novi na tleh, ga je še brcnila v prsi. Ponesrečenega dirkača so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na pljučno-kirurški oddelek zaradi zloma reber. Novi se bo moral zdraviti mesec dni.
Posebna mesečna izkaznica za delavce: ena proga
oba dela proge «20»
Posebna mesečna izkaznica za delavce bo stopila v veljavo s 1. septembrom 1964.
Uporabnik, ki želi dobiti to posebno izkaznico si mora oskrbeti poseben spoznavni dokument (ki je veljaven samo, če je opremljen s pečatom in ijodpisom delodajalca in če je slika opremljena s suhim žigom Acegata). Ta dokument mu daje pravico, da izkoristi posebno izkaznico, upoštevajoč naslednje predpise:
1.	Posebna izkaznica je veljavna samo za mesec, v katerem je izdana, ter vse dni razen nedelj.
2.	S posebno izkaznico se lahko opravita dve dnevni vožnji v vseh dneh veljavnosti; prvo vožnjo je treba opraviti do 8,30, drugo pa ob poljubni uri istega dne ter na katerikoli navadni progi (z omejitvami, ki so prehodno v veljavi na progah «z edinim upravljalcem« to je, kjer ni sprevodnika in je na vozilu samo šofer.
3.	Lastnik posebne mesečne izkaznice bo moral vpisati z neizbrisnim črnilom v zato namenjeni prostor število spoznavnega dokumenta.
4.	Lastnik bo moral pokazati spoznavni dokument in posebno izkaznico sprevodniku, tudi če ta tega izrecno ne zahteva.
5.	Na vozovih «z edinim upravljalcem« bo moral potnik ob vsakem potovanju izbrisati ustrezni prostor na posebni mesečni izkaznici.
Posebna mesečna izkaznica se bo prodajala na okencu št. 20 v Ul. Genova 6 od 7,20 do 11,30 ob delavnikih, začenši v sredo 26. avgusta neposredno uporabniku na podlagi spoznavnega dokumenta ali pa posredno po delodajalcih, ki odgovarjajo zato, da jih prejmejo samo upravičenci.
Spoznavni dokument, ki ga preskrbi Acegat, bodo lahko upravičenci dobili (skupaj z navodili) neposredno ali posredno po delodajalcih proti plačilu 100 lir za pisarniške stroške vsak delovni dan od 7,20 do 11,30, začenši s sredo 26. avgusta, na okencu štev, 20 v Ulici
Genova 6.
Lastniki bodo morali vpisati s pisalnim strojem ali s tiskanimi črkami z neizbrisnim črnilom na prvi strani dokumenta svoje ime in priimek ter opremiti hrbtno stran z novo sliko formata 3,5 cm x 3,5 cm ter z žigom in podpisom delodajalca (na ustreznem mestu).
Delodajalec to moral žigosati in podpisati dokument ne samo v trenutku ko se izda, temveč ob začetku vsakega sončnega polletja.
Dokument do veljal štiri polletja, vštevši tisto v katerem je bil izdan. Po preteku tega roka ga je treba obnoviti.
Tako opremljen dokument bo moral predložiti (posredno uporabnik sam ali neposredno njegov delodajalec) pri prvem nakupu uslužbencu na okencu, ki mu bo vtisnil suhi žig na sliko.
Acegat si pridržuje pravico, da odbije zahteve po novih posebnih mesečnih izkaznicah tistim delavcem, ki bi prekršili veljavne predpise.
PREHODNA DOLOČILA
Glede na dejstvo, da bo posebna mesečna izkaznica za delavce začela veljati šele s 1. septembrom 1961 ter ni bila do omenjenega roka predvidena podobna preferencialna tarifa ter zato, da bi se olajšala upravičencem nabava spoznavnega dokumenta, ki je potreben za nakup omenjene izkaznice, se določa naslednje;
1.	Posebna mesečna izkaznica za mesec september bo začela veljati 31, avgusta 1964.
2.	Delavci, ki so upravičeni da s prvim septembrom uporabljajo posebno mesečno izkaznico, bodo lahko kupili že v ponedeljek 24. avgusta do 8,30 eno samo tedensko izkaznico za 12 voženj, ki bo stala 150 lir.
3.	Kot zadnji rok za nabavo spoznavnega dokumenta se določa 1. oktober 1964.
RAVNATELJSTVO
Dr. Stelio Rosolini predsednik Stalnega gledališča
Tržaški župan dr. Franzil je določil dr. Stelia Rosolinija, da predseduje upravnemu odboru ustanove «Teatro stabile di Trieste«. Dr. Rosolini je zamenjal. Paola Ve. niera, ki je opravljal to dolžnost pet let.
Novi predsednik je bil več let predsednik društva novinarjev «Stampa giuliana« ter je bil eden izmed pobudnikov za ustanovitev italijanskega stalnega gledališča v Trstu. Sedaj opravlja razne upravne dolžnosti pri tržaškem vseučilišču ter pri Pokrajinski turistični ustanovi. Je tudi funkcionar pri Tržaškem Lloydu.
Poletne prireditve
Teatro Romano 21.00 SotoKiejeva E-lektra; prevedel Salvatore čluasi-modo.
Danes:	v M1RAMARU p-edstava
«Luči In zvoki«. Ob 21. uri v nemščini «Der Kaisertraum von Mirama-re». Ob 22.15 v italijanščini »Mas-simillano e Carlotta«.
Nedelja, 23. Portorož
OSLIČKI NA STARTU Tradicionalne dirke osličkov
Zaradi sinočnjega neurja so odpovedali v Miramarskem gradu predstavo «Luči in zvoki«. Prav tako je bila odpovedana tudi predstava ((Elektre« v ((Rimskem gledališču«. Uprava sporoča, da bodo nadaljevali predstave	danes in jutri
zvečer. Kdor je kupil listek za vče. rajšnjo predstavo, lahko zahteva pri osrednji blagajni povračilo zneska, ali pa se priglasi za predstavo, ki bo jutri.
Na zebrastem prehodu podrl mater in hčer
Sinoči okrog 20. ure Je nski avtomobilist v Ul. Bramante pri hišni štev. 4 podrl mater in hčer, ki sta na prehodu za pešce prečkali ulico. Obe ponesrečenki 89-letno Olgo Hreglich vd. Osti iz U'. Bas-sanl 9 in njeno 64 letno hčer Ca-terino Osti por. Ravasini so prepeljali v bolnišnico, kjer so Osttjevi nudili samo prvo oomoč s prognoze okrevanja v 5 dneh, ker se ‘e pobila po desni meči in prsih. Njeno mater pa so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se no motala zdraviti od 15 do 2° dni zaradi rane nad levim očesom, levem komolcu in kolenu ter de.sni roki. Hregli-cheva je tudi začasno izgubila spomin.
• Včeraj je odpotoval z letalom v ZDA 18-letni Tržačan Tullio Zotti, ki boleha za neko hudo zavratno boleznijo. Neki tržaški časopis je med svojimi bralci zbral denarna sredstva za potovanje in zdravljenje v ZDA. Mladeniča so prepeljali v Milan z vojaškim helikopterjem.
Z avtom podrl pešca
Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice so včeraj zvečer sprejeli 76-letnega upokojenca Josipa Križ-mančiča iz Ul. Pondares 5, zaradi rane na čelu in po levem kolenu. Krlžmančič, ki oo okreval v 20 dneh, je povedal, da ga je mam prej v Ul. Madonoma v bližini stavbe štev. 21 z avtom TS 29740 podrl 49-letni Rodolfo De Martin iz Ul. Besenghi 29. De Martin je bil namenjen na Trg Sansovino in je podrl Krlžmančiča, ko je hotel prečkati cesto. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z avtom RK.
V stanovanju je padla
Žrtev nerodnega padca v stanovanju je postala včeraj zjutraj 75-letna upokojenka Maria Isabel-la Baroni vd. Camerini iz Ul. Maz zini 2. Baronijeva je spodrsnila na pološčenem podu spalnice ter si pri tem zlomila levo stegnenico, avtom RK so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo s pridržano prognozo sprejeli na ortopedski od delek.
SOLSKE VESTI
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra.
* * •
Državna srednja šola in nižja industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan. Ul. Montorsino 8) obvešča, da se vrši vpisovanje učencev in učenk do vključno dne 25. septembra t.l. Istočasno opozarja prizadete, da se prič-no vsi popravni izpiti v torek dne 1. septembra t.l., po urniku in razporedu, obljavljenima na šuiski o-glasni deski.
ŠOLA GLASBENE MATICE
Vpisovanje v šolo bo od 1. do 12. septembra od 9. do 12. ure v šolskih prostorih v Ul. R. Manna 29.
Pouk se bo pričel v ponedeljek, 14. septembra.
Ravnateljstvo
Nazionale 15^30 «1 temerani del West» Technicolor.
Arcobaleno 14.30 «Grido dl battaglia« Van Heflin, Rita Moreno.
Excelsior 14.00 «Doppio gioco a Scot-land Yard» Prepovedano mladini. Fenice 15,00 «La jena di Londra« Bernard Priče, Diana Martin. Prepovedano mladini.
Grattacielo 15.00 »(Tutti per uno« I-grajo znameniti Beatles.
Alabarda 14.30 »Vento caldo di battaglia« Raymond Pellegrin. Filodrammatico 14.30 «Billy Kid fu-ria selvaggia« Paul Newman.
Anrora 15.00 «Terra lontana«.
Cristallo 15.30 »Le astuzie di una ve-dova« Technicolor. Shirley Jones. Gig Young.
Capitol 16.00 «West Side story» Technicolor. Prepovedano mladini. Garibaldi Zaprto do 28. avgusta. Impero 14.00 «Frenesia delTestate«. Moderno 16.00 «1 4 moschettieri« Al-do Fabrizi, Nino Taranto. Technicolor.
Astra 15.30 «Gli inesorabili«.
Vittorlo veneto Revija Kriminalnih filmov. 15.30 »Maigret e i gangster« Jean Gabin.
Astoria 17.00	«11	tesoro deirisola
proibita« Technicolor.
Abbazia 14.30 «L’ombra di Zorro« Technicolor. M.L. Galicia. Frank Latimore.
Ideale 14.30 «1 comancheros« Technicolor. John Wayne.
Marconi 14.30 »I dominatori« John Wayne, Binnie Barnes.
KINO NA PHOSTEM
Marconi 20.15 »I dominatori« John Wayne, Binnie Barnes.
Arena Oiana (Ulica Kevoltella, til-št. 11)	20.30 «1 quattro monaci«
Technicolor. P. De Filippo, A. Fa-brizzi, N. Taranto, E. Macario. Satetlite (Naselje sv ->ergi|a, filo-bus št 21 Se ,»oriov prvi del) 20.30 »Sissi e il granduca« Technicolor. Sabina Sinyen, C. VVolff. Paradiso 20,30 «L’ido!o di Acapulco« Technicolor. Elvis Presley, Uršula Andress.
Skedenj 20.00 «11 figlio di Sparta-cus« Cinemascope, technicolor. Ste-ve Reves, G. M. Canale.
Nesreča turinske turistke
Na opazovalni oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli 25-letno Alido Sapris iz Turina, Ul. Pirano 1, ki se bo morala zdraviti teden dni zaradi lažjih ran po desnem sencu in desni rami. Saprisova je povedala, da se je malo prej peljala v avtu TS 46758, ki ga je po Miramarskem drevoredu v smeri proti Grljanu vozil njen 37-letni svak Giovanni Silvi Iz Ul. Aldegardi 1. Ko je Silvi privozil do kopališča topolino, je trčil v fiat 500 TS 63256, ki ga je s parkirnega prostora privozil 38-let-ni Giovanni Lussi. Zaradi sunka je Saprisovo vrglo v notranjosti svakovega avta, da se je pobila po glavi. Ponesrečenko so v bolnišnico prepeljali z zasebnim avtom.
ENAL0TT0
Natečaj št. 34
ZMAGOVITI STOLPEC*
Bari .	.
Cagliari . Firence , Genova , Milan • . Neapelj Palermo Rim . , Turin . . Benetke Neapelj II Rim II
72
28
82
33
26
28
2
21
79
1
61
26
2
1
2
X
1
1
1
1
2
1
2
1
PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z
12 točkami
lir	4.060.000
I I točkami
lir	157.900
Hi lučkami
lir	13.500
Dokončne kvote določi o srednja komisija
#
Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade
KINO SKEDENJ
predvaja danes, dne 33. t. m. z začetkom ob 18. uri v dvorani, ob 20. uri na prostem, barvni film v Cinemascope:
«IL FIGLIO Dl SPARTACUS«
(SPARTAKOV SIN)
Igrata: STEVE REEVES
in G. M. CANALE
Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 6. septembra planinski izlet na Mangrt.
Izlet, ki ga je napovedala sekcija KPI pri Rumeni hiši za 13. septembra se zaradi nepredvidenih ovir ne bc vršil, pač pa se prične s ponedeljkom vpisovanje za množični izlet v Pulj.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina nepozabne prijateljice Gianne Požarjeve ob četrti obletnici smrti, daruje Selma 1000 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina svojih staršev Pečar in Komel darujeta Ivanka in Anton Pečar 2000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. Vincenca Sosiča daruje Zora Cok 3000 lir za sklad Sergija Tončiča.
Včeraj-danes

Ta presneta radovednost!
Zaradi radovednosti sta predvčerajšnjim zvečer dve ženski ostali zaprti v nekem skladišču v Ulici Cadorna 16. kjer nekateri delavci opravljajo popravljalna dela Ženski sta stopili v skladišče, da bi si ogledali dela. O njuni prisot nosti pa se delavci, ki so se tedaj odpravljali domov, sploh niso zavedli. Zapustili so skladišče in zaprli rebrače. Ko sta se v notranjosti ženski zavedli, da so ju zaprli v skladišče, sta začeli z vso silo tolči po rebračah in klicati na pomoč. Slišal Ju je neki moški, ki je nekaj časa zatem Sel mimo Ustavil se Je pred zaprtimi rebračami, izza katerih sta razburjeni ženski povedali, kaj se jima je zgodilo. Moški je tedaj po telefonu poklical agente letečega oddelka policije. Sočasno z agenti so v Ul. Cadorna prihiteli tudi gasilci, ki so odprli rebrače ln tako osvobodili radovednici.
Stališče socialistov do podražitve vozovnic na tramvajih in filobusih
Tržaška federacija nam je poslala s prošnjo za objavo letak naslednje vsebine:
V zvezi s podražitvijo tramvajskih vozovnic niso povedali, da je PSI, ki ne nosi nobene odgovornosti, sedanje ali pretekle, v u-pravi Acegata in ki vztraja pri svojem nasprotovanju sedanjemu načinu upravljanja, postavila kot pogoj za potrditev poviškov načrt za reorganizacijo in finančno o-zdravitev podjetja, tako kot zahteva prebivalstvo.
Niso povedali, da je PSI tolmačila skrb, ki so jo izrekle sindikalne organizacije ter vsilila spremembo ukrepa, tako da je do skrajnosti ublažila bremena delavcev. Niso povedali, da je dala PSI uvesti za delavce mesečne izkaznice po 1000 lir za 26 dvakratnih voženj na mesec in katerih povprečna cena znaša 19.23 lire in je torej nižja od prejšnje cene z zelenim listkom, ki je znašala po 20 lir za vožnjo.
Niso povedali, da v upravnem svetu Acegata, ki je predlagal poviške sploh ni socialistov tsr da
MiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiMniliHMiuluiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiitiimiiiiiimtiiimtiiiiiiifiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiitiiitiii
ni uradnik Diego Vatta in učiteljica Maria Luisa Panjek, električar Giorgio Sbroiavacca in šivilja Maria Dionis, kuhar Francesco Apollonlo in gospodinja Caterlna Rossetti, mehanik Lino Caharija In frizerka Ada Stocca, oficir Giuseppe Faranda in gospodinja Rosa De Favarl. mehanik Lucio Zecchini in likalka Adriana Kresevic, podoficir Paolo Marino In trg. pomočnica Maria Ottavianl, u-radnik Alberto Falsinl in gospodinja Bruna Cola, gasilec Antonio CasU-glia in trg. pomočnica Annamaria Runco, delavec Luciano Furlan in gospodinja Maria Gollno, šofer Romano Vallese in uradnica Livia Cri-sma, pomorščak Bruno Parovel in natakarica Anna Maria Biasizzo, u-radnik Marino Busetto In učiteljica Annamaria Peloza,
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 22. avgusta se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 81-lctn>i Giovanni Stoc-chi, 63-letnt Bruno Reganzin, 44-letn! Bruno Chles, 65-letni Giovanni Sa-delli, 53-letna Eur-idice Cechin, 76-letni Paolo Millo, 67-letna Maria Flego, 71-letna Anna Labignan vd. Cherbavaz.
OKLICI: mehanik Sergio Favretto in gospodinja Luciana Cimoiino, varilec Stelio Baret in študentka A-driana SalvaMi. tiradmo m-rglo Co-lomini in gospodinja Marialuisa Col-leri, karosir Mario Svetina In delavka Silva Cotautiti, trg. pomočnik Al-ino Bucoi in delavka Anna Longo, geometer Oscar Marchi in učiteljica Maria Baldas, krojač Alcide Ole-nich in šivilja Loredana Grando, bančni uradnik Benito Cadonl in gospodinja Renata Daris, uradnik Lio-nello Vida In gospodinja Maria Anna Trebeč, električar Mario Escher in baristka Anna Maria Valil, uradnik Giorgio Concini in uradnica Claudia Se.ioeraro zidarski Izvedenec Rino Tuniz in urandica Anita Mathion uradnik Claudio Cociani In uradnica Bruna Bossi, radiotehnik Glacinto Grattonl in gospodinja Gio-vanna Ferro, cevar Giacomo Bassi In trg. pomočnica Marina Bonlfacio, uradnik Silvio Cosullch in uradnica Bruna Saffaro, uradnik Valentino Arnoldo ln uradnica Llllana Pizzo-litto, slaščičar Mario Cescon in trg.
(JRAKNA - ZLA 1 AKNA
•— LAURENTI
trst, Largo S. Santorin 4 Tel. 72324(1
Bogata izbira najboljših švl carskih znamk ur ln zlatnine za BIRME, POROKE in KRSTE
Poseben popust 1
pomočnica Luciana Paliaga, mesar Giorgio Zanutto in delavka Anna Palermo, upokojenec Salvatore Cor-rao in uradnica Maria Sandrinem, šofer Sergio Gon in trg. pomočnica Grazia Cagnin, Industr. izvedenec Vincenzo Miineo In uradnica Anna-maria Manfredi, mehanik Guldo Mi-locco in trg. pomočnica Guerrina Ffgglanl, sprevodnik Umberto Pe-trarulo in estetlstka Eleonora Bem-bi. delavec Donato Radonicich in Šivilja Maria Angela Doz, ladtjskl strojnik Guglelmo Blank in trg. pomočnica Edda Colia, mizar Vinicio Ealbi in baristka Luciana Vouk, u-radnik Ireneo Messerotti ln gospodinja Teresa Nocera, električar Car-melo Giamba in delavka Lucia Vi-dall, natakar Gualtiero Lui in šivf-lja Valeria Bernetti. učitelj Giorgio Borsetti in učiteljica Bruna Catto-naro, računovodja Menotti Paclierl-m In gospodinja Rosaria Strano, gradbeni asistent Coslmo Piazola in šivilja Cosima Famularo, mizar Sergio Masset in trg. pomočnica Egle Soban, šofer Francesco Zorzenon In načelnica oddelka Uplm Franca gva-ghi, natakar Luciano Kravanja In gospodinja Adriana Fonda, pleskar Giorgio Ferigutti in frizerka Cate-rina Russo, uradnik Altredo dr. Gra-monte In gospodinja Paola Vlcich. mehanik Mario Aloislo ln delavka Fausta Rocls, trgovec Ernesti Cud-nello in uradnica Viviana Oallo, mizar Antonio Casalinl in delavka Bruna Toncich, uradnik Angelo Glan-notta in gospodinja Antonia Conge-do. mehanik Franco Stefano in tiska rka Vlasta Cor»tt:	varilec Mario
Steffe in trg. pomočnica Gabriella Zaccaria, mehanik Giovanni Afflnl-to in gospodinja Rosina Bertoltnl, kemik Lucio Bobblnl In učite! Ilca Kabla Grandis, poštni uradnik Gior-glo Giraddi ln frizerka Libera Popp,
delavec Aristide Frappa in gospodinja Nelly Glavlna, agent Javne varnosti Francesco Correro in gospodinja Francesca Guercio, električar Ruggero Novello in gospodinja Marii Luisa Pavon, mehanik Giorgio Preprost In gospodinja Lillana Wid-mar, zidar Emilio Chermaz in gospodinja Anna Tulliani, glasbenik Giovanni Sluga n uradnica Clara Bergodaz, zidar Gualtiero Fontanini in delavka Caterina Marchetti. tiskar Giuseppe Rauber in likalka Lucia Palumbo, sprevodnik Francesco Giugovaz in gospodinja Roberta David, električar Luciano Delvecchio In gospodinja Maria Sain uradnik Roberto Santic in gospod nja Marina Visintin, poznavalec novcev Giulio Bernardi in gospodinja Claudia Slein-kuehl, radiotehnik Boris Polh m delavka Albina Sedmak, mehanik Al-do Delbellol n gospodinja Maria Cat. tunar, električar Gianfranco Bosda-chln In šivilja GiuHa Gerzelj. uradnik Marcello Colombo in gospodinja Norma Vuk, elektromehanik Bruno Desco in gospodinja Edda Crevatin, radiotelegrafist Pietro Sanzin in u-radnica Maria Luigia Coloni, inženir Felice Incardona ln učiteljica Anna Barra, uradnik Francesro Toncelli in gospodinja Liliana Bonifacio, uradnik Silvano Cazzato in tajnica Tamara Tamaro, carinik Donato Cola-pinto In gospodinja Elda De Negri, briver Antonio Caramla in gospodinj? Anna Iacoblno, uradnik Francesco Semeraro In delavka Maria Mat-tesi. kuhar Silvano Cumar In gospodinja Plera Teresa Tentori, mehanik Giorgio Steffe in šivilja Luciana Parovel. uradnik Paolo Černe in u-radnica Giuliana Candiago, inženir Claudio Audoli in študentka Jo An-ne Brovvnell, ličar Egidio Pernice in delavka Claudia Antoni, inženir Ser-*lo Tool In uradnica Elena Cattari-
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 17. do 23.)
Alia Salute, Ul. Giulta 1; Benus-si. Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. O-rianl 2; Vernan. Trg Valmaura 10; D'Ambrosi, Ul. Zoruttt 19:	Croce
Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasini. lTg Liberti 6; Testa d'oro. Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 17. do 21>
D’Ambrosl, Ul. Zoruttl 19; Croce Verde. Ul. Settefontane 39: Ravasini Trg Llberti 6; Testa d'oro, Ul. Mazzini 43.
LOTERIJA
BARI	72	88	66	5	75
CAGLIARI	28	44	71	48	72
FIRENCE	82	32	86	34	83
GENOVA	33	24	17	64	15
MILAN	26	86	54	48	22
NEAPELJ	28	61	1	64	26
PALERMO	2	53	63	37	89
RIM	21	26	5	83	59
TURIN	79	31	1	7	23
BENETKE	1	82	73	24	81
Mali oglasi
HODI id pokrivala za PoOe, preproge in sintetične preproge za nodnik« iz plastike, gume, Mouueite In Me-raklon Beneške zavese (lende vene-z.anej po meri. zastori Clnz lava-tex, prevleke iz plastike A H. P-ITALPLAST — Trg Ospedale It; *• Tel 93-919.
DARVV1L — Plazza S. Giovanni št 1
— natančna In vestna popravila
in zlatnine.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
I>mI - (II. n v. !• rn ml »k ii 2« IrlfKm 6I-2MU
Novo:
M. Gorše:
«OCISCEVANJE» 630 lir
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsetn. ki so z nami sočustvovali ob izgub1 naše drage
Zore Mahnič
por. Liguori
Posebna zahvala darovalcem ovet-Ja ter vsem, ki so na kateri način počastili spomin pokojnice m Jo spremili na zadnji poti.
Maša zadušnica bo v sredo 26 t. m. v cerkvi na Plazzale Rosmlnl oo 9. url.
Družina Liguori, sestra Valerija Prešel z družino, družina Mahnič ln ostalo sorodstvo
Trst, 23.VIII.1964.
K1MO «1K1S» PROSEK
predvaja danes, dne 23. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni War-ner Bross film v Cinemascope
LE GL ADI A TRICI
( GLADI ATORKE)
Nasilne, rafinirane pri mučenju in maščevanju!!! IGRATA: Susv Anderson — Yoe Robinson.
himna
predvaja danes, dne 23. t. m. z začetkom ob 16. uri v dvorani, »b 20. uri se predstava nadalju-na prostem krasen barvni
rff7WTI7Wk-
L’ULTIM0 TRENO DAVIENNA
(ZADNJI VLAK Z DUNAJA)
IGRAJO: Robert Taylor — Lilly Palmer — Curt Jurgens
V ponedeljek, dne 24. t. m., z začetkom ob 18. url v dvorani, ob 20. uri na prostem, ponovitev barvnega filma.
L’ULTIM0 TRENO DA VIENNA
—
KJJVO PR^SEK^JiJIT^TOVEL
predvaja danes, dne 23. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film:
IL CUCCIOLO
(SRNICA)
IGRAJO: Gregory Pečk — Jane Wyman — Claude Jarman.
HOTEL RESTAVRACIJA
«WEEK EN D
PrOS6k državna cesta 202
Novi hotel vam nudi vse sodobne konfortne, modeme sobe, pristno pijačo in jedi za vse okuse.
Prijetno- tmm bo v mirnem, z gozdom obdanim hotelom
TRST - Ul. Boccacci'1 3 Telefon 28-373
POŽAR APTEMIO
TOVORNI PREVOZI
M
.ji
ti vse Kta)e\ tudi v Inozemstvo
MADALOSSO
v Trstu, Ul. Torrebian-ca 26, vogal
,t	....	XXX Ottobre
dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene ugodne
PRIZNANO MEDNARODNO ATOREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica — ul Duca d’Aosto 1R0 - Tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
IZRAZI SOLIDARNOSTI GORIŠKI FEDERACIJI KPl
Deželni tajnik KPl Bacicchi je v Gradiški komemoriral Palmira Togliattija
Telegrami občinskih uprav, županov, delavcev, strank, sindikatov itd.
Tiskovni urad goriške federacije Italijanske komunistične stranke je prejel ob smrti generalnega tajnika Palmira Togliattija številne sožal-ne brzojavke. Poslali so jih dober-dobski župan Andrej Jarc, občinski odbor v Romansu, občinski odbor v Gradiški, župan iz Tržiča geometer Nazario Romani, občinski odbor iz Starancana, župan iz Škocjana Giuseppe Fabris, občinski odbor iz Ronk, občinski odDor iz Doberdoba, sekcija PSIUP iz Ronk, pokrajinska federacija PSIUP, pokrajinski odbor FIOM, notranja komisija CRDA, pokrajinska federacija PSI, pristaniška družba iz Tržiča, tajništvo CGIL, sindikati kategorij včlanjenih v CGIL, Slovenska kulturno gospodarska zveza, tajništvo KPI-CRDA, komunisti v tržiškem pristanišču, komunistične sekcije iz Tržiča, Pierisa, Gradiške, Doberdoba in Sergio Rovis. Sekcija PSDI iz Gradiške je poslala brzojavke krajevni sekciji KPl, mestna PSI pa pismo mestni sekciji KPl v Gorici. Na sedežu federacije KPl v Gorici v Ul. 24 Maggio 18, je v prednji sobi register, v katerega se vpišejo vsi tisti, Ki želijo izraziti v tej obliki svojo prizadetost s smrtjo Palmira Togliattija. Včeraj zvečer ob 20.30 je stranka priredila v Ljudski hiši v Gradiški javno komemoracijo, na kateri je deželni tajnik KPl Silvano Bacicchi govo ril o liku umrlega delavskega vo tiitelja. Navzoči so počastili Togliat tijev spomin z enominutnim mol kom.
V torek pojde v Rim na pogreb delegacija slovenskih in italijanskih komunistov, ki so jo izbrali na včerajšnji komemoraciji
Izvršni odbor federacije PSIUP za goriško pokrajino, ki ima svoj sedež v Tržiču, jr- na svoji seji v petek zvečer obžaloval izgubo poslanca Palmira Togliattija. «Bil je osebnost zgodovinske vrednosti, katerega nauki ne bodo zamrli s spominom nanj«, pravi tiskovno sporočilo PSIUP. Izvršni odbor PSI UP je poslal vsedržavnemu vodstvu KPl brzojavko naslednje vsebine: «V trenutku, ko je italijansko in mednarodno delavsko gibanje izgubilo s Togliattijem velik zgodovin-
ski lik izražajo obsoški unitarni socialisti iskreno sožalje«. Telegrame s sožalji so osrednjemu vodstvu, federacijam in sekcijam poslale sekcije PSIUP iz Tržiča, Ronk, Doberdoba, Vrha, Gradiške in drugih krajev.
Denar za asfaltiranje ceste Rubije-Vrh
Goriška federacija PSI sporoča, da je podtajnik v obrambnem ministrstvu poslanec Marino Guada-lupi (PSI) brzojavil, da je direkcija vojaškega urada (genio mili-tare) določila, da se izdajo nadaljnji trije milijoni lir za popravilo ceste Rubije-Vrh. To nakazilo je dodano prvemu v višini 2.1 milijona lir, ki
ga je isti urad nakazal že pred nekaj meseci.
K temu znesku je goriška prefektura pristavila nadaljnjega pol milijona lir. Prispevek vojaškega urada bo nakazan v materialu.
Upamo, da se bo s sedanjim nakazilom pričelo popravilo ceste, ki bo pomagala Vrhovcem, da se bodo približali središču svoje občine.
Neznanec ukradel fotoaparat francoskemu turistu
Neznanec je ukradel fotografski aparat iz avtomobila, ki ga je francoski turist Jean Lattiere pustil v nezaklenjeni avtomobilu na parkirišču v Largo 27. maržo. Tatvina je bila izvršena v petek popoldne, v soboto pa jo je prijavil kvesturi.
Seja
pokrajinskega odbora
Po poletnih počitnicah se je znova sestal pokrajinski odbor, kateremu je predsedoval' odbornik za fi. nance Pecorari. Sporočil je, da ga je obiskal inž. R. Di Monda ravnatelj družbe Transalpina, ki bo gradila naftovod. Di Monda je obsežno govoril o sklepu pokrajinskega odbora glede naftovoda in o pogojih za njegovo uresničitev. Ob zaključku je ravnatelj Di Monda izročil odborniku poročilo z naslovom: Dodatni podatki o prošnji za naftovod čez Alpe in o njegovem «terminalu» pri morju.
Izjava župana Gallarottija o mestni avtobusni službi
Avtobusna zveza tudi s Sovodnjami
Po obnovitvi mestne avtobusne službe na petih progah bodo avtobusi Ribi pričeli z jutrišnjim dnem voziti tudi na dveh izvenmestmh progah, se pravi na progi Gorica-Sovodnje in Gorica — pokopališče — letališče. Vse' proge bodo nespremenjene, se pravi, da bodo tudi avtobusi za Sovodnje odpeljali iz novega naselja v Ul. Ponte del Tor-rione.
•iiiiiiiiimim!iiiiimmimimmiiiiiiiiiM|i||||ri|j|ll,t||||iiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiiimiiiiiiiiiitiii!iiiiiiimiiiiiiimi|1iiiimuiii|i|iiiiii|iiiiimmi|ii
PRIJATELJSTVO OB MEJI SE ŠIRI NA NOVA PODROČJA
Gasilci obeh Goric se spoznavajo v znamenju preganjanja rdečega petelina
V nedeljo po velikem šmarnu je 14 prostovoljnih gasilcev iz Nove Gorice in Solkana bilo v gosteh pri naših poklicnih gasilcih
Med gasilci Gorice in Nove Gorice se tkejo prve niti prijateljskih stikov Medsebojno spoznavanje prehaja s prijateljskih stikov tudi na mednarodno sodelovanje pri preganjanju rdečega petelina. Takšnih primerov je bilo že nekaj; zadnji med njimi pred dvema tednoma, ko so goriški gasilci odhiteli v Šempeter, kjer je ogenj uničil lakirnico podjetja «Vozila».
Prvi stiki segajo v letošnji junij, ko je referent za požarno varnost pri občinski ljudsai skupščini v Novi Gorici navezal prve stike z našimi poklicnimi gasilci. V nedeljo po velikem šmarnu pa so že uresničili obisk večjega obsega. 14 članov
prostovoljnega gasilskega društva Nova Gorica—Solkan je bilo na prvem prijateljskem obisku pri naših gasilcih v Ul. Paolo Diacono.
Ob tej priliki so jih zelo lepo sprejeli. Postrojih so se na dvorišču gasilskega doma skupno z vsemi svojimi vozili. Pozdravil jih je komandant s četo dežurnih gasilcev. Razkazali so jim prostore doma in vso gasilsko opremo in orodje, nato pa so v njihovi navzočnosti izvedli nekatere praktične vaje, v katerih so pokazali sodoben način gašenja.
Po skupnem kosilu, ki je potekalo v zelo prisrčnem in tovariškem o-
mandant goriške enote, ki je izrekel gostom dobrodošlico in se zahvalil za obisk. Referent za požarno varnost pri občinski skupščini Nova Gorica se je komandantu v imenu gasilcev zahvalil za izrečene besede in želje in za prisrčen sprejem, nato pa se je v imenu skupščine zahvalil enoti za pomoč, ki jo je nudila ob požaru v podjetju «Vozi-la — Gorica« v št. Petru in naprosil, naj to zahvalo sporočijo tudi glavnemu poveljstvu.
Ob koncu je poveljnik prostovoljnega gasilskega društva Nova Gorica izroči! gorišsi poklicni gasilski enoti plaketo z datumom obiska kot spomin na to prvo srečanje. Komandant te enote na se. je zahvalil.
zračju, je najprej spregovoril ko-
.........................................................................................................................................................milimi
J- /7 Iv
n i i nm utruicv i vnniuv r	il-v.a ■	.u, ■/ auiici itlu u vi-idaiuvvi vavivdiiii
jat!
VČERAJŠNJA BOLNISNISKA KRONIKA
Gostilničar Peric od Devetakov v bolnici zaradi prometne nesreče
Gospodinja seje polila s kropom, s katerim je hotela oskubsti kokoš
Na križišču pri Devetakih se je včeraj opoldne poškodoval v prometni nesreči gostilničar 36-letni Miroslav Peric od Devetakov. Z vozilom Franka Berlota, ki stanuje v Dolu, sta se peljala nakupovat vino. Zaradi spolzke ceste sta na križišču pri Devetakih zapeljala z nje. Medtem ko je Berlot odnesel celo kožo, se je Peric resno poškodoval. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto v Gorici, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Ugotovili so mu globoko rano nad desno obrvjo, rano na desni rami in desnem kolenu, šok in udarec v glavo, če ne bodo nastale komplikacije bo okreval v 15 dneh
Včeraj opoldne se je pri sekanju drv vsekal v palec in v kazn-
Radio Trst A
8.0° Koledar; 8.30 Poslušali bo-“J®-; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 narodni motivi; nato Orke-ii Mantovanl in El Grande; MB~_°ddaJa za najmlajše; 11.45 n.iS20nlkar G- Delmo; 12.00 Slov.
pesem; 12.30 Glasba po U as1! 13.30 Glasba po željah; ri..L,.Klavlrska glasba; 15.00 Zlata Twlka: Frangoise Hardy; 15.20 «i?£uraški ansambli; 15.40 Jam DS|Sj.on; 16-00 Mojstri groze; 16.40 dW glasba; 17.30 Popoldanski IB A’ i8'30 Kino, včeraj in danes; rili?. Ne<3el.1slci vestnik; 19.30 Ope-V(W„. g asbal 20.00 šport; 20.30 aiSntr.danes; 21.00 Folklora; deli. ^dalni orkestri; 22.00 Ne-
^ 23V00^boUri.221° Pl64ite 2 na~
Trst
T^°bumkietzbokr. °ddaja: 1U0
Koper
nn7.15DTJutr„anja glasba; 8.00 Pre-Renn?t.i 8'42 Domače viže; 9.00 10	910 Zabavni zvoki;
le- i iP£?n?s RL: 10.30 Operne ari-Rennir.* V ,nedeljo skupaj; 11.30 POPženŽ?: 1150 in 1250 Glasba
NEDELJA, 23. AVGUSTA 1964
glasovi; 14.00 Operna glasba; 14.30 in 15.15 V nedeljo skupaj; 16.00 Radijska črtica; 16.15 Na programu Dimitrescu; 18.45 Sardinjska narodna pesem; 19.00 Goodwinov orkester; 1915 športna nedelja; 21.20 Koncert; 22.20 Plesna glasba.
II. program
8.40 Ital. narodne pesmi; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 12.10 Plošče tedna; 14.00 Nedeljski orkestri; 15.00 Marsovec na Zemlji«, 16.15 Klak-son; 17.00 Glasba in šport; 18.30 Vaši izbranci; 20.00 Razgovor o opernem gledališču; 21.00 Ponovno odkrite pesmi; 21.40 Glasba v večeru.
III. program
15	K	Glasba po željah;
16	nn ?omate Pesmi in melodije; rod? Pre,n.os RL; 19.00 Ruske na Pleii' i92? Prenos RL; 22.15 ^na glasba; 22.55 športna ne-
Nacionalni program
It?;?!. Vreme na ital. mprjih; 8.30 "jmetijska oddaja; 9.00 Nabožna
i,> 11.10 Sprehod skozi čas; “•30 Orkestri; 13.25 Vzporedni
16 30 Bachove kantate; 17.40 Bontempellijeva trodejanka «Valo-ria«; 19.15 Filmski pregled; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Beethovnove skladbe; 21.20 Glasbena komedija G. Paisiella: «11 Socrate immaginarlo«.
Slovenca
7.15 Narodni zvoki; 8.00 Mladinska igra; 8.40 Drobne skladbe; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30 Pesmi borbe; 10.50 Zabavni orkester RTV; 11.00 Turistični napot ,ki; 11.15 Vedre melodije; 11.40 Reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Koncert; 14.15 Popoldanski diver-timento; 15.05 «Danes popoldne« — vmes ob 16.00 Humoreska tedna; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbe rie razglednice; 20.00 De Falla: Plameneča ljubezen; 20.50 športna poročila; 21.00 Melodije; 22.10 Go-
dala v noči; 23.05 Nočni komorni koncert.
Ital. televizija
10.15 Kmetijska oddaja; 17.00 športna oddaja; 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Glasbeni program; 20.15 športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 Metzove enodejanke; 22.10 V Don Kihotovi deželi; 22.40 Športna nedelja in ob koncu dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.20 Disneyland; 22.10 Lahka glasba iz Benetk.
Ponedeljek, 24. avgusta 1964
18.00	Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Renato Rascel v Londonu; 21.45 Varietejski program, ob koncu dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Film: »Pomlad«; 23.20 športne vesti.
Jug. televizija
9.30 Deček iz cirkusa — film za otroke; 10.00 Kmetijska oddaja; 14.00 Prenos športnega dogodka; 16 30 Prenos športnega dogodka; 18.15 Poslovi se s prihodnostjo — film; 20.00 Dnevnik; 20.45 87. policijska postaja — film; 21.35 Komorni koncert — violončelist C. Škerjanec; 22.05 Posnetek romunske zabavno-glas-bene oddaje ali Med dvema lad jama — parodija; 23.00 Včeraj, danes, jutri.
Ponedeljek, 24. avgusta 1964
19.10 Obzornik; 19.30 Športna odprava na Spitzberge; 20.00 Dnevnik; 20.30 Tedenski športni pregled; 21.00 Dekliška leta — sovjetski film; 22.30 Včeraj, danes, jutri.
lec desne roke 27-letni Mlchele An-zalone iz «kazermet» na Svetogor-ski cesti. Po prejeti bolniški pomoči so ga poslali domov, kjer se bo zdravil predvidoma 3 dni.
Ob 13.40 se je strugar 29-letni Luigi Bertos peljal z motociklom l( Ronk proti Redipugli. Na vsem lepem pa je s stranske ceste pri gostilni Sfiligoj pripeljal na glavno cesto voznik fiat 500 58-letni Ot-tone Ustulln )z Tržiča, Corso del Popolo n54. Ustulin je prekršil določila o prednosti ter povzročil nesrečo. Vespist Bertos se je z veliko silo zaletel v sprednje levo kolo in se hudo potolkel. Udaril se je v desno nogo, si jo zlomil in zadobil tudi šok. V goriški civilni bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju. O-kreval bo predvidoma v 20 dneh.
Gospodinja 25-latna Ana Brumat iz Blanchisa pri Moši, Je včeraj popoldne nesla čez dvorišče poln lonec kropa, da bi oskubila kokoš. Med hojo se je spodtaknila in polila po obeh rokah. V bolnišnici v Gorici so ji ugotovili opekline prve stopnje in jo pridržali na zdravljenju. Okrevala bo predvidoma v '10 dneh.
Prepoved
kretanja po poljih
Goriški župan sporoča, da osebe, ki nimajo opravka na poljih, ne smejo stopiti vanje. Poljski stražniki bodo kaznovali tiste, ki jih bodo zalotili. Ukrep teži za tem, da se očuva pridelek.
ŠOLA GLASBENE MATICE Vpisovanje v šolo bo od 1. do 12. septembra od 9. do 12. ure v šolskih prostorih v Ul. Ascoli 1/1.
Pouk se bo pričel v ponedeljek, 14. septembra.
Ravnateljstvo
Slovenska prosvetna zveza priredi 19. in 20. septembra dvodnevni izlet v Maribor in na Pohorje Voznina, potni list, vizum, cestnina skupno 2500 Ur.
Za izlet na vinsko razstavo v Ljubljano v nedeljo 6. septembra pa stane voznina, potni list, vizum, cestnina 1600 lir. Oba izleta bosta z avtobusom In Ju bo mogoče izvesti samo v primeru, da bo zadostno število vpisanih. Vpisuje urad SPZ, Ul. Ascoli 1, v nekaj dneh pa se bodo izbrali tudi poverjeniki po vaseh.
V Sovodnjah sprejema prijave raznašalec Primorskega dnevnika Kuzmin.
ISKAL JE ZAPOSLITEV V STIVANSKI PAPIRNICI
Motociklist Battistutta umrl zaradi posledic trčenja
Zlomil ii je obe itegnenici, skoraj odtrgalo pa mu je roko v zapestju
V tržiškl civilni bolnišnici je v sobotnih zgodnjih Jutranjih urah umrl 41-letni Mario Battistutta iz Fiumicella, ki se je v ponedeljek zaletel pri Lisertu v tovornik, ker je le-ta izsiljeval prednost. Battistutta se je na motociklu vračal iz papirnice v štivanu, kjer je spraševal po zaposlitvi. Odgovorili so mu, da ga še ne morejo sprejeti na delo. Peljal se je proti Tržiču, ko mu je na vsem lepem prečkal cesto tovornik, ki je pri Lisertu zavil na levo stran proti cesti, ki pelje po zgornji tržaški okolici. Motociklista so z obema zlomljenima stegnenicama odpeljali v bolnišnico, kjer so mu najprej zašili roko v zapestju, ki mu jo je pri padcu skoraj odtrgalo. Nesrečni Battistutta zapušča ženo in komaj dvajset mesecev staro deklico.
Sporočilo slovenskega
didaktičnega
ravnateljstva
Didaktično ravnateljstvo za slovenske osnovne šole sporoča, da se bodo jesenski izpiti čez 2. in 5. raz-
red osnovnih šol vršili od 1. do 5. septembra. Učitelji naj, se zglasijo na ravnateljstvih, obeh področij, do 31. avgusta, kjer bodo prejeli ustrezna navodila.
Danes v občinskem parku ptičja razstava
Danes bo v občinskem parku v Gorici tradicionalna ptičja razstava. Razdeliii bodo nagrade najboljšim lastnikom ptičev in najboljšim oponaševalcem njihovega petja s pi. -jcalko in brez nje.
Goriški župan dr. Franco Gal-larotti je poslal za tisk članek v zvezi z obnovo mestnega avtobusnega prometa. Zupan smatra za potrebno, da, izkoriščajoč gostoljubnost tiska, seznani meščane s celotnim vprašanjem, ki je mesec in- pol povzročalo težave prebivalstvu. Težave so nastale v vsakodnevnem življenju, prepreke so se pojavljale pred številnimi nalogami, ki so bile v zvezi z odgovornostjo upraviteljev, sledile so več ur trajajoče diskusije, posveti m pogovori, da bi se meščanom čim-ptej vrnila ta služba.
«Ce se administratorji danes vračajo k drugim poslom, ki zahtevajo njihovo delo na občini, če se meščani vračajo k svojim navadam. ki so se jim s težavo morali odpovedati, m če delavci na avtobusih ponovno prinašajo domov kruh za svoje družine, kar nas razveseljuje, mora županova Lteseda prikazati prispevek vseh, k< so pomagali premagovati lezKO obdobje skupnega življenja. Posebno meščani so s svojim dostojnim in civilnim pričakovanjem, s svojo pozorno prisotnostjo v tem težavnem trenutku znali pokazati razumevanje, ki je bilo bistvenega pomena pri delikatnem razvoju tega vprašanja; posebno tudi občinski svet m vsi sodelavci, ki so dali svoje najboljše moči, da bi bili interesi mestne skupnosti na prvem mestu.
Ali naj na kratko obnovimo zgodovino teh tednov za tistega meščana, ki ni mogel slediti posameznim fazam razvoja lega vprašanja?
Med občino in družbo ATA, ki je opravljala službo, je bila sklenjena konvencija, ki naj bi zapadla leta U>b9. ATA je ze pred časom sporočila svoje težave ter za htevala prevzem podjetja s strani občine. Ker je slo za družbeno stu^bo, je večina občinskih mož že pred časom smatrala municipa-luucijo avtobusne službe za pot, po kateri bo morala občina stopiti v najkrajšem času. Upoštevajoč te napotke, je pričela s potrebnim proučevanjem, ki je dovršeno; to delo je zaupala tehnikom na tem področju. Izvide bo sedaj mogoče opremiti z dragocenimi izkušnjami,. ki jih bo pokazala začasna uprava.
Vračajoč se k našemu opisu tega vprašanja, moramo povedati še to, da je prve dni julija podjetje ATA izjavilo, da ne more plačati svojih delavcev, kar je povzročilo njihovo zapustitev delov-
-.^0«i1	°'w-i-
no, in A TA,, ga odšjup ,yozil so je
zaključila z negativnim izidom. Takojšnja municipalizacija je bila nemogoča zaradi finančnih težav in takojšnjega razpolaganja Z avtobusnim parkom.
V najkrajšem času so morali z napornim in ne ravno enostavnim delom občinski predstavniki nu diti mestu takojšnjo prevozno službo, ustreči so morali zahtevam delavcev in sindikalnih organizacij, ki so se znašli na cesti ter brez mezde, ter prisluhniti vsem potrebam čestokrat v protislovnih odnosih.
Seje občinskega sveta so si sledile navzlic poletni vročini, poslu-
šala so se najbolj različna mnenja, sklenilo se je odvzeti družbi ATA upravo prevozne službe in končno, po proučitvi izida posameznih pogajanj, je občinski odbor mogel predložiti občinskemu svetu, ki je z veliko večino in brez nasprotnega glasa sprejel predlog za koncesijo mestnega avtobusnega prometa, ki naj se zaradi poskušnje zaupa družbi Rf-BI. Po nadaljnjih težavnih dneh se je vzpostavil promet na progah in delavci podjetja ATA so se vrnili na svoje delo.
Koncesija bo trajala največ šest mesecev. V tem času bodo morali zbrati občinski predstavniki nove izkušnje ter se pripraviti ra bližnjo prihodnost, ko bo potrebno tako važno vprašanje za naše mesto urediti na moderen in dokončen način.
Zuoanstvo ima pred seboj druga življenjska vprašanja Skušali bomo v prihodnjih tednih ohraniti z meščani ta pogovor, ki bo o-lojšaT, z njihovo prisotnostjo in sodelovanjem v skupnem življenju boljše opravljanje nalog, ki so nam zaupane.»
r Gorici
VERDI. 15.30: «Frenesia d'estate», Vittorio Gassman, Sandra Milo in Amedeo Nazzari. Italijanski črno. beli film. Zadnja predstava ob 22. uri.
CORSO. 15.00: «Grido di battaglia«. Van Heflin in Rita Moreno. Ameriški čmobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja ob 22.
VITTORIA. 15.15: «La leggenda del-Tarciere di fuoco«. Burt Lanca-ster in Virginia Mayo. Ameriški barvni film. Zadnja ob 21.30
CENTRALE. 15.00:	«Ursus nella
valle dei leoni«, E. Fury in M. Orfei; kinemaskopski barvni film.
r 'Iršiču
PRINCIPE. «1 due capitani«, CharL ton Heston, Fred Mac Murray in Donna Reed; barvni kinemaskop. ski film.
NAZIONALE. «Lo sceriffo scalzo«, Arthur 0’Connell.
AZZURRO. «Arianna». Gary Cooper, Audrey Hepburn in Maurice Che-vallier.
EXCELSIOR. «Le piogge di Ran-chipurn«. Richard Burton in Lana Turner
v R onkah
EXCELSIOR. «1 tre nemiciv), Gino Bramieri.
RIO. «La signorina Miliardo«. Betty
Curtis in Freddy Quinn; barvni film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes vas dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, tel. 28-79.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes 23. avgusta bo v Gorici odprta cvetličarna JOŽEF BANDELJ na Travniku, tel. 54-42.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najviš. jo temperaturo 21,1 stopinje ob 16.30, najnižjo 16,9 stopinje ob 4. Povprečne dnevne vlage je bilo 90 odstotkov, dežja je padlo 10,4 mm.
Včeraj-danes
Danes se v Števerjanu poročita MARTA NIKOLAVCIC in ROMAN JURETIC, oba iz šte-verjana.
Včeraj sta se v števerjanu poročila IVANKA MARAŽ in ALOJZ HUMAR. V Podgori pa sta se prav tako včeraj poročila LJUBKA LEOPUŠCEK in ŠTEFAN VOGRIČ.
Novoporočencem čestitajo prijatelji in znanci
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 15. do 22. avgusta se je v goriški občini rodilo 22 otrok, umrlo je 12 oseb, porok je bilo 7 in oklicev 22.
ROJSTVA:	Susanna Dibarbora,
Lorenzo De Domenico, Andrea Gra-pulin, Antonio Comar, Roberto Quargnel, Elena Rustija, Sabrina Nicolosi, Marina Visintin, Mirella Lorenzutti, Andrea Bellide, Davide Birsa, Claudio Stacchi, Mauro Grat. toni, Lorenzo Gallas, Sabrina Sto-cul, Sabrina Blasizza, Roberto Quaggiato, Emanuela Terrana, Silvia Canella, Donatella Bellettati, Gian-ni Benessi, Alida Mancin.
SMRTI: upokojenec 70-letni Ric-cardo Pistrin, gospodinja 70-letna Giuseppina Batič, por. Ressi, kmetovalec 63-letni Angelo Bregant, u-
Mlajši člani Slovenskega planinskega društva so bili za veliki šmaren na Triglavu. Izletniki so bili iz štandreža in Sovodenj. Iz Zadnjice so odšli do koče Planika, kjer so prespali. Naslednji dan so v ne preveč lepem vremenu odšli na vrh očanca ter se spustili na Kredarico, obhodili južno triglavsko pobočje in se mimo Doliča spustili v dolino. Pri Aljaževem stolpu so napravili spominsko fotografijo, ki jo objavljamo
pokojenec 76-letni Luigi Kranz, gospodinja 42-letna Maria France-schetti, por. Blasini, 80-letni Glovan-ni Gri, upokojenec 80-letni Ugo Co-marin, 89-letni Rodolfo Bresigar, 69-letna Elisabetta Temon, por. Del-plccolo, gospodinja 69-letna Stefa-nia Trevisan, por. Golia, upokojenec 8l-letni Augusto Komauli, 63-letni Antonio Grusovin.
POROKE: bolničar Luigi Delneri in bolničarka Anita Torlo, sobosli-kar Vittorio Selva in delavka Nadja Zej, tekstilec Salvatore Pianeti in tiskarska delavka Teresa Bressan, trgovec Aldo Franceschini in trgovska pomočnica Maria Vidmar, mehanik Antonio Sosol in gospodinja Lidia Mauri, piastrellist Antonio Baldassare in tekstilka Assunta Conte, oficir ital. vojske Pierino Petrarca in gospodinja Annunziato Petrarca.
OKLICI: redaktor Rosario Poidi-mano in gospodinja Maria Rosa Fa-gian, mehanik Lucio Visintin in delavka Blanca Zanier, brigadir finance Vincenzo Scaglione-Mazzei in Lucia Rivetti, urar Silvano Osso in učiteljica Claudia Grion, trgovski pomočnik Luigi Vittorio in delav,-ka Anna Maria Baldas, trgovski za. stopnik Ezio Cicuto in učiteljica Carla Furlanetto, industrijski izvedenec Mariano Saunig in gospodinja Carmen Navarra, agent PS Danilo Cozzi in gospodinja Carmela Cantarutti, mehanik Paolo Fellin in trgovska pomočnica Alda Battisti, mehanik Livio Candutti in delavka Rosina Blasizza, stolar Aurelio D’Osualdo in Maria Loreta Ierman, Giorgio Ninzatti in gospodinja Loreta Zampar, hidravlik Giovanni Bressan in uradnica Velia Turco, šofer Umberto Piovesan in frizerka Paola Codermaz, orožniški brigadir Giulio Viazzi in trgovska pomočnica Irene Nanut, zdravnik dr. Giuseppe Denaro in profesorica dr. Ma. ria Di Giorgi, trgovec Eligio Ma-gris in gospodinja Maria Leghissa, kapetan ital. vojske Alvaro Savianto. ni in frizerka Maria Corsini, funkcionar mornarske družbe Giampiero Montanari in trgovska pomočnica Maria Pristrin, tehnični uradnik Maurizio Ippolito in tekstilka Lore-dana Scarton, trgovec Mario Orsel-li in gospodinja Maria ScardoveUi, dninar Enrico Tino in tekstilka Maria Troovez.
Plavanje
Mnogo dobrih rezultatov na mladinskem prvenstvo
RIM, 22. — Te dni nastopajo juniorji in mlajši juniorji številnih klubov na mladinskem prvenstvu. Rezultati, ki jih večkrat dosegajo, jih vredno uvrščajo tudi v najvišji razred plavalcev, kar končno pri plavanju niti ni tako čudno, saj je znano, da so celo svetovni roker-derji — in zlasti rekorderke — juniorji.
Tu navajamo le del rezultatov, ki »o jih mladi plavalci dosegli včeraj.
MOŠKI
Juniorji
100 m prosto: 1. Boscaini (L) 56”5; 2. Lorenzon (RN To) 1’00”5; 3. Della Porta (R) 1'00”5; 4. Arien-ti (RN B) 1’00”6;	5. Iannuccelli
(R) 1’00”7; 6. Viani (R) 1’00'’9.
100 m hrbtno: 1. Consiglio (P) 1’8”7; 2. Ronza (O) 1T0”1; 3. Pa-cifico (P) 1’10”4; 4. Pace (R) 1’10”8;
5.	Nicolini (D) 1T2”5; 6. Montaldo (Ca) 1’12”9.
100 m prsno; 1. Giovannini (L) 1’14”; 2. Dalla Torre (R) 117”; 3. Gionfriddo (RNN) 1’19”2; 4. Puleo (RNN) 1*20”5.
4x200 m: 1. Can. Napoli A (Fer-razzani 2’16”3; Calvetti 2’12”2; For. te 2’17”8; Siniscalco 2’12”1) 8'58”4 (juniorski rekord).
Mlajši juniorji
400 m: 1. Grimaldi (RN Napoli) 4’38”8 (ital. rekord za mlajše ju-niorje); 2. Di Prete (A) 4’38"9; 3. Bafico (D) 4’49”5; 4. Pezzullo (RN N) 4’50”6; 5. Venza (RN N) 4’51”4;
6.	Nardini (Med) 4’52”8; 7. La Monica (RN N) 4’55’.’9; 8. Scamardel-la (RN N) 4’58”4.
100 m prsno: 1. Saitto (R) ri7”3; Pirotta (GEAS) 1’17”5; 3. De Gaspe. ris (R) 1’18”7; 4. Sacchi (NC) 1’ 19”9; 5. Marianetti (R) 1’19”9; 6. Colla (F) 1’20”9; 7. Salvadori (Me) 1’21”6; 8. Marzoppini (St) 1’22”.
4x50 m prosto: 1. RN Napoli B (Scamardella 29, Venza 26”8, Palma, ri 28”7, Mastrogiovanni 28”) 1’52”5 (it. rek. za mlajše juniroje). ŽENSKE Juniorke
100 m prosto: 1. Sacchi (NC) 1'6”2 (v bater.: 1’6”9); 2. Zunini (L) 1’6"5 (v bater.: 1’6"); 3. Mu-zio (NC) 1’8”; 4. Strumolo (NC) 1’9”1; 5. Turini (D) 1’9”3; 6. Ani-cich (F) 1’11”1; 7. Furgiuele (CN) 1’12”3; 8. Buratti (NC) 1’12”6,
100 m hrbtno: 1. Golser (TN) 1’18”5 (v bater.: 118”); 2. Schia-no (Li) 1’21”1: 2. Garbaccio (F) 1'22"3; 4. De Maio (Li) 1’22”5.
200 m mešano: 1. Samuele (O) 2’48"8 (jun. rek.); 2. Martinoli (D) 2'52”2; 3. Vandoni (A) 2'55”3; 4. Baldini (A) 3'1”4.
Mlajše juniorke
100 m prosto: 1. Cassera (Mag)
1’8”; 2. Vitale (RNN) 1’11”8; 3. Neonato (D) 1’11"8; 4. Magrtni (R) 1’14"2.
100 m hrbtno: 1 Greco (CN) 1’ 29”1; 2. Trani (L) 1'29"9; 3. Pa-glieri (F) 1’31”3;
Priprave v Tokiu
TOKIO, 22. — Hčerki japonskega ministrskega predsednika Hayata Ikede je generalni tajnik organizacijskega odbora Shugeru Yosano izbral za posebni spremljevalki, ki bosta dodeljeni državnim poglavarjem ter članom mednarodnega o-limpijskega odbora v času njih bivanja v Tokiu. Starejša Noriko ima 24, mlajša Sachiko pa 22 let.
Cesar Hirohito in cesarica Naga-ko bosta prisotna pri otvoritveni in zaključni slovesnosti. Cesar bo tudi uradno otvoril olimpiado.
Današnje tekme (in sodniki)
MILAN, 22. — Za jutrišnje tekme so bili določeni sledeči sodniki:
Casale - Genoa: Gonella; Inter v Appianu (trening): Carminati; Trani - Tevere Roma: Sebastio; Bologna - Cagliari: Pieroni; Varese -Milan: Schinetti; Potenza - Foggia: Foglia Manzillo; Lucchese - Spal: Fullini; Como - Monza: Bonfanti; Biellese - Juventus: Ferrari; Brescia - Audace S. Michele: Motta; Sandanielese - Triestina: De Mar-chi; Savona - Lecco: Gussoni; Vit-torio Veneto - Padova: Barolo; Cu-neo - Sampdoria: Righetti; Napoli -Salemitana: D’Agostini; Atalanta -Aurora Travagliato: Roversi; Carra-rese - Messina: Orlando; Valenza-na - Alessandria: Lo Giudice.
BUDIMPEŠTA, 22. — Do presenečenja je prišlo v semifinalu teniškega turnirja za mednarodno prvenstvo v Budimpešti. V moških
dvojicah sta mlada Ceha Koudel-ka in Pala premagala madžarska prvaka Gulyasa in Szikszaia v petih setih 1:6, 6:3, 6:4, 6:3.
Željezničar (Karlovac) tudi v Monopoliju
MONOPOLI (Bari), 22. — Od petka 28. t.m. do nedelje bo tu mednarodni košarkarski turnir, ki se ga bo udeležilo moštvo Spar-taka iz Brna (prvak CSSR), Željezničar iz Karlovca, poljska reprezentanca B in domači klub Vasco.
Ista tri tuja moštva so v teh dneh nastopila v Messini za pokal «Lo Forteo. Pokal je osvojil Željezničar, ki je v vseh treh tekmah zmagal. Drugo mesto je osvojil Spartak, tretje Poljska B in zadnje Polisportiva Messina.
(rt)
najnovejši izum moderne tehnike
SUPERAUTOMATIC s 57 rubini in z 88 rubini
ELEKTRONIC na baterijski pogon
ULTRAPIAT LUX za dinamičnega človeka
c Luis D’Or> najtanjša ura na svetu
Specialne ure za potapljače od 200-1000 metrov globine
ŠVICARSKA SMPERMARKA
Novi
Hotel Soča
j«........................
Most na Soči
priporoča okusne jedi in izbrane pijače za vse okuse ter druge hotelske usluge
I
HOTEL <ZVEZDA> KOBARID
s sobami z eno ln dvema posteljama ter s tekočo toplo in mrzlo vodo, centralno kurjavo — skupaj 54 ležišč. • Streže s prvovrstnimi vini: specialitete: soška postrv in divjačina. • V 5 km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži pa lepe kopeli. • Cenjenim gostom se priporoča za obisk.
1 [B1[BHgi|Bl[BirM|(B11181[grBlllfl[BllBmiBi!«l'.«lMlLallg]lI!lall»Wnigirifa-gl[Bllg)t»l;aiBllW[gl(Bl|gllBl|gIBll-ll-llBl(BimigMBltBl -si	lil
NOVA GORICA — releton 2044
opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu. Informacije dobite v naših poslovalnicah v Novi Gorici, Tolminu, Ajdovščini, Postojni in Sežani. — Turistična agencija «Izletnik» s poslovalnicama v Novi Gorici in Bovcu vam hitro in solidno organizira izlete po Jugoslaviji in inozemstvu, ter nudi vse ostale turistične usluge.
IBiliBlilllBliHfillSSeSi
BOSTE OBISKALI LJUBLJANO? DOBRODOŠLI STE
v hotelu «1U111S T» - Ljubljana
DALMATINOVA, 13 - Tel. 36-129, 37-lin
Restavracija, senčnat vrt, bife • Hotel je oddaljen vsega 3 minute od glavne železniške postaje . Nudi vam: sodobno opremljene sobe s kopalnicami, telefonom, dvigalom ■ Znana je naša kuhinja, ki vam nudi jugoslovanske in inozemske specialitete - Tudi v naših obratih: restavraciji «ZLATOROG» Župančičeva 9, ki vam nudi lovske specialitete, gostilni «DALMACIJA» Trubarjeva 23, ki vam nudi ribje specialitete, boste postreženi hitro in solidno.
VABI VAS HOTEL «TURIST» LJUBLJANA
Q
HOTELI LEV i
LJUBLJANA Vošnjakova 1
LEV
1'elefon 30-555 Telegram: LEVIIOTEL LJUBLJANA j «A» kat. j 209 sob s kopalnico, j restavracija, terase, j dancing kavarna, a-peritiv bar, slaščičarna, poslovne in klubske sobe, šale za bankete in konference, lastne garaže in prostor za parkira- I nje, hladilnice za div- j jačino in boksi za pse
Novo — moderno — luksuzno
SPLOŠNA PLOVBA - PIRAN
vzdržuje z modernimi tovorno . potniškimi ladjami
redno progo Jadran • Južna Amerika • via Zahodna Afrika (Rijeka • Split . Napoli - Genova • Marseille • Casablanca - Dakar - Conakry -Takoradi . Tema. Rio de Janeiro Santos - Montevideo Buenos Aires). Redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo . Indonezijo • Japonsko • ZDA • Zahodna afriška obala . sredozemske luke)
TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. — Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja .Splošna plovba«, Piran, Župančičeva ul. 24, in na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran. Te-lexi: 035—22, 035—23. Telefoni: 73470 do 73-477.
Obiščite najlepše podzemsko čudo na svetu
POSTOJNSKO JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16. in 18. uri
Izredni obiski po dogovoru z upravo Obiščite tudi škocjanske jame pri Divači
Obiski ob 10. in 15. uri vsak dan
HOTEL „SLON"i
LJUBLJANA - Titova 10, tel. 20-644, 20-645 (Jugoslavija)
Opozarjamo spoštovano javnost na naše usluge, Ki jih nudimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi in toplimi malicami, kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah.
Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavami. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu
Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telet. 20-641—44 j
-
HOTEL «JEL0VICA* - BLED - TEL. 316
BLED vabi
Hoteli ob Jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila
HOTEL KRN
TOLMIN - TEL. 39
Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa,
specialitete na žaru ln dobra kuhinja.
Ob sobotah in nedeljah ples. Vljudno se priporočamo
HOTEL «KRAS» PT"o
Bedi vse hotelske usluge is se priporoča ra cenjeni obisk
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA — TeL 20-61, 20-32 s svojimi obrati restavracijo, kavarno. Pirorazredna kuhinja. Ples vsak večer razen ponedeljka. V primernih dneh je ples ha vrtu.
PARK HOTEL
BLED
Telefoni 284 • 338 200 ležišč, restavracija,
kavama, nočni bar
Hotel odprt celo leto.
V sestavu Park hotela je tudi Sporthotel na Pokljuki in Izletniški dom v Ribnem. Vsi obrati poslujejo celoletno
Hotel TRIGLAV Koper
Telet. 16 - Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. - Priporočamo svoje o-brate Giustemo z olimpijskim bazenom in restavracijo «Riža-na», s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki
'j
’ M §t§3
HOTEL CELEI A
CELJE - let 2041. 2042 'st hlHtttl'
ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR
nudijo vse hotelske usluge.
Priznana domača in inozemska kuhinja.
Telef. 21 in 51
Priporočamo tudi obisk hotela «Planinski orel# v Trenti ln gostišče v Soči in Logu pod Mangartom
B
O
V
E
C
HOTEL GALEB	teL 21605
RIBJA RESTAVRACIJA > 21182 KAVARNA LOŽA RESTAVRACIJA TAVERNA
Priporočajo svoje gostinske usluge • Cene zmerne
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI VRŠI VSE TURISTIČNE USLUGE
LJUBLJANA, Dvoržakova ulica številka 11
Izkoristite vaš izlet za ogled izvirkov VIPAVE
V HOTILU VIPA V A m v GOSTIŠČ OB IZVIRU vas prijetno postrežejo
HOTEL
ADRIA
ANKARAN (bivši S. Nicolb)
Telefon 74-112 ODPRT SKOZI CELO LETO
T. G. P. - M E T R O P O L
PIRAN — Telefon 73-313
vabi na odlične specialitete ln izbrane pijače v vseh svojih obratih; nočni bar «Tri papige# v Piranu z mednarodnim artističnim programom, odprt Je vsak dan razen srede. Priporočamo novo restavracijo »Lucija# pri Portorožu
UGODNO
UGODNO
UG(ONO
USNJENA KONFEKCIJA (plašči, kostumi suknjiči)
USNJENI IZDELKI (kovčki, potovalke, torbice) v največji izbiri pri
VELEBLAGOVNICA
dmhumii
V LJUBLJANI
Obiščite naše poslovalnice:

PRED POŠTO — Cankarjeva ul. 1 TROMOSTOVJE - VVoUova ul. 1 KONFEKCIJA - Čopova ul. 5
20 ODST. POPUSTA IA NAKUP S TUJO VALUTO
UGODNO
UGODNO
UGODNO
bob.. ALFONSO ENRIQUE DE UMA RARRET0 .
MOŽ, KI JE ZNAL JAVANSKO
Mož done Marie de la Glo-ria — tako se je imenovala hči starega gospoda — je bil vpliven sodnik, ki je imel povsod veliko znancev. Nikomur ni zamolčal svojega občudovanja mojih sposobnosti.
Baron Je bil izredno zadovoljen. Po dveh mesecih je prenehal s študijem in me je prosil, naj bi mu trikrat na teden knjigo prevajal. Bilo bi mu dovolj, če bi tako spoznal njeno vsebino. Tako bi se mu ne bi bilo treba preveč truditi, svojo zaobliubo bi pa vendarle izpolnil.
Priznati ti moram, da sem znal takrat javansko prav tako malo kakor danes. Tako sem si izmislil zgodbo, Jo okrasil kot staro kroniko škandalov, ki sem jih dosti poznal in jih znal gladko pripovedovati. Stari gospod je ginjeno poslušal moje prismojene zgod
] be... kot da posluša angelovo oznanilo. Kako sem postal zaslužen v njegovih očeh!
Stanoval sem v njegovi hiši in obsipal me je z darili. Tudi honorar mi je kmalu zvišal. živel sem kakor v raju...
K temu baronovemu ravnanju do mene je nemalo pripomogla precejšnja dediščina na Portugalskem po nekem pozabljenem sorodniku. Dobri starec je to pripisoval zaslugi mojega znanja javanščine, s katerim sem mu odkrival skrivnost knjige, in sem ga rad pustil v tej njegovi veri.
Počasi sem pomiril svojo vest. Vendar sem se zmerom še bal, da bo nekega dne pri šel nekdo, ki v resnici zna Javansko in me bo razkrinkal. Ta strah v meni se je še povečal, ko me je baron de Jacue-cagna poslal s priporočilnim pismom k vicomtu de Carurh.
Ta naj bi me sprejel v diplomatsko službo. Izgovarjal sem se, da mi manjka elegance in da tudi po svpji zunanjosti nisem primeren za tako mesto. «To je brez pomena,# je ugovarjal baron. «Kar pojdite tja. Vi znate javansko. To zadostuje!*
In sem šel. Vicomte me Je priporočil državnemu sekretarju za zunanje zadeve. Poklical je načelnika za personalne zadeve. «Le poglejte, dragi moj. Ta gospod zna javansko. Kakšno čudo!*
Nagovorjeni me Je z zavistjo pogledal in menil: «Vi znate javansko, jaz pa znam ka-nakijsko. ali vi tudi?*
Ko sem zanikal, me je peljal k ministru.
Visoki uradnik se je vzdignil in uprl roke v boke. »Ta-ko, vi znate Javansko?* Pokimal sem mu. Na vprašanje od kod in kako, sem mu ponovil zgodbo o svojem očetu.
»Dobro,* je rekel minister »V diplomatsko službo vas žal ne moremo sprejeti. Za to vam manjka primerne zunanjosti.
Najbolje bi bilo, če prevzamete konzularno mesto nekje v Aziji ali Oceaniji. Trenutno ni nobenega na razpolago, imam pa v načrtu nekatere spremembe. Potem vas bomo že upoštevali. Od danes naprej ste dodeljeni moji pisarni. V bližnji prihodnosti bo kongres jezikoslovcev v inozemstvu. Na njem boste zastopali Brazilijo. Pripravite se že zdaj, berite predvsem dela Indologa Maksa MUllerja In nekaterih drugih pisateljev.. .*
Predstavljaj si, Castro, da bi zaradi svojega znanja javanščine na mednarodnem kongresu učenjakov zastopal Brazilijo! In to sploh ni bilo nobeno znanje!
V	tem času je umrl baron. Knjigo Je zapustil svojemu zetu z naročilom, naj se njegov vnuk uči javanščine, ko bo dovolj star...
V	svoji oporoki se je stari gospod tudi mene spomnil.
Nenadoma sem začel z veliko vnemo študirati malaj-sko-polinezijske jezike. Zaman. Bil sem preveč razvajen, prelahkotno sem živel, Manjkalo
mi je vztrajnosti, da bi mogel te nenavadne stvari presaditi v svojo glavo. Kupoval sem knjige, naročil sem časopise, kot so «Revue Anthropologique et Linguistique», »Oceanic Re-view»; in hudič je to hotel: moja slava je rasla. Ljudje na ulici, ki so vedeli, kdo sem, so kazali name: «Glejte tam tistega gospoda! Ta zna javansko!#
Knjižnice so me vpraševale za svet o nekaterih jezikovnih posebnostih Sundskih otokov. Učenjaki iz notranjosti dežele so mi pisarili, časopisi so omenjali moje ime in vrsto u-čencev sem moral odkloniti, ki so se mi ponujali, da bi jih učil javanskega jezika. Na povabilo lista »Journal do Co-merclo* sem napisal članek v štirih stolpcih o stari in novi javanski književnosti.
«In od kod si imel vse to?» me je prekinil moj prilalelj.
«Zelo preprosto. Najprej sem opisal otok Javo, potem sem pa po mili volji navajal itne-na.»
«In nihče ni ničesar sumil?*
je radovedno poizvedoval moj prijatelj.
»Nihče. To se pravi, nekoč Je prav malo manjkalo, pa bi bil izgubljen. Policija je prijela rjavopoltega pomorščaka, ki je govoril tuj, skrivnosten jezik. In samo tega. Poklicali so razne tolmače, a nobeden ni mogel moža razumeti. Tudi mene so naprosili, seveda z vso spoštljivostjo, ki so jo dolgovali mojemu odličnemu znanju. Vendar nisem hocel iti tja. Naposled sem to le storil. Medtem pomorščaka že ni bilo več tam. Nizozemski konzuli ga je rešil. Z nekoliko nizozemskimi besedami in stavki sta se z možem sporazumela. In ta je bil v resnici Javanec!
Začetek kongresa se je bližal. Kakor dogovorjeno, sem se peljal v Evropo, v Pariz. Kakšen užitek! Udeležil sem se otvoritvene slovesnosti in pripravljalnih sej. V časopisih je bila objavljena moja slika z živllenjepisom. Ker sem bil Braziljanec, so me imeli za poznavalca jezikov naših Indijancev, strokovnjaka za tupi-guarani. Predsednik kongresa se je opravičil zaradi te pomo-
te, jaz pa sem privolil v njegovo pojasnilo.
Za svoje občudovalce sem priredil banket. To me je stalo skoro deset tisoč frankov, edino, kar mi je še ostalo od dediščine, ki mi jo je dal v dobri veri baron de Jacuecan-ga.
Ob vrnitvi v Rio de Janeiro so me zastopniki vseh ustanov navdušeno sprejeli. Predsednik republike me je povabil na zajtrk, šest mesecev pozneje sem bil imenovan za konzula v Havani.
Tam sem ostal šest let. Tja se nameravam kmalu spet vrniti. Kajti nisem še opustil svoje namere, da se naposled le naučim Javanščine.
»Fantastično!* Je vzkliknil Castro in popil svoje pivo.
«Kaj misliš, da bi bil rad, če že s svojim ..poklicem” ne bi bil zadovoljen?*
»No, kaj?*
»Slaven bakteriolog! Ali greva!*
»Pojdiva!*
Obiščite zdravilišča
ROGAŠKA SLATINA, LAŠKO, RIMSKE TOPLICE 1
Rogaška Slatina zdravi bolezni , prebavil, ledvic ln Jeter, Dobra* ženske ln manegerske bolezni, j Laško revmatizem in rehabilita* | dja invalidov — Za izlet pripo* ročamo tudi prekrasno Logar* sko dolino — Informacije i® , prospekte dobite pri tržaških potovalnih uradih Aurora, Utat, Paterniti ali pri Tourist Office - Celja j 1
GRAND HOTEL «UNI0N>|
LJUBLJANA Tel. 20-750. 21-742
s svojo restavracijo , ln senčnatim vrtom, j kavarno in hotelom, se priporoča cenjenim gostom
Hotel BELLEVUE1
LJUBLJANA Tel. 33-183
priporoča cenjenim gostom j domačo ln mednarodno kuhi* njo ■ Terasa - Vrt • S ter** se lep pogled na Ljubije®0
KONEC

pri Narodni banki v Ljubljani - --------------- --------------------— ----------------------- . ------------ _
naročajo pri upravL - I* vseh drugih pokrajin Italije pri »Soclet* PubbUcltk Itallan*#. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst