Posamezna številka 6 vinarjev.
ŠleV. 103. Izven Ljubljane 8 vin.	V Ljubi» V »K, l m® 1914.
. Leto M
Velja po poŠti:
Za oelo lato naprej . za en meieo „ za Nemčijo oeloletno za ostalo inozemstvo
K 2B--„ 2-20 „ 29--„ 35--
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . , K 24-— za eo meseo „ , . „ 2-—
V	opravi preitman meiein« „ 1*70
= Sobotna izdaja: =
ia celo leto....... 7-—
sa Hemčijo oeloletno . „ za ostalo inozemstvo. „
8*— 12'—
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v
za dvakrat...... 15 „
za trikrat......13 „
za večkrat primeren popnst.
Pomeni označila, zalivale, osmrtnice iti:
enostolpna neiitvrsta po 2 J vin.
Poslano: —
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Toznl red
par Uredništvo je t Kopitarjevi nllol itev. 6/in. Bokopist se ne vračajo -, nefrankirana pisma se ne s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. ss
Političen list za slovenski narod.
Upravnlitvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 2B.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 1U8.
Današnja številka obsega 6 strani
Razburjeni nalilo.
Na Laškem se demonstracije nadaljujejo. Ulice so polne karabinijerov. Vojaki stražijo avstrijsko poslaništvo v Rimu in konzulate po drugih mestih. Množica pa rjove: Abasso Austria!-
Če bi hoteli biti zlobni, bi se zdaj našim državnikom lahko škodoželjno smejali. Koliko je šlo iz dispozicijskc-ga fonda svetlih kronic, da je izvestno časopisje rajši pisalo o prisrčnih čustvih, ki vežejo laško javnost z avstrijsko! Z vso silo se je ubijalo Avstrijcem v glavo, da na Laškem ni več iredente. Ob času opatijskega sestanka se je to časopisje Lahom naravnost pod noge metalo. Kdor ni hotel videti gorkih simpatij, ki jih Lahi goje do Avstrije, ni bil sploh več patriot.
Komej je ta sestanek, ki naj bi pričal o nerazdružnosti Avstrije in Italije, minul, pa se vale po vseh laških mestih razjarjene množice, ki dajejo duška uprav smrtnemu sovraštvu do naše monarhije. Vsi listi so polni strupenih napadov na Avstrijo, od najbolj oficioznega do »gazzettina«, ki ga bero loteristovkc.in Iazzaroni v Napolju. Laška vlada pa nima do danes ne ene besede obžalovanja in obsodbe, ampak po svojih listih mladini, ki demonstracije vodi, še pomaga.
Dne 1. majnika so se v Trstu Slovenci in Lahi spoprijeli. C. kr. kores-pondenčni urad sam je konstatiral, da so Lahi Slovence napadli, nanje stole metali in streljali. Če so Slovenci potem dva laška razgrajača nekoliko pre-mikastili, ni nič čudnega. Nikjer drugod na svetu bi se v normalnih razmerah vsled takega samo na sebi malo pomembnega in precej navadnega dogodka ne izvajale take posledice kakor jih zdaj Lahi v kraljestvu. To tembolj, ker so Slovenci v Trstu ravnotako doma kakoi: Lahi. Končno se je pretep zgodil v naši hiši in Laha na Apeninih pravzaprav nič ne briga.
Laška javnost vpije, da ti dogodki pričajo, kako se Lahi v Avstriji zati-r&jo. Sočutja z usodo njihovih soroja-kov da jim ne more nobeden braniti ali zameriti. Toda usoda dveh laških pretepačev, ki so jima izzvani Slovenci nekoliko kožo preustrojili, vendar ni usoda italijanskega naroda v Pri-morju. Italijanski narod ob avstrijski Adriji uživa ne samo ravnopravnost, ampak privilegovano stališče. Prosimo!
V Istri ima veliko večino v deželnem zboru, dasi mu gre po številu prebivalstva manjšina. Jezikovna enakopravnost še danes ni po Istri izvedena in to na korist italijanskega jezika. Vlada si pa ne upa napraviti reda in prisiliti Lahe do poštene narodne sprave na podlagi pravičnosti. Vsled zastarelega občinskega volivnega reda gospoduje Lah po vseh večjih istrskih mestih in krajih. Le v Pulju je vlada tatinski ka-rnori stopila nekoliko na pi-ste, pa zato, ker so bili v nevarnosti vojaški interesi. V Zadru se Lah šopiri z neču-veno predrznostjo, dasi je pravih Lahov tudi tam le peščica. Na Goriškem bi tudi Slovenci morali imeti v deželnem zboru večino, pa jo imajo Lahi. V glavnem mestu drži Lahe krivičen vo-liven red. V Trstu je pa municipio prej-kosle.j gospodar in reže kruh ogromni večini okoličanskih Slovencev. Vlada se celo še ne upa spoditi regnikole, ki so v mestni službi, dasi bi bilo to v bitnem interesu varnosti naše države. In to imenujejo Lahi zatiranje svojih ko-nacionalov v Avstriji!
Sicer pa Lahi sami izdajajo, kaj pravzaprav hočejo. Čisto neženirano pišejo namreč, da smatrajo kot glavno nalogo trozveze, da. Avstrija zatre naraščanje slovanstva oh Adriji v korist nadaljnjemu obstoju laškega elementa. Vzemite v roke katerikoli list iz re-gna in boste v vsakem to našli! Avstrija naj s silo vzdržuje Lahe v Trstu, Gorici, Istri in Zadrti, ker se vsled natur-nega procesa in kljub svojemu privile-govanemu stališču (in svoji kulturi!) sami ne morejo! In ker avstrijska vlada takoj po opatijskem sestanku tega še ni začela in slovenske obhode po Trstu še vedno trpi, zato se Lah zdaj dere, kakor da bi bili že vsi tržaški Lahi poklani in ribam v morje pometani!
Avstrijci si seveda dovoljujemo Lahe vprašati, čemu? Čemu naj Avstrija Slovane oh Adriji zatira na korist Lahom? Morebiti zato, da bodo potem »julijske province« bolj zrele za aneksijo od strani našega dobrega prijatelja, savojskega kralja? Zato da bo Avstrija imela na najbolj občutljivem mestu svojega telesa iredento? Da bodo pristaši Velike Italije sedeli na najvišjih mestih naše uprave v Primorju? Avstrija naj sama sebi zadrgne vrv okoli vratu, naj sama izpodkopuje svojo pozicijo ob Adriji in Balkanu, potem ko se je Italiji na ljubo itak že odpovedala poti v Solun in Albaniji in ji pomagala ustaliti se v Tripolisu! Ali Lahi res mislijo, da moro biti Avstrija tako brezumna?
Sicer smo pa tu Slovani. Od Trsta do Ivotora je vse naše! In še celo pred onimi mesti ob morju, kjer še gospoduje sinjorija, trka povsod na vrata slovenski in hrvatski kmet. En korak pred mestnim zidom biva že naš seljak. Ta je porok, da se Lah tam v Rimu nikoli ne bo mogel polastiti avstrijskega Primorja. Oh našem jezu se bo razbil val Velike Italije, mi slovenski in hrvatski »barbari« bomo oni, ki bodo položili v grob Cavourjeve in Gio-bertijeve sanje. Če hoče Avstrija sebi dobro, naj to uvažuje.
Hrvati in Slovenci Istre!
Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri je postavilo sledeče kandidate za istrski deželni zbor: '
Tretja kurja, mesta: Stihovič Josip, dr. Kurelič Šime, dr. Červar Gjuro. — Četrta kurija, kmetske občine: Škcr-bec Matej, dekan, Valentič Josip, dr. Poščič Ivan, Ribarič Josip, Grašič Josip, dr. Trinajstič Dinko, Červar Šime, župnik, Sancin Ivan, Kirac Luka, župnik, dr. Zuccon Ivan, Andrijčič Anton, umirovljeni župnik, Haračič vitez Ambrož. — Peta. kurija, splošna: Mandič Matko, prof., dr. Milic Ivo, dr. Matko La-ginja, Spinčič Vekoslav, prof.
Kar se tiče volilcev v drugih okrajih. s prebivalstvom presumptivno laške večine, se priporoča vsem, naj so pripravljeni na eventualni poziv, da sodelujejo v predstoječi volilni borbi.
Od danes naprej je končana vsaka razprava glede oseb, ki jih je voliti. To vprašanje je sedaj rešeno. Imena teh kandidatov postajajo simbol, znak one ideje, onega velikega načela, za katero se je treba boriti: načela narodne enakopravnosti hrvatsko - slovenskega naroda z italijanskim elementom v deželi.
Temu načelu naj vsi Hrvatje in Slovenci složno zdaj posvete vse svoje delo! Pred tem načelom naj prenehajo vsi mogoči spori ter naj se vsi, ki jih je rodila hrvatska in slovenska mati, združijo v tem volilnem boju in s predloženimi kandidati, ramo ob rami, brat ob bratu, pa kar Bog da in sreča junaška!
Zasedanje delegacij.
Odsek avstrijske delegacije za zunanje zadeve je imel včeraj popoldne sejo. Navzoča sta bila. grof Berchtold in grof Stiirgkh. Poročevalec marki B a c-quehem uvede razpravo. Naglaša, da se je trozveza zopet izkazala kot za-
ščitnica miru in naših koristi in da je tudi naše razmerje do Italije prisrč-nejše. (!) Blodnje angleškega javnega mnenja v Angliji so izginile in uveljavlja se zopet staro tradicionalno prijateljstvo. Z zadovoljstvom konstatiru, da se je francoski ministrski predsednik tako simpatično o monarhiji izjavil. Gotovi pojavi v Rumuniji, se, sicer ne smejo precenjevati, a pazno jih moramo zasledovati. Najnujnejša dolžnost naše diplomacije je, da postanejo naše zveze z Rumunijo take, kakršne so bile toliko časa. Razveseljivo je, da so naše razmere z Rusijo prijateljske. (!) Govornik se peča nato s trgovinskimi vprašanji in izjavi, da bomo mogli skleniti dolgotrajne trgovinske pogodbe šele, ko bodo jasne, naše razmere z Ogrsko. Po poročevalčevem govoru bi bil moral prvi govoriti delegat Wolf. Zunanjemu ministru grofu Berchtoldu pa to ni bilo všeč, ker je Wolf napovedal, da. namerava ostro kritikovati notranjo politiko vlade. Za kulisami so zato sklenili, da je šel delegat Baernreither k Wolfu in ga prosil, da naj njemu odstopi pravico, da prvi govori. Wolf je Baernreitherju ustregel. Po Baernreitherju bi naj bil govoril še. Ellen boge n, a Baernreither je tako dolgo govoril, da pride Elleubogen šele danes na vrsto. Baenreither je vprašal Berchtolda, če so se velesile glede na organizacijo Albanije dogovorile in če se je z di San Giulianom v Opatiji o tem kaj dogovoril. Neobhodno potrebno je, da se glede na gospodarska vprašanja sporazumemo s Srbijo. Bolgarska politika se nikdar ne naslanja popolnoma na Rusijo in tudi ne na Avstrijo. Obširno govori o Ru-muniji in naglaša, da. obstaja nevarnost na Sedmograškem, ker vodi pot v Rumunijo z Dunaja no samo geogra-fično, marveč tudi politično čez Ogrsko. Želi, da hi bilo razmerje z Rusijo res tako, kakor je opisuje Berchtoldov eks-poze. Marsičesa Berchtoldov ekspoze ni pojasnil. Nasprotstvo med trozvezo in trojnim sporazumom še obstaja, nihče ne misli na to, da hi se oboroževanje omejilo. Želi, da bi se z Ogrsko kmalu lojalno o temeljnih načelih bodoče naše trgovinske politike dogovorili. — Razpravo so nato prekinili. Predsednik dr. Fuchs je izjavil, da bodo seje odseka vsak dan od 10. do 1. ure in od i. do 7. ure zvečer. Upa, tla se razprava konča do sobote.
LISTEK.
Josip Vandot:
Razor.
Slika iz davnih dni.
(Dalje.)
Tedaj pa se je zazdelo Borutu, da se oglaša tam v grmovju pritajen šum. Še bolj je napel oči, da bi predrl to temo, a ničesar ni videl tam ob visoki ograji. Tisti šum je umolknil, in Borut je mislil, da je bila gotovo divja zver. Čakal je še nekaj hipov. Tedaj pa mu je zagledalo oko, ki se je že popolnoma privadilo temi, na ograji črno postavo. Ravno za hišo se je prikazala, kjer se je je najmanj nadejal. »To je Bedanec, ali pa je Kosobrin,« je pomislil in srce mu je vztrcpetalo. Krčevito je stisnil k sebi lok, in oči so mu zamižale na pol. Kakor volk na svoj plen, tako so mu prežale oči na črno postavo, ki se je pomikala tam* na ograji. In glej — prikazala se je že druga temna postava, ki se je dvignila na plot in je obsedela mirno tam gori.
»Razbojnika sta,« je dejnl Borut, sam sebi in skoro razveselil se je. Ni se mogel več zdržati. Hipoma je vzel' iz tula puščico; dvignil je lok in pome-
ril in napel tetivo. Švistnilo je nekaj skozi temo — in tam na plotu se je oglasil bolesten krik. A že je švistnilo vdrugič in tretjič. Čulo se je lomastenje za plotom. Potem je bilo za trenutek vse tiho. A takrat je skočil Borut na noge. Na ves glas je pričel kričati:
»Hej, Rado, hej, Bodo, hej, Slavko! Za njima, za njima! Tamkaj bežita lopova! Držite ju!«
In Borut, je dirjal k plotu. Takrat pa je švignila skozi odprtino iz hiše goreča treska naravnost na grmado. Hipoma se je vžgalo suho dračje, in dolg plamen je švignil proti nebu. Razsvetlil je vso okolico, da se je videlo daleč naokrog kakor podnevi. Mati Rožena je prihitela iz hiše in je stopila k sinu, ki je previdno gledal preko ograje.
»Kaj sta bila razbojnika?« je vprašala tiho.
»Bila sta; toda ušla sta mi,« je odvrnil Borut. »Enega sem zadel. Naravnost v prsi sem mu pomeril, in gotovo mu je obtičala puščica med rebri. Pa jo je še odkuril.«
Tedaj je preskočil mladec visoko ograjo. Kakor nor je dirjal po goščavi; vpil je na vse grlo in je izpreminjal glas, da se je zdelo, da vpije deset ljudi skozi tiho noč. Čudila se je Božena, pa je mislila, da jc njen sil} zblaznel.
Toda naposled je uvidela, zakaj počenja Borut to. Pregnati je hotel razbojnika in ju s svojim vpitjem uveriti, da ni sam doma. Nasmejala se je zato, in srce se ji je kar krčilo v ponosu, da je njen sin tako junaški in prebrisan. Ej, ta mladec, ta mladec!
»Borut, dragi sinko, ali me čuješ?« jc zaklicala preko ograje.
»Čujem,« je odvrnil sin hripavo. Umolknil jc naenkrat, ker ga je že bolelo grlo. Splezal jc preko ograje in je skočil ravno pred mater. »Ha, ali sem ju nagnal?« jc sopel. »Zbežala sta pred mladim Borutom. Hrusta, pa sta bežala pred mladcem!«
»Borut, dragi sinko, pridi mi bliže, da te objamem,« jc dejala mati. Pritisnila je ljubeče na prsi svojega mladca, svojega vrlega sokoliča, pa ga jc poljubila na spehano čelo. »Dobro si storil vse* tako dobro, da ne bi niti oče mogel storiti bolje.«
Dobro jc dela Borutu materina hvala. Vzravnal se je ponosno in odgovoril: »A kaj! Dveh lopovov se ne ustrašim. Oče je velel pred odhodom, da naj te čuvam. In glej — čuval sem te.«
»Toda, če se vrneta nazaj iz goščave?« je zaskrbelo mater. A Borut je zamahnil z roko, pa so jc zasmejal: »Ne bo ju nikdar več. Lc bodi brez
skrbi! Pač sta se prestrašila, ker sta mislila, da je hiša zastražena noč in dan. In čuvala se bodeta zdaj, ker bo-deta. mislila, da ju preganja starešina Radegost. Najbrž pobegneta preko gora.«
Mati jc zdaj spoznala, da ima Borut prav. Grmada je žc pogorela do tal, in za hip je postalo temno. Toda takrat sc jc prikazal izza škrbastega vrha temnega snežnika zakesneli mesec. V beli svetlobi sc jc zasvetila širna okolica.
Božena in Borut sta odšla v hišo. Skrbno sta zapahnila dveri in se podala k počitku. Toda dolgo nista mogla zaspati in sc razgovarjala pozno v noč. Naposled je premagal mater spanec. A 13orut ni zatisnil očesa. Neprenehoma jc poslušal, če bi se zganilo kaj tam zunaj. A bilo je vse tiho. Rožna zarja je žc posvetila skozi odprtine, ko so se zaklopile Borutu trudne oči.--
Solnce je sijalo na zagorsko dolino. Prepevali so ptiči svoje vesele pesmi, in srebrna rosa sc je svetila po mokrem drevju. Dva moža sta spela skozi goščavo, počasi in trudno. Prvi si je zatiskal prsi s surovim platnom in jc ječal bolestno. Naslanjal se je na tovariša, ki je gledal mračno v tla. Že sta bila blizu Korenskega jezera, ki se jc .svetlikalo med visokimi smrekami.
AFERA ŠVIHA.
Šviha, o katerega tožbi proti »Narodnim listom« bo 13. t. m. razpravljalo, je po svojem zastopniku predlagal, naj več policijskih uradnikov kot priče zaslišijo. Sodišče je predlogu ugodilo.
ČEHI IN NEMCI.
Dr. Sylvester se je 6. t. m. odpeljal z Dunaja v Solnograd. Akcijo za sklicanje spravne konference bo nadaljeval pismeno. Na Dunaj se vrne šele čez 14 dni in se poda v Budimpešto, kjer se bo o nameravani akciji s posameznimi politiki ustmeno pogajal. Ko se dr. Sylvester vrne iz Budimpešte, skliče najbrž spravno konferenco koncem majnika.
OGRSKA.
Telefon na Ogrskem nameravajo poceniti. — Naučni minister Jankovich je v zbornici napovedal, da namerava ustanoviti na budimpeštanskem vseučilišču učno stolico za slovaški jezik.
NEMŠKE CESARSKE VAJE
bodo največje in najobsežnejše vaje, kolikor se jih je dozdaj vršilo. Lanske vaje so bile namenjene taktičnemu pouku o uporabi velikih čet, letos bodo pa v prvi vrsti strategične. Armadi bosta zelo oddaljeni, da bosta poveljnika lahko svobodno operirala. Prično se dno 14. septembra, cesar odloči, kdaj da jih odtrobijo. Najbrže bodo končane dne 18. septembra.
NASLEDNIK KARDINALA KOPPA.
»Berliner Tagblatt« poroča iz Vra-fislave, da sta se pruska vlada in vratislavski kapitelj zedinila, da postane Koppov naslednik hildesheimski škof dr. Bertram.
TURKI IN GRKI.
Berolinski turški krogi izjavljajo, da so razmere med Turčijo in Grčijo jako napete in da je položaj opasen, ker Turki nočejo Grkom Kija in Miti-len izročiti. »Lokalanzeiger« pa poroča iz Carigrada, da se turški minister Ta-laat bej pogaja z grškim poslanikom. V Carigradu trde, da se Grška in Ru-nmnija pripravljata na vojsko.
EPIROTI IN ALBANCI.
»Neue Freie Presse« poroča iz Tirane: Albanske četo so bile potisnjene južno od Korice.
ZEDINJENE DRŽAVE IN MEHIKA.
V New Orleansu so bile burne demonstracije, ko je pripeljal parnik Mo-trey 632 amerikanskih beguncev iz Mehike. Begunci so burno pozdravljali angleško zastavo in klicali: Proč z Wil-sonom! Proč z Bryanom! Begunci so pripovedovali, da so jih Mehikanci za-sramovali, ne da bi jih bile ameriške oblasti ščitile. V VVashingtonu sc po-mišljajo imenovati pooblaščenca za posredovalno komisijo, ker se boje, da bi se to lahko smatralo za oficielno pri-znanie Huerte. *
XXX
Nemški cesar Viljem obišče še ta i ec, kakor poročajo praški listi, prestolonaslednika v Konopištu.
Avstrijsko brodovje v Tangerju.
Tu sem sta došli oklopnici in tri križance avstro - ogrske vojne mornarice.
-I- Novi vojaški kazenski red se v
kratkem uveljavi. Pravosodni minister je zato pozval vse odvetniške zbornice, naj mu predlože prošnje tistih odvet-
»Ne morem dalje, Bedanec,« je zastokal ranjeni hrust. »Ostaniva tukaj, lepo te prosim.«
Godrnjaje se je ustavil divji tovariš in se je oziral okrog, če bi morda našel kje varno pribežališče. In res, med clvema skalama je našel skrito lopo. Tja je zapeljal ranjenca. Nagrabil je kup listja in ga je zmetal po lopi. Položil je nanj tovariša. Pogledal mu je rano, ki je zevala na desni strani pod ramenom. Se vedno je tekla iz nje gosta kri. Bedanec je zamrmral nekaj nerazločnega; potem pa je šel vun in je zajel v kosmato kučmo vode. Ko se je vrnil, je pričel izpirati Ivosobrinu rano. Ni se zmenil za njegovo bolestno ječanje, ampak je mrmral venomer. S surovim platnom je zavezal potem rano in je izpregovorii skoro prijazno: »Izližeš sc, Iiosobrin. Ne vzamejo te še Črti.«
A Ivosobrin mu ni odgovoril več. Mirno je ležal kakor v nezavesti na listju in se ni genil. Bedanec ga je gledal; pest je skrčil, in oči so se mu zasvetile v divjem svitu.
»Črt naj te stare, starešina Rade-gost,« je zaškrtal z zobmi. »Gorje ti, ako se še srečava kdaj!«
Tako je izpregovorii razbojnik Bedanec. Nihče ga ni čul. Le jezerce tam doli je pošumevalo v lahnem vetrecu jn se svetlikalo, kakor M bilo posejano 8 čistim srebrom ...
(Dalje.)
nikov, ki žele biti vpisani v seznam vojaških zagovornikov, do 25. t. m. Vojaška sodišja skupne c. in kr. armade ustanove tudi v Ljubljani, Gradcu in v Mariboru, domobranski sodišči pa tudi v Ljubljani in v Gradcu.
Drevns novice.
+ Nemci med seboj. Profesor dr. Siegfried vitez Schoppl iz Ljubljane je v »Tagesposti« ob priliki oklica znanega društva »Austria Nova« objavil članek, v katerem izraža željo, da bi sc v Avstriji nasproti »azijatskemu barbarstvu Rusije« ustanovil nekak pameten narodnostni mir (pa na škodo Slovencev seveda), da bi Avstrija kot velesila obstojala dalje, kakor je to tudi v interesu Nemčije. Schdpplove ideje pa celo njegovim prijateljem ne ugajajo, kajti eden od njih ga je v »Alldeutsches Tagblattu napadel. Schoppl je na to v slednjem listu sam odgovoril, toda urednik lista, Lischka, dodaja opombo, v kateri pobija Schdpplove nazore o potrebi narodne sprave v Avstriji. Lischka pravi namreč, da Nemci sklenejo pravo v Avstriji Šele, ko zmagajo! Potem pa, pobijajoč Schoppla, ki so je skliceval na Bismarcka, pravi: »Bis-marok ni nikoli hotel, da bi se avstro-ogrska monarhija kot neodvisna velesila ohranila na škodo germanskemu elementu v njej!« — Zdaj je gospod vitez Schoppl jasno izvedel, koliko avstrijskega patriotičnega čustva je v mnogih avstrijskih Nemcih.
+ Naši domači vojaki za častno stražo — psu. O kruti obsodbi vojakov 6. stotnije v Celovcu smo poročali in je visokost kazni v celi avstrijski javnosti napravila najmučnejši vtisk. Čudne razmere pri Šesti stotniji 17. pešpolka so se pričele, ko je bil prestavljen k 6. stotniji stotnik Hugo Ne-chansky. Prej je bila ta stotnija najboljša in je bilo pri njej najmanj kazni, potem je postala ta stotnija najslabša. Višek o tem, kako ceni ta stotnik naše fante, pa je dosegel s tem: Stotniku Nechanskemu je poginil pes. Dva vojaka v paradi sta bila določena, da ga pokopljeta. Od teh dveh vojakov pa je bil eden radi nekega prestopka, ko je bil še v civilu, nekaj kaznovan. Stotnik Nechansky je za to zvedel in ga takoj zamenjal z drugim vojakom, ker ni smatral človeka, ki je bil kaznovan, za vrednega, da bi pokopal njegovega psa! Ob takem »vzgojitelju« vojakov ni čudno, da so mladi fantje postali žrtve. In ta stotnik ni bil od 6. kompanije prestavljen, kakor se je pisalo, ne on ji poveljuje še danes. Mož, ki tako ponižuje avstrijske vojake, da jih izbira za častno stražo svojim crknjenim psom, je še vedno na svojem mestu. O stvari se bo izprego-vorila z vojnim ministrom zelo resna beseda.
+ »Slovenski Narod« in katoUška cerkev. Pokojni goriški advokat dr. A. Dermota je umrl kot prepričan katoličan. Šel je na oni svet previden in s polnim prepričanjem o resničnosti katoliškega svetovnega naziranja. Kdaj in kako je našel zopet pot v cerkev, to je njegova stvar in nihče nima pravice označevati ta dogodek kot neresen in nezaveden korak. Dr. Dermota zasluži v tem pogledu priznanje in spoštovanje od vseh. To je bilo možato in junaško od njega! Enemu je pa napravila krščanska smrt dr. Dermote silno žalost in potrtost — namreč »Slovenskemu Narodu«. V strahu, da bi utegnil zgled inteligentnega moža, kakor je bil dr. Dermota, vplivati na kakega razsodnega, versko indiferentnega inteligenta, proglaša ta list katoliško cerkev za špital, zavod za abnormalne in duševno degenerirane ljudi, praktične katoličane pa za bolnike. In sicer za take bolnike, katerih dejanj ne smemo resno vzeti, to so ljudje, ki sploh prepričanja imeti ne morejo. »Narod« z dne 6. maja piše namreč sledeče: »Dr. Dermota je bil vsled bolezni tako oslabljen, da ni mogel vztrajati pri svojem svobodomisel-stvu. Človek ima prepričanje, dokler jo zdrav, bolan ga nima. Zdravniki pozitivno vedo, da so domača zdravila starih žensk le švindel, toda v urah hude bolezni, ko so že obupali nad vsemi zdravili, pa le dostikrat sežejo po njih. Ravno tako je s spokorjenjem svobodomiselnih ljudi. Dr. Dermota je oslabljen omahnil in se prijel za cerkev kakor potapljajoč človek za bilko.« Tako sramoti »Narod« spomin ljudi, ki so krščanske smrti umrli. Pokojnega dr. Dermota hoče naslikati kot neresnega človeka, ki je napravil pot v cerkev popolnoma nezavedno, da prav za prav ni mogel biti pri normalnih, čistih duševnih močeh! Vera in cerkvena svelotajstva so sleparska domača zdravila in švindel, samo da ni treba priznati, da bi utegnila katoliška ccrkev resnična biti! Ta-
ko piše svobodomiselno glasilo liberalcev, ta pozavna neomejne svobode, ki v tem imenu reklamira svobodo za vsako prepričanje, v resnici pa tepta in zasmehuje vsako svobodno propričanje, če ni svobodomiselno! Katoliška vera mu je tako zoprna, da jo proglaša za vero bolnikov, starih bab in bebcev. Duševno zdravi so seveda samo liberalci! Seveda se z »Narodom« ne bomo o verskih rečeh prepirali, ker jih v svoji frivolno-sti ne razume, beležimo pa to zato, da vsak uvidi, koliko je vredno, če liberalna stranka časih deklamira o »sveti katoliški veri!«
+ Umrl je po kratki bolezni v sredo 6. maja popoldne preč. g. Janez Nago d e , dekan v Trebnjem. Pokojiiik je bil rojen dne 15. decembra 1857 na Vrhniki in v mašnika posvečen 27."julija 1881. Bil je eno leto semeniški duhovnik, potem kaplan v Senožečah, v Dobr-niču, št. Jerneju in v Trebnjem. Po smrti dekana Frohlicha je upravljal župnijo trebanjsko šest let, dokler ni sam postal leta 1897. župnik in dekan v Trebnjem. Pokojnik je bil mirnega značaja, dober gospodar in je kot so-učenec rajnega dr. Franca Lampeta v začetku podpiral z nagradami »Dom in Svet«.
+ Iz Dalmacije. Iz šibenika pišejo: Cesarski namestnik grof Attems je sklical 7. t. m. konferenco odseka vseh strank glede deželnozborske volilne reforme. — Uprava dalmatinske stranke prava bo zborovala 14. t. m. in se bo posvetovanje v glavnem sukalo okoli volilnoreformnega načrta vlade.
—	Hrvatsko katoličko akad. dru-štvo »Domagoj« je izbralo na glavni skupščini dne 4. t. m. novi odbor, ki se je sledeče konstituiral: Predsednik Joso Sironič; podpredsednik Ivan Pandžič; tajnik Dragutin Bajo R.; blagajnik Vjekoslav Gortan; knjižničar Mihovil Katanec; arhivar Antun Ruži-čič; revizorja Jakov Matkovič, Julije Radočaj.
—	Občinski odbor Senožeče pred upravnim sodiščem pogorel. Dne 18.
decembra leta 1911. v Ljubljani umrli meščan Ivanič je zapustil v svoji oporoki 5000 kron za stare bolne ubožce v raznih občinah. V oporoki je bilo navedeno, da naj občinski odbori razde-le denar po svoji vesti, izrečno pa je bilo rečeno, da se razdeljevanje denarja ne sme vršiti potom župnika, »da bi ne bili liberalni ali demokratični berači prikrajšani«. Ko pa je deželni odbor naročil onim občinam, ki so imele zapuščino razdeliti, naj se k tozadevnim občinskim sejam povabi tudi pristojni župnik, se je temu naročilu uprla občina Senožeče, češ da nasprotuje navzočnost župnikova zadnji volji pokojnika. Deželni odbor vsled tega ni odobril razdelitve zapuščine od občinskega odbora v Senožečah, kateremu je obenem tudi naročil, naj pošlje imenik obdarovanih ubožcev na župni urad. Občinski odbor pa se je nato pritožil proti tej odločbi deželnega odbora, kakor tudi proti ukoru in naročilu, da mora v bodoče župnika povabiti k seji ter da mora poslati izkaz obdarovanih ubožcev župnemu uradu, na upravno sodišče, ki je o zadevi razsojalo te dni. V pritožbi se je navajalo, da v tem slučaju ne velja § 35. ubožnega zakona o navzočnosti župnika pri občinskih sejah, ker ne pride v tem slučaju vpo-štev občina kot ubožna oblast, ampak kot izvrševateljica oporoke. Upravno sodišče pa se je pridružilo pravnemu naziranju deželnega odbora ter je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno. Sa-moobsebi umevno je, da bo mora'a občina Senožeče plačati nepotrebne stroške.
—	Strašen zločin. Iz Čabarja poročajo: V Prezidu se je zgodil v nedeljo, dne 19. preteklega meseca zverinski zločin. Tega dne je namreč šla 271etna, mlada in krepka Helena T u š e k iz Kozjega vrha ob osmih zvečer s svojega doma v Prezid iskat svojega moža, ki je tam popival. Vzela je s seboj svoio 151etno sorodnico Marijo in svetilko. Ker moža ni našla, se je ob devetih vrnila domov. Pri mostu, 2 km od Prezidu, sta sreoali ženski 271etnega Ah-tona O ž b o 11 a iz Zbitke, 321etnega Iv. P a n t a r j a iz Taj čarov in 171etnega Franca Š e g a iz Prezida. Imenovani so najprej nagovarjali ženski, naj jim dasta svetilko in zbijali grde šale. Ker se ženski zanje nista zmenili, so začeli metati vanji kamenje, da jih razdvojijo in jima storijo silo. Helena Tušek je mlademu dekletu rekla, naj hitro steče in pokliče na pomoč ljudi. Medtem je pa Pantar dohitel Tuškovo, jo udaril s kolom tako po glavi, da jo je razklal, potem pa umirajoči z njenim lastnim robcem zamašil usta ter v tem stanju izvršil nad njo spolno nasiVie! Ko so se približali liud;e 1 "h je deklica Marija poklicala, ic zver v člove-
ški podobi zbežala. Žena je bila že mrtva, okoli nje pa luža krvi. Orožniki so imenovane tri bestije zaprli. Dokazano je, da so ženskama pred dejanjem grozili, da so jih že prej po Prezidu nadlegovali in da so šli potem v zasedo, da izvrše nad njimi nasilno dejanje. Prezid je poln krčem in beznic in v nedeljah vse pijano. Tudi uboji in umori so pogosti, oblast pa jako malomarna!
—	Otrok zgorel. V Lazih, župnija Vače, je zvečer dne 5. t. m. pustila po-sestnikova žena Frančiška Kolenec, podomače PregeljČeva, svojo nad dve leti staro hčerko Ančko na ognjišču pri ognju ter šla po vodo, ker je bila sama doma. Ko pride nazaj, najde otroka vsega v plamenu. Tudi mati se je opekla, ko je goreče kose obleke trgala z otroka. Otroci so res radi na ognjišču blizu ognja, a kako usodepolno je tako veselje v mnogih slučajih!
—	161etni deček poizkusil umoriti 161etno deklico. Preteklo nedeljo je napadel 16 let stari Matija Vrdnal iz Dolenje vasi pri Cerknici 16 let staro služkinjo Marijo Otoničar^z Zerovnice pri Grahovem. Napadel jo je izven vasi in je hotel storiti nasilje. Vrgel jo je na tla in ji hotel roke zvezati skupaj. Ker se je dekle branilo, jo je zabodel z nožem blizu goltanca. Hotel jo je skoro gotovo umoriti, da bi ga ne izdala. Izprijen deček je že izročen sodišču v Cerknici.
—	Tekma v nošenju prtljage. Koroški deželni olimpijski odbor je priredil preteklo nedeljo v Celovcu tekmo v nošenju, ki se jo je udeležilo 6 civilistov in 132 vojakov od 7., 17., 19. in 27. pešpolka, nadalje od lovskih bataljonov št. 5., 8., 17. in 18., kakor tudi od gorskega artiljeriiskega polka št. 3. in od domobranskih polkov št. 3., 4., 26. in 27. Pot, ki so jo morali tekmovalci prehoditi, je bila 16 km dolga in je vodila v celovško okolico. Civilisti so nosili 16 kg prtljage, vojaki po 25 kg. Prvi je prišel na cilj v 1. uri 38 minut 10 sek. civilist dr. Waitzer. Izmed vojaštva je prišel prvi na cilj v 2. urah 6 minut 4 sek. in-fanterist Winkler od 7. pešpolka, ki je dobil častno darilo deželnega predsednika. Drugi je bil infanterist Luka Rihtaršič od 17. pešpolka, ki je došel na cilj v dveh urah 6 minut 75 sek., in ki je dobil darilo zbornega poveljstva v Gradcu. Tretji je bil lovec Štefan Grhacz od 19. lovskega bataljona. Za vojaštvo je bilo določenih 42 častnih daril, od katerih jih je dobilo moštvo 17. pešpolka 21, moštvo 19. lovskega bataljona 11, celovški bataljon 7. pešpolka 3 in domobranci ter drugo moštvo 7.
—	Samoumor vratarja celovške to» bačne tovarne. 601etni vratar tobačne tovarne v Celovcu, Anton Dobrovnik, je včeraj v sredo ob pol 3. uri zjutraj šel iz svojega stanovanja na stranišče, kjer je odvil plinovo svetilko in izpil kozarec lizola. Našli sa ga v groznih bolečinah ter prepeljali v deželno bolnišnico, kjer je pa čez eno uro že umrl. Izvršil je samoumor menda vsled dolgotrajne bolezni. Tudi eden njegovih sinov je svoječasno izvršil samoumor.
—	Igralci v Smledniku ponavljajo igro »Divji lovec« v nedeljo dne 10. maja. Napake, ki so se prvič vsilile, se bodo pri ponovitvi popravile.
—	Najden star denar. Posestnjka hčerka iz Podboršta pri Črnučah, Fra-nica Rotar, je našla v gozdu, ko je grabila listje, 207 komadov bakrenega denarja. Novci so večinoma po 30, 15, 3 in po 1 krajcar avstrijske veljave iz leta 1800, 1807, 1812, nekaj pa tudi še iz 17. stoletja. Novci so prav dobro ohranjeni in imajo razločno čitljive napise.
—	Žalosten konec cirkuškega rav« natelja. V Budimpešti sta sedaj zaprta v odgonskem poslopju ravnatelj cirkusa Rudolf Raktery in njegova soproga. Kakor poročajo listi, je Raktery pristojen v občino Logatec. V teku 13 let je z večjim ali manjšim številom raznih umetnikov, z mnogimi dresiranimi konji in sijajnimi kostimi prepotoval balkanske dežele do Turčije in Male Azije, potoval je s svojim cirkusom tudi v Italiji in Španiji od mesta do mesta, od vasi do vasi. Balkanska. vojna je presenetila Rakteryje-vo skupino v Bulgariji sredi zime. Vslecl nezadostne krme so mu poginili konji drug za drugim, umetniki so se razšli na vse strani in Raktery je ostal s svojo ženo, plesalko na vrvi, nekdanjo južnoitalijansko lepotico. Po balkanski vojni sta osamela potovala s svojim »zahodnoindijskim opičjim cirkusom« v ogrskih provincah. Toda že v Tcmeskubinu ju je prijela roka pravice, ker nista imela v redu papirjev in nobene licence za predstave. Raktery-ja so zato z ženo in njegovimi živalmi, opicami, poniji, kozami, dresiranimi psi, kakor tudi s šotorom in ostalim ubožnim inventarjem poslali v Budimpešto. Vodili so ga od mesta do mesta ter krmili sestradane živali na državne s ro.ke, preden je dospel v Bud m-pcšlo v odgonsko hišo. Tu so ga pn-
držali, da dobi erar povrnjene stroške za odgon. Ker je Raktery brez denarja, išče seveda kupce za svoje živali, ki jih pa primernih ne more dobiti. Tako se bo končno zgodilo, da bo erar prodal njegov cirkus clražbenim potom. Medtem pa ubožani ravnatelj cirkusa šc vedno vadi svoje živali na dvorišču odgonskega poslopja v Budimpešti ter skrbi tako za zabavo onim nesrečnežem, ki jih je doletela enaka usoda kot njega in njegovo ženo. Končno pa bo bržkone imela opravka z njim tudi občina Logatec, kamor je baje pristojen.
—	špijonaža v Bosni - Hercegovini. V Trebinju je že dalj časa živel bivši poštni uradnik Leo Weirather, mecl avstrijskimi znanstveniki znan kot zanesljiv in izkušen preiskovalec podzemskih jam. Lanske jeseni je izstopil iz državne službe in se popolnoma posvetil preiskovanju podzemskih jam v Hercegovini. Od vlade ponudeno podporo je odbil, češ da hoče živeti eclino le od lastnega dela. Zelo mnogo je občeval s častniki, ki so ga na njegovih pohodih v jame dostikrat spremljali. Končno jc bila vlada opozorjena nanj kot sumljivega špijonaže, nakar je bilo častnikom prepovedano z njim občevati. Nadaljnje poizvedbe so dognale, da se je Weirather pod plaščem znanstvenega raziskovanja jam pečal s špijo-nažo na korist neke zunanje države, nakar so ga zaprli.
—	Narednik Ernst Pust, ki je streljal nase v vlaku, je v zagrebški garni-zijski bolnišnici rani podlegel in umrl. Vzrok samoumora je iskati v denarnih težavah.
—	O otoku Lokrumu pojasnjujejo hrvatski listi, da ne gre za prodajo otoka princezinji Elizabeti Wandisch-graetz, marveč le za to, da se gozdna uprava na otoku podvrže državnemu nadzorstvu, ker sedanji lastni oo. do-minikanci nimajo potrebnih sredstev za pogozdovanje.
—	Tuberkuloza med delavstvom v Zagrebu. Iz poročila zagrebške okrajne bolniške blagajne za minolo leto izhaja, da je blagajna v domači negi podpirala 1364 oseb in izdala zanje 78.260 K; k temu je prišteti še jetične bolnike v bolnišnicah in v zdravilišču Brestovcu, za katere je blagajna izplačala 84. 740 K. Vsega vkup je bolniška blagajna izdala za jetične 163.000 K, to jc 30 odstotkov vseh stroškov.
—	Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Breezy Hillu je umrl rojak Tomaž Kavčič v 40. letu starosti. Pokojni je bil rojen v Lubinjah na Primorskem. — V Manistiquc je umrla v 50. letu starosti Ana Štefane, rojena Krašovec, iz vasi Drašiče pri Metliki na Belokranjskem. V Ameriko je prišla pred 34 leti. — V Clevelandu jc v Warrensvillc - bolnišnici umrl za su-šico rojak Fr. Centa, rodom iz Kosmelc pri Robu. — V istem mestu je umrl 321etni rojak Anton Zulič vsled za-strupljenja krvi. Pokojni je bil rojen v Oštrcah pri Kostanjevici. — V Lead-villc, Colo, jc umrl vsled pljučnice Slovenec Anton Zalar, star 38 let, doma iz Zapotoka, župnija Ig. — V Bear Cree-ku, Mont., je umrl 51 letni Anton Šu-bik.
—	Slovenske poroke v Ameriki. V
Sheboyganu, Wis., so sc poročili dne 27. aprila:- Jožef šušteršič z Marijo Breznikar, Anton šušteršič z Jožefo Jurdan in Matija Eršte z Ano Dragan.
—	Hrvatska liga za zanemarjene ¿troke, ki se je pred tremi meseci ustanovila v Zagrebu, se pod delavnim vodstvom predsednice gospe županje Malvine Iloljac hitro razvija. Mestna občina zagrebška je ligi odstopila svojo hišo z vrtom na Savski cesti, ki sc uredi za otroško zavetišče. Otroci bodo dobili ondi hrano in obleko in bodo zaposleni pri gospodinjskih in drugih ročnih delih. Vlada je dala ligi 3500 K podpore.
Štajerske novice.
š Štajerski Slovencil Da dostojno proslavimo 5001etnico ustoličenja zadnjega koroškega vojvode, ustanovimo v vsaki župniji podružnico Slov. Straže. Stopimo v bojne vrste »Slovenske Straže«! Zbrati moramo vse svoje sile! Zmaga je gotova, ako sami hočemo! Pravica i Bog je z nami! Vsak mora delati na to, da se v njegovem kraju ustanovi podružnica »Slovenske Straže«. Veliko veliko je na Štajerskem župnij, ki še nimajo podružnic. Savinjska dolina nima skoro nič podružnic, dasi bi lahko uspevale marsikje. Mesec maj, junij, julij in avgust naj bodo posvečeni narodnemu delu, da sc v slednji župniji ustanovi podružnica »Slovenske Straže« in se zanjo nabere kolikor mogoče veliko darov!- Možje, mladeniči, žene in dekleta, vsi na delo za »Slovensko Stražo«, kajti sovražnik, ki
je velikokrat večji in premožnejši, dela z vsemi močmi!-
š Ljudsko šolstvo. Imenovani so: Prov. učitelj v Čadranu Albert Hren za definitivnega učitelja; def. učiteljica v Špitaliču Jožefina Slegenšek za definitivno učiteljico v Laškem, okolica; dcf. učiteljica v Dobovi Friderika Zecliner za def. učiteljico v Laškem, okolica; def. učitelj in šolski vodja v Reki Karel Korošec za nadučitelja v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah; prov. učitelj v Vodah pri Trbovljah Jožef To-ri za definitivnega učitelja; suplentinja v Vodah pri Trbovljah Ida Trunšek za definitivno učiteljico; za definitivno učiteljico v Vodah pri Trbovljah Ema Zenzovich; za def. učiteljico v Šmarjah pri Jelšanah Matilda Ropan.
š II. velika narodna slavnost v proslavo 500 letnice ustoličenja zadnjega koroškega vojvode na Gosposvetskem polju se vrši v Mariboru v Narodnem domu v nedeljo dne 10. maja ob pol 4. uri popoldne. Spored slavnosti jc tudi tokrat zelo obsežen. Upamo, da bo i tokrat velika dvorana do zadnjega kotička zasedena, kot je bila o prvi priliki. Pa tudi naš narodni ponos zahteva, da se te slavnosti kot podravska straža udeležimo čim najštevilneje!
š Majšperg. C. g. Anton Medved, kaplan v Čadramu, je premeščen v Majšberg. „ , .
š Napredek Slovencev v Vojniku. V našem trgu Slovenci korakoma napredujemo s treznim in premišljenim delom. Ne zmenimo se za ponočno razgrajanje in hajlanje nemškutarskih turnerjev, vsaj vemo, da samo vpitje narodni stvari malo pomaga. Sedaj zida naša posojilnica, članica ljubljanske Zadružne zveze, v trgu toliko potrebno gledališčno dvorano, ki bo v teku enega meseca dozidana. Dosedaj vojniški. Slovenci nismo imeli niti enega večjega prostora za shode, igre in zbirališče. Tudi v trgov, oziru smo se ojačili; imamo sedaj dva narodna trgovca v trgu z velikimi zalogami blaga, tako da nismo odvisni več od nemškega trgovstva.
š Uspeh slovenskega rekurza. Pred letom dni so se vršile občinske volitve v občini Spod. Žerjavcc v okraju Št. Lenart v Slovenskih goricah. Proti tem volitvam jc vložila naša stranka priziv. Namestništvo je prizivu ugodilo in razpisalo novo volitev.
š Smrtna kosa. Dne 2. maja je umrla vLjutomeru blaga gospa Čagra-nova,' sestra ministerialnega svetnika dr. J. Babnika. — V Teharjih je dne 27. aprila umrla občespoštovana 841et-na mati gostilničarja in posestnika Ignacija Cajhen — Marija Cajhen, roj. Žagar iz Trbovelj. — Dno 29. aprila je umrla v Rajhenburgu blaga mlada žena Antonija Sotler, roj. Glas. — V Bolehnečcih pri Sv. J ur ju na Ščavnici je umrl 24. aprila vzoren gospodar in krščanski mož Alojz Kšela. — V Orli-vasi pri Braslovčah je 21. aprila umrl 74 letni Blaž Povše, p. d. Polandcr, blag krščanski mož in zvest prijatelj naših organizacij. — V Krčevinah je 29. aprila umrl 88 letni Radeckijev veteran Leopold Lešnik. — V Letušu je 27. aprila umrl 58 letni posestnik in gostilničar Blaž Sedminek, velik dobrotnik cerkve in podpiratelj požarne hrambe. Vsem skupaj svetila večna luč!
š Nadporočnik morilec svojega brata. O tem se še poroča iz Ljubnega: Ko jc prišel nadporočnik Friderik pl. Menz pred hišo svojega brata polkov-nega zdravnika Feliksa pl. Menza, ga hišnica ni hotela pustiti naprej, češ da ga ne pozna in da zdravnika ni doma. Nadporočnik pa ji je odgovoril: »Jaz sem njegov brat, moram z njim govoriti in dobro vem, da je brat doma«. Nato je hišnica pustila nadporočnika naprej. Na nadporočnikovo trkanje, je zdravnik odprl vrata in vprašal: »Kako pa ti prideš sem?« Nadporočnik jc odgovoril: »Sem pač tu!« Nato se je zdravnik obrnil, da bi zaprl vrata na hodnik, nadporočnik je pa potegnil revolver in ustrelil brata v hrbet. Nadporočnik jc takoj po dejanju letel na cesto in se sam javil oblasti, kjer je šc pristavil: »Le poglejte, da sem miren in popolnoma prave pameti.« Na smrt zadeti zdravnik je plani v stanovanje nadučitelja Tischitza, pri katerem je stanoval in je prosil njegovo soprogo, naj mu da revolver, katerega je imel pri njej shranjenega. Gospa mu revolverja ni hotela dati. Dr. Menz, ki jc čutil, da vsled bratovega strela na eni strani postaja hrom, sc je vlekel v svojo spalno sobo, odprl pisalno mizo, vzel svoj službeni revolver, vlegel se v postelj ter se ustrelil v srce. Nadporočnik morilec noče o vzroku svojega strašnega dejanja nič povedati. Izjavil je samo: »Jaz sem častnik in o vzroku ne povem, dokler bom živ, ničesar. Bog daj, da bi brata več ne. videl!« V preiskovalnem zaporu je miren
pride k oknu in z največjo mirnostjo kadi cigarete. Nekateri trdijo, da je vzrok strašnega dejanja neka ljubezenska zadeva. Nadporočnik pl. Menz je imel v Gradcu razmerje z neko deklico, katero je hotel poročiti, brat mu pa ni hotel dati denarja za kavcijo. Nato jc nadporočnik hotel kvitirati, njegov brat jc pa povzročil, da prošnja ni bila predložena. Radi tega, da se je hotel nadporočnik maščevati nad bratom. Mati obeli bratov živi v Gradcu, kamor prepeljejo truplo ustreljenega polkovnega zdravnika.
š Proces proti baronici Zois. Včeraj se je vršila pred graškim deželnim sodiščem razprava proti soprogi glasbenika barona Zoisa, 381olni baronici Mariji Zois pl. Edelstcin, zaradi hudodelstva goljufije, ki ga je izvršila s tem, da je s pretvezo poroda otroka hotela pridobiti tujo lastnino. (O stvari smo svo-ječasno obširno poročali.) Soobtoženi so tudi 391ctna zasebnica Roza Girak, njen 21letni sin Ivan, ki jo tovarniški delavec, nadalje 361etna babica Ema Gaber, 211etn» šivilja Eliza Ilirt, in 44letna Ge-novefa Pfeiffer, lastnica nekega plelil-nega zavoda. Po zaslišanju obtožencev je senat izjavil, da sc v tej razpravi ne smatra za kompetentnega ter da mora odstopili celo zadevo porotnemu sodišču. V obtožnici se je namreč navedlo samo vsoto 1500 K, ki jo je obljubila baronica Zois Hirtovi in Gabrovi. Baronica Zois pa jc priznala, da si jc hotela prilastiti ves dohodek fidejkomisa, let nih kakih 3500 K. Poleg tega je tudi gotovo, da si je s simuliranim porodom dečka hotela s kreditnimi operacijami pridobiti najmanj 3000 K. Storila je tudi velike obljube, za katere bi bilo potreba veliko večje vsote kot 2000 K. S tem pa je kompetenca dež. sodišča prekorače-na in mora razsojati o stvari porotno sodišče. Državni pravdnik dr. pl. Hof-ler .je proti sklepu senat priglasil nič nostno pritožbo. Proti predlogu zagovornika je senat odločil, da ostanejo obtoženci v preiskovalnem za poru, raz-ven Ivana Giraka, ki je bil tudi doslej na prostih nogah.
š Sv. Anton v Slov. GcT.ieah, Pretočeni teden smo obhajali pri nas gostijo ki se jc vršila šc po starih lepih slovenskih kmečkih navadah. Ženin Franc Vršič in nevesta Frančiška Močnik sta bila oba vneta in delavna člana naših mladinskih organizacij; gostje so na brali za Slov. Stražo 9 K. Posnemajmo jih!
v posameznostih reševali vprašanje pouka v različnih učnih predmetih. In ko-oški Slovenci bi bili v tem slučaju gotovo zadnji, ki bi se branili dobrega pouka v nemščini kot učnem predmetu. »Narod« naj torej gre hujskat koga drugega kakor koroške Slovence.
lj Potres. Tukajšnja potresna opazovalnica je zabeležila danes ob 5. uri min. 5 sok. bližnji potres, čegar središče je približno 130 kilometrov oddaljeno. Konec prvega tresljaja je bil ob uri 42 min. Tresljaj sc je ponavljal ob 5. uri 45 min.
lj Mrtvega so našli danes ob 11. dopoldne v tovarni za lep 601etnega delavca. Luko Baselja. Mož je ležal mrtev polog konj v hlevu. Ker ni bilo na truplu nobenih znakov telesne poškodbe, ga je najbrž zadela srčna kap. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.	'
lj Na včerajšnji semenj je bilo pri-konj, 193 volov, 18 telet in 608 prašičev za rejo. Kupčija, je bila precej živahna. Po konje slabše vrste so prišli polog domačih tudi tržaški, po vole pa tržaški kupci.
lj Dve uri najdeni. Pred Frančiškansko cerkvijo je bila najdena ženska ura z verižico. Dobi se v Gojničih št. 8., pošta Šmarjc-Sap. — V Prečni ulici je bila najdena moška ura. Dobi so jo v Prečni ulici št. 6.
Uillfloske novice.
gnanih
večkrat
lj šentpetersko okrožje Orla vabi člane in prijatelje k pešizletu v nedeljo zjutraj na Šmarno goro. Odhod od. cerkve sv. Petra točno ob 6. uri zjutraj. Sv. maša na Šmarni gori bo ob 9. uri, nato mladeniški tabor.
lj Hujskat?. zna »Slovenski Narod« dobro. Najprej je zagovornike preured-be pouka v nemščini na ljubljanskih ljudskih šolah označil za »narodne izdajalce«, ki da hočejo slovensko šolstvo za gotov denar ali za bogve kakšne druge kompenzacije prodati nemštvu. Ko smo mu to izpodbili, je trobil daljo, da se hoče slovensko šolstvo utrakvi-zirati. Ko pa se jc tudi to zavrnilo, sc je glasilo liberalne stranke druge bilke oprijelo.Ker smo namreč mi rekli, naj o vprašanju, ali naj se pouk v nemščini v Ljubljani začne z II. razredom ali naj ostane pri starem, odločuje deželni Šolski svet, zavija »Narod«, da smo s tem izrekli načelo, naj o slovenskem šolstvu sploh odloča šolska oblast in huj-ska zavoljo tega koroško slovensko politično vodstvo zoper nas. To manire sc je »Narod« zadnji čas sploh oprijel, a se mu ne bo obnesla, to naj nam kar verjame. Glede slovenskega šolstva sploh odloča državni temeljni zakon, posamezni državni zakoni, naredbe, razsodbe itd., glasom katerih je jasno, cla sc ima v slovenskem ozemlju na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem in Primorskem vršiti pouk v materinem jeziku. O tem ni čisto nobeno, disputa-cije in, če še to krši ali ne izvaja, za to je vsa naša javnost in tisti, ki jo zastopajo, tu, cla svoj glas povzdigne. Pre-uredba pouka v nemškem jeziku kot učnem predmetu na slovensk i h ljubljanskih ljudskih šolah pa nima s tem absolutno nič opraviti! To je pedagoško vprašanje, ki naj ga naš deželni šolski svet reši, ne pa različni fušarji. Mi bi bili le zadovoljni, če bi se šolsko vprašanje na-Koroškem tako rešilo, da bi ondi šole v slovenskem delu dežele tako izgledale kakor slovenske ljudske šole v Ljubljani, naj se potem začenja v njih pouk v nemščini eno leto preje ali pozneje! Cc se na Koroškem Slovencem dajo šole, kakor to zahteva naš ustavni zakon, potem ne mi ne koroški Slovenci ne bi imeli ničesar proti temu, ako bi potem poklicani pedagogi
Primorske vesli.
p Novi goriški občinski svet. Pri
včerajšnji seji občinskega sveta v Gorici jo bil izvoljen za župana Bombig z 20 glasovi; za namestnika sta izvoljena odvetnik dr. Ccsiulti in dr. Ilu-gon Cristofoletti. Nemški občinski svetnik Diotriach jc izjavil, cla ne bodo tvorili nemški občinski svetniki nobene lastne frakcije, temveč bodo v zvezi z Italijani skrbeli le za »dobrobit Gorice, ki jo bilo, je in bo ostalo procvita-joče italijansko mesto«.
p Beneški Slovenec — osumljen vo« hunstva. V nedeljo 3. t. m. je bil na Liv-ku pri Kobaridu aretiran beneški Slovence Ivan Polavšček, doma iz Polav pri Tarčmunu. Popraševal jo baje po imenih častnikov, ki so do jeseni nameščeni na Livku. Aretiranca so prepeljali v Kobarid. — Sploh jo sedaj silno nevarno vojake vpraševati kaj o vojaških zadevah. Za vsako nedolžne vprašanje lahko postaneš špijon.
p Hitra smrt pijanca. V nekem hlevu v Gorici se je zgrudil' delavec Jožef Mozetič, doma iz Bilj. Proiesli so ga v bolnišnico, kjer je umrl. Kakor poročajo, jo Mozetič isti dan spil za 3 K šnopsa. Pokopali so ga v sredo.
p Nesreče pri delu. 151ctnemu mizarskemu vajencu A. Škarabot, doma iz Solkana, stanujočemu v Gorici, ul. Cap-puccini je stroj odrezal štiri prste. — V Podmelcu jc padel pri zgradbi 3 m globoko 201etni Ruafcii Valentin, doma iz Italije. Zlomil si je elesno roko pod komolcem. — Oba. so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici.
p Za slovenske kolone. Namestništvo jc za slovenske kolone, dovolilo iz fonda za olajšanje bede še naslednji znesek: Za goriško glavarstvo 1500 K, za gradiško 1000 K. V sredo pa sc jc v tej zadevi mudil na namestništvu tudi poslanec F o n , ki jo izposloval, da se ta znesek za slovenske kolone goriškega glavarstva poviša š c za 500 K, za slovensko kolone gvadiškega glavarstva pa še za 200 K. Tako da povišek znaša skupno 3200 K.
p Tržaško vodovodno vprašanje re« šeno. Včeraj zvečer jc mostni svet tržaški sklenil gradnjo provizoričnega vodovoda iz reke Timave pri Devinu in sicer naj sc polože vodovodne cevi za dobavo 82.000 m3 vode na dan, stroje pa za izsesavanje, čiščenje in dviganje vodo za samih 10.250 m1 vodo, vse to z najvišjim izdatkom okroglih 15 milijonov kron. V pokritje tega izdatka naj mesto najame posojilo po	ki naj bi se amortiziralo v 46 letih. Vzporedno s to provizorično odredbo naj se nadaljuje marljivo študije za definitivni vo-ciovog in sicer naj se v tem oziru jemljejo v poštev v prvi vrsti podzemeljske vodo v Furlaniji. Slednjič naj sc tudi nadaljuje s študijami z ozirom na možnost zgradbe vodovoda za voclo iz Trebenjske jame.
1> Laški junak. Občinski svetnik, ki' jo včeraj zahrbtno napadel v tržaškem mestnem svetu dr. Rybafa, se piše Luigi Miani, stavbeni podjetnik v ulici Buonarotti.
p Tragična smrt. 251etna Dunaj* čanka Viktorija Steffl sc je že več mesecev nahajala v Cirkvenici radi bolezni. Ker se ji je pa stanje vedno slabšalo, je dne 3. t. m. na parniku »Vele-bit« odpotovala na Heko, kjer jo jc čakala sestra, da bi jo spremila domov na Dunaj. Na parniku jc pa StciflovJ
nenadoma postalo slabo ter je v par hipih izdihnila. V znak žalosti so takoj sneli ladijsko zastavo. Sestra na Reki je sprejela mrtvo sestro in odredila potrebno za prevoz.
Zadnje vesli.
CESARJEVA BOLEZEN.
Dunaj. (Korespondenčni urad.) O zdravstvenem stanju cesarja se ofiei-elno poroča, da je bil nočni počitek proti koncu motil večkrat kašelj. Katar še vedno obstoji na desni strani pljuč. Splošno zdravstveno stanje je popolnoma zadovoljivo.
DELEGACIJE. * Dunaj. V odseku za zunanje zadeve je danes govoril soc. demokrat dr. Ellenbogen, ki je zahteval klicanje češkega deželnega zbora in se je obračal proti očitkom, da se socialni demo-kratje zavzemajo za delozmožnost drž. zbora le radi dijet. Nato se je dr. Ellenbogen pečal z Albanijo, ter je vprašal, kaj je storil grof Berchtold, da se izogne nevarnosti, da se med Avstrijo in Italijo pojavi spor? Kaj je storil grof Berchtold, da se zopet prično prijateljski odnošaji Avstrije s Srbijo? Ali so pri krvoprelitju, katero je povzročil Rockefeller pri stavki v Colo-radu oškodovani tudi avstrijski podaniki? Grof Berchtold je odgovoril, da sta pri dogodkih v Coloradu bila mrtva dva Avstrijca Vohanovich in Bortolotti, da je nekaj Avstrijcev na premoženju oškodovanih, da pa bo potom avstrijskega poslaništva vse preskrbljeno, da se varujejo upravičeni interesi oškodovanih Avstrijcev. Nato sta govorila dr. Korošec in dr. Wal d n e r.
BAN SKERLECZ V DJAKOVU.
Djakovo. Ban Skerlecz se je včeraj pripeljal semkaj. Bil je slovesno sprejet. Pri dinerju je škof Krapac slavil banove zasluge za vpostavljenje ustave na temelju nagodbe. Ban je pozdravil škofa kot tip hrvatskega škofa, vernega interesom dinastije, monarhije in domovine. Zvečer se je vršila banu v čast bakljada in serenada.
POMNOŽITEV BOSANSKO - HERCEGOVSKIH ČET.
Dunaj. Poleg štirih že obstoječih bosansko - hercegovskih polkov se ustanovita še dva: v Sarajevu in Mostam. Zraven tega se otvori poseben bataljon, sestavljen samo iz muslimanov. Namerava se tudi posebna konjeniška divizija »spahijev«.
NJEGUŠEVA PROSLAVA V PRAGI.
Praga. Včeraj se je vršilo tu praznovanje stoletnice rojstva srbskega pesnika kneza Petra II. Petroviča Njc-guša. Slavnosti se je udeležilo veliko število delegatov iz jugoslovanskih dežel, med katerimi so zastopani posebno številno Srbi. Prišli so župan iz Bel-grada z več občinskimi svetniki, univerzitetnimi profesorji delegati in z delegacijami srbskega soolstva i. dr. Tudi iz Cetinja je prišlo več gostov. Oficiel-no slavlje se je vršilo v mestni zbornici in so bili navzoči poleg že omenjenih gostov zastopniki mesta Prage, češkega narodnega sveta, čeških političnih strank in številni drugi zastopniki. Slavlje se je dovršilo z muzika-lično akademijo.
PROTIAVSTRIJSKI IZGREDI V ITALIJI.
Demonstrantje naskočili avstrijski konzulat,
Rim. Protiavtrijski izgredi zaradi tržaških dogodkov se še vedno nadaljujejo. V Neaplju so dijaki po veliki ulični demonstraciji, kateri so prisostvovali tudi vseučiliški profesorji, predrli vojaški kordon in v izprevodu, ki mif je načeloval polanec Colajanni, udri i pred avstro-ogrski konzulat, kjer so kričali »Abbasso 1' Austria«. Policija je bila brez mqči. Demontrantje so naskočili konzulat, razbili okna ter demolirali vrata in mnogo pohištva.
Lahi napadli avstrijski parnik.
Ancona. Demonstranti so se tu valili proti aprniku »Villan« družbe »Un-garo-Croata«, ki je tu usidran. Vojaštvo je sodrgi zastavilo pot, ker je na parniku nek mornar zavihtel avstrijsko zastavo, se je množica še bolj razjarila. Kakor besna se je hotela zagnati proti ladji, vendar se je vojaštvu posrečilo jo vreči nazaj. Padali so klici divjega ovraštva proti Avstriji.
BOJI MED EPIRCI IN ALBANCI.
EPIRCI ZMAGUJEJO.
Drač. Epirci prodirajo s topovi in Strojnimi puškami proti Beratu. Prebivalstvo beži. Epirci so zasedli vsa pota proti Valoni in Draču. Albanski orožniki so odrezani.
Janina. Epirci prodirajo od Argi-rokastra proti Valoni in Draču. Dobili so znatno ojačonje in nove topove. Al-
bancem se je pridružilo mohamedau-sko prebivalstvo v Epiru. Boj med Epirci in albanskimi orožniki je bil zelo hud in so se morali albanski orožniki umakniti. Epirci so dobili znatna ojačenja, tako da štejejo 30.000 mož ter so napadli pozicije Albancov. Epirci prodirajo dalje. Izgube so na obeh straneh zelo velike. V Argirokastro so pripeljali 50 ranjenih Epircev. V bolnišnici v Argirokastru leži ranjen tudi vodja Epircev. Glede Kolonije poročajo, da so izgube v bojih na obeh straneh velike. Mnogo albanskih orožnikov so Epirci vjeli. Mesto Kolonija gori.
London. »Times« poroča iz Drača, da so tam vesti o prodiranju Epircev v vladnih krogih povzročile mnogo razburjenja. Albanci imajo nad 1000 mrtvili in ranjenih. Skoro enako število mrtvih in ranjenih imajo tudi Epirci. V vladnih krogih v Draču se boje, da Epirci prodero do Valone. Da bi se Albanci uspešno izpirali dobro organiziranim in izvrstno oboroženim ter opremljenim Epircem, ni resno pričakovati. Albanska vlada nadaljuje z oboroževanjem tisočev na novo za deželno brambo nabranih Albancev, da jih odpošlje v kraje, ki so od Epircev ogroženi.
ITALIJA POSREDUJU V EPIRSKEM VPRAŠANJU.
Zarigrad. Italijanska vlada je predlagala albanski vladi, naj da Epircem avtonomijo pod albansko suvereniteto. Ta predlog italijanske vlade je sporočil abruški vojvoda knezu Wiedu pri svojem posetu v Draču.
PAŠIČEVO INŠPEKCIJSKO POTO-VANJE.
Belgrad. Ministrski predsednik Pa-sič je nastopil inšpekcijsko potovanje po južni Novi Srbiji, odkoder se poda tudi v Solun, kjer pozdravi Venizelosa.
OTVORITEV MEDNARODNE RAZSTAVE ZA KNJIGOTRŠTVO IN TISKARSTVO.
Lipsko. Ob navzočnosti saškega kralja je bila včeraj slovesno otvorjena mednarodna razstva za knjigotrštvo in tiskarstvo.
NESREČA PRI FRANCOSKIH VOJAŠKIH VAJAH.
Pariz. Na topničarskem vežbališču se je splašilo šest konj, vpreženih v top. Konji so v divjem diru podrli Več vojakov na tla. 10 vojakov je težko ranjenih, mnogo pa jih je lahko poškodovanih.
DRUŽBA PONAREJALCEV DE-NARJA.
Trst. Policija je zaprla Lovrenca Prodana, Alberta Kavčiča, Jaschija in Jožefa Severja, ki so ponarejali denar.
ZOPET AVTOMOBILNA NESREČA.
Berolin. Lastnik največje tovarne cigaret v Nemčiji Redwitz se je pri avtomobilni vožnji ubil.
Po svelu.
Dr. Velimirovič — menih? »Srbo-bran« poroča, da je znani belgrajski cerkveni govornik dr. Nikolaj Velimirovič podal ostavko kot profesor na bogoslovnici sv. Save v Belgradu. Kljub temu pa, da ministrstvo ni sprejelo njegove ostavke, je dr. Velimirovič zapustil samostan Kalenič.
Dva obsojena mlada morilca. Mlada morilca neke 731etne starke, ki sta jo oropala, Tetzlaff in Rangctta, sta bila v Kolinu obsojena, in sicer Tetzlaff na smrt, Rangctta v 121etno ječo.
Splošna stavka v Bilbau. Kapitani, častniki, strojniki in kurjači pri mornarici v Bilbau so pričeli stavkati. Mornarji v Barceloni, San Sebastianu in v drugih pristaniščih so se stavki pridružili.
Nov brezžično brzojavni aparat, ki
zagotovi tajnost depeš, je iznašel ruski kapitan Stark.
Avstroogrski trgovinski muzej v Prizrenu je dovolila otvoriti srbska v-lada.
Napad na generalnega nadzornika simplonskega predora. Neki italijanski delavec je poizkusil 6. t. m. usmrtiti generalnega nadzornika drugega simplonskega predora Rotpletza. Umor je preprečil inženir Selilmann. Rotpletz je z lopato ranjen na čelu. Napadalca so zaprli.
Senzačna vojaškosodna razprava se je pričela 7. t. m. v Ašbadu v Rusiji. Obtoženi so en general, dva častnika, dva. uradnika in en vojak, da so iz ar-senala prodajali municijo in orožje.
601etnica petrolejke. Pred 60 leti je bila napravljenia prva petrolejka, in sicer v Lvovu, kjer je bila tudi nafta prvikrat rafinirana. Na misel za destiliranje je prvi prišel lastnik naftinega vrelca Ignacij Lukasiewicz ter to delo poveril lekarnarju Torosiewiczu. kateremu se je poizkus po-
polnoma posrečil. Nato je lvovski mojster Adam Bratkovvski izumil prvo petrolejsko svetilko. Njegov izum so kasneje vedno bolj izpopolnili Bcrolinec Stobwasser in Dunajčani bratje Briinner in Rudolf Ditt-mar. Danes petrolejke že močno izpodrivata plin in elektrika, a na deželi bo njeno kraljestvo še dolgo več ali manj neomejeno.
Mnenje gospoda A. Gugel,
Wiirzburg.
Gospod J. Serravallo
Trst.
Vam izjavljam, da sem ponovno in z najboljšim uspehom rabil Vaše že-leznato kina vino Serravallo.
Wurzburg, 17. nov. 1911.
Dr. A. Gugel.
Maročajte „Slovenca"!
cene.
Cene veliajo za 50 kg.
Budimpešta. 7. maja 1914
Pšenica za maj 1914.....
Pšenica za oktober 1914 . . .
Rž za oktober ........
Oves za oktober.......
Koruza za maj 1914.....
Koruza za julij 1914.....
13 29 12-— 9-86 819 7 20 7-34
O, t O k;
Krk-.
Userai
i ' Slovansko kopališč©.
I Prospekte pošilja Ante Tudor, lastnik hotela „Velobit". Sobe naj se izvolijo naročiti pravočasno.	1173
MiiiHniilHihilHintiiiiuuiMMiiMiiniiniiMUiiiHtiHHmuiiiMi>:iiiniiiniiiiiiMiii!iiitiiiM<i>i i................ imiimimmiititiimmiK: : t • m: "»:.
Pristopate k „Jugoslovanski Strokovni Zvezi"!
Sonati
vreleo Olotetlina namizna Pijača i gbiluu ogljikovo kialino. PoapeSuJo prebavo In Izmeno rinovl.
Želo koncentriran medicin* Ion «relec, priporodlllv pri kruuidnem želodfinoin kutara, «liriju Brisihtovib ledioab, vtauldnlk oteklinah, jetrni trdin., zlatici, •nuvul/.insn» kin boleznlh.kaUrlb dihalni*
oigauut	__
Zdrollen vreleo največje modih» Stol» .rsta Zlasti uporaben uri kroničnem drevesnem bataru, obstipa ulji. t Idnlb kamenih,tolšcioi trganju, aladkoval bolezni
Zaloga:
Mihael Kartiisr In H.Šaraboii. Ljubljana.
Pri stavbni tvrdki Ivan Ogrin,
Lfubljaiia se takoj sprejme zanesljiv
kateri se razume tudi na tesarska dela. — Tamkaj dobi lahko tudi stano-1555 (3) vanje z manjšo družino.
. . Immm.h ïjwHMHIMMm-^ ^		
		"T»'
	v	T '.
	Vsem duhovnim sobratom, sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam, da je Vsemogočni v Svoji neskončni p.evid-nosti poklical k Sebi v srečno večnost T Q Y"> Ar7 O 1VT O rl A	k,'.;/
j ' : 'r	janeža wagoae dekana, duh. svetnika in župnika v Trebi\jem	' ■ K . :
■ ' v" '	ki je včeraj ob >/2 5. uri popoldne previden s sv. zakramenti blaženo zaspal v Gospodu. Pogreb bo v soboto 9. maja ob 1/4 11. uri dopoldne na farno pokopališče v Trebnjem. R. I. P.	/ ' ' l h.. sir "
.. . .	Trebnje, dne 7. maja 1914.	
'V :.' Jm--- ■	1553 Ivan Noč, kaplan.	•
v V, v:-^ Ä ; 'ii-:-.-:;;---"-'-'- - «'■■■■■: •> ; '-" . v.'' 1		

1552
Ob dneh pregloboke žalosti, ko je zatisnil zemske oči naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog ozir. brat, svak in stric, gospod
Ivan Krecjar
posestnik in trgovec
nam je bilo v veliko tolažbo vsestransko sočustvovanje, ki so nam ga v tako obilni meri izražali znanci in prijatelji pokojnikovi.
Prav posebno zahvalo smo pa dolžni vsem mnogobrojnim udeležnikum pogreba, vsem darovalcem prekrasnih vencev, gospodom pevcem za ganljive žalostinke, ter slav. gasilnemu društvu v Štefanji vasi, in končno vsem ostalim, ki so kakorkoli izkazali zadnjo čast nepozabnemu pokojniku.
V Ljubljani, dne 7. maja 1914.
Žaluločl ostali.
HSSNHflHHBHBHaHMIIBBIHHnHäiHHRIIHaiRHH
Hilton Potek
slikarski master Su. Petra cesta sten.
Llugjlfanai
31
1545 (1)
se priporoča slawnemii občinstvu za razna slikarska dela ter pre-gasi. duhooSEini za Iz-urSiieu cerkoenih del (id. Itd. - Ha zahteuo IzurSim ozorce brezplačno, ako se mi delo pooerl.
IISPSKi99P 4*8*9!