—TDfiAUCI^I I ICT—
Naročnina za Jugoslavijo:	HB	HL	|U	JJ	VRJHf	19	Hi	HH	Sl	Ljubljana,
celoletno 180 din (za ino- igra	irgHBr	■Hf	^Hk	H	■■	Gregorčičeva ulica 23. Tet
zemstvo:	za	leta	B$j	HH	\jMMk	■BHf	HH	BH	Uprava:	Gregor	-
90 din, za ■/. leta 45 din,	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska v	Rokopisov ne vračamo.—
Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo nici v Ljubljani št. 11.853.
Izhaja	  Ljubljana,	ponedeljek 21. aprila 1941	Cena	SS'l	1*50
Finančni položai Italiie
Iz proračunskega poročila ministra Thaona di Revela
Dežela porušenih mostov
Ta nerazveseljivi naslov je na-krat dobila mala Slovenija. Na Gorenjskem, na Štajerskem in na Notranjskem je porušena cela vrsta najvažnejših mostov in da bo nesreča popolna, je odstopajoča vojska porušila tudi nekatere železniške tunele.
Posledica tega je, da Slovenija nima danes več direktne železniške zveze s sosednimi državami in da je ostala Sloveniji edina zveza z zunanjim svetom skozi Sušak. Kapaciteta železniške zveze na Sušak pa je majhna in zadostuje komaj za potrebe Hrvatske in Madžarske, ki se bo odslej v mnogo večji meri kot dosedaj posluževala sušaškega pristanišča.
Vsa izvozna in uvozna trgovina Slovenije je zaradi porušenih mostov in poškodovanih tunelov onemogočena, ker izvaža Slovenija predvsem blago, ki ne prenese dragih prekladalnih stroškov. Zaradi pretrganih železniških zvez je postal izvoz lesa1, ki je za Slovenijo tako velikanske gospodarske važnosti, skoraj nemogoč. Ce se ne bo posrečilo kmalu obnoviti železniško zvezo z Nemčijo, pa bo v nevarnosti tudi izvoz sadja iz Slovenije, kar bi še zlasti zadelo naše gospodarstvo. A tudi naša uvozna trgovina je odvisna od rednega železniškega prometa. Posebno v sedanjih časih, ko je uvoz živil iz Vojvodine silno otežkočen, če/ ne nemogoč, je tem važnejše, da je odprta vsaj železniška zveza z Italijo, ki nam more dobavljati riž, zgodnjo povrtnino, sadje itd.
A tudi za naš tujski promet je odločilne važnosti, da se čim prej vpostavi nepretrgani železniški promet s sosednjimi državami. Letos bi mogli pričakovati, da se bo zlasti dotok nemških gostov znatno dvignil, seveda pa le pod pogojem, da bodo železniške zveze dobre. Kajti zaradi vojnih razmer se zasebniki motornih vozil ne morejo posluževati v tej meri ko nekdaj.
Ves naš izvozi in uvoz, naša prehrana, naš tujski promet zavisijo od nepretrganega železniškega prometa s sosednimi deželami in zato ni niti najmanj pretirano, če rečemo, da je danes glavno gospodarsko vprašanje Slovenije, kako bi se čim prej popravila vsa škoda na mostovih in tunelih. Prevelika je ta škoda, da bi se mogla že v kratkem popolnoma popraviti, toda vsaj zasilna obnovitev porušenih mostov je neobhodno potrebna. Upati je, da se bo to tudi doseglo, ker kažejo zasedbene oblasti veliko skrb, da bi se mogel čim prej obnoviti nepretrgani železniški promet. Za to skrb smo zasedbenim oblastem• odikritosrčno hvaležni. Jasno pa je, da more imeti prizadevanje zasedbene oblasti popoln uspeh le, če ji dejansko pomaga pri obnovi železniških zvez vse domače prebivalstvo, ki je tudi živo zainteresirano na obnovi porušenih mostov.
Naš'" prvo gospodarsko delo mora biti, da čim prej obnovimo nepretrgani železniški promet z vsemi sosednimi deželami, ker se samo na ta način odpira možnost naši trgovini, naši industriji, kmetijstvu in obrtu, da začnejo v polnem obsegu obratovati. Samo v primeru polnega obratovanja naših gospodarskih podjetij pa moremo zbrati vsa potrebna sredstva za
Rim 18. aprila.
Finančni minister Thaon di Re-vel je pred glavnim proračunskim odborom in predsedniki vseh zakonodajnih proračunskih podkomisij dal naslednje poročilo o računskem letu 1939./40.
96 milijard lir izdatkov
Minister je podal splošen pregled finančnega položaja države. Poudaril je predvsem dejstvo, da je Italija že 6 let v vojni tudi na finančnem področju in da se to izraža v konkretnem številu 82 milijard, ki so bile potrebne ne samo za kritje rednega proračuna, temveč tudi za izredne izdatke v zvezi s podvigi v Afriki in Španiji ter za vojno pripravo države. Vojna je dejansko zahtevala novih žrtev poleg prejšnjih iz 6 izrednih proračunskih let. Do konca lega proračunskega leta se pričakuje dvig izdatkov na 96 milijard proti dohodkom v približni vsoti 31 milijard, t. j. s primanjkljajem 65 milijard lir.
Višji izdatki so se pokrivali večinoma z izdajo zakladnih bonov (Buoni del Tesoro), s pomočjo tekočih računov pri raznih zavodih in s predjemi pri državni banki (Banca dTtalia). Ti so se omejili na minimum, saj je znašal dvig obteka v prvih devetih mesecih vojne samo 5 milijard in dosega torej le 10% vseh potrebnih efektivnih plačilnih sredstev (50 milijard).
Na strani rednih dohodkov je v razmerju z narodnim dohodkom izrabila Italija 24%, medtem ko je Anglija izrabila 23-5%. Upoštevati pa je treba, da je v letih 1934./35. do 1939./40. narastel redni dohodek Italije za 65’5%, a redni dohodek Anglije samo za 40'7 odstotkov. Ce prištejemo k temu še dvig dohodkov v 1. 1940./41. (v Italiji 5 in v Združenem kraljestvu 30%), dobimo skupno dvig od 1. 1984./35. do danes, približno enak v obeh državah (70'5 za Italijo, 70'7% za Anglijo).
Minister je nato osvetlil razvoj v ostalih vojskujočih se državah, katerih način za pokrivanje izrednih izdatkov se ne more uporabiti kot primer ali vodilo za Italijo, ker ima Italija večje težkoče na tem področju. Za rešitev plačilnega vprašanja se je n. pr. Anglija lahko poslužila mogočnih investicij v inozemstvu in v imperiju in tudi Nemčija si je lahko pomagala z izrednimi posojili iz zasedenih držav.
Zapora cen
Naš finančni napor je velik, ni pa prehud za dobro speljano kroženje kapitala, urejeno z gospodarsko disciplino, mogočo samo v fašističnem režimu, s kakršnim se dajo premagati vse zahteve vojne.
Uporabljeni davčni ukrepi so poleg dviganja dohodkov skrbeli
popravilo škod, ki nam jih je zadala vojna.
Slovenija bo čim prej izgubila žalostni naslov dežele porušenih mostov ter poškodovanih tunelov in to bo prva točka našega gospodarskega programa za bližnjo bodočnost.
za obrambo lire in posebno za to, da se je stekalo v državno blagajno dovolj razpoložljive, za večje, vojne izdatke potrebne gotovine.
Kolikor zadeva gospodarsko politiko gre osnovn; pomen vprašanju cen, ker se je z zaporo cen odvrnila inflacija, se obdržali nespremenjeni proizvajalni stroški tudi pri oboroževanju, katerih breme bi se bilo sicer končno zvračalo na državo. Vse to opravičuje zadevne dosedanje ukrepe vlade za stalnost cen.
Na koncu svojega poročila je izjavil minister, da bo davčna in finančna politika tako kakor doslej in še bolj v prihodnosti skrbela za dosego dveh glavnih smotrov, ki sta glavna skrb njega kot tistega, ki ima čast in breme voditi usodo italijanskih financ, to je: predvsem za obrambo lire.
Najsi bo breme vojne kakršno koli in čeprav so velike težave, s katerimi se borijo državne finance, je dobro, da vsi vedo, da je liro mogoče obraniti in da se mora braniti.
Vsak nasprotni načrt je političen absurd, ker ni mogoče misliti, da bi nedvomni vojaški zmagi I mogla ustrezati na gospodarskem I polju uklonitev tiste denarne zastave, ki jo predstavlja vrednost lire nasproti drugemu denarju premaganih držav ali onih, ki zmagajo skupaj z nami.
Tehnično je obramba lire vprašanje volje in načina (metode). Stabilnost lire mora biti predvsem dejanje volje in zaupanja. Kako mogočno je lahko zaupanje v našo veljavo pri ohranjevanju lire nam je pokazal Vodja (Duce) s svojim zgodovinskim govorom v Pesari, ki je zadostoval za poraz ribasistične kampanje in ki je zopet okrepil liro.
Glede načina so ukrepi ob začetku vojne, kakor 60%na prirast-karina od nepremičnin in zadnji
Do nadaljnje odredbe vozijo pri nas dnevno redno naslednji potniški vlaki:
Ljubljana—Brežice:
Vlaki z odhodom iz Ljubljane ob 5.30, 13.30 in 18.45, s prihodom v Zidani most ob 6.54, 14.50 in 19.40 ter prihodom v Brežice ob 8.50, 16.02 in 21.17. — V obratni smeri vozijo vlaki z odhodom iz Brežic ob 4.45, 9.54 in 18.42 z odhodom iiz Zidanega mosta ob 5.55, 11.55 in 20.23 ter s prihodom v Ljubljano ob 7.19, 13.23 in 21.57.
Zidani most—Slov. Bistrica Vlaiki z odhodom iz Zidanega mosta ob 7.03 in 15.01 ter s prihodom v Slov. Bistrico ob 8.33 in 16.33. — V obratni smeri pa vlaka z odhodom iz Slov. Bistrice ob 9.56 in 18.36 ter s prihodom v Zidani most ob 11.31 in 20.12. — Omogočeno je tudi potovanje do Maribora-Studencev s prestopanjem med Slov. Bistrico in Pragerskim, kjer imajo vlaki nadialjnji priključek za, oziroma iz Maribora.
Ljubljana—Zalog:
Vlaki z odhodom iz Ljubljane ob
10.25,	12.20, 14.20 in 19.20 ter s povratkom iz Zaloga ob 6.22, 10.50, 113.35, 14.59 in 19.41.
ukrepi za omejitev dividend ter za zvišbo davka na delnice, že pokazali pot, po kateri je treba iti.
Za čas po vojni
Drugi smoter, na katerega je treba paziti odslej, bo položaj, ki nastane s koncem vojne in ob prehodu iz vojnega na mirovno gospodarstvo. Načrt potrebnih ukrepov se že proučuje. Smernice načrta so bile podane v Mussolinijevem govoru v gledališču Adriano, ko je opominjal Italijane s sledečimi besedami: »Ob koncu vojne, v socialnem in svetovnem prevratu, ki bo sledil, z bolj pravilno razdelitvijo zemeljskega bogastva, bo treba upoštevati in se bodo upoštevale žrtve in disciplina, ki so jih vzdržale italijanske delavske množice. Fašistična revolucija bo napravila nov odločilen korak za zmanjšanje socialnih razlik.<
Fiskalna politika je gotovo eno učinkovitih sredstev za zmanjšanje razlik in to v popolni skladnosti z drugim smotrom: s prevalitvijo vojnih bremen na tiste, ki imajo večje možnosti dohodka.
Predvsem pa je treba vedeti, da se, še preden se zmanjšajo razlike, mora s fiskalnimi sredstvi preprečiti razširitev dosedanjih razlik, ki bi jo utegnila povzročiti vojna.
Ta naloga sledi ne samo iz Du-cejevih besed, temveč je hkrati dolžnost do vojakov, ki se vrnejo s fronte potem, ko so žrtvovali kri in svoje koristi za ostvaritev skupne zmage.
*
Proračun in zaključni račun sta bila sprejeta. Nato je odbor odobril proračun zbornice za leto 1941 ./42. in obračun za lansko leto po poročilu nar. svetovalca A. Fanija. Sejo je zaključil podpredsednik Battafochi z navdušenim govorom o bližnji zmagi.
Ljubljana—borovniški viadukt:
Vlaki z odhodom iz Ljubljane ob 6.10 in 18.29 s prihodom do borovniškega viadukta ob 6.44 in 19.05, ter z odhodom od viadukta ob 6.50 in 19.10 ter s prihodom v Ljubljano ob 7.20 in 19.40.
Ljubljana—Vrhnika trg:
Vlaki z odhodom iz Ljubljane ob
7.45, 14.00 in 19.10 ter prihodom na Vrhniko trg ob 8.20, 14.35 in
19.45, pri povratku pa z odhodom iz Vrhnike trga ob 6.10, 12.17 in 17.05 ter prihodom v Ljubljano ob 6.46, 12.52 in 17.44.
Ljubljana—Otoče-Brezje: Vlaki z odhodom iz Ljubljane ob
5.40, 11.50 in 17.25 ter s prihodom v Otoče-Brezje ob 6.58, IS.04 in
18.40. Pri povratku pa z odhodom iz Otoč-Brezja ob 7.00, 13.47 in 18.52 ter s prihodom v Ljubljano ob 8.05, 15.15 in 20.00.
Ljubljana—Kamnik mesto: Vlaki z odhodom iz Ljubljane ob 5.26, 11.10, 13.40 in 18.44 ter s prihodom v Kamnik mesto ob 6.18, 12.01, 14.32 in 19.38. Pri povratku pa z odhodom iz Kamnika mesta ob 6.40, 12.23, 17.28 in 20.05 ter s prihodom v Ljubljano ob 7.36, 13.15, 18.20 in 21.00.
Dva praznika
Po vsej Italiji so praznovali v ponedeljek praznik ustanovitve mesta Rima (Natale di Roma), ki velja kot največji italijanski državni praznik in kot praznik dela.
V nedeljo je imel vodja Nemčije kancelar Hitler svoj rojstni dan, ki so ga po vsej Nemčiji in v zavezniških državah najslovesneje proslavili.
V Ljubljani so bile razobešene italijanske zastave; člani’ nemške manjšine pa so poleg italijanske zastave razobesili tudi nemško zastavo.
Pojasnilo k razglasu po-veljništva XI. armadnega zbora
Iz pisarne kr. civilnega komisariata za zasedeno slovensko ozemlje v Ljubljani se sporoča: Na ozemlju, ki spada pod po-veljništvo pehotne divizije »Re« v Ljubljani, se bodo odredbe razglasa poveljništva XI. armadnega zbora z dne 16. aprila 1941. izvajale takole: ad točka 6.). Poleg zdravnikov in babic, ki prejmejo uradno dovoljenje za gibanje med 21. in 5. uro, dobe takšna dovoljenja po dokazani potrebi tudi druge osebe, in sicer pri poveljništvu R. R. C. C. (Kraljevih Karabinerjih).
ad točka 7.). Ker so s to odredbo prizadeti širši sloji prebivalstva, ki hodijo dnevno iz kraja v kraj zaradi opravljanja službe, obiskovanja šol, prevažanja in prenašanja živil itd., sme prebivalstvo potovati iz kraja v kraj na podlagi dosedanjih kakršnih koli legitimacij in identitetnih izkaznic, iz katerih je razviden poklic njihovih imetnikov. Oni, ki takšnih legitimacij doslej niso imeli, naj si jih oskrbijo pri svojih občinah.
Kranj—Tržič:
Vlaki z odhodom iz Kranja ob
6.41,	12.45 in 18.30 ter s prihodom v Tržič ob 7.10, 13.14 in 18.59. Pri povratku pa z odhodom iz Tržiča ob 5.52, 12.00 in 18.00 ter s prihodom v Kranj ob 6.21, 12.26 in 18.27.
Ljubljana—Metlika:
Vlaki z odhodom iz Ljubljane ob
5.25,	18.50, s prihodom v Novo mesto ob 7.37, 21.07, ter s prihodom v Metliko ob 8.55 in 22.29. — V obratni smeri vozita vlaka z odhodom iz Metlike ob 5.02 in 11.28. Iz Novega mesta ob 6.20 in 12.47 ter s prihodom v Ljubljano oh
8.36 in 15.01.
Ljubljana—Črnomelj:
Vlaki z odhodom iz Ljubljane ob
13.36 in s prihodom v Črnomelj ob 16.51 ter s povratkom iz Črnomlja ob 16.55 in s prihodom v Ljubljano ob 20.21.
Ljubljana—Novo mesto:
Vlaki z odhodom iz Ljubljane 06 7.50 s prihodom v Novo mesto ob 10.07 ter s povratkom iz Novega mesta ob 4.27 in s prihodom v Ljubljano ob 6.50.
Grosuplje—Kočevje:
Vlaki z odhodom iz Grosupljega ob 8.45, 14.29 in 19.43 ter s prihodom v Kočevje ob 10.30, 16.10 in 21.29. V obratni smeri pa vlaki z odhodom iz Kočevja ob 5.55, 12.20 in 17.40 ter s prihodom v Grosuplje ob 7.46, 14.05 in 19.20.
(Konec prihodnjič.}
Redni potniški vlaki
Stran 2.
>TRGOVSKI LIST«, 21. aprila 1941.
Štev. 42.
t Ivan Hribar
V petek 18. aprila popoldne je v Ljubljani nenadoma legel v grob Ivan Hribar, ena najmar-kantnejših in najdelavnejših osebnosti našega javnega življenja.
Ivan Hribar jei bil rojen 19. IX. 1851. v Terzinu ter bi letošnjo jesen dosegel starost 90 let. Po gimnazijskih študijah je vstopil v službo ibanke »Slavije< v Pragi ter kmalu postal ravnatelj njene podružnice v Ljubljani. Od vsega početka je razvil veliko politično •delavnost ter bil izvoljen v ljubljanski občinski svet, nato pa za župana Ljubljane, kar je bil od leta 1896. do 1908. Z izredno energijo je dvignil Ivan Hribar po potresni katastrofi Ljubljano k novemu življenju. Skrbel je za napredek Ljubljane v vsakem pogledu, ustanovil mestno elektrarno, kupil Ljubljanski grad, povečal plinarno in razširil vodovod, zidal nove šole (med njimi impozantno poslopje sedanje srednje tehnične šole), dal Ljubljani tramvaj, prvo javno kopališče itd.
Zelo aktiven je bil Ivan Hribar tudi kot gospodarski delavec. Bil je med ustanovitelji Mestne hranilnice ljubljanske, Ljub. kreditne banke in cele vrste drugih ustanov.
Posebne zasluge »i je pridobil tudi za ljubljansko univerzo, ki ga je zato tudi izvolila za svojega častnega člana.
Tudi v politično življenje je Ivan Hribar krepko posegel ter bil deželni in državni poslanec, nato poslanik v Pragi in pokrajinski namestnik v Ljubljani, končno pa senator.
Ob pričetku svetovne vojne je bil interniran.
Ivan Hribar je tudi literarno in publicistično deloval ter se tudi tu uveljavil.
Izredno delaven in človek nenavadne energije, impulziven in ustvarjajoč javni delavec je bil vse življenje Ivan Hribar, poleg tega pa idealen patriot, ki ga bo slovenski narod za vedno ohranil v hvaležnem spominu.
Ravnatelj Postojnske jame je umrl
V Postojni so v soboto pokopali g. Andreja Perca, ravnatelja Postojnske jame in zaslužnega raziskovalca skrivnosti in zanimivosti kraškega sveta. Andrej Perco se je rodil 1. 1876. v Voloski, šolal pa se je v Trstu. Že v mladih letih se je kot raziskovalec in strokovni .pisatelj -posvetil geologiji in morfologiji Krasa ter prazgodovini svoje ožje domovine. Leta 1909. je postal ravnatelj Postojnske jame, ki se je po zaslugi njegove vneme uvrstila med največje tujskoprometne atrakcije sveta. Za razglednike, podzemsko železnico, razširitev razsvetljave in druge povojne novosti in napredke v jami je dal pobudo in načrte, svoje bogate izkušnje pa je tudi s pridom dajal na razpolago italijanskemu institutu za spe-leologijo. Množice domačih in tujih obiskovalcev so ga visoko cenile tudi zaradi njegove izredne ljubeznivosti in uslužnosti. Ohranjen bo v častnean spominu.
Trgovska strokovna nadaljevalna šola
Združenja trgovcev v Ljubljani prične z rednim šolskim poukom v četrtek dne 24. t. m. ob 2. uri popoldne.
Kr. civilni komisariat za zasedeno slovensko ozemlje.
Naredba.
Kr. civilni komisar za zasedeno slovensko ozemlje, zvezni tajnik Emilio Grazioli
odreja:
§ 1. — Lira je v zakonito določenem razmerju proti dinarju (sto din je 30 lir) na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski oboroženi sili, zakonito plačilno sredstvo.
§ 2. — Vsa državna civilna ob-lastva ter vse pravne in fizične osebe so dolžne poleg dinarja pravnovol javno sprejemati tudi lire v poravnavo svojih terjatev.
§ 3. — Kdor bi prekršil to odredbo, bo kaznovan po obstoječih zakonih.
Ljubljana dne 20. IV. 1941-XIX.
Kr. civilni komisar za zasedeno slovensko ozemlje:
E. Grazioli s. r.
Poštni promet
Tam, kjer so ostale železniške zveze neprekinjene, posluje tudi pošta normalno, ljubljanska poštna direkcija pa skrbi tudi za premostitev okrnjenih in prekinjenih prog. Ves čas poslujejo redno pošte, ki imajo priključek na proge Ljubljana — Kamnik, Ljubljana — Vrhnika in Ljubljana—Novo mesto. Po možnosti gre pošta tudi od Novega mesta v Črnomelj in Metliko ter od Grosupljega proti Kočevju.
Na Gorenjskem prihaja pošta redno v kraje, ki so dosegljivi z železnico. Od Kranja na Jesenice, Bled, Mojstrano in Sv. Janez si pošta pomaga z avtobusnimi zvezami, na Jezersko morajo pošto nositi, z Bohinjsko Bistrico in
Kranjsko goro pa je zveza še pretrgana.
Urejena je tudi poštna zveza preko železnice na progi Ljubljana—Zidani most—Brežice ter Zidani most—Celje, v Savinjsko dolino pa se pošta po možnosti poslužuje avtobusnih zvez.
Združenje trgovcev za okraj Ljubljana-okolica
poziva svoje člane, da dvignejo nakaznice za sladkor za mesec april pri oblastvu.
Doma in po sveti
Radio Roma z dne 19. aprila poroča: O vdaji srbske vojske dne 17. aprila v Beogradu so se zvedele naslednje podrobnosti:	Za
Nemce je bil opolnomočen gen. v. Weichs, za Italijane vojaški odposlanec polkovnik Bonfatti. Kot jugoslovanska opolnomočenca sta podpisala dr. Cincar-Markovič in general Jankovič. Oba sta sporočila, da polaga jugoslovanska vojska orožje brez pogojev. Zapisnik o premirju je bil podpisan ob 21. ter je bilo sklenjeno, da se sovražnosti nehajo 18. aprila ob 12. uri. Zasedba pa se bo nadaljevala.
Kakor poroča italijanska agencija Stefani, so v Londonu takoj po premirju odredili, naj se blokada razširi tudi na vse jugoslovansko ozemlje.
Iz Sofije se uradno poroča, da so nekateri oddelki bolgarskih čet zasedli nekatere kraje v Jugoslaviji. V Sofiji je povzročila ta vest zelo veliko navdušenje.
Zlate rezerve Jugoslavije in Grčije v Egiptu. DNB poroča iz Ankare, da je zlate rezerve Jugoslavije in Grčije prevzela egiptska nacionalna banka, ki je v angleških rokah. V Egipt so spravili Angleži tudi grški kronski zaklad.
Grški ministrski predsednik Ko-rizis je nenadoma umrl 18. aprila. Mandat za sestavo nove vlade je podelil kralj ministerialnemu guvernerju Aten Dodziasu. Vsem vlad-
nim sejam bo v bodoče predsedoval sam grški kralj.
Italijanske čete so prodrle do stare albansko-grške meje in nadaljujejo svoje prodiranje. Nemške čete so osvojile Olimp, s katerega vihra nemška zastava.
Po bolgarskih vesteh so dobili angleški državljani v Turčiji od angleške vlade nalog, da zapuste Turčijo in da se izselijo na Ciper ali pa v Egipt — ali v Indijo.
Obratovalni čas ljubljanskih trgovin
Do nadaljnjegal bodo v Ljubljani odprte trgovine od 9. do 12. in od 14. do 18., razen trgovin živilske stroke, ki bodo odprte od 8. do 12. in od 15. do 18.
Združenje trgovcev v Ljubljani.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga 1 Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
*	barva, plesira in
/p v *M urah ^^»»soaii
LG I L*# Ul UH 0biebe. klobuke itd. Škrobl in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monpa in lika domate perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selcnburgova ui. 3 Telefon št. 22-72.
Župan mesta Ljubljane
naznanja, da je v petek, dne 18. aprila 1941, umrl
častni meščan
gospod
Dr. h. c. Ivan Hribar
nekdanji župan ljubljanski itd.
Ljubljana mu bo ohranila hvaležen spomin.
Iz4ajateli »Konzorcij TrgovBkega listat, njen predstavnik dr. Ivan Plese, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.