Ste«. 5,
EMte nfraats m la pesta
Trst ■— Qertea, s*we 3. fet»ruar|a 1®27.
Posamezna štev. stane 30 stotink.
Letnik IV.
Prof. Albert Sič
Gradarska ul. 18	JUGOSLAVIJA
VICE
'.-.ve-
ia inozemstvo 30. L. Oglasi, \u 1 mm višine in širokosti 1 kolon ((.'»mm): za irgovske in obrtne oglase 50 stot. za osmrtnice, zahvale, poslana," va bila L. 1‘20, oglase denarnih zavodov L 2"— Mali oglasi: 30 stot ___ za besedo, najmanj L 5'—	!


I® t Ä «S!® « m» sn ^_1__ stYih vedno ene in iste osebe, jblizu. Dejanj potrebujemo, dragi, Ü r f/ I fi ü FP 11 flfllll Mnog° 3e takih, ki so «zvesti čla-j dejanj! Manj besed, manj «šenša-I |gj fc| |! % Ijf! §1 y tlH ni» in zelo zgovorni v gostilni, ko j rij», manj «likofov»! Lotimo se
je pa treba tudi dejansko poka- vsi resno dela za našo korist in Iz Doline smo prejeli od pri- zati svojo zgovornost — ni jih iugled srenje! prostega kmetskega moža dopis,
ki ga v celoti priobčamo na tem | mestu takega, kot nam je bil 1 poslan. Naj velja njegov poziv j vsem našim vasem, kjer vladajo j take razmere.
**Ss
Človek, ki se spominja pretek- i los ti in pogleda nekoliko v pri-!
Novice iz vsega sveta
Dime novice
3 milijarde in 150 milijonov
je prineslo vladi liktorsko posojilo. Število se bo pa še precej povečalo, kajti pričakujejo se še podatki izven Evrope in kolonij.
ZA SPORAZUM!
Bolgari in Srbi so že delj časa v sporu in med svetovno vojno so Bol
s
SMRT BIVŠE MEHIKANSKE [ stega uvoza. Lesno oglje pa je domač CESARICE	I pridelek in tudi neprimerno ceneje.
Še je kdo med našimi starimi, ki ^tega smatrajo Italijani to iz-j g^ri p0magaii Nemcem pobijati in spominja mehikanskega cesarja najdbo za velijo pridobitev m^o ^jo mučiti starce in žene, ki so ostali J	U , —Ul—	Tr, d()ma y zasedeni Srbiji. praVijo, da
pokazala bližnja prihodnjost.
MRTVEC, KI SE JE UDELEŽIL LASTNE POGREBNE POJEDINE
Nenavaden slučaj se je pripetil te
hodnjost, se mu mora utrgati Maksimiiiiana nleRoveaa nohoda v s>reieli z velikim navdušenjem. To solza v očesu, ko gleda današnje Ameriko in žalostne srnrti. Marsikdo r r)V0 vozll° ®e, imenuje autogasogen življenje. Naša ladja je izgubila je bil morda celo njegov vojak, ali J® avtomobilu zelo podobno. V ko-krmilo, izgubila je kompas, brez pa je vsaj poznal te naše «Mehikan- ^	t n°’
smeri plava po razburkanem ce».
morju, drvi z vso naglico v po- Leta 1864, se je Maksimiljan odlo-gubo! Še je upanje na rešitev, čil, da zapusti svoj grad Miramar
Mornarji smo, ki ne smemo zgu- pri Trstu in se je podal čez morje v	-	- . , -
biti noauma!	svoje novo carstvo. Ah njegovi novi chn v neki vasi v bližini Šopvonja.
L 1	.	, ... podložniki ga niso bili nič kaj veseli Te dni so našli premožnega posest-
„e	c a morat° üiti in go ga sprejeli z upori.	i nika Ladislava Muta odrevenelega
nase življenje enako predvojne- Njegova mlada žena Karlota, hči na cesti v snegu. Ker je bilo silno mu, ker je rana, ki jo je vsekala belgijskega kralja Leopolda L, ki ga mrzlo, so mislili, da je zmrznil. Povojna grozna in bo treba precej je spremljala pri tem njegovem po- lužili so ga na oder ter priredili po •asa predno bo zaceljena, to.da v hodu, se je vrnila vsled diplomatskih t mkajšnjem običaju bogato pogreb-marsičem bi bilo lahko mnogo poslov v Evropo in se mudila v Ri- no pojedino. Ko so bili žalujoči ostali
boljše, kakor je. V slogi je moč! “u P* Vatika?U-- Y8,1^ Prevetlik® kl vsa njihova družba najbolj ži-r,„ ,	• i J • t J	a skrbi za moža, ki je bil v neprestani dane volje, se je jel mrtvec v krsti
a kl . s*oga m ljubezen med nevarnosti za svojo glavo, se ji je gibati. Medtem, ko so prisotni v nami bila ista, kot je, bila pred zage]0 mešati. Iz Rima so jo pripe- smrtnem strahu umolknili, se je do-vojno. Mesta tega opažaš kako se ijaij na miramarski grad pri Trstu, zdevni mrtvec dvignil, si otrl oči, razvija nevošljivost, hudobija, Tu jo je zadela ona nesreča, ki jo je zrl par trenutkov začudeno okoli egoizem, potratnost. Kar je do- mogla še zadeti: njenega moža, ce- s :be, nato pa zahteval jedi in pijače brega poštenega izginja ljud- sarja Maksimiljana so ustrelili v j— kar je bilo sicer prav naravno, stvo nima več do nobenega za- Mehiki leta 1867. Vsled tega udarca ker že tri dni ni bil ničesar zavžil.
unania niti do naiidealneišee-a se h Je am »uiračil m prepeljali so Ko so si njegovi prijatelji odpomogli upanja, nm uo najlueainejsega jo y n;jeno domovin0i v Belgijo, kjer od strahu ter se zavedli položaja, so
«laveka. Mladina raste in tava v je 2jveja na grafiu Bouchoute blizu p miagali Muti, da je zlezel z mrtvaš-temi, nima nobenega smisla za Bruslja do 19. t. m. Doživela je 87 k ga odra, nakar je sedel dozdeven novo življenje. Ideal mladine je: let, a le prvih 28 pri zavesti, 61 let mrtvec k njihovi mizi ter ž njimi pijača, karte, ples! Do starišev in pa v blaznosti. — Zares nesrečna žr- vred jedel in pil ter se udeležil tako
predpostavljenih nima nobenega tev! spoštovanja, ne veselja do dela, | še manj do izobrazbe!
Kjer ni dela, ni jela!
st oje lastne pogrebne pojedine.
NAJSTAREJŠI ITALIJAN.
IZ STRAHU OSIVELI
Zgodovina pozna mnogo slučajev,! brancesco Calzano, kmet iz okoli v katerih so osiveli osebam iz strahu Neapelja, je te dni umrl v starosti .	.	. ali katerega drugega vzroka lasje, 104 let. Rojen je bil leta 1823. in že
Kriza ni samo pri nas. Ta je jn Sicer hipoma. Marija Antonietta, v rani mladosti začel obdelovati svetovna rana. Nekateri malo ali francoska kraljica, je osivela v noči zemljo; opravljal pa je kmetiška
so bili Bolgari celo bolj kruti od Nemcev. Zato je med tema dvema bratskima narodoma hudo sovraštvo, ki je bilo vzrok za nadaljevanje še v Macedoniji, o kateri trde eni, da je bolgarska, drugi da je srbska.
Vendar so se oglasili na obeh straneh trezni in idealni ljudje, ki so prepričani, da bi jugoslovenstvu bolj koristili, ko bi Bolgari živeli v slogi s Srbi. V poslednjem času razpravljajo mnogo o zbližanju med obema državama v jugoslovanskih in bolgarskih listih. — Zgodovina gre počasi, a vztrajno svojo pot!
Osebno izkaznico (legitimacijo)
s sliko preskrbite si na svojem županstvu, posebno vsi tisti, ki potujete izven domače občine. To je po novem zakonu neobhodno potrebno, da imate vedno pri sebi!
PASTEUR IN DVOBOJ
Slavni Pasteur, učenjak, ki je iznašel zdravljenje proti ugrizu steklih psov," se je nekdaj skregal z nekim gospodom. Ta je poslal k znastveniku dva zastopnika, da mu napovesta dvoboj. Pasteur je dvoboj sprejel in kot določajo viteške «regelce», izbral orožje: poslal je svojemu nasprotniku dve lepi klobasi:	v eni je bil
strup, v drugi pa ne. Nasprotnik naj si izbere eno in naj jo poje; drugo bo snedel on sam.
Seveda se je užaljeni gospod potolažil, klobase pa je odklonil.
nič ne mislijo na prihodnjost, še po naznanilu, da je obsojena na dela še tik pred smrtjo. Mož je bil |	KONSUMNE ZADRUGE
manj, da bi skušali zboljšati svo- smrt. Jahn je osivel v starosti 28 let, ge popolnoma svežega duha in poje gospodarstvo*	jko ie zvedel, da je izgubljena vojna sebno dobrega spomina, tako je
uÄÄSrÄ ^ ES““ si	in
kakšno stopinjo so prisil. Danes nečak vojvode Mantuanskega, je osi-imajo le pot pred seboj! Nočem s vel v eni noči. ker je bil po krivici tem reči, da bi morali neprestano obdolžen zločina in obsojen v ječo.
delati kot živina. Naj bi se tudi zabavali, spiii kozarec vina v go-
SLOVENSKI UMETNIKI V BERLINU
Berlinski listi se jako laskavo izražajo o slovenski umetniški razsta-
vojni v Nemčiji. Svoja dela so raz-
ITALIJA.
Angleži so se začeli zelo zanimati za Italijo.
V preteklem tednu so nekateri
člani angleškega parlamenta ob- ------------------- .	„	,	,
iskali Rim. Zanimali so se zlasti za sovala —- proti vladi. Duhovi so se ga kinematograla.
novo «korporativno» ureditev države, kakor jo misli izpeljati sedanja vlada. V Rim je prišel tudi glavni tajnik Družbe Narodov, ki je imel važ-
NOVO VOZILO
....	- Preteklo leto so preizkuševali v .	.
»Ulm, zapeli nekaj naših lepih'Rimu 0b navzočnosti več ministrov stavili sledeči moderni umetniki: pesmi, toda vsa stvar naj bi imela nek nov tip avtomobila, ki rabi me- Veno Pilon, Ivan Cargo, brata Kralja, »vaje meje. Drugi časi so predra-!sto bencina lesno oglje. Bencin je brata Vidmarja in Božidar Jakac-gi, druge potrebe, po starem ko- namree zelo drago kurivo in tvori Pilon in Čargo sta, naša rojaka, pivi pitu ne gre več! Imamo dovolj >leg tega velik del vsega itab.ian- J® 12 Ajdovščine, drugi iz Gorice.
lepe in rodovitne zemlje. Ljubimo	—
üoiKieiuimo io'Ne poEaiim° tedenski pregled
Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokav.
K složnemu delu!
Rak rana našega ljudstva je tudi ta, da cepimo naše moči z raznimi strankami, ki so pa danes več osebne, kakor načelne.
Danes bi morali biti več kakor kdaj poprej složni! Pustimo v stran razno nepotrebno strankarstvo, ki nima v sebi prav nobenega dobička! Taki, ki imate v srcu še kako jezo, sovraštvo, prizanesite si, odpustite si drug drugemu! Naj bo vse pozabljeno, re-•ite: dovolj tega! Podajmo si roke, pojdimo rama ob rami k složnemu, vztrajnemu in uspešnemu delu! Pomagajmo si drug drugemu. Če ne drugje, bi se marali dobiti vsaj
v naših društvih!
Imamo «Kmetijsko zadrugo», zadrugo za žganjekuho, posojilnico in hranilnico, ki skrbijo za pro-speh naših gospodarstev, a bralno-pevsko društvo «Vodnik» za kulturni razvoj. Obžalovanja vredno je pa, da so skoraj pri vseh dru-
za Trst Istro in Furlanijo
imajo 89 konsumnih skladišč, ki so porazdeljene: v Trstu in okolici 40, v tržaški pokrajini 14, v istrski pokrajini, 15 v reški 5. v goriški 12 in v videmski 3. Zraven teh skladišč imajo zadruge še 17 mesnic v Trstu in po eno v Puli, Miljah in Tržiču;
vi, ki je prva slovenska razstava po | skupaj torej 20 mesnic. V Trstu se
bila zopet nova sestavljena. Da je prišlo do demisije jo je zopet naka-dil Radič. Njegova stranka, ki je se- kazen, ki utegne imeti ugoden vzgoj-
nahajata skladišča za obleko in za kuhinjsko posodo.
V letu 1925. so vse te prodajalne prodale za 74 in pol milijonov blaga.
ZA VZGOJITELJE Pred mladinskim sodiščem v Wim-bledonu se je zagovarjal te dni 14-letni deček, ki je ukradel svoji materi malo svoto denarja in prodal za njenim hrbtom otroški voziček. Izkupiček in ukradeni denar je porabil za kino, za katerega je silno vnet. Sodnik je naložil mlademu grešniku
dela v vladi, je na zadnji seji na- ni učinek: obsodil je dečka, da ne rodne skupščine nepričakovano gla- sme posetiti tekom dveh let nobene-
vsled tega zslo razburili. Ministrski j	PO DESETIH LETIH
predsednik Uzunovič ni mogel dru-1 se je oglasil iz Rusije Jožef Vremec gače, kakor da je podal kralju desni- iz Opčin št. 306. Bil je vpoklican pod _. sijo .celokupne vlade, ker ni imel do ( orožje	star 22 let, in še istega
ne pogovore z Mussolinijem- Pri tej Radiča vež zaupanja.	I jeta zajet in ranjen v Galiciji. Vsa
priliki je bii določen dosedanji Mus- j jj£ma§nie vesti iz Beograda poro-! povpraševanja so bila zastonj. Te solinijev osebni tajnik Paolucci Cal-	da .e nova viaöa sestavljena iz dni je pa prejel brat Jožefovo pismo,
boli za italijanskega tajnika pri radikalov. radičevskib disedentov in v katerem prosi, naj ukrene potreb-
no za njegov povratek v domovino. Jožeta so vsi imeli za mrtvega in darovale so se maše za njegovo dušo.
Družbi Narodov, ker je dosedanjega s!ov*	stranke.
So \me3kT vP BMzüijordaTam I Skoro vse stranke so mnenja, da __ _ _ ......................_---------
kot poslanik zastopa Italijo. Načelnik ta vlada ne bo imela dolgega ziv- Lahko si predstavljamo veselje dru vlade je odločil tudi glede drugih ljenja. Nekateri hsti se celo norču- žine, italijanskih zastopstev v raznih dr- jejo, ceš. da je to predpustna šala. žavah. da se zastopniki Italije me-	KITAJSKA
njajo. Starejši gospodje so odšli v pokoj, nastavljeni pa so novi, mlajši
JETIKI BOJI
Jetika je tista zavratna pošast, ki Poročila o dogodkih na Kitajskem razjeda v veliki meri zdravje člo--	-	„ „ -	m ..	„ so različna in se ne strinjajo. Obe veške družbe in vse države skrbe,
prepričani fašistu Tudi Trz vojski nasprotnih si generalov sto- da bi omejile razširjenost te krute dr. Tamaro je med njimi, m je bil ..ta pred Hankovom in po nekaterih morilke. Boj proti jetiki je najbolj poslan za generalnega onzula v poročilih se imata spopasti; po dru- različen: v zadnjih časih pa so sto-Hamtmrg, med tem ko je bil poslan 0ih poro5ilih pa se ima spor porav. piie na dan tudi prostovoljke, nad-dosedanji fasistovski provincijalni nati Najbližja bodočnost nam bo i zornice, ki imajo nalogo nadzorovati tajnik v Trstu, inz. Barduzzi, tudi za pokazaja reSnico.	[okraje nizkih slojev, pregledovati
stanovanja, svetovatil judem, da pri-
gen. konzula v Marsilijo na Francosko.
JUGOSLAVIJA.
te si dober „Novičar“, dobi del°d0 tn,lia'učlti )-h °-sna6i 1" ?
goa.StJ"Ä“*rJSiSSrS.ita vsaj enega novega naročnika!, travnikov, bodri« jih, aa n. obup«.
zavarovanju pred boleznijo, paziti, da se oboleli ravnajo po predpisih
jo in preskrbeti revnim zdravniško pomoč.
Velike ljubezni in požrtvovalnosti je treba tem vojščakinjam, da ne omagajo na težkem delu.
Tudi v Trstu se je pred dnevi otvorila četica navdušenih žena, ki hočejo ves prosti čas posvetiti boju * i jetiki. Obiskovale so tečaj, na katerem so jih usposobili za to apostolsko delo.
PREROKOVANJE ZA LETO 2680.
Ce proučimo dobo zadnjih desetletij, se moramo naravnost čuditi napredku v vseh panogah tehnike. Zanimivo je torej razmotrivanje, kako bo 1. 2000., ako bo svet napredoval z enako hitrimi koraki. Kakor je premog danes glavni izvor gonilne sile, tako je gotovo, da bodo v prihodnjih letih njegovo mesto zavzeli elektrika in še drugi načini pridobivanja moči. Zrak, morski valovi, veter itd., to vse se že danes skuša uporabljati.
V domači hiši bodo nastopile velike izpremembe in opravila gospodinje se bodo zmanjšala na najnižjo mero. Ognja v štedilniku in peči ne bo tre-
' ba nikjer več podžigati z nerodnimi i treskami, kajti vse to bodo opravljale električne peči, ki jih imajo posamezniki že sedaj uvedene. Elek-! trični stroji bodo mlatili ter sploh i vsa dela, za katera je danes treba mnogo poslov, bodo tako rekoč sama ob sebi opravljena. V kuhinji bodo stroji mleli kavo, prali in likali pe-dilo, lupili krompir, snažili čevlje in sploh opravljali vsa domača dela.
Visoki dimniki tovarn bodo izginili. ker jih ne bo treba, kajti s premogom se ne bo nikjer več kurilo-Vse bo električno. Po mestih bodo ravne ulice, vozni promet pod cesto, aeroplani bodo vozili z brzino 600 km na uro. Brezžično se bodo ljudje pogovarjali na vsako razdaljo, imeli v vsaki hiši aparate, s katerimi bodo videli dotičnoga, s komur bodo govorili. Časopisov ne bo treba, ker se bo vse izvedelo potom radija v par minutah po dogodku. Vse bo takrat na svetu «srečno». Sedaj rojeni otroci bodo kot starčki to lahko dočakali. Tako napovedujejo preroki. Nedvomno se bo mnogo tega izpolnilo.
DROBNE NOVICE Z DEŽELE
IZ TOLMINSKEGA.
Občni zbori naših društev.
Pred kratkim smo že nekaj malega pisali o društvenem življenju po vaseh na Tolminskem. Takrat smo izrazili željo, da bi ta društva oživela in začela % novim delom.
To se je prav zadnje čase deloma uresničilo. Z namenom, da se napravi nekak križ črez vse dosedanje delo in spanje, je večina naših društev sklicala občne zbore. O teh bi se dalo mnogo poročati, toda tu naj nadostuje, da izrazimo samo nekaj opazk, ki se tičejo vseh društev na splošno. Tu pridejo predvsem v poštev društva iz Zatolmina, Žabč, Vo-larij, Volč in Ciginja. Nekatera so svoj letni občni zbor že imela, ostala pa se še pripravljajo nanj. Pri vseh teh društvih se je opazilo, da so zadnje čase popolnoma opustila vsako delovanje, zaostala je članarina, društvo je ostalo zapuščino; čakalo je odrešenja. V boljšem stanju so ostale le knjižnice. — Nekaj pa je tu važno, česar naša društva še vedno niso popolnoma razumela:	društveno živ-
ljenje ne odvisi samo od javnih prireditev, ampak predvsem od notranjega dela. To se je opazilo posebno sedaj, ko so bile vse prireditve nekako ukinjene, zato je pa tudi društveno življenje padlo na nižjo točko. Toda to je preteklost. Ozrimo se raje na sedanjost in bodočnost. Pot je sicer še vedno težka in strma, cilj pa postaja vedno bolj jasen in svetel. Društva ta cilj vidijo, zato si želijo dela. To so izrazila na občnih zborih. Začnimo torej novo delo z največjim optimizmom in upanjem. Zatorej — na novo delo!
Le ena vas je ostala brez večjega občnega zbora — največja vas na Tolminskem — Tolmin!
ŽABČE PRI TOLMINU.
Nič se ne čuje o nas. Temu se ne čudimo, saj je naša vas ena najmanjših na Tolminskem. Leži v klancu zelo blizu Tolmina, samotna brez večjih dogodkov- — Če pa že hočemo, da ne pademo popolnoma v pozabnost, naj vsaj s tem dopisom povemo svetu, da še živimo in delamo.
Najvažnejši dogodek celega preteklega leta je bilo menda ono poročilo v «Edinosti», ki je vanjo zašlo in pisalo o našem siru. da se nam je pokvaril. Toda to je slonelo na neresničnih podatkih. Nekoliko nas je pač razdražilo v našem mirnem življenju. Toda na to smo že pozabili.
Tarejo nas iste nadloge, kakor v§e druge vasi, doživeli smo isto letino in iste njene dobrote. To nam vzbuja nekoliko skrbi, pa upamo na boljše čase.
Vaška mlekarna deluje dobro, tudi sir se proda ves sproti. Njen notranji ustroj pa niše popoln. Mnogo bo treba še reformirati, urediti, popraviti in dodati. Društvo, ki je do sedaj le bolj dremalo, je po občnem zboru zopet oživelo in upanje je, da bo popravilo napake lanskega leta.
Sicer pa živimo po principu: tiho, počasi, a gotovo!
IZ ROBIČA PRI KOBARIDU.
Naša vas je zares nekoliko nesrečno pomaknjena pod hrib, tako da nimamo v zimskem času skoraj tri mesece solnca. Da pa ne boste mislili,
da smo zmrznili v tej zimi, se moramo oglasiti v «Novicah».
Zares je prava Sibirija tu pri nas, celo naša polževska železnica ali naš «kurenk» to občuti. Zadnjič sem se vozil v Čedad, pa sem kmalu zmrznil. Ranjki «Čuk na pal’ci» — pokoj njegovi duši! — je včasih kaj zagodel o naši železnici- Ni bogve kako hitra, pa gvišna... kadar ni burje. Pa tudi če se včasih zvrne ali kje obstane, kaj za to? Nam služi, ker smo tako v zvezi s Čedadom.
LADRA PRI KOBARIDU.
Malokdaj se iz naše vasi kdo oglasi. Vidi se, da nimamo veselja do peresa. Sicer pa tudi nimamo nič novega za povedati! Življenje gre mirno in tiho svojo pot naprej. Nikjer več se ne opazi onega veselja, kot je bilo nekdaj. Plačevanja imamo na levo in desno vedno več, tako da mrasikateri gleda s strahom v bodočnost! Žalostno pa je videti, da je naša mladina tako strastno vdana kvartanju. Fantje! Spametujte še vendar enkrat! Še je čas! Pustite one nesrečne karte, pa vzemite raje knjigo v roke in videli boste, da poslednja pot je boljša od prve!
IZ CERKLANSKIH GOR.
! Kaj pa je novega pri nas? Ej, mnogo; in če bi hotel povedati, bi porabil vse črnilo, ki mi je še ostalo in tudi tisto, ki sem ga ravno prej polil.
Polno drobnih novic je po naših vaseh in kočah, raztresenih po naših gorah in grapah, ki bi jih po potrebi včasi povedali v «Novicah» tudi našim sodeželanom. Zelo hudo občutimo sedaj v zimi posledice onih groznih povodnji v jeseni. Letina že tako ni bila dobra in v marsikateri hiši se to živo občuti.
Poleg mlečnih izdelkov pridelajo naše gore največ sadja. Sedaj po vojni smo v tem oziru na slabem, ker ni izvoza ali ga je le malo. Marsikdo je prisiljen obdržati doma vse sadje, ga posušiti, tako da so mu suhe hruške leto in zimo edina hrana. Včasih smo tudi kuhali žganje in sadje, danes je tudi to pri kraju. Živinoreja se še nekoliko drži, upamo, da bomo vsaj v tem napredovali in ne nazadovali.
Drugače poteka tu življenje precej mirno in tiho, ni one kričavosti in zunanjih nastopov. Vendar pa je, kot sem rekel, tudi to naše mirno življenje zanimivo v podrobnostih, polno drobnih novic.
i V zadnjem času so dobile vse naše j večje obmejne vasi miličnike. Zima ni ravno huda in upamo, da bo taka do konca!
IZ FOJANE V BRDIH.
Drage «Novice»! Pri nas je zelo žalostno! Zdi se, kakor bi se ljudje skregali s pametjo. Ni dovolj, da smo imeli slabo letino vsled toče in drugih nezgod, naši ljudje se hočejo popolnoma pogubiti gospodarsko in duševno z večnimi plesi Prejšnjo nedeljo je zopet plesalo vse: mlado in staro! Pri marsikateri družini ni denarja niti za hrano. Za obleko pa manj ko manj, saj je nima niti za v cerkev. Marsikatera mati hodi bosa, ima pa hčerka zato dvojne nogavice. Hčere in sinovi kradejo doma koruzo, moko, krompir, fižol, da se potem z denarjem lišpajo in hodijo na plesef
Prosimo g. župana, naj ne dovoljuje več plesov, saj bo to v korist naših kmetij in s tem tudi države.
IZ TEMNICE NA KRASU.
Redko se oglašamo v «Novicah». Naše življenje je precej žalostno. Upali smo, da nam bo mogoče novo leto prineslo kaj boljšega toda, kakor se vidi ne bo tudi nič. Propadamo gospodarsko in kulturno. Naše senožeti so začele kazati bela rebra, drva se sečejo dan za dnevom in vozijo v Tržič za majhno ceno. Mnogi so se udali «kontrabantiranju» in konec takih je — oštarija in pijančevanje. Da s tem propada tudi morala je samoobsebi razumljivo. Pred vojno tega ni bilo. Brigali smo se več za kulturni in gospodarski napredek, zato je bila med nami večja sreča in večje zadovoljstvo. Imeli smo kar tri društva za vasico, ki šteje komaj 400 prebivalcev. Sedaj pa žalibog ne moremo priti niti do enega. Res je, da nam manjka dobrega vodje, toda te težkoče so tudi drugod in kljub temu vidimo, da se v nekaterih krajih društverno življenje lepo razvija. Lani smo si ustanovili prosvetno društvo «Sloga», v katero se je takoj vpisalo 35 članov. Gonja pa je začela proti društvu ravno od tiste strani, ki bi nas morala najbolj podpirati. In ljudje, misleči, da bodo res pogubljeni so se zopet razkropili, kar je bila posledica. da je bilo treba društvo razpustiti! Vsa čast gre pa g. Milki Ste-pančičevi — bivši pevovodkinji cerkvenega petja, ki je vztrajala do konca. Ce ne bi bila odvisna od drugih, bi društvo še danes ostojalo. Tako smo tedaj pri nas brez kulturnega dela!
Mesto tega imamo 4 «vzorne» mladeniče, ki vsako nedeljo natezajo staro hripavo harmoniko po vasi in v gostilni, kjer se konča s plesom! Lovijo in gonijo fantiče v fantovščino, da si le napolnijo svoja nenasitna žrela, a če ni dovolj pijače, konča tudi — s klofutami! Ali res ni varnostne oblasti, da bi take srednjeveške škandale prepovedala? Ako se temu ne konča, se bomo morali posluževati drugačne poti! Čitamo dan na dan stroge odredbe, upamo, da bodo veljale tudi za nas!
Fantje in dekleta, veste kaj pravi resnični slovenski pregovor — da po slabi tovarišiji rada glava boli! Čuvajte se, ker bo prišel dan, da se bodete bridko kesali svojega razuzdanega življenja! Skušajmo raje iznova obuditi naše društvo, ki nam bo gotovo več nudilo, kakor — plesi in popivanje po gostilnah! — Kmetski fant.
IZ SESLJANA.
Menda je že cela večnost, odkar se ni nihče oglasil po časopisih iz naše vasi. To ni prav, ker bi bilo večkrat kaj za poročati.
Zadnje čase se zelo pogosto sliši o tatvinah po deželi, in to pri belem dnevu. Tako moramo tudi pri nas beležiti eno iz pretečenega tedna. Ob cesti, ki vodi proti Mavhinjam, stoji kot zadnja hiša baraka revnega delavca, po domače «Gočiča». Med tem, ko mu je žena nesla kosilo, je udrl nepoznani nepridiprav v zapuščeno barako ter odnesel 1000 lir v denarju in par prazničnih čevljev. Lahko si predstavljate žalost in presenečenje uboge žene, ko je prišla domov in našla hišo oropano. Ni ji pre ostajal o drugega, kot da je naznanila tatvino karabinerjem.
V sedanjih časih je največja opreznost in previdnost zelo na mestu.
IZ JELŠAN.
Pretečeno leto smo — kakor znano — pri nas praznovali dijamantni jubilej naše «Čitalnice» t. j. 60-letnico obstanka. Te dni je pa prišel g. po-deštat ter Citalniške prostore zaprl in ključ odnesel seboj- Ne vemo je-li imel od višje oblastnije kakšen ukaz ali ne. Nam se ta stvar zdi zelo čudna, da bi Čitalnica po 60 letih imela tak konec. Uljudno prosimo slav. oblast, naj ukrene potrebno, da se namera g. podeštata ne uresniči, ker nas je v resnici zelo potrlo in užalostilo!
Nepričakovano je bil odslovljen naš obč. uradnik. Bil je obče spoštovan in priljubljen.
Tudi radi tega nam je hudo-
4 C
Prejšnji teden smo pokopali Marijo Simčič iz Lisca, mladenko v najlepši cvetoči dobi, staro komaj 24 let. Revica je ponesrečila v gozdu. Zdrava, vesela v gozd, mrtva domov. Pri žaganju debelega hrasta
se je deblo odlomilo in padlo nanjo, da jo je tako zmečkalo, da je reva čez par ur v velikanskem trpljenju, izdihnila. Pogreba se je udeležila velikanska množica ljudstva, ki je s tem hotela pokazati svoje sočustvovanje.
*	* S
Naši fantje so ostali z dolgim nosom. Prosili so prefekturo, da bi smeli do konec pusta plesati vsako nedeljo. Pa jim je prefektura prošnjo zavrnila z odgovorom, da smejo imeti le en ples. Tako je prav. To je zelo pametno, posebno za našo jelšansko mizerijo-
IZ LOKE V ISTRI.
Dolgo časa se nismo oglasili v «Novicah» in po pravici povem, da so jih nekateri začeli popuščati. Sedaj pa so začeli zopet pridno segati po tem koristnem listu, ker čitamo toliko zanimivih novic iz naše dežele in iz vsega sveta- Ce bo kakšen zanimiv dogodek pri nas, Vam bom, gospod urednik, sporočal tudi jaz, da bodo čitatelji «Novic» nekoliko spoznali naše razmere.
(Priporočamo se Vam in prosimo, da se večkrat oglasite. - Uredn.)
IZ MAREZIG.
Žalostna je bila bilanca naših pridelkov v pretečenem letu. Posledice vremenskih nezgod, — kakor povodnji in toča — ki so nam uničile vse poljske pridelke, bomo občutili več let. Pridelalo se je res nekaj krompirja, fižola, turšice, a grozdje, ki je pri nas glavni pridelek, je bilo — kakor znao — od toče popolnoma uničeno. Od te šibe božje so bile prizadete vasi: Marezige, Babiči, Čen-tur. Rojci, Boršt, Glem, nekaj Labor in Truške. Največ je bil pa .prizadet Boršt. Kakšno veliko škodo smo trpeli, je dovolj, če povem, da je neki kmet iz Boršta, ki pridela do 50 hi vina, ponujal ves svoj pridelek za 20 litrov! Resnici na ljubo moramo tudi priznati, da je od podprefekture iz Kopra in prefekture iz Pule prišld komisija, ki je škodo precenila. Vendar ni do sedaj še nobene rešitve! Še vedno upamo, da bo sl. vlada uvidela naš obupni položaj. Mleko, in če imamo še kakšno drugo malenkost na prodaj, moramo oddajati po taki ceni, da se skoraj niti ne splača hoditi v mesto. Ce pa moramo kaj kupiti, treba presneto drago plačati! Nekateri se s strahom povprašujemo, kam bo to prišlo?!
IZ KOČ.
Pri nas smo imeli pred vojno lepo vzorno mlekarno, v kateri.se je sprejemalo povprečno 500 liti’ov mleka na dan. Izdelovalo se je tudi precej sira in masla. Zdaj je pa prav v žalostnem stanju, ker je skoraj brez vsakega potrebnega orodja, tako da je izključeno sprejemanje mleka. V vasi je okrog 50 volov. To število bi se gotovo znižalo za polovico, ako bi se mlekarna zpet spravila v pravi tir! Zato potrudite se vsi udje in odborniki, ker je vsakemu dobro znano, koliko denarja je s tem vrženo proč.
— Sekira poje tudi pri nas svojo smrtno pesem, ne oziraje se, ali je drevje mlado ali staro. To zimo se je sklenilo uničiti vaško ali občinsko gmajno, radi česar bi svetoval gozdni obla.sti, da bi nekoliko ustavila to uničevalno kugo! — Vaščan.
IZ DOLINE.
Svoje želje in nasvete glede našega delovanja, oz. nedelovanja, sem v drugem dopisu pojasnil. Tukaj hočem le opozoriti sovaščane, da ima prih. nedeljo, 6. febr., po blagoslovu bralno in pevsko društvo «Vodnik» svoj 49. redni letni občni zbor v prostorih hiše št. 89. Komur je za pro-speh in napredek mar, ta se bo občnega zbora gotovo udeležil.
IZ MATERIJE.
Prostovoljno gasilno društvo.
Minulo je dvajset let, odkar je g. Marčelja Anton sprožil misel po ustanovitvi gasilnega društva v Materiji. Predlog smo z veseljem pozdravili ter ustanovili «Prostovoljno gasilno društvo». Dne 24. I. 1908. je g. Božidar Kastelic prvi plačal 20 kron kot ustanovni član. Še isto leto je bilo 13 ustanovnih, 28 podpornih in 41 rednih članov- Ustanovili so tudi pevsko in nameravali ustanoviti še godbeno društvo, a to poslednjo željo so potem prepustili Herpeljcem. Izposojeno so imeli brizgalnico iz Podgrada in šele 1912. leta si je društvo nabavilo lastno brizgalno. Dosti so se trudili in prispevali člani sami; največja zahvala pa gre gosp. Antonu Marčelji za trud, in gosp. Božidarju Kastelcu, kateri je skoraj največ prispeval.
Kot prvi načelnik je bil g. B. Kastelic (sedaj častni načelnik). Veliko je bilo takrat veselje do društva; radi so prihajali k sejam in vajam in tako je društvo v naj lepšem redu delovalo ves predvojni čas. Prišla je vojna in društvo je spalo do leta 1920. Takratni načelnik g. M. Gulin je sklical maja meseca prvi po vojni občni zbor. Vpisalo se je precej novih elanov, ali onega predvojnega veselja ni bilo več. Prišel je pok. gosp. Makarovič SL, učil je zopet petje in društvo si je nabavilo tudi tamburice. Ta čas se je pelo in tamburalo, tia je bilo veselje, — odšel je g. Makarovič, odšlo je veselje!
©ne 24. I. 1908- je kot prvi plačal g. Božidar Kastelic onih 20 kron kot ustanovnik društva in dne 24. I. 1927 je kot prvi prišel g. B. Kastelic v občinski urad, kjer je slišal, da društvo ne sme več kot samostojno delovati. 19 let je društvo delovalo kot prostovoljno. V 19. letih je društvo pri 18. požarih nastopilo, izmed katerih je bil največji dne 8- 12. 1924. v Odolini in v Brezovici dne 3. 9. 1926. je bil precej velik požar. Pri vseh požarih j se je društvo jako dobro izkazalo, j
S ponosom gledamo mi Matarci, j ki smo društvo ustanovili, se zanj' trudili in se žrtvovali, na to dobo 19 let nazaj.	Malaie.
(Prip. ureda.: - Ostalega dela dopisa zaenkrat ne moremo priobčiti, ker smo prijeli istočasno še drugi dopis iz Materije, ki temu vsebinsko i povsem nasprotuje. Zato smo prisn Ijeni ge obrniti na našega zaupnika ‘ za pojasnilo, ker se nočemo niko-aaur zameriti. V omenjenem dopisu se zlasti obžaluje razpust društva in prilastitev društvenega imetja od strani tamkajšnjega županstva ) Novega poieštata
je dobila dekanska občina v osebi g. Mastrachio, tamošnjega učitelja. Dosedanji župan Herceg je baje premeščen v Gorico.
121 KLANCA-
(Po pomoti zakasnelo.)
Tristo let je že minulo, odkar kraljuje na našem prijaznem vršičku, v prenovljeni cerkvi,', naš nebeški vratar sv. Peter.
Slovesno tristoletnico smo obhajali »a dan sv. Treh kraljev. Isti dan je bil tudi blagoslovljen novi zvon. Blagoslovil ga je naš prevzv. g. škof ob asistenci šestih duhovnikov.
Vsak, kdor je bil ta dan v klanski cerkvi, je lahko opazil in na prvi pogled spoznal, da ima naša cerkev popolnoma drugo lice, kot ga je imela pred leti. Spoznal je, da je naša cerkev v dobrih in spretnih rokah.
In čigava je ta zasluga? To je zasluga našega dobrega, blagega, skrbnega č. g. župnika Soklič-a- Prav pridno je nabiral darove, ki so mu Jih župijani poklanjali; ni ga strašil ne trud, ne delo. Pobiral je tako-rekoč po stotinkah, da je prišel do potrebne vsote, da je nabavil najpotrebnejše v naši cerkvi. Kupil nam je novi Božji grob, lepe umetniške jaslice, krasni zlatobrokatasti prt, belo svileno ogrinjalo, naš glavni altar krasi 12 lepih posrebmjenih svečnikov, lepe podobe itd- Reči moramo, da se je potrudil za nas toliko, kot se m še nobeden do sedaj. Neumorno se trudi in dela, kljub svoji šibki naravi, dela kot pravi naš pesnik: «Ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!»
Za prelitev zvona se je neumorno trudil, nabiral prispevke ter pri tem tudi sam prav globoko posegel v svoj žep.
Da smo dobili zgodovino naše du-hovnijo — pozneje fare, to je bil tudi trud našega dušnega pastirja, kateri je prav pridno zahajal v Trst zbirati iz starih zgodovinskih knjig razne potrebne podatke. Koliko hvaležnosti mu je pa dolžna naša šolska mladina? Trudi se zanjo, uči jih peti, deklamirati, igrice i. dr., zbirajo se okrog njega, kakor piščeta okrog koklje, ljubijo ga kot svojega očeta.
S svojo dobroto si zna izborno pridobiti srca naših malčkov. Ne najdemo besedi, da bi se zamogli na najprisrčnejši način zahvaliti našemu dobremu dušnemu pastirju g. Sokliču. Zato mu tem potom izrekamo v imenu vseh hvaležnih faranov najprisrčnejšo zahvalo. Iz dna srca mu kličemo:	Ljubi Bog naj Vam
plača tisočero vse, kar ste za nas dobrega storili,z iskreno željo, da bi Vas dobri Bog ohranil med nami še mnoga zdrava, srečna in vesela leta, v radost nas vseh starih in mladih, velikih in malih. Bog Vas živi!
Vaščan.
Klanca v predzadnje «Novice», v katerem niso bili omenjeni pevci iz Kozine, in ker je to le podla laž in obrekovanje, prosim slavno uredništvo «Novic», da odkrito pove, brez zamere, sem li jaz pisala omenjeni članek ali ne. — Albina Pečarjeva -Grahli.
(Pri p- ure d n, - Izjavljamo in potrjujemo, da ni dotičnega članka pisala g. Pečarjeva. Vsa stvar je bila tudi tako nedolžna, da ni bilo potrebno toliko razburjenja.)
IZ BOLJUNCA.
V ponedeljek smo pokopali Josipa Ota (po domače Mižo). Dočakal je lepo starost 81 let. Bil je poštenjak od nog do glave, spoštovan od vseh, ki so ga poznali! Radi svoje možatosti je bil več let obč- svetovalec in odbornik ter nepretrgoma 25 cerkveni starešina.
Mir in pokoj njegovi blagi duši!
fiko še nisi poskusil
testenin PEKATET, kupi jih zanesljivo prave, so le v pol in en kg zavojih z gornjo znamko. So izvrstna, nedosežna jed!
S¥. KRIŽ PRI TRSTU-
Iz vseh krajev naše domovine tam do zadnje gorske vasice se oglašajo dopisniki na poziv naših «Novic». Tudi Sv. Križ ne sme zaostati. Vsaj jaz lahko mislim, ki po tolikem času zopet prijemam za pero in bom začel tam, kjer bi morali že zdavno začeti.
Naša mladež! — O vsem se je pri nas že pisalo in govorilo, a — kakor povsod — se tudi pri nas najbolj zapušča in zanemarja našo mladino, našo bodočnost..-! Mladež raste kot divja mladika na zapuščenem grmovju, ki nikdar ne cvete, ne obrodi. Priden kmetič je obdelal in očistil svojo njivo in povezal svoje trte v bregu, da mu bodo rodile žlahtno kapljico. Priden in skrben ribič si pripravlja ladjo in mreže, da bo še nadalje iskal sreče v skrivnostnem morju in si na ta način zaslužil svoj vsakdanji kruh. In tako se tedaj trudita od zore do mraka, od mraka do dne: kmetič na polju, ribič na morju, a oba se malo ali skoraj nič ne zmenita za najdražji zaklad — za svoje otroke!
Danes, ko nimamo več izobraževalnih zavetišč, ne šole, kjer bi se učil naš jezik, ne učiteljev, ki bi ga govorili, mora postati družina šola in društvo, pravi učitelj-vzgojitelj mora biti pa oče!
Stariši! Naša mladina raste in ko doraste, mesto da bi vas ljubila in vam pomagala, bo ravno nasprotno! To je od vas odvisno, to bo vaš greh! Še imate čas popraviti! Vzgojite si mladino, da vam bo v čast in ponos! * *
Včeraj se je poročila gospodična Gizela Dovšak, marljiva in večletna pevka cerkvenega in narodnega petja z gosp. Ninijem Sedmakom. Mlademu paru kličemo iz srca: na mnoga leta v zdravju, sreči in ljubezni!
Gospodarstvo
Lepo gosto travo bomo dosegli,! Odgovor: Vdova, ki se v drugič ako jo redno vsaka jesen gnojimo.! poroči po 1. 7. 1923. in da vloži proš-Najprikladnejši način gnojenja vrt- i njo za likvidacijo kapitala v dobi ne trave je, da jo novembra me- I šestih mesecev od dneva druge po-seca, preden zapade sneg, enakomer- ! roke, ali od dneva vročitve pokojno potrosimo z dobrim, predelanim j ninske knjižice, ima pravico do li-kompostom ali popolnoma prepere- kvidacije kapitala pod pogojem, da
lim, razpadlim gnojem.
Snuhč u Tminu
Ser me je neki gospod iz Kozine «»«■sil. da sem jaz poslala dopis iz
Kalijeva sol je baje izvrstno sredstvo za pokončavanje krvave ušice. 16% raztopine navadne, 40% kalijeve soli učinkuje bolje nego katerokoli drugo sredstvo. Pa tudi razne druge škodljivce preženemo, ako drevje škropimo s to raztopino pozimi ali tik pred pomladjo. Zlasti priporočajo kalijevo sol za zatiranje kaparjev na češpljah in trtah. Poskusite in poročajte.
Lizol kot sredstvo za pokončavanje Ustnik uši. Neki nemški sadjar-iski list piše, da je ^% raztopina li-j zola prav dobit) in uspešno sredstvo ! za pokončavanje listnih uši. Dobro j bi bilo to tudi pri nas poskusiti, j Ako se cepilni vosek strdi, ga na I slabem ognju raztopimo. Ko se nekoliko ohladi, mu dolijemo nekoliko čistega špirita in ga dobro premešamo. Cepilno smolo hranimo vedno v zaprti posodi.
Sadno drevje gnojimo z gnojnico in straniščnim gnojem lahko celo j zimo. Za mlado drevje moramo gnojnico in straniščnik primerno razredčiti. Ker primanjkuje stra-niščniku kalija, dodamo na 100 litrov kaka 2 kg kalijeve soli, gnojnici pa na isto množino 1%—2 lig su-perfosfata.
S n u b č : Dobr dan Bug dej!
Tmine: Bug ga dej, Snubč! Al si še ki žiu? Dug te ni blu, prmaj-dušde! Rajtau s’m, de si se aženu.
Snubč: Nis’m se še, pa se buom. Samo ta praua neuista dabit je težku. Adkar sa abdaučli strice, se use žjen. Učasih s’m naletu na keš-no ujerbco, zdej pa je ni debijet far akne abedne.
Tmine: Prpazan si, prej bi se ma-gu aženit. Ki pa si dilau, de se da zdej nis?
Snubč:	Hej, nis?! Sej ni ankul
prpazna, kekr ni ankul prpazna umrijet. T’šne sile pa tud ni blu! Z rajnca Mica s’m se prnaglu, zatu pa tud srejče ni blu. Hitra riječ ni abedna dabra-.. Samu de bi dauka na blu! — Adkar pa m’ je rajnca Mica umrla, s’m ratau b’l pameten in prbiden, zatu zbiram neuisto žje petnajst lijet. Zdej pa tud ne pa-berm kar tista k’ pride. Čez gviš-nast je ni!
Tmine: Kulki lijet pa j’maš?
Snubč: č’če prabje, de ih j’mam prebč, za bit fraj ad dauka ih je pa prmala. Jst prabm č’čam, de mi majnka adna da štirih križau, dau-karju s’m rijeku, de ih je žje nad sijedm križau, pa ni teu biruat. Tebe pa zaupam, de mi majnka š’ adna da šestih križau. Tu ni abedna starust, če da Bug srejče en ta praua pamet.
T m i n c : Či si pa bu zadne cajte?
Snubč: Gare u hribib. U Padbrdu sa mi pabidal, de me buoda paba-sal, če na plačem danka. Pa s’m mislu: Ne buoste me! Pran pa tiha s’m je odkuru, de se kuod zgliham za kešno ujerbco. Na Karifnc je suša na saudib, na Grahauem sa saudi, pa ujerbc ni.
U Bači s’m tuhtau al b’jo udaru na Crklansko al u Nimška Idrje, pa s’m je mahnu sam na Tminska. Marbit buo tu ki srejče-
Tmine: Ki pa je nabga akni? Marbit biješ ki, k’r zmiram akul huodš?
Snubč:	Usarod gre slaba, pa še
zima je huda. Mežerje je en pa stricau prebč.
Tmine: Ej tud tega buo kane.
Snubč: Prau tku prabem jest. Ušaka stuar j’ma suj konc, klabasa pa kar dua, en pa abedna sta daberga.
Tmine: Kam pa pujđ’š zdej?
Snubč: Tega pa ti ne pabjem, k’r nejeem. de bi zbidii kod huodem. Ži biješ, zarad dauka... Z Bugam!
Tmine: Pa naj abstane taje, pr-majdušde! Z Bugam Snubč!
ni še dosegla petdeseto leto starosti.
— Ob tej priliki naznanjamo, da vojni invalidi ne morejo «kapitalizirati» svoje pokojnine. (Kapitalizacija pomeni naenkratno izplačil» dosmrtne odpravnine.)
Drobiž
VPRAŠANJA IM ODGOVORI
A. V- - K. — Vprašanje: Ali dobi kakšno odpravnino vojna vdova, ki se vnovič omoži?
— Italijanska vlada je sklenila, da bodo konzulati sestavili imenik vseh Italijanov, bivajočih v inozemstvu.
— Znam italijanski letalec De Pi-
nedo namerava preleteti vseh pet celin.
— Prvi morski svetilnik v Trstu
so napravili ravno pred 110. leti.
— Ljudi obešajo v Albaniji kar na debelo. V kratki dobi so v Skadru povesili 30 «sumljivih elementov». Obešanje je javno. Predsednik Ahmed Zogm bi postal rad kralj; pravijo, da išče že princezinjo, ki bi si želela postati albanska kraljica.
— Jugoslovanski komunist Kosta Novakovič je ubežal iz beograjskih zaporov. Sedaj je na Dunaju, a pojde v Rusijo.
— Nemška armada. Nemška arma-je bila po vojni skrčena na najpotrebnejše in strogo nadzirana od zavezniških držav. Vendar se je v zadnjih treh letih kar skokoma dvigala in kaže sedaj, ko je odpravljena vojaška cenzura, še večji razmah. — L. 1924. je porabila država za vojsko 452 milijonov, v letu 1925. pa 555 milijonov. lani 665 milijonov mark. Za leto 1927. je določena vsota 697 milijonov mark.
— Prvi parnik po Jadranskem morju je zaplul iz Trsta v Benetke 1.1818.
— Stavka jugoslovenskih dijakov.
Jugoslovenski visokošolci bodo vstopili v stavko, o kateri pa se ne ve, koliko časa bo trajala. Protestirajo proti črtanju dijaških štipendijev v novem proračunu.
— Pangalos, grški diktator, kateremu je zatonila sreča in slava, je bil prepeljan na otok Kreto, kjer bo zaprt do glavne razprave.
— 24 dni zapora za klofuto. V Ženevi je bil obsojen na 24 dni zapora tisti ogrski novinar, ki je oklofutal ogrskega min- predsednika grofa Bethlena.
— Panteon, ki ga mislijo zidati v Beogradu bo stal 200 milijonov dinarjev.
— Mednarodni poljedelski kongres
se bo vršil v mesecu maju v Rimu.
— V Parizu je v zadnjih dneh pritisnil hud mraz. Snežilo je in Parižani so dobili 20 cm debelo belo odejo.
— Delo za svetovni miri? Poljska vlada je naročila na Francoskem tri nove podmornike.
ZNAKI MIRU?
Povsod se govori c. miru, o razorožitvi, vsako toliko čujemo o državnih pogodbah in prijatelj-
SHILAJOD
čisti kri
PRSNI SIRUP
uborno sredstvo proti kašlju
ELIZIR CHINA
najboljše okrepčevalno sredstvo
Lskama Caslellaaivtli - Irst, ifia Giuliani 42
Lastnik: F. BOLAFFIO.
p.
g s pgia s a mm* i a bbbb a g mm 11 mm b n ~mn n i mnif	81
JAKOB BEVC - TRST
lüüil
urama in zlatarna
Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1
2LATO k&p&ije v vsaki množini po nalviijih cenah KRQ&E pl&cuje više kot vsi drugi mr smz&lA DANILA ZA BIRMANCE. W*
i
stvih tako, da bi človek mislil, da ima zares sijati v bodočnosti soln-ce miru in sprave v Evropi. Državniki pa očividno niso teh misli, kar sklepamo iz lepih svot, ki jih trošijo za vojsko, katero dan na dan bolj oborožujejo.
Angleška ima 145.000 ljudi stalne vojske, mogočno brodovje, 62 podmornikov, dalje 1200 vojnih aeroplanav in nad 30 tankov. Za vzdrževanje vojske porabi 14% vseh državnih izdatkov.
Francoska ima vojsko 738.000 ljudi, med katerimi je všteto tudi vojaštvo kolonij, največ v Maroku. Ima 5800 tankov in 1500 aere-planov s precejšnjo vojno mornarico in porabi za vojsko 18% vsega državnega računa.
Italija vzdržuje 250.000 vojakov in 60.000 karabinerjev. Zlasti v zadnjem času skuša razviti predvsem vodno in zračno, brodovje. Ima 110.000 ton vojnega brodovja s 43 podmorniki in 1600 aeropla-nov ter 100 tankov.
Čehoslovaška ima pod orožjem •krog 150.000 ljudi, okrog 400 ae-
roplanov in 60 tankov, za kar po-J trosi letno po 10% vseh državnih! stroškov.
Euska vojska šteje 560.000 vojakov in porabi 18% vseh državnih izdatkov. Ima močno konjenico, 100 tankov in okrog 5000 aeropla-nov.
Nemčija ima 100.000 vojakov, zračnega brodovja in drugih modernih vojnih priprav ne sme graditi. Po sili štedi in porabi za vojsko samo 9% vseh državnih stroškov, dasi bi najbrž rada porabila trikrat toliko.
Največ porabi za vzdrževanje vojske Japonska (25%), ki ima stalno 235.000 vojakov, 40 tankov in 550 aeroplanov, 300.000 ton vojnega brodovja s 51 podmorniki.
Za temi državami ne zaostajar jo mnogo ameriške Zedinjene države, ki imajo 137.000 stalne vojske, 161.000 mož narodne garde in 77.000 organizirane rezerve. Aeroplanov imajo 2000 in trošijo za vojne namene 17% vseh državnih izdatkov.
Cevljarnlca Forcessin
Sdlikovsna o» roaariarotfti rzuta«) * Ssoevi s „SiploBis si fren orosi te"
TBS? «	Stoppln Ste«. S pri Sv. Jskobu • TRST
Kdor ’iče obuvate eestö a vendar tepe, ta bo pomislil malo, ae kupil kar na slepo 1
in žel bo k „FORCESSINUS ki v Trstu vsera od kraja — ubožcu el’ bogatinu — najboljše čevlje daj« .. .
Čiadna pota narave
G. Filipu ZadeJu iz Zagorja na Kr. I dva zadka s štirimi zadnjimi nogami je skotila svinja prešiča s šestimi brez repa, kakor tudi brez sramnice nogami, kakor je razvidno iz foto- in spolnih delov. Čudno pri tem, da grafije. Živel je samo nekaj ur in je je imel samo eno srce in to zelo ve-Imel dvoje pljuč, dvojno drobovje, liko.
Rasno
— Zgodnja pomlad je obiskala okolico Splita v Dalmaciji, kjer je vsled lepega južnega vremena zadnjega meseca vzcvetelo drevje.
— Kongres slovanskih geografov se bo vršil v mesecu maju t. 1. v Varšavi.
— V reški (kvarnerski) pokrajini je bilo podpisanih 8 in pol milijonov liktorskega posojila; na vsakega prebivalca pride povprečno 100 lir.
— Iz čehoslovaška se je v letu 1928 izselilo 4344 ljudi v prekmorske dežele; v ostale evropske države pa 2588; skupaj 6932.
— V svetovni vojni padlim vojakom vseh narodov naj bi se po predlogu ogrskega kiparja Štefana Sent-györgy-a postavil spomenik v Ženevi (Švica). Menda je ogrska vlada predala že predlog Družbi narodov.
— žena v vladi. Prva Indijka, ki je prišla do časti, da sedi v vladi svoje domovine, je neka znamenita zdravnica.
— Rusi na Poljskem so hoteli organizirati vstajo. Podpirani so bili iz Moskve- Poljske oblasti so aretirale tri ruske poslance.
— Vojak o klobasah. Nekemu vojaku so poslali od doma klobase-Zahvalil se je zanje tako-le: «Hvala lepa za klobase. Klobas sem se jako razveselil. Klobase so mi šle prav v slast. Pa je bilo tudi dosti klobas. Tudi prijatelju Antonu sem dal nekaj klobas. Tako dobrih klobas ni jedel odkar je živ. Nikar ne snejte doma vseh klobas, da jaz še kaj dobim. Upam, da mi pošljete še klobas. Vedno se mi sanja o klobasah. Priporočam se za klobase, Vaš sin Martin-»
— Čudna želja. Na smrtni postelji je neka delavka v Duksu izrazila željo, naj ji polože revolver v krsto, ker se boji, da bi bila živa pokopana. Željo so ji izpolnili.
— Koliko ljudi umrje vsak dan. Na celem svetu živi kakih 1500 milijonov ljudi. Ker se računi povprečno za človeško življenje 30 let, umrje v 30. letih 1500 mil. ljudi, tedaj vsako leto 50 mil., vsak dan 137.000, vsako uro 5700, vsako minuto 95, na vsaki dve sekundi pa 3 ljudje.
ZGODOVINA ŠIVALNEGA STROJA
Koncem 18. stoletja se je pričela uresničevati davna misel, kako naj se ročno šivanje nadomesti s strojnim. Prve take poskuse je delal leta 1790- Tomaž Saint. Maderspergerjeva sestava je bila med vsemi takranimi še najbolj praktična, a tudi ta se ni obnesla, šele po iznajdbi Howeja 1. 1846. se je izdelal stroj, ki je šestkrat prekašal ročno šivanje. Toda, ker je stroj stal velikansko vsoto, ni bilo mogoče misliti na splošno uporabo-Par let pozneje (leta 1851.) se je pojavil Singer. On je šivalni stroj izpopolnil in ga splošno udomačil. Ob priliki neke pravde med Howejem in Singerjem 1. 1862-, torej 11 let po tej izpopolnivi, so že samo v Ameriki našteli 300.000 šivalnih strojev. Dandanes je tovarna Singerjevih strojev v Wittenbergu na Nemškem tako obsežna in moderno urejena, da pride vsakih 32 sekund en šivalni stroj izgotovljen iz tovarne.
Za zabavo in smeh.
Najlepši dan.
A: «Dovoli prijatelj, da ti stisnem roko, danes je za te gotovo najlepši dan v življenju.»
B: «Hvala, toda motiš se. prijatelj; šele jutri imam poroko »
A: «Torej je vendar današnji dan najlepši.»
Nesreča.
Starejši gospod pade na ulici in si zlomi nogo. Prenesejo ga v bolnico. Zdravnik ga vpraša: «Ali se vam je v življenju pripetila še kaka nesreča?»
Gospod:	«O, da, dvakrat sem bil
oženjen.»
Odgovorni urednik - JANKO KUNTIC.
ZDRAVNIK
D1 Fran Ambrožič
se je stalno naselil
¥ it. Petru na Krasu
in ordinira
vKaniiM Irši od 9-12 in od 13-15
Kmetijski stroji
Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
Ulica Torrebianca 19, in Raffineria 7.
Telefon 44-39.

Zobozdravnik
D* D. Sardoč
špecijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira
v TRSTU
Via Imbriani 16/111. (praj Via S. Giovann!)
od 9—12 in od 3—7 ure
[»3 POSTOJNA
Hsironie bolezni hi operacije.
ŽARKI X
hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.
■
’VMUl*l>«Wli»WiaMMHWMilill limiimilMUi «ES-
ragästrsiaas gfdraga z omalMla perafiros
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torre bianca 19, t. nad.
Zobozdravnik

Dnor>oDaoooaaonoociDooor>nooDOD
□ a □ a
i 3
a o o o
3 O □
□
3 3 3
o ■;
o o i o a
3 O
D B
r
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
. PO 4%
večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in Jih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.
Ha razpolago varnostne celice (saies)
♦♦♦♦
He are n M oiSV 13.tli-t§
Ob nedeljah je urad zaprt
Teieton Stv. 25-87.
HalMši sloveo. denarni zavod
sprejema
v GORICI ne Travnika 5
II. nadstropje
IVAN KERŽE
Ima v iastn! zalogi najraznovrstnejše
ktshivnisete In druge hišne potrebščine
Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti itd. —	CENE NIZKE
TRST, PIAZZA S. QIOVANNI St. 1
,MUNDL0$‘ šivalni stroji
S

„Görkke“
dvokolesa, motorlnl „FlflK“ in belgijske puške se vdobe le pri
Josipu Kerševaniju
GORICA — Piazza Cavour 9 — GORICA
S
i.
rt