Poštnin« ptačana v gotovini
IHariDonSil
Cena 1 Din
V
Leto IV. (XI.), štev. 166
Maribor, četrtek 24. julija 1930
»
JUTRA«
Izbija razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Raiun pri poitnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 "'•li* mesečno, prejotian v uprevl ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it.13
Oglasi po larifu
Oglase sprejema ludl oglasni oddelak »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4
0 nalogah banskega sveta za dravsko banovino
te ban g. inž. Dušan Sernec včeraj, to je izročil dekrete članom banskega sveta iz ljubljanskega okoliša, spregovoril tehtne besede, ki vsebujejo Program dela novega sveta banske uprave. Dejal je med drugim:
Sledeč nalogu gospoda predsednika vlade Vam predvsem sporočam nje* |°ve pozdrave, njegovo vero in prikovan je, da Vas bodo pri Vašem °°QoČem delu vodili samo interesi *ralia in države ter koristi srezov in ki jih zastopate. Izmed mnogo-najboljših in najuglednejših Jz?vljanov je padla izbira na Vas in J, je sedaj, da zaupanje, katere-,ste postali deležni, s svojim korl-delom opravičite. Trdno sem ? ePričan, da bomo ob harmoničnem j/ vzajemnem sodelovanju doprinesli ”ln°i?o k razvoju in vsestranskem na-™|Sdlcu dravske banovine.
. Delokrog, ki se izvaja temeljem za-;;°na o banski upravi v okviru bano-Jj!' obširen in vsestranski. Funkcije bivših županij, oblastnih samo-JfPrav in še nekaterih preje samostoj-n'h uradov so združene sedaj v banski upravi. Uradniški aparat pri vsej "Voji marljivosti, točnosti in pošteno-ne more biti sam kos težavnim n odgovornim nalogam, ki jih stavlja "Smerna doba na upravo zemlie. On “Oi stalnega podneta in inicijative od “naj in to predvsem od oseb, ki žiti* mec* narodom in poznajo njegove eznje in potrebe. Tej svrhl služijo redvsem banski sveti in VI, gosno-crii.’ s*e Pozvani, da stavite svoje bo-sv j Skušnje, W s*e zadobili v °iem zasebnem in javnem delova-
nju
v	službo splošnosti, v službo na-
J?da, iz katerega ste izbrani. Motre-Gospodarski, socialni in kulturni ,**voJ svoiih srezov In mest boste de »•,i, pevske banske uprave podpi-
rali
s svojimi predlogi, mnenji in na-
j^I glede vseh vprašani, ki se tiče-označenih pravcev. Ne kot pred-L.Vniki bivših političnih tvorb, nego 0rUučno le kot zastopniki svojih liv rev ,n mest boste vršili svojo sJ^no nalogo, Imajoč pred očmi gjj koristi svoje ožje in širše do-
J Živem spominu so Vam vsem Še j. «nosne razmere, ki so vladale v ko-sJJj Pretekli dobi v naši državi. Me-llrv Vs*varjanja se je sistematsko runa*' Iznodkopavati so se jeli temelji na i ^r55aVfie stavbe In naša prostra-n 'ti divna domovina, dasl obdarje-jn 2 neizmernimi naravnimi zakladi &re^Seyena z zdravim In nadarjenim W°1Va,stvom. le žurno drvela v goje ,5, Propast. V teh težkih trenutkih wxH ]e?ovo Veličanstvo kralj z ener-ra^iH ?es*n ^ne fanimrja 1929, ob-*al v S temno Preteklostjo In poka-stu J svojem zgodovinskem manlfe-nOvn * av* *n nacljonalni politiki dnpm Po‘a *n nove metode. S tem m smo stopili v dobo našega dr-
Danes zakllu^k konference
v Sinaji
POPOLN SPORAZUM GLEDE POTREBNIH UKREPOV.
KONFERENCA.
JESENI NOVA
BUKAREŠTA, 24. julija. Konferenca gospodarskih strokovnjakov Jugoslavije, Rumunije in Madžarske v Sinaji je imela včeraj dopoldne in popoldne svojo drugo plenarno sejo, v kateri je bil da-
vi	izdan sledeči službeni komunike: Poljedelski strokovnjaki vseh treh držav so se sporazumeli, da bodo predlagali svojim vladam primerne ukrepe, da se zasigura uspešnejša prodaja agrarnih produktov. Ti ukrepi se bodo sporočili tudi Društvu narodov obenem z odgovori na vprašalno polo, ki obsega raz-
na gospodarska vprašanja.
Na včerajšnji seji so zlasti proučevali vprašanje možnosti Izboljšanja cen agrar nlh produktov. Sporazumeli so se za paralelne ukrepe v vseh treh državah za izenačenje cen in postopka pri izvozu-Sklenjeno je bilo dalje, da se bo sklicala pozno leseni nova konferenca, na kateri se bo sklepalo o nadaljnih potrebnih korakih.
Danes popoldne je zadnja seja, na kateri bodo definitivno redigirani dozdajni [Sklepi, nakar bo konferenca zaključena.
Grozote notresne katastrofe
v Italiii
PO DOZDAJNIH URADNIH VESTEH ŽE KROG 2500 MRTVIH IN 3000 RANJENIH, NAJMANJ ENKRAT TOLIKO PA ŠE POD RAZVALINAMI. — TRI MESTA POPOLNOMA RAZRUŠENA.
RIM, 24. julija. Po poročilih, ki prihajajo radi prekinjenih telefonskih zvez zelo polagoma, je včerajšnja potresna katastrofa zavzela ogromne dimenzije. Število smrtnih žrtev, ki so jih prvotno cenili komaj na par sto, je naraslo že doslej na tisoče. Vedno novi transporti ranjencev prihajajo v bolnice. Prizadet ni samo Napuli, ampak tudi nešteto drugih mest: Appenino, Ariana itd. Obupano prebivalstvo bega po ulicah. Na vseh koncih in krajih se neprestano čujejo močne detonacije. Vojaštvo in požarna bramba razstreluje poslopja, ki so v nevarnosti, da se zrušijo. Strah prebivalstva je tako velik, da prenočuje na prostem, ker se boji novih potresnih sunkov.
Glavni napuljski list »II Matino« navaja, da se bliža število mrtvih prvemu tisoču, ravnatelj lista pa ga ceni na 1400. Prebivalstvo Napulja je še danes zjutraj ob dveh bilo na ulicah. Na tisoče kmetov je brez strehe. Med turisti je izzval potres veliko paniko. Ameriški konzulat sporoča, da se krog 1500 do 2000 Ame-rikancev, ki so se mudili v Italiji, nujno odpravlja na jugoslovansko stran.
RIM, 24. julija. Po najnovejših vesteh zavzema število mrtvih vedno večji ob-
žavnega In nacijonalnega preporoda.
Vlada gospoda generala Petra Ziv-koviča je pristopila k Izvajanju programa. obseženega v tem zgodovinskem manifestu, je razvila živahno zakonodavno delo, Izvedla temeljne reforme in odstranila glavne hibe prejšnjih režimov. Tako je nastopil čas, ko se je mogla lotiti najtežjega problema, naše nove državne ln upravne ureditve-
3. oktober 1929 predstavlja drugi najvažnejši mejnik v najnovejŠI zgodovini naše države. Administrativna razdelitev kraljevine na banovin« je zbrisala za vedno zgodovinske meje, te stalne ovire naše nacijonalne konsolidacije. Jugoslovanska ideja je postala podlaea naše državne in nacijonalne politike. Svoje zunanje obiležje je zadoblla v novem nazivu naše kraljevine.
Ustvarjena ie čista situacija: en ju-
seg. Oficijelna lista mrtvih obsega že 2000 imen. Obsega katastrofe še ni možno ugotoviti, ker iz mnogih apeninskih mest še ni nikakih vesti. V mestu Lace-donija je 300 mrtvih in 600 ranjenih, v Aquiloni 300 mrtvih in 500 ranjenih, enako v Bisazzhi. Vsa ta tri mesta Je potres razrušil do tal, da ni ostai kamen na kamnu.
RIM, 24. julija. V notranje ministrstvo prihajajo neprestano nove vesti o strašnih razdejanjih. Vlada je izdala komunike, v katerem ceni število žrtev na 2500 mrtvih in 300 ranjenih. Pod razvalinami pa je gotovo še vsaj enkrat toliko ranjenih in mnogo mrtvih.
Središče potresa je severno od vulkana Voltuno, ki leži 1330 m nad morjem.
Obrtniški vajenci In pomočniki na razpolago.
»Hrvatski Radiša« v Zagrebu, društvo za odgojo in nameščanje obrtniške mladine, ima na razpolago 23 dečkov, ki se žele učiti ključavničarske, elektrotehnične, brivske ali mehanične obrti. Dalje ima na razpolago več izučenih pomočnic kov za trgovine, obrti in industrije. Naslov: Hrvatski Radiša, Zagreb, Šenoina ul. 16.
Občni zbor
stavbne zadruge »Ribniška koča« r. z. *
o.	z. se bo vršil v sredo 30. tm. ob pol osmih zvečer v restavraciji Narodnega doma. Dnevni red običajen. — Načelstvo—
Riziko dela.
Pri gradbi ostrešja neke 6 m visoke hiše v Rušah je padel s strehe 68-letni tesarski mojster Franjo Srnec. Pri usodnem padcu si je zlomil desno roko. Ra-zuntega je zadobil težje poškodbe notranjih organov in se, ker je padel med razno ropotijo, tudi drugače poškodoval na več mestih. Prepeljali so ga v bolnico— Nesrečen padec s kolesa.
Včeraj je v Vrbanovi ulici padla s kolesa 171etna Katica Soršak iz Kamnice. Pri padcu si je zvila desno nogo ter se ranila na rokah in čeljustih. Poklicani rešilni oddelek jo je odpremil v domačo nego.
Otrok padel v apnenico.
Včeraj je med igro padel 41etni Drago Simonič na Koroški cesti v apnenico. Dečka so še pravočasno rešili in po nalogu zdravnika oddali v bolnico, katero je malček šele zapustil, ker je baš prebolel Škrlatinko.
Redek brezsrčnež je oženjeni logar Ivan V., ki ga je sinoči naznanil stražniku neki višji uradnik, ker je toliko časa trpinčil v kletki zaprto živalico — dihurja, da je poginila. Na Frankopanovi oesti se je namreč ustavil pred nagačevalcem Ziringerjem pri kletki in zbadal dihurja s kovinasto žico men .u <-„t ce]0 urn> Stražniku se je brez srčni Janez izgovarjal, da je dihurja krmil in ga zbadal zato, ker ni hotel jesti... Toda bližnji trgovec in neki delavec sta izpovedala, da je surovež domala dve uri mučil žival. Divjaku ne izostane stroga kazen. —
Mizerja pod mostom.
Med prebivalci pod oboki državnega mosta se je pojavila zadnje dni bolezen, ki bi utegnila zaradi silne nesnage na eni in zbog bližnjega živilskega trga na drugi strani povzročiti nevarno epidemijo med prebivalstvom. Včeraj je pregledala stanje ljudi pod mostom magistratna komisija ter sklenila predlagati občinskemu svetu Že na nocojšnji seji, naj se odredi preselitev brezstanovanjcev v gramozno jamo na zapadni strani mesta, kjer jim bo dala mestna občina na razpolago pro-vizorno streho. S tem pa to težko vpraša nje še vedno ni zadovoljivo rešeno, ampak je za enkrat le onemogočeno neposredno razširjanje smradu in eventualnih bolezni.
goslovanski narod, ena jugoslovanska nacijonalna zavest! Temu vzvišenemu načelu bo kraljevska vlada, kakor je docela jasno izrazila v svoji pomembni deklaraciji z dne 4. julija t. 1., prilagodila vse svoje nadaljno delo, to politiko bo izvajala do skrajnih konsekvenc.
Prežeta veličine in ustvarjajoče sile jugoslovanske državne in nacijonalne ideje bo kraljevska banska upra va v okviru zakonov in razpoložljivih sredstev ter oprta na iniciativnost, marljivost In patrijotizem naroda, skušala storiti vse, kar bi moglo služiti razmahu gospodarskega, kulturnega in socijalnega Življenja v dravski banovini. Na tem prostranem polju, ki pričakuje vestnih sodelavcev: boste, gospodje, našli obilo prilike za uveljavljanje svoje volje in svojega znanja.
Preteklost nam izeinja izpred oči
in z njo naj padejo v pozabljenje tudi nasproststva in razdori, ki so nas ločili. Njegovo Veličanstvo kralj je v svojem zgodovinskem manifestu pozval vse Srbe, Hrvate In Slovence na sodelovanje pri njegovih bodočih naporih, namenjenih veličini države in blagostanju njenih državljanov. Od-zovimo se vsi klicu našega viteškega vladarja in delujmo složno v smislu Njegovih intencij in stremljenj kraljevske vlade za procvit in napredek dravske banovine ter za srečno seda njost in slavno bodočnost kraljevine Jugoslavije 1 Kakor je g. ban v razgovoru s Člani banskega sveta izjavil, bo sklican banskj svet k pravemu zasedanju naj-brže že meseca septembra. V tem zasedanju bo predmet njegovih razprav predvsem vprašanje obnove cest, dalje vprašanje bolnic In razne druge gospodarske zadeve.
Mariborski m dnevni drobiš
Narodna Odbrana
Delokrog sreskega odbora NO, ki se je pred kratkim v, Mariboru ustanovil, se razteza na 3 sodne okraje, namreč: Maribor, Sv. Lenart v Slov. gor. in Slov. Bistrica. Ostali sodni srezi so podrejeni naravnost oblastnemu odboru NO, dokler se tam ne ustanovijo sreski odbori.
Sreski odbor NO v Mariboru zbira po navodilih oblastnega odbora podatke, stavi mu svoje nasvete in predloge v vseh zadevali, ki se tičejo obrambe narodnosti in države, oziroma je njegova naloga, kakor cele organizacije, čuvati narodno posest ob meji, pobijati narodno mlačnost, zatirati narodno odpad-ništvo in samopašnost (egoizem, korupcijo i. t. d.) ter buditi smisel za skupno in složno delo, ljubezen in požrtvovalnost za narod in državo ter v obče gojiti nSrodno zavest v duhu popolnega narodnega in državnega jedinstva.
Za Jugoslavijo je neobhodno potrebno, da pristopijo v to organizacijo vsa društva in posamezniki, ki čutijo v sebi količkaj potrebo sodelovanja. Naj se nikdo ne izgovarja: »Brez mene bodo že opravili!«, temveč naj si vsakdo misli: »Brez mene je N. O. za jedno moč slabejša, z menoj pa močnejša!«
Redni člani plačujejo na leto 12, podporni 60 Din, za izkaznico 1 Din. Dopisi se naj naslovijo na »Sreski odbor NO v Mariboru. Narodni dom«. Za odgovor se naj priloži dinarska znamka. Za ustmene zadeve posluje pisarna za sedaj samo ob torkih in petkih od 18. do 19. ure v Na rodnem domu, uhod iz Kopališke ulice.
Osebe in društva v teh srezih, ki so lani pristopila k NO, dobe koncem tega meseca poštne položnice za nakazanje članarine za leto 1930.
Izvrševanje gesla: »Iz naroda za narod, iz države za državo!« ustvarja močnejšo narodno in državno jedinstvo!
SreskiodborN. O.
5trah kolesarjev poč ključem
Po daljšem zasledovanju je bil včeraj aretiran predrzni tat Hary.
Predstojništvo mestne policije mariborske je prejelo nedavno od orožniške postaje v Vitanju sporočilg, da se pojavlja tamkaj prav pogosto, zlasti ob nedeljah, neki Fran Hary iz Maribora, ki razpečava dvokolesa sumljivega izvora. Dognalo se je, da je v kratkem razprodal petnajst koles in da je povsod trdil, da ima v Mariboru nekega mehanika, ki kupuje stara kolesa, jih popravlja in potem izroča Haryju za pošteno prodajo.
Policija je napela vse sile, da izsledi Haryja in ugotovi, je li njegov posel pošten ali ne. Toda ni bilo mogoče takoj do njega. Po raznih poizvedbah so doznali, da stanuje mož nekje v Novi vasi pri Mariboru. Nemudoma so odšli k njemu pretekli petek policijski agenti in ga res našli doma. Toda Hary jim je ušel skozi okno in pobegnil, predno so se organi policije zavedli, s kakšnim tičem imajo posla. Z ozirom na ta dogodek si je bila policija seveda na jasnem, da je Hary ona nevarna kolesarska sraka, ki vznemirja poslednje tedne naše lastnike koles. Agentje so zaplenili na stanovanju pobeglega tatu šest koles, čijih lastniki so bili kmalu ugotovljeni. Troje bicikloy je bilo šele^ dan prej ukradenih. Z ozirom na to ni izključeno, da ima Hary še kakšnega dolgoprstega pomagača. ■
Čeprav je v petek komaj ušel detektivom, je Hary te dni kradel kolesa še nemoteno dalje, dokler se ni policiji posrečilo, da je tatu včeraj iztaknila v mestu in ga spravila na varno. Sedaj so ugotovili, da je Franc Hary poročen, star 54 let in rojak iz Pančeva. Po poklicu je mizar in §trojnik, toda sedaj brez službe. Cim dobi policija vsa poročila še od o-rozmkov v Vitanju, bo izročila Haryja sodišču.
Birmanje s šunko
(Tragikomična zgodbica iz Slov. gor.)
O ti mesarji in nihove šunke! »šunka*, ima privlačno silo, da te privleče k sebi, kakor zemlja ponesrečenega letalca, 'ko mu je motor odpovedal. Pa gospodje mesarji se kaj dobro zavedajo izbornosti svoje prikusne špecijalitete, zato jo varno čuvajo in »solijo«. Pa tudi najboljše mu čuvarju se včasih vendar kaj izmuzne. In tako se je godilo tudi pretekle dni nekemu mariborskemu kolinarju. Peljal je vozek omenjene dobrine nekam v občino Košake, osrečit ž njo tudi boij po zabijene okoličane. Pa se mu skrivaj zmuzne_ tečna »šunka« in pade na prašno cesto. Še mično lična, pa baje strupeno jezična gospa krčmarica nekje tam sem j od solnca v Slovenskih goricah, ki sledi s svojim konjičkom vozu z mesno žlaht nino, smukne raz voza, pobere gnjat in jo dobro zakrije pod sedež ter zdrdra naprej. Pa smola! Tudi Mariborčani imajo bistri vid. Nekdo opozori gospoda mesarja na usodo šunke. Mesar voz u stavi in sfrči s kolesom za »srečno nesrečno lepotico«. Jo dohiti nekje ob opekarni. — Dober dan Bog daj! — Bog daj! — Prosim gospa, niste-li vi znabui šunko na cesti »tam« pobrali? — Krepko zveni odgovor: O ne. jaz pač nič. — Oškodovanec poigra nevernega Tomaža, vznevoljen potegne odejo »milostljivi« od no®’„ 'n — 0 ^ — šunka ga gleda s še prašnim obličjem izpod sedeža... Sledilo je birmanje s šunko izjemno temeljito na obe strani, vik in krik in — mir je zavladal tudi na obe strani... MiSno lična in baje ravno tako škodoželjna in strupeno jezična gospa gostilničarka pa dela, pravijo, bridki kes nad svojo »nesrečo« in se zdravi misli udaja, da poltenost pač najdalje traja. — Opazovalec ob šunki.
f rancoski konzularni agent v Mariboru.
Francoska vlada je imenovala za svojega konzularnega agenta v Mariboru
rirn-h piH,enrika Furrer‘ia- Prokurista družbe Elektrarna Fala v Mariboru.
Slovenski delavci Iz Amerike v Mari boru.
Davi ob pol desetih se je pripeljala v Maribor skupina naših rojakov Amerl kancev, ki se mudijo na izletu v : . oji stari domovini. Na kolodvoru so jih sprejeli in pozdravili zastopniki mariborskega delavskega zadružništva, ki so jim dopoldne razkazali mariborske zadružne naprave, tekom popoldeva pa jih po vedli v kopališče na Mariborski otok. Gostje se ob petih popoldne že povrnejo v Ljubljano.
Smrtna kosa.
V splošni bolnici je v torek podlegel poškodbam, ki jih je dobil v pondeljek Pri padcu 7 m globoko s strehe Vinarske in sadjarske šole, 70-letni zidar Karl Novak iz Pobrežja. — Istotam je umrla žena kurjača Ljudmila Kumpič, stara 35 let.
—	V Košakah je v sredo umrl 76-letni viničar Avgust Žnurer, v Pobrežju pa eno-etni sinček kazn. paznika RenČlja, Milan. — V inž. podofic. šoli se je ustrelil v Pondeljek kaplar-pitomac Blaž Ječevič, star 19 let. Pokopali so ga včeraj.
Pravilnik za izvajanje vinskega zakona.
V poljedelskem ministrstvu se izdeluje pravilnik za izvajanje vinskega zakona, s katerim bo postopek pri izvozu vina iz države zelo poenostavljen.
Z železnice.
Za železniška uradnika v II. sta ime-lovana Jakob Šegula v Sv. Lovrencu na ohorju in Anton Topolovec v Čakovcu.
Končna stilizacija novega obrtnega zakona.
Te dni je strokovna komisija v ministrstvu trgovine zaključila urejevanje materijala za načrt novega obrtnega zakona. V načrt sq vnešene tudi vse potrebne in upravičene pripombe gospodarskih organizacij in zbornic iz cele države. Komisija je elaborat izročila ministru trgovine radi končne stilizacije.
L®p. fazv°i mariborske Javne kuhinje.
Kuhinja, katere otvoritev se e vršila rninoli teden in ki posluje še le nekaj dni, se jako lepo razvija. V njej se sedaj že hrani dnevno nad 100 ljudi, ki se rekrutirajo Jz vseh stanov: uradniki, nameščenci in delavci. Kuhinja je ure.ena za J nad 300 osel*
Dvoje pritožb
smo prejeli od naših čitateljev glede reda na Mariborskem otoku.
»Starejši gospod piše: V pondeljek sem hotel pogledati v novine, kaj je bilo novega: preko nedelje. Stopim k prodajalcu listov v kopališču, toda zaman iščem med razstavljenimi novinami lista v našem jeziku. Samo nemški časopisi vseh branž, in še to domala vsi inozemski. Pomanem si oči in pogledam ponovno, je fi resnična ta predrznost ali pa je vendar kje potuhnjen kakšen »Pondeljek«, »Slovenski list«, »Večernik«, »Jutarnj: list«, »Novosti« ali kaj podobnega. Ko se prepričam, da me oči žal ne varajo, vpra šam prodajalca, če res nima naših listov. Brez opravičbe seže nekam in privleče
z docela skritega mesta »Ponedeljek«........
Ali ni to skrajna brezobzirnost in naravnost škandal? Prosim vas, kje na Koroškem more dobiti* Slovenec tako zbirko naših novin, kot jih ima pri nas občinstvo nemških?! Saj niti na velikih kolodvorih, kot je Celovec, ne najdeš jugo-slov. novin niti v nemščini tiskanih ju-goslovenskih ne! Zahtevamo remedure!«
Trgovec nam javlja: »Ožigosajte, prosim, v Vašem listu nerazumljivo dejstvo, da žena, ki čuva v kopališču vozila, ne zna ali noče govoriti slovenski. Mi smo daleč od tega, da bi komu zavidali zaslužek; mislimo pa, da najde mestna občina dovolj potrebnih ljudi, ki obvladajo slovenščino. — Tudi eden gospodov fotografov zna le nemški in samo nekaj polomljenih hrvatskih fraz. Ali ni to skrajno žaljivo za naše občinstvo in ne bogve kako častno tudi za občino?«
Vse te pritožbe objavljamo iz vidika zdravega razvoja in napredka našega kopališča, kateremu smo od prvega po-četka posvetili vso svojo pozornost in na klonjenost. Interes kopališča in mestne občine zahteva, da se nedostatki odstranijo !
Nova knjiga za lovce.
Društvo ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani je izdalo v lastni založbi v lovskih krogih že dolgo pogrešano in zaželjeno knjigo »Ptičarji, njihova odreja in vzgoja«. Knjigo je spisal dr. Janko Lokar. Obsega tri dele in obravnava v prvem izvor, telesno zgrajo, hrano, nego in ople-menitev psov ter našteva znake glavnih pasem, v drugem govori o dresuri psov, v tretjem pa o poglavitnih pasjih boleznih. Knjiga je jako lična in bogato ilustrirana. Priporočamo jo prav toplo vsem, ki imajo pse in se bavijo z njimi. Zanimala bo pa tudi sicer vsakega prijatelja živali. Knjiga je prva te vrste v našem slovstvu in pisana v lepem jeziku. Broširana velja Din 40.—, vezana Din 50.—. Dobiva se pri društvenem gospodarju Antonu Schusterju, trgovcu v Ljubljani, Mestni trg 25.
Odkod ime Kobansko?
Stara korenina s Kozjaka nam piše: Vaši mariborski učenjaki so si v laseh, kako bi pravilno imenovali naše planine na levi strani Drave, ali Kozjak ali Kobansko. Pa naj povprašajo naše stare zenice, ki se še spominjjo boljših časov v naših krajih, ko ja še v tem lepem solnčnem kraju zlata pšenica bogato obrodila in so ženice začele premišljati, kako bi odvišni pridelek najboljše vnovčile. Bile so pa te ženice tudi na glasu kot posebne umetnice v pekarskih izdelkih.
In začele so peči gubance, posebno sladko jed za otroke. Te gubance so začele nositi na desni breg Drave, kjer te jedi se niso poznali, in so tam s pridom trži-lc. Ce so jih otroci tam zagledali, so že zaceli kričati: gubance — gubance pridejo! Seveda niso vedno ostali tako [o ri casi, zato je tudi ta obrt prenehali. toda takratni otroci z desnega brega ave Še danes, dasi so že odrasli, ne morejo pazabiti na sladke gubance in še vedno jih imajo v mislih. Ime pa se je po agoma v izgovorjavi pretvorilo v kubance in kobance.
Smatral sem za svojo dolžnost, da gospodom profesorjem v Mariboru to raztolmačim.
Mesti cestarjev
v banovinski službi sta razpisani za ob' močje okrajnega cestnega odbora v Slov. Bistrici. —
Prosta mesta za obrtniške vajence.
Hrvatski Radiša v Zagrebu ima na razpolago za dečke od 14. do 16. leta, ki so z uspehom dovršili osnovno šolo, 28 mest v sodarski, 18 mest v barvarski, 18 v nogavičarski, 18 v krtačarski, 6 v dimnikarski, 1 v fotografski, 16 v natakarski, 7 v klesarski, 2 v klobučarski, 36 v kolarski, 18 v pletarski, 1 v kotlarski, 58 v kovaški, 13 v krojaški, 15 v krznarski. 13 v limarski, 36 v lončarski in pečarski. 12 v medičarski in slaščičarski, 42 v mesarski, 21 v mlinarski, 7 v opančarski, 69 v pekarski, 56 v čevljarski, 2 v jerme-narski, 8 v soboslikarski, 2 v steklarski) 32 v mizarski, 3 v tapetarski, 6 v tesarski obrti itd. Ponudbe na: Hrv. Radiša. Zagreb, Šenoina 6.
Iz Radvanja.
V	nedeljo, dne 20. julija je priredil# naše mlado kolesarsko društvo jako dobro uspelo dirko pod vodstvom savezne* ga dirkalnega vodje g. Kavčiča in odbornikov gg. Dadieu-a in 'Smodeja. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1927. Preboleti je moralo mnogo križev in težav, a je sedaj spet čilo, kar pričajo rezultati nedeljske dirke. Startali so tekmovalci v treh skupinah, in sicer seniorji in juniorji na 46 km dolgi progi Tezno—Hajdina-Rače-Fram—Radvanje, stari člani pa na 17 km dolgi progi. Rezultati so sledeči:
I. Seniorji: Startali so štirje dirkači.
1.	Nipič Leo 1:42:15, 2. Kmetič 1:43. Pes-sek, ki je bil lani prvak društva, je imel smolo; pri 18. km se mu je ?Iomilo sprednje kolo.
II. Juniorji: Startalo je osem dirkačev.
1.	Pliberšek Jože 1:39:15, 2. Emet 1:44:45,	3.	Lungart 1:46, 4. Vert$
1:51:55. Junior Pliberšek je dosegel n* progi 46 km najboljši čas.
III. Stari člani: Staftalo je šest dirka* če v. 1. Ružič (najboljši čas kljub starosti 49 let) 0:35:59, 2. Gunek 0:36, 3. KapuS 0:40:15, 4. Jus 0:40:55.
Rezultati kažejo, da naše agilno kol? sarsko društvo ne drži križem roke, anr pak dela s polno paro na dviganju kolesarskega športa. Po dirki se je vršila V gostilni Fr. Krajnca dobro obiskana ve* selica, katere se je poleg mnogoštevil-nega občinstva udeležilo tudi kolesarsko društvo »Perun« iz Maribora ter odselč s Tezna pod vodstvom gosp. Ševedra. kolesarsko društvo »EdelweiB« in kol* sarsko društvo »Zvonček« iz Ptuja.
Predsednik je razdelil najboljšim dir4 cačem lična darila in častne kolajne. Kolesarsko društvo »Poštela« se iskreno zahvaljuje zgoraj omenjenim bratskih društvom za korporativni obisk, enako tudi pevskemu društvu »Lira« iz Radvanja za vesele pesmi in končno tudi vsemu občinstvu. Želimo našemu kolesarskemu društvu mnogo uspeha in kličemo sportski »Zdravo!«	v.	Kolar.
Ponesrečeni zidar.
Karl Novak, o katerem smo poročali, da je v pondeljek pri delih na strehi Vi-naske in sadjarske šole padel 7 m globoko s strehe in da je v torek v bolnici u-mrl, ni bil uslužben pri.tvrdki Nassim-beni, ampak pri tvrdki Kiffmann, ki iz-.vrsiije navedena popravila-
Tombola Rdečega križa v Guštanjtf-
V	nedeljo, dne 27. julija t. 1. ob 16. s® >o vršila na vrtu gospoda Ivana Petrača v Guštatnju - Jovarnik tombola Rdečega križa. Med drugimi bodo prišli svoj račun tudi kolesarji, kajti glavni dobitek je kolo in sicer na izbiro, moško $ žensko. Kolo je prodala tvrdka »Tribuna« pod lastno ceno. Čisti dobiček je »a“ menjen za zgradbo doma Rdečega križa, v čegar svrho je kupil krajevni odbor staro guštanjsko ubožnico, ki je & la v razpadanju in jo pusti podreti. N* istem mestu bo zgradil nov dom, ki imel v pritličju javno kopalnico, stanovanje za slugo in bolničarke ter društveno sobo. V prvem nadstropju pa zdravstveni dom, mansarda pa bolnih® sobe. Za tukajšnje prebivalstvo bo stva^ velikega socijalnega in higijenskega P°' mena, zlasti se občuti potreba javne kopalnice. Seveda guštanjski krajevni bor Rdečega križa ne razpolaga z za' dostnim kapitalom, da bi mogel pri5ej‘ z zgradbo, mnogo akcij bo treba še P0“' vzeti, da bo zbran potreben denar. Upaj" mo pa, da bo agilni odbor premagal tud to težavo tako srečno, kakor pri nabav1 rešilnega avtomobila. Nadejamo se, bodo zmagali tudi sedaj optimisti hi se bo v par letih dvigal ob sejmišču ' čen dom, kjer bodo našli zavetišče V°' moči potrebni. Odbor upa, ker se tombola v humanitarne svrhe, d£ ™ udeležba prav številna!
Izletnikovi samo- in dvogovori
UTISI Z IZLETA ČEZ SLOVENSKE GORICE DO RADGONE.
Ker nisem po rojstvu, niti po duševnosti meščan, se mi neprestano poraja želja po prirodi, ki diha mir in skladnost, kakor jih v mestih ne poznamo. Prirod-na umerjenost upliva blagodejno na naše zrahljano živčevje in razdvojeno duševnost, bolno od zgoščenih dnevnih dogodkov, ud gneče, kjer smo drug drugemu v napotje, in od resničnega in namišljenega boja za obstanek. A kam naj v teh pasjih dneh, ki vodijo skozi pekoče solnce in ohlapne žepe z večnim prepihom? Tura bodi torej skromna, že zato, ker se niso noge že dolgo oddaljile od mestnega tlaka in praha. Torej v Slov. gorice. Sam? Da, čudak, ki se je že davno sprl s pisano kulturo hipermodernega sveta, le z božjo naravo še ne, potuj sam! —
Lepo jutro v pasjih dneh. A mi civiliziranci te tako lepe jutranje ure s tako lahkoto in omalovaževanjem prespimo. Civilizacija je postavila svet na glavo: zvečer v zadehlih kavarniških ali gostilniških prostorih, zjutraj postelja.
Spočetka sem se moral poslužiti ceste, ki se je že v zgodnjih urah polnila z delavci, mlekaricami in sejmarji. Vprašam: Toliko živine na trg? — Odgovor: Je treba, suša nam je vzela otavo (Bilo je namreč pred dežjem), pa tudi denarja hiša potrebuje. — Kako pa s ceno? — Tako-le je: Po ceni prodajamo, drago kupujemo. Slabo je.
Razmišljam o problemu nesorazmerja J^ed kmetijskimi in industrijskimi in ko-’°nijalnimi produkti, ko me predrami ce-?ec- Tako zgodaj? Ječmena primanjkuje 111 tudi krušne moke. Žitna letina ni rav-”°,slaba, ozimina se ]e bolje obnesla od Jartae. Usoda krompirja, koruze in fižola J^je visela na niti. Le v nižjih bolj vlaž-•J. legah so te rastline kljubovale veliki sUsi. p0 travnikih so se vile globoke razpoke, — znak, kako je bila zemljica žej-?a- Potoki so se posušili, pitna voda je močno primanjkovala. Dobro, da so imetje pravočasno spravili pod streho Seno. Celo na sadnem drevju, ki je letos v splošnem slabo obloženo, se poznajo posledice suše. Pač pa se dobro drži tr-*a- Letos kaže dobro. Trsi so dobro obloženi, plod zdrav, les bohotno razraščen, nstje brez bolezni. Seveda nosi prvenstvo 5tnartljca> Kaj bo s tem nebodigatreba, ki r°di toliko gorja!?
Začnem pogovor s kmetom-vinograd-n'kom, ki ogleduje obložene trse šmarni-— Lepo je, oče. — Je, hvala Bogu yet ga sicer ne mara, mi pa ga— Pra-?,0» da šmarnica ni zdrava. — Mi pa ‘Smo tega mnenja — odgovori mož in ®fistavi: Poglejte, pa' to pi nič vredno? Ne Škropimo, ne žveplamo, ne gnojimo,
® trebimo, a vendar tak plod! — Pa če 1 bili na njenem mestu žlahtni trsi? ga ^aŠam. Mož je skomignil z rameni, v rrČim z drugim kmetom, ki pa je ra-nnal pametneje. — Vsako leto del nasa-a v stran — pravi — pa najboljše vrste a to mesto, da bo kaplja za svet. Če ^ casi drugačni kot nekdaj, moramo tu-Sj. *ni drugače delati, če nočemo propa-
to^roče je postalo in čelo je kipelo, za-s®m zavil na stezo. O, te stezice v ra»V‘ goricah! Kot nalašč so za različna ,jotriraiija, Na primer: Ljudstvo se |. ai in gara. Je-li to večno nujno? Stro-Pravijo, da čim bolj se kmet jilc tem manj irna> toajo prav. Kot la-rešnem t0 navidezno težko uganko raz-Ue tako-le: Samo telesno delo danda-ne zadošča. Sodelovati mora tudi jn Vzajemno morata delovati roka
klic V.a’ *e'° *n ^ *° Je ^re^a po’ cij0;e|iz°brazbe’ vo<^ v razumno (ra-ltnieta‘n°) kmetovanje. To pa našemu Vsortl1 na splošno manjka, to se vidi po-tfav *..na hlevih in gnojnih jamah, na Štejm v sadovnjaku in na polju. Prižig °, *.emu še slabo ekonomijo in mr-t° vod-?	do kmečkega dela — kam
kmet.-,. * , Jakem položaju se morajo ®°rome 0 zat‘ le z nadčloveškim na-
P
1)3 neV	S° napredni gospodarji, ki
radi in T°ruej° f.ako napredovati kot hi to bodisi radi starokopitnosti in ,
nedostopnosti očeta-gospodarja, ali pa radi pomanjkanja glavnice za potrebna izboljšanja. — Kaj pa s posojilom? vprašam. Odgovor: Dokler bom le mogel gibati, posojila ne, ker prvič so previsoke obresti, drugič pa so danes v kupčiji nihajoče razmere ali kakor pravijo konjunktura je slaba. Par slabih letin zraven — in gospodar pade.
Nima-li mož prav? Pa sem razmišlja dalje: Ravno ob meji bi morali gospodarstvu posvečati prvo skrb; trebalo bi kmetijsko-gospodarskih organizacij, pouka in podporo v obliki dolgoročnih niz-ko-obrestnih kreditov. Gospodarsko je prvenstveno življenje in osnova ostalemu življenju. Ne zabimo, da so zaman vse pridige in ves trud na javnem polju, ako ni trdne gmotne podlage.
V neki vaši — ime naj za enkrat izostane — izvem o žalostnem delovanju tamkajšnjega dušnega pastirja. Njegovo najvišje načelo je zavajanje ljudstva v strankarsko-političen fanatizem in vsako udejstvovanje nesebičnih kulturnih delavcev presoja s tega vidika. Vsak časopis, vsaka revija in knjiga, ki ni iz njegovih rok, je protiverska. Ni li to beganje kulture in naroden greh? On sam pa ne sto-
1 ri za narodno in drugo prosveto ničesar. To se ne sklada ne z božjim, naravnim, ne s pozitivnim zakonom.
Zato je v takih razmerah delo za pro budo zaostalega in pomilovanja vredne ga naroda toliko bolj težavno in zahteva močno voljo, vztrajnost in samozataje-vanje. če kje, bi morala ravno v obmejnih krajih delovati učitelj in duhovnik vzporedno in se radi višjih narodnih interesov tolerirati, žrtvujoč se delu za gmotni in duhovni razmah naroda.
V radgonskih goricah se zagledam v krasne trsne nasade in povprašam kme-ta-želarja, čegavi da so. Odgovor: Lastniki najlepših vinogradov so onkraj meje, kamor izvažajo vsakoletni vinski pridelek, pripravljen po žuljih najslabše plačanih slovenskih viničarjev, in ga prodajajo za drag denar. Ej, naše roke jim pripravljajo lepe dobičke! Je li to prav, gospod?f
Apaška kotlina in tudi gorice-mejašice so slejkoprej kot so bile: Nemčurji in slov. ljudstvo suženjsko obožujejo preteklost in se na tihem klanjajo nebotičnemu nemštvu; Ljudstvo je nepoučeno in si ne zna razlagati dejanskih razmer. Naščuvano po raznih nevarnih elementih, se kaj rado jezi nad dozdevno visokimi davki. Semkaj Čez mejo pa prihajajo Nemci po različna živija in celo trume nadutih agitatorjev, ki ščuvajo in spodbujajo tukajšnje nemčurje, prepevajo in se vedejo vedno bolj oblastno. Nič čudnega, če se naši nemčurji drznejo razobesiti nemške zastave.
Od naše strani je narodno-prosvetno delo neznatno, ponekod pa spi. Ni volje in menda tudi sposobnosti ne. Sklep: Na odgovorna mesta spadajo možje, ki vedo, kaj in kako je treba, ne pa da z uglajenimi konvencijonalnimi frazami zakrivajo svojo popolno pasivnost. Polnih deset let stoteri pretirani oziri radi »ljubega miru« _ ki nam prinaša le razočaranji _ je vendarle dovolj. Dalje: Manjka dela po določenem načrtu, zasnovanem na širokopotezni osnovi, manjka razumevanja od poklicane strani in idealnih ter za te izjemne razmere sposobnih mož.
Tak je položaj; boljša je britka resnica, ko pa samoprevara. Še pojdem v obmejni pas, da bom tem manj verjel lepim besedam, ki se le redkokdaj krijejo z resnico.
Tudi drugi pojdite in učite narod!
V	parku.
Stareši gospod se približa mladi gospodični, ki je sedela na klopi. Ona ga gleda postrani. —
O n: »Zakaj ste tako osorni, Ema? Ne veste, da sva se pred kratkim zabavala v -r- baru?«
Ona: »To lahko vsak tepec reče!« Ker sem tedajci prav nahodno kihnil, nisem mogel zabeležiti nadaljne debate. —
Rutomobilske nesreče in okolica
Pod tem naslovom je priobčil v »Ve-černiku« od 19. tm. »Okoličan« članek proti divjanju avtomobilov. Pozdravljamo tako diskusijo, ker je res, da se gode nedopustne stvari s strani motociklistov, ki jih je treba žigosati, ravnotako pa tudi od strani prebivalstva, ki jih je tudi treba ugotoviti.
Predvsem bi želeli, da bi se nam navedel en sam kčnkretni slučaj, v katerem je kak šofer spremljal avtomobilista izven mesta, potem pa prepustil vozilo vozaču brez izpita. To je popolnoma izključeno. Med šoferji je sedaj tako težko za službe, da bi brez pardona vsak šofer naznanil šoferja, ki bi mu na tak način izpodjedal kruh. Še bolj pa bi ovadil gosposkega vozača, ker tudi tak izpodriva šoferja z mesta, kamor spada.
Pisca članka bi tudi rad povabil na avtomobilski izlet, kamor hoče v okolico. Niti vsak peti kmečki voz ne vozi pravilno na desni strani, ampak vseskozi na levi, v najboljšem slučaju po sredi ceste. Avtomobilisti morajo čakati na to nepotrebno izogibanje in izgube pri tem mnogo časa. Da bi ponoči imelo kako podeželsko vprežno vozilo luč, o tem se našim voznikom niti ne sanja.
Pred vojno, ko še skoraj niti bilo n avtomobilskega prometa, se je strogo pazilo, da so vsi podeželski vozovi mo rali imeti svetilke, a sedaj 10 let po vojni, ko se je avtomobilizem tako kolosalno razvil, pa ima le redko kdo to, kar se je že pred 20 leti zahtevalo. Ali ne mislite, g. pisec okoličan, da bi bile v tem oziru poostrene naredbe tudi na mestu? Saj naredbe so, pa se ne izvajajo.
V bližini selišč je po cestah polno perutnine, nič nenavadnega pa niso prasci in tudi živina, čeprav vse te živali ne spadajo na cesto, ampak v hlev ali na pašo. Motociklist in avtomobilist pa mora paziti celo na kokoši, ki se sprehajajo po sredi ceste!
V neštetih primerih krivda ne zadene motociklista in avtomobilista, ker se vsak zaveda, kako težak je zakon za motorna vozila, ki jamči za vsako škodo, ako vozač ne dokaže, da ga ne zadene krivda! Prebivalstvo se bo moralo počasi na novo prometno sredstvo navaditi in ga upoštevati, ker se razvoj časa ne da zadrževati. Toda proti avtomobilizmu se kaže sedaj slični sovražni pojav, kakor se je kazal svojedobno proti razvoju koles, železnic in električnih tramvajev. Spominjam se časov, ko so časopisi imeli stalno rubriko »Kaznovani izvosčki radi prehitre vožnje«. Kaj pomeni tempo zvoščka proti hitrosti avtomobila? In cakšen krik je bil proti električnim tramvajem ! Nesreče so bile na dnevnem redu, predno se ni publika navadila paziti. Kako se je celo kolesarjem godilo! Psi so letali za njimi, po cestah so bili raztreseni žeblji in v vseh vaseh napisne table »Hitra vožnja s kolesom prepovedana«. In danes? Ko vsak podeželan sam colesari in je kolo neobhodno prometno sredstvo, so psi mirni in žeblji se trosijo cvečjemu še za hudobne avtomobiliste, to se pravi, ker večina kolesari, je tudi opozicija proti kolesu prenehala.
Razvoj gospodarstva in tujskega prometa je v avtomobilizmu in bomo le tedaj uspešno korakali sporedno z drugimi državami, ako bomo upoštevali razvoj avtomobilizma, ne pa ga zavirali z nepotrebnimi in neresničnimi očitki. Izrodki pa so med avtomobilisti kakor tudi med vsemi drugimi poklici in stanovi.
Avtomobilist.
Spori
Vročinska smola,
katere ni zakrivil tiskarski škrat: V nekem listu (naslov je postranska stvar) se je nekdo na široko razpisal o anketni komisiji, ki ima velevažno misijo za pov-zdigo našega narodnega gospodarstva. Članek je bil sledeče zaključen: »Banketna komisija je trajala polnih
osem dni neprenehoma!«__________
*
Zlato iz Amerike za Francijo.
Te dni so vkrcali na ladjo »Bremen«
4	milijone dolarjev v zlatu. To zlato bodo prepeljali v Francijo. Izza febr. t. 1. je to prva pošiljka zlata iz Amerike v Francijo,
ASK Primorje :ISSK Maribor. -
V nedeljo dne 27. julija bo v Mariboru prva tekma za pokal Jug. nog. saveza, in sicer med ASK Primorjem (Ljubljana) in ISSK Mariborom. Tekmovanje je razdeljeno v štiri skupine. V prvi skupini nastopijo: 1. Hašk: Marsonija v Brodu. 2. Gradjanski: Slavija v Sisku; 3. Primorje :ISSK Maribor v Mariboru; 4. Ilirija: Provinca ZNP III. (Hašk in Grsdjanski sta odpovedala sodelovanje, ker so najboljši igralci ranjeni ali pa na počitnicah).
V	slučaju da smatra JNS navedene razloge kot zadostne, prideta Marsonija (Brod) in Slavija (Sisak) brez tekme v
II.	kolo.
V vseh štirih skupinah sodeluje 32 klubov. Tekme se vrše: I. kolo 27. julija,
II.	kolo 3. avgusta, semifinale 17. avgusta, finale 24- in 31. avgusta. Tekmuje se po pokalnem sistemu. Razpored tekem in mesto igranja javi JNS 6 dni pred tekmo programu. Protest se uvažuje edino, ako je dospel v roku 24 ur po tekmi (brzojavno) na INS.
Za prva tri kola odredi sodnike sodniška sekcija, na Čigar teritoriju se vrši tekma. Dovoljen je tudi sporazum med klubi, v nasprotnem slučaju sodniški zbor. Inozemski klubi so izključeni. Ako konča igra neodločeno, se igra podaljšek 2^15 minut, ako tedaj ni odločitve, se lahko naslednjega dne vrši nova tekma, ako ne odloči žreb.
Naš prvak ISSK Maribor ima sedaj priliko, da popravi neuspeh v prvenstvenem tekmovanju in pričakujemo, da bo častno zastopal severni slovenski šport v tekmovanju za pokal Saveza.
Osma letošnja zmaga »Perunaša«.
Mladi dirkač Štefan Rozman, član Pe-runa, je prošlo nedeljo pri dirki na 70 km dolgi progi Ljubljana - Litija - Ljub- ' Ijana odnesel med zastopniki 17 klubov, svojo osmo zmago v letošnji dirkalni sezoni. Kot 3. je prišel na cilj tudi Perunaš Ivan Lah. — V informacijo ljubiteljev našega kolesarskega športa navajamo letošnje Rozmanove zmage po kronološkem redu: 1.) Maribor - Fala (30 km);
2.	Tregažna dirka Maribor-Vrhole (50 km); 3. Manifestacijska dirka Beograd -Avala - Beograd (30 km); 4. gorska dirka po vrhniških klancih Ljubljana - Vrhnika (18 km); 5. gorska dirka Graz - Fa-sselberg (7 km) na popolnoma neznanem terenu navkreber; 6. Celje - Sevnica in nazaj (44 km); 7. Ljubljana - Jesenice -Ljubljana (60 km), kjer je kljub temu, da je zavozil radi slabe markacije 4 km na stransko cesto, prekosil vse dosedanje rekorde za 3 minute! Osma zmaga Štefana Rozmana pa je zgoraj omenjena. Mladi dirkač, ki je s svojo žilavostjo in tehniko zanesel sloves barv mariborske kolesarske družine »Peruna« v našo pre-stolico in izven meja naše države, zasluži vse priznanje. —
Sohohfoo
Primožičev večer priredi Sokolsko društvo Maribor-matica v soboto dne /6. t. m. ob pol 9. uri zvečer v Narodnem domu. Vse člane in pri' jatelje vabimo na proslavo velikega u-speha našega brata Jožef
Strašen zločin šestnajstletnika.
V	Rzepczicah na Poljskem sta bila dva :antička, 161etni Jan Vanasink in 141etni sosedov sin oba zaljubljena v eno dekle, vendar je imel 141etni več sreče. To je Jana Vandasinka spravilo iz ravnotežja in sklenil je, da tekmeca ubije. Nekega dne, ko sta na pašniku skupaj pasla črede svojih očetov, je 161etni Jan z nožem napadel 141etnega tekmeca in mu zadal več bodljajev v prsa. Ko se je ranjenec nezavesten zgrudil, mu je 161etni divjak z nožem odrezal glavo. Ljudje so ga zalotili, ko je baš hotel truplo umorjenega zakopati. Ni kazal prav nič kesa. Izjavil je, da je hotel glavo tekmeClf vreči skozi okno v spalnico ljubljenega dekleta. Mladega morilca so izročili v mladostno kaznilnico v Varšavi.
Pristopajte k .Vodnikovi druibi“l
K M. čapek • Chodt
Jindri
Roman. — Iz češčine prevel dr. Fran Bradač.
20
Nabili so ga bosi in obuti kakor vrabca, ki se je izneveril eni jati in ga drugi ne marajo. Jindra se sicer ni niti izneveril niti ne vsiljeval, toda to mu ni nič pomagalo; njegovo novo perje je rodilo pohujšanje.
Na njegovi mornarski čepici je manjkalo obeh trakov.
Ali za vse to Jindri — ki je bil od boja ves razjarjen — ni bilo dosti žal, »saj so ga tako ščegetali po tilniku,« ampak hujše je bilo, kar so dečki rekli.
»Kaj je to bilo?« je vprašal oče.
Toda Jindra mlajši ni imel časa; zmagoslavno se je obračal po skupini ostalih dečkov, sredi katerih je še vedno jokal in rjovel na vse pretege deček, ki mu je dal Jindra poštenih za slovo. Ostali so se mu glasno smejali.
»Ali boš povedal?« ga je silil oče.
»Eh, nič!«
»Jindra!!?«
Pavak je vložil v to besedo vse, kar je mogel, toda pri Jindri ni nič pomagalo. w*wr«*V porogljivem tonu starega tovariša, ki hoče drugega imeti za norca, se je obrnil na očeta:
»Brkov bi vi ne hoteli pustiti rasti?!«
Jindfich Pavdk je pritisnil prste v Jindrovo ramo, da se je kar zvil:
»Au!«
Oče ni več vprašal, razumel je.
Toda Jindra bi bil vesel, če bi bil oče ravno zdaj naprej izpraševal, bil bi mu brez ovinkov povedal:
»Fantje se mi smejejo, ker imam za očeta mladeniča brez brk.«
Zato se je tudi z njimi stepel in se tako viteško zavzel za očeta.
Ta tega ni nikoli izvedel, tudi ne, kako se je glasila invektiva, ki je pripravila Jindro ob trakove njegove mornarske čepice.
Ta dogodek ni ostal brez posledic: Jindra starejši je namreč začel brez obotavljanja izpolnjevati želje Jindre mlajšega; preden je preteklo štirinajst dni, so se pokazali pod Pavdkovim nosom brki, ki so naglo dohitevali, kar je doslej zamudil.
To je bilo prvo, kar je dosegel Jindra sin v vzgojnem oziru pri Jindri očetu. Tisti dan pa, in sicer takoj popoldne, je najel dr. Pavdk stanovanje dveh sob v predmestju in že tretji dan je šel mali Jindra v predmestno meščansko šolo.
Ravno deset dni je bilo dobro, dokler je namreč hodil Jindfich po Jindro vsakokrat prav do šolskega praga. Toda prav tako, kakor je povzročil Jindra rast brkov svojega očeta, si je priboril tudi večjo oddaljenost očeta od šole; nekoč je Čakal Jindfich v parku
celo uro zaman. Jindra ni prišel po šoli k običajnemu sestanku. Prišel je domov šele v mraku, da je bilo komaj videti na njegov obraz, na katerem je bila razen nekoliko svetlih navpičnih črt komaj videti prvotna polt, te črte so izvirale očividno od potu, ki mu je tekel po obrazu. Jindrich, ki je v svoji bojazni, kam se je Jindra izgubil, šele zdaj spoznal, kako rad ima fanta Boženke Nekuševe, si je domneval, da bo zlepa največ dosegel.
Toda Jindra je odgovarjal odurno in trmasto.
Prišlo je na dan, da je bil doli pri vodi, na Fran-tišku, seve. Za to, da je tako zamazan, ne more on, ampak stražnik; on bi se bil gotovo umil, če bi ga policaj ne bil zapodil od vode.
Tole nostalgijo pobrežnega človeka, iz katerega so naglo naredili gorjanca, je Jindfich razumel, in bil bi jo gotovo odpustil, toda Jindfich se je vedel danes posebno uporno.
Odgovarjal je grobo in vselej šele na ponovljeno vprašanje.
Le po odlomkih je spravil iz njega, da so se fantalini igrali na vodi Indijance in da je umazanost na Jindrovem obrazu ostanek bojnega lepotičja. Obleko so imeli med tem v tesarski ograji, ti Indijanci.
Dr. Pavak se je poskusil nasmehniti v znak, da sodba in kazen ne bosta tako grozni, toda Jindra je stal pri vratih kakor štor in še s čepico na glavi, čeprav mu je oče tolikokrat zabičal, da mora vstopiti v sobo s čepico v roki.
— Zakaj ne gre dalje?
Jindra ni zinil in se ni ganil!
— Brezdvomno je bojno poslikan po celem telesu?	,
Jindra ni odgovoril; torej je bilo res.
— In kaj ta čepica na glavi? Takoj naj jo sname!
Jindra kakor soha; čepico je pustil na glavi.
Jeza je dvignila Jindficha s stola, a ni šel takoj
k Jindri — hodil je po sobi, dočim je Jindra stal v temnem kotu pri vratih; zdelo se je, da se mu svetijo oči kakor volku, kajti njegove oči so bile najsvetlejša partija njegovega obraza. Samo še z zobmi bi moral zaškripati.
Res ne preostaja nič drugega, nego da bi dal dečka v strog konvikt, v zavod, ki ga vodi izvrsten pedagog, v zasebno vzgojevalnico, v kako boljšo, nego je okrajna, katero mu je nasvetoval že novi ravnatelj Jindrove šole. Tudi ta je priznal izredno nadarjenost dečkovo, a se ni obotavlja! izjaviti, da je Jindfich Nekuš s svojim vedenjem za ves razred nevaren.
Kar se tega tiče. ie ravnatelj odkazal dr. Pavaka na Jindrovega razrednika.
In tu je izvedel lepih reči o svojem sinu.
Zadostovalo je, da je bil teden v razredu, in cel prvi c-razred govori v žargonu s Františka; med drugim je bil samo po krivdi Jindficha Nekuša uničen pošteni trud gospoda strokovnega učitelja češčine, ki se mu je posrečil Čudež, da je iz svojega razreda popolnoma brez ostankov iztrebil napačni četrti sklon
množine, na primer »vojdcl« namesto »vojaky« in tako dalje. Danes se je začel zopet stari nered in čuti je bilo celo čisto napačni četrti sklon: ,meli jsme dnes knedlici.’ Za Boga! Prva c je bila v izgovarjanju materinščine vzorna in naš ponos.. Neumornemu trudu razrednika se je posrečilo, da je dosilil čisto izgovarjanje pomožnega glagola: ji Jsem, ty Jsi, my jsme, vy iste, pri vseh učencih; danes — po zaslugi Jindficha Nekuša — slišimo zopet samo: tysi, mysme, vyste.
Dr. Pavlk je bil ves zbegan in ni vzdržal ostrega razrednikovega pogleda; nenadoma je povesil pogled na stekleno kroglo, težilnik na pisalni mizi. V zadregi se je je dotaknil s tremi prsti in rekel z negotovim glasom:	1
»Pa je sploh mogoče, da bi en sam učenec dobil tak upliv na cel razred?«
»Prvič, pardon!« je rekel šolski mogotec in vzel težilnik izpod prstov in ga prenesel na nasprotni konec pisalne mize.
—	Osel, si je pomislil dr. Pavlk'.
»In drugič se ne reče ali prav za prav ne smelo bi se reči: Alije to mogoče?, ampak reči je treba: ali je možno? Ako ne podpira šole rodbina, potem je napredek seveda žalosten; in v kolikor se tiče upliva učenca Jindficha Nekuša na celo prvo c, odloča tu obžalovanja vredna istina in stara resnica o eni gar-jevi ovci v hlevu...«
»Gospod!« se je razsrdil dr. Pavžk.
»Pa tudi drugače je Jindfich Nekuš razposajenke prve vrste in s svojo predrznostjo uničuje disciplino celega razreda. Hotel sem vam itak pisati in vas prositi, da me obiščete, toda opustil sem to do nadaljnjega ...«
Dr. Pavak se je v tem hipu pomiril; vstal je 1»
rekel:
»Gospod učitelj, bil sem deset let v tujini in izgubil sem nekoliko smisel za uglajenost češkega govora...«
»Sem opazil, sem opazil!«
.	toda	vendar ne toliko, da ne bi poznal, da
je reklo: ,do nadaljnjega’*) popolnoma nečeško...«
x xx*PrOS'm’.v.pros'rn’ £°sP°d- iaz sem aprobiran !? češčine za nižje srednje šole in ne pustim se od nikogar poučevati!«
Dr. Pavdk je zgenil z ramo in rekel:
»To tudi ni moj poklic, nisem učitelj češčine, čeprav bi bilo bolje, da bi se vi ne dali nego pustili poučevati. In v kolikor se tiče garjeve ovce, katero sta blagovolili tako prijazno omeniti, ste lahko uverjen!. da ne bo kvarila niti štirindvajset ur več hleva, ka' terega pastir —«
Jindfich je pomignil z roko in odošel.
(Nadaljevanje sledi.)
*) nem.: big auf weiteres, slov.: ca edaj. (Prevaj.)
Fotografiram vse!
Portreti, brzoslike, industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomayer, Gosposka 39.	2046
Prazno sobo
oddam posamezni osebi z lastnim pohištvom brez štedilnika. Stritarjeva ul.
5	I.	2080
Mladi zajčki angorske pasme
par za 50 Din, na prodaj. Restavracija pri »Treh ribnikih«.	2090
Mlajši trgovski pomočnik, špecerist
se sprejme. Ponudbe na upravo »Ve-černika« pod: »Priden in pošten«. 2087
Kupim razno pohištvo,
damsko kolo, moške obleke do 250 Din in nihalno uro. Plačam v gotovini. — Pismene ponudbe na Makor, Ruška cesta 35, Maribor.	2081
Sobo in črkosllkanje,
barvanje fasad izvršuje poceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	IX
Za potovanje:
potne kovčeke in torbe, v veliki izbiri od navadne do najfinejše vrste. Kov-čeki za auto in kolekcijo vzorcev po naročilu. 1. Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.	1763
Gramofone
popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14.	602
Časopisi in inserati.
pri Hinko Sax, Grajski trg.
1654
Stanovanje
sobo in kuhinjo, iščem. Cenj. ponudbe pod »Mir« na upravo.
Izobraženi gospod
po možnosti upokojenec z znanjem slovenskega in nemškega jezika dobi stalno mesto za popoldansko in večerno službo. Kino Union, Maribor. Vprašati od 9.—12. in od 3.—9. zvečer. 2086
Zahvala!
Najemniške knjižice
s hišnim redom se dobi po Din 10.— pri Hinkotu Sax-u, Grajski trg. 2085
Na odkritosrčnem sočutju, ki nam je bilo izraženo v naši preveliki boli, smo spoznali, kako zelo je bil cenjen v vseh krogih naš nenadomestljivi soprog in oče. Onim, ki so nas tolažili in pomagali prestajati najtežje ure, ki so počastili našega ljubega pokojnika s cvetlicami in ga spremili k večnemu počitku, naj bo izrečena s tem najprisrčnejša zahvala. Na tem mestu se zahvaljujemo tudi predvsem pokojnikovim svoje-časnim tovarišem in gospodom zastopnikom tukajšnjega glavnega kolodvora. Najiskrenejša zahvala pa našemu »Marburger Mannergesangvereinu«, čigar Častna udeležba na pogrebu nam ostane nepozabna in čigar prekrasna darila v vencih in petje na grobu nas je globoko pretreslo.
Neutolažljivi rodbini HARRICH in BRANHOFER.
Juristi pozori
Izšla sta Zbirke zakonov snopK 40 in 41:
Konkurzni zakon..............Din 36*—, vezan v platno .... Din	48*—.
Zakon o ustroju vojske . . J . Din 50-—, vezan r platno .... Din 62*—
Naročite jih takoj pri	U
Titkovni zadrugi v Mariboru, Alektandrova 13.
^daja Konzorcij »Jutra« vLJubijad; predstavnik izdajatelja ta urednik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.4, predstavnik STANKO. DETELA
*" Mariboru,	-