Štev. 212. F Ljubljani, v ponedeljek, IS. septembra 194i-XIX Leto VI. Izključna pooblaščenima za oglaSevanje italijanskega in tujega 5 Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. 1 Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6. Lubiana. = ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Poštnina plačana v gotovini Kijev se pripravlja na poslednji udar Nemci zasedli Kremenčuk na levem bregu Dnjepra — Pritisk Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. septembra. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na vzhodu se pripravljajo spričo ugodnega poteka operacij novi uspehi v sedanjih bitkah. Ko je sedaj močnim nemškim silam uspelo vdreti v utrdbeno fronto Petrograda, se tesno obkoljevanje mesta kljub srditemu odporu nezadržno nadaljuje. Južno od Faroerskih otokov je bil včeraj podnevi hudo poškodovan z bombami sovražni tovorni parnik. Pri uspešnem napadu letalskih sil na sovražni konvoj, ki je bil omenjen že v včerajšnjem vojnem poročilu in do katerega je prišlo vzhodno od Great Yarmoutha je bil tudi neki britanski rušilec z bombo hudo zadet. V severni Afriki so nemška bojna letala v noči na 13. septembra in včeraj bombardirala postojanke britanskega protiletalskega topništva in taborišče okrog Tobruka. Bojnega delovanja sovražnika nad nemškim ozemljem ni bilo niti podnevi niti ponoči. Dne 12. sptembra je vrhovni poveljnik neke armade general vitez v. Schober padel v borbah na vzhodni fronti. V Kijevu grade barikade Bern, 15. sept. s. Poročila iz Moskve govore med drugim o težkem položaju Kijeva. V vsej okolici mesta so sovjetske oblasti razglasile obrambno stanje. Sovjeti so raizvrstili strojniška gnezda v gozdovih okrog mesta, medtem ko neprestano postavljajo barikade in druge ovire po ulicah meeta. Berlin, 15. sept s. Nemške pehotne enote so navzlic težkim vremenskim prilikam in ozemeljskim težavam, kakor pravijo v vojaških krogih, dosegle nove uspehe. Navzlic temu, da so sovjetski vojaki uporabljali veliko število oklopnih voz.il v boju proti nemški pehotni diviziji, so jih Nemci vendar nagnali in uničila. V trdih spopadih je nemška divizija v šestih dneh med drugim uničila tudi 113 sovjetskih oklopnih vozil. Nemške oklopne enote, ki so delovale na odseku neke diviaije, so po drznih napadih zajele 1500 sovjetskih vojakov, zaplenile ali uničile 70 topov, 20 vlačilcev, 600 avtomobilov, 400 voz za konjsko vprego in tri letala. Berlin, 13. sept. 8. DNB poroča, da so sovjetski lovci dne 2. septembra zbili eno ogledniško nemško letalo. En Član ogledniSke posadke 6e je spustil iz letela s padalom, toda čim so ga opazili, so iz letala nanj streljali s strojnicami, streljali pa so nanj tudi tedaj, ko je pristal na tleh. Delovanje nemškega letalstva Berlin, 15. sept s. Tudi 13. septembra se je nemško letalsko delovanje na vzhodnem bojišču nadaljevalo z neprestano srditostjo. Letala so bombardirala sovjetske čete, topniške postojanke, zbiranja pehote, in sicer ob morski ožini severno od Krima. Sovjeti so imeli težke izgube. Dva oklopna vlaka sta bila uničena. Med napadi na vojaške objekte in neko važno prometno križišče severovzhodno od Krima so bili zaneteni ogromni požari, Ruski ujetniki, ki so bili ujeti na severnem odseku vzhodnega bojišča, so povedali, da so letalske bombe v Petrogradu skoraj v vseh hišah povzročile hudo škodo. Politični komisarji so ukazali uničiti železniške postaje, poštne urade, vladne palače, šole in številne stanovanjske hiše. Ta ugotovitev je zelo pomembna, ker skušata v zadnjem času Moskva in London dopovedati, da je Petrograd v zadnjem času mnogo trpel zaradi neprestanega bombardiranja nemškega topništva. Med 22. junijem in 30. avgustom je neka nemška oklopna divizija v trdih bojih z boljševiki uničila ali zajela 854 oklopnih vozil ali oklopnih avtomobilov, 404 topove vseh kalibrov, med njimi tudi več protiletalskih in protitankovskih topov. Ista divizija je deloma uničila ali pa poškodovala na tleh ter v letalskih spopadih 199 sovjetskih letal. Pogostokrat je ta divizija vdrla globoko v sovražnikove črte in končno prispela do letališč. Številne topniške postojanke sovjetskega protiletalskega topništva so bile porušene iz kratke raizdalje ali pa odstranjene z ognjem iz nemških oklopnih vozov iste divizije. Često so se nemška oklopna vozila na najbližjo razdaljo borila s sovjetskimi vozili in bila vselej zmagovita. Posebno krvave izgube je nemško letalstvo prizadejalo boljševikom na odseku Viluki-Perjatin. Uničenih je bilo deset presnih letal, dve lokomotivi in dva oklopna vlaka. I premi cinematografici 15 settembre. Nella sala napoleonica ll Ministro Pavolini ha consegnato i premi nazio-nali annuali di cinematografia, istituiti dal Mini-stero della c. p., j premi, che vengono assegnati da una commissione presieduta dal Ministro. Sono stati cosi conferiti: Premio del regista ad Augusto Genina per il film «L’Assedio delFAlcazar»; premio dell'attore ad Amedeo Nazzari per film cCara-vaggio»; premio della attrice ad Alide Valli per il film «Piccolo mondo antico>; premio dello sce-neggiatore ad Emilio Cecchi, Mario Soldati, Alberto Latuada, Mario Bonfantini per film «Piccolo mondo anticov, premio del musicista a Riccardo Zandonai per film ; premio dello scenografo a Guido Fio-rini per film cMelodia Eterna>; premio del costu-mista a Gino Sensani per film «Tosca>; premio del film politico-militare e di guerra alla Societfc Sca-lera per film cUomini sul fondo>; premio del do-cumentario all’istituto Luce per film , produzione Ufa (Germania). Trofeo della biennale all’istituto nazionale Luce (Italia); Coppa della biennale a «Die missbrauchten Liebesbrie-fe», produzione Praesen Film (Svizzera); , produzione Bavaria Film. na Petrograd nezmanjšan nLk von Schober na čelu svoje armade. Padli general je bil star šestdeset let. Že med svetovno vojno se je odlikoval kot častnik in si je z odlikovanjem viteškega križa pridobil tudi plemiški naslov. Zaradi svojih dejanj na zahodnem bojišču je postal vitez reda železnega križa. Kot generalni polkovnik se je posebno odlikoval v bojih v Besarabiji in Bukovini. Berlin, 15. sept. s. 13. septembra in v noči na 14. september je nemško letalstvo v letalskih spopadih, kakor to objavlja DNB, zbilo 32 sovjetskih letal. Drugih 13 sovjetskih letal je zbilo nemško protiletalsko topništvo, osem pa je bilo uničenih na tleh. Na ta način so znašale izgube sovjetskega letalstva na ta dan 53 letaL — Una mercantile affondata In Africa Orientale nel settore di Culquabert h stato bombardato e mitragliato un nucleo ospe-daliero visibilmente contrassegnato dalla Croce Rossa. Si lamentano alcuni feriti. Un bombardie-re fe stato abbattuto dala nostra difesa contraerea. Nel corso di nn attacco aereo contro un nostro convoglio, il tiro contraereo delle nostre navi ha fatto precipitare in fiamjne quattro veiivoli av-versari. Nel Mediterraneo orientale, in azioni contro naviglio nemico la nostra aviazione ha affondato una unitk mercantile di piccolo tonnellaggio. — Potopljena trgovska ladja V vzhodni Afriki je bil na področju pri Kul-kvabertu bombardiran in s strojnicami obstreljevan bolniški center, ki je bil jasno označen z rdečim križem. Bilo je nekaj ranjenih. Naša protiletalska obramba je sestrelila en bombnik. Pri letalskem napadu na neki naš konvoj je protiletalsko topništvo z naših ladij sestrelilo štiri sovražna letala, ki so se še v zraku vnela. Na vzhodnem Sredozemskem morju so naša letala v borbi proti sovražnim ladjam potopila trgovski parnik manjše tonaže. niti ne more vpKvati na izid borbe ska letala pa tako daleč ne morejo leteti. Edino je možno, da jih pripeljejo do Arhangelska na severu ali pa na Kavkaz na jugu iz Iraka ali iz Perzije in jih od tam pošljejo v Rusijo. Prav tako lahko prihajajo letala v Rusijo skozi severno Indijo. Na kakšen način so angleška letala prispela v Rusijo in s kakšni prometnim sredstvom, ni zanimiva stvar. Dejstvo, da sovjetska uradna poročila ne govore o sodelovanju angleških lovskih letal pri petro-grajski obrambi, je zelo značilno. To naj bi imelo predvsem namen prepričati svet, posebno pa Združene države o tem, da je Anglija začela dejansko dajati pomoč Rusiji. Angleška vlada ima navado trobiti svetu o obsežnem delovanju svojega letalstva v Sredozemlju, nad nemškimi zasedenimi kraji in nad Nemčijo samo, da bi s tem zmanjšala uspehe in pomen letalskega delovanja sil Osi. Kaže, da ima angleško letalsko delovanje na sebi vse znake »politične vloge angleškega letalstva«. Anglija bi rada na vsak način pokazala, da z Rusijo v redu in učinkovito sodeluje. Tudi poročilo o delovanju angleškega lovskega letalstva na ruskem bojišču tvori del programa za angleško sodelovanje e Stalinom. Lahko se oporeka tudi angleškim trditvam, da je angleško letalstvo v zadnjih tednih ojačilo svoje delovanje na vseh bojiščih, da bi tako odtegnilo pomembne letalske sile nemškega letalstva od ruskega bojišča. Navzlic temu pa nemško letalstvo ni premestilo z ruskega bojišča na zahod nobenega letala, niti na zasedeno ozemlje. V Sredozemlju so bili angleški letalski napadi na stanovanjska središča SiciMje od julija 1910 do julija 1941 silno redki. Med civilnim prebivalstvom je bilo silno malo žrtev in na STečo tudi malo škode. S tem svojim delovanjem angleško letalstvo ni preprečilo našemu letalstvu, da ne bi pojačilo svojih napadov na Sredozemskem morju. Kako pa stoji položaj na Sueškem prekopu? Na to vprašanje pa ni treba dati odgovora. O tem dovolj zgovorno govore italijanska in nemška poročila, ki so jasna in točna. Nepotrebno je zavračati tudi angleške propagandne novice, češ da imajo Angleži štirimotome bombnike, ki lahko bombardirajo sleherno italijansko središče. Če se Italijani ne dajo prestrašiti od bomb, ki jih brezsrčni angleški letalci mečejo na stanovajske hiše, potem morejo toliko manj učinkovati novioe, češ da so te neslavne napade izvedla štirimotoma letala. Delovanje angleškega letalstva nad zasedenim nemškim ozemljem in nad Nemčijo samo ni tako obsežno, da bi povzročalo prevelike skrbi nemškemu letalstvu. Uspehi angleških napadov na ta ozemlja so primeroma zelo neznatni. J Ricevimenti presso il Doce II DUCE ha ricevuto a Palazzo Venezia Mons. Segvic, noto studioso croato di storia e professore filologia classica all'universita di Zagabria e k* ha intrattenuto a cordiale colloquio. II DUCE ha ricevuto a Palazzo Venezia per il rapporto annuale il preletto Tiengo di Milano, Ballero di Bergamo, Ciottola di Brescia e Carina di Cremona. Sprejemi pri Duceju Rim, 15. sept. s. Duce je v Beneški palači sprejel sledeče prefekte, ki so mu podali letna poročila: Tienga iz Milana, Ballera iz Bergama, Ciottola iz Brescie in Carina iz Cremone. Rim, 15. sept. 6. Duce je v Beneški palači sprejel znanega hrvaškega znanstvenika in zgodovinarja ter profesorja za klasično filologijo na zagrebški univerzi msgr. Šegliča in se z njim prisrčno pogovarjal. Vesti 15. septembra Barcelonska policija je aretirala 160kratnega K munističnega morilca Rafaela Lovieta Arna-la, ki je bil najbolj zagrizen španski komunist v državljanski vojni. Že od meseca maja ne vozi nobena angleška ladja v bližini Cap Verdskih otokov. Ravno v tem mesecu sta bili pri otoku San Antonio potopljeni dve angleški ladji in od tega časa vozijo tu samo portugalske in španske ladje. Japonski diplomatski zastopnik Kaname Waca-sugi je odpotoval danes iz Jokohame za Wa-shington. Ime ladje, s katero se je odpeljal, drže v tajnosti. V Tokio je prispel 30. avgusta in je poročal vladi o položaju. Gospa Roosevelt je bila imenovana za podpoveljnika civilne obrambe, in jo je imenoval poveljnik civilne obrambe v Združenih državah La Guardia za »Prostovoljca št. I Severne Amerike«. Prevzela bo svoje funkcije dne 29. septembra in bo ta dan imela najbrž tudi govor. Podpoveljnik bo torej imel prižnico, s katere bo delal vojno propagando kakor je doslej delal njen soprog. Velikanska tatvina je bila izvršena v egiptskeni narodnem muzeju v Kairu. Tatovi so vdrli v podzemeljsko muzejsko skladišče in ukradli več deset kilogramov čistega zlata in drugega okrasja, ki so ga našli v grobnici Faraona Su-senesa, katero so odkrili novembra 1940. škoda znaša več milijonov. Portugalska vlada je izdala nkaz, po katerem si pridržuje pravico izrabljanja železnih rudnikov na ozemlju Beja v južni Portugalski. To je prvi primer, da se je portugalska država začela sama zanimati za izrabo rudnikov. Na pogorju Estrella, najvišjem gorovju Portugalske, so nedavno v višini 2000 m opazili redek pojav, Gorovje je tam sestavljeno iz granita in apnenca. Nekje se je zemlja na dveh točkah odprla, iz žrel pa se je dvignil steber gostega dima v višino sto metrov, obenem pa so iz odprtin začeli padati kamni in kosci zemlje. Pojav je trajal le nekaj časa in ko je bruhanje ponehalo, sta se odprtini spet zaprli. Oborožitev ameriških trgovskih ladij, tako piše ameriško časopisje, je stvar, ki pomeni nadaljnji korak v vojno. Roosevelt se sedaj o tem vprašanju posvetuje z vidnejšimi člani kongresa. Nevtralnostni zakon ne prepoveduje izrečne oborožitve trgovskih ladij. S smrtjo bo takoj kaznovan vsakdo, ki bi v Romuniji poškodoval železnice, državno imovino in industrijske naprave. To je v nedeljo objavila romunska vlada. Podpredsednik romunske vlade Antonescu je časnikarjem tudi povedal, da v zadnjih treh mesecih ni bilo nobenih železniških sabotaž, čeprav je ta čas 22.000 vlakov vozilo po državi. Londonsko radijsko poročilo, ki je španske prostovoljce sinje divizije za protiboljševiško vojno označilo za galjote in razbojnike, spuščene iz ječ, je naletelo na hudo ogorčenje v španskem javnem mnenju, kakor je razvidno iz raznih listov. »ABC« pravi, da je način angleške propagande, ki je v službi boljševiških morilcev in španskih ubežnikov, ostuden in živinski. Stavka ameriških pomorščakov Newj’ork, 15. septembra, s. Pomorsko združenje »bea Farer International Union«, v katero spadajo Specializirani delavci, je pričelo stavkati, ker niso bili sprejeti njihovi predlogi glede podpor za pomorščake, ki vozijo z ladjami po vojnih področjih. Združenje, tako pišejo listi, ne nasprotuje pomoči Angliji, pač pa zahteva, da bodo pomorščaki, ki so izpostavljeni življenski nevarnosti, finančno popolnoma zavarovani. Do sedaj že tri ladje niso odplule iz Amerike v amerikanska oporišča v Indijskem Oceanu. Tej stavki so se pridružili tudi pomorščaki paroplovnih družb »Cal-mar Line Seas Shipping« in »Waremann Stearns Shipping«, ki opravljajo službo med Afriko in Kitajsko. Korporacija zahteva mesečno povišano plačo za 60 dolarjev za navadne mornarje. Tudi navzočnost britanskih lovskih letal v Rusiji je le stvar, ki naj služi anglosaksonski propagandi. Teh nekaj angleških letal pa ne služi prav za prav Rusiji, temveč je Churchill poslal kakih 100—200 lovskih letal, in sicer Spitfirejev in Hur-ricaneov, in sicer tako, da bi držal dano besedo, ki jo je dal Stalinu. Spričo letalskih sil Osi, ki imajo na razpolago zadosti tovarn za izdelavo letal in zadosti tehničnega osebja ter specialistov sleherne vrste v Evropi, pa angleške letalske sile ne povzročajo nobene skrbi nemškemu ali italijanskemu letalstvu. Navesti je treba še neko drugo bilanco: razmerje med izgubami. Po zadnjih statistikah, če se primerjajo uradna poročila z angleške in nemške strani, izpade rezultat v angleško škodo. Efficace bombardamento delle difese di Tobruk Uspešen napad na tobruške utrdbe Malenkostna angleška letalska pomoč Rusiji Nekaj sto angleških lovskih talal, ki pomagajo Rusom pri Petrogradu, ne povzroča Nemcem nobene skrbi« Tesno vojaško sodelovanje med Italijo in Hrvaško V kratkem bo odšla na vzhodno bojišče še druga hrvaška legija, ki se bo izurila v Italiji Rim, 15. sept. s. General Slavko Stanzer, inšpektor obui oženili sil nove hrvaške države in voditelj vojaškega zastopstva, ki je zdaj v gosteh pri fašistovski vladi, je imel razgovor z urednikom agencije Stefani. Najprej je izrazil toplo zahvalo vsega hrvaškega naroda do Italije in njenega Du-ceja za takojšnjo in zares učinkovito pomoč, ki jo je dala Italija mladi hrvaški državi, potem pa je pripomnil: »Sprejemi, ki nam jih je priredilo ljudstvo in italijanske oblasti, so nas živo ganile, ker v njih Čutimo, kako italijansko srce soutripa z našim. To naše ' čutje pa je postajalo še globlje, ko smo imeli veliko čast, da nas je sprejel Duce v Beneški palači.« General Stanzer je potem omenjal italijansko-hrvaško sodelovanje na vseh področjih, sodelovanje, ki se bo — je dejal general — vedno bolj poglabljalo v duhu medsebojnega razumevanja obeh narodov. Poudaril je, da bo Hrvaška sledila zgledu Italije in se bo navdihovala z ustanovami, zakoni, skušnjami in uspehi velike sosede. »Sedanje sodelovanje med vodilnimi osebnostmi Oboroženih Sil obeh držav se bo skušalo razviti do skrajnih meja in bo vedno močnejše, 'hrvaška vojska, ki je v teku zgodovine vedno 'ikazala svoje vrline in žrtve, se bo oblikovala v pomemben ud junaške italijanske vojske, ki je v Duceju našla največjega spodbudnika in moč. Dokaz tega sodelovanja je bil doprinesen s tem, da se mude v Italiji številni častniški gojenci s Hrvaškega, ki se udeležujejo tečajev na Vojaški Akademiji, v bodoče pa se jim bodo pridružili še novi. Na drugi strani bodo pripuščeni na hrvaško Vojaško Akademijo (Domobranska) in hrvaško podčastniško šolo italijanski inštruktorji. S svojimi velikimi skušnjami in široko kompetenco bodo doprinesli svoj delež k izobrazbi in izšola-nju hrvaške vojske.« General Stanzer je potem želel podčrtati, da se bo legiji hrvaških prostovoljcev, ki so zdaj na vzhodnem bojišču, v kratkem pridružila še nova legija, ki bo sestavljena iz mnogih oddelkov. To legijo bodo najprej odpeljali v Italijo, kjer bo ostala nekaj časa, da se izuri. S to udeležbo v protiboljševiškem boju — je končal svojo izjavo general Stanzer — stoji ustaška Hrvaška duhovno in materialno na strani osnih sil, s katerima je in bo nova hrvaška država za vedno zvezana. General je končal svoja izvajanja s tem, da je znova izrazil čustva simpatij in visokegg občudo-nja do Italije in Duceja- fSajvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Ha trgu ni treba prav nič spraševati za cene in dovoljene v členu 3. odredbe od 16. julija 1941, to pa pod pogojem, da so ti lepaki natiskani do 21. t. m. in jih bodo odobrile oblasti, ki skrbe za javno varnost. Opozorilo tistim, ki hočejo potovati iz Italije v Romunijo. >Eco di Roma« poroča iz Rima: Tistim, ki bi radi potovali iz Italije v Romunijo, je na razpolago pot, ki drži preko Budimpešte v Arad, Brašov, Ploesti in Bukarešto. Strah v včerajšnjem večernem vlaku Ljubljana, 15. septembra. Kakor je že navadno, Ljubljančani kaj radi pohite ob nedeljah proti Dolenjski. Eni zaradi zabave, drugi pa, — in teh je neprimerno več — pa zaradi tega, da si za dolge zimske mesece preskrbe s hrano in drugimi potrebščinami. Vsi dolenjski vlaki so izredno dolgi in k vsakemu vlaku sta pripeti kar po dve lokomotivi, da zmoreta težo. 2e popoldanski včerajšnji dolenjski vlaki so imeli zamudo. Toda nič zato če jo primahaš popoldne uro pozneje domov. Drugačne občutke pa so doživljali potniki večernega dolenjskega vlaka. Vlak je imel namreč od postaje do postaje večjo zamudo. Vlak je bil zatemnjen, ljudje pa vedno bolj v 6krbeh saj se je urni kazalec bližal že poldeseti uri, vlak pa je bil še vedno v Grosupljem. Kakor na trnu so bili potniki, kako tudi ne, ko so pa v soboto začele veljati poostrene varnostne odredbe, ki predpisujejo, da ne sme biti po 10 večerni ud nihče na cesti. Posebno v 6krbeh so bile mamice, ki so imele s seboj 6voje male, razen njih pa še veliko košar in nahrbtnikov. Vsi o še upali, da bodo še pred tričetrt na deveto v Ljubljani, pa so jim upi splavali po vodi, kajti v Škofljici je čakal spet vlak celih deset minut. Skrb je postajala vedno večja. Koliko nasvetov so morali službujoči karabinjerji slišati, koliko 60 morali nasvetovati ljudem, ki jim je pozna ura Šla na živce! Na dolenjski kolodvor je vlak pripeljal malo pred deseto. Izstopivši potniki so jo urnih nog popihali proti domu, toda še vedno niso pravočasno prišli za domača vrata. Še večjo smolo pa so imeli tisti, ki so se potegnili na glavni kolodvor. Kakor pa je bilo pričakovati, niso imeli potniki velikih sitnosti s stražami po mestu, kajti bile so uvidevne, saj ni bilo pomoči, ko je pa vlak prišel tako pozno v Ljubljano. žensko lahkoatletsko prvenstvo v Novem mestu Z odlokm št. 956 Visokega Komisariata za J Ljubljansko pokrajino določene najvišje cene veljajo od ponedeljka 15. t. m. zjutraj do nedelje 21. t. m. zvečer. Najvišje cene, ki je dovoljeno po njih prodajati blago v Ljubljani in ga plačevati, so naslednje: Domači krompir na drobno 1.10 L; koleraba 1 L; rdeča pesa 1 L; visoki 6tročji fižol 2 L; fižol kifeljčar stročji 2.50 L; novi luščeni fižol 2.50 L. Kakor pri domačem sadju morajo prodajalci vseh vrst fižola imeti na trgu vidno označene cene, drugače jim bo blago zaplenjeno. Rdeči korenček brez zelenja 2 L; rumeno korenje 0.50 L; repa na drobno izpod 10 kg 0.70; repa na debelo nad 10 kg 0.50 L; zeljnate glave na drobno izpod 10 kg 0.70 L; zeljnate glave na debelo nad 10 kg 0.60 L; ohrovt 0.80 L; glavnata solata 2.50 L; endivija 2 L; kumare 1.20 L: večje kumarice za vlaganje, ki jih gre 30 na kilogram, 3 L; majhne kumarice za vlaganje, ki jih gre okrog 125 na kilogram, 8 L; jedilne buče 0.50 L; domača čebula 1.75 L in tudi pri čebuli mora biti cena vidno označena kot pri 6adju in fižolu; šalota 2 L; češenj, ki gre 25 glavic na kilogram. 2.50 L; liter luščenega graha 3.50 L; kilogram graha v stročju 2.50 L: mehka špinača 2.50 L; trda špinača 1.50 L; kislo zelje 2.50 L; kisla repa 2 L; domači zreli paradižnik 1.50 L; domači zeleni paradižnik za vkuhavanje in vlaganje 1.50 L; liter lisičk ali parkeljcev 1 L; kilogram štorovk 2 L; kilogram velikih razvitih jurčkov z odprtim klobukom 6 L; majhni jurčki za vlaganje z zaprtim klobukom 10 L; liter suhih namiznih malin 3.50 L; kilogram mokrih malin z* vkuhavanje 3.50 L; liter bezgovih jagod 1 L; liter robidnic ali kopin 2 L; domača namizna jabolka I. vrste 3 L; II. vrste 2 L; domača jabolka, obtolčena, nagnita in nedozorela za vkuhavanje 1.50 L; domače breskve 3 L; domače češplje 3 L; domače 6live 3 L; domače hruške od 2—4 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo vse cene za kilogram. Razgovora v mestnem tržnem uradu se je na povabilo udeležil tudi odposlanec Gospodarske zveze, torej zastopnik naše največje in najvplivnejše . organizacije pridelovalcev živil. Obširno in podrobno je gospodinjam ter prodajalcem pojasnil letino in današnje stanje na trgu, prav posebno jih je pa ta prvovrstno poučeni strokovnjak potolažil zaradi domačega krompirja, da nam ni treba biti niti v najmanjših skrbeh zanj, ker je naša pokrajina letos pridelala dosti zdravega in dobrega krompirja za vse prebivalstvo. Ker imamo pa v naši pokrajini le malo zgodnjega krompirja, a poznega krompirja na deželi še niso spravili, zato na ljubljanski trg še ni dosti krompirja. Ko bo pa ves krompir na deželi izkopan, bo z njim založen tudi ljubljanski živilski trg, da Ljubljančanom krompirja prav gotovo ne bo primanjkovalo in ga bo dosti na razpolago do prihodnje letine. Mestna občina ljubljanska, Gospodarska zveza in druge zadruge ter veletrgovci in večja podjetja so že zdaj pripravljena na večje nakupe domačega krompirja, da bo Ljubljana popolnoma gotovo z velikimi zalogami zavarovana pred pomanjkanjem tega važnega živila in tudi pred izkoriščanjem prebivalstva. Povedati pa moramo tudi, da so 6e zastopnice ženskih organizacij, ki vedno z vso odločnostjo zastopajo koristi vseh gospodinjstev, spet morale prav zelo pritožiti na tiste malomarne ali pa celo zelo nedisciplinirane gospodinje, ki se ne brigajo za maksimalne cene in blago lahkomiselno prepla-Čujejo ter s tem živila draže samim.6ebi m vsej Ljubljani. Že samo spraševanje po cenah na živil- skem trgu navadno zvišuje cene, zato pa opozarjamo, da na trgu ni treba prav nič spraševati za cene, saj je na trgu dosti tabel 6 cenami, poleg tega naj si pa vsaka gospodinja doma iz kateregakoli ljubljanskega dnevnika izreže najvišje cene ter naj si jih tudi zapomni, da ne bo treba na trgu prodajalk spraševati za cen«' Novice iz Države Milanska Scala na turneji v Nemčiji. V soboto zvečer se je odpeljal v Nemčijo orkester milanske Scale, ki bo pod taktirko Gina Marinuzzija priredil vrsto simfoničnih koncertov. Ustavil se je najprej v Garmischu, kjer bo prvi koncert, potem pa se bo odpeljal dalje in priredil koncerte še v '20 večjih zahodnih in severozahodnih nemških mestih. Svojo turnejo po Nemčiji bo milanska Scala zaključila s koncertom v Berlinu, ki ga bo priredila nalašč za tam bivajoče Italijane. Sredi oktobra se bo vrnila spet v Milan, kjer bo začela izvajati običajne jesenske koncerte. Cene volne v Italiji. Kakor poroča »L'Eco di Roma« so cene volne, kakršna se uporablja za blazine ali za podlogo, v Italiji določene takole: 1 kg navadne volne za žimnice stane 22 Lir, kilogram fine, oziroma polfine volne pa 28 Lir. Da bi bilo čim več volne na razpolago za vojsko, bodo dobili tisti, ki bi oddali rabljeno volno iz blazin Italijanski trgovski zadrugi za domačo volno ali podrejenim ustanom, poleg denairja za volno po zgoraj navedenih cenah še posebno nagrado, in sicer: za fino volno 12 Lir od kilograma, če jo bodo poslali do 31. oktobra 1041, in za navadno volno po 14 Lir za pošiljke do istega roka. XV. umetniška razstava na Reki. Včeraj ob pol 12. so na Reki s primernimi slovesnostmi odprli XV. medpokrajinsko umetniško razstavo. Razstavni prostori so v tamkajšnji šoli »Nicolo Tommasseo«. Pri slovesnem odprtju so bili navzoči zastopniki krajevnih oblasti, številni umetniki, predvsem tisti, ki na tej zanimivi razstavi razkazujejo svoja dela, ter mnogo drugih ljubiteljev umetnosti. Višje šole za socialno potno, gospodinjstvo in kmetijstvo v Rimu. Začelo se je vpisovanje na tri višje fašistovske šole v Rimu, in sicer na šolo za socialno pomoč, višjo gospodinjsko šolo v 1. 1041-42. Na višjo šolo za socialno pomoč bo pripuščenib 36 gojenk pod 35 letom starosti. Prednost imajo tiste, ki so dokončale pravne, politične in ekonomske komercialne vede. Na višjo fašistovsko gospodinjsko šolo se bo moglo vpisati največ 25 gojenk od 20 do 30 leta starosti, ki imajo diplomo učiteljišča, a do zdaj še niso bile nastavljene. Na žensko fašistov sito kmetijsko šolo bo pripuščenih prav tako 25 učenk od 20 do 30 leta starosti, ki imajo vsaj srednješolsko diplomo. Prednost pa imajo spet tiste z doktoratom iz kmetijskih, prirodoslovnih in kolonialnih ved ter slušatelj ice vseučilišč. Šola se bo začela v drugi polovici oktobra in končala prve dni julija 1942. Fašistinje, ki bodo z uspehom končale to enoletno šolo, bodo sprejete k Narodnim fašistov-ekim zvezam industrialcev in industrijskih delavcev, sodelovale pa bodo tudi pri raznih delavskih odsekih. Lepaki in poraba papirja. Ministrstvo za korporacije je v zvezi z določbami, ki se nanašajo na porabo papirja, dovolilo do nadaljnje odredbe — kakor obvešča »L’Eco di Roma« — razobešanje lepakov, ki se nanašajo na objave kinopredstav, in sicer v večji velikosti, kakor pa so bile določene Včeraj dopoldne so se zbrale na igrišču SK elana ob Krki atletinje, zastopnice vseh treh klubov SAZ, ki imajo tudi žensko atletsko eekcijo. Tekališče je bilo preveč mehko. Med atletinjami so bile favoritinje za prvo mesto Hermežanke, ki so jih ogražale samo članice SK Elana. Program se je začel z metom krogle. Za vsak klub sta v vsaki disciplini nastopile samo po dve atletinji. Borba za prva mesta je bila tu samo med Elanom dn Hermesom. Prva je bila Rog-lova (Hermes), ki je dosegla zelo dober rezultat s 4 kg težko kroglo. 1. Rogi (H) 9.54 m, 2, Marinšek (E) 9.21 m; 3. Vazzaz (H) 9.15 m. Točke: Hermes 10, Elan 8, Planina 3. Skok v višino: 1. Pribovšek (H) 135 cm, 2. Kroniger (E) 133 cm; 3. Pustišek (H) 133 cm. Točke: H. 10, E. 8, P. 3. Tek 80 m: 1. Pribovšek (H) 11.2; 2. Šušteršič (P) 11.4; 3. Kozina (E) 11.5. Točke: H. 7, E. 7, P. 7. Met kopja: 1. Marinšek (E) 28.05 m; 2. Tome (P) 26.59 m; 3. Vazzaz (H) 20.37 m. Točke: H. 8, E. 7, P. 6. Skok v daljino: 1. Pustiiek (H) 4.58 m; 2. Pri-bovžek (H) 4.55 m; 3. Palčič (E) 4,28 m. Točke: H. 11, E. 7, P. 3. Met diska: 1. Pribovšek (H) 28.61 m; 2, Rupnik (H) 28.50 m; 3. Marinšek (E) 26.40 ra. Točke: H. 11, E. 7, P. 3. Štafeta 4X60 m: 1. Hermes (Pustišek, Rupnik, Kobav,. Pribovšek) 34.8. — 2. Elan (Palčič, Gartner, Colja, Kozina) 35.0. — 3. Planina (Lavrenčič, Musar, Škerlj, Šušteršič) 36.3. Točke H. 12, E. 10, P. 8. Končno stanje točk je bilo: Hermes 68, Elan 53, Planiina 29. Rezultati so z oziro mna teren zelo dobri, posebno v daljini, kjer so vse tekmovalke skakale preko 4 m. Največji uspeh je dosegla vsekakor Pribovškova, ki je štartala v štirih disciplinah in dosegla tri prva in eno drugo mesto. Ona je priborila Hermesu največ točk, s štafeto vred 27. Po končanem tekmovanju so bili ofioielno razglašeni rezultati, vsa tri moštva pa so dobila plakete, k; jih je lahkoatletska zveza dala prvo, drugo in tretjeplasiranemu moštvu. Tržaški šport Trst, 14. septembra i. V tržaškem kopališču Ausonia je bilo danes zaključeno žensko državno plavalno prvenstvo. Rezultati: 400 m prosto:: Gruznola od S. S. Lazio v času 6:5,9. — 100 m hrbtno: Bertuzzi od Športnega plavalnega kluba v času 1:28,6. — 200 m prsno: Rigoni od Napoljske Giovinezze v času 3:32,3; — 100 m prosto: Kuschnigg od reškega plavalnega kluba v času 1:15,1; Štafeta 3X100 m hrbtno: Tržaški plavalni klub 4:29,2; — Štafeta 3X200 m prsno: Giovinezza iz Napolija 11:6,5; — Štafeta 4X100 m prosto: Reški plavalni klub v času 5:10,5. Trst, 14. septembra i. Danes je bilo na športnem igrišču Constanzo Ciano izvedeno damsko prvenstvo v drsanju na koleščkih. Proga je bila dolga 500 m. Rezultati pa so bili naslednji: 1. Egilda Cčcchin delta »Bruno Mussolini« iz Ri-točk 126.4. 2. Elige Rossi — Gil Genova točk 109.4 in 3. Lia Cameri iz Trsta točk 94.3. * Umrla je naša ljuba mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Katarina Košar roj. Justin Pogreb bo v ponedeljek, 15. septembra 1941 ob 4 pop. z Zal, kapelica sv. Jakoba na pokopališče k Sv. Križu Ljubljana, 13. septembra 194-1. Žalujoči ostali. Opozorilo! Dela za sestavo »Slovenčevega koledarja« se bližajo koncu. Vsebina koledarja bo nadvse zanimiva. Poleg notranje-političnega. zunanje-politič-nega in gospodarskega pregleda bo še nešteto zanimivih člankov, kakor študija o okrožnici »Re-rum novarum«, študija o sorodstvih, nešteto koristnih člankov za našega kmeta, vrtnarja, gozdarja, zbirka raznih zanimivih člankov, ki bodo prišli prav, tako študentu, kakor tudi profesorju, tako našemu deželanu, kakor našemu meščanu. Koledar bo bogato ilustriran, zlasti pa bodo lepe ilustracije k novemu prevodu 32., 33. in 34. speva »Božanstvene komedije«. Vsak naročnik koledarja bo dobil v dar tudi bogate pristne naše domače jaslice, delo našega akademskega kiparja Goršeta. V koledarju bo tudi tro-barvna reprodukcija žužemberške Marije, ki bo lahko v okras vsaki naši hiši. Koledar Danes, ponei'.-.,. .. , -a: iL«l. Torek, 16. septembra: Ljudmila, vd. t. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra cesta 78. Obvezno cepljenje proti davici bo jutri, v torek, 16. t. m. ob 16.30 v Mestnem domu. Zapora ceste. Zaradi naprave provizornega tira na velesejemske prostore bo Latermanov drevored od tivolskega prelaza do velesejma zaprt za ves promet od vključno srede, 17. t. m. dalje do preklica. — Uprava drž. železnic. Pri osmrtnici gospe Frančiške Vujčič v »Slovencu« z dne 14. t. m., je pravilno rojena Rebec in ne Rebek, kot je bilo priobčeno t osmrtnici. Ne pozabite, da moramo letos zaključiti koledar prej, da ga bomo lahko poslali vsaj do sv. Miklavža vsakemu naročniku. Zato pa je potrebno, da se na to velezanimivo knjigo, ki bo najvernejši dokument današnjega časa, takoj naročite! Zaradi naklade moramo čimprej vedeti število naročnikov. Ne odlašajte niti dneva, ampak takoj naročite koledar pri nagih zastopnikih, ali pri naših inkasantih, ki pobirajo naročnino za list ali z dopisnico na upravo »Slovenčevega koledarja«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6, ali enostavno s položnico, g katero plačujete naročnino za naše liste. Mnogi, ki pošiljajo denar za »Slovenčev koledar« ali »Slovenčevo knjižnico«, ne napišejo na zadnji strani položnice, zakaj pošiljajo te zneske. Zaradi tega so možne napake, ker ni mogoče vedeti, ali s tem plačilom pošiljajo naročnino za list ali koledar ali »Slovenčevo knjižnico«. Nujno je torej, da kadar pošiljate naročnino za »Slov. koledar« ali »Slovenčevo knjižnico«, da na zadnji strani položnice v sredini napišete, zakaj pošiljate denar. Če boste tako delali, bo vse V redul J. N. VOL K H A M E R O S 03 AN 1 Z G O D O V 1 N S K 1 R O M A N »Odprite!« je zbesnel, a ni čakal, temveč se z vso silo zagnal v vrata, ki so se vdala, in vstopil v sobo ter hotel v čumnato, ki je bila tudi zaklenjena, čeprav je bila grofica v sobi sama, ni nič več dvomil v njeno krivdo, zgrabil jo je v svoji togoti in jo vrgel skozi okno. »Jezus in Marija, pomagajte!« je še presunljivo zaklfcala gospa in nič več. Ob tem vzkliku je skočila iz čumnate Guta, njena najljubša dekla. Grof jo je potisnil vstran in planil v čumnato, ki ni imela nobenega drugega izhoda, in razbil omaro, a v njej ni našel ničesar ko samo obleko in perilo, sicer pa ni bilo tudi nobenega takega kota, kjer bi se mogel skriti še tako majhen otrok. Guta je medtem v sobi zaslutila, kaj se je moralo zgoditi, in je stopila k oknu. »čast in hvala Bogu, tisočkrat bodi počaščen in zahvaljen!« je nenadoma zaklicala na ves glas. Grof je prišel iz čumnate. »Kaj pa kričiš?« jo je mrko vprašal. »Angeli, angeli božji so z zlatimi perutnicami prenesli gospo Hildegardo čez Dravo!« je povedala. Grof je neverjetno zmajal z glavo, pogledal proti Kamnjn, n ni videl nič več. Potem je še strahoma pogledal z okna v globino, kjer bi moralo ležati gospejino truplo ob vznožja pečine, pa tudi ni videl nič, razen cvetlic, katerib ni nikdar prej opazil ne on ne kdo drugi. »Zakaj so bila ta nesrečna vrata zaprta?« je potišano vprašal. »Ker mi je obvezovala gospa rano na nogi,« odgovori Guta. Grofu je odgovor obtežil srce, vendar bi še rad dvomil v Hildegardinu nedolžnost. Dal je poklicati vratarja in deklo Lupo. »Kateri tujci so prišli v zadnjih treh dneh na grad in kako dolgo so bili tukaj?« je vprašal vratarja. »V sredo ni bilo nikogar, gospod, predvčerajšnjim je prišel vaš gospod brat Albuin s Podkrnosa in je ostal čez poldan, včeraj spet ni bilo nikogar — pač, pod večer je prijezdil na grajsko dvorišče llardekar, a ni razjahal. Pozdravlja vas. Danes in jutri ostane na Hechenbergu in bi ga veselilo, če bi tudi vi prišli tja.« Medtem, ko je vratar tako govoril, je pritekla Guta mrtva-škobleda v sobo. »Bog nam pomagaj, kaj se godi na gradu!« je vzkliknila zasopla in nadaljevala: »Po vašem ukazu, gospod, pridem v hlev. Lupa sedi in molze. Pokličem jo, a se ne gane. Pokličem jo še enkrat, zastonj. Pa stopim k njej, da bi jo stresla. Sveti križ božji, Lupa je, kakor je sedela in molzla, okamenela in krava tudi! Pojdite in prepričajte se sami, gospod!« Drhteč in opiraje se na deklo se je vlekel grof po stopnicah in videl v hlevu, da je res, kar mu je povedala Guta. Ves strt se je ses.edel na preprosto klop pred hlevom in obupno vzdihoval. Jaz sem prišel prav takrat na dvorišče, pa me je poklical in mi ukazal, naj takoj odveslam čez Dravo in povem gospe Hildegardi, že bi jo tam našel, da jo prosi Jz srca za odpuščanje in naj se vrne, da bo spet njegova ljuba žena in ponons in kras gradu. Gospo sem našel, a rekla je, da jo je božja volja prestavila v Kamnje, kjer da mora ostati. Gospodu da odpusti iz vsega srca, a naj se spravi še z Bogom, če pa ji hoče napraviti še kako ljubeznivost, naj ji pošlje zvesto deklo Guta Grof je njeno željo takoj izpolnil. Z deklo ji je poslal obenem vso njeno lastnino in težko skrinjico z zlatniki in dragulji, kar je dobila ob poroki, ter še, kar ji je bil sam dal za jutrnjo. Drugo jutro sem moral že zgodaj h grofu. Oslepel je. »Moja oslepitev,« je rekel, »je pravična kazen božja. Opo-| minja me, naj se spokorim za pregrehe svojega prejšnjega ži*v-ljenja in za svoj zadnji grozni zločin. Grofijo prepuščam svojemu sinu Aribu; čeprav je še mlad, je vendar hraber in že pameten. Jaz poromam kot slep berač v Rim in k božjemu grobu našega Zveličarja v Palestino in ti, Lindunar, me boš vodil.« Sonce še ni bilo visoko, ko sva že šla na pot, jaz naprej, grof pa za menoj, držeč se za drugi konec palice. Najprej je hotel v Podkrnos, da bi se poslovil od sina Albuina, ki se je tam učil in bil klerik ter je postal pozneje tudi škof. Pred gospo Hildegardo si ni upal, ker se ni čutil vrednega. Kako hudo je nama bilo večkrat na poti, v kakšne težave in nevarnosti sva prišla, kolikokrat sva zašla, ker nisva poznala krajev, si lahko mislite, a Bog nama je vendar pomagal, čez sedem let sva se vrnila in krenila naravnost v Kamnje h gospe Hildegardi. »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« je pozdravil grof. »Ali še poznaš svojega Friderika? Našel sem usmiljenje pred Bogom, dobil sem odvezo, opravil pokoro in vest je pomirjena. Zdaj bom pač lahko ostal pri tebi?« »Bog bodi hvaljen na veke! Dobrodošel in prisrčno pozdravljen!« ga je sprejela pobožna gospa in ga objela, in ko ga je spustila iz objema, je grof — spet spregledal. Začuden se je oziral okoli sebe, solze so mu privrele iz oči, poklelnil je in dvignil rokg v zahvalo in z njim mi vsi.,« Odredbe Visokega Komisarja Disciplina del commercio delle patate e dei fagioli secchi L’Alto Commissario per la provincia di Lu-biana, visti i R. decreti-legge 3 maggio 1941-XIX, n. 291, e 7 giugno 1941-XIX, n. 454, ritenuta la necessitžl di provvedere nell’interesse dell’alimen-tazione, o r d i n a : Art. 1. La produzione di patate e fagiuoli secchi b sottoposta all’obbligo della denuncia, che deve essere fatta dai produttori all’Ente provin-ciale per 1’Alimentazione entro il decimo giorno dal raccolto. Sono esonerati dall’obbligo della denuncia coloro che producono patate in qiiantit<\ inferiore a 500 chgr. e fagiuoli secchi in quantita inferiore a 50 chgr. Art. 2. Le patate e i fagiuoli denunciati a norma dell’articolo precedente non possono essere venduti dai produttori che all’Ente provinciale per 1’Alimentazione o agli enti e ditte, dallo stesso autorizzate all’acquisto. I contratti di vendita di patate e fagiuoli secchi stipulati anteriormente all’entrata in vi-gore della presente ordinanza, per quantitativi ri-spettivamente superiori a 500 chgr. e a 50 chgr., devono essere denunciati all’Ente provinciale per rAlimentazione con l’indicazione della data del contratto e del nominativo dell’acquirente. Art. 4. Gli enti e le ditte autorizzati all’acqui-sto di patate e di fagiuoli secchi a norma dell’arti-colo 2 devono provvedersi, per il trasporto dei quantitativi acquistati, di apposite bollette, che verranno rilasciate dall’Ente provinciale per l’Ali-mentazione. Devono inoltre tenere un registro di carico e scarico dei quantitativi acquistati e smer-ciati, vidimato prima dell’uso dall’Ente provinciale per TAlimentazione, al qu^le devono pure trasmettere al primo e al quindici di ogni mese un estratto del registro medesimo. L’Ente provinciale per TAlimentazione ha la facoM di organizzare e coordinare a seconda dei bisogni la distribuzione, il commercio e il consumo delle patate e dei fagiuoli secchi. Art. 5. I contravventori alle disposizioni della presente ordinanza sono puniti con 1’ammenda fino a Lire 5000, e, nei casi piti gravi, con Tarre-sto fino a sei mesi e con la confisca della merce. Art. 6. La presente ordinanza entra in vigore dalla data della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana. Lubiana, 11 settembre 1941-XIX. Predpisi za trgovanje s krompirjem in suhim fižolom Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukazov z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in z dne 7. junija 1941-XIX, št. 454 in smatrajoč za potrebno ukreniti radi prehrane, odreja: Člen 1. Za proizvodnjo krompirja in suhega fižola se predpisuje obvezna prijava, ki jo morajo poslati pridelovalci pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu v desetih dneh po spravilu. Od prijavne obveznosti so izvzeti tisti, ki pridelajo krompirja v količini pod 500 kg in suhega fižola v količini pod 50 kg. Člen 2. Po določbi iz prednjega člena prijavljenega krompirja in suhega fižola pridelovalec ne sme prodati drugam ko pokrajin. Prehranjevalnemu zavodu ali ustanovam in tvrdkam, ki jih ta pooblasti za nakupovanje. člen 3. Pogodbe o prodaji krompirja in suhega fižola, sklenjene, preden je stopila ta na-redba v veljavo, za množine nad 500 kg oziroma nad 50 kg, se morajo prijaviti pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu z navedbo datuma pogodbe in kupčevega naslova. Člen 4. V smislu določbe člena 2. za nakupovanje krompirja in suhega fižola pooblaščene ustanove in tvrdke si morajo priskrbeti za prevoz nakupljenih količin posebne prevoznice, ki jih bo izdajal Prehranjevalni zavod. Mimo tega morajo voditi o nakupljenih in prodanih količinah pre-jemni in oddajni vpisnik, ki ga potrdi pred uporabo pokrajinski Prehranjevalni zavod, kateremu morajo tudi vsakega prvega in vsakega petnajstega v mesecu poslati izpisek vpisnika. Pokrajinski Prehranjevalni zavod sme po potrebi organizirati in vzporediti razdeljevanje, trgovino in porabo krompirja in suhega fižola. Člen 5. Kršitelji predpisov te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev in z zaplembo blaga. Člen 6. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 11. septembra 1941-XIX. Disciplina della macellazione degli ovini L’Alto Commissario per la provincia di Lubiana, visti il R. decreto-legge 3 maggio 1941-XIX, n. 291, e il Bando del DUCE 17 maggio 1941-XIX, al fine di salvaguardare il patrimonio ovino, ordina: Art. 1. E’ vietata la macellazione delle pecore e degli arieti non castrati che non abbiano ra-giunta la completa dentatura incisiva permanente. I capitani distrettuali, su proposta del tecnico agrario distrettuale o del veterinario, possono ri-lasciare il permesso di macellazione degli ovini difettosi o inabili alla riproduzione, nonchS degli arieti eccedenti i bisogni della riproduzione azien-dale, e nei casi di urgenza. Art. 2. I contravventori alle disposizioni della Presente ordinanja sono puniti con l’ammenda jjno a Lire 5000, e, nei casi piii gravi, con 1’arresto ‘ino a sei mesi. . Art. 3. Sono abrogate tutte le norme prece-«enti contrarie o incompatibili con quelle della presente ordinanza, che entra in vigore col giorno della sua pubblicazione nel Bolletino Ufficiale per la provincia di Lubiana. Lubiana, 11 settembre 1941-XIX. Predpisi o klanju drobnice Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 3 maja 1941 XIX, št. 291 in Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX in da se ohrani stanje ovčereje, 0 d r e j a : Člen. 1. Prepoveduje se klanje ovac in nesko pljenih ovnov, ki še niso dobili popolnega stalnega zobovja sekalcev. Okrajni načelniki lahko na predlog okrajnega kmetijskega strokovnjaka ali veterinarja izdajo dovolitev za zakol bolehne ali za pleme nesposobne drobnice, kakor tudi za kmečke razploje-valne potrebe odvečnih ovnov, ter ob nujnih primerih. Člen 2. Kršitelji predpisov te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev. Člen 3. Razveljavljajo se vsi prejšnji predpisi, ki nasprotujejo ali niso združljivi s predpisi te naredbe, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 11. septembra 1941-XIX. Norme circa limiti massimi di velocita per autoveicoli L’Alto Commissario per la provincia di Lubiana, visto l’articolo 3 del R. decreto-legge 3 maggio 1941-XIX, n. 291, ritenuta 1’opportunitft di re-golare la velocita massima degli autoveicoli nella provincia di Lubiana, ordina: Art. 1. E’ fatto obbligo ai conducenti di non superare in nessun caso circostanza i limiti di ve-lociti come appresso indicati per le diverse cate-gorie di autoveicoli: a) autovetture, motocicli e autocarri di portata fino a 20 quintali 50 Km/ora; b) autocarri di portata da oltre 20 quintali fino a quintali 35 di portata compresi, con o senza rimorchio, 40 Km/ora; c) autocarri di portata oltre 35 quintali, con o senza rimorchio, 30 Km/ora; d) autobus in servizio pubblico di linea, velo-citž commerciale 30 Km/ora. Di notte, entro gli abitati, per tutti gli autoveicoli la velocitž massima di circolazione non deve superare 30 Km/ora. Art. 2. Le disposizioni dela presente ordinanza non si applicano agli autoveicoli dei vigili al fuoco, della pubblica assistenza ed a quelli pri-vati, nei soli casi di soccorso e assistenza urgenti. Art. 3. Gli ufficiali ed agenti della Forza pubblica sono incaricati di curare 1’osservanza della presente ordinanza e di accertarne le contravven-zioni, che sono punite con 1’ammenda di Lire 25 a 200 Lire. II contravventore č ammesso a pagare imme-diatamente il minimo dell’ammenda. In ogni caso, le contravvenzioni saranno imme-ditamente segnalate alTAlto Commissario per 1’evventuale ritiro al conducente della patente di abilitazione alla guida per un periodo da uno a tre mesi. Art. 4. La presente ordinanza entra in vigore il giorno successivo alla sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale ed avrii effetto fino a tre mesi dopo al cessazione dello stato di guerra. Lubiana, 11 settembre 1941-XIX. Določbe o skrajnih hitrostnih mejah Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na čl. 3 kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in smatrajoč za umestno, da se v Ljubljanski pokrajini določi skrajna hitrostna meja za motorna vozila: Čl. 1. Vozači v nobenem primeru in ob nikakršnih okolnostih ne smejo voziti z večjo hitrostjo, nego se v naslednjem navaja za razne vrste motornih vozil: a) avtomobili, motorna kolesa in tovorni avtomobili z nosilnostjo do 20 stotov, 60 km na uro, b) tovorni avtomobili z nosilnostjo nad 20 stotov do vštevši 35 stotov, s priklopnim vozom ali brez n jega, 40 km na uro, c) tovorni avtomobili z nosilnostjo nad 35 stotov, s priklopnim vozom ali brez njega, 30 km na uro, č) avtobusi rednega javnega prometa z obrtno hitrostjo 30 km na uro. Ponoči najvišja vozna hitrost skozi vsa naselja za vse vrste motornih vozil ne sme presegati 30 km na uro. Čl. 2. Določbe te naredbe se ne uporabljajo na motorna vozila gasilcev in javne reševalne službe, na zasebna vozila pa le tedaj ne, kadar gre za nujno pomoč in reševanje. Čl. 3. Uradniki in organi javne varnosti so dolžni skrbeti za upoštevanje te naredbe in ugotavljanje njenih kršitev, ki se kaznujejo denarno od 25 do 200 lir. Najnižjo kazen lahko plača kršitelj takoj. Ti prestopki se morajo v vsakem primeru nemudoma prijaviti Visokemu Komisariatu, da se vozaču eventuelno odvzame voza-ško usposobijenostno izpričevalo za dobo enega do treh mesecev. Čl. 4. Ta naredba stopi v veljavo dan po objavi v Službenem listu in ostane v veljavi še tri mesece potem, ko preneha vojno stanje. Ljubljana, dne 1. septembra 1941. Prepoved izdelovanja in prodaje slaščic, izdelkov iz žitne moke, itd. jajc Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukazov z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in 7. junija 1941-XIX, št. 454, ter smatrajoč za potrebno ukreniti zaradi prehrane, odreja: Člen 1. Nihče ne sme proizvajati, prodajati, uporabljati in trošiti mlečne smetane. Člen 2. Od 1. oktobra 1941-XIX dalje se prepoveduje izdelovanje piškotov in slaščičarskih izdelkov, svežih ali suhih, pripravljenih iz žitne moke (pšenične, rži, ječmena, ovsa, koruze, riža), z racioniranimi maščobami (surovim maslom, oljem, slanino, mastjo) in z jajci. lampade elettriche di tutti i tipi e per qualsiasi applicaziouo, prodotto nei gran-diosi stabilimenti di Alpignano (Torino), dotati di macchinario modornissimo e di laboratori sperimentali perfetli. kalint &1U' PHILIPS B.A.I. MILANO - VIA S. MARTINO. 20 LAMPADE PHILIPS ZAPECA luC ln^ Vsakovrstna električne Samico, za različne uporabe, proizvod znanih, velikih tvoraic v Alpignano (Torino), opremljenih z najmodernejšimi stroji in z dovršenimi eksperimentalnimi laboratoriji. ZfthtcvojU cente prt r PBlUfH S.A.I. , MILANO . VIA & MARTINO. 20 Člen 3. Prodaja piškotov in slaščic, že proizvedenih iz snovi, navedenih v prednjem členu, je dovoljena do 15. oktobra 1941-XIX. Člen 4 Količine žitne moke, maščob in jajc, ki jih bodo imele izdelovalnice piškotov in slaščičarne opolnoči dne 30. septembra 1941-XIX, se morajo prijaviti do vštetega dne 5. oktobra 1941-XIX pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu, ki odredi uporabo zalog. Člen 5. Kršitelji predpisov te naredbe, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev in eventualno tudi z začasnim ali trajnim odvzemom obrtnega dovolila. Ljubljana, dne 11. septembra 1941-XIX. Cene za surove kože Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino skladno z naredbo z dne 11. septembra 1941-XIX, št. 102, določa za surove kože, ki jih proizvajalci mesarji odstopijo trgovcem, naslednje cene za kg v lirah: volovske 19, kravje 19, bikov 17, telečje 22, ovčje 19 (kos), kozličkov 15 (kos), konjske 10 za kg, mul 8 za kg, oslov 8 za kg, svinj 10 za kg od aprila do 30. novembra, svinj 15 za kg od decembra do 31. marca, svinj, uvoženih, 5 za kg od aprila do 30. novembra, svinj uvoženih 7 za kg od decembra do 31. marca, Ljubljana, dne 11. septembra 1941-XIX. Maksimalni cenik za kočevski in trboveljski premog Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa v smislu svoje naredbe z dne 9. maja 1941-XIX, št. 17, najvišje cene za premog iz rudnikov v Kočevju in Trbovljah: Za rudnik Kočevje: Prodajna cena na debelo franko vagon rudniška postaja brez javnih dajatev: kosovec L 120, kockovec L 108, orehovec L 96, grahovec L 82. zdrob L 68. Prodajna cena na malo za trgovce v Ljubljani: Franko skladišče prodajalca, vključno vse javne dajatve: kosovec L 172, kockovec L 157. orehovec L 150, grahovec L 133, zdrob L 116. Za rudnik Trbovlje: Cena za rudniško upravo v Ljubljani franko vagon obmejna postaja Laze — brez javnih dajatev: kosovec L 229, kockovec L 212, orehovec L 179, grahovec L 162, zdrob L 137. Prodajna cena na malo za trgovce v Ljubljani: Cena se razume franko skladišče trgovca, vključno vse javne dajatve: kosovec L 303, kockovec L 293, orehovec L 245, grahovec L 225, zdrob L 196- Ta cenik stopi takoj v veljavo. Ljubljana dne 10. septembra 1941-XIX. za Ljubljansko pokrajino-Visoki komisar Emilio Grazio1' Opozorilo! Kolesarji za dolenjske postaje se opozarjajo, da bo postaja Ljubljana odpravljala ob lepem vremenu ob sobotah in dnevih pred prazniki od 11. do 12. ure ter ob nedeljah in praznikih od 5. do 8. ure kolesa in kolesarje le pri pomožni blagajni ob restavracijskem vrtu. Da se potniki izognejo gneči ob teh dnevih, se tudi priporoča, da si kupijo vozne izkaze v predprodaji pri rednih potniških blagajnah in da odpravijo svoja kolesa v namembne postaje (ne postajališča) že s predhodnimi vlaki. V namembni postaji lahko leži kolo do 24 ur, ne da bi se plačala ležarina. Direkcija železnic. G) lili .r* *» -otf Lalluminio M E T A L L 0 DEL SECOLO L/alluminio, puro e nelle sue leghe, ha offerto all’industria una delle piu sorprendenti formule di progresso-ha con-tribuito in misura decisiva alla soluzione dei problemi tecnici piu caratteristici del nostro secolo: velocita e po-tenza - ha svincolato 1’ Italia dai ceppi di una importazi-one che frenava lo slancio produttivo di un popolo fra i piu geniali e tenaci. Aluminij KOVINA NAŠEGA STOLETJA Aluminij, čist in v raznih spojinah, je dal industriji najpresenetljivejši obrazec za napredek, je odločilno posegel v reševanje najznačilnejših nalog v tehniki našega veka: brzine in zmožnosti — je rešil Italijo suženjskih vezi uvoza, ki so zavirale delavni razmah naroda, ki je med najgenijal-nejšimi in najbolj žilavimi na svetu. liitoMoJIluniinjj METALLO DEnflHnnFeDSPOpBDmSnBAl Risal Jože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik rmrniTTr 22. Peter je planil k" otroku in ga vzel v roke. Bil je zal fantek, star komaj leto. Na vratu je imel zlato svetinjico, v katero sta bili vrezani dve črki. Zavil je otroka v suknjo in ga zibal, da bi ga upokojil. Ker se je že mračilo... 23. ,.. ga je brž odnesel domov in ga položil v posteljo. Zavrel je kozjega mleka in z veseljem gledal, kako je polnolični fantek stegal ročice po njem. Začel je otroka milovati. Staremu vojščaku se srce ni bilo utrdilo, kakor je pri takih navada. 24. Stopical je okoli njega, ko je že zaspal. Ko je še sam legel k pokoju, dolgo ni mogel zatisniti očesa. Ugibal je, kdo sta nečloveška tujca. Gotovo sta od daleč, saj v okolici je Peter poznal vse ljudi. Dolgo je ugibal in sklenil zvedeti za starše, če bo le šlo. Važne starinske najdbe na bregu Tibere, kjer so se nekoč razprostirali bogati Cezarjevi vrtovi Na bregu Tibere v Rimu so že pred tremi leti odkrili nove zanimive 6tarinske najdbe in so že tedaj starinodovci postavili trditev, da so se v starodavnih rimskih časih tod razprostirali tako-imenovani »Horti Caesaris« — Cezarjevi vrtovi. Nove najdbe, ki so jih pred nekaj dnevi odkrili na področju »Pietra Papa*, pa eo te domneve, oziroma trditve končno veljavno potrdile. Pri delih za zgraditev velike prometne žile, ki bo vezala kraje onstran Tibere z velikim razstaviščem, so kopači naleteli na dobro ohranjene freske in na številne druge okraske, s kakršnimi so se bogatila starodavna rimska svetišča, pa tudi zasebne hiše nekdajih rimskih bogatašev. Izkopavanja na omenjenem kraju ob Tiberi vodi mladi arheolog prof. Giulio Jacopi, ki se mu je na podlagi novih izkopanin posrečilo končno veljavno ugotoviti in potrditi prejšnje domneve, da so se na tem kraju nekoč v davnih rimskih ča6ih razprostirali bogati Cezarjevi vrtovi in slovita Kleopatrina vila, ki o njej doslej ni bilo znanega ničesar drugega, razen kar je o njej vedela povedati legenda, ki pa ni mogla podati nobenih zanesljivih zgodovinskih in arheoloških dokazov. Profesor Giulio Jacopi je na podlagi svojih prejšnjih najdb nadaljeval s skrbnim raziskovanjem in preučevanjem ter so pred kratkim na istem področju prišli na dan še drugi dragoceni ostanki iz prvega in drugega stoletja. Kopači 60 naleteli na nek zanimiv del poslopja, — po vsej verjetnosti je to sobica, ki je pripadala starodavni rimski vili — in mnogo gradbenega materiala, ki samo potrjuje domneve prof. Jacopija, da so tu morali biti nekoč sloviti Cezarjevi vrtovi z razkošno urejeno Kleopatrino vilo. Koliko tehtamo EO/-! Človekova teža se v glavnem ravna po njegovi starosti, oziroma po njegovi višini. Srednje močan človek med 30. in 50. letom starosti tehta navadno toliko kilogramov, kolikor centimetrov je višji kot en meter. Človek, ki je visok recimo 17š om, tehta po tem takem, če je normalno razvit, 75 kg. Pri starejših ljudeh je teža navadno nekoliko večja, dočim ženske zaradi lažjega okostja tehtajo navadno nekoliko manj. Kako pa je z novorojenčki? Povprečna teža novorojenčka mora znašati 3.25 kg. Dečki so navadno nekoliko težji (3.33 kg) od deklic (3.20). Otrok pri desetih letih tehta navadno do 25 kg, pri 20 letih do 56, odrasel človek pri tridesetih letih pa 61 kg. To so seveda bolj »zdravniške« številke. Navadno pa je s človekovo težo tako, kakor se komu pač godi. Vsi torej tudi v tem oziru ne morejo biti enaki. Pridelek tobaka v Bolgarir se bo podvojil Bolgarski pridelovalci tobaka napovedujejo, da bodo zdaj, ko je bilo priključenega toliko novega ozemlja, v Bolgariji lahko pridelali še enkrat toliko tobaka kot prej. Po podatkih, ki jih navaja »Agenzia d’ltalia e ael-rimpero«, se je površina, zasajena s tobakom, povečala na 10.000 ha in se bo letni pridelek tobaka v Bolgariji zdaj lahko dvignil na 100 tisoč ton. Na ta način bo Bolgarija lahko zelo okrepila svoje mesto v proizvodnji tobaka v jugovzhodnih deželah. Zadnje čudo »olepševalne« kirurgije Švedski zdravnik Koraen, ki velja za velikega špecialista tako imenovane »olepševalne« kirurgije, je pred nedavnim dokazal, da zna s primernimi zdravniškimi operacijami narediti iz grdih, neprikupnih ljudi prave lepotce. Sam pravi, da je zadnjič operiral 22 letno zelo bistro dekle, izvrstno strojepisko, ki pa vprav zaradi tega, ker ni bila ravno lepa, ni na noben način mogla dobiti zaposlitve. Po operaciji, oziroma bolje rečeno, po celi vrsti zelo kompliciranih operacij na raznih delih telesa, je to dekle ne samo takoj dobilo službo, pač pa tudi lepo število oboževalcev. Pravijo, da so med temi med drugimi tudi nek bančnik, nek profesor in neki znani komediograf. Ladijska tonaža, morska milja, vozel... V dnevnih uradnih vojnih poročilih, ki govore o velikem nemškem boju z angleško mornarico, se stalno omenja tonaža potopljenih ladij, če se le da ugotoviti, katera nasprotnikova ladja je bila uničena. Kaj je prav za prav tonaža, o tem si marsikdo najbrž še ni čisto na jasnem. Poročila ponavadi govore o »registrskih tonah«, kadar omenjajo potopljene ali vsaj zadete ladje. Kaj je to? Ena registrska tona je isto kot 2.832 kubičnih metrov ladijskega prostora. Z »brutto registrskimi tonami« merimo celotno ladijsko prostornino, z »netto registrskimi tonami« pa prostornino ladijskih skladišč. Filmske nagrade na beneški razstavi Benetke, 15. sept. s. V Napoleonovi sobi je Minister Pavolino razdelil letne narodne nagrade za najboljše filme, ki jih daje ministrstvo za ljudsko kulturo, potem pa tudi nagrade, ki jih podeljuje posebna ocenjevalna komisija pod predsedstvom Ministra. Izid je sledeč: režiserska nagrada Avgustu Geninu za film »Obleganje Alca-zarja«. Nagrada za najboljšega avtorja je bila podeljena Amedeu Nazzariju za film »Caravaggio«. Za najboljšo igralko je dobila nagrado Alida Valli za film »Mali antični svet«. Nagrado za najboljšo scenerijo so dobili Emilio Cecchi, Mario Soldati, Alberto Latuada, Mario Confantini za film »Mali antični 6vet«. Nagrado za najboljšo glasbeno spremljavo je dobil Riccardo Condoni za film »Caravaggio«. Operatersko nagrado je dobili Arturo Gallea za »Romantično pustolv-ščino«. Scenografsko nagrado Guido Fiorini za film »Večne melodije«. Nagrado za najboljše kostume Gino Senzani za film »Tosca«. Nagrado za najboljši politično-vojaški vojni film je dobila So-cieti Scalera za film »Možje na dnu«. Nagrado za najboljši dokumentarni film je dobil zavod L. U. C. E. za film »Piloti in pešaki v Sirti«. Nato je grof Volpi razglasi' tudi podelitev nagrad, ki jih je vodstvo razstave podelilo udeležencem na IX. mednarodnem filmskem tekmovanju. Mussolinijev pokal je dobil najboljši italijanski film »Železna krona«. Mussolinijev pokal za najboljši tuji film je dobil nemški film »Hhm Krueger«. Pokal Stranke je dobil film »Beli sneg« družbe Scalera-Film. Pokal Ministra za ljudsko kulturo je dobil nemški film »Povratek«. Pokal grofa Volpija za najboljšega igralca je dobil Zac-coni Ermete za film »Gospod Bonaparte«. Pokal grofa Volpija za najboljšo igralko je dobila Luise Ullrich za film »Annelie«, izdelek UFE. Nagrado Biennala je dobil zavod L. U. C. E. Pokale Bien-nala so še dobili sledeči filmi: švicarski film »Zlorabljena ljubavna pisma«. Madžarski film »Alter ego«. Španski film »Marianela«. Nemški film »Obtožujem«, italijanski film »Soprogi«. Plakete Biennala so dobili filmi: češki film »Vešča«, švedski film »Plešimo, mojster«, norveški film »Bastard«. Zlato kolajno Biennala je kot najboljši režiser dobil Pabst za film »Komedianti«. Smrt znane in priljubljene učiteljice. V ljubljanski splošni bolnišnici je- v soboto popoldne umrla priljubljena, pirom štajerske dežele znana narodna učiteljica Mara Apih. Pogreb bo danes popoldne ob 5 z Žal na pokopališče pri Sv. Križu. Dotrpel je, previden s tolažili sv. vere, moj nad vse ljubljeni soprog, brat in stric, gospod Franc Jere adntin. kapetan I. ki. v p. Pogreb nepozabnega soproga bo v ponedeljek 15. septembra 1941 ob V25 pop. 7 Zal — kapele sv. Krištofa — na pokopališče k Sv. T-Tr^-i. Sv. maše zadušnice bodo najavljene. V Ljubljani, dne 14. septembra 1941. Elizabeta Jere* roj. Molitoris, soproga ČAROUNlCfl pustolovski roman »Kdo je bil P« Dekle ni odgovorilo ničesar. Njene blede ustnice so trepetale. Zdelo se je, da hoče govoriti, toda ni jPr®v viti nobenega glasu iz sebe. Mladenič jo je pograbil za roko in jo znova vprašal: »Kdo je bil?« . Tedaj pa je dekle izbruhnilo v jok. Med ihtenjem je bilo mogoče razločiti le nekaj besed: »Prisegam ti... ni prišel do sem.-. Včeraj zvečer je neki moški... nisem ga poznala... ustavil se je pri oknu... tudi jaz sem se ga ustrašila ... Nikon ga še nisem videla... Okno je bilo zaprto..', nisem ga odprla... Prisegam ti! — Zadnje besede je dekle skoraj zakričala. Postala je še bolj zbegana, ker je opazila, da je njegov obraz še bolj prebledel in da jo je gledal vedno bolj divje. jasno je bilo, da ni govorila resnice. Slikar je namreč opazil, da so bili krvavi madeži tudi na notranji okenski polici. Ničesar ni dejal, le vedno močneje je stiskal dekle za roko. Zdelo se je, da jo hoče pograbiti za vrat. Tedaj pa je pristopil komisar in prisilil slikarja, da je izpustil svojo žrtev. Nato pa je komisar nadaljeval: »Zaslišati vaju moram vsakega posebej. Odvedite mladega moža ven!« je velel enemu izmed policistov. Ko je slikar, še ves tresoč se od jeze, izginil skozi vrata, je komisar dejal dekletu z očetovskim glasom: »Nehajte vendar jokati. Saj je po polnoma brez pomena. Povejte mi odkritosrčno, kdo je bil oni mladenič, ki je bil snoči pri vas.« Roza ni odgovorila, toda počasi se je pomirjala. Upirala je pogled v tla »Kdo je torej bil? Razumem, da ni ste hoteli povedati njegovega imena vpričo vašega prijatelja... Obljubljam vam, da mu ničesar ne povem. Meni pa morate povedati vso resnico.« Dekle pa je še vedno molčalo. Komisar je začel dvomiti, da bo mogel najti morilca s pomočjo robca. Vedno bolj mu je bilo jasno, da gre tu le za neko tajno razmerje, ki nima z zločinom ničesar opraviti. Kljub temu pa je hotel zvedeti, kdo je lastnik robca. Ni bilo izključeno, da je zaljubljenec pri svojem nočnem sprehodu po stre- hah, srečal onega drugega, ki je hodil ištotam s popolnoma drugim namenom. . »S tem, da molčite, le škodujete sebi in njemu. Če ne izvem vsega, bom moral sumiti, da se za vso stvarjo skriva nekaj mnogo hujšega, kot pa to, kar mi hočete prikriti. Nocoj je bil tu v bližini nekdo umorjen. Najti moram krivca.« Roza ga je prestrašeno pogledala. Skoraj nehote je vzkliknila: »Saj vendar ne boste mislili, da je bil on. Bil je ves večer pri meni. To lahko prisežem. Gotovo ni bil on!« »Upam vsaj, da ni tako. Toda zakaj .je njegov robec krvav?« »Ko je skočil skozi okno, se je nekoliko ranil. Zato si je roko zvezal z robcem. Najbrž ga je izgubil, ko se je vračal domov.« »Katero okno je njegovo?« »Vem, da je na strehi nedaleč od tu. Toda od tukaj ga ni mogoče videti.« »Skozi katera vrata pride v svoje stanovanje?« »Mislim, da z iste ulice, kakor jaz. Toda ne morem trditi z gotovostjo. Še nikoli ga nisem videla zunaj.« »Toda niste mi še povedali njegovega imena.« Roza se je še nekoliko obotavljala. Toda ko je opazila strogi komisarjev pogled, je dejala v eni sapi: »Imenuje se Raymond Forier ...« »Dobro. Našel ga bom,« je dejal komisar. »Vi ste sedaj prosti, kakor tudi vaš prijatelj.« Poklical je policista, ki je odvedel slikarja, skoči skozi okno in se z obema policistoma napotil proti oknu Fo-rierjevega stanovanja. Njegovo upanje, da bi s pomočjo robca odkril morilca, je že skoraj popolnoma splahnelo. Okno res ni bilo zelo oddaljeno, toda bilo je obrnjeno v drugo smer, tako da je bila dekletova izjava, da ga ni videla, popolnoma resnična. Tudi to okno je bilo le nekoliko višje od strehe, zato komisarju in njegovima spremljevalcema ni bilo težko skočiti v sobo. Takoj prvi pogled je komisarju odkril, da tu stanuje dijak. Številne knjige o kemiji in zdravilstvu so pričale, da je akademik. V sobi ni bilu nikogar. Na nekaterih pismih, ki so ležala na mizi je bilo ime Raymond Forier. Bila je torej to nedvomno soba nočnega sprehajalca, ki je izgubil robec, na katerem je komisar zgradil toliko upov. V nekem predalu je odkril še nekaj popolnoma enakih robcev. To odkritje pa ga ni bogve kako razveselilo. Kljub temu pa je velel policistoma, naj skrbno pre-iščeta vso sobo. Sam pa je začel razmišljati, kje naj sedaj začne z iskanjem odvetnikovega morilca. . V tem trenutku je vstopil rorier. Nemalo je bil presenečen, ko je zagledal policiste, ki so preiskovali vse kote njegove sobe. Toda prav kmahi se je skušal obvladati in se pokazati brezbrižnega. Komisar ga je prijazno pozdravil »Oprostite,« je dejal. »Prišli smo, da vam vrnemo ta robec, katerega ste izgubili.« Izgovor je bil banalen, toda mladenič se je k ljub temu vznemiril. Odločno je dejal: »Motite se. Ta robec ni moj. Ne poznam ga.« Komisar ga je pozorno pogledal. Toda mladeničev °^r?? Je zopet popolnoma brezbrižen. Nato mu je dejal z mirnim glasom: »Oglejte si ga nekoliko bolje. Ali nista ti dve začetnici vaši? Ali se ne imenujete »Raymond Forier?« Mladenič je spoznal, da je komisar našel njegovo ime zapisano na knjigah. Toda hotel se je narediti nevednega in je začudeno vprašal: »Kje neki ste izvedeli za moje ime?« »Policiji ni ničesar neznanega,« je odvrnil komisar. Mladeničev nemir in njegovo nezaupanje se mu nikakor ni zdelo sumljivo, ker si je pač mislil, da noče izdati svojih nočnih sprehodov k izvoljenki. Toda zaradi tega mu vendar ni bilo treba tako nesramno lagati! Komisarju se je zdelo, da mora mladenič skrivati še nekaj drugega, kar je bilo hujše kot njegova ljubezen, čeprav mogoče ni bilo v zvezi z zločinom. Zato je nadaljeval z zasliševanjem. »Nima pomena, da tajite. S tem si le škodujete. Policija bo kljub temu izvedela vse. Mnogo bolje je za vas. če govorite resnico. Povejte torej, kaj ste I delali snoči?« Za Ljudsko tiskamo f LfnMJaitl: lote Rr«mart» - Izdajatelj: Inf lote MiNtefaui la S Ji*, u 10 Lir. Urednifiti* Sodja — Urednik: Mirko Javornik — BokopUot n« »rafamo — »Slovenski dom« Izhaja ,,a* * Kpoitarjeva ulica B/II1 - Oprtim KoDilarlev* ulica 6. Ljubljana - Telefon *t«f. 40-Podrotoleai Noto mesta. ■ > n i k 01 do uh 12 40-05 —