Leto XXII.	Februar 1926.	Številka 2.
BREZMADEŽNA
Cena številki 1 Din.	Poštnina plačana v gotovini
H. BALKANVI D. LENDAVA
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija.
Pobožen mesečen list.
VrejOje ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdeset letnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepe-noga poprijetja 1. 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skOpni naslov 10 Din., na posamez-noga 15 Din., v Austrijo i na Vogrsko 25 Din., v Ameriko z Novinami i kalendarom „Srca Jezušovoga" vred štiri dolare. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga.
mr Kalendarje Srca Jezušovoga *
za 1.1926.
se dobijo v uredništvi M. Lista v Črensovcih. Naročniki M. Lista je dobijo brezplačno, naročniki t Novin za 4 Din. drOgi pa za 8 Din. Kalendarje majo prek sto strani i nosijo najbogatejšo vsebino. Segajte po njih, ar jih že nega dosta.
Prikazen Marije Brezmadežne.
Dne 11- toga meseca obslflžavle sveta Cerkev spomin na čOdežno prikazen v Lurdi. Bilo je 11. febr. leta 1858. Deklica Bernardka Soubirons (izg. Subiro), je šla z dvema pajdašicama drva nabirat. Prišla je do potoka Gave blOzi Lurda. Rada bi šla prek, pa je inači ne mogla kak po vodi. Kak se zilvle, začiije okoli sebe velki šflm, kak da bi stajao močen veter. Radovedna na to, zdigne glavo i gleda. Vidi, ka je drevje i grmovje okoli popolnoma merno.
Deklica se začne naprej ziivati. Ednok samo pa začflje šfi-menje, ešče močnejše kak prle. Zdigne oči i vsa preplašena šče kričati. Vse zaman, nemre.
V tom hipi pa vidi v votlini maloga bregeca nepopislivo lepo gospo. Krasna svetloba, lepša od jutranje zarje, je obdajala gospo. Deteča odkritosrčnost, deviška čistost i najvekša modrost so sijale od obraza lepe device. Njeno okroglasto obličje je bilo čfldovito, njene oči pune ltibeznivosti, vflstnice sama dobrota. Cisto kak sneg je bilo njeno oblačilo. Od lepe, duge obleke, ki je segala skoro do tal, sta se vidili oglavi bosih nog, na šterih je bila lepa, zlate farbe razcvetena roža. Okoli pojasa je mela plavi pantlik, šteri je na ednoj strani segao skoro do tal.
Roke je pred prsami lepo vkup držala i mela čislo, štero je počasi obračala, kak človek, ki moli. To je znamenje, kak Marija rada ma, či molimo sveto čislo.
Deklica, videč gospo, se je štela prekrižati, liki ne je mogla zdignoti roke, tak je trepetala. V tom časi se pa Devica sama lepo prekriži. Deklica začne glasno moliti. Oda je zmolila čislo, je gospa preminola.
Sledkar se njoj je ešče večkrat prikazala. Ednok odkrito povedala što je rekoč: „Jaz sam brez zamazka poprijeta". Potem pa pravi: ,Na tom prostori zelem biti češčena i s te višine bom rosila svoje milosti."
Brešček, v štefom je bila ta Votlina se zove Massabielle. Na tom stojijo dnes tri velke cerkvi. Iz breščeka teče čfldežna
voda, v šteroj ozdravlajo betežniki i spevlejo hvalo Brezmadelnoj,
MARIJA v LURDI.
Čude, štere se godijo. v^Lurdi na priprošnje Marije Device, nam kažejo, kak dopadlivo je Bogi to, či častimo svojo nebeško Mater. Ostanimo vsigdar verna Marijina deca i ona de naša mati v živlenji i v smrtnoj vori.
Ogrizavalka.
Eden duhovnik z Nemškoga pripovedavle sledečo zgodbo, So sam obiskat svojega prijatela. Dugo sva se že ne vidila, zato sva si mela dosta kaj povedati. Popodne ideva vo na šeto. Med pot-jov prijatel samo henja, mi kaže s prstom v dolino proti križi, pod šterim je klečala edna starka z razmršenimi vlasmi i je molila. Potem pa mi napol glasno pravi: „ Vidiš tisto žensko tam
pri križi?"
„Vidim ja, pa je to kaj novoga ?"
,,Doma ti vse povem. Zdaj me ne spitavli, ka stara ma za-veča vuha."
Obrnola sva se proti domi. Radoveden sam bio, što je tista starka i zakaj se je prijatelov obraz tak spremeno na bledo, gda jo je zagledao.
Doma mi je resan vse povedao rekoč: Gdašte vidim tisto žensko, me vse nekaj stepe od groze. Z dobre hiže je, dobro je bila zgojena i mela večkrat priliko se oženiti. Nego niede.n vog-lednik njoj je ne bio po voli i tak je ostala sama. Staromi pliva-noši, ki so bili tu pred menov, je mrla sestra, štera je bila pr njih za vertinjo. Mogli so si iskati drugo. V tom pride na faro Ana B., tak je bilo staroj ime.
,Cula sam praviti, ka vam trbe kuharico," začne Ana.
,,Trbelo bi nam, trbelo," odgovorijo plivanoš.
,.Poznam edno, ki de dobra 1"
„Tak? Povejte njoj naj se zglasi."
,,Gospod plivanoš, eli bi bili z menov zadovolni ? Doma me ne trbe, ženiti se neščem, zato sam si pa mislila, ka se vam ponudim v službo."
Stari gospod so bili v zadregi i ne so znali, ka bi odgovorili. Poznali so Ano i njeno živlenje se jim je ne vidilo. Po krat-kom premisleki pravijo : ,,Pa ste pomislili, ka je služba na farofi težka? Dozdaj ste bili v domačoj hiži, živeli v prostosti, pri nas bi pa mogli dosta delati i malo bi hodili med svet."
Nikelko razburkana Ana segne vmes: ,.Gospod plivanoš, ka pavi mislite od mene? Či me neščete, povejte mi v obraz. Gvi-šno so vam bodikaj lOdje kaj gučali od mene."
,,Ne, Ana, ne," odgovorijo plivanoš, ,,ti si me naopak raz-mila. Li pa raj vidim, ka si ne pri nas v službi. Mislim, ka nebi bila zadovolna. Moja plača je mala. l^akša priprosta oseba bo bole za moje gospodarstvo. Hvala ti za ponudbo, liki jaz te nem-rem sprejeti."
— 4 -
Ana je grozno čemerna odišla. Dozdaj se je delala ponižno, zdaj je pa pokazala vso svojo nadfltost. Nikak je ne mogla odpustiti g. plivanoši. Navajena je bila, ka se je vse godilo po njenoj želi. Zdaj ednok pa ne. Grizlo i peklo jo je kak ešče nikdar. Da bi si malo srce olajšala, je šla v mesto k prijatelici. Hitro se je zvedilo, ka je tam klepetala. Bodikaj jeziki so si začnoli pogovarjati grde reči od staroga g. plivanoša. Oni so naskori znali, odked so prišli takši guči. Iz mesta so njim prihajala tudi lažniva pisma brezi podpisov. Par dni sledkar so že židovske novine pisale kak so li grdo mogle od duhovnikov, baratov i nQn. G. pli-vanoš so zavolo toga bili kak najbožnejši človek na sveti. Brez-verni liidje so si zmišlavali vse peklenske hOdobije proti njim. Po sili so jih šteli pregnati iz toga kraja.
Ogrizavanje je rodilo svoj sad. Farniki so se razcepili. Edni so bili za plivanoša, drugi proti njim. Svaji je ne bilo konca i kraja. Največ so pa trpeli nedužni g. plivanoš. Štirinajset dni potom so jih nesli na cintor. Malo prle kak so mrli so djali okoli stoječim : ,.Jaz sam nedužen. Vse, ka od mene božnoga gučijo, je zmišlena laž. To pa je napravila bodikaj ženska, štera se je štela nad menov maščflvati. Naj njoj odpOsti Bog, kak njoj od-pilščam jaz i vsem tistim, ki so me razžalili."
G. ešpereš, ki so pokapali pokojnoga plivanoša, so držali strašen govor pred odprtim grobom, rekoč: ,,Jaj ogrizavalcom i lažnikom! Naj sprejme Bog brezmadežno živlenje nedužnoga moža, kakti dar za to, ka da tem grešnikom milost spreobrnenja. Dajte nazaj čast pokojnomi gospodi, šteroga je pokopalo ogrizavanje! Amen!"
Po tom govori je tam pri ploti nekak zajokao. Ludje so se obrnoli i vidili tam — Ano B. Ne njoj je dalo mera. Neopažena je prišla na cintor i se postavila pri meji, da bi čula, ka do g. ešpereš pravili. ,,Jaj ogrizavalcom !" to je šlo njoj. Groza jo je obišla, — zmešalo se njoj je v glavi. Kak nora je bežala prek po njivaj v log. Odpelali so jo v norišnico. Za par mesecov se je malo pomirila i zato so jo pustili domo. Moli rada liki v cerkev nikdar ne ide. Či vidi duhovnika, beži pred njim. Ljudje pravijo, ka jo pokojni plivanoš hodijo strašit. Či je istina, ne vem. Istina pa je, ka ne guči z niednim dOhovnikom. Stara je zdaj 65 tet.
(Venec)
Meč svete Družine.
Jezuš, Marija i Jožef pa meč. Kak pride to vkOp ? Na sveč-nico je bilo, štirideset dni po Jezušovom rojstvi. Ar je mati najbogatejšega Boga bila najvekša sirota, je svojega sina po Moj-zešovoj postavi ne mogla za dragi, veliki dar odkupiti. Odkupila ga je od cerkvene službe za dva golobeka. 1 gda ga je odkupila za dva golobeka, je gučao sv. Duh Bog, ki se je v podobi goloba prikazao nad Jezusom. Pa ka je gučao ? Žalostne reči. Od Jezuša je pravo, ka bo znamenje, šteromi de se protigučalo. Materi božoj pa, ka njeno srce meč predobne. Gda mati dete v cerkev nese, da bi tam blagoslov dobila na nje, na sebe, na celo familijo, dobi meč. 1 tak bridkoga, tak ostroga, da njoj bo dQšo prehodo, srce prebodno. To dete ne bo na veselje materi i hra-niteli, namestniki oče. Ne. To dete bo povzročilo obema žalost, britkost. DrOgo dete raste i ž njim raste veselje starišov, se razvija njihova podpora na stare dni. Ne tak pri tom deteti. To kem bole je raslo, tem bole je žalostilo svoje stariše. Pa bilo kaj krivo ? Ne, večna svetost je bilo. A vzelo je naše grehe na sebe i za te je vsikdar več trpelo. Z njim sta trpela tudi D. Marija i sv. Jožef. Trpelo je onO, ar je lubilo i trpela sta njeva, ka sta lubila. Meč je svedočanstvo te liibezni. Ki nema meča, nema trplenja, težav, vojske, nevole i te ne prenaša mirno za Boga, nema liibezni do njega. 1 tem vekšo ma tisti, kem bole vdano trpi za njega. Meč svete DrQ-žine je meč ljObezni do Boga i bližnjega. Oda te meč gledamo, svojega obimnimo.
Zakaj ne bi bio tudi ti misijonar?
—	Tak, te si se pa li odločo iti v misijone? pita prijateo mladoga misijonara.
—	Odločo sam se ja ; odidem na K'tajsko.
—	Preveč deleč je!
—	V nebesa je ešče dele i jaz zato idem na Kitajsko, ka te ležej pridem v nebesa.
—	Dobro, dobro, liki znaš pazi. Tam te bodo preganjali, mogeo boš dosta trpeti 1
—	Ja, tudi to je način, s šterim de se mi vravnala pot i lejšalo potflvanje.
—	Znabiti ka te ešče vmorijo.
—	Naj bo tak prle pridem v pristanišče, zakaj se bojite mi-sijonov? Zakaj ne bi bio tfldi ti misijonar? Premisli malo . . .
(Iz „Gospa Sinjska")
Odgovori na pitanja.
Pitanje: Na senji ali v trgovini si kupujem čislo. Trgovec mi pravi, ka je čislo že blagoslovleno. Smem njemi vervati ?
Odgovor: Ne. Nieden trgovec nesmi dati blagosloviti prle kak je odao. Či je pa dao blagosloviti, se odpustki zgubijo. To vala tudi za križece, svetinjice (cecva) i za drflgo.
Pitanje : Najšeo sam čislo. Je smem nucati ? Ka pa či je ne bilo mgdar blagoslovleno ali je pa blagoslov zgubilo i tak nemam odpustkov ?
Odgovor: Či je čislo najdemo je daj po duhovniki blagosloviti.
Pitanje: Oda pa te čislo zgubi blagoslovlenje ?
Odgovor: Či je zgubilo dosta zrnic (jagod) ali či je vekši tao, več kak polovica jagod novih kcoj djanih, se more znova blagosloviti.
Pitanje : Sosida mi pravi, ka je kameno čislo ne dobro, ka praj nema odpustkov. Je istina ?
Odgovor: Vsakše čislo je dobro samo glažoveno ne, posebno či je notri votlo. To pa zato, ar se takse hitro zdrobi. Najbolše je leseno.
Pitanje: Edni dajo čisla večkrat blagoslavlati. Je to potrebno i ma kakši hasek ?
Odgovor: Potrebno je nikak ne več kak ednok. Zvun če pri prvom blagoslavlanji ne dobilo vseh odpustkov.
Pitanje: Mam čislo šteroga jagode so napelane na žnjorico. ]e dobro?
Odgovor: Dobro je, či je samo celo, ar so odpflski ne na žnjorici ali na droti nego na jagodaj.
Uršolinska bratovščina.
Dosta bratovščin je med nami, malošto pa pozna uršolinsko bratovščino ali bratovščino sv. Uršole. Ime je od sv. Uršole. Neje ona ustanovila to bratovščino, nego je kesnej nastala, kak tfldi druge bratovščine. Oda so pa nastale ? Nastale so v tistom
časi, gda se je med verniki širila kriva luteranska vera. Duhovniki'so ne mogli vsešerom biti na straži pred širiteli krive vere, zato so se pa verniki sami vkflp dogučali i dOhovnikom pomagali. Najprle so skrbno pazili, ka je v njuvo hižo ne prišeo lOteranski navuk, potem pa so tudi drOge opominali, je včili i vtrjevali v katoličanskoj veri, štera je edina prava i od štere je Martin Luter odstopo.
Tak je uršolinska bratovščina neizmerno dosta dobroga včinila za sveto katoličansko mater Cerkev. Zato so njoj, kak tDdi drOgim, bili podeljeni velki odpustki. Po edenajset kotrig se združi v eden — venec — tej venci pa se združijo v bratovščino. Vsakši venec ma ednoga voditela ali voditelico. Vsaka kotriga more zmoliti na den eden „Oča naš". Či edna kotriga merje, more priti včasi druga v venec. Vsi venci pa morejo biti vpisani pri gg. kapucinaj v Čelji.
Dobro bi bilo, ka bi se ta bratovščina razširila ali konči naj bi se poživila tam gde je. Njeno delo za krščansko živlenje je krvavo potrebno. Kelko ltidi ž;ve v nevednosti naše sv. vere, kelko se jih pogubi ravno za toga volo. Bratovščina bi te lOdi včila, z jakostnim živlenjom dobro peldo davala, med njimi razširjala dobre knige, posebno Marijin List. Tudi bi obiskavala betežnike, tolažila tiste, ki majo kakše druge nevole. Duhovnikov je malo pa majo preveč vsefele dela, zato vsigdar nemrejo či ravno bi radi, iti po hižaj. Družbenik hitro zvedi ka se kaj okoli njega godi i samo znati more pa dosta dobroga dosegne med znanci.
Raj naj merje . . .
Ednok je prišla k don Boski baronica D. L. i ga je prosila naj blagoslovi njene štiri sine. Don Bosko je z veseljom spuno njeno želo.
Baronica je znala, ka je don Bosko sveti duhovnik i ka zna povedati tfldi to, ka drOgim zakrivle prihodnost. Zato njemi je pravila.: .Don Bosko, povejte mi, ka bo z mojih sinov?" Don Bosko se nasmeje, pogleda dečkece in pravi: ,,Te bo slavni general; s toga napravimo velkoga politika; naš Henrik bo slaven doktor . . ." Baronica vesela i zadovolna nad svojimi sini, se obrne proti njim i pravi.: „0, moji sinovje, neste sami v našoj družini, šteri te meli tak velko čast!" Štrti dečkec, od šteroga je don Bosko ešče nikaj ne pravo, je stao pred njim. Don Bosko njemi je djao roko na glavo i ga z veseljom gledao.
- š -
„Ka de pa s toga?" pita baronica.
„Gospa, nevem či te zadovolni, či vam povem ka de s toga."
,.Povejte samo, ka mislite" pravi baronica.
,,Dobro, s toga napravimo dobroga dOhovnika."— Gda je baronica to čflla, je skočila k sini, ga obinola, stisnola k sebi, kak da bi ga štela rešiti kakše nesreče i je kriknila: Moj sin duhovnik? f^aj mo prosila Boga, ka njemi vzeme živlenje kak pa ka bi si zbrao te stan."
Don Boski, šteri je jako spoštuvao duhovski stan, so se zamerile te reči i je šteo oditi.
,,Zakaj ščete iti vo ?" njemi je pravila gospa, štera je ne znala ka bi napravila.
„Jez neščem meti" pravi don Bosko „nikaj več s peršonov, štera tak malo spoštuje stan, ki je najlepši i največ vreden med vsemi stani na zemli; gviišen sam ka Bog poslune vaše reči, štere ste ravno zdaj povedali."
Baronica je probala prositi don Boska za odpuščenje, nego on šteri je dobro znao ka se zgodi z dečkecom, se je ne šteo več pogučavati z gospov. Na drugi den je gospa znova prišla i prosila don Boska, naj njoj nikaj ne zameri. Pravila je, ka bi privolila v to, ka Bog šče, čiravno bi družina dosta zgObila s tem či bi sin postano duhovnik. __(Dale)
Glasi iz doma i sveta.
Pravo spoznanje. Nedavno je ruski (oravoslavni) duhovnik Moro-zovv stopo v našo katoličansko Matercerkev. Svojim negdašnjim vernikom je poslao pismo, v šterom pravi, ka je zato stopo v to Cerkev, ar njemi dUšnavest pravi, ka je prava Kristušova Cerkev t;sta, čtero vodijo nasledniki sv. Petra. „Gde je Peter, tam je prava Cerkev." Što je odzviina te, je na krivoj poti. — Dosta se piše pa gnori od ednoga driigoga ruskjga duhovnika po imeni Ivana Koronin, tam deleč pri Siberiji. Star je že 73 leta. TOdi te je prestopo v našo sv. Matercerkev. Zdaj pa dela za to, ka bi tudi drflge za sebov potegno. Molimo za zd;tlženje vseh razkolnlkov s kat. Cerkvov.
Iz zakona v klošter. Pred 140 leti je brezverski casar Jožef II. dao vse klofctre zagreti ali je v koj drugo spremeniti. Tak se je zgodilo z kloštrom Karmeličank v Milani. Zdaj so ga popravili i znova blagoslovili. K tem sestram je stopila grofica Paterno, štere mož je pa stopo v samos« tan sv. Dominika. — Bi što mislo, ka je to ne mogoče, pa je. To, ka je što živo v zakoni, je ne nlkša ovira za vstop v samostan. Či mož merje, žena lejko stopi notri, tudi mož, če žena merjei či pa to ščeta včiniti oba, moreta dobiti dovoljenje iz Rima.
Na podporo Marijinog listajo dariivali: po 25 Din: Meitz Viktor Cankova, Šeriiga Jjžef Beltinci. — Činč Franc i Kiihar Marija z Bakovec 40 Din. Po 10 din: Gonza Anton, Murski lrg, Plej Kata, Črensovci, Šolar Barbara Dugaves, Rcus Sttfan, Beltinci; po 5 Din. :Zoko Marija Beltinci, Sernek Franc 16 Polana, Šinko Leopold, Gederovci, Sobočan Treza, Trnje; po 2.50 Din: Lutar Kata D. Bistrica Ambruš Orša Beltincf, Tkalec Matjaš, G. Bistrica, Knaus Agota, Beltinci; po 2 Din: Čolig Franc, Odranci, Verona Žalig, Chicago, 2 dolara; — po 1 d'n; Sarjas Treza, Tinje, Zadravec Mihal. z Odranec, Škafar Ivan z Odranec, Zver Kata, Antolin Ignac z Odranec; po 50 par: Zadravec Andraž z Odranec; iz Gančan: Lipič Bara, Leči MatjaJ, KOns AndraŠ po 5. Žižek Šttfan 3, Cigan Ana 1. — V čelom preminOČem leti je prišlo na podporo Marijinoga Lista 1.125 Dinarov 50 par. Vsem podpornikom Bog plati v imeni sirct. Marija blagoslovi vse.
Fantič le gor stani!
Vidiš, tomi se je vidlo njegovo „dugoB živlenje, kak bi ga što ednftk za viiha počo! To je kratek — pa ne preveč prijeten obfiitek.
Vidiš zdaj, či bi ti celih 70 ali 80 let vživao same sladkosti, bi se ti nazadnje vidilo, ka so bile te sladkosti vendar preveč kratke. Komaj si se dobro oblezno, pa jih že ne bilo več. Či že ne kratko, kak bi te žto počo, pa denok, kak eden den. „Saj naše živlenje le kratek je dan," pravi tista pesem.
V glavi mladoga človeka, posebno pa ešče dečka, je včasi vse naopak. Ka bi moglo biti neprej je odzaja, ka odzgoraj to odspodi, ka odspodi to jodzgora. Ka na levo je na pravo, ka na pravo na levo. Kak vkrižgleda-oči človek gleda z pravim okon na levo z levim pa na pravo. Farb ne pozna, ka je belo, se njemi vidi čarno, ka je pa čarno, se njemi vidi belo. Kak Či bi bilo v hiži vse naopak; či bi stoli i stolci meli noge vujžka, kepi kak da bi bili obrnjeni prdti steni, metla kak da bi bila na stoli, skleda i žlica pa za dverami. Tak je včasi v glavi mladoga dečka. Ka je lepb se njemi vidi grdd, ka pa grdo, se njemi vidi lepo. Ka je čest se njemi vidi sramota; ka pa sramota, pa se njemi vidi čast. Ka je pametno, se njemi vidi noro; ka pa noro se njemi vidi čedno. — Trbe ka tomi mladomi vrtoglavci malo glavo presiičemo i malo zravnamo, da bo prav gledao v svet i da nede vse na glavo postavlao.
Zato poglednimo malo tiste sladkosti i radosti, štere vživajo takši dečki, šteri neščejo cerkve, ltibijo prostost i razvtzdanOst. Poglednimo malo, ka si takši fantje privoščijo, kakio čest i veselje pri tom vživajo, ka jih veseli.
1) Nešternim dečkom cerkev ne diši, ešče menje pa predga. Skoro pred vsakšov cerkvov jih stoji med božov sliižbov celi Šereg po ne-šternih krajah celo dedov — imena .moški" so ne vredni — izvržek, smeti, gnoj cele fare. Vsakža hiža ma svoje smeti. Vsa nesnaga se v hiži vkiiper pomete i vrže na gnoj ali na smetišče, gde zgnili. Tudi vsaka fara ma svoje smeti, izvrške, ki se sami odločijo od poštenoga vernoga lfistva. To so tej postajači vunej pri cerkvi. Da bi bar ne k cerkvi hodili, da bi ne BJga dražli i druge liidi motili!
Povej mi, lfibi dečko, kakša sladkost i veselje more to biti: med mešov viini stati? Celo v blati, dežji, snegi, mrazi tam kramarijo. To vam je strašna zabava in imenitnost. Včasi sam je gledao. Smilili so se mi. Samo dugi čcs tam odavlejo.
Pa je ne v cerkvi desetkrat bole kratek čas? Tfl te že li kaj lepoga vidiš: oltare, kepe, podobe, liidi vsake fele, čuješ predgo, poslušaš kak spevlejo, Čuješ orgole, mužiko, pa vse zaman nikaj ti ne trbe plačati. Mužiko navadno trbe plačati, tU pa nikaj. Edna vSrica hitro mine. Ci si gledao, posliišao pa ešče malo molo, ideš nekak poživieni, pokrepčanl iz cerkve i maš tudi kaj dobrih del i zaslflženj neseš domo.
Kelko so pa na bogšem tisti postopači tam viini? Znaš za kelko, za eden smrten greh. Do cerkvi so prišli, poplate so trgali, blato so mešali ali zmrzavali. — zato da nesejo domo eden smrten greh več! Ka je drži tam viini ?• Hfidi diih je ma na verigi i je znova za edno rinko bole k sebi potegne. Ednok njim bo pa zagrmelo tak na njuva kosmata vDha, da nedo mogli praviti, ka so ne Čiili, da njim bo šlo skoz meso i čonte: Poberte se od mene, prekleti v večni ogen! Vi ste ne marali za mene i mojo hižo — ttidi zdaj nete v njoj prebivali 1 Stinite je vo v vzunejšnjo krnico, gde bo jokanje ;u škripanje z zobmi!
Zaistino što bole zasluži biti vržen skox nebeška vrata, kak usti šteri hodijo k cerkvi Boga samo dražit, šteri nemajO na tjeden ene vorice ? za svojo dušo i za nebesa, ne edne iskrice za Boga — prava živina.
No, zdaj mi pa povej, dečkec moj, če boš tudi ti vSni stao, kak*o velko srečo i veselje boš teda vživao? Ali pa kakšo čest? Ce pa ideš v cerkev za keiko boš na slabšem ? Mogoče boš zavolo toga menje veseli, menje zadovolen ? Jaz mislim, da sam sprevidiš i praviš: Sama norci morejo v tom viditi kakše veselje! Če mi nemajo posvetnjaki dati nikaj bolšega veselja, te mi ne dajo nikajne, pod miFm nebom nikaj i šče menje kak nikaj!	(DalO-
VSEBINA: .
Prikazen Marije Brezmadežne ... Stran 1 Odgovori na pitanja. ... ... ... Stran G
Ogrizavaika ............... a Uršolinska bratovščina ............ 6
Meč svete Družine ............- - 5 Raj naj merje ............... - 7
Zakaj ne bi bio liidi ti misijonar...... 5. Glasi iz doma i sveta