Pobratenje z Adlešiči
Listino o pobratenju med krajevnima skupnostma Stara Ljubljana sta v imenu svetov krajevnih skup-nosti podpisala predsednika združenj borcev NOV Jaka Rozman in Lojze Cvetkovič
Listino o pobratenju med kra jevnima skupnostma Stara Ljub ljana in Adlešiči sta v imenu svetov krajevnili skupnosti pod-pisala predsednika združerij borcev NOV Jaka Rozrrian in Lojze Cvetkovič.
Za vse, ki so y soboto, 22. marca letos, odšli v Adlešiče kot delegati krajevne skupnosti Stara Ljubljana, je bila ta pot nepozabno 'doživetje. Še med vožnjo v avtobusu je Vladimir Šenk-Gaber pripovedoval o kon-čnih operacijah za osvoboditev Slovenije pred tridesetimi le-ti. Pri tem je posebej poudaril hude in dolgotrajne bitke za ubranitev osvobojenega ozem-lja v Beli krajini, ki so zahte-vale mnogo padlih in ranjenih, pa tudi veličastno vlogo Bele krajine, ki je morala preživ-ljati kakih 15.000 partizanških borcev in aktivistov, bila pa je že hudo izčrpana.
Kaj vse so Belokranjci dali za partizansko vojsko! O tem najzgovorneje povedo podatki iz krajevne skupnosti v Adle-šičih. Že oktobrske socialistič-ne revolucije se je udeležilo pet Adlešičanov, leta 1932 pa je bila v Adlešičih ustanovljena tudi celica Komunistične par-tije Slovenije. Med narodno-osvobodilnim bojem je padlo 96 borcev NOV in žrtev fašistič-niga nasilja, 24 Jih je postalo invalidov, 58 družinskih invali-dov, 36 otrok brez očetov ali mater, 404 pa je še živih čla-nov ZZB NOV, kar je več od tretjine vsega pfrebivalstva Ad-lešičev z okolico. Izredne so bile tudi gmotne žrtve. Adle-šičani so preživljali ranoge par-tizanske komande, ustanove in enote. Zlasti dolgo se je pri njih zadrževala partizanska bolnišnica karlovškega vojnega območja. Svoj najhujši dan so Adlešiči doživeli 22. marca 1945. Ustaši in Nemci s6 nam-reč vdrli čez Kolpo v Pobrež-ju ter požgali sedem vasi: Adlešiče, Vrhovce, Gorence, Velika sela, Mala sela, Purgo in Pobrežje. V nekaj. urah je bilo uničeno delo mnogiii rodov — vse se je spremenilo v dim in pepel; komaj da so si ljudje rešili golo življenje. Padlo pa je tudi 11 borcev partizanske straže pri rajonskem odboru OF in komandi mesta Crno-melj. V spomin na ta dan v Adlešičih vsako leto 22. rriarca praznujejo svoj krajevni praz-nik. Nobene nedelje all praz-nika tako ne spoštujejo.
Adlešiči so znani tudi po tem, da tu ni bilo niti enega izda-jalca niti enega kvislinškega vojaka. Ženski pevski zbor, ki poje še danes, je nastal leta 1944, ustanovil in vodil pa ga je znani partizanski sklada-telj Makso Pirnik. Tudi folklor-na skupina, ki je zelo znana, deluje od takrat. Potem imajo tu še mladinsko folklorno sku-pino, ki jo vodi študentka Ma-rija Cvetkovič, in tamburaški orkester, ki ga vodi Ludvik Adlešič. Manj znano je, da je skozi Adlešiče med vojno tekla zveza med glavnim štabom NOV in PO Slovenije in vrhov-nim štabom NOV in PO Jugo-slavije, ki ni bila nikoli odkri-ta.
še veliko bi lahko zapasali o ustvarjalnosti Adlešičanovf tatnkajšnjiih borcev NOV in mladine. Z velikimi napori ¦ okviru obnovjtvene zadruge s» Adlešičani obnovili uničene d*
move in gospodarska poslop-ja. V teh naporih so leta 1946-osvojili svileno zastavo kot najbolje organizirani. Do leta 1959 je kraj napredoval, potem pa se je za Adlešiče čas ustavil za dobrih 10 let. V tem času je bilo opuščenih celo 21 dob-rih kmetij, pač zaradi tega, ker so Sli ljudje za zaslužkom v druge kraje. Zadnja leta aer v ta lepi kraj ob Kolpi spet vrača življenje. Od Črnomlja do Adlešičev gradijo sodobno cesto, partizansko magistralo, ki bo povezovala partizanske kraje od Krke (pri Soteski) do Kolpe. Ta bo tem krajem dala novih življenjskih sokov. Adlešiči.pa so dobili tudl prvi industrijski obrat. To je kon-fekcija Rog, ki zaposluje 34 Ijudi.
Pobratenje s krajevno skup-nostjo Stare Ljubljana pomeni za Adlešičane nov korak v svet, saj obeta, da si bodo ljud-je iz obeh krajevnih skupnostl medseboj pomagali. Prvi ko-raki so že stbrjeni. Tako j» gjfetinsko podjetje Ljubljana prevzelo pokroviteljstvo nad osnovno šolo v Adlešičih in da-lo tudi prvi prispevek za njeno boljše delo. Ljubljančanom se s pobratenjem obeta več po-ftitka v nepokvarjeni naravi, saj je Kolpa, ki je poleti zelo topla, naša najčistejša reka. Po dograditvi partizanske ma-gistrale pot do Kolpe ne bo več tako dolga- Na svoj račun bodo prišli zlasti tisti, ki ima-jo radi mir in pristno, zdravo kapljico.          Franci Strle