ST. 52. Posamezna številka 40 vimarjev. V CELJU, SOBOTA 24. BHAJA 1989 ___________ LETOJ. Lsh«ift «sale forest, flotrt#k io ••boto- -Cenai Za celo leto 36 fC »a pol leta 18 kron, za četrt lela 9 K, la 1 me sec 3 krone. Possxmeicaa Atevilka «tan« 30 vias&rjev* Na pismene naročbe brez pošiljatve dttnuqn •• «•• »nciremo ozirati. Naročniki naj posiljajo naročnino po poštn! nakaznici. Rcklnmacije glede Hsta so post nine pro?.1». Ne- ank Irani dopisi sc ne spreiemajo. Na dopi»e brex pcclpisa se ne ozira. ^bHBh^^h ^^B ^B ^^b ^bV Ihbh ^^b ^^B ^hV WIB h&b^^^F JBS^b H ^B^h H H ¦¦¦¦¦ bV lB IbV ¦¦¦ aV fll H ^Bb BBj BBl OredfiJAtv« 8n upravnifttvo se nahaja v Zvczni tiskarni v Cclju, Schillerjeva oe«ta «tew. ft. Oglasi se računajo po porabljene» prostoru in slcer: za navadne oglase po 30 v od 1 mm, za poslana, na- ¦nanila občnlh zborov, naznaniia o amrtl. xahvale ltd. 50 w od 1 mm. za reklamne notice med tekstoni 2 K od vrste, Mali oglasi (najvec 4 vrstc) 4K. Prl večkratnih objavah popust RokopisI 9e ne vračajo. Telefon šL 65. I2DAJA IN T3S&A ZUEZSEA TSSKARS9A V CELJU. ODGOVORIBI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Mirovns pogoji za Nemčijo. (Dalje.) Politično brzdanje Nemčije se raz- vidi že jasneje iz odredb o omejitvi nemške armade, mornarice in vojnih xrakoplovov. V dveh mescih mora biti ncmška armada demobilizirana in skr- čena na sedem divizij pehcte in tri divizije konjenice, zavsem 100.000 mož" (od teh 4000 Castnikov). Veliki nemški feneralni Stab se razpusti- Vsa vojna sredstva, kolikor niso potrebria za rav- nokar omenjeno oboro/.eno silo, se irnajo oddati zaveznikom, vnaprej pa se smejo izdeiovati samo v od zavez- nikcv pooblaščenih tovarnah in za na- vedeno potrebo, dočim je vsako drugo izdelovanje ter izvoz in uvoz vojnih sredstev zabranjen. Splošna vojaiška dolžnost ye odpravi in nemška armada se spopolnjuje samo s prostovcljnim vstopanjem na 12 let za vojake, na 25 let za častnike. Vojne sole so dopustne le, v kolikor so potrebne za izobrazbo potrebnee.a števiia števila častnikov. bole in društva se ne smejo baviti z vojaškimi vprašanji in imeti kakSnih- koli zv-.z z vojaškimi oblastmi. Naenak način bo skixena tudi vojna mornarica: Nemčiji se odvzemo i pravice i sredscva za zgradnio veiike mornarice. Po šestih Mescih ne sme imeti Nemčija veČ ko •36 vojnih ladij (6 oklopnic, 6 lahkih križark, 12 rušilcev, 12 Lorpedovk), ni cne podmorske in ni ene tr^ovske' ladje. Vse mostvo brodovja ne sme presegati 15.000 mornarjev, prostovolj- tev. Vse vojne ladije, v^s vojni mate- rijal nad pripusčeno količino, vse pod- mornice se morajo izročiti zaveznikom, ladje, ki se grade, se uničijo. Nemčiji se ne prizna pravica, imeli kakšno vo- jaško ali pomorsko zrakoplovstvo. Vse zrakopiovno osobje se mora v 2 me- secih demobiliziraii (razun 100 hidro- planov za iskanje min do 1. ok- tobra 1919.), ves zrakoplovni ma- terijal oddati zaveznikom; v razdalji 150 km od meje se ne smejo vzdržati in ne zgraditi nikaka zrakoplovna vež- bališča in ne hangarji. Nemčija mora pripustiti vsako preiskavo, katero od- redi Zveza narodov o tern, ali izpol- njuje obveznosti v vojnih vpraSanjih. Izven tega bo Viljem II. obtožen pred posebnim mednarodnim sodiščem 5 oseb zaradi težkega krSenja mednarodne mo- rale in svetosti pogodb, istotako pride jo osebe, obtožene zaradi krženja vojnih zakonov in navad, pred vojna sodišča zaveznikov. Gospodarska bremena, naložena Nemčiji, ko v smislu Wilsonovih načel. Ne zahteva se od Nemčije nikakšna. vojna odškodnina za državne stroške vojne, ampak samo popo!no kritjs vseh škod, storjenih prebivalstvu (tudi voj- nim ujetnikom) in njega imetju, zdravju, časti in delovni sposobnosti, bodisi z okrutnostjo in zlorabo, bodisi s kon- tribucijami in rekvizicijami. Koliko zna- Sa skupna svola teh 5kod, določi do 1. maja 1921 mednarodna komisija za nadomeščenje škode, ki bo odredila tudi način in obroke plačila ter bo imela pravico, nadzirati in preizkušati finančno življenje Nernčije in pa:dti, da se vsi dohodki Nemčije v prvi vrsti porabijo za od5kodnine ter da bo dav- čno breme za nemške državljane vsaj tako težko kakor za najbolj obdačene zaveznike. Na račun odškodnine mora Nemčija plačati 125 milijard frankov in sicer: 25 milijard v bonih do 1. ma- ja 1921 brez obresti; 50 . milijard z obrestmi 21/2 % i>6 leta 1921. do 1926 in z obrestmi 5% °d 'eia 1926 naprej, 50 milijard po zaključku mednarodne koniisije. Nemčija mora povrniti vse orcpane in identificirane predmete, vrednote, gotov denar itd. Izventega se določajo sledeče pcsebne modalitete plačil: Nem- čija mora izgubo v trgovski rnornarici zaveznikov nadoinestiti tono za tono (zahteva osobito Anglije), zato mora zaveznikom oddati od svoje trgovske mornarice vse ladje po 1600 brutto-ton in več, polovico ladij med 1000 in 1600 tona.mi, četrtino ribiških parnikov in ostalih ribiških ladij, zavezniki pa imajo pravico, skozi 5 let dati zgraditi v nemSkih ladjedelnicah do 200.000 ton na leto. Nemčija mora dajati zavezni- kom živino, stroje, trgovske predmete v zameno za oropano, izventega pa silne množine barv in farmacevtskih proizvodov, premoga in premogovnih derivatov ter izročiti vse nemške pod- morske kablje. (Koncc prihodnjic.) POUTIČNE VESTI. Narodno predstavništvo. V seji 21. trn. se je razpravüalo o potrjenju nekaterih mandatov \z Črnegore in Macedonije. Pri glasovanjn je dobil Demokratski klub 84< radikalci pa 53 glasov; dr. Koroščfcv in Starčevičanski klub sta se odtegnila glasovanju in povzroüila, da fdasovanje ni veijavno, ker ni glasovalo potrebnih14l poslan- cev. Soc. dem. poslanec BukŠek je pro- ti postop?.nju dr. Koroščevega kluba vložil ostor protest, v katerem očita dr. Koroščevi stranki, q?> onemogočuje delovanje parlamenta, vkljub temu, da sedi v vladi. Vojaške vpoklice v zasedemem ozemlju so glasom poročil od tamkaj zopet odredili Lahi. Zglasiti se morajo v Korminu vsi moški od 18. do 42. leta. Z mlrovne konference. Italijani popuščajo 7 Wllsonov prediog glede Reke. Pariški dopisnik „Corriere della Sera" poroča iz ameriških krogov, da se je italijanskim delegatorn z ozirom na Reko stavil nastopni prediog: Reka bo prosto mesto pod garancijo Zveze narodov. Za pet do 'petnajst let pstane reško prfstaniSče prosta luka. Wilson je sprejel zahteve Jugoslovanov, da ostane mesto popolnorna obdano od jugoslovanskega ozemlja. — Pari5k: „Matin" poroča, da je Italija z ozirom na londonsko pogodbo privolila v znat- ne teritorijalne odpovedi. IZ K0R0TANÄ. 25000 K nagrade za Milesovo glavo. Ljubljanski „SlovenecM poroča, da so kdroški Nemci svoj čas ponudili nekemu slovenskemu nadporočniku na KoroSkem 25000 K nagrade, če usmrti predsednika amerikanske komisije Mi- lesa, ako bi ta do'.ocila demarkacijsko črto za Nemce neugodno. Umor bi se naj izvršil na slovenskih tleh. da se zvrne sum na Slovence. Zopet dokaz za nemško lopovščino. MARIBORSKE NOVICE CJšČenje. Gostilne Karla Aubla in Karla Schifkota pri Sv. Lenartu v Slov. Ger. je pol. oblast zaprla. Istotako go- stilne Berte Golob pri Sv. Marjeti na Dr. p., Ant. Ekerta v Prepolah in Simona Praha v Krčevini. Urednlätvo »Straže« je prevzel dr. Leopold Lenard. PTUJSKE NOVICE. Ptuj. V nedeljo Ljunija tl. bode v Narodnem domu v Ptuju ustanovni občni zbor konzumnega društva za ptujski politični okraj. Začetek je u» 10. uri predpoldne. V očigled težavnim življenskim razmeram in splošnemu izkoriščanju samo na plačo navezanih slojev je pričakovati obilne udelečbe. Posebno so vabljeni gg. duhovniki, ul\- telji, uradniki in drugi name^čenci \z celega pol. okraja. Pravila so oci 2*. rnaja tl. naprej v Narodnem domu na ogled. Pripravljalni odbor. CELJSKE NOVICE. Iz Celja nam pišejo: Vočigled še vedno veüki stanovanjski bedi ponovn« vßra^amo, zakaj še vedno sedijo v svojih stanovanjih žtevilni že davn« odpuščeni sodniki (Kotzian, Roschane itd.), učitelji ter drugi odpušče.i name- ščenci bivše države? Ali naj bo res obzirnost napram tem večja nego na- pram naSim uradnikom?! Izgnali so iz Celja znano poulično prikazen, ki se je udeleževala vse« pobojev na Slovencih, „filozofa" Bechi- neta. Danes mora iz Celja. Obzirnost in kulantnost je lep* reč, kjer je na mestu. Če pa slovenski sodni uradnik s celjskimi nemškimi advokati, ki itak morajo vsi slovenski znati, če hočejo med namä živeti, v sodni dvorani nemški govori, to ni več obzirnost in kulantnost, ampak Dr. VLADIMIR BREZOVNIK: " Albanija. (Dalje.) Kako mirno stoji storklja na svoji ^°1gi nogi in preračunana resnost ji sSra okoli kljuna, dolgega kljuna; poleg mene sedi češki kurat in lahko me sune s komolcem. Pogledam ga. Nič ^1'^ mi ne reče, samo z očmi me po- Pelje v močvirje. Govorico njegovih °>'j razumem, plašno-vprašujočo govo- rico njegovih očij. Razumem in v dnu *Viegovih očij vidim sliko, ki jo s tre- sočo roko slika njegova duša: široko P°'jano, ožgano in izpaljeno od tropi- ^nega solnca... Na tej tužni poljani ^eže trupla, ki iih trese zimna smrt; Pretresa vsak ud, da iztrese iz njega l^lado življenje. Kalne so oči teh trupel ln brez mladostnega življenja in ustnice So posinele v slabosti, brez vroče krvi s°; Žge jih tropično solnce, aživljenia Pr'žgati jim ne more, ln ta trupla je r°dila slovenska mati in ta ustna, v srnrti posinela, so pila slovenske matere ^eko in z njim ljubezen do rodu Svojega. Zato pa jih je sovraštvo dru- 8'h pognalo sem doli, da umrejo v yropicnem solncu, sredi poljane ožgane «n lzpaljene in z njimi njih rod... V nedogled se razširjajo močvirja in daleč tarn vzadaj jih že pi je noč in razgrinja čez nje svojo temno meglo. Brez broja je smrti v njih potopljene; smrti v brezbrojnih atomih, katerih vsak ima v sebi strašno moč, da upro- pasti bitje človeško. In če je tudi nania, kurat moj, usojeno? Razumem pogled tvojih očij in sliko v njih dnu vidim in občutim. A ne bojazen zase, strah, velik strah tvojih očij ima vse drug izvor! Preveč okolt nas se sliši slovanskih besedl Tu ima Avstrija svoje račune vmes in njeni kremplji davijo, ubijajo po go- tovem načrtu. Bojiš se za svoj rod in s teboj za svojega jaz. Kar niso ubile vislice in ječe, kar ni razmesarila granata, to naj uniči na teh poljanah njer.a zaveznica malarija, ki se rodi v blatu in močvirju, za njo po božji mi- losti vpostavljeno, od vekov v veke pravično ... Stroj se pravkar zopet poganja v breg, ki se pogumno ustavlja avstrij- skemu poželjenju na vzhod. Tebe, hrib, ne more obesiti na vislice in te v gladu uničiti, ti lahko oviraš pravično vojsko; pri nas douia naj bi dečkotigal lepake raz steno, kjer so oznanili, da morajo zvonovi iz naših lin, kjer so khcali nas in se jokali z nami... Klicali so nas skozi rodove že, da je bila duša ubrana na te akorde že iz roda v rod. Videl bi ti, hrib, kako neprijetno bi iz- učilo nažega dečka. Vedno več teme je okoli nas in ne vidi se daleč v pustinjo. Pravijo mi, da bomo kmalu v Vori, kjer je konec te čudne Železnice. Monotone se s hru- ščem vale nizka kolesa naprej; proga je: vijugasta in cvili s kolesi. Vsak sedi s svojimi mislimi tiho na ozko- odmerjenem prostoru; vojaki so vzdolž celega vlaka utihnili; ker noč ima svojo moč in takrat najraje pristopi pristopi vse, kar se je pred svetlim solncem skrilo. Takrat pristopi, da go- vori s človekom, ga zasmehuje, mrcvari in trpinči. V Vori je mnogo luči. Obločnice žare na visokih drogih vse naokoli. Izstopimo. Naprej do Drača pojdemo na drugi albanski iznajdbi, ki se ime- nuje motorna trezina. Nič več torej dolga kača s strojem spredaj, ampak posamezni vozovi, ki imajo svoj motor. Naporno in dolgočasno potuje človek s tem. Vsi izžgani plini, ki jih je iz- puhal motor, se kadijo človeku pod nos. In sapa se ne obrne tako, da bi jih odnašala kam drugam. Ne, le pod nos. Toda tema je in nič ne vemo, kodi nas vozi ropotajoča pošast. Prov oddaleč se vidijo medle luči, ki so iz dračkega pristanišča. Pa to je še prav. daleč, nekdo pravi, da še cele ure Bog se usmilil Motorna trezina \eze res počasi. Slednjič Drač. Vozimo se skozi dolge ulice, polne teme; od vseh stranij Strle iz teme hiže proti nam, še v temi umazane. Vstavimo se ob morju na prostranem trgu pred Vidovo palačo. Tu nam razdele tudi kvartirje in po- trebno je biio spanje. Od tretje urc zjutraj pa v pozno noč! Nič me niso motile grobe stenice, ki so me-.po- zdravljale že v polsnu in se sprehajale po umazanih rjuhah. Drugi dan smo ostali v Dracq, ki leži tikomaob morju. Na jugu in severu ga ščitita dva mogočna nosova: kap Laghi in kap Pali. Na obrežjuin na lesenem mo!u vrve ljudje. Avstrijski in nemški vojaki ter matrczi. Med nje se pomešavajo Albanci, ki seveda pro- dajejo in pasejo zijala. V pristaniaču ie nekaj bojmh ladij, srednje velikosti, nekaj rušilcev, ter dve transportni ladji, ki sta pripluli ponoči. Na odprtem morju tarn zunaj pa je mir, kakor daleč seže oko tja do one črte, kjer ?*rv; »& 0 V K BÜ it A« St"v. 52 zhak, da se še nismo oiresli hlapčev- ski ^a dttlia napram nemštvu. Res ne bo ;<;¦!.'.-j;io drugega, nego da bo mo take ljudi •;:rJtropje. In po lesenih hod- nikih orihaja v sobe, ki pa tudi niso n ' it'ga. Tu pa tam so še osiMiu. . iranega pohištva, drugo je J:o.',pou Vid odnesel seboj. Torej nič posebaega in naprej ne born opisoval. Pred hiLo je vrt, ki se izgubi brez proliorb v morsko blato. Vid, nisi imel lepr--:¦< donia, in za tvoj vrt te tudi ne : In potem še tvoji podaniki, ki rt hoteü verovati, da te je milo i^oslala sem doli! Res sirf;ni;;'> i nn. Lep je bil le razgled iz p:lf misli tu zuanega princa Wk'urt, /.mü , ^t parledenskega albanskega «vladarja«. - Üp. uredn. (Dalje prihodnjiČ.) si ga je g. Kunej na poseben način zaznamoval. Konj spIaSil se je 22. tm. ob 6. uri zvečer gdč. Pavli Ježovnikovi iz Petrovč v Celju blizu nove gimnazije. Konj je ušel. Gospodični Ježovnik se k sreči ni zgodilo ničesar. Izgubila pa je večji del ovojev, katere so pa srb- ski vojaki, ki so slučajno mimo kora- kali, vse pobrali in nji oddali. Lep vzgled za naše ljudi in tudi dokaz, da nimamo zaman zaupanja v poštenost bratov Srbov. Zaprli so 22. tm. in oddali v za- pore okrajnega sodišča v Celju FJo Klossner, ki se izdaja za 2eno orožni- škega stražmojstra v Bosni, ker je imela s seboi 23 zaprtih nesrankiranih pisem, katere je hotela vtihotapiti v Nemško Avstrijo. Izgubilo se je: 1 denarnica s 400 K in par uhanov, vrednih 60 K; 1 denarnica s 40 K; vojaške listine na ime Leopold Inkret; 1 gumast obroč s kolesa otročjega vozička; 1 denarnica z 255 K in 3 ključi; I denarnica z 48 K 70 v. Odda se naj pri mestnem magistratu. Izgubila seje: listnica iz rujavega usnja s 700 K. Odda se naj pri celj- skem magistratu. Našlo se je: v postnem poslopju 1 ženski jopič; 5 metrov blaga; 1 de- narnica 7. 10 K in nekaj starega ba- krenega denarja. DNEVNE NOVäCE. Flnančna oblast v Marlboru ter oskrba Invalidov In vdov. Zelo zna- čilno je postopanje finančne oblasti v Mariboru pri oddaji trafik. Te so bile namenjene invalidom, njih vdovam in sirotam. Sedaj pa se prošnje teh krat- komalo zavračajo s pripombo, da se odda trafika drugemu prosilcu, ne da bi se vrštla kaka poizvedovanja. Znano je, da odločuje v tej zadevi oseba, ka- tera ima še sedaj stike s celjskimi nemčurji. Le-ti se hvalijo, da bodo itak trafike obdržali, pri čemur jim tudi hišni lastniki pomagajo v toliko, da ne dajo potrebnih prostorov inva- lidom na razpolago. Zakaj so se potem trafike sploh odpovedale in razpisale ter se invalidom napravila raznovrstna pota, stroški itd? Tu vsekakor ni vse v redu in mi zahtevamo, da naj- višje instance posežejo vmes. Mesto okrožnega zdravnlka v Studencih pri Mariboru je razpisano. Prošnje do 31. maja. (Gl. Uradni List št. 94 z dne 19. maja). Iz davčne službe. Davčni oficijal Maks Merčun je premeščen iz Rad- gone v Slovenjgradec. Zbor jugoslovanskega dljaštva se vrši 15. avg. 11. v Splitu. Na dnevnem redu so narodna in dijaška vprašanja. Za sanitetne koncipiste so ime- novani: dr. Gerlovič za Brežice, dr. Errat za Slovenjgradec, dr. Služak za Konjice, dr. Petek za Velikovec. Iz politične službe. Vladnim taj- nilcom sta imenovana komisarja dr. Pinkava v Celju in dr. Pfeifer v Mariboru. Vse plsmene vloge na beograd- ske urade morajo biti kolkovane, sicer gredo v koš. Potovanje v inozemstvo, bodisi v neprijateljske, zavezne ali nevtralne države: Dovoli se le v slučajih doka- zane nujne potrebe. Točno utemeljene pismene prošnje je vložiti pri okr. glavarstvu bivališča, t ki izvrši poiz- vedbe glede potrebe in nujnosti in poSlje potem prošnje deželni vladi v Ljubljano, ki dovoljuje potovanje. Za ustanovitev slovenskega vse- učlllšča v Ljubljani so interveniraH 20. t. m. poslanci Demokratskega kluba pri ministru prosvete Davidoviču. Do- bili so zagotovilo, da predloži minister v najkrtjšem času zakonski načrt za osnovanje vseučiliSča v Ljubljani, ki se ima otvoriti 2e letoSnjo jesen. DOPISI. Iz Vojnik*. Na5e poročilo radi svoječasne aretacije g. Gorečana rade- volje popravljamo v toliko, da g. Ura- tarič tega ni zakrivil. Potrudili se pa bomo, najti pravega direktnega pov- zročitelja te afere, ki \c kakor tudi v nešteto drugih ne popolno jasnih slučajih med vojno tiralo na§e dobre slovenske ljudi v zapor. Št. Jurl ob j. 1 Celo v Celju ne vidiš skoraj nobenega nemškega napisa več na trgovinah, pri nas pa se še vedno oblastno šopiri „Johann Sche- scherko." Smo radovedni, kako dolgo nas še misli ta tvrdka izzivati. Šentjurski Sokol priredi v nede- ljo 25. maja svoj pomladanski pešizlet na Rifnik, kjer nastopi vse članstvo skupno z naraščajem v prostih vajah. Vrši se tudi podavanje zemljepisne in zgodovinske vsebine. Ker ie naš Rifnik nalepša razgledna točka naše slikovite okolice, vabimo vse znance in prijatelje k mnogoštevilni udeležbi. Odhod ob 2. uri pop. iz telovadnice. Na zdar! ClrilMetodova podružnica za Grobelno—Sent Vid -Slivnica in Sv. Stefan ima svoj občni zbor 1. junija na Grobelnem in sicer ob 3. uri po- poldne. Dnevni red: 1. Nagovor, 2. Vo- litev odbora, 3. Vpisovanje novih čla- nov, 4. Razni nasveti in predlosi. 5.prostazabava s petjem in srečolovom. Vitanje. Znani nemškutar trgovec Jaklin Karl je ob priiiki prodiranja nemških čet proti Slovenjgradcu izjavil: »Jaz nimam nič od tega, če so koroški Nemci v Slovenjgradcu. Naj pridejo v Vitanje, da jim morern tudi jaz kaj pomagati.« Njega vredni sodrug je krojač Findernig, ki je v tistih dneh izjavil: »Jaz pojdem Nemcem z enim sodom vina naproti ter jim bodem po- magal pobijati Slovence«. Upamo, da oba zadene zaslužena kazen. Konjice. Naš občinski redar je zagrizen nemSkutar. Te dni je na poziv, naj kot uradna oseba slovenski govori, ker službuje v Jugoslaviji, iziavil, da* bo on nemško govoril, četudi so v Konjicah Slovenci. Tudi je dejal, da mu je vseeno, če službuje v nemški all slovenski državi. Upamo, da bo oblast vedela, kaj ima storiti. Zadeva je itak v preiskavi. Gornjlgrad. V pondeljek 19. tm. je šla ena stotnija srbske konjenice skozi naš trg. Kakšna razlika je bila to proti avstrijskim vojakorn. Srbski vojaki so krmili svoie konje ob cesti, avstrijski pa so pomandrali najlepše travnike in razsuli ovsa in koruze na izobilje. Srbski častniki so jedli z mo- stvom na cesti in ni Sel nikdo »v go- stilno, ošabnost bivSih avstrijskih čast- nikov pa je itak znana. Vse se je vr- šilo lepo tiho in mimo, avstrijsko vo- jaštvo pa je vpilo in klelo, da je bilo joj. Zdaj so imeli tudi nekateri Gornje- grajčani, ki so poprej zabavljali čez Srbe, priliko spoznati prave Srbe. Mi- slimo, da jih je sram, kar so poprej govorili. Solčava. V času, ko je nastal naš nesrečni koroški polom, se klati pri nas celjski nemčur dr. W. Riebl. Pod pre- tvezo, da bi sei na divjega petelina, se je že poprej zadrževal v Lučah, čeprav mu graščinsko oskrbništvo ni dovolilo lova na divjega petelina. Zdaj se je delj časa nahajal v Logarski dolini menda kot blagajnik celjske sekcije nemškega planinskega druStva. Mož je po našem mnenju navadni politični vohun, ki je napravil zvezo celjskih Nemcev s koroSkimi tolovaji, kar se pri nas silno lahko izvrši ali čez Pav- ličev ali Pastirkov vrh. Nujno potrebno bi bilo, da se kratkomnlo zanre in od žene za drugimi celjskimi N^rnci. Brežice. Protestni shod, katerp'ga smo priredili v nedeljo, 18. tn:. ob 11. uri dopoldne na dvori5:!u N-jroctooga doma, je bil zelo dodro cbisk/.n. :"iiod je otvoril in vodil g. dr. L]ud;^vit Sti- ker, ki je zbranim zborova'cem na kratko obrazložil nannn nrr>:-« raz- pravljal o našem politics- - 'vu. Posegel je daleč nazaj v na'o z^odo- vino in dokasova!, knko se \e riaše ljudstvo že v daljni pret;'k!o?t: rrinrav- ljalo na osvoboditev far-.-iv1. ;ar- ma. Drugi govornik, g. dr. Joi;i Zdol- šek je na kratko narisr.l zbcrovalc^m trpljenje koroSkih Slovcnro".to jvaisiva nemških toip ter opozarj-.i! n:; skrajno potrebo, da so zuvemo v:f' :- c^'.^iosti napram dornovini in trko p-:.vočnsno preprečimo enalce ncsr^co rn nay na- rod, kakor je bil zadnji poraz na Ko- roskem. Koroški bcgivifr, g Franjo Mauchler, uradnik okni; -n p;nvar;Uva v Velikovcu, pa je n:* no;-:ival zbrano ljudstvo, da pr.ii.i: v,?. nomoč koroškim Slovencem, ki lir-r-'lo biti. ako ostanejo z nami ;¦ ¦'•"r" : i?'.o- slaviji, krepka predstmf.;i ; ;;»i nem- škemu nasilju. Predlagnt^o' r: :"'uc;\P: so bile soglasno sprejete. Ž": ¦: i^; h:I¦¦-.», da se priredi v brežiškeir več enakih shodov. ker so bo : ¦ . i M na- čin dvignila narodna zavcciri': :¦', Ir\ narn je v današnjih časih tako potr^Vna. Slovenjgradec. Jv\n - ; : otno nas je dirnilo, ko smo v:i".. ; ikoj po odhodu nemških tolp iz f ¦ ; %r:)dca dr. Josipa Barleta, nolar;,';. v Ko.^jom, begati in prosjačiti pri vseh lukajsniih vojaških in civilnih oblaslih zn imf.'tje dveh zloglasnih nemčurjov hratov Schul- ler in zagovarjati njihovo • v.'.^nost. Franc Schuller že sedi v Co!.-. , : obuja kes za svoje hujskan;;1. !7 Mer pa je žalibog še prav< nih napadov. V sploiiici.i /. ij neizpremenjen. Ljudsko glasovrt';c v Pn!r*rr»r":". LDU Split, . i „Nova Doba" prir.:... ;:..-, •¦- skega glasovanj:: 3j ; 1 Italijanovokupirar/tii ol o 310.314 duš. Od ;i Jugoslavijo 284.3: ».. u so jm ni moglo 12.989, &¦:. a ni 12.939. Podaljšan! r -ovor nemši:.. LDU Parlz....... . . iVjm: ,.-.m delegatom se jo :; ovo prosnjo rok za vložitev pi> podaljšal za 8 dni, t. j. do . . ;. Ameriška kc Dunaju odpotcr... -.:. LDU Dun.". Amcriška komisija pod vod-ivr-m proi. Couüdge je odpotovala v Pariz. Štev. 52 »JfOVA H B A< Stran 5. Koks za obrtnlke. Urad za po- $pe?,ovrnje ohrti kraljestva Srbov, Hr- ¦atov in Slovencev v Ljubljani lahko liabavi v/. nemSke Šlezije poljubno innožino koksa. Cena bo približno 30 3S K za 100 kg:. Opozarjamo obrtnike, Id reflektirajo na koks, da prit^lasijo svoie potrebSčine omenjene- mu uradu najkasneje do 1. iunija tl., na poznejše priglase se ne bo mogoče dzirati. Ltstožca uretisiiStva. »Nemskouradovanje«:Prihodniič! — Podižan: Hvaia Ti lepa za poslano; za danes bilo prepozno, pride. Obžalu- jem Te, pa verui, da bodo vse te lum- pariie krvavo plačevali. Srčen pozdrav! — Store: Vaš dopis smo izročili po- iiticni oblasli, ki se naj pomeni s ta- mbSnjimi hujskači. — Vransko : Ža! ne vcrn nobene take osebe. Dal sem v « list o;;!: **o V*^ fOß Strsut 6. »NOVA DOB A« Štev. 52 Fran STRÜPI Celje Z a log a stekla, porcelana, svetilk, ogledal, okvirjev In raznovrstnih šip klarsltili del Graška cesta OZ-9Z Z9Z\ MetrgoBina in razpošiljalna n. uiBPHISDnly LBIjB priporoča popolnoma sortirano zalogo manu- fakturnega blaga za ženske in moške obleke, raznekonfekcije,čevlje, modnega, kratkega in galanterijskega blaga, ter pošlje na željo vsakemu cenike in vzorce zastonj. 214 52-20 Ant« fioser mehan.stavbcno ključavničarstvo ielez. konstrukcijska delavnica sodno zaprisežen zvedenec CELJE Graška ccsta 47 Telefon št. 10 rimska VIII Umdno koncesijonirana instalacija vodovodov. Prevzetje vseh , vodovodnih naprav, oprcraa kopalnin sob in klosetov. Izdelovanje žičnih mrež ae ograjo vrtov, travnikov, gozdov, perkoff itd. Popravila avfomobilov. Izdelovanje mostnih tehtnlc. Popravila decimalnih In centimalnih tchtnic. Preizkušnja vsch tehtnic in uteži. 457 —6 Za obilna naročila se vljudno priporočam. Trgovina s špecerij- skim blagom in dež. pridelki Ant. KoIenciM Ant. Ermenc m Celje »-17 Oraška cesta 22 Vrinar kateri je izurjen vseh vrtnarskih zahtev, želi službo sprejeti v kaki graščini, töplicah ali v kaki tovarni. Ponudbe na upravništvo Nove Dobe. 716 3—2 Qostilna Plevčak Oaberje priporoča svQiQ izurstno toplo in mpzSo tuihinjo ter najboljša, pristno doinača ulna 240 52-20 NÄZNÄNILO. Slav, občinstvu naznanjam, da sem spremenil naslov gostilne pri »Lastovki« v gostllno pri „Jugoslovanu" Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin na clebelo in drobno. MecUcinalna drogerija Drogve.::: Keraikalije. Fotograsični aparati in Yse potrebščine. Toaletni predmeti. RaziLnževalna sredstva. Esence in bane za li- kerje. ::: Praski in tinkture zoper mrčes (prej I« Flectier) [elje, Koloduopsha ul. 5 Kirurgicni predmeti. Francoske sptcijalitete. Krmilni prašek za zi- Yino. Sredstva za konzem-' ranje jajc. Yoscilo za parkete. Barve za obleko Ltd 689 52-2 Veletrgowina 672 10—5 Izidorja Schollerja sin Ustanov. M883. Zagreb, Vlaäka ul. 2S. Telefon St. 106. nudi svojc bogai® sktadišče& stearinskih sveč, švedskih vžigalic, I limon, mandelnov, namiznega olja, sumporja (Horistella podvojno ra- ( fig, rožičev, popra, kave, suhih s)\v, finiranega). Cene zmerne! f Zatevajte cenike! metel i. t. d. Tiskovlne vseSi vrsl v Zvezml tiskamL Zdravžllšče JRogaška Slatina ZacEtEh zdrüüiiiskE sezije 15. maja 1919. VsizMlisfti pcipomocft: so rm rozpolago. 609 4-4 Živila so preskrbljena. Prospekte razpošilja in na vprašanja odgovarja Raunateljstuo držaunega zdraoilišča Rogaška Slatina Obreslni odbitek imovtne če bi se tudi vpeljal, ne bode Vam d«- našal toliko škode. kakor si Vi samj škodujete, ako celo življenje kupujete svoje potrebščine pri slabem izvoru. — Poglejte enkrat ilustrovani cenik tvrdke i>«. Suttner (lastnik Henri ftlaiire) Ljubljana ši. 983, kateri Vam sve- tuje glede res dobrili ur špecijalne znamke »IKO« iz lastne tvornice v Švici, pa md*' drugih dobrih žepnih ur, zapestnic z ura- mi, svetlečih in stenskili ur, verižic, pr- stanov, zapestnic, uhanov, jcdilnega. orodja, daril za krst in sveto birmo tsr vsehostalih zlatih in srebrnih piedtnetov. Pa tudi druge potrcbščine n. pr. škarje, nože, britve, doze za cigarete in smotk«. dijamante za rezanje. stekla, nažigalce m denarnice kupite dobro inzazmernocen* pri tvrdki H. Sutfnec* (vEasfnik HenH Fßaire) LjubBjana, bs*. 983. lipnn »hU lie in rok prinese mnogo prednosti tako v zdravstvcnem \ UCjlil {iUll kakor v društvenem oziru. Fellerjeva popolnonia neškoo- Ijiva preizkuSena »E!za« potnada za obvatovanjc in negovanje kožc, odstrani nečistost kože, ojeda prišče, brani proti solncarici, sohičrim pegam, boii, raskavosti, velosti ko2e. — Lončelc močncjše vrste 6iK Ovoj in poštnina se ra- nnrnflcfft ^{jslfJIJiDPflsl miff? vzemimo za lie*, čuna posebej najceneje. MEUVi ißülllJIVtiP lilllU Follcrjtvo iilijno 5nlečno milo >Elza«, katero jedanc? še zelo drago ali ima ^še iste dobrote in neSkodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejše za ne- govanje kože v damišnjern ča- Ömnn |"Cfl se more dosfči samo s su si niti misliii ne moremo. DUjuC IM* Fellerjevo »E!:;a*-Tanobina pomado za rast las. Okrepi ko/io na glavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo osivelost. Lonček rnočnejše vrste fe kron. Ovoj in pošt- nina se raCuna po- la RCnÜllslniP nDfinilfiRIP fpfpCiTI so ^ellerjeve *Elza« sebej najceneje. LU 1'JUnUlllIjti HUpVUltjt; lUtJll toaletne pastiije z*. umivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kar- tonu 1 K 50 v. — S seboij wxctii in povsod v žepu nositi se more bol ublažujoč, hladeč, osvežujoč Felierjev »Elza« mentoini migrenski črtnik. V leseni cevki 1 K 50 v. Izvrsten proti glavobolu in migreni, rabi se tudi preti vbodljaju in ranitvi. Voda za ocä (collyrium'j 2 K 50 v. Kapljice ps-oti zobobolu 2 K50v. Pravi zagorskl proni sok proti CcaSliu ste- klenica 4 K. Fra^covo žganjo v stekl. 6 K — v in 16 K — vin. Za zeEodecy prava švedska tink- tura, vel. stekl. 10 K— v, balzam ' ^melen) mala stekl. 2 K — vin. Kurja očesa odstrani brez bo- lečin Fellerjeva turist. tinktura »Elza« (tekočina) skupaj s karto- nom 3 K in tvorn. obliž po 3 K in 1 K 50 v. Proti poteniu teHesa in nog je fellerjev »Elza« prašek z vsipom 1 K 50 v. Krmiini ppažeBc za živino davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Ovoj in poštnina se računa posebej in naj- ceneje. Kdor naroči več, mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju Evgen V. Feller, Stubka, Elsa trg 356. (Hrvatsko Zag;orje). |fržavepiom Varaždinske toplice ^äJ Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav. — Nov ZdravilisKi Hotel. E&ektrična raz3vesl)ava! Staroznano, radioaktivno zdraviliščezžveplom +,5ofen? pro.1; prntinM, BiiitlHii, iSiagu;«nf,frs, X'V't Ä: jželodcu in čreveznih boieznih. Elekt^. masaža. Blatne, on itčno kisele in solnčne kopeli Odprto celo leto. — Krasna okolica. Moderna oprerna. Novi hoteli. Prospekti brezplačno! Zdraviliški zdravnik: Dr. J. Löchert. 12—!? Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju Delniöka glavnica 15,000.000 kron. - CENTRALA ^ L.JUBLJANB » Poslovalnica avstrijske razredne loterije. Rezefvni fo«di nad 4,000.000 kr*n. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Maribpru. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu oforesftov&roju. Kupuje n prodaj© vse v«*ste ^^edncstnih papifjevi financsf-a vsako y«»stne dobave in dovoijuje aprovizacijske kredite. 266 Stev. 52 *N G . „» ,,¦¦..,. ../. ,,. SXH&ü «*'. Interpelacija poslanea dr. Vekoslava Kukovca in tovarišev na ministra financ, notranjih in zunanjik zadev zaradi ne- dopustnega vmešavanja činiteljev Nemške Avstrije v fhiancno upravo k državi SHS pripadajoßih občia in okrajnih zastopoy bivše vojvodine Štajerške potom komunalnega kreditnega žavoda v Gfadcu. Komunalni kreditni zavod vojvo- dine Štaferske v Gradcu je poslal med drugimi občinskernu uradu občine Tr- bovlje obračun z dne 12 teb. 1919 Št. 1611, glasom katerega naj bi bila ta občina dolžna imenovanemu inozem- skemu zavodu na stroSkih nabave VI. avstrijskega vojnega posojila znesek 1,303.424 K 53 v. Z dopisom z dne 28. feb. 1919 St. 159 naznatija isti zavod okrajnemu zastopu v Celju, da mu dolguje na V. avstrijskern vojnem po- sojilu 5e 5,203.800' K, pri čemur so obračunani v brenie celjskega okraja režijski r,troški tega zavoda za nakup papirjev v ogromnem znesku 14.488 K 96 v. Ptujski okrajni zastop je obre- menjen pri istem zavodu na jednak način s stroški nabave V. in VI. voj- nega posojila v znesku 6,000.000 K, vsi okrajni zastopi naše države, ki so prej pripadali vojvodini Štajerski, za nad 20,000.000 K in slovenske občine za nad 30,000.000 K. Ker te občine in okrajni zastopi znatnega lastnega premoženja nimajo, jamčila bi edino davčna moč dotičnega dela naše države tuji državi za dolg 50,000.000 K. Po ustavnih določbah, ki so ve- Ijale v bivši vojvodini Štajerski, nima imenovani komunalni kreditni zavod niti pravnega obstoja 2e od trenutka svoje ustanovitve naprej, tern manj pa po razdelitvi ozemlja bivše vojvodine Stajerske vsled narodne samoodločbe, ker je en del te dežele pripadel naši državi, en del pa Nemški Avstriji in očividno Nemška Avstrija sedaj ni upra- čena, sama potem zavoda, ki je bil ustanovljen za prej dvem narodnostim skupno domovino, uveljavljati kake zahtevke proti občinam in okrajem naše države. Ta komunalni kreditni zavod je bil namreč ustanovljen od dežejnega odbora vojvodine Štajerske 8. nov. 1916 v zvezi s cesarsko odlcčbo 2 dne 17. dec. 1916 in sklepom dežel- nega odbora z dne 13. okt. 1917 in cesarsko odločbo z dne 13. dec. 1917. Po § 1 svojih pravil ima ta zavod edino namen, dajati posojila vojvodini Štajer- ski sami in njenim okrajem in občinam, da se na ta način dobi kar največ vojnega posojila za Avstrijo. Ne daje pa ta zavod sploh nikakih posojil v gotovini, ampak le v lastnih obvezni- cah, katerih pcdlago tvorijo začasno le tirjatve zavoda, katere tirjatve pa zavod Se-Ie v prihodnje pridobi s po- sojili nasproti občinam. Se-le ako bi deželni zbor Stajerske sklenil, jamčila bi glasom pravil tega zavoda zar.j voj- vodina Štajerska. Do takega sklepa deželnega zbora seveda ni nikdar prišlo, ker je cesar 27. julija 1914 deželni zbor Stajerski in vse druge zakonodajne zbore zaključil in nikdar več niso bili sklicani. Za tako kreditno zadevo, kakor je jamstvo dežele za kreditni zavod, ie po § 20 štajersk3ga dež. reda z dne 26. feb. 1861 st. 20 d. z..potrebem pra- vilen sklep' deželnega zbora ter sklep deželnega odbora za veljavnost nika- kor ne zadostuje. Deželni odbor ima Po § 26 dež. r. voditi, kar se s-cer samo °b sebi razutne, le navadne upravne Posle. Obremenitev dežeie z jamstvom 70,000.000 K, za kateri znesek naj bi se izdale obveznice, pa gotovo ni na- vaden upravni posel. Ustanovitev komunalnega kreiit- fiega zavoda je srnatrati toraj le kot Pogojno, ki bi bila dobila pravno pod- 'ago že-le v trenutku, ko bi bil deželni *bor naknadno odobril predlog dezeine- Sa odbora, kar je pa vsled razpada Avstrije in razdelitve vojvodine na ob- ^očje dveh držav za vedno izključeno. Jreba je gotovo mnogo samolastnosti * temu, da pravno neobstoječa korpo- r*cija komunalni kreditni zavod vGrad- c^ danes stavi celo na javne korpora- ^j* tujih držav milijonske zahteve in Jlr*i še seclaj za svoje nečuvene, nepo- stavne manipulacije zaračunava kakor ^ slučajti celjskega okrajnega zastopa kar po 14.000 K režijskih stroškov. Ce bi bil kredit občinam dan v resnici v gotovini in bi bile občine üeJanjsko kupile dotične papirje vojnega Posojila ter jih prejele, bi bil položaj "ekolik« r»snejSi. Toda U ni fcil nik- dar niti namen ustanoviteljev komunal- nega kreditnega zavoda, Z dopisom z dne 18. nov. 1916 5t. 33. 540-1 K 3 je namreč Stajerski deželni odbor pisal okrajnemu zastopu v Celju in drugim javnim korporacijam, da je sklenü ustanoviti komunalni kreditni zavod v Gradcu, le da bi omogočil podpisovanje vojnega posojila on im javnim telesom, ki nimajo niti gotovine niti nepremič- niri, ki bi jih zastavila v to svrho. Obveznice, v katerih ta zavod izključ- no daje posojila, so namenjene le v to svrho, daslnžijo kot podlaga za pod- pisovanje vojnega posojila za avstrij- sko državo. Ta zavod toraj nima zna- čaja resničnega denarnega zavoda in tudi dejanjsko ni bil nikdar kak sarno- stojen zavod, ampak le upravni organ de2elnega odbora štajerskega kot ne- kega agenta avstrijske vlade za pod- pisovanje vojnih posojil. Glasom dopisa deželnega odbora štajerskega z dne 18. nov. 1916 ta odbor namreč nujno pričakuje, da okrajni zastopi nemudoma in najkasneje do 5. dec. 1916 2e nazna- nijo svoje sklepe in sicer, da so pod- pisali primeren visok znesek vojnega posojila, to je: 5-kratni do 10-kratni znesek v celem okraju predpisanih dr- žavnih neposrednih davkov, toraj celjski okraj najmanj 1,858.000 K do 3,717.000 K. In ravno isti deželni odbor je v seji 25. apr. 1917 dovolil na podlagi pravil le umetno in pogojno ustvarje- nega komunalnega kreditnega zavoda celjskemu okrajnemu odboru proti za- doižnicam ne-le 3,717.000 K, toraj 10- kratni znesek direktnih državnih dav- kov, ampak še povrh 1,486.800 K. Štel pa ni niti kreditni zavod niti deželni odbor okrajnemu zastopu niti vinarja, ampak je oddal komunalni kreditni zavod vojni posojilnici zadolžnico tega zastopa čez 3,717.000 K, toraj dal av- strijski državi podlago za izdanje voj- no-posojilnih papirjev venakem znesku, sam pa pridržal 5e zadolžnico istega okrajnega zastopa čez 1,486.800 K, za katero je okrajnemu zastopu odobril in pridelil le enaki znesek lastnih ob- veznic brez kakega stvarnega kritja. Varovala se je le oblika, vse pa je bila le fikcija. Jednako se je p'ostopalo proti ob- činam, katerim je' odmeril in obenem dovolil isti de2elni odbor znesek, ki ga naj dolgujejo niti pravno niti de- janjsko obstoječemu komunalnemu !:re- ditnemu zavodu. Seveda je bil zapisan vsled tega skupno ne-le 5-kratni ali 10-kratni, ampak 20-kratni znesek v okraju predpisanega neposrednega dr- žavnega davka temu domišljenemu zavodu v breme naSih javnih korpo- racij. Ker je tudi deželni odbor 3e po- vrh v lastnem tmenu podpisal .za deželo enak znesek, obremenil je sam pri bebi oziroma navidezno pri komu- nalnem kreditnem zavodu davkoplače- valce istih občin celo za visokost vsega direktnega davka za dobo 30 let naprej. V dopisu št. 2.521 naznanja ta čudni kreditni zavod na pr. občini Blanci, da je deželni odbor dovoül posojilo 6.000 IC, da bode za to občino nabavil odgovarjajoče vojno posojilo ter lom- bardiral s 75% pri banki, in še povrh posojilo 2.000 K, katere izplača z la- stnirni obveznicami, ki jih pa obenem obdrži kot vamost Pravi pa izrecno v tem dopisu, da se s podpisom odg-o- varjajočih zadolžnic ne povzroči nikaka zadolžitev v pravem pomenu besede, kajti komunalno posojilo se vsak čas lahko t vmitvijo obveznic poravna, Če jih ne bode več treba za kritje nabavne cene vojnega posojila. Izguba na kapi- talu je izključena, piše 14. nov. 1916 c. kr. namestnik jrof Clary. Z dopisom okrajnemu zastopu v Konjicah z dne 18. nov. 1916 št. 33.541- l-K-4 izjavlja deželni odbor zopet, da je komunalni kreditni zavod vojvodine Stajerske ustanovil bas v namenu po- množitve vojnega posojila, in (.[¦.< >b- činam omogoči dobiček c-betajočo kup- čijo. Mariborski okrajni glavar Weiss piše obČinskemu uradu Sv. Križ pri Mariboru celo dne 29. dec. 1916 Št. 2374-praes, da za podpis vojnega po- sojila ?ni treba nobene gotovine, tudi ne nastane za občino nobeno obremen- jenje, ako podpiše vojno posojilo. To- raj se tudi najrevnejša občina lahko udeleži podpisovanja. S podpisovanjem vojnega posojila ne žrtvuje občina baje ničesar. Ta sam okrajni glavar je za- peljal na ta način 169 kmečkih občin, da so pri komunalnem kreditnem za- vodu v Gradcu na V. avstrijsko vojno posojilo podpisale 1,419.-550 K. Seveda po njegovi, menda pač merodajni po- jasriitviy občine s tem ne žrtvujejo ni- česar. Štajerski deželni odbor si je si- cer dal predložiti tudi zapisnike sej, v katerih so okrajni in občinski zastopi o zadolžitvi pri njegovem komunalnem kreditnem zavodu sklepali. Ni ga pa oviralo take sklepe potrdiii vkljub pro- testu onih zagtopnikov, ki so zastopali resnično vetino okraja, ce je le urnetna nemška večina glasovala za zadolžitev okraja ali obČine. Glasom zapisnika okrajnega zastopa v Rogatcu z dne 5. jun. 1917 je ta okrajni zastop sklenil na pr. podpisati VI. vojno posojilo v znesku 1,000.000 K z izrecno pripombo, da so proti predlogu giasovali Slovenci, in glasom zapisnika seje z dne 4. jun. 1917 VII. vojno posojilo 300.000 K, a glasom sejnega zapisnika z dne 11. junija 1918 VIII. vojno posojilo po 350.000 K, oboje proti g-Iasom Sloven- cev. Slovencev je v tem okraju 99%. deželni odbor je pa vendar proti nji- hovi volji zadolžil okraj za 2,000.000 K vojnega posojila. Komunalni kreditni zavod tudi navadno ni bil zadovoljen z zneski, katere so občine sklenile podpisati, ampak je samovoljno pripisal vižje svote v obrazec vposlanih zadolžnic vkljub protestu občin, na pr. glasom poroüila okrajnemu zastopu v Celju z dne 19. avg. 1917 st. 1691 občirii Kalobje, kateri se je vpisal v zadolžnico n;esto od občine dovoljenih 10.000 K znesek 14.000 K, ali občini Teharje mesto 57.000 K znesek 79.800 K. — Glasom sejnega zapisnika občine v Novi cer- kvi z dne 10. dec. 1916 je prečital žu- pan te občine od okrajnega odbora med sejo dospelo nujno pismo, naj občina podpiše 83.500 K vojnega po- sojila, kljub temu da je dne 29.-nov., 1916 bilo sklenjeno, le posvoji moči in mišljenju podpisati in plačati v gotovini 8.400 K. — Župan Cilenšek občine Št. Pavel pri Preboldu poroča okrajnemu odboru v Celju z dopisom z dne 12. dec. 1916 št. 1794, da se je vsled pri- tiska tega okrajnega odbora skiicala Že drugokrat seja občinskega zastopa, da se zviša dovoljeni ?;nesek vojnega poscjila 12.000 K, da se pa večina namenoma ni seje udeležiti hotela ter bi prisilno klicanje tretjič ne imelo zaželjenega pozitivnega vspeha. —. Ravnotako se je moral opravičevati Župaii Klinar občine Svetina z dopisom okrajnemu odboru v Celju z dne 2. pros. 1917 št. 1.016-16, da je zastran V. vojnega posojila sklical 3 seje in se trudil na vse načine, da bi pridobil odbornike za podpis, a vse zaman. Ker so bili odborniki nepristopni, jo pa Župan sam podpisal iz lastnega prenic- ženja nekaj vojnega posojila. — Žu- panstvo občine Okoüca Št. Jur ob j. ž. poroča 16. suSca 1919 pod St. 473, da se je zadolžnica dne S. dec. 1916 St. 2342 okrajnemu zastopu v Celju ne- podpiaana vrnila. Vladni komisar dr. Fasching in okrajni glavar baron Müller sta pa vendar na vse mogoče načine zahtevala, da mora občinski odbor vojno ptscjilo podpisati in sicer 10- krat toliko, kolikor plača cela občina vsega davka na leto. Toda odbor ni hotel podpisati. Čez nekaj dni je bil župan povabljen na okrajni zastop in prisiljen dolžno pismo pqdpisati, tako da je brez glasovanja župan sam na zadol2nico podpisan. Vendar je po predlogu okrajnega komisarja dr. Fa- schinga z dne 11. dec. 1916 St. 886-16 in z dne 1. sept. 1917 št. 808-17 deželni odbor štajerskl to občino zadolžil na V. vojnein posojilu pri komunalnem zavodu s 192.900 K in 77.200 K. SliSali smo pač 2e, da so velesile svoječasno zaplenile za gotovo dobo carinske prejemke Turčije, toda s pri- voljenjem necivilizirane Turčije, ne pa na ta način, kakor to skuša štajerski komunalni kreditni zavod, ki hoče za- pleniti davčno moč velikega dela naäe države za dolga desetletja v naprej. Motil bi še pa tudi, kdor bi äta- >erskemu deželnemu odboru pripisoval natantino preskuSanje, ali so bili skltpi o zadolževanju pri komunalnem kredit- nem zavodu s strani okrajnih zastopov in občin vsaj po obliki pravilni, in ali so odgovarjali zakonitim predpisom. Upravno scdišče na Dunaju je z od- ločbo z dne 25. apr. 1906 st. 4865 iz- reklo: »Predpogoj odobritve važnih upravtiih poslov občinske uprave s strani okrajnega zastopa je popolnoma pravilno sklepanje občinskega zastop- stva. Višjega odobsenja je sposoben le ukrep, prr katerem so se varovali vsi zakoniti predpisi, po katerih se je pravni čin od pristojnih činiteljev od- redil; kajti odobrenje pravnega posla se more izvršit« vendar le, če se ve- stno pretehtajo vse ngodne in neugodne okolnosti, ki so merodajne za korist občine.« Trajna obremenitev občint», kakoršno je prcdlagal občinam deželni odbor štajerski ž vabilom glede pod- pisa V. vojnega posojila 18. nov. 1916 št. 33.538 - I - K - 1, ima toraj za ustavni predpogoj postopanje po predpisih ob- činskega reda v smislu zakona z dne 2. maja 1864 št. 5 d. z. Deželni odbor je sicer s tem oklicem opozoril občine na določbo § 34 obč. r., da se mora sklepati o vojnem posojilu v redni odborovi seji, toda ukazal je glasovati — ne o glavnem vprašanju, ali naj se občina sploh spušča v tako nedo- pustno podjetje, ampak — le o višini posojila, ki ne sme biti nižje nego 5-kratni neposredni davek vseh obča- nov, sme pa doseči 10-kratni znesek. Akoravno po § 75 obč. r. sme občin- ski zastop sklep o trajni obremenitvi v potrjenje predložiti že-le potem, ko se je izvržilo o tem zborovanje in glasovanje volilcev, vendar je bilo treba po dotičnem strogem ukazu že prej in sicer do 5. dec. 1916 sklep o vojnem po- sojilu predložiti deželnemu odboru. Za- pisnik o sklepanju volilcev jo po tem ukazu sicer predložiti ob enem s skle- pom občinskega zastopa okrajnemu odboru v potrjenje. Toda deželni odbor je predložil občinam v naprej obrazec za tak zapisnik, ki se mora glasiti v svojem zaključku v vseh slučajih: »Ta predlog je toraj sprejet.« Tozadevni zapisnik glede občine Trbovlje o zbo- rovanju volilcov zaradi glasovanja, ali naj se sklep občinskega odbora o pod- pisu VI. vojnega posojila predloži v višje odobrenje, z dne 5. rnaja 1917 izkazuje, da ima občina 1.890 volilnih upravičencev, da pa na to velevažno zborovanje sploh nikdo ni prišel! Od deželnega odbora v naprej za vse slučaje predpisano besedilo zapisnika o takih zborovanjih pa pravi, da se smatra, da odsotni volil.ci soglašajo z odborovtm predjogom. Predlog je toraj sprejet. Akoravno se nikdo' ni priglasil k glasovanju, mora se smatrati, da. je vseh izostalih 1890 volilcev zadovoljriih 7. obremcnitvijo občine z 1,400 000 K, kar pomeni neposredni državni davek vseh * občanov za 15 let. Na podlagi teh zapisnikov se je^drznil okrajni zastop v Laškem potrditi od deželnega odbora ukazano zadolžitev občine in je deželni odbor dovolil potrebno posojilo v svojem komunalnem kreditnem za- vodu. Tudi pri skoro vseh ostalih obči* nah je izvrževal svojo nadzorovalno dolžnost okraj kakor deželni odbor jednako. Ker na pr. Spodnji Šantjakob- ski dol ni imela oWinskega zastopa, ampak kakor sploh mnögo obüin le začasno vladnega komisarja, poslal je ta zaüasni komisar obrazec za sejo obČinskega odbora o sklepaniu zaradi V. vojnega posojila neizpolnjen okraj- nemu zastopu v Mariboru s pripombo nazaj, da vabilo občinskih odbornikov k seji odpade, da je podpisani za za- časno oskjrbovanje občinskih poslov postavljen kot vladni komisar, in da je toraj sarn sklepal, koliko vojnega posojila ta občina podpiše. Nadzoroval- na oblastni videla nenamenjenega dov- tipa niti1 v tsm uradnem poročilu, am- pak je okrajni odbor mariborski kakor tudi okrajni zastop v redni seji dne 19. jun. 1917 ät. 147* vzel tudi v tem Sfran 4. »NOVA D 0 B A< Stev. 52 slučaju podpis vojnega posojila v zne- sku 20.000 K z odobrenjem na znanje. — Vladni komisar občine Bianca Ivan Robek je pa dobil od komunalnega kreditnega zavoda vrnjene glede V. vojnega posojila vposlane zadolžnice čez 5.000 K in 2.400 K, ker je treba še podpisov 1 občinskega svetovalca in 2 odbornikov, ter je ta zavod pri- tiskal na občino, da se ti nedostatki izpopolnijo in zadolžnice vrnejo. Kljub tozadevnemu dopisu z dne 28. oktobra 1918 vladni komisar občine Bianca ni ustregel zahtevku in so dotične nepod- pisane zadolZnice še v njegovih rokah in toraj pač ne more biti niti z daleka govora o kaki prevzeti obveznosti ob- čine. Vendar je obremenjena imenovana občina glasom dopisa komunalnega kreditnega zavoda z dne 28. feb. 1919 z zneski V. vojnega posojila 5.000 K in 2.000 K, toraj brez vsake listine! Isto velja o občini Brezje pri Studeni- cah, katera je obremenjena brez vsake podlage s V. vojnim posojilom 15.000 K in 6.000 K, za katero se niso pod- pisale nikake zadolžnice. Takih sluča- jev je mnogo. — Ptujski okrajni za- stop je sklenil podpisati 6,000.000 K V. in VI. vojnega posojila v svojem imenu in odobril 938.900 kron V. in 909.400 K VI. vojnega posojüa za ob- čine okraja. Seja okrajnega zastopa ptujskega z dne 12. jun. 1917, pri ka- teri se je sklenilo okraj obremeniti s 3,000.000 K in njega občine z 909.400 K VI. vojnega posojila, je bila pa ne- sklepčna, ker je bilo izmed vseh 37 članov navzočih le 18 članov. Vendar je deželni odbot odobril ta očividno protizakoniti sklep in zadolžil okraj in občino za blizu 10,000.000 K. — Okrajni zastop mariborski je zadolžil lastni okraj z 1,000.000 kron V. in 250.000 K VI. vojnega posojila in ob- čine okraja z 1,419.550 K V. vojnega posojila v nesklepčnih sejah 7. dec. 1916 in 19. jun. 1917, pri katerih je izmed 36 odbornikov bilo le 15 odbornikov navzočih. — Okrajni zastop v Gornjem- gradu je najel dolg 700.000 K za V. vojno posojilo v ,seji dne 19. dec. 1916 ob navzočnosti le 16 izmed izvoljenih 32 članov, toraj nepostavno. Če se v smislu § 81 zak. z dne 14. jun. 1866 St. 19 d. z. razpusti okr. zastop, mora se nova volitev razpisati najmanj v 6 tednih. Za začasno vod- stvo poslov se sme postaviti vladni komisar, ki pa sme opravljati le na- vadne posle; le v slučaju nujne sue sme kaj izrednega ukreniti. Načelno pa ne sme odločevati v zadevah, o katerih odločuje okrajni zastop po svobodnem prevdarku. Komisar toraj v smislu ple- narnega sklepa upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1898 prekorači svoj delokrog, če iz okrajnih sredstev dovoli za vodovod ene izmed občin okraja podporo. Da komisar toraj ne sme vojnega posojila v imenu okraja podpisati in ne potrditi takih občinskih sklepov, je več nego jasno. Avstrijska vlada je pa na slovenskem Štajerskem iznenaklonjenosti nasproti slovenskemu prebivalstvu razpustila vse važnejše okrajne zastope in postavila — ne za dobo postavnih 6 tednov, ampak — za več nego 6 let začasne vladne ko- misarje n. pr. za okraje Slov. Bistrica, Konjice, Brežice, Celje. Vendar pa je odobril deželni odbor, da je tak ko- misar zadolžil z vojnimi posojili n. pr. okraj Slovenska Bistrica z 1,200.000 K in sicer komisar dr. Kramer, okraj Konjice z 700.000 K V. vojnega poso- jila z zadolžnico z dne 30. maja 1917 in sicer komisar Franc Possek, okraj Brežice s V. in VI. vojnim posojilom 440.000 K in sicer komisar baron Alfred Moscon, okraj Celje pa s 15.000 Kill., 20.000 K IV., 5,203.800 K V. vojnega posojila in sicer vladni komisar dr. Jos. Fasching. Ti okrajni komisarji so isto- tako nezakonito odobrili pristojnim občinam naložena vojna posojila. Vsi ti čini se morajo smatrati očividno kot neveljavni in za prizadete okraje in občine kot brezpredmetni, v kolikor se ni štela gotovina. Če hočemo preskušati veljavnost sklepov o,<:rajnih zastopov, okrajnih odborov, okrajnih komisarjev in dežel- nega odbora glede najetja posojil za občine in okraje, govori tozadevno § 54 zakona o okrajnih zastopih z vso jas- nostjo. Po ti zakoniti določbi sme okr. zastop najeti posojila ali jamstva, toda le posojila in jamstva, ki se nanašaio na potrebe dotičnega okraja, nikakor pa ne za habsburško dinastijo, da se more še naprej vojskovati. Nobeno-po- sojilo ali jamstvo, če, bi se tikalo tudi le okraja, pa ne sme presegati 10% v okraju predpišanih davkov z vraču- nanjem dosedajnih obveznosti okraja'. Vsi okraji so pa imeli že več nego 10% direktnega davka prejšnjih ob- veznosti za lastne potrebe, na kar se pri dovoljevanju vojnih posojil sploh ni oxiralo. Ker se pa vojno posojilo ne lice okraja, ampak se nanaša na za- devo, ki nima z okrajem nobene zveze, presoditi je vprašanje sklepanja o vojnem posojilu po zadnjem stavku § 54 navederega zakona, ki pravi, da je za drifte kreditne operacije potrelben poseben cleže^ni zakon. Brez ozira na znesek, kterega cioloči občina ali okraj za vojno posojilo, potrebno bi bilo v redhi seji deielnega zbora štajerskega c tern, sklepati, v nasprptnem slučajii je vsak tak F-klep, če ga je tudi sto- krat potrdil ckrajni odbor ali zastop ali komisar a!i deželni odbor, pravno neveljaven. Deželnemu zboni se pa ni dala v nobenem slučaju možnosr, o tern sklepati, ker ni bil sklican. Ta dejanjski star; o postopku pri podpisovanju vojnih posojil sem na- vajal pod'/obno ne iz vzroka, ker se mi zdi polrebno v vsakem posameznem slučaju dokazovati veljavnost ali neve- Ijavnost podpisovanja' vojnih posojil s strani obcin in sploh javnih korporacij, marveč z namenom dokazati, kako malo resnosti je bilo pri teh korakih, ki so bili sposobni nas v neugodnem slučaju v pravem pomenu besede na- ravnost gospodarski zasužnjiti tujim svrhiim. Imamo pa 5e izza časa stare vlade tudi načelne zakonite dolocbe, iz katerih jasno sledi, da se vsem opi- sanim sklepom brez ozira na že na- štete pomanjkljivosti mora odreči ve- ljavnost. Vse občine in vsi okrajni zastopi, naj so bi!i sklepčni ali pra- vilno ali nepravilno zastopani, ravnatt so narnreč z ozirom na določbo dr- žavnega temeljnega zakona z dne 5. marca 1862 št. 18 drž. z. o državnem obcinslyem :•• \konu čl. XVIII in tudi z ozirom na § 48 zakona o okrajjiih za- stopih protizakonito, so prekoračiii svoj delokrog in so sklepi nični, zlasti v , kolikor še niso izvršeni. Delokrog okr. zastopov po teh določbah obsega le notranje zadeve okraja, ki se tičejo skupnih koristi prebivalstva okraja. Intefesi habsburške in hohenzollemske dinastije pa niso notranja z:;deva no- benega oknija v slovenskem delu bivše vojvodine Stajerske in toraj noben okrajni zastop ni smel sklepati o na- bavi bojnih sredstev za te tuje interese ter odobriti tozadevnih sklepov občin. Kjer se je nasprotno. postopalo, preko- račili so okrajni zastopi svoj delokrog in so njihovi ukrepi nični, njih izvrši- tev nedopustna. Tudi upravno sodišče dunajsko je glasom odločbe z dne 8. febr. 1905 St. 1375 na torn stališču, ko pravi, da okraj niti ni upravičen za kulturne in dobrodelne svrhe kaj prispevati, če se iičinek naj nanasa'na tuje okraje. Po odločbi z dne 11. maja 1898 prekoračil je okrajni zastop svoj postavni delo- krog že v slučaju, ko je dovolil iz sredstev okraja prispevek v podporö narodnih manjšin drugih okrajev. Da je vojno posojilo brez vsake zveze s koristmi kake občine ali kate- regakoli okraja, je jasno. Da ni no- tranja zadeva občine ali okiaja, je razvidno vsakemu pametnemu človeku. Če je občina o tem sklepala in je o tem odločal okrajni zastop, je to danes za nas ravno tako neobvezno in ne- veljavno. kakor če bi bil sklepal o zadevah v Afriki ali Avstraliji. K več- jemu je^ostopal ta ali oni činitelj na svoj račun, četudi niti takemu staiišču ne mo re mo in ne smemo pritrditi. Sploh nam je prcsojati zadevo, ki je' očividno javnopravnega ziyacaja, iz da- naSniega državnopravnega stališča. Tudi če bi bili ostali še v naprej v stari Avstriji, bili bi sklepi o vojnem posojilu in vsi podpisi dotičnih zadolžnic neveijaven čin. Dane3 smo pa nova držav^a, celo državljanizmagovitedržave smo, najinanj pa popolnoma samostojne in suverene države. Le če bi nas ustvaritelji >'n:-iše države obvezali k plačilu, ali če bi se narn kdt pogoj mednarodnegc priznanja naložilo pla- čilo prej ^e ne izpolnjenih obvez,/ ali če bi mi bil; dogovorno med našo državo in dri'gimi činitelji izpolnitev take obvcze sprejeli, moglo bi biti vprašljivo, ali nas vežejo t^s "" "r-e,smatrati kot izključeno. Najodličnejša {Sravica ¦ suverene države je razpolaganje z davki ozi- roma nalaganje davkov. Niti trenutek ne more naša vlada pripustiti, da bi komunalni kreditni zavod v Gradcu razpolagal z davki, ki so jih dolžni naši državljani Ie svoji državi, in ki zavodu tuje države ne-morejo služiti niti kot jamstvo kake tirjatve za na- bavo vojnega posojila. Dotična sama ob sebi neumestna in tudi v starih državnopravnih raznierah nedopustna določba zadolžnic, da ima odločcvati v sporih graško civilno sodišče, ne more priti niti najnianj v poštev in bi se vsaki morebitni razsodbi od strani naše države morala odreči izvršljivost V vsaki pravni državi odločuje o plačevanju davkov le upravna in ne sodna oblast. Sevecia Ie činitelji uprave 'naše države more jo odločevati o porabi našim državljanom predpisanih davkov. Če ni bilo izdajstvo že prej pripuščati, da se občine in okrajni zlorabljajo za nabavo sredstev vojevanja, gotovo bi danes bilo izdajstvo, en sam vinar iz javnih virov, toraj tudi iz občinskih in okrajnih davkov porabiti ali plačati za vojne stroške nam nasprotnih sil, ki pravno sploh ne cbstojajo več: ( Tozadevno stališče mora z vso jasnostjo zavzeti tudi naša vlada, ne le da varuje svoje financijelne Interese, ampak čuva kot suverena sila svoje dostojanstvo, in da kot rnednarodno veljaven činitelj zavrne vsako nedo- pustno vmešavanje tujih korporacij v na5e notranje zadeve. Zato si dovoljujem vprašati gospoda ministra za finance in za notranje za- deve oziroma tudi gospoda ministra zunanjih zadev, kako stališče zavze- majo proti vmešavanju komunalnega kreditnega zavoda bivše vojvodine Stajerske v Gradcu, ]<& je Še tekom mesca svečana t. 1. uveljavl.jal zoper upravne enote,na5e države daiekosežne tirjatve za nabavo vojno-posojilnih papirjev bivše Avstrije? Kako so pri- pravljerii varovati občine in'okrajne zastope nasproti tem državnopravno nedopustnim tirjatvam? Ali so priprav- ljeni prepovedati javnirn korporacijam naše države vsako vplačilo na račun vojnih posojil, podpisinih na korist avstro-ogrske monarhije? Ali sent že poslal na- ročnlno za „Novo Pobo"? AU sem že prtdobfil kakega novega narocnäka ? Kttjiževnost. Za naše meje. Primorski Slo- venci os>ane*o zvesti Jugoslavijf. Govor poslaYica dr. Dinka Puca v adre- sni debati V Narodnem predstavništvu. Izdat L. Schwentner v Ljubljani. Cena 1 K 65 v. 12 Taritum ergo. Za mešani žbor zložil Stanko Premrl, stolni kapelnik v Ljubljani. Izdala Jugoslovanska knji- garna v Ljubljani. Cena 3 K. Ljubljanski Zvon. V JetoSnjem letniku Ljub. Zvona zbuja veliko po- zornost zgodovinski roman znanega našega romanopisca dr. Ivana Tavčarja. Dejanje romana se vrši za časa tri- desetletne vojne v Škofjiloki in okolici in 'opisuje vse grozote in podivjanost tedanjega časa. Poleg glavnega romana prinaša Ljub. Zvon manjše novele, eseje- in pesmi. V aprilovi žtevilki je natis- njena krasna pesem Pavla Golije „Pro- cesija", ki je dobila • častno nagrado. Ker sta odSla Oton Župančič in Milan Pugelj na daljsii dopust, je prsvzel s peto Stevilko uredrwstvo lista znani literarm kritik Dr. Clonar. — Naročniki na leto.^nji letnik Ljub. Zvona se-nekaj časa še sprejernajo, ker so še v.sejetos izäle Stevilke na razpolago. Naroča se v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica St. 6. Celoletna naročnina znaša 30 K. Slovencem v zasedenem ozemlju, ki so naroÜeni na Ljub. Zvon, naznanja upravništvo, da so prihranjena zanje vse ietošnje številke. Propagandna brošara »Jugosla- vfja in njene meje. I. Koroška», ob- sega poleg obširnega zgodovinskega dela — počenš^ od preseljevanja ns- rodov — tudi jako zanimive in r tančne statistike o prebivalstvu, solstw, uradništvu, učiteljstvu in župnijah. Bro- šura ima tudi jako točen narodnosten zemljevid. Knjižica je posebno v tem času, ko se odloča usoda našega Ko- rotana, zelo aktualna in ne bi smela manjkati v nobeni jugoslovanski hiši. — Naroča se v vseh knjigarnah in v upravnižtvu „Jugoslavije". Cena I\ 4. SokoliČ. List za sokolski naraščaj. Št. 1. in 2. je izšla z bogatö vsebino Cc-na letno 10 K. Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.' , Narodnogospodarski vestnik (do- slej »Slovenski trgovski vestnik) št. 5 je izšla. TRGOViNA, QBRT !N NA- R00H0 G0SP0DARSTV0. Poziv na zavarovance. Z ozironi na govorice in časopisrie vesti, da je delovanje inozemskih zavarovalnic v Jugoslriviji prepovedano, nam javljajo z merodajne strani, da so te vesti ne- točne in neosnovane. Pozivljamo zava- rovan^e v njih lastnem interesu, da se ne dajo begati po takih neutemeljenih vestch in da točno plačuiejozavarovalnfe premije, ki zapadejo v plačilo, pri onih zastopstvih, ki so v smislu izjav, ob- javljenih na poziv dež. vlade za Slove- nijo v Uradnem viistu, upravičene za sprejemanje prernij v naši kraljevini. Cene za cinkovo pločevino so se s 15. majiem zviSale na 770 K za 100 kg. Sladkorja bo kmalu dovolj. Mi- nistrstvo za prehrano poroča, da bo v najkrajšem času dovolj sladkorja za naže kraljestvo. Prodajal se bo po monopolnih cenah v vseh trgovinah. 1 srebrna krona = 1 dinar, Tako je odločilo ministrstvo za finance in ministrstvo za trgovino. Cene vlnu so na Hrvatskem zelo padle. I. jugoslovanska tovarna za sval- čice in svalčJčni papir v Karlovcu je začela z delom. Uvoz plva. Ker so se razmere glede uvoza piva vsled upostavitve carinske meje in vsled razvoja doma- čih pivovaren bistveno spremenile, se se vabijo vsi tisti, ki imajo v zalogi pivo nemško-avstrijskih pivovaren, da se udeleže razgovora, ki se bo vršil v torek dne 20. tm. ob 9. uri v Dežel- nem dvorcu, v sobi St. 77 v Ljubljani. v Uvoz blaga iz Nemške Avstrije. Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom, podružnica v Ljubljani, naznanja, da je t smislu kompenzacijske pogodbe vse blago, ki se bo izmenjalo med našo in nemško-avstrijsko državo, kontingentirano (poljedelski stroji in orodje, kose in srpi, komerčni papir, casopisni papir, orodje za obrtnike, stroji, Mezo in železni izdelki, jeklo in jek- leni izdelki, barve, kemični produlcti, znanstveni instrumenti, elektrotehnični materijal, kubinjske opreme, klobuki, motorji, kvas,% kuhinjska in živinska sol.) Kontingent konopnih izdelkov razdeli hrvatski kudeljski odbor u Os- jeku, kamor se je obrniti. Kdor hoče na podlagi tega kontingenta importirati blago iz Nem. Avstrije, naj preko.cen- tralne uprave za trg. promet z inozem- stvom vloži na „Deutschosterr. Waren- verkehrsbureau" na Dunaju prošnjo za jzvozno dovoljenje najkas*ieje do 25. maja. Sporočiti je potrdilo pristojne obrtne oblasti, da ima pravico do trgo- vine s tem blagom, vrsto in kollčino blaga, pribužno vrednost, če mogoče, tudi dobavitelja in niegov naslov ter rok, v katerem se bo mogia kupčija izvesti.