Poštnine prosto.
Po § 97 zakona o organizaciji gasilstva
GASILEC
Glasilo Gasilske zajednice Dravske
Letnik	Štev.
XXXIX	V	Ljubljani,	dne 20. junija 1935	6
Izhaja vsak mescc. Posamezna številka 2'50 Din, za inozemstvo 3 Din V »Zajednici* združene gasilske čete dobijo po en izvod »Gasilca, brezplačno
Vsebina:
Stran
Vesti gasilskega saveza kraljevine Jugoslavije...................................65
Vesti siarešinstva	gasilske zajednice za Dravsko	banovino.....................65
Naša razstava na	spomladanskem velesejmu ...................................66
Novosti na polju	gašenja.....................................................69
Navodila za delo	gasilskih čel v namen preprečenjr.	požarne opasnosti
v primeru sovražnega zračnega napada........................................70
Dopisi ..........................................................................76
Gasilske čete, pozor!
Nabavite st najcenejše opasače s a moštvo in starešine pri direktnem producentu. Vzorec ustreza vsem predpisom in je odobren od Vatrogasnega saveza Kraljevine Jugoslavije v Beogradu pod br. 1114 a dne 7. maja l()35 ter registriran pod br. 2() v Savezni pisarni. — Ob večjem odjemu popust!
»Trfcrtll^« TOVARNA USNJA IN USNJENIH IZDELKOV družba * o. z. Ljubljana,Sv.Petra c.72
banovine
Založil odbor -Gasilske zajednice za Dravsko banovino«. Odgovorni urednik Jože Turk Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Francö štrukelj)
\iwz& to konec,
ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajati nova ila Oz naviU idoty
Zaupajte Vaš denar
Mestni hranilnici ljubljanski,
ki izplačuje nove vloge, vložene po 1.1933., neomejeno ter jih obrestuje po 4 — 5%
Vloge nad Din 400,000.000'—
Rezerve Din 14,600,000'—
UČITELJSKR TISKRRNR-
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6
tiska vse za vas n. pr. društveno glasilo, tiskovine, pisemski papir, vabila, posetnice, letake, lepake, oenike, kataloge in še mnogo drugega
KNJIGRRNR
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 MARIBOR, PALAČA DRAVSKE NRANILNKE
Ima bogato zalogo leposlovnih In strokovnih knjig za Vaše knjižnice in za Vašo osebno uporabo Poleg slovenskih knjig ima tudi zalogo drugih slovanskih, francoskih, angleških in nemških knjig — Kevi|e, časopisi, znanstveni listi. — Velika zaloga slik — Pišite po kataloge in cenike!
Gasilske če/e, poszor!_________________________
Preden si nabavite potrebne cevi, Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo normalnih gasilskih cevi najfinejše kakovosti, izdelke slovite češke tovarne H. Klinger, za katero imam samoprodajo za vso Slovenijo
Ivan N.Adamič
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 31
MARIBOR, Vetrinjska 20 CELJE, Kralja Petra 33 Velika zaloga: Gumiranih cevi vseh vrst, gum. spiralnih sesalnih cevi. Normalne spojke iz la medenine itd. Najnižje cene! Zahtevajte ceniki
PLATN0ŽIGE IN ŠTEVILKE
za oznako Vaših cevi, službenih oblek, pasov itd. Vam dobavi solidno in ceno
JOSIP ŠTIRN, tvornica kovinske robe
DRAVLJE, pošta Št. Vid nad Ljubljano
Samoprodaja gasilskih cevi!
Vesti gasilskega saveza kraljevine Jugoslavije
Vsem gasilskim zajednicam in župani.
Vrhovni inšpektor gasilske službe je predložil Starešinstvu saveza referat nastopne vsebine:
»Zaradi velikega siromašiva se z velikimi napori od strani poedinili za-jednic, žup in čet kolikor toliko vzdržujejo tečaji za gasilce, podčastnike in častnike. Nekatere zajednice so izvršile že tudi tečaje za poveljniške izpite.
Velika omejitev v materialnih sredstvih je zadrževala doslej savezno starešinstvo, da bi kontroliralo delo teh tečajev, zato se po dostavljenih poročilih opaža, da se tečaji ne vrše enotno, čeprav obstoja enoten načrt, predpisan od Saveza. To se pojavlja zato, ker nekateri nastavniki posameznih tečajev, odnosno člani izpitnih komisij, niso izvršili zažellene in potrebne edinstvene šole.
Razen tega sem konstatiral, da v mnogih primerih tudi izpitne komisije niso sestavljene po dotičnem predpisu, temveč se od strani zajednice odrejajo tudi nadrejene osebe, da prisostvujejo in predsedujejo izpitnim komisijam, zato se večkrat ne more niti zaključiti kakšni so sploh ti izpiti. Razen tega lahko tako vodstvo izpita kdaj mnogo vpliva na enotno delo tudi z ozirom na sestav komisije, ki daje kvalifikacije bodočim vodečim osebam naših organizacij.
Zato predlagam, naj se z razpisom opozore zajednice in župe na striktno izvrševanje čl. 3 in 5. obstoječih predpisov o strokovnem izobraževanju, dokler ne nastopi možnost nadziranja.
Dostavljajoč vam ta zgornji referat, prosimo bratske zajednice, da temu vprašanju posvete svojo največjo pažnjo in da se v bodoče vrše tečaji in zaključni izpiti na osnovi omenjenega predpisa.
Vesti starešinstva gasilske zajednice za Dravsko banovino
Razstavni odsek gasilske zajednice Dravske banovine
naproša vse bratske župne in četne uprave, da mu najkasneje do 10. julija t. 1. pošljejo event. račune za prevoz in odvoz razstavnih predmetov, ker poznejših terjatev ne bo priznal. Dalje se naprošajo, da pregledajo točno vrnjene predmete in javijo odseku pravilen prejem. V primeru, da kakšnega predmeta niso prejeli, odnosno, da se je pomotoma kaj zamešalo je treba tudi to javiti najkasneje do 10. julija t. 1., ker poznejših reklamacij ne bo upošteval.
Izšel je prvi zvezek »Vatrcgasna biblioteka«, ki jo izdaja in urejuje gosp. Peter Lekič, generalni tajnik Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije. V prvem zvezku, ki ga zlasti priporočamo župnim im četnim tajnikom, najdemo važne odredbe, pravilnike ter napotke iz zakona o taksah, trošarine na bencin, oprostitve gasilnega orodja plačanja carine, voznih olajšav gasilcev in njihovega orodja td. Knjižica prinaša tudi par obrazcev nove uredbe o voznih olajšavah. Poleg administrativnih predpisov prinaša knjižica tudi protipožarne predpise in uredbe, ki so v naši državi sedaj v veljavi.
»Vatrogasna biblioteka« bo izhajala v zvezkih in to najmanj šestkrat letno. Naročnina znaša mesečno po 0 Din. Naroča se lahko pri zajednici ali Pa direktno pri naslovu: »Vatrogasna biblioteka — Beograd — Admirala Geprata 89.
Ing. Franc Dolenc, inšpektor Gasilske zajednice Dravske banovine:
Naša razstava na spomladanskem velesejmu
Letošnja gasilska razstava pod okriljem! spomladanskega velesejma v Ljubljani je imela namen prikazati širši javnosti razvoj, delo in pomen naše organizacije, kar se nam je tudi vsaj v glavnem posrečilo.
Naravno je, da mi s svojimi sredstvi ne moremo organizirati razstav v takšnem obsegu kot je to primer pri Nemcih, ki so ravno ta mesec otvorili razstavo pod imenom »Der Rote Hahn« v Dresdenu in ki bo odprta do septembra. Ta razstava zavzema 18.000 m- površine samo v glavnih prostorih. Ima pa še polno stranskih, meri njimi tudi nalašč za to zgrajen 9 nadstropen plezalen stolp, za predvajanje raznih načinov plezanja in reševanja.
fÜtGlfO GflSUSAlH «DIOKT H« fiOOBOViV
CflSUSKE /fljcomci PtflVM! »MOV10*
Pripravo za našo razstavo smo pričeli že lansko poletje. Pri zajednici se je ustanovil poseben odsek pod predsedstvom br. F. Bulca. Odsek se je takoj obrnil na vse župne uprave, da imenujejo iz svojih vrst poverjenike za razstavo, kar se je tudi zgodilo. Žal pa večina teh poverjenikov ni pravilno pojmovala svojih dolžnosti, ker kljub pozivom in navodilom v »Gasilcu« nismo dobili (vsaj pravočasno ne) seznama razstavnih predmetov. Prvotno nam je stavila uprava Velesejma na razpolago ves paviljon, ki smo ga pa zaradi premajhne udeležbe s strani žup morali odpovedati. Zadnje dni pred razstavo smo pa dobili toliko predmetov, da je postal prostor pretesen.
Prvi del razstave smo določili gasilskim tvrdkam. Gasilsko orodje, predvsem motorke, so razstavile: Strojne tovarne in livarne — Ljubljana, Liv — Št. Vid, K. Rosenbauer — Celje, Škodovi zavodi — Plzen in A. Supan — Ljubljana. Opažalo se je, da je tudi ta panoga industrije pri nas v razvoju. Pozornost je zbujal model brizgalne s steklenim ohišjem, ki je vidno črpal vodo. Tudi najmodernejši aparati za gašenje s peno so našli dosti občudovalcev. Tvrdke A. Kassig — Ljubljana, J. Cekal (Avstrija) in Stermecki — Celje so razstavile razno gasilsko opremo in uniforme, prapore in značke po novih predpisih tvrdka Z. Pegan — Ljubljana, lepilo za cevi KIK — Kranj in žige za cevi J. Štirn — Dravlje.
Drugi del naše razstave je bil v rondoju aranžiran kot reprezentančni prostor. Naokoli je stalo 17 gasilskih praporov od najstarejših do najnovejših,
ki so že izdelani po novih predpisih. Tu je visela slika Nj. Vel. kralja Pelra 11. in kip blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra 1. Uedinitelja. Na sredi med cipresami je stala plošča, ki jo bo postavila ljubljanska četa v spomin žrtvam gasilskega poklica. V tem prostoru sta viseli tudi sliki umrlih starost Barleta in Dcberleta in pa plaketa, ki jo je poklonilo gasilstvo svojemu starešini Turku ob njegovi 70 letnici.
Šele v tretjem prostoru je bila razvrščena prava gasilska razstava, razdeljena po oddelkih. V zgodovinskem oddelku je vzbujala pozornost obiskovalcev častitljiva parna brizgalna Ljubljane, ki danes uživa že zasluženi pokoj. Kljub svoji teži in velikosti ni več kos malemu agregatu, ki daje skoro trojno količino vode. Še starejše so bile nekatere ročne brizgalne (pgč. Šmarce-Duplica, Kovor in Tomišelj), ki že davno niso več v rabi in nekoliko novejše brizgalne delavnice drž. žel. Maribor. Interesanten je bil tudi alarmni aparat (Ljubljana) in dihalna aparala z mehom in cevmi (Novo mesto in Trbovlje). Po stenah pa so visele razne slike požarov (Dobračeva), vaj, nastopov itd.
V oddelku modernega orodja je stal poleg dveh agregatov (Celje in Ga-berje) avto pgč. Brezovica z vdelano- tunbinko (izdelala br. Gregorin — Vnanje Gorice), razni gasilski aparati, čelade, kavlji, azbestna obleka (Trbovlje), model dvotaktnega bencinskega motorja, slike letošnjega požara v Kočevju, lepo izdelan pregled požarov v okolišu pgč. Gaberje, slike hidrantov, spojk m raznih vaj (Industr. četa K1D — Jesenice). Poučne so bile tudi velike slike, ki kažejo, kako nastane požar (kajenje v postelji, bencin, in sveča, otrok in vžigalice itd.) Omeniti je tudi priročno omarico za prvo pomoč in trakovje za nosila (Poklicna č. Ljubljana) in orodje ter oprema gorskega oddelka pgč. Trbovlje.
Veliki razmah in moč naše organizacije je nazorno in lahko umljivo prikazoval statistični oddelek. Pozornost je vzbujala velika zemljevidna karta naše banovine, na kateri so z zastavicami zaznamovani vsi sedeži naših organizacij.
Posebni znaki na zastavicah pa nam zopet objasnijo koliko in kaj poseduje dotična četa (dom, motorka, ročna brizgalna). Interesanten je bil tudi zemljevid Dravske banovine, na katerem so gasilci,
•motorke, domovi, lestve, avtomobili in ročne brizgalne v pravem razmerju prikazovale moč gasilstva v posameznih srezih. Enako je bilo tudi na štirih tabelah prikazano stanje gasilstva v vsej državi. Ogromna motorka, gasilec in dom so v primeru s komaj vidnimi slikami v večini ostalih banovin poudarjali nad-moč našega gasilstva nad ostalimi banovinami. Saj imamo skoro od vsega absolutno večino mi Slovenci v mali Dravski banovini! Diagrami in razni grafikoni so predstavljali stanje in porast našega gasilstva v 65 letih, enako porast orodja itd. Zlasti cevi so bile nazorno prikazane — če bi jih -razvijali od Ljubljane bi prišli z njimi do Novske (200 km). Tudi požari v preteklem letu, ko smo pričeli s sistematično ureditvijo javljanja požarov zajednici, so zavzeli velik del tega oddelka. Nazorno je lahko obiskovalec gledal, koliko požarov
je bilo v posameznih srezih, koliko v posameznih mesecih, velikost in škodo povzročeno po požarih im obvarovano od gasilcev. V lem oddelku so tudi nekatere župe in čete razstavile lično izdelane statistike, zemljevide in načrte kot župa Kamnik, Ljutomer in Novo mesto ter čete KID — Jesenice, Kotredež, ljubljanska poklicna, Trbovlje in Stožice. Vatrogasni Savez nam je poslal za razstavo le tri grafikone, -ki so pa prispeli že po otvoritvi.
Nadaljnji oddelek je bil posvečen našim domovom. Poleg načrtov smo razstavili slike domov po župa h. 2al pa župe Črnomelj, Dravograd, Krško, Logatec, Maribor - desni breg, Metlika in Slovenjgradec sploh niso ali pa so prepozno poslale slike svojih domov, tako da zbirka ni bila kompletna. Obiskovalcem je posebno ugajal model doma pgč. Kranj, ki je v miniaturi razstavila tudi vse svoje orodje, avtomobile in celo vrtilno lestvo (izdelal član čete A. Brilly, davčni inšpektor v p.). Dalje je bil razstavljen še model vzornega doma pgč. Rogaška Slatina.
Poleg domov je'bilo par spominov na junake naše organizacije. Videl si ročnik ponesrečenega Zargija (Ljublljana), sili ko ponesrečenega poveljnika Pičmana (Britof) in v bolnici slikane ožgane gasilce iz Tomišlja.
V nadaljnjem oddelku smo videli moderno električno javilno napravo za požar z avtomatičnim in navadnim javilcem (tvorilica Erikson) ter poučne slike o nevarnosti električnega toka.
Zadnji oddelek je bil namenjen obrambi proti napadom iz zraka. V sredini je stala lutka z masko in zaščitno obleko, ki je vsakega obiskovalca opozarjala na grozote bodoče vojne, katere so mu potem še bolj prediočile zanimive slike učinkov vojnih strupov na človeka in živali. Pod steklom je lahko te strupe tudi videl. Zanimive so' bile tudi sliike, kako sc moramo in kako se ne smemo ponašati pri zračnem napadu. Razstavljene so bile tudi najrazličnejše tipe mask, katerih večino izdelujemo že pri nas (Zavod Obiličevo). Nazorno je bilo tudi prikazano, kako se mora masko namestiti na obraz in kako se je ne sme. Industr. gasil, četa KID — Jesenice je razstavila v tem oddelku par uspelih slik vaj reševanja zastrupijencev s plini. Ravno ta oddelek je še posebno zanimal občinstvo.
Pred paviljonom sta stali ogromni štirikolni brizgalni: ročna pgč. Gradac in motorna pgč. Domžale.
Razstava je bila zamišljena kot tehnična in propagandna. Zato smo izločili vsak osebni kult. Čete, ki so nam poslale slike odborov, raznih funkcionarjev, diplome itd. nam morajo zato oprostiti, da teh nismo razstavili. Uvideti
mora pa vsak, da takšne slike občinstva ne zanimajo, vsak osebni kult pa organizaciji samo škoduje in jemlje resnost. Enako nam morajo nekatere čete oprostiti, da njihovih predmetov nismo razstavili skupno. S tem bi pa kršili vrstni red in sistematsko razdelitev ter bi postala razstava preveč pestra, nepregledna in s tem nezanimiva.
Poleg ogromnega števila občinstva in domačega gasilstva je obiskalo razstavo tudi 19 slovenskih gasilcev iz Koroške, ki jih je razstavni odsek tudi pogostil. Pogrešali smo pa deputati je Vatrogasnega Saveza in vsaj deputacij zajednice iz sosednje Savske banovine, dočim sta zajednici Dunavske in Drinske banovine poslali svoje delegate.
H koncu naj omenim še one, ki so nam pripomogli, da smo razstavo organizirali. V prvi vrsti gre zahvala Kraljevski banski upravi, ki nam je s podporo omogočila prireditev, dalje upravi Velesejma za gostoljublje, Banovinskemu in mestnemu odboru za zaščito civilnega; prebivalstva proti napadom iz zraka, Oblastnemu odboru Rdečega križa in upravi zavoda Obiličevo za razne predmete in sodelovanje pri organizaciji oddelka za protiplinsko zaščito. Dalje se moramo zahvaliti g. Rajku Turku za brezplačno špedicijo razstavnih predmetov od kolodvora na razstavni prostor in nazaj, enako br. L Zupančiču, tvrdkam I. Bonač in foto »Turist« (Šmuc) za znatne popuste itd.
Zahvalo zaslužijo tudi vse one čete, ki so s svojimi predmeti pripomogle do razstave. Razen pgč. Ljubljana so se še posebno odlikovale ind. četa KID — Jesenice in pgč. Trbovlje - trg, Trbovlje - rudnik ter Novo mesto. Ogromno je bilo delo, zato ne smem pozabiti vnetih sodelavcev, ki so me krepko podpirali. Predvsem se moram zahvaliti tajniku zajednice br. St. Pristovšku, župnemu tajniku br. B. Rošu, dalje poveljniku poklicne čete br. Gostiši, gdč. Čiž-mekovi, gg. B. Debevcu, Ž. Vedlinu in vsem ostallim, ki so na kakršenkoli način pomagali.
Letošnja razstava nas je tudi marsikaj naučila. Pri organizaciji podobnih prireditev bi bilo predvsem potrebno intenzivnejše itn hitrejše delo pri župah, ki mora biti tudi ob naznačenem roku dovršeno. Le na ta način more centralni odsek, odnosno ožji odbor pravočasno pričeti s predpripravami in dokončati delo po izdelanem načrtu. Po časopisnih kritikah sodeč smo lahko na našo razstavo ponosni, priznam pa, da bi pod drugimi pogoji razstava lahko bila še boljša.
Novosti na polju gašenja
Potrebno se mi zdi, da tudi naše gasilstvo obvestim o novostih, ki jih uvaja svetovnoznano gasilstvo. Dunajsko gasilstvo se je že več let pečalo z vprašanjem, kako gasiti tam, kjer je težko ali nemogoče rabiti vodo. Do sedaj rabljena kemična pena je zadostovala v velikem, a so stroški za pripravo pene tako veliki, da je njena uporaba otežkočena. Pri tem izvaja teža kemikalij, ki jih je treba voziti s seboj, zelo malenkostno množino pene. Danes se uporablja mesto kemične pene mehanično proizvajana zračna pena, ki je mnogo cenejša. Tako stane 1 m3 pene približno J/10 kemične pene. Pri vsem tem pa lahko pri novem postopanju peUjemo s seboj pensike substance, ki proizvajajo 12—20 krat večjo množino pene, kakor do sedaj. S tem se je omogočilo gasiti s peno tudi takšne požare, ki smo jih do sedaj gasili z vodo ter povzročili radi velike kolličine vode marsikako veliko škodo. Po daljših poizkusih je dunajsko gasilstvo opremilo 80 gasilnih voz s pensko opremo. To omogoča, da vsaka posamezna brizgalna proizvaja v minuti 1500 do 50001 pene ter vozi vsaka brizgalna na požarišče materiala za proizvajanje 20.000 1 pene.
To opremo je oskrbela tvrdka Rosenbauer in drug ter sestoji iz sledečih delov:
1. Univerzalnega ustnika z visoko učinljivim ročnikom.
2. Iz natakljivega penskega lijaka.
3. Injektorja za mešanje penske tvarine, ki ga priključimo k sesalnemu vhodu črpalke.
K temu še:
4. Cevi za podaljšanje, po 4 m dolžine s spojkami.
5. 10 m dolga azbestna cev za vlivanje.
Univerzalni ustnik z zaporo omogoči ustvaritev vseh mogočih v poštev prihajajočih curkov in sicer:
1. Polni curek, ki se stopnjema uravnava od 0 do 18 milimetrov.
2. Pršeči curek z daleč segajočim stožcem, ki se lahko uraivna do zaščitnega curka z malenkostnim dovodom vode.
3. Dalekosežen, ploščati pršeči curek, ki se tudi uravna do zaščitnega curka z veliko dajatvijo vode.
Z ustnikom, ki je v zvezi z univerzalnim ustnikom, more brizgač delati vedno z ustrezajočim ustnikom, ne dä bi se prekinil dohod vode.
Z nastavljenim penskim lijakom na univerzalni ustnik z istočasnim dovajanjem penske snovi k vodi imamo pripravo za pridelavo gasilske pene.
Prednost te priprave je ta, da lahko rabimo isti ustnik za vodo in peno. Prehod ik delu s peno se izvirši brez vsake prekinitve dela in traija ta prehod le nekaj sekund. S tem, da nataknemo penski lijak se že univerzalni ustnik za proizvajanje pene sam ustavi.
Na črpalko pritrjen injektor sesa sam iz posode snov za peno in jo meša z vodo. Z majhno zaporo se injektor lahko izključil ali pa se regulira množina penske gasilne tvarine ter se tudi po brizgaču samem iregulira množina rabljene tvarine.
Po uravnalni zaklopki je vsa naprava neodvisna od pritiska. Dopolnjevanje penske tvarine je možno tudi med delom s peno>, ne da bi gašenje prekinili. Preizkušnja je biilia povsem prav zadovoljiva, v vseh primerih je naprava ustregla zahtevam; pena sama ie skrajno žilave konsistence ter se prime tudi naijbolj navpičnih sten v debelosti več centimetrov.
# #
*
Ta članek povzemamo iz gasilskega časopisa avstrijske gasilske zveze. Ker smo imeli priliko videti te naprave na letošnji gasilski razstavi, želimo, da se te naprave tudi pri nas čim bolj udomačijo med našim gasilstvom in se bo tako obvarovala marsikatera škoda, ki jo povzročamo pri gašenju s preobilico vode.
Navodila
za delo gasilskih čet v namen preprečenja požarne opasnosti v primeru sovražnega zračnega napada
Uvod.
Naloga civilne obrambe v primeru sovražnega zračnega napada je s pied-pisi opredeljena, treba je sedaj urediti le prevzemanje vseh predvidenih stvari od organizacij in ustanov in jih praktično ter postopoma izvesti. Vsak pokret v tem zmislu mora biti izveden sporazumno z državno oblastjo, odnosno zato
odrejenim krajevnim odborom. Razumljivo je, da del tega važnega dela pripada tudi gasilstvu in to od vseh posameznih društev, gasilcem v prvi vrsti.
Pod pojmom »civilna« obramba razumemo »pasivno« obrambo, ki jo bodo izvrševali ljudje, ki bodo oproščeni vojne obveznosti, odnosno ljudje, ki niso vojni obvezniki. Prav zato je potrebno, da vsak državljan smatra vprašanje obrambe domače zemlje pred sovražnim napadom iz zraka za svoje in zelo važno vprašanje brez ozira na to ali je vojni obveznik ali ne, ker je to viprašanje v interesu vsakega poedinca, njegove družine in njegovega imetja.
Nihče ne sme kloniti z duhom, ampak mora vsak zbrano gledati resnici v oči. Tu končno ne more biti mnogo premišljevanj. Vsak in vse bo ogroženo in! zato se mora vsak pripraviti in se staviti na razpoloženje vodilnim činiteljem in oblastem v onem zmislu, v katerem bo najbolje koristil, da reši svoje življenje, življenje svojih najdražjih, svoje imetje. V tem smo in moramo biti edini in složni.
Vodstvo in organizacija aktivne obrambe t. j. borbe v zraku, spada v delokrog vojaških oblasti in o tem ne moremo razpravljati na tem mestu. Moramo se pa vendar zavedati, da bodo vse naše najboljše sile pod zastavami naše s slavo ovenčane vojske in da bodo naloge pasivne obrambe prešle na tako imenovane polmoči, t. j. mladino pod 18 let in ljudi nad 50 let, dalje na žene v kolikor bodo zato sposobne.
Predpogoj, da se opasnost iz zraka uspešno odbije, je v tem, da se pravočasno in točno seznanimo v čem opasnost preti, kakšne vrste je in kakšnega obsega je. Vemo, da se bo sovražnik posluževal raznih najest udnej-ših sredstev v dosego svojega cilja, kakor so:
1. širjenje neosnovanih in lažnivih vznemirjujočih vesti po letalih, ki jih bo metal iz letal in bo s tem poizkusil povzročiti upore in širiti nemoralno propagando v svojo korist;
2. metanje velikih količin razdiralnih bomb v raznih težah in velikostih, katerih naloga bo uničiti zgradbe, ceste, ulice, mostove in prometne naprave. Razdiralne bombe večjih dimenzij lahko porušijo (z eksplozijo ene same bombe) cel blok hiš;
3. metanje vžigalnih letalskih bomb. Te bombe so lahke, ker je vsaka težka le Vg do 5 kg; zato jih lahko vsak avijion prenaša v velikih količinah in jih lahko svojevoljno meče na izbrane cilje. Z metanjem teh bomb bo sovražnik v najkrajšem času povzročil nebroj požarov in prav radi tega smatrajo strokovnjaki to vrsto orožja za sedaj kot najopasnejšo;
4. metanje bomb, ki pri eksploziji razvijajo dušljive in strupene pline.
Da bi preprečili ali pa vsaj deloma zmanjšali opasnost sovražnega napada, ne smemo ostati prekrižanih rok, temveč se moramo pripraviti in mnogo delati, da nas to zlo ne zaloti nepripravljenih. Toda, ko bo prišla nevarnost, se bomo branili s samoobrambo, s katero bomo seznanili vso našo javnost in to:
1. ne smemo verjeti ničemur, ker moramo vedeti, da je vse laž, kar nam sovražnik sporoča v namenu, da nas zavede in zapelje. Vse drugo spada v delokrog državnih oblasti.
2. Kamuflaža (t. j. maskiranje objektov). Namen tega je, zavesti sovražnika, da izgubi orientacijo in vsled tega tudi svoj cilj. Razen tega, s pravilno zgradbo stanovanjskih in drugih poslopij, a posebno še z zgradbo' sigurnih in prostranih kleti, kjer bi mogli nastaniti čim več ljudi. V obzir prihaja tudi izseljevanje (evakuacija) ljudi po načrtu, ki se mora že preje urediti in izdelati, kar pa spada v delokrog krajevnega odbora.
3. Z ene strani točna, dobro premišljena in po gradbenih predpisih izvedena zgradba poedinih poslopij, na drugi strani pa, da so v vsaki hiši na
pripravnem mestu pripravljena sredstva za lokalizacijo začetnega požara in da jih hišni stanovalci znajo uporabljati, da bi v primeru potrebe takoj stopiti v akcijo.
4.	Potrebne so priprave, za katere skrbi državna oblast s pomočjo krajevnega odbora. Da se zaščitimo pred strupenimi in dušljivimi plini, je potrebno, da bo vsak človek zavarovan s plinsko masko, ki jih pa država ne bo mogla v tako veliki količini nabaviti, ampak se mora vsakdo sam zato pobrigati. Te maske se izdelujejo doma, a kolikor nam je znano' se prodajajo že v prosti trgovini in se lahko nabavijo po ceni, ki je določena od države.
1.
Da more gasilstvo razumeti svoje velike naloge in svojo važno ulogo v primeru sovražnega napada iz zraka, si je potreba v sliki predstaviti in predo-čiti, kakšen bo ta napad. Dobro verno, da bodo bombna in druga letala opremljena z vsemi mogočimi bojnimi sredstvi križarila nad posameznimi mesti in večjimi naselji, ki so večjega pomena.
Vemo tudi, da bodo metala v velikih količinah razne bombe, da bi napravila čim večjo škodo. Predpostavljamo, da bodo najpreje metali težje in lažje razdiralne bombe z namenom, da rušijo in ubijajo, da bi ljudi čimbolj preplašili in da bi se poskrili v hiše in druga zavetišča; potem bodo metali zaži-galne bambe, da izzovejo čim večje število požarov in koncem vsega bodo padale bombe s strupenimi plini, da bi sploh preprečili vsako reševanje in gašenje požarov.
Vsak napad se bo izvršil naglo in bo trajal le nekoliko minut, ker sovražnik ne bo čakal, niti nam dal časa, da se pripravimo na obrambo, a še manj za protinapad. Pričakovati moramo tudi, da se bodo sovražni napadi ponavljali v stalnih razdobjih, radi tega moramo biti stalno pripravljeni od tedaj, ko sovražnik prične svoje bojne operacije.
Kakor sledi iz gornjega, moramo bili mnogo preje v vsakem oziru pripravljeni popolnoma, da se lahko vsak trenutek postavimo v službo obrambe domovine. Začnimo torej takoj z delom, ker to zahteva od vseh nas interes domovine!
Ker spada aktivna obramba domovine v delokrog vojaških oblasti, bomo tu razložili pripravno delo za pasivno obrambo, t. j. oni del opravka, ki spada v delokrog gasilskih organizacij.
Predčasni ukrepi.
Potem, ko nam je razumljivo katero dolžnost ima gasilstvo v primeru sovražnega napada iz zraka, bomo takoj začeli z delom in to: s predavanji, šolami in vajami ne samo svojega članstva ampak tudi ostalega prebivalstva, ki niso vojni obvezanci. Radi tega naj obsegajo vsa teoretična predavanja in praktične vaje to snov:
1. Ureditev hišnega gasilstva.
2. Organizacija skupnega hišnega gasilstva (za več hiš skupno).
3. Delo javne gasilske čete.
4. Dolžnosti poveljnika javne gasilske čete, in
5. druge ustanove.
A.	Hišno gasilstvo.
Hišno gasilstvo je treba organizirati v vsaki, tudi najmanjši hiši. V velikih hišah, kjer je več stanovanj, je ta potreba še večja. Clan hišnega gasilstva mora biti obvezno vsak stanovalec dotične hiše, moški ali ženska, v kolikor
je sposoben za kakršnokoli delo-. Vsi ti ljudje se bodo postavili v primeru potrebe pod poveljstvo onega, ki bo določen skrbeti za reševanje hišnih prebivalcev. Oni, katerim bo odrejena kakšna druga javna funkcija, so oproščeni gasilske službe za dobo, ko b^do morati vršiti to drugo službo.
Ker bo torej obstojalo hišno gasilstvo v glavnem iz starejših ljudi, mladeničev pod 18. leti, žen in deklet, je potreono posvetiti posebno pažnjo njihovemu vežbanju s sredstvi, ki jih bo imela dotična hiša na razpolago v to svrho. V vsakem primeru je treba vedeti, -da je dolžnost hišnega gasilstva ta, da nastali požar v začetku zaduši in da miu ne da časa, da bi zavzel večji obseg in bi se razvil v velik požar, tki bi mogel povzročiti velike in katastrofalne posledice.
Glavno sredstvo za gašenja požara v začetku je voda. Vsaka hiša -mora imeti pripravljeno dovoljno količino vode na podstrešju ali kakšnem drugem pripravnem mestu. Ta voda mora biti vedno pripravljena v škafih ali kakšnih drugih posodah v dovolj veliki količini, -tudi v onih hišah, -kjer imajo vodovod. V hišah, kjer imajo vodovod, mora biti pri vsaki pipi pripravljenih dovoljno odgovarjajočih cevi, da se more voda iz vodovoda izkoristiti za vsak tudi najbolj oddaljen kot hiše.
Dobro je tudi, da se v večjih hišah postavijo ročni aparati za gašenje. Danes imamo ročne aparate, domačega izdelka, ki gasijo z vodo, peno ali s peskom. Z uporabo teh aparatov je treba prebivalce izvežbati, da se jih morejo in znajo v primeru potrebe pravočasno in uspešno poslužiti.
Omeniti moramo, da ni izključno, dai bomo morali v mnogih primerih, posebno po vaseh, uporabljati najenostavnejši način gašenja, kakor n. pr. mokre cunje itd. V to svrho je potrebno imeti pripravljene dva do tri metre dolge palice, ki imajo na enem koncu pritrjeno cunjo. Ta cunja se namoči v vodo in se potem z njo udarja po ognju. To je boljši način gašenja, kakor navadno polivanje vode, ker se s takšnim polivanjem voda ne izkoristi dovolj, ker se je navadno največji del polije okrog, kjer ni treba, kar je v mnogih primeriii že povzročilo dvojno škodo. Enako se lahko okoristimo tudi z navadno metlo, ki jo uporabljamo na isti način, kakor preje opisane palice. Razumljivo je, da ta način gašenja ni uporabljiv pri požaru večje razsežnosti, ampak se uporablja izključno le pri začetnih požarih in še to tam, kjer ni boljših sredstev in načina za gašenje.
Goreča snov vžigalnih bomb zahteva pri gašenju mnogo več pripravljenosti in cprezn-osti. Ta snov se zaradi svoje visoke temperature ne da doslej še z ničemer pogasiti in 'je radi tega zelo opasen sovražnik predmeta, -na katerega pade. Tudi železne konstrukcije uničuje, če pride do njih, ker se železo zaradi visoke temperature razžari in! se začne topiti in radi tega popušča na nosilnosti.
Da preprečimo razvijanje in širjenje požara, ki ga je zanetila letalska bomba, moramo pripraviti na podstrešju v enem ali več sodih dovoljno količino suhega peska, eno ali dve lopati in grebljici, s čimer borno gasili odnosno preprečili širjenje požara. Gorečo snov letalske bombe moramo po možnosti spraviti na peščeno podlago in jo potem zasipati s .peskom, ki bo preprečil širjenje ognja. Delati je pa treba z veliko brzino. Vlivanje vode na gorečo snov letalske bombe bi povzročilo eksplozijo in se zaradi tega- ne sme vršiti.
B.	Skupno gasilstvo (za več hiš).
Kakor smo rekli pod A. mora biti vsaka p-oedina hiša in poslopje sploh pripravljeno za obrambo požarne nevarnosti, čeprav z najenostavnejšimi sredstvi za naglo gašenje, ki bo uspešno le tedaj, ako se bo gašenje začelo takoj
(v začetku požara) dokler se požar ni razvnel. Ne smemo torej dati nastalemu požaru prilike, da bi zavzel večje dimenzije.
V primeru, da bi v isti hiši nastal požar na več mestih, a da sredstva za gašenje, s katerimi dctična hiša razpolaga, niso d ov oljna, da bi vse nastale požare pogasila, moramo poiskati pomoč pri sosedih. Zato je potrebno, da se morajo vse bližnje hiše 'medsebojno! organizirati in ustvariti možnost medsebojne pomoči v primeru požara. V nekaterih državah so izdani tozadevni predpisi, ki določajo način, kako urediti takšno medsebojno pomoč. Odrejeni so posamezni bloki (skupina hiš, ki so z ozirom na ulice, prelaze in zgradbo med seboj zvezane), ki tvorijo za se edinice za obrambo proti požaru. Gotovo je ta organizacija zdlo dcbra in koristna, ker se gasilska četa sama ne bi mogla vedno odzvati pozivu, posebno ne tedaj, če nastane istočasno več požarov.
Skupno gasilstvo je potreba čimpreje organizirati in preskrbeti skupno vežbanje pod poveljstvom človeka, ki bo zato poklican in določen. Vse ostalo, kar velja za hišno gasilstvo, velja tudi za dek> skupnega gasilstva.
C.	Javne gasilske čete.
Javne gasilske čete, čeprav bi bile tako močne po številu 'ljudi in priprav, ne morejo zadovoljiti potreb, pogosto niti potreb onih krajev, ki jih je sovražnik izbral za svoj cilj. Sem spadajo in prihajajo v obzir v prvi vrsti ona mesta, ki so važnejšega pomena za državo in obče javne interese, ki jih bo sovražnik napadel, da napravi čim več škode.
Javne gasilske čete morajo svoje sile že v naprej praktično porazdeliti, na manjše oddelke (postaje) po požarnih okoliših, da more vsak oddelek (postaja) v primeru požara samostojno nastopati. V to svrho se morajo dati posameznim oddelkom (postaji) potrebno orodje za samostojno delo. Ta razdelitev nai postaje je potrebna že zato, ker se lahko pripeti, da pade sovražna letalska bomba prav na gasilski dom in čeprav nastane požar, ne zgori vse, ampak le del, ker ni vse v domu nameščeno. Ko je izvršena decentralizacija ljudi in gasilskega orodja, ni več te nevarnosti, ker nii verjetno, da bi sovražnik pogodil vse postaje, a razen tega bo pomoč v posameznih okoliših hitrejša.
Dolžnost teh oddelkov (postaj) je, da bedo morali biti vedno pripravljeni priskočiti na pomoč v primeru požara v svojem okolišu. Razen tega morajo nuditi tudi pomoč na področju drugega okoliša, ako to odredi centrala. Postaje morajo biti v stalni zvezi s svojo centralo, od katere bodo dobivale vse potrebne nasvete in ukaze.
Vsaka postaja naj ima vsaj eno brizgalno z dovolino količino cevi, lestvami za plezanje, pri čemer se mora ozirati na gradnjo in višino hiš detičnega okoliša, kakor tudi z drugim orodjem. Člani postaje morajo imeti (čeprav tudi v omejenem številu) azbestna oblačila in plinske maske za vsakega člaina poleg ostale opreme, tako, d'a postaja sestavlja kompleten gasilnii voz.
Ni izključeno, da bodo morale postaje poleg svoje gasilske službe, prevzeti tudi druge dolžnosti, najčešče samaritanske. Radi tega naj čete, ki razpolagajo s samaritanskim odsekom, tudi te razdele po okoliših in jih dodele po razpoložljivem številu članstva gasilskim postajam.
D.	Dolžnosti poveljnika gasilske čete.
Poveljnik gasilske čete kot najodgovornejša oseba za gasilsko delo, ima zelo važno, a posebno lepo in častno nalogo. On mora skrbeti kako in na kakšen način bo izvežbal že v mirni dobi svoje ljudstvo za naloge, ki ga čakajo v primeru vojne; skrbeti mora da dobi njegova četa potrebna sredstva
(orodje, oprema, pribor), ki so potrebna v miru in vojni; skrbeti mora za vzgojo vsega članstva v gasilski stroki; na kratko: skrbeti mora za vise, da bo njegova četa žela čim boljše uspehe v miru in v vojni.
Delokrog njegovega udejstvovanja je točno določen v § 25. točka 2. Zakona o organizaciji gasilstva in v člomi 34. Pravil gasilske službe. Razen tega je tudi njegova naloga, da organizira celokupno gasilsko službo v primeru vojne tudi med prebivalstvom, ki niso gasilci. To se nanaša na organizacijo »Hišnega gasilstva«, kakor je opisana pod A., kakor tudi na organizacijo »Skupnega gasilstva«, ki je opisana pod B. tega »Navodila«.
Svoje delo pod C. bo izvršil poveljnik čete po posebnem načrtu, ki ga bo izdelal z ozirom na krajevne prilike sporazumno s predsednikom občine, odnosno s predsednikom krajevnega odbora.
Poveljnik mora prirejati čim bolj pogosta predavanja in priložnostne praktične vaje o zračni nevarnosti, odnosno o načinu preprečenja požara v primeru vojne z vsemi osebami označenimi pod A. t. j. osebami, ki niso gasilci, ne vojaki, odnosno na hišah, .ki niso gasilski domovi ali javne zgradbe.
Da si poveljnik omogoči to delo, je potrebno, da dobi pristanek in podporo od predsednika občine, odnosno od krajevnega odbora, ki naj mu v svojem delokrogu nudi vsako pomoč, ker je to v občem interesu in ker jim je to sveta dolžnost. Poveljnik naj v tem pogledu nastopa s polnim taktom, pa uspeh ne bo izostal.
E.	Druge ustanove.
Razen gasilstva obstojajo še druge ustanove, ki se bodo stavile v primeru sovražnega napada iz zraka v službo pasivne obrambe. Te organizacije, ki so znane po svojem delu in programu so: Društvo Rdečega križa, z vsem svojini članstvom in materialom, Aero-kliutb, Skavti, potem patriotična im druga društva, kakor: Sokoli, Strelci itd. Potrebno je, da s temi ustanovami stopimo v čim tesnejšo zvezo, da si zagotovimo njihovp pomoč povsod, kjer je mogoče. Morda bo kakšna od omenjenih ustanov imela posebno šolo, tečaje, predavanja in primerne praktične vaje, kar ne sme biti razlog, da z njimi ne sodelujemo. Pomoč je neobhodno potrebna, čeprav je delo poedinih organizacij različno in specializirano, hočemo pa končno priti vsi k istemu cilju, — vsi služili isti svrhi — Kralju in Domovini
Zaključek.
Dostavljajoč vam ta »Navodila«, v izvršitev, zapovedujemo vsem četam, da takoj prično s prvim delom, potem pa postopoma razvijajo v teku leta nadaljnje ukrepe na način, kakor je to prikazano v teh »Navodilih«, o čemer morajo obveščati pristojne višje ustanove.
Župni gasilski nadzorniki naj se prepričajo ob svojem pregledu o delu in naj s svojimi nasveti vedno podpirajo vsako akcijo. Razen tega naj gledajo, da se ob priliki javnih (in zaključnih letnih) gasilskih vaj, pokaže ljudem požarna nevarnost v primeru sovražnega napada iz zraka, kakor tudi delo obrambe, t. j. preprečenje in lokaliziranje požara in samaritansko službo. O vsem delu, opazovanjih in uspehu morajo poslati Gasilski zajednici poročilo, ta pa Gasilski zvezi.
Inšpektorji gasilskih zajednic naj posvetijo temu vprašanju največjo pozornost, kakor pri inšpekcijah, tako ob priliki javnih in šolskih predavanj •n naj o tem predmetu dajejo pri izpitih svoje ocene. O celokupnem stanju in delu po teh »Navodilih« morajo poslati svoja poročila Zajednici in Gasilski Zvezi.
Dopisi
Kozje. 601etnico boino dne 21. julija 1935 praznovali, a ne vsi. Le samo nekdo in lo je: Prostovoljna gasil, četa v Kozjem. Marsikdo bi morda mislil, ali je to mogoče, da bi to društvo	v tem kraju bilo že	tako staro. Le oglejmo si	zgodovino slovenskega
gasilstva po vsej	Sloveniji in videli bomo, da	smo le samo 4 leta	za	Ljubljano. Ponosni
smo na našo starost in ponosni tudi na to, da nismo zamudili časa in dolžnosti. Stojimo pred proslavo 601etnice in hvala Bogu smo tudi temu času in luk. razmeram primerno pripravljeni. Imamo gas. dom, močno ročno in motorno brizgalno, prapor in drugo primerno orodje ter obleko. Nismo tudi zamudili naših dolžnosti, ko nas je klical in vabil zvon naše farne cerkve, da prisostvujemo sv. maši zadušnici za blagopokojnim Viteškim Kraljem in tozadevni veličastni komemoraciji. Nismo zamudili časa, ko nas je presenetila nesrečna vest iz Cel/a, da je gasilstvo za vedno izgubilo svojega organizatorja in delavca tov. J. Vengusta. Ker se njegovega pogreba zaradi promet,nih zvez nismo mogli udeležiti, smo potrebno ukrenili, da se je za njega v tuk. farni cerkvi brala sv. maša zadušnica in rekvijem in da smo ji prisostvovali. Zamudili nismo časa, ko nas je obveščal zvon	ene ali druge farne	cerkve,	da je preminul ta	ali	oni naš tovariš in
spremili smo ga	dostojno na njegovi	zadnji	poti. Zavedali smo	se	pa tudi dobro, da
nismo zamudili časa, ko nas je klical plat zvona, ko je trobil gasilski rog, najsi je bila noč, najsi je deževalo, snežilo — šli smo trpečemu na pomoč.
Hvaležni smo našim ustanoviteljem, katere po večini krije že črna zemlja, le eden je še med nami v visoki starosti 86 let, t. j. Ant. Berglez star., bivši posestnik v Kozjem.
V prepričanju, da bo naše tov. gasilstvo v Dravski banovini upoštevalo našo visoko starost —	naš izredni jubilej in poselilo	ta dan (21. julija t.	1.) tuk. gasil,	četo, naš
ljubki trg	in se pridružilo naši proslavi.	Zato upamo, da bo	naša gasilska	601etnica
(ker je v tem letu v naši državi edina) od savskih, savinjskih, dravskih in drugih gasil, čet in prijateljev gasilstva prav dobro upoštevana in obiskana, v kar »Pornozi Bog!«
Župna	vaja na Jesenicah dne 12. maja	1935. S svojim razpisom štev. 171 od	26. aprila
t. 1. je razpisala radovljiška gasilska župa	redovno vajo dne 12.	maja 1935 na	Jesenicah.
Priprave je poverila gasilskima četama Kranjske industrijske družbe Jesenice in Javornik, vodstvo pa njihovemu poveljniku gosp. Luckmann Karlu.
Določenega dne dopoldne sta navedeni četi izvršili svečan sprejem župnemu starešini g. Rusu Ivanu in ostalim članom župnega starešinstva. Prišlo je tudi 93 članov poveljstev od 24 v župi včlanjenih čel. V gasilskem domu v tvor niči na Jesenicah so gostje zasedli pripravljene prostore in z velikim zanimanjem sledili dobro izbranim in skrbno pripravljenim predavanjem gg. častnikov gasilskih čet K. I. D. Jesenice in Javornik. Predavanja so bila zelo posrečen uvod k popoldanski redovni vaji.
Poveljnik Luckmann Karel je predaval: »O dolžnostih članov poveljstva«; četni inženier Seebacher Henrik: »O požarih v električnih napravah in o pomoči ponesrečencem«; četni inženjer Turk Stanislav: »O izgubi pritiska radi trenja v ceveh«; podpoveljnik Bernhard Anton: »O plinski obrambi«; oddelni vodja Lochert Viktor: «O sestavi, delovanju in negi mask«; pročelnik samaritanskega odseka Sruk Vladislav: »O prvi pomoči in umetnem dihanju«; oddelni vodja Ivan Gorjanc: »O sestavi, delovanju in negi motorne brizgalne« in pročelnik kulturno prosvetnega odseka Humer Lovro: »O kulturno prosvetnem delu gasilskih čet«.
Vsa gornja predavanja so bila zelo učinkovito podana in akoravno so bila zaključena šele po 13. uri, so jim vsi sledili z največjo pažnjo. Po predavanju se je večina gasilcev podala v bližnjo tovarniško restavracijo k skupnemu kosilu.
Ob 'AIS. uri se je pričela na športnem prostoru SK »Bratstva«, ki je za to zelo prikladen, župna redovna vaja, katere se je udeležilo 5 čet bližnjega okoliša s skupaj 100 gasilci. Te je poveljnik razdelil na 3 enako močne oddelke pod1 poveljstvom oddetnih vodij gg. Luckmann	Pavla, Locherta Viktorja	in Sruka Vladislava. Sam	poveljnik
g. Luckmann Karel pa je zbral 50 članov poveljstev preko 23 v župi včlanjenih čet v samostojen oddelek. Tega je vežbal posebej in obenem razlagal, kako naj se pravilno poveljuje in kako naj se povelja pravilno izvrše.
Redovna vaja je dobro uspela in pokazala, da mora vsaka gasilska edinica doseči pod spretnim vodstvom dobre uspehe. Ob 17. uri je bila vaja s strumnim mimohodom mimo župnega starešinstva zaključena.
Župni starešina g. Rus Ivan je zanosno nagovoril navzoče gasilce, tako ob zaključku predavanj, kakor tudi	ob zaključku	popoldanskih	redovnih vaj. Zahvalil se je gg. predavateljem, pohvalil požrtvovalnost	prirediteljev	in discipliniranost navzočih	gasilcev;
zelo pa je obžaloval,	da ni storila	prav vsaka v župi včlanjena četa svoje	dolžnosti.
Vsaka je prejela vabilo, naj odpošlje k udeležbi vsaj 2 elana poveljstva, prvenstveno one, ki jim pripada naloga, četo smotreno organizirati, izvežbati in usposobiti za uspešno delo. Poudaril je, da so one čete, ki tega niso storile, same sebe oškodovale. Zamudile so izredno priliko, da se spoznajo z delom gasilskih čet K. 1. D. Jesenice in Javornik, in lahko bi odnesle mnogo koristnih pobud. Kot industrijskim četam, se tema ni boriti s tolikimi finančnimi in drugimi težkočami, kakor prostovoljnim četam. Vsekakor se jima zahvaljuje, da stavita svojo večjo tehnično in strokovno znanje in izvežbanost na razpolago za splošni napredek gasilstva. Upa, da bosta to storili tudi v bodoče.
Prostovoljna gasilska četa Domžale priredi dne 21. julija 1935 veselico v proslavo 551etnice obstoja svoje čete, združeno z izletom gasilske župe kamniškega sreza.
Ceta Domžale, ki prednjači v župi kot najstarejša četa, je bila ustanovljena leta 1S80. na iniciativo nekaterih zavednih Slovencev, zlasti župana pok. Janežiča Matevža, ki je društvu dolgo dobo let tudi načeloval. V veliki meri so gasilsko misel podpirali tudi nemški industrijalci kot Ladstätter, Oberwalder in drugi, ki so znali ceniti in upoštevati važnost obstoja gasilstva. V najstarejših knjigah čitamo, da so v veliki meri prispevali k nabavam raznih brizgaln in jih deloma sami napravili ter tako prav uspešno pripomogli k razvoju gasilstva.
Ceta Domžale je matično društvo kasneje ustanovljenih društev oziroma čet Stob in Študa in šteje 32 delovnih, 3 rezervne, 36 podpornih, 5 ustanovnih in 6 častnih članov. Od ustanoviteljev je živ samo Sme Alojzij, S41etni starček, čigar prsi dičijo 1 srebrna >n 2 zlati medalji. Bil je ves čas vnet gasilec ter se je do zadnjega, ko je radi starosti obnemogel, prav pridno in z veseljem udeleževal vseh gasilskih prireditev, pa najsi je bila vaja, požar aLi karkoli.
Ceta Domžale ima danes v župi razmeroma največ in najboljšega gas. orodja, kot 1 veliko motorno, 1 agregat, 1 ročno štirikolno brizgalno, 1 IS m visoko raztezno lestev, 4 sestavne lestve v dolžini 12 m, 20 delavnih in 18 svečanih oblek ter 42 raznih čelad.
Gospodarsko finančna kriza je tudi našo četo precej občutno potipala, saj smo izgubili v najslabših letih večino starih odbornikov, kar je precej oslabilo četo, ki je bila prav občutno zadolžena. Po izmenjavi vodilnih osebnosti je bila sestavljena mlada uprava, kar pa ni bilo vsem po volji. Priznati pa je treba, da je mlada uprava v najslabših letih plačala okroglo 10.000'— Din starega dolga in je z veseljem pričakovati dneva, ko bo četa popolnoma brez dolga.
V 55 letih svojega delovanja je bila četa pri 117 požarih in to 8 katastrofalnih, 39 večjih, 33 srednjih in 21 manjših ter 16 malenkostnih požarih. Statistika pa najbrž ne bo popolna, ampak je samo domnevno ugotovljena po približnih zapiskih, ki so dostikrat precej pomanjkljivi. Ceta ima namen leta 1940. ob svoji 601etnici izdati knjigo o zgodovini gasilstva, združeno s točno statistiko, kar pa bo dalo precej dela.
Program slavnosti je določen takole: ob 13. uri zbor vseh čet pred gas. domom v Domžalah. Nato sprejem pri vlaku, slavnostno zborovanje, defilacija pred spomenikom blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Uedinitelja, obhod po Domžalah, nato razhod pred veseličnim prostorom pri gostilni Janežič.
Pripominjamo, da tu objavljeni program še ni definitiven, ker nam ga še lahko župa nekoliko spremeni. Upamo pa, da velikih sprememb ne bo. Vse tovariške čete iz bližnje okolice kakor tudi župe prav vljudno vabimo ‘k naši prireditvi.
Prevalje. Dne 27. maja smo spremili k zadnjemu počitku našega zvestega in agilnega tovariša Dobrodela Tomaža, bivšega obratovodjo Lahovnikove elektrarne. Zahrbtna jetika ga je v njegovi najlepši starosti 37 let spravila v grob. — Bil je tehnični vodja naše motorne brizgalne in bo radi svoje izvežbanosti in splošne strokovne sposobnosti le težko nadomestljiv v naši četi. Lepo število članov sosednjih čet Črna in Guštanj se je udeležilo pogreba, za kar jim na tem mestu izrekamo našo najlepšo zahvalo. — Priključili so se naši četi z našo godbo na čelu. — Kako je bil pokojnik priljubljen in čislan ne le pri naših tovariših, ampak vobče med vsemi sloji prebivalstva, je pričal njegov veličasten pogreb, ki je bil, da na Prevaljah malo takih. — Blag in trajen mu spomin! — Prostovoljna gasil, četa Prevalje.
Kaiser Franc v Pekrah pri Mariboru. (451etnica neumornega gasilskega delovanja.) Dne 12. maja t. 1. je proslavljal svojo 451etnico vnetega dela na polju gasilstva lov. Kaiser Franc, bivši predsednik gasilske čete v Pekrah (sedaj član gas. čete v Studencih Pri Mariboru). Imenovani je ob svojih 76 letih še čvrst in zdrav v krogu studenških gasilskih tovarišev. Leta 1890. je bil med ustanovitelji gasilske čete v Pekrah in je bil do leta 1934. neumorni predsednik te čete, ki je — kljub skromnosti — tako lepo napredovala, da je bila med prvimi društvi na desnem bregu mariborskega okraja. Bil je odlikovan in imenovan leta 1928. za častnega člana župne uprave. Vse to v znak pri-
znanja za njegove zasluge. Tov. Kaiser je eden izmed starejših naših članov, a je kljub temu dovzeten za modernizacijo gasilstva in mladeniško navdušen za vsako akcijo, ki je usmerjena v prid gasilskemu pokretu. To je redka, a zato tem lepša lastnost, ki ga diči kot našega starosto. Studenški tovariši-gasilci so mu na Florijanovo nedeljo priredili slavje, na katerem je prejel častno diplomo ob čestitkah vse društvene uprave. Čestitke so mu izrekli v imenu žune Maribor desni breg tov. starosta Klemenčič Josip iz Pobrežja, Kessler Alfonz in Pfeifer. Domačin slavnosti tov. Kaloh Alojzij mu je izrekel v imenu vsega gasilstva željo, da ga ohrani Bog še dolga leta zdravega in čilega med studenškimi gasilci. Tej želji se pridružujemo tudi mi!
Studenci pri Mariboru. Florijanska nedelja se je dne 12. maja proslavila posebno slovesno. Blagoslovili smo kip sv. Florijana, ki nais čuva in brani sedaj na pročelju gasilskega doma. Za botro je bila ga. Turnšek Katarina v družbi drugih boter gg. Glas, Pregl in Jaklič. Ta dan smo praznovali tudi hOletnico našega vrlega predsednika tov. Kaloha Alojza, ki je že 16. leto predsednik naši edinici ter nas vodi k napredku vedno višje in višje. Moštvo mu je podarilo za spomin in v znak hvaležnosti krasno pisalno garnituro, gravirano s poklonom tovarišev. Tudi zastopniki gasilske župe so prišli, da čestitajo g. Kalohu in so bile od strani gg. Klemenčiča, Kesslerja in Pfeiferja izrečene lepe napitnice v slavnostno okrašenem gasilskem domu. Član obč. odbora g. Vrane je s svojo prigodno pesnitvijo dvignil razpoloženje slavnostnih gostov. Istočasno smo čestitali našemu vrlemu poveljniku tov. Preglu Alojzu ob njegovi 501etnici in 161etnici njegovega sodelovanja v naši gasilski četi. Naš najstarejši član Kaiser Franc pa je slavil ta dan svojo 451etnico gasilskega delovanja, kar je pač redka slavnost, zato pa tem bolj presrčna. Več članov je dobilo priznanice za požarne izvoze. Bil je res lep dan tovariške sloge in prijateljstva. Popoldne pa se je vršila pri tov. Omulecti veselica, ki jo je sicer motil dež, ni pa mogel motiti našega veselja in spoštovanja do naših slavljencev. Naj bi še doživeli nadaljnje jubileje v naši sredini. K temu — »Pomozi Bog!«
Prostovoljna gasilska četa Gajšovci, župa Ljutomer. Kakor vsako leto v pomladanskih mesecih, tako je tudi letos imela naša četa redno letno skupščino in sicer dne 27. januarja 1935.
Tov. predsednik Lupša Alojz je pozdravil navzoče člane, konstaliral sklepčnost in otvoril občni zbor. Nato se je spomnil tudi blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Uedinitelja in prvega podstarešine pok. tov. Jerneja Vengusta. Vsi navzoči so zaklicali v spomin trikratni Slava in Živel Kralj Peter II.!
Tov. poveljnik Špindler Janez je poročal, da je imelo članstvo v preteklem letu 6 vaj in sodelovalo pri 6ih požarih. Udeležilo se je nadalje pogrebnih svečanosti za blago-pokojnim Viteškim Kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem, ter imelo tudi žalno zborovanje. Na dan 1. decembra 1934 se je članstvo celokupno udeležilo službe božje v cerkvi presv. Trojice pri Mali Nedelji.
Tov. tajnik Dolamič Franc poroča, da je imela uprava 4 odborove seje in 3 članske sestanke, ter da šteje čela sedaj 18 rednih članov.
Tov. blagajnik Dolamič Karol poroča, da je imela četa v preteklem letu en srečolov, ki pa radi preobilice tombol in srečolovov, kakor se vršijo v našem srezu, ni bil povoljno obiskan, zato tudi čisti dohodek ni bil velik. Dohodkov je bilo Din 3894'27, izdatkov pa Din 280175, tako da je čistega dohodka Din 1092'52 v preteklem letu.
V točki slučajnosti se je sklenilo: 1. Da se v pomladanskih mesecih radi prevelikega navala tombol drugih čet in društev ne bo priredilo ničesar. V primeru boljših okoliščin kmetskega stališča, radi cen pridelkov, se bo za kako prireditev v jeseni še določilo.
2. Radi odhoda dosedanjega tajnika k vojakom smo imeli nadomestne volitve, tako da sestoji sedaj odbor takole: predsednik in poveljnik: Lupša Lojze, poveljniški namestnik: Ostrž Lrdvik, tajnik: Rajh Anton, blagajnik: Dolamič Karol, spremištar: Špindler Janez, členar: Čirič Franc; nadzorni odbor: Špidler Martin, Zmazek Jožef, Senčar Franc, Stajnko Franc in Pučko Ferdinand.
3. Ustanovil se je tudi Samaritanski odsek, h kateremu se je prijavilo več članov. Ob zaključku občnega zbora se je tov. predsednik članom zahvalil za današnjo udeležbo, ter jih pozival k vztrajnemu in neumornemu delovanju za napredek gasilstva.
Zlati jubilej gasilske čete v Višnji gori — župa Litija. Bilo je leta 1885. Železnice še davno ni bilo v dolini pod mestom'. Vse višnjegorsko življenje se je osredotočevalo ob edini prometni žili — državni cesti, ki je vezala preko Ljubljane Trst in Beljak s Karlovcem in Zagrebom. V onih patrijarhalnih »davnih« časih se je še kaj rada šopirila po naših krajih blažena nemščina in kaj rado se je smatralo onega, ki ni sledil teji mentaliteti, za nekam manj vrednega. V tisti' dobi je prišel na službovanje v Višnjo goro mlad, agilen, temperamenten šolski vodja g. Skerbinec Janko. Ta je kaj kmalu zavzel
v višnjegorski družbi, tudi v privatnem življenju, ugleden položaj. Bil je uglajenih »manir« ter predvsem dober pevec in organizator. Ljudje so ga vzljubili. Najprej je zbral okoli sebe kader dobrih pevcev, kmalu je pa uvidel, da ni v Višnji gori tudi nika-kega društvenega življenja. In začel je orati ledino. Zbrali so se okoli njega takratni odličniki višnjegorski: Pirnat Štefan, Kralj Alojzij, Zupančič Miha, Zupancč Jožef i. dr. Naravno, da je gibanje podpirala tudi znana in najbolj upoštevana hiša G'liy-jeva, saj sta z vsemi močmi sodelovala tako oče kakor sin Peter, ki živi edini od vseh navedenih v Ljubljani med svojimi prijateljicami cvetkami na svojem vrtu. Vse druge že krije gruda pri farni cerkvi višnjegorski. Ti možje so sklenili ustanoviti v Višnji gori prostovoljno požarno društvo ter so šli z vsem elanom na delo.
Sklicali so prvi ustanovni občni zbor, ki je bil v »Faturjevi« hiši v Višnji gori. Takoj pri ustanovitvi je že novoustanovljeno društvo štelo lepo četo 40 navdušenih sodelavcev, ki so si postavili na čelo svojega organizatorja, Janka Skerbinca.
Društvo je obstojalo, ni pa imelo ničesar drugega, kakor za vse dobro vneto voljo. Malo časa je preteklo in že je imel vsak član svojo lastno paradno uniformo. Sli so na delo, vsi brezplačno in na svoje stroške. Uspeh je bil očividen. Še to leto si je društvo kupilo hišo, bivšo mesnico Nandetovega Janeza in jo adaptiralo svojim namenom primerno. Mesio Višnja gora kot dokaj močna naselbina je imela v tistih časih ročno brizgalno in 2 berglovki. Ta inventar je prevzelo novo društvo, ki je bilo od tedaji naprej kot organizirana celota vedno in ob vsakem času na straži ter vsakemu za primer nesreče požara ali kake druge elementarne nezgode neprestano in nesebično v pomoč. — Kje so že po večini oni, ki so v takratnih čas h in razmerah varovali naše mestece nesreče požara? Odšli so v večnost in današnja mlajša generacija samo iz pripovedovanja starih in osivelih veteranov ve, da ‘je živel nekoč v Višnji gori »Brajdelj«, »Hmčov Tonček«, »Bartelj« i. dr. Družine: Perko, Pajk, Vovk, Koricky, Kamenčan, Planinšek, Vidic, Turk, Sevšek, Starcer, Zajc so bile dolgo dobo kader gasilnega društva v Višnji gori. Od prvih članov so živi še: Zajc Matija in Planinšek France iz Starega trga ter Kastelic- Jože in Pajk Nace iz Višnje gore. Poslednja dva sta še danes naj-zavednejša člana in za uspeh in ugled gasilstva vedno navdušena. Cast jima!
Po daljši dobi je prevzel vodstvo društva sedaj že pokojni Škufca Jože, ki je vodil društvo mimo raznih peripetij. Za njim je nastopil mladi in temperamentni višnjegorski trgovec in župan Perko Anton. Pod njegovim vodstvom se je življenje v društvu poživilo in Višnja gora je obdržala v tem j>ogIedu svojo dominantno pozicijo v vsem sodnem okraju. Velika škoda za društvo je bila, da je smrt vse prezgodaj jx>kosila to mlado, ambiciozno življenje.
Za tem so vodili gasilce: Zavodnik Anton, Sevšek Alojzij, Omahen Mihael, Bregar Ignacij, Vovk Jožef, Praznik Josip. Danes jjredsedtije četi Škufca Josip, posestnik v Višnji- gori.
V dolgi jx>lstoletni dobi je j>rebrodilo društvo težke krize, a klonilo ni. V njem se je vedno gojila nacionalna zavest, lej>o slovensko petje, društvo je imelo svoječasno celo lastno godbo na pihala. Vojna vihra je razgnala njegove delavce na vse strani sveta, lej>o število jih je, ki so pustili svoje mlado, upapolno življenje na krvavih poljanah. Danes ima gasilska četa častino število lastnih oblek tako paradnih kakor delovnih, ponaša se z eno prvih niotork, ima raztezno lestev in dokaj drugega pribora.
In letos v dnevih 6. in 7. julija praznuje četa Višnja gora svoj zlati jubilej, svojo SOletnico. Öb tej priliki razvije tudi svoj prapor, ki bodi glasnik poznejši generaciji, simbol ljubezni do domovine in svojega bližnjega. — Gosjaod ban Dravske banovine, dr. Dinko Puc, je iz jaosebne prijaznosti blagovolil sprejeti jmkroviteljstvo vse proslave ter bo tudi kuinoval našemu novemu praporu.
Višnja gora z vso svojo okolico se veseli teh dni in v radosti jjričakuje številnih svojih prijateljev od blizu in daleč. Naj pokažejo s številno udeležbo na proslavi, da znajo ceniti ogromno delo, ki ga je članstvo doj>rineslo v svoji požrtvovalnosti v polstoletni dobi obstoja društva. Naj se pa tudi s tem ]>ovzdigne duh posameznikom, da gredo še nadalje naprej za ciljem, ki je izražen v besedah: »Za Kralja, Domovino in v jromoč bližnjemu!« Na svidenje v Višnji gori!
Praznik gasilcev v Šmartnem pri Litiji. V nedeljo dne 2. junija t. 1. se je vršila Pod pokroviteljstvom g. bana dr. Dinko Puca proslava 501etnice obstoja proštov, gas. čete v Šmartnem.
Na predvečer zlatega jubileja je bila splošna razsvetljava v Šmartnem, gasilci so pa vkljub dežju priredili povorko jx> Šmartnem ter skupno s pevskim društvom »Zvon« jn gas. godbo iz Litije priredili svečano bakljado združeno s jjodoknieo najstarejšemu in ob oOletnici še edino živečemu članu čete, tov. Haujitman Francetu, ki je vkljub visoki starosti zdrav in čil dočakal zlati jubilej gas. čete.
Jubilantu in odlikovancu je čestital predsednik gas. čete šol. upravitelj tov. Kovačič Maks. Pevci so odpeli jubilantu v čast sestavljeno skladbo tov. Kovačič Maksa »Delu čast«. Jubilant se je vidno ginjen zahvalil gasilcem in pevcem za njih pozornost.
Tov. Hauptman Franc je ob 501etnici čete še vedno aktiven in častni član gas. čete ter je bil kot gasilec za gasilsko delo odlikovan s srebrno in zlato kolajno, četa pa ga je nagradila že ob 451etnici z diplomo častnega članstva.
Po končani bakljadi so gasilci z župnim predsednikom tov. Lajovicem Francem iz Litije (prikorakali pred občino, kjer jim je predsednik g. Strman Josip v imenu občine iskreno čestital k zlatemu jubileju, pevci so pa odpeli »Jadransko morje in »Bože pravde«. S tem je bila proslava na predvečer zaključena.
V nedeljo dne 2. junija se je šmarska vas oblekla v najlepšo obleko jugoslovanskih zastav, slavolokov in cvetja, vse je bilo v pričakovanju za sprejem gasilcev in g. bana dr. Dinka Puca.
S salvami iz možnarjev in cvetjem je sprejela šmarska vas strumne čete gasilcev, ki so prikorakali s petimi prapori v Šmartno, ipred njimi pa je jezdila konjenica gasilcev in narodnih noš.
V imenu občine je pozdravil gasilce in g. bana dir. Dinka Puca predsednik občine Šmartno g. Josip Strman, ki je izrekel gasilcem in gostom dobrodošlico.
Ob 10. uri je bila sv. maša v farni cerkvi' za vse mrtve gasilce in dobrotnike društva.
Po sv. maši se je vršilo veliko gasilsko zborovanje na trgu pred cerkvijo, kjer je bilo poleg gasilcev zbranih več stotin gostov, ki so živahno aklatnirali govornike. Govorili so tov. Kovačič Maks, predsednik gas. župe Lajovic Franc, zajednički starešina tov. Turk Josip, ban dr. Dinko Puc in dekan g. Anton Gornik. Vsi govorniki so v svojih govorih podčrtavali delo gasilcev in čestitali gasilcem k zlatemu jubileju, kakor tudi obujali spomin na Viteškega kralja mučenika Aleksandra I. Uedinitelja, ki ga je narod z gasilci počastil s trikratnim Slava« in pokloni društvenih praporov ter z uda-nostjo in klici kralju Petru II. Godba je odigrala »Bože pravde« in pevci so odpeli narodno pesem.
Med splošno pozornostjo je po kratkem nagovoru med splošnim odobravanjem pripela na gasilski prapor spominski trak za 501etmico gospa Karolina Robavs iz Šmartna.
Temu je sledil mimohod gas. čet pred zajednički m in župnim starešinstvom, g. banom, sreskim načelnikom g. Francem Podbojem, dekanom g. Gornikom Antonom in pred predsednikom občine.
Na farnem pokopališču se je poslovil od pokojnih gasilcev tov. Maks Kovačič, pevci so odpeli žalostinke, godba je odigrala žalni koral, gas. prapori in prapor pevskega društva »Zvon« so se poklonili v pozdrav umrlim članom. Poleg domačih okoliških gas. čet so bile na proslavi krepko zastopane čete iz gas. žup.: Laško, Celje, Ljubljana. Gasilsko zajednico so zastopali tovariši: Turk Jože, Pristovšek ml. iz Ljubljane in tov. Cerer Anton iz Kamnika in Bulc Franc iz Mirne. Popoldne so prihiteli čestitat k prazniku gasilcev v obilnem številu gasilci iz Višne gore, Št. Vida, Stične in ostalih krajev Dolenjske. Popoldne se je tudi vršila na letnem telovadišču »Sokola« dobro uspela narodna veselica ob sodelovanju železničarske godbe iz Zidanega mosta. Vsa manifestacija se je v najlepšem redu zaključila, kar tem bolj poveličuje zlati jubilej.
Prostovoljna gasilska četa Ribnica, župa Kočevje, obvešča vse čete, da priredi dne 14. julija, v primeru slabega vremena 21. julija t. 1. večjo tombolo (a ko dobi potrebno dovoljenje) in prosi čete, naj na ta dan svojih prireditev ne prirejajo. Dobitki bodo zelo lepi in bodo obstojali izključno iz praktičnih gospodarskih in gospodinjskih potrebščin.
Borovnica. Prost. gas. četa v Borovnici bo proslavila v nedeljo 14. julija 1935 pod pokroviteljstvom g. bana dr. Dinka Puca svojo 501etnico obstoja, združeno z izletom ljubljanske gas. župe. Program te proslave je sledeči: ob 10. uri dopoldne bo sv. maša zadušnica za umrle člane, katere se udeležita tov. četi Borovnica in Breg. Od 1. do 2. ure zbirališče tov. čet pred gas. domom, ob '/a3. uri sprejem na kolodvoru, nato sprevod skozi vas do farne cerkve, kjer bo »tabor«, na katerem bodo govorili razni dostojanstveniki.
Po taboru velika ljudska veselica na vrtu tov. Fortuna s sodelovanjem žel. godbe »Sloga« iz Ljubljane.
Vse tov. čete Lj. gas. župe in bližnje okolice vabimo, da se v čim večjem številu udeležile te lepe proslave. Dobrodošle tudi narodne noše.	Odbor.
Konrad Rosenbauer
priporoča prvovrstne najmodernejše
motorne brizgalne
od 5 do 90 KS, 300 do 2500 litrov vode na minuto in 30 atmosfer, prenosne dvo- in štirikolesne.
Avtomobilske brizgalne
vseh vrst.
Avtomobile s tanki
za škropljenje cest in gašenje ognja.
Avtomobile in vozove za moštvo. Kletne sesaljke. Posebne sesaljke,
ki dvigajo vodo iz globine.
Cevi konopljene
običajne in gumirane. Tovarniško vezanje istih.
Lestve
vseh vrst. Za osebno opremo čelade, pasove, piščalke itd.
Plinske maske.
Spojke, predhodnike, različne ročnike in ustnike, razdelnice.
Vsa izdelava najnovejšega sistema.
Ponudbe in pojasnila, kakor poset so vsak čas na razpolago.
Cene solidne.
& drug
tovarna gasilskega orodja
C e I I e
Dvocilindrska
motorna brizgalnica, model 1929, 18/20 HP., pritisk do 16 atmosfer. Hladilnik novega sistema, ogrevanje črpalke s toplo čisto vodo.
/
am. gasilske
Vse gasilske potrebščine, kakor predpisano, izgotovljeno, z vsemi znaki opremljeno uniformo, blago za uniforme in za delovne obleke, kape in pasove za moštvo in častnike, dalje vse predpisane znake od najnižjega do najvišjega čina, civilne gasilske znake in embleme za gasilske kape, Vam poceni nudi
TRGOVSKI DOM
CELJE, št. 17
TOVARNA - PERILA • IH • OBLEK
Pa tudi za privatne obleke za Vas in za Vašo družino si poceni nakupite vse potrebno blago v Trgovskem domu Stermecki.
Pišite po kolekcije kamgarna, ševijota, hlačevine in drugega blaga za moške obleke, svile, volne, cefirja, poplina in kretona za ženske obleke, platna za perilo in posteljnino ter ostalega manufakturnega blaga.
Ceniki in vzorci zastonj!