Postnimi plačan« v eotovtn«	Leto LXII	V Ljubljani, v soboto 8. septembra 1934	Štev. 204 a	Cena 2 Din
Naročnina mesečno 25 Din, ta inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ni.6/11!

VENEC
Telefoni nredniStva: dnevna alnžba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Ček. račun: Ljubljana št 10.b50 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79?
U prava: Kopitarjeva 6. telefou 2992
Evharistični kongres v Mariboru
Kristusu Kralju - slava!
Z velikim hrepenenjem sem pričakoval škofijski evharistični shod v Mariboru.
Došel je ta dan in zbral množice iz vseh delov širne lavantinske škofije, da pokažejo in poživijo svojo vero v največjo skrivnost krščanstva.
Prisrčen pozdrav vam vsem, ki ste kljub težkim časom v tolikem številu prihiteli v našo škofijsko prestolico k skupni proslavi 1900 letnice odrešenja in postavitve presve-tega Rešnjega Telesa.
Naj to evharistično slavje ne samo udeležencem, marveč vsem vernikom poglobi vero, upanje in ljubezen do Kristusa, Kralja; naj pritegne bliže k Odrešeniku sveta in njegovi sveti Cerkvi naše razumništvo, našo iskreno ljubljeno mladino in vse sloje našega težko preizkušanega delovnega ljudstva; naj ublaži spore, ki razdvajajo srca; naj prinese mir in ljubezen v družine, župnije, vso škofijo.
Božje Srce Jezusovo, bogato za vse, ki te kličejo, usliši naše prošnje in sprejmi to slavje kot poroštvo prenovljenega verskega Življenja'v škofiji!
V Mariboru, na praznik Rojstva Marijinega, dne 8. septembra 1934
f Ivan Jožef, škof in apostol, administrator.
Dr. Anton Trstenjak:
Evharistija, središče krščanstva
fresveta Evharistija je dopolnitev ča-
sov.
Pračloveško je hrepenenje človeškega srca, približati se kolikor mogoče Bogu, postati deležen božje narave. Eritis sicut dii, postali boste kakor bogovi, ta zapeljiva težnja ustvarjenih duhov je bila že ob začetku stvarjenja v padec čistim angelom, je bila pogubonosna obljuba prvima človekoma, in ta težnja je obenem osnova vsemu brezbo-štvu vseh časov. Vreči Boga s prestola in si prilastiti božje lastnosti!
Po drugi strani pa nam zgodovina oči-tuje zanimivo dejstvo, da je pri vsakem verstvu opažati tem močnejše znake tega hrepenenja po zedinjenju z božjo naravo, čim jasnejše mu je priznavanje avtoritete osebnega Boga. Cim bolj zdravo je kakšno verstvo, čim bolj odgovarja človeški težnji po sreči, tem bolj opažamo v njem obrede neke vrste božjih pojedin, kjer so hoteli ljudje stopiti v krvno sorodstvo s svojim božanstvom; obenem pa je taka pojedina vedno simbol medsebojnega krvnega občestva da-rujočih ljudi. H. St. Chamberlain sklepa iz tega, da je tudi krščanski nauk o presveti Evharistiji le eden izmed sinkretističnih verskih pojavav, nič nadnaravno resničnega. Beči pa moramo obratno, da bi nam težko kakšna apologija, zagovor, dat tako močno potrdilo o resničnosti presv. Evharistije, o resničnem skrivnostnem bivanju Jezusa Kristusa pod podobama kruha in vina., kakor vprav to Chamberlainovo razlaganje obce-človeške težnje po sorodnosti z Bogom. Saj iz tega z gotovostjo sledi, da naš nauk o presv. Rešnjem Telesu soglaša z najelemen-tarnejšimi težnjami vsega človeštva, skratka z globinami človeške narave same.
Toda osnovna razlika, ki dela naš katoliški nauk o otroštvu in sorodstvu btpžjem po krvi in mesu resničen, v nasprotju do drugih le mitoloških tvorb poganskih verstev, obstoja v zgodovinsko izpričanem Kristusovem življenju na zemlji in v njegovem enako znanstveno utemeljenem nadnaravnem bistvu in poslanstvu. Kristus ni le mistična tvorba kakšnega genija germanske ali druge rase, ampak zgodovinska osebnost in kot. taka središče vseh stoletij m kultur, ln isti Kristus je osnova vsem kršč. verskim skrivnostim kot Bog-človek s svojo osebnostjo m razodetjem. Isti Kristus ima trojno pricu-jočnost, nekako tri faze življenja: ^njegovo zgodovinsko, nad 30 let trajajoče življenje na zemlji — njegovo večno življenje v nebesih — in nekako vmes njegovo evharistično življenje v Najsv. Zakramentu. Prvo dvoje človeški razum kmalu priznava.in razume, le pred evharistično skrivnostjo malone obnemi. Osebna pričujočnost z dušo in telesom kot božja hrana za človeški rod? Iu se pač od srca, ki ima težnje, postati »kakor bogovi«, zahteva velika žrtev ponižnosti v priznanju, da .ie treba to skrivnost priznati kot resnico, pridržano božji Modrosti, ki se ie je treba prav zato z otroško vdanostjo okleniti, da jo bomo enkrat v večnosti, ko pade zagrinjalo, zrli od obličja do obličja.
Pa zakaj bi ne bila možna? Saj je tn zakrament skrivnost Kristusove ljubezni do nas Ce je ta njegova neizmerna ljubezen storila z enim samim migom svoje volje, da so vpričo njega mrliči vstajah k novemu življenju in bolniki ozdravijali, ce je hodil po razburkanih valovih morja in Jim zapovedoval, če je Kristus vse vprek prestopal meje naravnih zakonov, zakaj naj bi nam nntere bivanj« nieeovefira oovelicanefira teles«
pod vnanjo podobo kruha in vina bilo tako nepojmljiv čudež? Saj tudi bistva svojega lastnega naravnega življenja niti malo ne moremo doumeti in nam bo ostalo vedna neznanka v stvarstvu, pa bomo mar zalo življenje tajili in imenovali njegovo skrivnost za neumno, ker ga naš omejeni razum ne more doumeti? Saj vendar vemo, da po-veličano telo v sv. zakramentu nima zunanje razsežnosti in neprodornosti kakor navadna telesa in da biva na sličen način kakor duša, ki biva cela v celem telesu in cela v vsakem posameznem udu. Zakaj torej tudi njegovo poveličano telo ne bi moglo bivati celo v vseh hostijah in hkrati celo v vsaki posamezni?
Morda pa se nam zdi malo verjetno to, da živi Kristus na tri različne načine: zemeljsko — evharistično — in nebeško življenje? Potem se nam pa mora zdeti pač tudi nauk o vstajenju mesa nemogoč? Da bi človek mogel živeti dve fazi različnega življenja: zemeljsko — trohljivo in nebeško
—	poveličano? Zakaj pa se nam • potem ne zdi življenje neštetih živalskih vrst nemogoče, ki tudi žive dvojno različno življenje. Na pr. metuljčki v prvi fazi kot nebogljena gosenička (ličinke), v drugi pa. nalik ptički, ki leta po zraku od cvetke do cvetke! In ce je vse nižjevrstno stvarstvo le slika in^ sled višjevrstnega in vse višjevrstno preživlja na sebi — seve na mnogo odličnejši način
—	življenjske faze nižjevrstnih, potem nam pač ob'tem pogledu ue bo težko priznati nauka o vstajenju mesa in večnem življenju. Ce dalje velja, tla je človek že po stvarjenju in naravi podoba troedinega Boga, potem pač ni tako nepojmljivo, da je hotel Bog človeka še na posebni nadnaravni način storiti deležnega njegove božje narave m da se je po padcu človekovem Bog samo zato uclo-večil privzel našo človeško naravo, da smo mogli mi postati deležni njegove božje na: rave, in da prav v ta namen biva med nami na duhovni način s svojim poveličanim telesom in krvjo kot naša nadnaravna hrana za dušo in telo. Kot poroštvo nesmrtnosti m vstajenja mesa je Evharistija predvsem tudi temelj vsej telesni krse. kulturi, v luci in moči presv. Evharistije je treba popleme-nititi naše telo in tako z milostjo in vzgojo volje po zakonu priličevanja (asimilacija) naše duhovno - telesno življenje vedno bol} priličevati Kristusovemu, da bo vedno bolj božje, da bo naša krvna sorodnost z Bogom v Telesu in Krvi Kristusovi vedno moenej; ša da bomo v tem sorodstvu božjem rastli do »mere polne starosti Kristusove« in tako v ponižnosti otroštva božjega, s katero se naš razum kloni pred nedoumljivimi skrivnostmi božjega življenja v sebi in v nas, res
postali »kakor bogoci«, božji, deležni njegovega večnega življenja.
Tu je ločitev duhov skozi vsa stoletja: v ponižnosti otroštva božjega. Skupno vsemu človeštvu je njegovo prateženje: postati deležni božje narave, razlika je le v načinu. Ali z Bogom v ponižnosti otroštva božjega v taboru Kristusovem, ali pa brez Boga v ošabnosti otrok Belialovili. In ta ločnica duhov gre skozi središče krščanstva — presveto Evharistijo.
Le tisti je Kristusov, ki je ponižen, in ponižen je le tisti, ki klone koleno pred Njegovo angelsko mizo, kjer se deli životvorna jed in pijača. Ne toliko umske težave, ampak predvsem težave ošabnosti duha — ove-rajo ljudi, da ne priznavajo presv. Evharistije in ne pristopajo k mizi Gospodovi.
Kakor je Evharistija v Kristusovem osebnem življenju ono središče, ki združuje njegovo poveličano življenje v nebesih z njegovim zemeljskim življenjem, tako je isti zakrament obenem žarišče Kristusovega mističnega življenja na zemlji, njegovega Telesa — Sv. Cerkve, kjer vse njene ude kot zakrament ljubezni združuje v eno ljubezensko vez, občestveno družino, kot vedro podobo življenja v troedini ljubezni združenih treh božjih oseb.
Kakor nam dalje znanost odkriva že v naravnem življenju — ki je sled in podoba nadnaravnega — med svetom božje in ustvarjene resničnosti, še tretji vmesni svet, svet neustvarjenili idej, tako je Evharistija oni tretji svet, resničnost, ono središče, v katerem se naše zemeljsko duhovno-telesno življenje presnavlja v božje in pripravlja na enkratni povratek k Bogu.
Kristus je mejnik vseh časov — in to v Zakramentu presv. Evharistije. Kajti z njo je zaključil svoje zemeljsko delo, in brez nje bi Kristus tudi kot zgodovinska osebnost ne dajal tisočletnih življenjskih sil milijonom človeških src. Evharistični Kristus pa zaključuje ne samo svoje osebno de: lovanje in življenje na zemlji, ampak tudi svoje mistično življenje v sveti Cerkvi, z njim se bo nehalo tudi naše človeško življenje, zato je naša časovna doba, nasa era v pravem pomenu evharistična svetovna era.
Brez Evharistije ni krščanstva! Zato pa opažamo čisto umljivi pojav skozi vsa stoletja: čim silnejši so bili pretresi krscan-
skih načel, tem bolj se krščanstvo zateka iti oprijema temeljev svoje vere, svojih notranjih sil in to je Presveto Evharistije. .le čudno: človek bi mislil, da se bo maloverni svet takega navdušenega oklepanja najglobljih skrivnosti ustrašil in jih še odločneje zavrnil kot »nespamet križa« — _in »ljubezni«, pa je ravno narobe. Cim bolj skuša kdo današnji svet pridobiti za vero z naravnim razlaganjem verskih skrivnosti in zakrivanjem pravih globin njihovih nedoumljivo-sti, tem bolj se mu odmikajo človeška srca.
Cim bolj pa postavimo človeka pred neizogibno dilemo vzvišene verske skrivnosti v Presv. Evharistiji in ta čudež božje ljubezni osvetljujemo z lastnim zgledom, dejanske ljubezni do bližnjega, tem bolj Bog sam obuja v njem s svojo milostjo iskro žive vere in tako pokaže, (ia ni samo Evharistija sama v sebi, ampak tudi vera vanjo edinole zmaga božja!
In to zmago bož.jo manifestiramo na ev liarističnem kongresu!
Škof Anton Martin Slomšek
Stolni dekan dr. Cuhala:
Evharistični shod in Maribor
Zadnji teden je stala lavantinska škofijska prest oli ca v znamenju predpriprav za čim dostojnejšo proslavo škofijskega evharističnega kongresa ter v pričakovanju izrednega verskega slavja, ki ga pripravlja škofija Odrešeniku sveta v spomin 1900 letnice človeškega odrešenja. Sporedno s tehničnimi in zunanjimi pripravami so se vršile zad-
Mariborska stolnica — Lesorez P. Peteln
nje tri dni širom škofije in seveda tudi v mariborskih župnijskih cerkvah versko-obnovitvene po-božnosti, ki naj bi znova opozorile mariborsko prebivalstvo na eno najpotrebnejše ter ga spomnile Zveličarjevega opomina: »Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse drugo se vam bo navrglo.« (Mat 6, 33.)
Mariborska svetišča so bila polna vernih poslušalcev, ki so se ob aktualnih izvajanjih cerkvenih govornikov živo zavedli, da ga ni imena pod nebom, v katerem bi se mogli zveličati, kakor ime Jezus (Ap. dela 4, 12). A mnogo, mnogo jih ni prišlo! Sli so za svojimi vsakdanjimi opravili z iz-
Poirled na Maribor ob Dravi
govori: »Njivo sem kupil in si moram ogledati — pet jarmov volov sem kupil in jih moram preskusiti — oženil sein se in zato ne morem priti'- (Lk 14, 16 nas-!.). Še manj 60 se dali ogreti za revizijo svojega življenja in svojih sivetovnomazornili načel oni, ki so 6e odtujili ev. Cerkvi in Bogu. Ali jih Ik> premaknil z njihovega odklonilnega stališča sam evharistični praznik? Veliko se je molilo in se moli, da bi tudi te že skoraj potegnil dobroti ji vi Jezus k svojemu svetemu Srcu. Učencema v Emav-su, razdvojenima in v veri v Jezusa ohlajenima, so se ob lomljenju kruha odprle oči! Naj bi odprl oči evharistični Jezus tudi tein, ki stoje ob sirarni, in onim, ki govorijo: »Ne bom veroval!«
Srečna je bila misel s poinočniico, ki se je darovala v vseh župnijskih mariborskih cerkvah, začeti mariborski evharistični dan. Kak prizor za vsakega: razsvetljen božji hiram sredi gluhe noči, v božjem hramu pa polno vernega ljudstva, zbranega okoli oltarja, prosečega: Jagnje božje, ki od-jemlješ grehe 6veta, usmili se nas — daj nam mir!
Sredi noči je prišel nekoč odlični judovski prvak, Nikodeim, k Jezusu, da dožene, ali ni mar Jezus iz Nazareta napovedani Odrešenik sveta. Našel je resnico, oklenil ee je Kristusa. Ali se ni morda tudi Tebii, ki kakor Nikodem hrepeniš po resnici, ob nočnem obisku Jezusa v tatoemaklju razkril Je-zue, da je on edini resnica, pot in življenje? 0, da bi ee!
Lep, ganljiv, privlačen bo o(b zgodnjih jutranjih urah, ko je v puščavi padala mana, prizor v mariborskih cerkvah, ko se bodo zgrinjali verniki med ev. mašo k skupnemu sv. obhajilu. Ko bi pač poznali vsi, kar se jih imenuje Mariborčanov, dar božji, pogosto ev. obhajilo, in bi se ga posluževali! Kako zvesto, koliko lažje bi pričali in spoznavali svoje vensko prepričanje; koliko lažje bi ostali katoliški značaji na temelju krščanske morale; kako bi ee pomnožilo število apostolov zglednega krščanskega življenja!
Središče evharističnega kongresa pa je in ostane slovesna sv. maša, ki jo bo služil lavantinski Nadpastir pod milini nebom na Glavnem trgu sredi množic, ki so z žrtvami prihitele v Maribor, da izpričajo evharističnemu kralju evojo vero, svoje zaupanje in svojo ljubezen. Zdi ee, da gledani v duhu prizor iz Skrivnega razodenja: -Videl sem veliko množico ... iz vseh slojev ljudstva stati pred Jagnjetom. In klicali so z močnim glasom: Slava našemu Bogu, ki sedi na prestola, in Jaginjetul< (Raz. 7, 9 n asi.)
Druga osrednja točka evharističnega dne v Mariboru je pa procesija z Najsvetejšim. Oboje, evharistična' daritev in evharistična procesija, naj rodi obilnost božjega blagoslova za škofijska semenišča, v katerih se pripravljajo bodoči deliivci svetih skrivnosti na svoj apostolski poklic; za duhovnike in redovnike, (hi bodo vsigdar živi posnemovalci Kristusovi, za' vse vernike, da bi bili stanovitni v nauku apostolov in bratski skupnosti, v lomljenju kruha, to je v prejemanju ev. obhajila; pa tudi za one, ki so se otresli sladkega Kristusovega jarma in hodijo po potih, daleč nroč od Kristusa, poseben blagoslov še za tat
Dr. Jakob Alek sič:
Obnovitvena moč Evharistije
Ako razmišljamo o Kristusu in njegovih delili nn zemlji, moramo reci, po človeško
povedano: Med najgenialnejše njegove zamisli spada brez dvoma ustanovitev Evha-ristije. Prav imn kardinal Faulhaber, ko pravi: »Sumo božanski genij je mogel zamislili skrivnost Evharistije. Skrivnost, vzeli nu eni strani pri vnebohodu slovo od zemlje in oditi v veličastvo Očetovo, na drugi strani pa vseeno ostati tudi po vnebohodu na zemlji in nadaljevati delo odrešenja.«
Zato ni čuda, da je Evharistija v kr-ščunstvu tako osrednja, vseobsežna in edinstvena realnost, da brez nje krščanstvo krat-konialo neba biti krščanstvo in ostane samo še teorija, mrtev skelet brez življenja. Pro-lestantizem ui mogel zadati človeštvu hujše rane, kakor mu jo je zadal s tem, da je vzel milijonom Evharistijo. S leni je pregnal iz njihove m rodi ne Kristusa samega. In mi, katoličani, ne moremo izkazati svetu večje dobrote, kakor tla priborimo Evharistiji zopet ono mesto, ki ji po Kristusovih namenih gre. Zakaj Kristus nima več besede v življenju modernih narodov? Zakaj gre vse javno življenje v politiki in gospodarstvu, kakor bi Kristus 110 bil prišel na svet in bi ne bil odrešil človeštva? Zalo, ker se svet ne zavedli, ker ne veruje, da je Kristus sredi med njim — v kruhu življenja, v Evharistiji. Naša vera je mrtva, to je kriza nad Vsemi krizami. Tam smo, kjer so bili neverniki, ko je prišel na svet Kristus — Luč, ki »je svet po njej nastal — in svet je ni spoznal« (Jan 1. 10). Odkod so z,ujemali kristjani prvih treh stoletij svojo skrivnostno moč, da so v okoliščinah, mnogo težjih, kakor so naše, ne le vzdržali, marveč oelo rastli in napredovali. tako, da se je drobil poganski svet kakor lupina pred njihovo življenjsko silo? To je bila. Evharistija, ki jim je bila res kruh življenja. Pojdimo v rimske katakombe in našli bomo ondi sledove te zmagovite, žive vere: še danes veje v njih skrivnostni vonj evhnrističnega kruha, s katerim so se hranili mučenci, ti pionirji krščanske kulture, ki niso potrebovali nobenih revolucionarnih itlej za svoj heroizoin. Dovolj, in več ko dovolj jim je bil košček svetega kruha — Evharistija.
Evharistija je po svoji dogmatični in životvorni vsebini neizčrpljlvo bogastvo, kakor je neizčrpljlva božja Modrost in Ljubezen, ki jo je zamislila in se v njej utelesila. Zato je v resnici porazno zn nas, današnje • kristjane, ko se zalotimo v dejstvu, da hodimo zu modernimi novopoganskiini preroki it iščemo in kupujemo pri njih idej in zdravil, s katerimi bi naj prenovili svet in ga ozdravili njegovih bolezni. Saj je tako, le priznajmo si. A to je slabo znamenje, slabo izpričevalo za našo vero in naše krščanstvo. Kaj nuni vendar more dati svet, la svet. ki se zvija sam v smrtnih krčih, ker je izgubil luč svojega življenja — Kristusa, Odrešen i ka? Ali nima na razpolago vse znanosti. vseh sredstev moderne civilizacije, vse tehniko? Zakaj torej ne ustvari paradiža na zemlji, paradiža, ki po njem steza j o roke milijoni ubogih človeških otrok? 2e sto let jo tega, ko je ponosno trkal liberalizem it;i svoje prsi in slovesno obljubljal, da bo , to storil. Pa vidmo danes, kaj je s tem liberalizmom in njegovimi obljubami! Bo mar komunizem srečnejši? Ali rasizem? Sistema, ki zidata svoje upe in obljube na iste trohljive temelje, kakor jih je zidel li- j beralizeni? Kateri kristjan more to verjeli? Razredni in nacionalni kolektivLsti pač menda to verujejo, kakor so tudi verovali pristaši liberalizma. Mi ne moremo in ne smemo verjeti, ker ne moremo in ne smemo verovati v m a like, človeške iluzije in bogove! Naša vera je vera v Kristusa, naša pot — h Kristusu in njegovi pravici, naša naloga, — vrniti sveltt Kristusa, ki je samo enkratni in edini Odrešenik in Voditelj človeštva!
In ta Kristus živi sredi meti nami, skrit, nepoznan, neupoštevan! Kttkšnu odgovornost na naši vesti, na nas katoličanih, ki pravimo, tla verujemo v Kristusa! Svet, neverni svot v evharističnoga Kristusa ne veruje. Ali je to nujno? Ali je ta nevera skrivnost? Morda. Vendar bo ros, da mnogi zato ne verujejo Vanj, ker ne vidijo Kristusa v nas, v našem življenj u. Mi verujemo vanj, pa ga imamo zaprtega v tabcrnakljih. Toda takšna vera je mrtva. Živa bo naša vera le tedaj, če bo živel v nas Kristutj, in bo v nas deloval, tla bodo naša dejanja svetu pričala, da nosimo Kristusa v svojih srcih. To pa je nemogoč«! brez evliurističnega kruha, v katerem prejemamo Kristusa v sebe.
Pomen in usoda Evharistije v zgodovini človeštva je bila očlvidno nakazana že takrat, ko jo je Kristus obljubil. Ililo je to v dneh, ko je stal na višku svojega delovanja v Galileji. Njegovi_ učenci so se pravkar vrnili s svojega misijonskega potovanja. Vrnili so so h Gospodu, ki se je mudil v okolici Kafarnauma ob Geneaareškem jezeru. Ker so bili utrujeni in zdelani od pota, jih je Jezus »vzel s seboj in se umaknil (v čolnu) v stran, v samoten kraj, ki jo pri Betsajdi.« Toda, »vidoli so .jih ljudje, da so odhajali, in mnogo jih je to zvedelo: in od vseh mest so tja hiteli peš in prišli pred njimi... Ko jc Jezus izstopil, je zagledal mnogo ljudstva: zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce brez pastirja, in jih jo začel mnogokaj učiti« .(Mr 9, 33 nsl.). Po govoru in nauku tega dne pa jo storil Kristus ondi znani veliki čudež: pomnožil je kruh in nasitil množice, ki so prihitele za njun V to samoto. Drugi dan nato pa je imel v Kafar-nnumu, prod istimi množicami, znameniti govor, v katerem jim jc obljubil drugačen kruh, kakor jim ga jo bil dal prejšnji dan — evharistični kruh. »Kruh, ki ga bom dal, je moje meso za življenje sveta« (Jan 6, 51).
Toda kakšen jc bil učinek njegovega go-V9ra in njegovo obljube? Ljudstvo je godrnjalo. Celo mnogi učenci so se pohujševali nad Kristusom, rekoč: »Trda je ta beseda, kdo jo more poslušati?« In evangelist pristavlja: »Odslej je mnogo njegovih učencev odstopilo in niso več hodili ž njim.« (Jan 6, 66). Nasprotno pa Simon Peter izjavi v imenu dvanajsterih: »Gospod, h komu poj-denio? Besede večnega življenja imaš in mi verujemo in vemo, tla si ti Kristus, Sin božji.« (Jan 6, 69).
Torej že sama najioved in obljuba Evharistije je razburkala množice in izvedla ločitev duhov. Mnogi so Jeziisa zapustili. To so bili ljudje, ki so ga še prejšnji dan hoteli izklicati za kralja, ker jih je nasitil s telesnim kruhom. Radi tega kruha bi bili pripravljeni napraviti revolucijo. Ko pa jim obljubi evharistični kruh, da bi ž njim nasitili svo"je duše, se obrnejo vstran in ga zapuste. Materialisti! Vendar niso bili vsi taki. Drugi so se ga oklenili tem tesneje. In ti so postali kvas neizmernih množic bodočih stoletij...	»
Verujemo v Kristusa? Tedaj moramo verovati tudi Njegovim besedam: »Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove Krvi, ne boste imeli življenja v sebi« (Jan 6. 53). Evharistija je življenje naše duše. Brez nje smo mrtvi in mrtvo .ie naše krščanstvo. Ako pa je mrtvo naše krščanstvo, je prazno tudi naše delo, naši napori za. obnovo sveta. Jasno je potemtakem, kaj je namen ev h ari,stičnih kongresov: da nas predramijo iz verske zaspanosti in zbudijo v nas živo vero in hrepenenje po Evharistiji. Evharistični kongresi so glasni klic vsakomur in vsem: Pripravite prostor — Kristus prihaja! Klic, da se otre-semo malikov modernega poganstva in oklenemo evliarističnega Boga in Kralja, da bomo zopet dobri, čisti, plemeniti, vztrajni, junaški, kakor so bili kristjani prvih — evharističnih krščanskih stoletij.
Ivan Vesenjah:
Naš kmetski stan in evhar. shod
Ogromno večino med priglašenoi za evharistični kongres naše lavantiiiske škofije tvori naše slovensko kinoteko ljudstvo, lit to ob sedanji strašni agrarni stiski zelo veliko pomeni. Le tisti, ki zna ceniti, koliko skrbi in trpljenja liči v vsakem dinarju, ki ga dobi v roke posebej dandanes naš kmet, zamore presoditi, kolika požrtvovalnost za svoje prepričanje je v našem ljudstvu.
Cim bolj se poglobimo v življenje in delo našega krnela, tem bolj spoznavamo, da je ravno on v svojem ustvarjanju in trpljenju najbližji Bogu. Bolj kakor drugi občuti in se zaveda svoje odvisnosti od narave in Koga raivno kmet. Zato tudi doživlja vse lo, kar je mistično in neskončno, torej preko časovno in krajevno omejenega našega razuma. veliko bolj globoko in iskreno kakor drugi zemljani.
Tudi z Evharističnim Bogom je kmet v niij-o?. j i zvezi. On pridela kruh, ki po Odreišenikovi volji postane Njegovo lastno telo, in kmet pridela vino, ki poslane kri Od rešen i kova. Zato mi kdo ne ravna s kruhom in nikdo ne govori o kruhu in vinu s takšnim spoštovanjem kakor ravno pridelovalec, kmet. ['limite deoa na kruli in vsako njegovo drobimo! Kruli hrani naše telo in posvečen od našega Odrešenika hrani našo dušo,« te 'besede «ein doslovno često slišal v svoji kmetski rojstni hiši od pokojnih svojih staršev, pa tudi drugod med slovenskim k metek i m ljudstvom.
Na praznik sv. Rešnjega Telesa nikdo tako odločno in pobožno ne manifestira svoje vere v Evharislijo, kakor ravno naš 'kmet, ki i>osebej ob tej priliki lako globokoverno molit za svoja žitna polja in vinske gore. Ponašajte se in šopirite se * čaistml in zunanjim bleskom vi drugi, ja«, slovenski kmet, vidim, spoznavam in priznavam najbolje niiuljivoert in slabost vsega človeškega in stoječ trdno na svoji zemlji, upiram svoj pogled
kvišku, kjer duša še bolj sluti svojega Stvarnika. »Ničesar ne moremo mi vsi brez Boga in ničesar ne morete vi drugii stanovi in poklici brez mene,« to je ponižna, obenem pa tudi samocjitveatna izpoved našega kmeta. Iz te zavesti je raizumljiva udeležba slovenskega kmetskoga ljudstva na ev-harisičnem kongresu, pa tudi pri drugih manifestacijah, ki imajo verski značaj.
Slovenski kmetski stan, to je vsa rodbi.na in družina, žrtvuje največ in z največjim veseljem, ako zamore izpod svojega krova poslati člana, ki se posveti oltarju .Posebno slovenska kmetska mati moli in trpi v svetem hrepenenju, da ji sin postane duhovnik in to ne toliko radi tega, da bi 6e mu boljše godilo in da bi jedel bolj lahek in bolj bel kruh kakor ona, temveč v prvi vrsti zato, da z daritvijo 6v. maše evliaristično služi Bogu in vodi vernike z Evharistijo k Bogu. Slomšek, Krek in Jeglič, Korošec in Finžgar, ter vsi njihovi vrstniki in sodelavci izpričujejo to dejstvo.
Tako slovenska kmetska hiša najbolj častii Evharistijo in na tej podlagi je bila in ostane tudi vir in jamstvo za naš narodni obstoj. Mi vsi pa, ki ee čutimo ozko povezane s svojimi kmetskim domom in iščemo tudi za sebe v tem domu novih moči, s številnimi množicami slovenskega kmieMkega ljudstva nn mariborskem evharističnem kongresu lavantineke, Slomškove, škofije klonemo svojo slavo z vzklikom: »Slava Tethi, evharističini vsevečni Vladar!«
zobozdravnlh Dr. Savo Pire
nebotičnik, Ljubljana
zopel redno ordinira
RADIJSKE APARATE ..RADIONE", ..EUMIO"
9»
MINERVA". „ORIOK

auto - APARATI, OJAčevalce, zvočni mm,
ORJAŠKE ZVOČNIKE itd.
razstavlja ob paviljonih
M in N na Velesejmu Radio M.IO.Z. v Ljubljani Miklošičeva cesta štev. 7
Resolucije evharističnega kongresa
v Mariboru
i.
Žarišče prave verske obnove je sv. Evharistija, mana, ki jo je pripravil dušam Zveličar Jezus Kristus, in tolažba v življenju in smrti. Zato kongres vsejn priporoča pogosto prejemanje sv. obhajila. Evharistični blagoslov naj se razliva v srca mož in žena, fantov dn deklet ter izobražencev.
2.
Glavni celici, v katerih naj klije venska Ob-uova, sta župnija in družina. V bratski slogi naj delata za obnovo duš. Družina jih po božji volji vzgaja in vodi, župnija pa preraja v otroke božje. Vsaka izmed njih naj izrabi nadnaravna in naravna sredstva za dušni blagor ljudi.
DRUŽINA
3.
V družini naj se obnovi in poglobi spoštovanje do oblasti očeta iu matere, pokorščina otrok ter zvestoba družinskih poslov.
Vir verske obnove in notranje družinsko sloge naj bo ozko sodelovanje družin z župnijskim občestvom. Starši morajo navaditi družino, da jim bo župnijska cerkev drugi doni. Zato naj vsi družinski člani (starši, otroci in posli) redno zahajajo k silužbi božji in prejemajo sv. zakramente. Posebno važno je, da družine živijo in čuvstvujejo s cerkvenim letom, ki nam na tej zemlji prikazuje Kristusa in Kristusove nauke. Krona in višek družinske zveze z župnijskim občestvom pa naj bodo skupni družinski pristopi k sv. obhajilu (Evharistiji), ki je božji zaiklad župnijskih cerkva.
5.
Važno sredstvo družinske verske obnove so tudi družinski praznika (družinske obletnice) in godovi.
ŽUPNIJA
6.
Nadnaravni vzgoji namenjena edinica je župnija. Župnija vodi svoje žiipljane k Bogu in župnijska cerkev kot bivališče Evharistije druži stare in mlade ter različne slanove v eno božjo družino. Posebno sredstvo župnijske združitve je evharistič-na daritev. Te naj se udeležujejo, če le mogoče, verniki z zborno molitvijo in ljudsko-versko pesmijo.
7.
Ker je župnija najvažnejša vzgojiteljica v verskem oziru, naj ji nihče ne krati svojstvenih pravic. Župnik je zakoniti voditelj vsega versko-nravnega življenja v župniji. Predvsem vodi Katoliško akcijo in vsa cerkvena društva. Najbolj se izraža pravi duh katoliških društev v tem, kako cenijo poklicano župnijsko oblast.
8.
Z vsemi dobrimi sredstvi naj se pospešuje župnijsko skupnost Razen redne službe naj se primerno slovesno obhajalo vsi prazniki cerkvenega leta, posebno prvi petki in prve nedelje v mesecu ter cerkveni patroeiniji (tako zvane »lepe nedelje«). Tudi z vnanjimi slovesnostmi Okrasitev, godba) ter duhovnimi prireditvami (duhovne igre) naj se poveličuje sijaj cerkvenih praznikov in božja čast.
1).
Vidni izraz notranjega duhovnega življenja v župniji naj bo živahna župnijska dobrodelnost. V današnjih časih bede iti brezposelnosti naj se še posebno udejstvujejo dobrodelne župnijske akcijo (na pr. v Vincenčijevih konferencah).
STANOVI
10.
Sad ovharističiie obnove po družinah in žup-nijsikih občestvih naj bodo versko obnovljeni stanovi, posebno kmečki, obrtniški in delavski stan.
11.
Verska obnova mora prešinjati celotno stanovsko življenje in se še posebno razodevati v vestnem izpolnjevanju poklicnih dolžnosti.
12.
Razen sploSiio-obnovilveiiih venskih sredstev so v vsakem stanu posebno važni stanovskojverski običaji. Tj stanovski verski običaji so združeni s
celotnim poklicnim udejstvovan jem (stanovskim poklicnim delom, stanovskim občevanjem, s sose-sčino, s stanovskim patronom itd.). Važno sredstvo so duhovne vaje.
Dušni pastir naj te stanovske običaje čisti in plemoniti ter kot dobre vzgojne pomočnike podpira.
IZOBRAŽENCI
13.	•
Cvet ljudstva je versko obnovljeno izobražeu-slvo. Zalo naj evharislična obnova prerodi tudi izobražence, predvsem dijaštvo.
14.
Duhovno obnovljeno izobraženstvo naj sadove duha posreduje tudi ljudstvu.
V Katoliški akciji naj se udejstvujejo posebne laiki pod okriljem cerkvene oblasti.
' 15.
Katoliški izobraženci naj se zanimajo za vs* aktualna vprašanja katoliške prosvete in socialne obnove v smislu papeževih okrožnic.
16.
Nasproti poganskemu nacionalizmu, ki obožuje Ufirod kot najvišjo vrednoto, hočemo v pravem krščanskem duhu poudarjati narodnost, kakor jo je učil Slomšek. Svoj narod in državo hočemo ljubiti in za nju delati, druge narode pa spoštovali.
V JUBILEJNI 25 LETNICI
XXII. ZAGREBŠKI ZBOR
MEDNARODNI SPLOŠNI VZORČNI UELESEJEM
1.-10. IX. 1934
za vse vrste blaga s specijelnimi razstavami:
Elektrotehnična	Tekstilna
razstava in radio	in domača obrt
Naše rudarstvo	Prehrambena industr.
in kamenje	Poljedelstvo
Železna, strojna in	Kolektivna razstava
metalurgična industr.	kr. Italije
Na železnicah brezplačni povratek z Železniško legitimacijo, ki |o dobite pred odhodom pri blagajni na postaji ali pri »Pulniku« za ceno Din 5'-. Na jadranskih parobrodih višji razred za ceno nižjeaa proti vnaprej kupljeni legitimaciji Zbora
Slavnost na čast velikemu Slovenca
Pranju Magdiču, jio rodu Slovenca iz Logarovoev pri Ljutomeru (roj. 1830), utemeljitelju hrvatske stenografije, katere 70-letni (1864) obstoj se tudi letos obhaja, bo hrvatsko stenografsko društvo svojemu ustanovitelju (ustanovljeno 1882) v spomin odkrilo v ponedeljek, dne 10. t. m. na rojstni hiši v Logarovcih spominsko ploščo o priliki 20-letnice njegove smrti (umrl 26. jul. 1914). K slavnosti je vabljena tudi slovenska javnost, zhisti oni, ki se zanimajo za stenografijo, posebno pa tudi ožji rojaki slavnega kultu rnega delavca iz Slovenskih goric, o katerem jc »Slovenec« pisal več 26. jul. t. 1.
Zopet požar na Koroškem
Guštanj, 6. sept.
Na Tolstem vrhu pri Guštunju jc 5. septembra ob 4 popoldne pogorela Kvnsnikova bajta Fridrika Liskriča. Ubogemu tesarju je pogorelo dobesedno vse, tako tla nimajo mož, žena ter otrok nobeno obleke, da bi sc mogli preobleči. Zavarovan jo bil za 5000 Din, a žal, zadnjega obroka, še ni plačal.
v Upamo, da bo tesarju, ki je sedaj na he-raški palici, priskočila na pomoč tudi občina. Sumijo, da jc zažgala zlobna roka.
Na. Peci je jiadel sneg že v nedeljo ter jo podelil skoro do koče. Sedaj je že skopncl.
Hjgj^l^ SA-covKALODONT
iA-^fnrffliiinnTllimiTnmrm^?^® ^ —BlHIIHHHIISili^M^»1 »r^rbddT^SPTVTVmVI
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Marija v Skopski Črni gori
Kraljica Balkana so doživeli slovenski romarji k Blaženi Gospe v Letnici
Ko se je mudil prevzvišeni g. škof dr. Franc Onidovec spomladi v Ljubljani, nas je vabil, da naj pridemo na obisk k njemu v Južno Srbijo in naj se udeležimo velikega romanja in evharističnega kongresa v Letnici na praznik Marijinega Vnebovzetja. Ko nam je g. Viktor Zakrajšek na svojem povratku iz Prizrena prinesel znova naročilo, naj gotovo pridemo, smo se končno odločili za daljno potovanje. Bilo nas je 7, teologov, akademikov, tako da smo skupno zasedli oddelek železniškega voza in se peljali v noči od 12. na 13. avgusta v Belgrad. Med nami sta bila dva mlada duhovnika (g. Hrovat in Mecilošek), ki sta bila namenjena službovati doli. Akademike je zastopal g. Babnik, ki je prišel naravnost z Zabreške planine in že v vozu koval razne načrte za taborenje in nove koče v Dalmaciji in Južni Srbiji. Po nasvetu g Meciloška smo si naročili viseče »jastuge«, blazinice, na katerih smo zibali ponoči svoje glave. Na kolodvoru v Belgradu nas je čakal g. Andrej T u m -p e j in je nam v treh urah in v stenografskem slogu razkazoval Belgrad. Ob 11 smo oddrdrali mimo Topčidera proti Šumadiji.
Solnce je stalo v zenitu, ko se je g. Rudolf Mecilošek v Lajx>vem f>oslovil od nas, češ: »Fantje, držite se,« kajti on se je vozil dalje v Paračin, kjer bo tolažil in versko dvigal svoje rojake iz Za-
r ja. Okrog usten mu je igral oni lahek nasmev, prikriva neustrašeno energijo, ki bo vsem težavam klubovala in bo vedno izzvenevala v neko mirno veselost, ki daje tudi drugim pogum, češ, saj ni tako hudo.
99
Po Šumadiji
In zdaj naprej skozi Kragujevac in Kraljevo po lepi Šumadiji.	.... , . . , .
Res dična in lepa in bajna! Na desni in levi se razprostirajo rodovitne poljane, ki se prelivajo, kamor sega oko, v pobočja, brda in doline; vrsti se njiva za njivo, livada za livado; tu ogromna koruzna polja, tam nasadi sliv, na strniščih in livadah pa mulijo mirno in zadovoljno neštete črede govedi travo. Med hišicali in njivami in livadami se kreta Šumadinec v svoji preprosti, a tako gibčni noši. Srbski učitelj, ki se ]e slučajno vozil z nami, nam je razlagal s toplo besedo vse bogastvo Šuma-dije in vrline njenega naroda.
Ker smo »en narod in en jezik«, smo skušali s čisto slovenščino, toda dobri Sumadinci so jo le slabo razumeli in zato smo se zatekli k jugoslo-vanščini, ki se je opirala na take besede kot »što, skupo, jeftino, pa da borne«. Na postajah so nam jx>nujali »piletinu, pačetinu, svinjetinu in voee: šljive, jabuke, kruške, groždje.«
Proti večeru smo se vozili skozi divno dolino Ibarja, ki se večkrat zoži v pravo deber, to je sotesko, stisnjeno med skalami, bržčas je beseda Ibar isto kot deber. Slikoviti in strmi obronki in vrhovi te doline so takoj vzbujali v tovarišu Babniku nove energije in vzklikanje: »Ni zlomka, da bi se ne dale zgraditi koče na teh pobočjih.« Ker mu kapital ne dela posebnih preglavic, si je zaenkrat zamislil kakih 5 koč na teh vrhovih in v duhu že razdelil dijaške skupine, ki bi tam taborile.
Po Kosovem polja
Ko se je že mračilo, smo se vozili po Kosovem polju, ki je imelo tako usodepolno vlogo v srbski zgodovini. Čudni spomini so nam vstajali iz zgodovine: Tu na teh poljanah se je začela 500 let. doba robovanja srbskega naroda. Ali se nam sploh sania, kaj so trpeli naši bratje na jugu? Tu na tem polju in v Skopi j ti je bila nekdaj os in osnova srbske moči in kulture do 14. stoletja. Poleg poljedelstva in živinoreje je bujno procvitalo rudarstvo, še po bitki na Kosvem polju je cvelelo rudarstvo v Novem brdu; Dubrovničani in Saksi so kot vešči rudarji dvigali zaklade iz zemlje. Toda Turki so neprestano "napadali tudi to središče in ga končno I. 1441 zavzeli, ki je bilo »caput patriae et ob niineras nervus belli« za Srbe, kakor je sporočil srbski car ogrskemu kralju.
Gledali smo pozneje sledove turške preteklosti po muslimanskih vaseh, po mestih: Skoplju, Pri-zrenu itd. in zaman, se človek vpraša, kaj je dala Turčija pozitivnega tekom 500 let tej zemlji, temu narodu! Dežela je bila brez prometa, brez cest, poljedelstvo je skoraj obtičalo v bogati zemlji, dežela je ostala brez šol, brez izobrazbe, brez napredka. brez pridnosti. Vsa prejšnja kultura se je zamočvirila, turško udejstvovanje je bilo 100 letno tavanje v peščenosti in v zaglušenosti za katerekoli pKizive zgodovinskega zvanja.
Čeprav so se v najnovejši dobi pojavljali pod vplivom svetovnega napredka tudi med Turki novi pokret i, kakor n. pr. j>okret Mladoturkov, je vsled večsloletne slepe stagnacije vsak podvig bil onemo-
Pred postajo se je vrglo celo krdelo albanskih nosačev na nas in razpravljalo javno na cesti problem, kje naj prenočimo in kako pridemo v Letnico. V svoje začudenje smo izvedeli, da traja vožnja na »kolima« najmanj 4 ure in zato smo se odločili, da prenočimo v »Hotelu Central«. Tako zvani hotel jc kombinacija pritličja, v katerem smo čuli kruliti svinje in nadstropja s 3 metre dolgim hodnikom in z nekaterimi sobicami. »Stenic danes ne boste čutili, ker ste trudni,« tako nas je tolažil g. Kurti, ki nam je šel v vsakem oziru na roke po naročilu škofa. Toda stenice so se krepko uveljavljale kljub naši utrujenosti, jaz setn jih v krvavi bitki nekoliko potolkel, a pri tem odnesel hude rane.
Na kolima" v Letnico
Ko smo drugo jutro opravili sv. mašo v pri-prosti katoliški cerkvici, smo zasedli voz, ki je bil pokrit po vsej dolžini s plafttami, voz, kakor ga imajo pri nas cigani. Hajdi v Letnico! Razdalja znaša 36 km in naša vožnja je trajala 6 ur.
Začetkoma smo se vozili po široki ravnini, ki je deloma posejana s turščico, deloma pa se pasejo po njej neštete črede drobnice, prašičev, bivolov, konj in goveda. Med potjo smo obiskali slovensko družino iz Primorja, ki biva že tri leta v pločevinasti koči poleg ceste in si skuša pogumno ustvariti stalno bodočnost.
Pred nami in za nami smo polagoma zagledali polno takih voz, kakor je bil naš, v njih so se vozile cele družine z otroci: vse je romalo v Letnico.
Polagoma smo zavili skozi ozko dolino v hribe in ko smo vsaj 10 krat prebredli potok Letnico, ki prižubori po letniški dolinici, smo zagledali ob treh popoldne na vzvišeni mali planoti novo svetišče Matere božje, ki je, čeprav majhno, od spredaj podobno cerkvi na Rakovniku. V dolini pred cerkvijo se razvršča kakih 25 hišic iz posušenega blata in pokritih s slamo. Pred cerkvijo pa je zgrajeno kakor trdnjava jx)sebno taborišče za romane i in ko smo stopili v to taborišče, smo videli. <»a i je nekako oblikovano v četverokotu in obdano z zidom, ob katerem so iz lesenega ogrodja postav-| ljeni pokriti hodniki. V teh hodnikih so bile nastanjene družine, ki so razgrinjale JX5 tleh svoje I pestre preproge in si kuhale vsaka zase pred ogra-j jo hodnika svojo borno hrano. Mi doslej nismo i slutili, kaj nas čaka v Letnici: stali smo naenkrat I sredi vrveža najbolj pestrih narodnih noš. Tu so i bili katoliki iz Janja, dalmatinski Hrvatje, ki so se 1 pred več stoletji preselili na Kosovo iz Dalmacije, tam spet Albanci iz Prizrena, Peča, Djakovice, dve družini sta bili celo iz Skadra, druge skupine so bile prišle po 16 urni vožnji iz Skoplja, druge spet iz Uroševca, Veleža itd.
Pred taboriščem se je drenjalo na stotine vozov in sredi vozov vrtiljak, ki je že lajnal svojo godbo in se vrtel. V naše začudenje smo našli tudi mnogo ciganov, muslimanov in pravoslavnih vernikov, ki prihajajo ,kakor so nam povedali, stoletja na ta praznik v Letnico in se zatekajo z istim zaupanjem k »Zoji« Črnogorski kakor katoliki. (»Zoja« je albanski izraz za Mater božjo.)
Zgodovina Letnice
mani, ali prikriti katoliki. Na tihem so želeli biti krščeni od katoliških duhovnikov in sprejemati od njih zakramente, na zunaj pa je opravljal zanje obrede muslimanski hodža. Proti tej zlorabi je ,Rim že začetkom 18. stoletja dal stroga navodila katoliškim duhovnikom in prepovedal jim deliti svete zakramente. Laraniani, ki so bili naseljeni v Stubli in Binču, so se odločili za javno izpoved katolicizma in zato je bilo 1. 1846 25 družin (167 članov) odpeljanih v Skoplje in tam pred turškim sodiščem zaslišanih. Ker so vztrajali pri katoliški veroizpovedi, jim je turška vlada vzela vsa posestva in jih izgnala z župnikom Marovičem vred v Malo Azijo. Na poli tja in v močvirjih pri Mihaliču jih je polagoma 88 umrlo in šele po posredovanju francoskega in angleškega konzula v Carigradu so bili najprej premeščeni v Filadar blizu mesta Brussa, 1. 1849 pa spet prepeljani na državne stroške v domovino. Izmed 167 vernikov se jih je vrnilo samo še 79, drugi so zgubili življenje, ker so hoteli ostati zvesti svoji veri. Zato jih smemo imenovati mu-čenče.
Škof Gnidovec se zanima za ta slučaj in misli celo na kanonizacijski proces teh mučencev. Vse-kako je iz tega razvidno, da ima Letnica in okolica močne katoliške tradicije. Dotaknili smo se vprašanja Laramanov. Bivši Larainani v Stubli in Binči so danes, ko so prestali take preizkušnje, odločni katoliki. Koliko je še Laramanov v Skopski Črni

»Ma kolima«
gočen, kajti islam se je obeša! kakor svinčena klada na vse početje Turkov, da se nikakor niso mogli uvrstiti v časovni plaz novodobnih dogodkov.
V neki grozotno prijetni brezizraznosti in v polsnu koranovih sur so ždeli begi in hodže skozi stoletja v tmine nevednosti in brisali meje časa in prostora. Iz minaretov in džamij so donela dan za dnem nosljajoča melodija Muezzina: »Alah je velik, ni boga razen Alaha in Mohamed je njegov prerok; pridite, molite, Alah je velik, ni boga razen Alaha.« Pri tem klicu so sicer jeli umivati verniki roke do komolcev in noge do gležnjev... toda iz neštetih kul in haremov in dučanov pod minareti je tulila turobna melodija nemorale, lenivosti, uživanja-žcijnosti, korupcije, nasilja, ki je gazila vse zapovedi edinega Boga. Bila je to dogmatika brez morale, ta amoralnost je končno udušila ono nomadsko prasilo, ki so io Turki nosili s seboj v svojih prsih iz notranje Azije.
Toda vlak obstane ob pol 10 v Uroševcu in m več časa za razglabljanje. Sredi Kuauvega polja srno.
Letnica je stara katoliška župnija v tako zvani Skopski Črni gori, ki se vleče v dolgem grebenu na severnem Skopskem polju od Lepenca do Ku-manova. Najvišja točka je »Črni vrh« (1804 m). Severno pobočje je obraščeno z mogočnimi bukovimi in hrastovimi gozdovi, južno pobočje je golo ali obraslo samo z nizkim grmičevjem. V to Črno goro so prišle katoliške družine že v drugi polovici 15. stoletja, deloma iz Dalmacije, deloma iz Nmčije; bile so to gotovo rudarske naselbine, kakor kažejo itnena: Rudina, Varnice, Vrnavokolo. »Kolo« je bilo ime za topilnice in kovačnice v stari Srbiji. Vas šašare v bližini Letnice pa spominja
fotovo na Sakse, ki so bili priljubljeni rudarji v rbiji. Imamo poročilo iz I. 1584, ki omenja, da živi 500 katolikov v 4 vaseh in da bi bil to primeren kraj za šolski zavod, »ker Turki ne prihajajo v to ; samoto.« Tudi romarsko svetišče v čast Bogorodici | omenja župnik fra Bernardino v svojem poročilu i iz leta 1671. O postanku svetišče pravi ustno izro-: čilo, da je »pnbegala« Mati božja iz cerkve v i Skoplju, ker je bilo to mesto izkvarjeno in v kazen
1 je Bog poslal Skopljanom kugo. Bržčas je nastala ! ta legenda zaradi tega, ker so Turki 1. 1671 spre-! menili katoliško cerkev v Skoplju v džamijo. Danes ! sta v tej pokrajini 2 katoliški župniji: Letnica z vasmi šašare, Vmes, Vrnavokolo, Binča in župnija Slubla. V prvi župniji so večinoma Srbo-Hrvati, v Stubli in v vasi Binča večinoma Albanci. Danes sta te dve župniji obdani od vseh strani od muslimanskih Albancev, ki so se priselili tu sem šele pred 240 leti. Med temi priseljenimi Albanci je bilo precej katolikov iz Skadra in okolice. Priseljeni Albanci so jemali s silo Srbom domačinom zemljo in Turčija jih je pri tem ščitila kot muslimane. Da bi si mogli ugrabljeno zemljo ohraniti, so se jeli tudi katoliški Albanci na zunaj hliniti za musli-| mane, na znotraj so pa hoteli ostati katoliki, torej j »dvoverni« ali po albanski »larm«, kar pomeni ša-reno, pestro. Odtod prihaja beseda larmani ali lara
flko občutite
da Vaše moti pomiSčaio
tedaj pijte redno znamenito Rogaško slatino »Tempel« vrelca
Pridite u časa jesenske sezone (september-oktober) v Rogaško Slatino! Popolna 20 dnevna oskrba 1200 odn. 1000 Din.
Sacerdos magnus!
Medtem so se na glavnem oltarju vrstile maše in spovedovanje je trajalo do 10. Seveda je škof nam vsem dal pri tem najboljši zgled: od ranega jutra do 10 je sedel v spovednici, oziroma se je naslanjal na neko stojalo, ki predstavlja šestinko spovednice. Odkrito moram priznati, da sem bil pred 10 skrajno utrujen in sem moral zbežati za nekoliko časa iz cerkve. Skof pa je imel ob 10 slovesno pontifikalno mašo s sijajno asistenco. Saj je bilo približno 10 teologov navzočih, naših in ta-mošnjih. škof Gnidovec, ki pač opravlja sicer božjo službo kar sam ali brez posebne asistence, je bil vzradoščen, da je mogel domačemu vernemu ljudstvu kazati katoliško bogoslužje v pravem sijaju. Pri maši je imel škof srbohrvatski in albanski nagovor, ljudstvo je pelo latinsko koralno mašo na pamet, naglaševalo in zategovalo pa je latinščino po albanski. Brezdvomno bi se g. Vital, naš liturg, divil temu liturgičnemu gibanju sredi Balkana.
Po slovesni maši je škof zašel spet v sf>oved-nioo in končno, mislim, ob eni, prišel h kosilu brez zajtrka.
Ko sem naslednji dan gledal škofa, ki je po svoji maši ob pol 6 neprenehoma spovedoval do 11 in potem imel pred cerkvijo evharističen govor, tako da je šele proti 12 prišel v župnišče in ko sem se drznil ga opomniti: »Pa bi vendar lahko nekoliko kave použili jx> maši,« mi je škof dejal: »Hvala Bogu, jaz tega ne potrebujem, prav lahko ostanem tešč.« Seveda, znano je po vsej Metohiji in Južni Srbiji, da škof ne pije ne vina, ne kave, da ne puši, da »prav lahko« ostane skoraj brez hrane do poznega večera in da končno bržčas zaradi lepšega použije nekaj kislega mleka s kruhom...
Roža skrivnostna,
prosi za nas
r
Romansko taborišče
gori in še drugod, nikomur ni točno znano, prav zato, ker se skrivajo. Želijo pa vzdrževati stike s katoliško duhovščino, toda Čerkev zahteva jasno veroizpoved. Vsi Laramani pa imajo še danes jasno zavest, da so bili njihovi predniki katoliki.
Brezdvomno je bilo med romarji v Letnici mnogo Laramanov.
Versko doživljanje v Letnici
Ko smo se po svojem prihodu poklonili pre-vzvišenemu g. škofu in se seznanili z duhovniki domačini, ki so pa tudi bili prišli od daleč, tako iz Peča, Veleža, Janjeva, smo prisostvovali ob 5 na predvečer praznika prvi cerkveni pobožnosti.
Cerkev je bila napolnjena z verniki, in sicer so sedele ženske v najbolj pestrih narodnih nošah na epistelski strani na tleh, moški pa so stali na evangeljski strani. Posebno so mi padle v oči koničaste bele avbice, ki jih je imela večina žensk na glavi, spominjale so me na kranjske avbe. Med moškimi so vzbujali mojo pozornost Albanci z belim »ksulom« (čepica), z »dimijo« (belimi in širokimi hlačami) in s »šokom« (pasom), z »džema-danom« (ozkim naprsnikom).
Vsa množica je gledala zamaknjeno v Zojo Črnogorsko, čije veličastni kip stoji na glavnem oltarju. Kip je iz lesa in je bil, kakor so ugotovili strokovnjaki, izdelan kot umetniško rezbarsko delo med 15. in 17. stoletjem. Kip predstavlja Marijo sedečo, ki drži v desni jabolko, v levi malega Je-zuščka. Po nalogu sv. stolice je nadškof Andrija Pogoreci 1. 1889 Marijin kip slovesno kronal.
Po litanijah se je škof Gnidovec obrnil k narodu in mu govoril... Ni govoril v skrbno sestavljeni ali umetniško retorični obliki, toda govoril je iz srca, iz polnosti svoje čisto nadnaravno usmerjene duše, govoril je o večnem problemu človeškega srca, o grehu, o stari pravdi grešnika z Bogom, o prerodu naše duše, o milosti božji, o odrešenju ... in tu se je obrnil k oltarju in s toliko resnobo, iskrenostjo, s tolikim zanosom, s toliko gorečnostjo in živo vero pričal o ljubezni Zveli-čarja do nas, ki je zapustil nebesa in postal kakor hlapec med nami, da je vse ljudstvo obviselo na njegovih ustih in bilo do zadnjih globin svojih src prepričano, da so škofove besede živa resnica.
Potem se je začelo spovedovanje: narod je nas vse kar oblegal pozno v noč. Toda tudi ponoči ni bilo počitka. Kajti v Letnici je na ta dan polnočna sv maša. V sjx>razutnu s škofom smo to mašo opravili mi Slovenci, bila je slovesna, s polno asistenco, z ljudskim petjem, a mi smo bili vsi ža-rečih obrazov, polni novih doživetij in velikega zaupanja v Zojo Črnogorsko.
Po maši spet spovedovanje..., dokler nas ni pregnal ob 2 ponoči cerkovnik, ki je odločno izjavil, da mora vsaj nekaj ur spati in da bo cerkev zaprl.
Ljudje pač deloma celo noč niso spali, saj so bili že ob 5 spet v cerkvi. Ker je bilo kakih 10 duhovnikov in nam je škof sam dejal, da nam ne bo treba veliko spovedovati, sem upal, da bomo zjutraj malo spali: kajti eno noč smo se vozili, drugo noč smo imeli stenice, tretjo noč smo imeli mašo o polnoči.
Toda varali smo se. Ob 6 nas kličejo in vabijo v spovednico. Ko sem se naglo opravil, so me čakali ljudje z dvema stoloma na hodniku, češ, flaj jih kar tam spovem Začeli smo torej. Toda po pol uri pride župnik in pravi: Tu morajo vsi mimo, pojdite kam drugam. Ljudje so pobrali stole in še en klečalnik in so nesli vse na prosto blizu cerkve. Tam smo špovedovali naprej, 10 korakov od mene so bili na isti način ljudje sami inštalirali g. Zakrajška, tudi g. Hrovat ni mogel biti daleč. Toda začelo je deževati in ljudje so kratkomalo (»grabili stol in klečalnik in mene in me posadili pod neko drevo, češ, da sem le jaz pod streho, oni da so lahko na dežju; pa končno jc začelo liti in prenesli so stole v en kotiček cerkve, kamor smo se prerinili le s težavo. Ljudje so se drenjali okrog mene in si pri tem tiščali ušesa. Vsi so hoteli hkrati k spovedi in red sem mogel samo na ta način napraviti, da sem zdaj določil tega, zdaj onega, ki nai pride na vrsto.
Na praznik popoldne so bile slovesne pete litanije v Marijinem svetišču. Ljudstvo je sedelo, oziroma stalo strnjeno v cerkvi, verniki so peli sami, brez napeva ali navodila cele litanije v latinskem jeziku. Množica je bila zelo pestra: Hrvatje, Albanci, katoliki, muslimani, cigani, ki jih vsi poznajo po njihovih črnih laseh in rjavi polti.
Zdi se, kot bi vso to pestro množico zajela neka primitivna groza pred tajnimi božanskimi silami in kot bi bila vsa prepojena z istim nad-časovnim zmislom za prikazen čudotvorne Zoje Črnogorske. Tu obnemijo vse verske razlike, tu obmolkne vsak razdor, vsem je popolnoma jasno, da je Marija obče človeška Mati in da je popolnoma v redu, če taka Mati kraljuje v nebesih in na zemlji. Z vso resnobo so mi zatrjevali nekateri romarji, da stori Zoja Črnogorska več čudežev med nekatoliki kot med katoliki. Da dela čudeže, to je vsej tej množici povsem znano. Ona je splošno nazvana samo »čudoivorna Zoja«. Že na poti v Letnico mi je romar iz Janjeva. ki je hodil peš, obrazložil, ko setn vprašal, k.., je v Letnici, da je tam Blažena Gospa Letniška, »ki ima to lastnost, i da usliši vse prošnje došlih romarjev ...« — l ako I n. pr. gre z menoj v Letnico moja tašča, ki »kuka« : (joka) noč in dan, ker ji je umrl edini sin. i am i bo dobila tolažbo.« Posebno rade se zatekajo nia-: tere k Zoji Črnogorski s prošnjo za otroke. Saj ' imajo ženske v cerkvi pred seboj zibelke s svojimi i otroki ter jih zibajo.
Sredi odf>evanja litanij pa nekako pomislim: j Ne vem, kako se vse to zlaga z dogmatiko in mo-i ralo! Bog ve, kaj bi monsig. Ujčič dejal k tej čudni communicatio in saeris... in nekako vprašujoče pogledam k Zoji Črnogorski; toda zazdelo se mi je, da je Zoja zviška razpršila moje razuniarsko razglabljanje, češ, da so onstran dogmatike in morale še neznani svetovi, v katerih globine... Prav zdaj je ljudstvo zaorilo z ono tako značilno ka-denco navzdol: Rosa Mystica, ora pro nobis... Resda kot bi te jiestre množice prisluhnile tja onstran vseh teoretičnih izvajanj v neke neznane glo bine tajnosti Zoje Črnogorske.
Pa kar ni hotelo biti mirno v moji duši: Ali niso one ciganke, ki zdaj tam stoje, prosile za blagoslovljeno vodo bogve v kakšne čarovniške namene, oni mohamedanci tam so pa prinašali piščeta in jagnjeta Tebi, Marija, v dar in Te zdaj naenkrat imajo za svojo Mater? Ali ni Cerkev samo ena edino zveličavna in Ti... Pa zdaj je ljudstvo klicalo in pielo: Vrata nebeška, prosi za nas. Potem pa so začeli kmalu prepevati o Kraljici angelov, očakov, svetnikov ... Kraljica gori v nebesih, Kraljica na zemlji, Kraljica miru itd. Kako samozavestno in kako mogočno je to donelo po novi ! cerkvi! Tem ljudem ni bilo prav nič dvomljivo, da Zoja Črnogorska zapoveduje v nebesih in na zemlji in da vse zmore in da je ta Zoja tudi njihova kraljica in mati!
Toda instat difficultas, kajti na pol plaho pomislim: Zdi se mi, da so f>oleg Petrovih glavnih vrat v nebesih še nekje stranska ali zadnja vrata, po katerih imaš Ti, ki si Vrata nebeška, ključ in skozi katera puščaš take in podobne ljudi v nebesa, kakor jih vidimo tu. Kaj pravi k temu Tvoj Sin?
Toda Jezus sedi kot malo dete na Njeni levi roki in Ona mu z desno |x>nu>a jabolko: Od te
strani ne bo težav.
Mater admirabilis! česar nisem spoznal nc v Lurdu, ne na Višarjah, ne na Brezjah, to sem tu nekako živo otipal: Mati si vsega človeštva, Mati si cerkvenega edinstva in to, kar mi razpravljamo po knjigah, kongresih, kar diploniatje obravnavajo po neštetih konlerencah, to Ti v Letnici živo in resnično udejstvuješ. Družiš narode, vere in jezike. Sklenil sem, da bom odslej čisto privatno in tiho dostavil pri litanijah še vzklik: Kraljica Jugoslavije, Kraljica Balkana, prosi za nas! Upam, da naši rubricisti ne bodo ugovarjali, saj jo Poljaki na-; zivajo v litanijah Kraljico Poljske, Ogri jia Kra-l Ijico Ogrske.
Pred cerkvijo je stal orožnik, a je bil brez posla. Iz cerkve so se razlivale ljudske množice dol po taborišču; bilo jc sicer blata do gležnjev, deževalo je, a množice so bile veselo razpoložene: Zoja Črnogorska jih je danes držala v redu.
Cenili smo število ljudstva na več tisoč, nekateri so mislili, da jih je bilo 4000.
Drugi dan so se jeli pomikati vozovi iz Letnice po ozki dolini proti ravnini. Vsi so bili zadovoljni in veseli, v zavesti, da so prejeli v Lclnici od Zoje Črnogorske neko posebno milost. Tudi mi smo še pozdravljali nazaj Blaženo Gospo Črnogorsko: Marija, Kraljica Balkana, prosi za nas! Romanje v Letnico nam je bilo kakor novo razodetje.	L. E,
Češkoslovaška bi rada sšopita v rimski pakt, toda brez dovoljenja Male zveze ne more
Praga, 7. sept. (Posebno poročilo »Slovencu«) Z ozirom na vest, ki jo Je priobčil »Slovenec« o namenu češkoslovaške vlade, d« vstopi v rimski pakt (Italija-Madjarska-Avstrija), je Vaš dopisnik na merodajneni mestu dobil sledeče pojasnilo:
»Ministrstvo za zunanje zadeve že dalje časa resno proučuje rimski sporazum, a do današnjega dne ni sprejelo topredmetno ia nobenih sklepov. Res je in ni treba prikrivati, da Češkoslovaška ieli, da se pridruži rimskemu sporazumu (gospodarskemu delu, ta se razume!), ker ji je mnogo na tem ležeče, da uredi svoje trgovinske odnošaje
z dvema državama (Avstrija-Madjarska), ki sta obe članici rimskega sporazuma in ki obe igrata prvenstveno vlogo v trgovinskih odnošajih z inozemstvom. Toda češkoslovaška vlada se zaveda, da jo vežejo obveznosti, ki jih ima do članic Male zveze in da zato ne more sprejetai nobenih pogajanj brez svojih zaveznic. Vsekakor ni mogoče sprejeti nobenih sklepov glede rimskega sporazuma pred shodom gospodarskega odseka Male zveze, ki je nastavljen za 24. september in se bo vriil najbrže v Belgradu«.
Mussolini j ev poki on Franciji
Ena vera, ena Iilozolija, eno cesarstvo ob obalah Sredozemlja
Rim, 7. septembra, b. Muasolini je včeraj otvoril vzhodni sejem v Bariju v navzočnosti mnogih zariopnikov tujih držav. Prisoten je bil tudi francoski poslanik de Chambrun. Snoči okoli 16 je imel Mussolini govor z balkona preiekture v Bariju. M«d drugim Je dajal, da ja bodočnost človeštva t gospodarskem sodelovanju med narodi. Krivo je miiljeoje, j« nadaljeval predsednik italijanske vlade, da bi bil italijanski narod nesposoben za organizacijo. Na obalah Sredozemskega morja so se rodile ena vera, ena filozofija in eno cesarstvo. Z višine 30 itoletij zgodovine smemo skoraj i nekim prezirom gledati na doktrine, ki so prttle z drugih strani in od narodov, kateri niso znali ne brati ne pisati, ko smo mi že imeli Cezarja, Virgila in Avgusta. Posebno mnogo mi Je do tega, da se zahvalim zastopnikom vseh tistih držav, ki se udeležujejo razstave v Bariju, zlasti Franciji, ki »e Ji J« zdelo primerno poslati na ta sejem svojega poslanika. Nal cilj je, Je zaključil Mussolini, da zagotovimo na gospodarskem polju še večje pravice italijanskemu narodu.
Po poročilu londonskega »Daily-Telegrapha« iz Rima, ki ga je ponatisnil tudi dana'šnji »Echo de
Pariš«, so v italijanskih političnih krogih prepričani, da bo po važnih razgovorih med predsednikom italijanske vlade Mussolinijem in francoskim poslanikom v Rimu dc Chambrunom popolnoma zanesljivo prišlo do sklenitve sporazuma med Italijo in Francijo. Zdi se, da je že doseženo soglasje o nekaterih vprašanjih tega sporazuma, ki naj bi ga francoski zunanji minister Barthou podpisal, ko pride meseca oktobra v Rim na obisk. V dobro poučenih italijanskih krogih trde, da sta se Italija In Francija že definitivno sporazumeli glede Italijanskih naseljencev v Tunisu in o novi meji med Libijo in francoskimi kolonijami v Afriki.
Zakaj jc prišlo do te temeljite spremembe v političnih odnosih obeh držav? Zadnji dogodki v Nemčiji, posebno pa še dogodki v Avstriji so dovedli do ozke zveze med francosko in italijansko politiko. Ni dvoma, da bo ta 7ve/.a, ki se tako lahko imenuje v pravem pomenu besede, prinesla znatne spremembe v notranjem evropskem državnem sistemu. Obisk francoskega zunanjega ministra Barthouja v Rimu se lahko pričakuje koncem tega meseca in se bo pretvoril v veliko manifestacijo bratstva v orožju obeh romanskih držav.
Sklepi kongresa v Niirnbergut
Čiščenje - čejenje - fronta - pest
Niirnberg, 7. sept. E. Letni kongres nemške narodnosocialistične stranke, ki je navalil v Niirnberg ogromne množice somišljenikov stranke in okrog 160.000 SA in SS čet, je sprejel sledeče sklepe glede bodočega dela:
1.	Notranje čiščenje v stranki se bo brezobzirno nadaljevalo. Članstvo SA in SS bo moralo biti zgneteno v eno samo organizacijo »zarotnikov«, na katero bo zadel vsakdo, ki se bo skuial dotakniti nemške države.
2.	Vso nemško skupnost hočemo očediti vseh, ki se nočejo brezpogojno pokoriti in ki tej skupnosti nočejo v polni lojalnosti in nezlomljivi zvestobi pripadati.
Plebiscit v Posaarja
3.	Mobilizirali hoino nov napad, da pridobimo i še one, ki po krvi spadajo v naše vrste, a ki vsled j zavodništva ali iz nevednosti še niso prišli k nam | Postavili se bomo v bran proti onim, ki mislijo,
da se je vrnil čas, da zopet začnejo s svojim raz-rušeralnim delovanjem. Pest narodnosocialistične države jih bo zadela, kjerkoli se nahajajo.
4.Vse	hočemo storiti, da utrdimo vero in za-upanjo nemškega ljudstva, dn bo še bolj pripravljen sprejeti nove žrtve, če bodo potrebne, ter dati državi, kar je državnega.
5.	Skušali bomo nemško ljudstvo vzgojiti za vztrajnost, ki je več vredna, kot vsaka druga čednost, ki daje železno voljo in varne živce.
Želja po cerkveni samostojnosti
Da se omogoči neodvisno, svobodno glasovanje Posaarcem
Pariz, 7. sept. b. Potem, ko je francoska vlada iznenadila Nemčijo s svojo spomenico, v kateri je jasno izjavila, da bo morala Nemčija z zlatom plačati francoske rudnike tudi tedaj, če ji1 saarsko področje po plebiscitu zopet pripade, pripravlja sedaj novo iznenadenje za Nemčijo. Predsednik saarske vladne komisije Knox, kateremu nemški tisk že leto dni očita razne nepravilnosti in ga hudo napada, je poslal v Ženevo nov predlog, s katerim hoče še bolj zmanjšati upanje Nemcev, da odnesejo zmago v tem plebiscitu. Cilj predloga predsednika vladne komisije Knoxa je, da izvrši pritisk na saarske katolike, da ne bi glasovali za povratek k Nemčiji. Knox opozarja, da duhovščina v saarskem področju še danes spada pod juris-dikcijo nemSkih škofov, kar ima lahko neugodne posledice, ker ti škofje na pritisk nemške vlade lahko vplivajo na saarske katoličane, da proti volji glasujejo za Nemčijo. Da se zagotovi popolnoma svobodno glasovanje, je potrebno, da se taki vplivi čimpreje odstranijo. Knox predlaga, da se Svet Zveze narodov zaradi tega zavzame pri sv.
stoliei, da v saarsko področje imenuje svojega posebnega administratorja. Ta ukrep bi bil potreben in če se svobodno saarsko ljudstvo izjavi za sedanje stanje, bo ostalo pri starem in bo ostalo saarsko področje še naprej pod nadzorstvom Zveze narodov.
Francoski zunanji minister Barthou je izjavil, da prihajajo v tajništvo Zveze narodov neprestano ostri protesti, v katerih se prof. Rodshe, ki je predsednik plebiscitne komisije, pritožuje, da so škofje iz Triera in Spcyerja na nekem zborovanju podpisali v imenu 50.000 mladih Posaarčanov spomenico, v kateri prisegajo zvestobo Hitlerju.
Po vesteh iz Rima ne bo italijanska vlada imela nič proti predlogu predsednika saarske vladne komisije Knoxa, da se v saarsko oblast pošlje posebni vatikanski administrator, ker je Italiji mnogo na tem, da se po zlomu prijateljstva med Nemčijo in njo napravi Nemčiji čimvečja škoda. Ni dvoma, da bo Rim lahko deloval na tega administratorja v smeri, ki bo zbliževala Francijo in Italijo.
Vstop Rusije v Zvezo narodov
Zanimivo mnenje švicarskega lista o dolžnosti kulturnih držav
Francoski veleposlanik Noulens je napisal za veliki diplomatični rečniik sledeče besede o j pomenu »priznanja de jure kakšne države«. Danes, ko sc po vsem svetu ustanavljajo mednarodne ustanove, ki naj zajamčijo naši kulturi obstoj, napredek in trajanje in ki naj utrdijo mirno sožitje med narodi, [>i sc smele »priznati« satno one države, ki so si postavile kak-ien vzvišeni etični cilj, nikdar pa bi se ne smele »priznavati« države, ki takega nimajo. »Priznanje« ne sme nikoli postati poklon pred gotovim dejstvom in potrditev državljanske vojne in nasHstev.
Torej »o države, ki dozdaj niso »priznale« Rusije, imele poleg drugih tudi šc te razloge. In teli držav ni nvalo. Naštejmo jih: Albanija, Argcntinija, Belgija, Bolivija, Chilc, Kolumbija. Kuba, republika Dominikanska, Ekvator, Etijopija, Guatemala, Haiti, Hondurns, Liberia Luxcmburg, Nikaragua, Panama, Paragvaj. Sal-vador, Siam, Švica, Nizozemsko, Peru, Portugalska, Venezuela. Jugoslavija.
Teh držav je veliko in razprSene so po vsem svetu. Čc je torej toliko držav smatralo, da ne smejo »priznati« sovjetske republike, morajo ia to biti tehtni vzroki, večji kot pa običajni prepiri med državami. Kajti so gotova načela naše kulture, ki jih Moskva ne spoStujc. če pregledamo liato teh 26držav-članlc Zveze na-Vodov. ki aovjeitskc Rusije niso »priznale«, moramo reči. da večino med njimi vodijo pri tem Visoki ideali. K tem je treba priSteti tndi šc itif države, ki vsled soseščine niso mogle drugače postopati, kol »priznati« sovjetsko Riifcijo, toda sedaj, ko se je pojavilo vprašanje, če se naj sovjetska Rusija pridruži Zvezi narodov, so sc dvignile in njen vstop odklanjajo.
Nekatere države se trudijo, da bi za vatop Rusijo v Zvezo narodov v,porabili poseben ».hitri postopek«. Proti temu sc druge dvigajo. Kajti,
Kateri dolgovi kmeta
niso po uredbi zaščiteni
knko je mogoče vzdržati v Zvezi narodov poleg Rusije, ki je — če imenujemo samo to dejstvo — svoje dni obljubila Georgiji narodno samostojnost, a je besedo snedla. Kako more Zveza narodov sploh sprejeti v svojo sredo državo, ki je proti svoji pismeni obljubi pohodila narod, ki ga je Zveza narodov dozdaj branila. Scriipta manent. Pismu ostanejo. Ali naj bodo tudi za Zvezo narodov le -»koščki papirja«? Odločilna ura se bliža. Z vso silo, z vso trmoglavostjo silijo nekatere velike države Rusijo v Zvezo narodov, ne glede na vse, kar ie bila, kar ic in kar bo vse storila proti načelom, ki jih Zveza narodov imenuje sveta in nedotakljiva. Gre za čast Zveze narodov. Prišel jc trenutek, ko je molk greh in govor sveta dolžnost.
(Journal dc Genčve.)
Bolgarija proti Macedoncem
Sofija, 7. septembra. -AA. Vsi današnji jutranjiki priobčujejo uradno poročilo ravnateljstva sofijske policije, ki noziiva 10 članov razpuščene nezakonite makedonske revolucijonarne organiza-yije Mihajlova, da se v roku 10 dni predajo obla-stvom. NaSteti so tile: Ivan Vanča Mihajlov Ga-vrilov, sin Mihajla Gavrilova, Georgij Ivanov Naslov, sin Ivana Našteva, Borisov Drangov, sin polkovnika Borisa Drangova, Slavo Nauniov Hristov, Dimitar Ivanov Medarov, Atanas Stojanov Argi-rov, Mihajlo Ilijev Karajordanov, Vladimir Geor-gijev Černozemski, Bori« Georgijev Ignjatov, imenovan Al Capone in Dtančo Štefanov. Če se omenjeno osebo v roku 10 dni> ne prednjo oblastvom, iih bo sodiSče na podlagi čl. 14 zakonska uredbe o zaičiti državne vernosti proglasilo zn sumljive zločina in jih bo vsak državljan imel pravico prijeti in izročiti) oblastvom.
Uredba o zaščiti kmetov določa taksativno, kateri dolgovi dolžnika-kmeta niso zaščiteni. Ti dolgovi so nastopni:
1.	Dolgovi dolžnika-kmeta, ki so nastali po 20. aprilu leta 1982.
2.	Dve vrsti dolgov, ki so nastali sieer pred 20. aprilom 1982., a po 20. oktobru letn 1931. in sicer:
a)	Terjatve obrtnikov za izvršena dela, ki so nastale po 20. oktobru 1981. Ako ima obrtnik zoper dolžnika-kmeta terjatev za izvršena obrtna dela, in če je ta terjatev nastala po 20. oktobru leta 1931., jo lahko zoper dolžnika-kmeta uveljavlja ne glede na uredbo o zaščiti kmetov. Kdo je obrtnik, uredba o zaščiti kmetov ne določa in prihajajo v poštev določila obrtnega zakona.
Blagovni dolgovi
b)	Blagovni dolgovi do Din 500, če so nastali po 20. oktobru 1931. in če niso pretvor-jeni v menične dolgove. Poleg dejstva, da je
•jatev nastala po 20. oktobru 1931., se za blagovne dolgove zahteva, da niso spremenjeni v menične terjatve. Ako bi tedaj obstojala blagovna terjatev zoper dolžnika-kmeta, in bi se ta blagovna terjatev spremenila v menično terjatev, ne spada menična terjatev pod to določilo. Menični dolg bi bil zaščiten, dasi blagoven dolg do 500 Din ni nastal po 20. okt. 1931.
Katere 80 blagovne terjatve, uredba o zaščiti kmetov ne določa. Prejšnja uredba je mesto tega določala, da ne spadajo pod uredbo o zaščiti kmetov dolgovi do Din 500 iz nakupa potrošnih življenskih potrebščin, obleke in obutve, nastali po 20. oktobru leta 1931., ee niso pretvorjeni v menične terjatve.
Ko nova uredba o zaščiti kmetov ne difi-mra pojma blaga, bodo prihajala * poštev določila ODZ. in trgovinskega zakonika. Vprašanje je, dali misli uredba «> zaščiti kmetov pod blagom »premične skvuri«, ali pa »blago« v smislu trgovinskega zakonika. Ce se oziramo na prejšnje uredb« o zaščiti kmetov, bo treba pod pojmom blago razumeti one vrste stvari, ki jih razume trgovinski zakonik pod pojmom blaga.
3.	Z Uredbo o zaščiti kmetov niso zaščitene spodaj navedene terjatve ne glede na to, dali so nastale pred 20. aprilom 1932. ali pa pred 20. oktobrom 1931.:
a)	Javne dajatve in z zakonom predpisane takse (n. pr. davki, prispevki za OUZD za Pokojninski zavod, Bolniške blagajne, takse po taksnem zakonu itd.).
b)	Terjatve z naslova vzdrževanja ali-mentacije (alimentiranja), ako je dolžnik kmet dolžan upnika vzdrževati. Pod to določilo bodo spadali zahtevki roditeljev zoper otroke na vzdrževanje in zahtevki otrok zoper roditelje na vzdrževanje, zahtevek pre-uzitkarja na vzdrževanje zoper osebo, ki je od prevžitkarja posestvo prevzela, in ga je po pogodbi dolžna vzdrževati, itd.
c)	Terjatve iz kaznivih dejanj. Ako je tedaj dolžnik kmet napravil kako kaznivo dejanje in izvira iz tega kaznivega dejanja dolg, potem ta dolg ni zaščiten z Uredbo o zaščiti kmetov.
. č) Terjatve na račun poljske škode. Ako je dolznik-kmet napravil poljsko škodo in jo je dolžan povrniti, potem ta njegov dolg ni z uredbo zaščiten.
d)	Terjatve iz naslova zaslužka osebam, zaposlenim v gospodinjstvu ali pa gospodarstvu dolžnika-kmeta. Ako dolžnik dolguje osebam, ki so zaposlene v njegovem gospodinjstvu ali gospodarstvu, plačo jim mora plačati zaslužek, ne oziraje se na uredbo o zaščiti kmetov, ker taki dolgovi z uredbo niso zaščiteni.
e)	Dolgovi iz naslova zakupnine.
f)	Dolgovi iz naslova stanarine.
Dedščine
g)	V primeru, da se del dedščine v naravi, ali nujni delež mora izplačati v gotovini, denarna terjatev ni zaščitena, samo v primeru, ako dedič pristane, da se mu izplača dedni delež v gotovini po vrednosti ob času izplačila. Ako bi tedaj imel dedič pravico terjati od dolžnika-kmeta dedni delež v denarju, more zahtevati izplačilo v gotovini ne oziraje se na Uredbo o zaščiti kmetov samo v primeru, če pristane na to, da se mu izplača delež po vrednosti v momentu izplačila.
h)	Terjatev Narodne banke zoper dolžnika-kmeta, ne glede na to, kdaj so nastale, in ne glede na to, kakšne vrste so, ne spadajo pod Uredbo o zaščiti kmetov.
i)	Enako kakor terjatve Narodne banke ne spadajo pod Uredbo o zaščiti kmetov tudi terjatve Državne hipotekarne banke zoper dolžnika-kmeta.
J) Terjatve Priviligirane agrarne banke zoper dolžnika-kmeta.
Uredba še dalje določa, da morajo biti one terjatve, ki so nastale po 20. aprilu 1932. (in ki z uredbo niso zaščitene), dejansko tudi na novo nastale po 20. aprilu 1932. Ako bi bila terjatev nastala pred 20. aprilom 1932., pa bi se vsied novacije (prenovitve) starega dolga spremenila v terjatev po 20. aprilu 1982., taka terjatev ne bi bila nova, in bi bila zaščitena po Uredbi o zaščiti kmetov, ravno vsled dejstva, ker dejansko nI nastala šele po 20. aprilu 1932.
Nakup kmetskih posestev
Prejšnja uredba je predvidevala še nek dolg, ki je bil zaščiten z Uredbo o zaščiti kmetov. Določala je, da ne spadajo pod Uredbo o zaščiti kmetov kmetski dolgovi, ki izvirajo iz nakupa kmetskih posestev, če sta cena ali večji del cene dogovorjena v določeni količini kmetijskih proizvodov, naj si je treba to količino odplačati v naravi ali v denarju jx> dnevni ceni domače blagovne borze. Le za tisti del cene. ki naj se izplača v gotovini, je veljala Uredba o zaščiti kmetov.
Nova Uredba o zaščiti kmetov tega določila nima.
Kmet, ki trdi, da je po Uredbi o zaščiti kmetov za svoj dolg zaščiten, mora to svojo trditev pred sodiščem dokazati.. Nova Uredba o zaščiti kmetov ima točna določila o tem, kakšno mora biti po vsebini jrotrdilo. Uredba določa, da morajo biti v potrdilu navedene dejanske člnjenice, lz katerih se more brez dvoma ugotoviti, da je dolžnik
kmet po Uredbi o zaščiti kmetov, in da je njegova terjatev dejansko po Uredbi zaščitena. Uredba celo določa, dn mora oblastvo, ki izstavi potrdilo, uradoma od pristojne davčne uprave pribaviti podatke o višini dolžnikovih obdavčenih dohodkov.
Uredba gre še dalje, ko določa, da bo izšel poseben pravilnik, ki bo ločno predpisal obrazee takih potrdil,
Ta pravilnik pa do danes še ni izšei.
Z določilom, da morajo biti v potrdilu navedene dejanske činjenice, iz katerih sledi, da gre dolžniku-kmetu za dolgovano terjatev zaščite, se je očividno hotelo preprečiti, da se ne bi potrdila zlorabljala. V praksi se namreč opelovanokrat dogaja, da predloži dolžnik potrdilo, da je v smislu Uredbe kmet, dejansko pa ni. V takih primerih je bilo otežkočeno preizkušenje, dali je potrdilo pravilno ali ne, ker po dosedanji uredbi ni bila predpisana vsebina potrdila.
Potrdilo o kmetskem stanu
Potrdila o tem, da je dolžnik kmet in da je terjatev zaščitena po uredbi, izstavljajo občinska oblastva. Vsaka oseba, ki ima interes, sme potrdilo izpodbijati pred s reškim načelnikom in zahtevati, da se potrdilo preizkusi in razveljavi. Pritožba zoper odločbo sreskega načelnika gre na bana. Ako pa stranke tudi s to odločbo niso zadovoljne, imajo še pravico pritožbe na Upravncr 30-dišče.
Prejšnja uredba ni dopuščala pritožbe na Upravno sodišče, kar pa je po sedanji Uredbi kot rečeno dopustno.
Ako pa je potrdilo izdal mestni načelnik, ki upravlja funkcije prvostopne upravne oblasti (n. pr. Ljubljana, Maribor,, Celje), gre pritožba takoj na bana, ne pa na sresko načelstvo.
Dolžnik-kmet ki ima v rokah potrdilo, iz katerega je razvidno, da je za dolgovano terjatev zaščiten, mora izvršilnemu sodišču predložiti potrdilo, in mora hkrati predlagati, da se prodaja premičnin ali nepremičnin odloži, ali da. se dovoljena prisilna uprava ustavi, ali da se transferacija (odvzem premičnin), Izvedena v svrho zadostitve ali zavarovanja, ustavi.
Na podlagi predloga dolžnika-kmeta in na podlagi potrdila, da je dolžnik-kmet in dolg zaščiten, mora sodišče izvršilni postopek oz. postopek radi zavarovanja ustaviti, če tudi potrdilo, ki ga je izstavilo občinsko oblastvo ni pravomočno, ker se še inštančnim potom izpodbija.
Sodišče mora tedaj že dovoljeno prodajo odložiti. V primeru, da je bila dovoljena prisilna uprava (sekvester), mora sodišče nepremičnino, glede katere je bila dovoljena prisilna uprava, takoj vrniti dolžniku; le če je prisilni upravitelj nepremičnino sam obdelal ali pa jo dal v zakup, ae vrne dolžniku šele potem, ko se poberejo pridelki. Ako so se dolžniku premične stvari v svrho zadostitve ali zavarovanja odvzele, se mu morajo vrniti, zastavne pravice, ki so se pridobile s podpisom, pa ostanejo v veljavi.
Ako je bilo potrdilo s pravomočno odločbo razveljavljeno in uničeno, potem ima upnik pravico pri sodišču predlagati, da se prvoten sklep, s katerim je bila odložena prodaja, ali ukinjena transferacija ali sekvester, razveljavi in izvršba nadaljuje.
Kmet si mora sam oskrbeti potrdilo
V pogledu postopka so precejšnje razlike med prejšnjo uredbo in pa sedanjo uredbo. Po prejšnji uredbi je moralo sodišče uradoma upoštevati, ako mu je bilo znano, da je dolg dolžnika kmeta po uredbi zaščiten. Sodišče je moralo celo uradoma pribaviti potrdila, iz katerih je razvidno, da je dolžnik-kmet in njegov dolg zaščiten. Uradoma je moralo tudi sodišče odložiti prodajo iil ustaviti transferacijo. Edino pri ustavitvi prisilne uprave (sekvester) je Ijilo sodišče vezano na predlog dolžnika.
Po sedanji uredbi pa mora kot rečeno dolžnik sam Oskrbeti potrdilo in mora sam predlagati, da se dovoljena dražba odloži in da se prisilna uprava ali transferacija ukine. Ako dolžnik takega predloga pri sodišču ne bo stavil, sodišče ni dolžno uradomav postopati, dražbe ne bo uradoma odložilo in sekvestra ali trausferacije ne bo uradoma ukinilo.
Berite besedno v .SI. svovistah":
Končno moram opozoriti na dejstvo, da se besedilo nove uredbo o zaščiti kmetov kot j?a je priobčila A. A. dne 25. avg. 1934. in katerega so priobčili časopisi 26. avg. 1934. ne sklada z besedilom Uvedbe o zaščiti kmetov, ki ,je izšla v Službenih novinah dne 27. avg. 1934. v Belgradu.
Po tekstu, kot .ie prlobčen v Službenih novinah. je smatrati za kmete v smislu uredbe o zaščiti kmetov tudi o obe, ki obdelujejo same ali s svojimi rodbinskimi člani tujo zemljo, če jim je kmetijstvo glavni poklic, in ne plačujejo razen uslužbenega davka nobenega druzega davka, tudi zapuščine za kmeti, so zaščitene z Uredbo o zaščiti kmetov, dokler se ne predajo naslednikom.
V_pogledu kakovosti zemlje, je po tekstu v službenih novinah zadostno, dn je zemlja orna^(sposobnii za obdelovanje).
Ker jo autentičon tekst oni tekst, ki so ga priobčile Službene novinc, je treba članek, priobčen v Slovencu dno 2. sept. 1931., popraviti v smislu besedilu priobčeneara v Službenih novinah.	Dr. Korčo.
Zbor elektrotehnikov
Zagreb, 7. septinebra. b. Danes dopoldne ob f) je bil olvorjen kongres elektrotehnikov iz vse države. Na kongresu so bili delegali elektrotehničnih zvez iz Bolgarije, Češkoslovaške, Poljske in Romunije. Kongres je otvoril inž. Ilija Jojkič iz Belgrada, ki je predlagal pozdravne brzojavke Nj. Vel, kralju. Nato je navzočo'pozdravil inž. Viškovif. Iz Ljubljane se jc kongresa udeležil inž. Sulklje. Na dnevnem redu so bili posamezni referati in predavanja. Med drugim je referiial tudi dr, Golja iz Ljubljane.
„JWefe nemškega vpliva"
Odgovor na napad „Volhischer Beobachter-ja" na „Slovenca'
Den 3. septembra je izšel v uradnem glasilu nemške narodno-socialistične stranke članek »Sto-renfriede« (tisti, ki delajo zgago), ki naj bi bil nekak odgovor na članek »Slovenca« dne 23. avgusta, v katerem je naš list objavil zemljevid »meja nemškega vpliva«, ki je izšel v »Volkischer Beobachter« takoj po plebiscitu dne 19. avgusta tega leta, ter ga opremil s prevodom nemškega besedila — brez kakšnih osebnih komentarjev, ki jih takšen zemljevid in takšna razlaga ne potrebujeta nobenih.
Način in ton tega odgovora nas ne moreta niti zadeti, niti presenečati. Izrazoslovje v tem članku spada v tisto zakladnico kulture narodnega socializma, ki ie nikomur ne zavidamo, ki je pa tudi ne moremo" posnemati, ker hvalabogu naš slovenski jezik ne prenese tako prostaških izrazov, ki bi se jih sramovali tudi stari germanski pogani. Ti so namreč poznali napram nasprotniku svoje vrste vi-teštvo, katero pa je piscu članka v uradnem glasilu nemške vladne stranke popolnom* tuj pojem. Očividno članek ni bil napisan v Miinchenu, odkoder ga je »Volkischer Beobachter« datiral, ampak v znanem centralnem gnezdu nemčurstva v Jugoslaviji, kjer so se že pred vojno fabricirali najbolj smrdljivi izdelki časnikarske f>olemike proti slovenstvu in jugoslovanstvu. Pisec se trudi dokazati, da karta v glasilu nemške režimske stranke slovenske-
ga ozemlja od sjiodnjega Štajerja doli do Save in jolpe ni hotela označiti za nemško v političnem smislu, ampak samo kot nemško v kulturnem pomenu, to je, da tretji rajh ne teži za osvojitvijo velikega dela slovenske pokrajine, ampak da ga sma-
čisto resnico, brez dvoma jasno sledi, da je Slovenija začenši od reke Mure,' pa ves severnoza-hodni kot Gorenjske in več kot polovica Dolenjske, nemško ozemlje v pravem in polnem ijomenu besede z avtohtonskim ali pa vsaj že iz davne davnine tukaj naseljenim nemškim prebivalstvom. S tem je polemika s »Volkischer Beobachter«, kar se nas tiče, končana, saj ne more biti nobene debate o tem, da si Nemčija od nekdaj, ko narodnega socializma še nikjer ni bilo, to ozemlje tudi politično lasti.
Naj nam bo dovoljeno, da temu dodamo še nekaj. Pisun članka »iz Miinchena« nas nekaj sumniči, češ, da so nam smernice pisanja, če branimo slovenstvo naše dedne zemlje in naroda, narekovane iz »večnega mesta«. Na tako umazano podtikanje seveda ne bomo odgovarjali, pač pa trdimo, na podlagi neutajljivih dejstev, da. je narodnj socializem iz rajha takoj izjxičetka organiziral pri nas germansko nacionalistično propagando s popolnoma iredentističnim značajem, da ima ta propaganda svoje sestanke in da je naperjena proti našemu narodu in zato logično tudi proti naši državi. »Kulturni« cilji te propagande, ki postaja vsak dan bolj predrzna, so zgolj krinka za njene politične namene, ki jih naši narodno-socialistični -nemškutarji krijejo za kričavo naglašanim »prisrčnim prijateljstvom med Nemčijo in Jugoslavijo«. Zato vlači zdaj »Volkischer Beobachter« na dan tistih par švabskih naseljencev v Šent Ilju, ki jih je nekdaj periidna in sama sebi grob kopajoča habsburška dinastija oziroma njeni zlatoobšiti podrepniki naselila s pastorji vred na našo rodno slovensko zem-
Odhod Talaresca
Beigrad, 7. sept. m. Predsednik romunske vlade je bil včeraj po končani veličastni reviji .čet pozvan na kosilo k Nj. Vel. kralju. Snoči je z brzovla-kom ob 10 odpotoval iz Belgrada preko Subotice v Bukarešto. Pred svojim odhodom je podal za jugoslovansko časopisje izjavo, v kateri je med drugim naglasil, da se ob priliki poslovitve zahvaljuje predsedniku vlade kakor tudi vsem ostalim članom vlade za prijateljske občutke, ki so mu jih izrazili za časa njegovega bivanja v Belgradu. Istočasno se gospod Tatarescu zahvaljuje tudi jugoslovanskemu časopisju za vse izražene simpatije, ki mu jih je izkazalo. Tatarescu se nadeja, da bo njegov obisk rodil dobre uspehe, ker je imel priliko izmenjati z merodajnimi faktorji misli o vseh skupnih problemih obeh zavezniških držav. Tatarescu je v svoji izjavi tudi povdarjal, da je našel popolno razumevanje postavljenih problemov in popolno soglasje v fiogledu njihove rešitve, kakor tudi trdno voljo za razvijanje naše politike in za sodelovanje, kar ' vse bo še bolj pojačalo našo medsebojno zvezo. G. Tatarescu je izjavil, da zapušča Jugoslavijo z nepozabnimi spomini.
Prevoz morskega volka
Ljubljana, 7 .sept.
Po zadnjih vesteh, ki smo jih prejeli iz Zagreba, so odposlanci Zveze riba rekih društev dravske banovine že v teku včerajšnjega dopoldneva vse potrebno uredili za prevoz morskega volka v Ljubljano tako z ribiči kakor z oblastmi. Odposlanci se trudijo naprej za prevoz morskega volka v Ljubljano. 0 podrobnostih bomo še poročali.
tra samo za »sfero nemškega kulturnega vpHva«, 1 ij0_ kjer so z bogato podporo Viljemove vlade zi-
. ........... SVQje >^ru(zijurge<< jn j0]e> pokupovali našo
oziroma za zemljo, kjer vlada »dedna kultura nemških pionirjev in naseljencev«.
To se seveda ne pravi nič drugega, kakor loviti se za besede. V omenjeni karti so bile dežele nemškega kulturnega vpliva (na primer Nemci ob Volgi ali pa vzhodnem Kamerunu) označene drugače, nego slovensko ozemlje, ki se predstavlja ta-:o, kakor da na njem živi prebivalstvo, ki je nemško po krvi, kulturi in duhu, kakor so na primer nemške južne Tirole, ali pa Nemci ob robu češke dežele. Iz tega za vsakega Nemca v rajhu pa tudi za vsakega Nenemca, ki bi tako karto sprejel za
f;
zemljo in širili pruskega duha. Kakor smo znali braniti našo kri in grudo takrat, tako jo bomo znali braniti tudi naprej proti naslednikom Bismar-kove »Velike Germanije« in njihovim pomagačem na »ozemlju nemškega kulturnega vpliva«, ki se na-šemljajo kot »lojalni državljani Jugoslavije«. S tem seveda niso mišljeni pošteni nemški kmetje Kočevja in Vojvodine, pač pa tisti »kulturni pionirji nem-štva«, bolje rečeno, nemčurstva, ki pošiljajo »iz Miinchena« članke v glasilo rajhove narodno-socialistične stranke.
O preganjanm Slovencev 1. 1914
»Slovenec« .je priobčil več člankov, v katerih je podrobno opisal muke in preganjanje slovenskih mož zlasti slovenskih narodno čutečih duhovnikov.
Piscu teh vrstic je prišel v roke spis o preiskavi proti g. Francu Škofu, bivšemu kaplanu v Kamilici pri Mariboru, sedaj župniku pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Slučaj preganjanja g-. Škofa in njegovega sotrpina, orgar;<?ta g. Cafuta, je menda edinstven v z ovini preganjanja naših ljudi med svetovno vojno. G. Škof je bil v Kamnici miren prosvetni delavec in je zbiral krog sebe mladino in tudi odrasle ter tjih je v katoliški prosveti vzgajal za poltene Slovence. S svojim mirnim in vabljivim nastopom je imel g. Škof res lepe uspehe pri svojem narodno kulturnem delovanju v Kamnici in mariborski okolici. Njegovo društvo, kakor tudi vse druge organizacije, ki jih je v teku let ustanovil, n. pr. pevski zbor .orlovska organizacija, Marijine družbe kakor tudi gospodarska in politična organizacija za može, so se v teku let v Kamnici tako razvile, da je imel g. Škof na svoji 6trani tudi ogromno večino tistih, ki so poprej tavali v nemškutarstvu. Hudobni kamniški nemčurji so s pomočjo mariborskih nemških zagrizen cev skovali peklenski načrt, s katerim so skušali onemogočiti gosp. Škofa.
Vojaški oblasti so poslali pismeno de-nuncijacijo, da je g. Škof v neki studenec blizu Kamnice skrivaj vsipal strup, da zastrupi kamniške nemškutarje, ki so jemali vodo iz dotičnega studenca- Kes so našli blizu vodnjaka papirje, ki bi naj pričali, da je nekdo imel v njih strup. V studencu pa eo našli nekega jutra vodo popolnoma kalno ln ostanke nekega čudno ba.rvanega praška. Našel se je človek, ki je pričal, da je videl zgodaj v jutru moža v duhovniški obleki, ki je trosil dotični prašek v studenec. Dotični mož je bil laborant v neki mariborski lekarni. Vojaška in politična komisija pod vodstvom znanega okrajnega glavarja pl. Weiss von Schleusenburg je bila takoj na licu mesta in je brez kake preiskave votle in praškov kar na slepo konstatirala, da je bil vržen v studenec strup in da'je dotični človek, ki je to napravil samo kaplan Škof.
Koliko je ubogi aretiranec prestal pri aretaciji, pri pregonu v Maribor, na mariborskem kolodvoru in potem v graških gar-nizijskih ječah, to se tukaj danes ne da več popisati. Zaupniki oblasti, vojaške kakor politične, so avizirali tajni odbor, ki je poslovali v uredništvu »Marburger Zeitung« pod vodstvom znanega Norberta Jahna in mahoma so bili obveščeni mariborski bur-šaki in voditelji vsenemške propagande. Že od Kamnice proti Mariboru je spremljala g. Škofa divjaška germanska drhal, ki je nedolžnega kaplana obmetavala s cestnini blatom, kamenjem, gnilimi jajci in celo z odpadki iz stranišča. V Mariboru, posebno v bližini kolodvora, je bilo zbranih na stotine najhujših divjakov, ki so g. Škofa in g. organista Cafuta sramotili kot največje beštije. Še na kolodvoru pred odhodom vlaka »o tulili in kričali, kakor da bi bili obsedeni. Vodili so dolge tedne obširno preiskavo, germanski zlobneži so najemali in podkupovali priče, ki naj bi pod prisego potrdile, da so videle g. Škofa, kako je sipal strup v studenec in kako je vodil v Kamnici in okolici veleslovansko agitacijo. Res so se našle priče, ki so izjavile pred vojaškim sodiščem in politično oblastjo, kako je g. Škof zastrupljali studenec in ljudi. A preden je prišel g. Škof pred končno obsodbo, so se vse grde denuncijacije in krivo pričevanje ter vsi hudobni nameni nemčurjev in zagrizenih Nemcev razblinili ko gola izmišljotina •in hudobija. Edino kar je bilo za g. Škofa v tiFtein času obremenilno, je bilo njegovo živahno narodno delovanje. Ali tudi tu ni mogtn niti avstrijska sodna, ne politična niti vojaška justica ničesar dokazati in tako se je g Škof po več mesečnem trpljenju, hudo bolan in izmučen na duliu in telesu, vrnil iz graških ječ.
prič iz Maribora in Kamnice. Mnogo tistih, ki danes kričijo, tla katoliško orientirani Slovenci niso ničesar prestali za narodno osvobojenje, bi morali utihniti. V Mariboru in okolici najdemo med sedanjimi kričači celo nekaj takih, ki jih dogodki ob začetku svetovne vojne obremenjujejo. Da bo slika popolna, moram resnici na ljubo tudi zapisati, da .je božja Previdnost že sama kaznovala podle denuncijante, kajti več izmed tistih mož in žensk, ki so na grd način skovali ovadbe proti g. Škofu in tovarišem ter. so krivo pričali pri zasliševanjih in obravnavah, je umrlo nesrečne smrti.
Poleg g. Škofa in g. Cafuta je treba še omeniti, da so bili med preganjanci in are-tiralici naslednji slovenski možje iz mariborske okolice: g. Josip Gselinan, znani slovenski gostilničar pri kolodvoru v Hoeah; posestnik g. Jernej Vi sočni k (Ane) iz, Pohorja; kaplan Franc Polak, sedaj župnik pri Sv. Janžu, in železniški uradnik g. Petje v Hočah.	•
Vsi ti so bili tudi odgnani v Gradec in so prestali velike muke v graškili ječah. Gostilničar g. Gsclman je znana dobričina že od nekdaj, ki radi svojega milega značaja niti ne bi mogel izvršiti kakega hudobnega dejanja. Bil je žrtev denuncijacije nemčurskega stanovskega tovariša iz mariborske okolice, ki se je hudobno režal, ko so g. Gselmana odgnali.
Zanimivo je, da so med vojno in ob preobratu zginili iz arhivov mariborskega so-
Nikoli odprti Pristen soma v modrem ovitku.
Pri angleškem princa
Manifestacija narodnih noš v Bohinju
Bled, 7. sept.
iJanes opoldne so se zbrali na Bledu dekleta in fantje v krasnih gorenjskih narodnih nošah in drugi odlični Blcjci z žuipanoan Vov-kom na čelu. Ob pol 1 so se odpeljali v Bohinj, da bi angleškemu princu in njegovi zaročenki kneginji Marini izrabili svoje čestitke. V Bohinju so bila pri Sv. Janezu zbrana domača dekleta iz Bohinja in Srednje vasi. Kot zastopnika občine sta bila navzoča župan Ivan Mavrič iz Boh. Bistrice in župan Hodnik iz Srednje vasi. Krasen pohod narodnih noš okrog 30 parov je zavil proti dvorcu princa Pavla točno ob 2. uri. Ko je vrsta deklet, in fantov prišla pred dvorec princa Pavla, so se takoj pojavili novozaročeni par kneginja Marina in princ Jurij ter Nj. Vis. knez Pavle s soprogo Olgo. Veličastni pohod se je ustavil pred visokimi gosti. Kot prvi je spregovoril v imenu bistriške občine župan Mavrič, ki je čestital visokim gostom s sledečimi besedami: »Vaše Vi-sočanstvo! Čast mi je, da smerni pozdraviti v
imenu bohinjske občine tako odlične goste ter vam želim obilo sreče v življenju.« Po teli besedah župana Mavrica je če.stital visokima zaročencema blejski župan g. Vovk, za njim pa župan Hodnik iz Srednje vasi. Hčerka blejskega župana je položila nato na glavo zaročenke kneginje Marine krasen venec gorenjskih klinč-kov. Gospodična Kata Molnjir je pa v imenu blejske občine podala krasen šopek princu Juriju, gospodična Cesar Justina pa v imenu bohinjske občine krasen šopek planinskih rož.
Po teh pozdravih je spregovoril Nj. Vis. knez Pavle v imenu angleškega princu Jurija in njegove zaročenke Marine sledeče besede: »Dovolite, da se v imenu Nj. Vis. princa Jurija in kneginje Marine zahvalim za ljubeznive čestitke. Oba visoka zaročenca vam izrekata globoko zahvalo in zadovoljstvo tako Bohinju kakor celokupni naši lepi domovini.« Po teli besedah je zapel cerkveni pevski zbor par lepih gorenjskih pesmi. Po tako lepo uspeli manifestaciji je bila zakuska v hotelu Sv. Janez, odkoder so se nato gostje razšli.
Prvi dan slovanskih plesov
Ljubljana, 7. sept.
Danes popoldne so nastopile prve plesne skupine na festivalu slovanske glasbe in slovanskih narodnih plesov. Na telovadišču pod velesejmom so se že zgodaj začele zbirati množice, ki so polagoma napolnile tribune in telovadi šče.
Nekaj čez četrt na 6 je nastopila burno pozdravljena prvu skupina, Bolgari, ki jih je vodil Boris Džonev, profesor na gimnaziji v Ra-hovem. Skupina je na mah očarala vse gledalce s svojimi pestrimi narodnimi nošami. Ob spremstvu gajde, kavale in gosli so zaplesali Bolgari živahna kola, v katerih se je izražala izredna dinamika in ritmika bolgarskih narodnih kol. — Sledila so lepa in svojstvena črnomaljska kola ob spremljanju gosli, ki so doka-Beld krajini ohranili iz-
y.vv , - •	,	,	. , , is, zala, da so se nam v ucm moj
disca okrajnega glavarstva, magistrata drz. I rpdno , ■ narodni plesi. _ Skupina iz Istre ie pravdmstva m policije skoro vsi akti ki bi , wu nav1JduSeno sl>r'ejeta in je ' ' danes glasno pričah koliko so pretrpeli slo:	1
venski katoliški duhovniki in drugi naši slovenski možje ob začetku svetovne vojne za svoje slovensko prepričanje in kulturno delovanje. Spis o preganjanju g. župnika Škofa pa je ostal na čuden način ohranjen in tako imamo v rokah dokaze, kako so posamezni mariborski Nemci in okoliški nemčurji iz satanske nevo_ščljivosti hoteli uničiti tedanje slovenske voditelje. Dobro bi bilo, če bi »Slovenec« prinesel dobesedno besedili« tega sodnega spisa in bi bilo zelo zanimivo čitati, kako je uslužbenec neke mariborske lekarne bil najet od znanih Mariborčanov in Kamničanov, kako je našemljen v duhovnika sipal »strup« v dotični studenec. Zelo zanimivo bi tudi bilo za sedanjo javnost, kako je neka ženska, kakor obsedena furija divjala proti g. kaplanu Škofu, kako je podkupovala in nagovarjala posamezne brezvestne osebe, da bi naj spravile s svojimi krivimi pričevanji g Škofa in tovariše na vislice.
Po mojem mnenju bi bilo dobro, da bi se sestavil odbor še živečih slovenskih mož iz Maribora in okolice, ki bi lahko sestavili natančen spis vseh oseb iz Maribora in okolice, ki so tedaj igrali žalostno vlogo de-nuncijantov proti Slovencem. Mnogi izmed dotičnih ovaduhov, kakor sem že v zadnjem članku omenil, še danes živijo in hočejo biti mnogokrat večji »Jugoslovani« kakor pa tisti, katere so pomagali preganjati in jih spravljati v graške ječe. Tak seznam bi bil za današnje razmere zelo priporočljiv! F. Z.
sprejeta in je zaplesala »ba-lun« oib spremi jevanju »roženic« ali »sapel«. Vsi plesalci so nastopili s svojimi ženami. Sledila so šumadijsko-resavsko-levačka kola, ki jih je zaplesala skupina iz Dubokega pri Jagodini. Njihove živahne plese so spremljale gosli, harmonika in bas. Prav tako so bila zanimiva in lepa kola z otoka Krka, ki jih je zaplesala skupina iz Dobrin,j a.
Nastopili so zopet Bolgari, ki so topot s čudovito spretnostjo izražali prizore iz narodnega življenja. Vsega skupaj so zaplesali 20 različnih plesov, ki so jih deloma spremljali s petjem in vriski. Kot posebno značilne omenjamo stareško, postensko, skačanko, ganki.no, osmico, kukurigo in račenico. Živahnost plesov je vprav prešla na občinstvo, tako da jih je ob odhodu nad vse prisrčno pozdravljalo.
Slovaška skupina je zaplesala nato slovaško besedo. Lepe pisane narodne noše so se med plesom kar prelivale, sedaj veseli ritem je prišel zopet v resnejšega, tako da so se harmonični gibi zlivali z godbo v izredno lepo, občuteno enoto. Za zaključek je nastopila mogočna skupina rusalij iz Gjevgjelije. Najprej so prikorakali moški, vsi v enotnih nošah, s sabljami v rokah, nato pa njihove žene z robci v rokah. Nihče ne bi verjel, kako se je preprosto ljudstvo uživelo v veličastno viteško igro. ki po ' svoji dinamiki gotovo nima para. Svojevrstna ' je tudi godba, kateri daje takt izredno močan boben. Burno pozdravl jena je ta zadnja skupina i zapustila ob svitu reflektorjev plesišče.
Množica, ki je je bilo nad 3000, se je navdušena razšla in odnesla s seboj nepozabne vtise iz prele|>ih slovanskih plesov.
O novem dnevniku
Včeraj, v petek, so se sestali nekateri politiki v Ljubljani, da se pogovorijo o dnevniku, ki ga nameravajo, kakor smo že poročali, v kratkem izdajati. Povabljenih je bilo, kakor smo poučeni, 400 oseb, prišlo jih je pa 76. Med njimi so bili bivši minister Pucelj, ban dr. Marušič, senatorji dr. Ravnihar, dr. Rajer, dr. Rožič in dr. Gregor in ter poslanci Dermelj, Komam, Mravlje in Krejči. Ostali so bili banov i Tink i svetniki in prijatelji ministra Puclja in gospoda bana. Osnovali so zadrugo ter v njeno vodstvo izvolili dr. Ravnfharja, Pipana, Kamana in dr. V debati se je povdarjalo, da mora dnevnik, ki ga snujejo, biti samostojen ler, kakor ee je naglašalo, zastopati »čisto politiko jugoslovanskega nacionalizma«, line novemu listu še ni določeno.
Drobne vesti
Atene, 7. septembra, p. Danes je turški zunanji minister Teftiik Ruždi bej izmenjal 7. grškim zunanjimi ministrom Maximosom ratifitetcijske listine za »entente cordiale«, ki je bila sklenjena 1. 1933 v Ankari. Nato sta z grškimi zunanjimi ministrom Maximiosom skupno odpotovala v Ženevo na zasedanje Zveze narodov.
Havana, 7. septembra, p. Danes eo prispele iz vzhodne Kuibe številne vesti o revolucionarnem gibanju. To gibanje je v teku včerajšnje noči zavzelo velik cvbseg in je prišlo na več krajih do spopadov s policijo in tudi vojaštvom ter poročajo o številnih ranjencih. Bilo ipa je tudi par mrtvih.
Turin, 7. sept. b. Danes so se pričele tukaj velike mednarodne laliko-atletske tekme. Teka na 1500 m so se udeležile tri skupine. V prvi skupini je zmagal Nemec Schumburg 4.2.4. Drugi v tej skupini je bil Italijan Becalli 4.3.2. V drugi skupini je prvi zmagal Belgijec Gerer, drugi pa je bil Švicar Martin. V tretji skupini jc zmagal Madiar Stockbock. drugi pa ie bil nek Finec.
Kongres pravnikov
Zagreli, 7. septembra. AA: Danes so je tuli začel šesti kongres pravnikov kraljevine Jug««-*-™ elavije. Na kongres je prišlo okoli tisoč 'tielegaroiv . iz Jugoslavije, 195 delegatov iz Bolgarije in manjše delegacije iz Češkoslovaške in Poljske. Bolgarsko:;., delegacijo vodita bivši minister lloenherp in dr. Konstantin, češkoslovaško dr. Baržinik, poljsko pa dr. Rudvik. Bolgari so bili na današnja seji, ki ji je predsedoval dr. Politeo, že prisotni. Nj. Vel. kralja je na seji zastopal divizijski general Bodi, dalje so bili navzoči ban savske banovine dr. Pe-rovič, mestni načelnik dr. Krbek, kot zastopnik pravosodnega ministra predsednik stola sedmorice dr. Simič in mnogo drugih uglednih osebnosti. Jugoslovansko akademijo je zastopal bivši minister in profesor pravne fakultete zagrebške univerze dr Marko Kostreoičič.
Ko je predsednik dr. Politeo otvoril kongres, je najprej izrazil zvestobo in vdanost Nj. Vel. kralju in prosil generala Bodija, naj bo tolmač teh čuvstev na najvišjem mestu. Kongres je te besede sprejel z burnim odobravanjem. Predsednik je dodal, da bo kongres o tem ludi pismeno obvestil dvorno pisarno. Nato se je dr. Polileo z toplimi besedami spomnil dr. Subotiča, ki je nenadoma umrl. Skupščina je predsednikovo komemoracijo sprejela stoje in z vzkliki: Slava! Nato je kongres pozdravil ban savske banovine dr. Ivo Perovič s kratkim in toplim nagovorom, v katerem je želel dobrodošlico vsem slovanskim gostom, posebno pa še bolgarskim. Njihova toli številna delegacija, je dejal ban, je dokaz, da je bratski narod dobro pojmoval vzvišeno in modro iniciativo obeh suverenov.
V istem smislu so bili pozdravni govori dr. Si-miča, načelnika dr. Krhka in voditeljev češkoslovaške delegacije dr. Barženika, poljske delegacije dr. Rudvika in bolgarske delegacije g. Iloenherca. Vsi ti govori so bili zelo prisrčno sprejeti. Na kongresu so ugotovili, da sla na programu dve posebno važni točiki, namreč želja, da bi se čimbo'j izenačilo zaikonodajstvo Jugoslavije in Bolgarije, in pa, da bi se ustanovila zveza jugoslovanskih pravnikov.
8elffratsfee veslt
Beigrad, 7. septembra, m. Napredovali so v 3. skupino 2. stopnje: dr. Milko Gaber, sodnik ape-lacijskega sodišča v Ljubljani; dr. Gašiper Stoj-kovič, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani; j Jakob Jerman, starešina okrajnega sodišča v Ljubljani; Ivan Trinkaus, starešina okrajnega sodišča v Ljutomeru in Franc Kompara, starešina okrajnega sodišča na Vranskem.
Beigrad, 7. sept. m. Premeščen je za svetnika 5. pol. skup. na gozdarsko ravnateljstvo v Sarajevo Franc Ravnik, gozdarski svetnik iste skupine in okrajni gozdarski relerent v Črnjavoru.
Z odlokom generalnega ravnatelja jugoslovanskih državnih železnic je premeščen Alojzij Ladiha, pomožni prometnik 10. pol. skup. na |>ostaji Sečan na področju subotiškega železniškega ravnateljstv? na železniško f>ostajo Rogatec.
Beigrad, 7. se|>t. m. V tukajšnjem Narodnem muzeju se je danes dopoldne vršila konferenca upravnikov muzejev, na kateri se je pretresal zakonski osnutek o ureditvi muzejev, ki se že nahaja pred Narodno skupščino. Upravniki muzejev so osvojili zakonski osnutek, s Katerim se bo uredil jx>ložaj uradništva v muzejih.
Beigrad, 7. septembra, m. Z nocojšnjim brzo-vlakom bo odpotovala v Sofijo na bizantološki kongres skupina udeležencev iz Jugoslavije. Od Slovencev se bodo tega kongresa udeležili: konser-vator dr. Štele, dr. Niko /.upanič, Bakluin Sania dr. Izidor Cankar, dr. Franc Mesesnel, dr. Viktor Korošec, dr. Millko Kos in prof. šedivy. Kongresa se bo udeležil tudi dr. Nikola Radojčič iz Ljubljane.
Mariborske vesti:
Zmagoslaven začetek
evharističnega kongresa
Tisoči prihajajo - Tudi Hrvati se bodo udeležili
Maribor, 7. sept.
Prvi dan evharističnega kongresa. Prav za prav dan priprave, dan stanovskih zborovanj in sestankov. Nihče, ne prireditelji, ne udeleženci si niso mislili, da se bo začel s takim zmagoslavnim poletom. Takega zanimanja, takega navala ljudstva nismo pričakovali. ln gledali smo danes od ranega jutra do poznega večera presenečeni in zadivljeni! Ulice polne našega vrlega, čvrstega kmečkega ljudstva vseh starosti, med njimi stotine in stotino naše verne katoliške inteligence, ki je prispela z vseh strani širne la-vantinske škofije in izven njenih meja. — Prav za prav se je pričel prihod ljudskih množic že snoči. Že včeraj popoldne so morali vlaki prihajati z ojačejilmi garniturami. Zvečer se pozna dotok ljudi v prenočiščih in na ulicah.
Maribor sprejema goste v zastavah.
Mesto ,je okrašeno in v slavnostnem razpoloženju. Ze od snočl vihrajo na hišah, javnih in zasebnih, zastave. Mesto se krasi, mlaji, mogočni in vitki, kot na naših kmetskih vaseh, se dvigajo na Glavnem trgu, pred stolnico iz mestnega vrvenja ter mu dajejo lice svečanega pričakovanja. Na stolnico pritrjujejo ogromen pozlačen kelih, ki bo jutri ob posvetitvi lavantinske škofije žarel ves v tisočih žarnic. Na Glavnem trgu pritrdijo med visoka mlaja, ki bosta stražila oltar, ogromno zlato žarečo zvezdo. Maribor se dostojno pripravlja na slavnosten dan. Moramo pri tem pohvalno omenjati mariborsko mostno občino, ki je po svojem načelniku dr. Lipoldu izdala poziv meščanstvu ter sama zelo lepo okrasila svoja poslopja ln šla prirediteljem v vsem na roko. Dalje gre pohvalo hišnim posestnikom: razobesili so zastave, oskrbeli okrasitev hiš ob ulicah, kjer so bo pomikala procesija z Najsvetejšim, Veliko zaslug ima tudi policija, ki vzorno skrbi ■/.n red. In šo celokupni mariborski javnosti, Z vsemi simpatijami je spremljala priprave za veliki dogodek ter se tudi sama pripravljala '/.ii čim veličastnejso pripravo. Tudi duhovno: marihovske cerkve so bile vse tri dni, ko so ,ie vršila v njih tridnevuica kot pripravil 7.ti kongres, nabito polna dbčinstva, spovednike so bile oblegane in število onih, ki so prejeli svete zakramente, se je nenavadno dvignilo.
Množice na poti.
Današnji vlaki so dolgi. Na vseh postajah so vstopali možje in žene ter mladina za Maribor. V vlakih so jedva dobili prostora. Prišli so tudi Hrvatje. Močna skupina hrvatske inteligence se jo pripeljala iz Za-"greba. Pričakujemo pa še večje skupine bra-lov od onstran Sotle, Zlasti iz hrvatskega gorja se obetajo cele množice. Ob prihodu vsakega vlaka so mariborske ulice vnovič še močneje vzvalovile in oživele, ko so so vsi-pa Ic nove množice s kolodvorov. In ti pripovedujejo, da to še ni vse nič. Ostali šele pridejo. Zlasti Slovenske Gorice, se pripravljajo. Skoro iz vsake župnije gre ua pot posebna procesija. Župnije se med seboj kar kosajo, katera se bo številčno bolj postavila. Gredo procesije celo iz daljne Radgone in iz Prekmurja, Prve prihajajo v mesto v ve-("einili urah. Ljudje, izmučeni in prašni od dolgega pota, pa vendar veselili obrazov, navdušenje jim žari iz oči. Pesem se oglaša iz njihovih vrst, pojejo Marijine pesmi, drugi molijo. Javno in glasno izpričujejo svojo vero in zavest. Takega mnoštva obdravsko uioslo še ni sprejemalo med svoje zidove, Ti tisoči kažejo, kako močna in krepka jo vera med našim ljudstvom!
Krasen obisk stanovskih zborovanj.
Današnji dan je v prvi vrsti posvečen stanovskim zborovanjem in predavanjem. V vseh razpoložljivih mariborskih dvoranah so razmeščeni: inteligenca posebej, možje
posebej, žene zopet zase ter fantje v eni in dekleta v drugi dvorani. Predavajo jim naši priznani javni katoliški delavci, graditelji in voditelji. Po nekod so prostori pretesni, zlasti v samostanu šol. sester, kjer je prišlo toliko deklet, da so poleg telovadnice zasedla tudi vse hodnike pritličja. — Izobraženstvo je imelo predavanja dopoldne in popoldne v dvorani bivšega kina Apolo. Nabito poln velik prostor Izobražencev z akademskimi naslovi in dijakov, učiteljev, duhovnikov vseh stanov. Govorili so jim dopoldno A. Karo, dr. F. Sušnik, popoldne pa univ. prof. dr. Lukman in glavni urednik »Slovenca« dr. I. Ahčin. Navzoč je bil ves čas predavanj stolni prošt lnvautinski dr. Maks Vraber. — Možje so bili zbrani v mali unionski dvorani. Tudi tu je bila udeležba izredno častna. Sami grčavi, izklesani obrazi naših najboljših gospodarjev, ki z zbrano resnobo sledijo govorom Fr. Jerebica, dr. J. Jeraja in I. Prijatelja, zraven pa tudi sami posegajo s svojimi temeljitimi življenskimi skušnjami v razgovor. — Slovenske matere so se zbrale v dvorani Zadružne gospodarske banke. Stotine slovenskih žen je poslušalo in sprejemalo vase izvajanja prof. Živortnika, gospe ravnateljice Štupcn in Milice Grafenauer-jeve. Navzoč je bil med predavanji stolni kanonik Časi. — Fantje so zborovali v Kar: linovl dvorani. Mogočni prostor jih je komaj sprejel pod svojo streho. Tu je bil cvet našega podeželja. Vsi okrašeni z nageljčki, pod cvetjem se pa zlati kongresni znak. Tu imajo važna pomenkovanja s svojimi voditelji, ki izpopolnjujejo izvajanja predavateljev dr. Moška, dr. Jeraja, M. Krajnca in Mirka Ge-ratlča. Navzoč je bil vse dopoldne stolni dekan dr. Cukala. — In končno dekleta, ta so se najbolj postavila. V obširno telovadnico šolskih sester kar niso vsa za mogla in so poslušala stoječ nn hodnikih predavatelje: župnika in dekana Gomilška, Slavioo Hor-vatičevo in Olgo Sadravčevo. Navzoč jo bil kanonik dr. Mirt.
Prevzv. knezoškof dr. Tomaži? na predavanjih
Izredno veliko zanimanje je pokazal za danaS-iiju predavanja in zborovanja prevzvišeni vladika lavantinski dr. Ivan T o m a ž i 8. Po vrsti je obiskal danes dopoldne v spremstvu svojega tajnika g. Lebiča vse dvorane, kjer so bila predavanja, kar je globoko dirnilo udeležence zborovanj, še bolj pa so delovale nanje njegove vzpodbudne besede, Vsakim je uinel povedati posebej, kaj mu je na srcu in vsem je povedal tako, kakor so ga najbolje razumeli. Ž možmi se je pomenil o njihovih težavah in delu ter jih opominjal na njihove očetovske in gospodarske dolžnosti; krepil jih je v zaupanju ter navduševal za nadaljne delo. Ženam in materam je polagal na srce njihove dolžnosti v družini ter jim omenjal veliko poslanstvo, ki ga imajo od Boga za vzgojo naše mladine. Ves je oživel v krogu svoje drage mladine, med fanti v Karlinovi dvorani in dekleti v samostanu šol. sester. Pri obojih se je zadržal najdalje ter jih po očetovsko vzpodbujal, Z lepimi besedami ga je pri fantih pozdravil vodja zborovanja Mirko Genitič. Pri dekletih pa je ostal prevzvišeni do konca predavanj ter ves čas z vidnim zanimanjem poslušal izvajanja. Izobražence je obiskal popoldne ter se pomudil pri njih dalje časa. Povsod so ga sprejemali s silnim navdušenjem ter mu gromovito ploskali pri odhodu. Prosil je vse predavatelje, naj pripravijo svoja predavanja za tisk, ker se tako dragocena beseda ne sme Izgubiti. Ob odhodu je povsod podelil navzočim svoj nadpa-stirski blagoslov.
Noč v molitvi
V večernih urah so se zbirale ljudske množice v božjih hramih. V vseh cerkvah hodo nocoj polnočnice, vse bodo (Kipite celo noč. V stolnici bo imel polnoonico šibeniški škof dr. Mileta, ki je prihitel na kongres iz svoje oddaljene škofije. Ponoči pa bodo od vseh nebesnih strani vrele v mesto nove množice, ki bodo prečule vso noč po božjih hišah v molitvi.
Kulturni obzornik
Fran Erjavec -Ob stoletnici rojstva
O Franu Erjavcu je izšla letos v prvi knjigi njegovih Zbranih del (uredil Anton Slodnjak, izd. Jugoslovanska knjigarna) obširna monografija, ki pokaže Erjavca kot človeka, znanstvenika in pripovednika. Zato se ne bomo tu o njem širše razpisovali. Poudarili bomo le najznačilnejše momente iz njegove močno zaključene osebnosti.
Fran Erjavec je največji slovenski prirodoslovnl pisatelj. Žc kot ljudskošolski deček je ljubil naravo in njeno tisočero drobno življenje, z leti pa se je vanjo vedno strastncie poglabljal. Delno je dobil pobude od posameznih pri-rodoslovcev (Schmidt, Dežman), že bolj pa je njegova natura sama prisluhnila klicu bogate 6tvarnice. Zanj je sleherna živalca živela svoje zaključeno življenic, sleherni kamen je imel oči. Odtod klasični spisi, kot je n. pr. črtica »Mravlja«. Odtod cela vrsta poljudno znanstvenih spisov (katere je največ izdajala Mohorjeva družba), za katerimi ni segal le inteligent, marveč jih je s slastjo použivala zadnja gorska vas. Največje njegovo delo in hkrati najpopolnejše so »Domače in tuje živali v podobah« (pravkar je izšel del teh v II. zvezku Erjavčevih Zbranih spisov, o katerih prinašamo danes Vodnikovo oceno), ki iih je dopolnil že z »Našimi Škodljivimi živalmi«. V slovenskem prirodoslovnem svetu bo Erjavčevo ime zmerom svetlo, — Erjavec je znan tudi kot pripovednik. Bil jc sodobnik Levstika, Trdine, Stritarja, Jurčiča, sošolec ,'e bil z Jenkom, Tuškoni, Zamikom, "rilom itd., ki so ve: vsak po svoie stali v vrsti slovenskih literatov; zatorej
ni čudno, da je tudi Erjavec začel ne le iz naravoslovnega sveta, marveč tudi iz sveta človeka zajemati snov in jo povestno oblikovati. Splošno sta najbolj znani njegovi povesti »Huzarji na Polici« in »Hudo brezdno ali Gozdarjev rejenec«. Dograjena je tudi črtica »Ni vse zlato, kar se sveti«, Erjavec je živel kljub zunanji usmerjenosti živo življenje. Že njejsova pot, ki ga je vodila preko dunajskih študijev v Zagreh na realko in potem kot prirodo-slovca po vsej Hrvatski, Bosni, Dalmaciji, po Češkem, Nemškem, Švici, Franciji, Italiji itd., je nad vse gibka, Povsod si je nabiraj znanosti, odkrival prirodne zaklade, odkrival ljudsko govorico. Leta 1875 ga je zagrebška univerza celo izvolila za svojega rednega profesorja, ka% je pa Erjavec odklonil. Erjavec je bil dograjen človek, leto 1848 ga je vzbudilo v velikega Slovenca in tak je ostal do slednjega diha. Umrl je kot 53 leten mož 12. januarja 1887 v Gorici. Ob 100 letnioi rojstva se Slovenci klanjamo njegovemu spominu.
Frana Erjavca
Zbrano delo
Uredil dr. Anton Slodnjak. II. zvezek. 1934. Založila »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani.
Komaj pol leta je minulo, odkar je izšel v »Zbirki domačih pisateljev« I. zvezek Zhranega dela Frana Erjavca, vsebujoč pisateljev živ-llenjepis in Spise iz prirodc. Pravkar pa smo dobili drugi zvezek, ki prinaša Erjavčeve Domače in tuje živali v podobah. Toda čeprav ta zvezek po obširnosli prvega precej presega, saj ima nič manj kot tri sto strani besedila in trideset prilog s podobami, vsebuie vendarle šele tretjino tega najobširnejšega in najznamenitejšega pisateljevega dela. Domače in tuje živali bodo namreč obsegale ša dva nadaljnja zvezka Erjavčevega zbranega dela.
Urednik dr. Anton Slodnjak nam v uvodu na kratko opisuje zgodovino ter življenjske okoliščin®, v katerih >e uelo nastalo, Pravtako pa nam razlaga tudi značaj in pomen, ki ga itnajo Domače in tuje živali za naše slovstvo in narodno izobrazbo, ter hkratu ugotavlja njihovo mesto v obširnem Erlavčevem delu.
»Mesija« dostojen zaključek današnjega dne
Današnje prireditve so se zaključilo z veličastnim koncertom Slovenskega pevskega društva' »Maribor«, ki je, pomnoženo s nekaterimi drugimi pevskimi zbori, ob spremljavi velikega orkestra ter ob sodelovanju znanih naših solistov gospe Lovšetove in Golobove ter gg. Dariana in Neia-liča izvajalo lliindlov oratorij ^Mesija«, Dirigiral je to voliko delo stolni kapelnik Janez Ev. Gašpe-rič. Velika unionska dvorana nudi nocoj prelestno sliko. Le ob redkih prilikah je sprejela tolikanj številno občinstvo. Navzoči so vsi odličniki in predstavniki cerkvenih, svetnih, mestnih ter vojaških oblasti. Koncert ob času poročila še Iraja. 2e sedanji del dokazuje, da bo dosegel popoln uspeh. Bo najlepši zaključek današnjih prireditev in krasen uvod v sijaj jutrišnjega dne.
Drugi koncert „Mesije"
danes popoldne
Snoči je koncert nadvse dobro uspel in je bila dvorana povsem zasedena. Da omogočimo ludi ostalim, ki niso dobili vstopnic in onim, ki pridejo danes od blizu in daleč v Maribor, da slišijo ta velifaBtveni oratorij, se vrši danes popoldne ob 4 zopet koncert za znižano vstopnino! Od 2 popoldne bo že blagajna odprta in ptosimo vse, da si pravočasno oskrbijo vstopnice, da ne bo ob i prevelikega navala.
Za vse, katerim je le mogoče, velja danes: popoldne olb 4 na 'koncert v Union!
★
□	Vsem, ki na domači postaji niste mogli dohiti več legitimacij za polovično vožnjo, sporočamo, da vsi ti dobijo nadomestne legitimacije na mariborskem glavnem kolodvoru. Zberite so Ob dveh popoldne na glavnem kolodvoru,
□	Pojdemo na Slomškov grob! Udeleženci kongresa gremo na Slomškov grob takoj po končani posvetitvi na Slomškovem trgu. Ko se posvetitev konča, se napoti,mo v sprevodu na staro mestno pokopališče v Stroeemajerjevi ulici. Ob grobu bo molitev za poveličanje našoga velikega voditelja in vzornika Antona Martina Silomšeka ter nagovor prevzvišenega knezoSkofa dr. Ivana Tomažiča.
□	člani marijansko akademske kongregacijo se zberejo za sv. mašo na Glavnem Irgu pred ro-tovženi četrt ure pred sv. inašo.
□	Dijaške kongregacije pojdejo kot zadnja skupina stolne župnije. Dekleta naj pridejo v belih oblekah. Zbirališče četrt ure pred sv. mašo na Glavnem trgu pred ro-tovžem!
□	Žigosanje legitimacij je v petek in soboto od 8—12 ter popoldne od 2—6 na Korošiki cesti 5 (Uprava Slov. Gospodarja), na Aleksandrovi cesti (j (Prosvetna knjižnica) im na Aleksandrovi cesti pri Pu,trnku. V prvih dveh pisarnah se vrši žigosanje tudi dne 10. in 11. ter 12. septembra,
□	Poceni meso. V ponedeljek, dne 10. t m. se bo prodalo od 7 naprej na stojnici za oporečeno meso pTi mestni klavnici 250 kg govejega mesa po 4 Din in sicer na osebo do 2 kg.
□	Sono se draži. Na včerajšnjem trgu se je že poznalo, da se seno draži. Prodajalo se je po 35 dinarjev po centu. Dovoz je bil zelo malenkosten.
□	Vpisovanje v Legatov enoletni trgovski tečaj v Mariboru traja še ia teden in sicer od 10—11 v šolski pisarni, Vrazova 4, znatno znižana šolnina.
□	Smrtna kosa. V starosti 60 let jo umrl skladiščnik drž. železnic v p. Avgust Koren. — V bolnišnici jo umrl 39 letni mizar drž. železn. delavnice Franc Freitag. Svetila pokojnima večna luč.
□	železničarji dobivajo razlike. V vrstah vpokbjenih železničarjev je zavladalo veselje.. Dobili so izplačane razlike, ki sq jih pričakovali že 10 let. Razlike sc sedaj izplačujejo tudi aktivnim delavcem v železniški delavnici in sicer dobe zaenkrat le 15 odst. od celc vsote.
□	Žrtev Drave. Včeraj dopoldne so opazili prebivalci Priština ob Dravi, da leži v plitvi vodi človeško truplo. Spravili so vtopljenca ua breg ter obvestili policijo, ki jc poslala na lice mesta uradno komisijo. Vtopljenec jc 40—45 let star moški. Smrt ga je zadela najbrže pri kopanju, ker je bilo truplo brez oblačil, Ležal jc v vodi že daljšo dobo. Drava ga ie gotovo prinesla iz daljine, ker je bilo truplo precej obtolčeno. Istovetnosti zaenkrat šc ni bilo mogoče ugotoviti.
P Kopališče se bo popravilo. Sedaj, ko so modernizirane kurilne naprave mestnega kopališča, se bo poslopje moderniziralo tudi v njegovi zunanjosti. Bil je za to že zadnji čas!
□	Pot na Mariborski otok, .ki vodi čez posestvo stolnega župnlšča, se bo končno uredila. Dosedaj so si pcšci izbirali pot po svoji mili volji ter hodili prosto po travniku in naravno delali pri tem znatno škodo. Pot se bo sedaj primerno ogradila.
Fran Erjavec je napisal Domače in tuje živali za Mohorjevo družbo, ki je od 1. 1868. izdajala posamezne zvezke v letnih presledkih z edino izjemo 1. 1872, (Zanimivo je, da 60 I. zvezek natisnili v Pragi). L. 1873, le izšel že V. zvezek, s katerim pa se delo nenadoma pretrga. Zakaj Erjavec dela ni nadaljeval, nam pojasnjuje urednik v uvodu. Po njegovi sodbi so bile vzrok, da je to poglavitno E, delo ostalo nedovršeno, pisateljeve življenjske okoliščin®.
Od petih zvezkov Domačih in tujih živali, ki jih je izdaiala Mohorjeva družba, obsega drugi zvezek Zbranega dela šele celotni I, snopič ter pičle tri četrtine II. snopiča, to je: Uvod, Živalske podobe, Živali po tujih krajih udomačene ter Divje četveronožne živali. S tem niso izčrpane niti vse četveronožne živali; a njim je treba dodati še vse ptice in golazen. In vendarle je že samo v tem zvezku opisanih ali omenjenih nad sto petdeset živali! Skoraj prav toliko je živalskih podob na tridesetih prilogah, ki so dodane besedilu. Nekoliko moti le to, da bodo nekatere izmed teh živali opisane šele v naslednjih zvezkih. Pravtako pa tudi to, da govori urednik že sedaj n, pr, o ptipah in golazni, iz česar pač sledi, da njegov uvod ni mišljen samo kot uvod v pričujoči zvezek, marveč kot celoten uvod v Domače in tuje živali. Naslednja dva zvezka bosta torej opremljena samo z ured-kovjmi opomnjami, ki ludi v tem zvezku pričajo, da se je urednik n? samo vestno, marveč tudi z velikim znanjem in pripravljenostjo lotil dela.
Domače in tuje živali so nekaj edinstvenega v naši književnosti, Motil bi se, kdor bi v njih iskal suhoparne znanosti. A ludi naslov poljudnega znanstvenika je mnogo preskromen za pisatelja tako obširnega daru! Res, da je Erjavec v teh spisih v prvi vrsti naravoslovec; a narava zanj ni samo predmet umskega raziskavanja, marveč sta mu v odnosu do nje prav toliko pomembna čuvstvo in domišljija. Njegovo razmerje do narave je torej izrazito idealistično, kar se ne kaže samo v njegovem etično-religljoznem pojmovanju stvarstva, marveč tudi v metodi in načinu, kako nam naravo prikazuje. Zakaj kakor sta v njem neločljivo združena znanstvenik in človek, pravtako se ta edinstvena in čudovita skladnost razodeva tudi v njegovem slogu. Vzrok za to je v lem, ker je pisateljevo delo vedno tesno zvezano z žariščem uie&ove osebnosti.
■ ~ Podaljšajte si svoje življenje in zavarujte se pred prezgod-^^ njim postaranjem!
Rogaška Slatina,
zdravilišče želodca, jeter, ledic, srca, črev, žolčnega kamna itd. Vam ustvari solidno podlago za novo pomlajeno življenje.
Od i. septembra do 31. oktobra velja popolna 20 dnevna oskrba za državne uradnike od Din 10001— dalje; za ostale goste pa od Din 1200 — dalje. Prospekti in cenik: Zdravilišče in »Putnik "
□	Soda za kokain. Star trik, ki pa prido
še vedno prav; zlasti v Mariboru so že nekajkrat prevejani sleparji naplahtuli lahkovorne-že ter jih obrali za lepe vsote. Srečo s kokainom iz sode »ta poskušala včeraj v Mariboru zopet dva Gradčuna, 59 letni Josip Jobst ter 58 letni Viljem Torgler. Za 11.000 Din sta ponujala pol kg sode, trdeč, da je pravi kokain. Soda je bila res zavita v originalne zavoje, v katerih se prodaja drag kokain. Policija ju je pri tej prodaji zalotila. Obojico so vtaknili v luknjo. Sumijo, da sta že našla nekaj žrtev v Mariboru ter je radi tega uvedena stroga preiskava.
□	Oglejte si razstavo cerkvenih oblačili
Razstava cerkvenih paramentov je nameščena v učiteljišču samostana čč. šolskih sester v Go-sposvctski (prej Samostanski) ulici v pritličju na desno. Oglejte si razstavo, ki nudi obilo zanimivih iu dragocenih masnih oblačil.
□	Feiertag — Maribor peče poseben kruh »Turist« iz rži z zaščitno znamko, ki ostano 8 do 10 dni svež. — Nnpripravnejše hranilo za večje skupine. Naročite v Mariboru: Betnav-ska 43, tel. 2824, Glavni trg, Rotovž, trgovina Skawi, Ulica X. oktobra 5 in Nova vas.
Celje
j& Umrl jc v celjski bolnišnici Canjkler Fr., 26-letni brezposelni čevljarski pomočnik brez stalnega bivališča. N. v in. p.!
-©• Kaj ho s to mladino? V četrtek popoldne je nekdo ukradel zasebnlci ge. Alojziji Zeniljak iz njenega stanovanja v Gosposki ulici 19 ročno torbico, v kateri je bilo 860 Din, ključi in razni dokumenti. Policija je še istega dne prijela neko 12-letno deklico, pri kateri je našla 164 Din. — Okrog pol 7 zvečer pa so našli na levem bregu Savinje blizu Jurčičeve ulice torbico, v kateri je bilo še 600 Din in drugi predmeti. Zanimivo je, da ni torbice, ki je bolj slaba, nihče pobral. Pri vseh letošnjih tatvinah je najbolj žalostno to, da so jih izvršili otroci več kakor eno četrtino.
et Šolske knjige in vse šolsko potrebščine kupujte v Mohorjevi knjigarni.
-©■ Priinarij dr. Emil Watzkc ne ordiniira do 18. septembra.
Novo otvorjena damska konfekcija vrn M ar Celje, Kolenčeva ulica 6 UKAIM
se priporoča cenjenim dapiam. Blago prvovrstno, Elegantni modeli, cene izredno nizke.
Ptuj
Visok gost v Ptuju. V našem mestu se mudi škpf iz Sibenika dr. Hironim Mileta. Prevzvišeni 'SO jo nastanil v niinoritskem samostanu.
Motociklist povozil starčka. Pred dnevi se je na cesti pri Ptujski gori zgodila nesreča, koje žrtev je 83 letni berač Vinko Vodošek iz Žetal. Nek nio-toeiiklist je z veliko brzino zavozil v Vodoška, ki jo obležal nezavesten. Starčka so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili ložke notranje poškodbe in frakturo leve noge. Stanje ponesrečenca je zelo nevarno z ozirom na njegovo visoko starost. Ker je Vodošek precej gluh, je najbrž preslišal znak motociklista, kar je povzročilo nesrečo.
Tatvina krave. Neznani storilci so ukradli posestniku Francu Kurbusu v Loki pri Sv. Janžu na Dravskem polju kravo, vredno 800 Din. Domači so tatvino opazili šele naslednje jutro. Za storilci nI duha ne sluha.
Celoletno zdravljenje,	Centralna kurjava.
Radiotermalno zdravilišče
eolcnjshc Toplice
pri Novem mestu
izborili uspehi zdravljenja, posebno pri reumatizmu, jšiasu, protlnu (giht). živčnih ter ženskih boleznih.
Tekoča, hladna in topla voda v sobah.
■MMHMMMMaBIOTHManiMMMHMHHBBMaMI
Po pravici pravi urednik, da je zaradi te prežetosti z osebnimi spoznanji postal sleherni njegov opis »ne samo strokovno dovršen, temveč tudi estetsko lep«.
Posebno je poudaril urednik v uvodu edinstvenost, samostojnost in izrazno klenost pisateljevega j dela, prav tako pa tdui njegovo strokovno dovršenost in etično globino ter njegov veliki pomen za naše slovstvo in narodno izobrazbo. V obširnem Erjavčevem delu, pravi na koncu uvoda, stoje Domače in tuje živali, kljub temu, da so prav za prav velik torso, v sredi vsega. Tukaj se je kakor v žarišču zbrala in se zlila v prečudovito luč, ki je obsvetila najtemnejše strani življenja na zemlji: velika življenjska in strokovna izkušnja ter umetnostni dar prikazovanja in pripovedovanja. Zaradi fragmentarnosti pa nosi to delo na sebi pečat Erjavčeve življenjske tragike in znamenje naše kulturne usode, ki dovoljuje, da se nam porajajo zasnutki, ki po svoji samorodnosli ne zaostajajo za genialnimi osnutki tako zvanih Velikih narodov, prepoveduje pa nam neusmiljeno, da bi ti zasnutki dozoreli, kakor bi zaslužila veličina njihove praizvirnoati ter osebne žrtve njihovih spočetnikov, France Vodnik,
Prva prireditev festivala slovanskih narodnih plesov je bil nastop Narodopisne společnosti iz Plzna v ljubljanskem opernem gledališču v četrtek zvečer. Skupina kakih 40 čeških gostov je v ubranih narodnih nošah predvajala slikovit potek domačega ljudskega ženitovanjskega običaja ob poroki. Vse dogajanje, razdeljeno v štiri dele (pri nevesti, pojedina, gostilna, novi dom), je prikazalo bogato snovnost narodovih šeg, prepletenih z narodnimi pesmimi in glasbo, ki jo v njeni ritmični in melodični svojstvenosti tako lepo poznamo iz del velikih čeških skladateljev Smetane in Dvoraka, — Celoten vtis vse prireditve, ki so jo zaključili še tipični narodni plesi, je bil po svoji pestrosti prav ugoden, čeprav se ga je nekoliko oklepal občutek dolgoveznosti in nekaj diletantizma. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega prostora, je z ugodjem in velikim odobravanjem sledilo vsej uprizoritvi.
Ob vsem pa se je človeku rodila misel, koliko enako- in večvrednega bogastva leži še med našim slovenskim ljudstvom in kaj v«e bi utegnila iz njega uclvarili takale podjetnost.	V. U.
Slovanski narodni plesi v Ljubljani
Najlepšega slovanskega plesa slovenskega iz Žile ne bo!
Ljubljana, 7. sept.
Po uspeli uprizoritvi češke kmetske svatbe v opernem gledališču, ki jo je v četrtek zvečer ob 20 izvajal Krojovy odbor narodopisne společnosti iz Plzna in ki je bila nekakšen slavnostni uvod v festivalske prireditve, bi imeli drevi, t. j. v petek ob 17, med drugimi skupinami nastopiti tudi naši slovenski Ziljani. Njihov nastop bi nam bil zlasti ljub in drag, saj se nam tako redko nudi prilika prijateljsko seči jim v roke. Njihova narodna umetnost je našemu euv-stvovanju pač najbližja in najbolj dostopna, saj je tako tesno zvezana z vso našo slovensko preteklostjo. Prav gotovo bi bila skupina. plesalcev iz slovenske Koroške ena najlepših in najslikovitojših skupih v okviru fastivalskih prireditev. Naše želje, cla bi slovenske Ziljane spet enkrat pozdravili v svoji sredi, so se — žal — razpršile. Tako bodo obiskovalci festivalskih prireditev prikrajšani za redek užitek, kajti ples Ziljanov »Visoki rej pod lipom« je pristen izraz naše narodne duše, pol notranjega bogastva in prirodne lepote.
Matija Majar poroča, da so za njega dni »rejali pod lipom« še v Kobaridu in na več krajih na Goriškem. Visoki rej pričenja po »vilke meši« s starini enoglasnim koralom:
Zakaj be jes kristjan besieu na biu, k sen nco jier svete meše biu, tan sen bidu Ježuša, ino njegovo mater žauostna ...
»Rejovci« (»Vabovci«) se paroma (fant z dekletom) razporede v kolu pod lipo, pojoč napev »reja« korakajo okrog lipe. Po plesni med igri sledi prvotni prizor na novo
kami, ki morejo živeti stalno v vodi, tako mali, veliki in planinski pupki. Najzanimivejša pa sta v tem akvariju dva sorodnika: človeška ribica in aksolotel. Aksolotel živi prav tako, kakor človeška ribica, v vodnih jamah in je doma v Mehiki. Je v resnici močerad, vendar aksolotel v akvariju še ni močerad, kakor tudi v jamah nikdar ne živi kot močerad. Aksolotel v akvariju jo nepopolna oblika (ličinka) ali paglavec, ki pa se ne razvije več v močerada. Da se ga sicer umetno prisiliti s tem, da se prilije v vodo malenkost hormonov hipofize, nakar se v kratlkem prelevi v močerada. Isto napravi sam v domovini, ako živi v prav ugodnih razmerah v vlažnih gozdovih. Človeška ribica je prav tako paglavec, vendar se doslej še nikomur ni posrečilo prisiliti jo, da bi se prelevila v končno obliko. Oba dihata s pljuči in škrgami; imata pa škrge zunaj, tako, da zgledajo kakor droben, rdečkast grmiček. Izjemo delata ludi pri ploditvi: v mrzlih vodah imata žive mladiče, v toplih pa ležeta jajca. V jamah imata kožnato barvo, če pa živita delj časa na dnevni luči, pa počrnila. Črn aksolotel je tudi v akvariju.
Tudii nekaj terarijev s kačami ne smemo pozabiti. Gož se vije ves dan po malem grmičku; ko-""anka in izredno lepa belouška so vsem na vpogled 7, željo, naj si jih dobro ogledajo, da bodo za prihodnje vedeli, kakšne »gade« pobijajo ob Savi in Sori. Mogočna pa sta dva izredno debela in velika modrasa, »b katerih se igrajo nič hudega sluteče miške, ki jih bo končno vendar dohitela nagla smrt.
Strokovnjaku nudi razstava lep izbor ribiške literature in najmodernejših ribarskih potrebščin. Različne »umetne muhe« — perjenice, trnki, palice, vrše, saki in mreže kažejo, kako zelo se je izpopolnilo ribiško orodje. To dokazuje zlasti številno staro orodje, ,ki je tudi razstavljeno. Zanimive so posode za prevoz živih rib, posode za valjenje

PALMA O K M A
podplati in podpetniki SO NtSPOlZUIVI. POCENI IN SKORAJ NEUNIČLJIVI
VAOUJCJO ORČUUJIVE
no«i m poro nOKDOTO
•«iit >uim etntttit
ribjih iker, oddelek za ribje bolezni in glave izredno velikih ekseniplarjev.
Lepa razstava zasluži vse priznanje, zlasti še zato, ker je zahtevala obilo truda in tehničnih priprav. Saj tehtajo veliki akvariji, napolnjeni 7. vodo, nad 70.000 kg; zato je razumljivo, da njihova zgradba ni bila lahka. Ponoči, ko počivajo drugi paviljoni, je treba krmiti ribe, ki čez dan nimajo miru, in paziti na vodo, ki mora teči vso noč. Vsem prirediteljem čestitamo, za trdo delo pa jim želimo obilen Petrov blagor!
Ziljanka, ki je ne bo.
»Visoki rej pod lipom« je ena najstarejših obrednih usedlin in se že izvaja v Zilj-ski dolini vsako leto v nedeljo po Mali Go^ spojnici (letos 9. septembra). Ta stari običaj je imel prvotno pomen in značaj zgolj kolektivnega, obrednega snubljenja poti lipo, kjer so stari Slovani opravljali vse pomenib: nejše obredne sestanke. Dandanes je visoki rej poleg »vabljenja« (ujerbanja) narodu svet obred in zadružni sestanek vseh domačinov, ki se na ta praznik, če le mogoče, zbero pod domačo lipo iz vseli krajev sveta. K lanskemu »reju« so prišli ameriški Slovenci iz daljnje Kanade, Ziljani iz Madjar-ske, Češkoslovaške, Westfalije in Italije.
Sprehod po ribarski razslavi
Bolgarska skupina'
kitico in se ples v tem redu ponavlja, dokler ni pesem izpeta. Ta pristni slovenski narodni ples je prav gotovo izmed vseh slovenskih plesov najpristuejši in najlepšL
Današnji festival (o poteku prireditve prinašamo poročilo na drugem mestu) namesto Ziljanov bodo začeli Bolgari, ki bodo pod vodstvom profesorja Borisa Coneva izvajali najbolj značilne bolgarske narodne plese ob spremi je vanju gajd, kaval in gusel. Njihovo skupino označujejo zanimivi ritmi. Izraža scene iz narodnega življenja, tako beljenje platna, večer na deželi, ovčarske prizore, vse v plesnem tempu.
Med drugimi plesnimi skupinami, ki nastopijo drevi, naj omenimo tudi kolo z otoka Krka — »stari horvatski tanec«. Na plesišče prikorakajo godci in vodijo za seboj plesalce. Nato plesalci skakajoč obkrožijo prostor, dokler godci ne sedejo kraj prostora. Ko priplešejo do godcev, se obrnejo in plešejo nazaj, obkrožajoč plesišče, in se nato okre-nejo spet v prvotno smer. Te okrete v eno in drugo smer ponavljajo trikrat. Potem sledi majhen odmor in nato drugi del plesa. Ko neha trojka s plesom, se godci dvignejo in se vsi vrnejo na isti način, kakor so prišli. Organizator te plesne skupine je župnik P. Šabalj iz Dobrinj. Plesalci imajo lastno godbo.
Kolo iz Skopske Crue gore
Društvi ribičev in akvaristov sta na letošnji velesejmski razstavi poskusili pokazati bogastvo naših voda in pestro življenje v njih. Razstavnemu odboru pod vodstvom univ. prof. dr. A. Šerka
Radovedna ščuka.
se je to tudi posrečilo, tako, da to razstavo lahko v rasnici imenujemo vzOrno. Vodilna misel je bila ta, da naj razstava nazorno pokaže, kako se spreminja življenje v vodi, ki iz gorskega potoka narašča v vedno večjo reko do počasi tekoče ali celo močvirne reke. Ta mnogo kilometrov dolga pol je na razstavi skrčena na 9 velikih akvarijev, od katerih drži vsak nad sedem tisoč litrov vode.
Takoj ob vhodu v razstavo izvira visoko pod »tropom močan studenec ter se žuboreč preliva v prvi akvarij. Smreke v ozadju, kamenje in prod v vodi kažejo, da smo ob alpskem potoku, v katerem Švigajo sem in tja živahne in lepe potočne postrvi in razne križanke. Iz prvega akvarija pada voda v nekoliko nižje stoječi drugi bazen, kjer so šarene postrvi (šarenke) in jezerske postrvi. Seveda ne manjka tudi lepih rakov, ki veličastno korakajo po dnu in razkazujejo svoje močne klešče. V nadalj-nem toku kažeio akvariji ribe iz večjih potokov in manjših reik. Tu se love po vodi lipani, podusti, sul-ri, kleni, mrene, menki ter še mnogo drugega drobiža. Preje gozdnato ozadje se umika travi, vrbam Us Irsju. V ozadju so razstavljene nagačene d tiče.
Živali iz voda in iz podzemlja
ki prav tako lepo poživljajo celotni vtis. Reka pa teče naprej, v vodi se pojavljajo že prve rastline, ki končno v leno tekočih vodah popolnoma prerastejo dno. V takih vodah (Krka, Ljubljanica) so doma krapi, lini, kleni, platnice, ščuke, somi, ostri-ži in mnoge druge. V to družbo spada tudi činklja. ki je ikaj svojevrstna žival. Če nastopi suša ter vode močno upadejo, živi tudi na 6uhem, in sicer v blatu. Diha pa s orevesom, tako, da požira zrak. — Vso to dolgo in lepo pot zaključuje akvaterarij. v katerem se vijejo med številnimi žabami naše izrazito vodne in nestrupene kače, kobranke in belouške. Ribiči jih [>oznajo kot hude šikodljivke, saj so prave roparice za ribji naraščaj.
Veliko je število sobnih akvarijev, med katerimi drži največji 500 litrov. Večina akvarijev drži od 200 do -100 litrov, tu je prav lepo zasajena z vodnimi rastlinami. V. njih vidimo comiče. edine ribe,
Postrvi se igrajo.
ki v resnici tudi slišijo, ter male pezdirke, pisance in pisanke, mlade postrvi in ščuke itd. Zanimivi so akvariji z eksotičnimi ribami, ki s svojimi lepimi barvami in oblikami navdušijo vsakogar. Ker so pa eksotične ribe zelo občutljive ,so v aikvarijih nameščeni termometri, ki merijo toploto vode, nadalje električni ocrevalniki, ki jo grejejo, in napravo za zračenje vode.
Posebnost svoje vrste pa je akvarij z dvoživ-
Prva planinska koča v Planici
Planinci ob blagoslovitvi prve koče v Planici pred 3,r> leti.
Dne 3. septembra t. 1. poteče 35 let, odkar je bila odprta in blagoslovljena prva planinska koča v Planici. Postavil jo je na lastne stroške rateški gospod župnik Josip La v t i ža r. Radovljiška podružnica SPD je priredila ob te j j>riliki izlet v Planico; nad 20 turistov se je slavnosti udeležilo. Župnik Lavtižar je mogel opraviti ondi sv. mašo šele ob 2 jiopoldne. Radovljiška godba je tisti dan izletnikom neuitradljivo igrala, pevski zbor z Bleda pa j»repeval jkkI vodstvom gospoda Rusa. V stolpku nad kočo je ves dan bingljal zvon iz leta 1521, za tisti dan v Planico prenesen iz »tare cerkve sv. Tomaža v Ratečah. Slavnostno razpoloženje sta posebno podžgala govornika gospod R oblek, načelnik
3—4 leta. Nekega pomladnega dne jo je podrl zračni pritisk, povzročen od silnega plaza. Sneg pa celo ni prišel do nje.
To prvo planinsko kočo v Planici sta naslednje leto (K> otvoritvi (19. septembra 1900) obiskala tudi kranjskogorski župnik A nt. Ž logar in dr. Jan. liv. Krek, ki se je baš tisti
>or razj>u~cen.
mesec oprostil svojega nadležnega mandata v splošni kuri j i, ko je bil držav
V	spominsko knjigo je zapisal Žlogar:
Slovenski svet, ti .si krasan Vrhu gora vrhu poljan; Oj narod moj, le ljubi ga, Oj narod moj, le ščiti ga!
Dr. Krek pa naslednje verze:
. Ej, planine, naše planine vame tu dihajo. S srebrnim vencem vrh glav mi kimajo in se
nasmihajo.
Prsi jiod sivimi jopami sladko-gorko jim vtri-
pajo.
S kril zelenili sreče v dušo mi vsipajo.
V	zlatih nadali iskre soj no-žive utirajo; Oplojene dalje doli prot solncu krepko prodirajo.
V	zibki zlatih, sanj, kot nekdaj mati me ajajo In o jugu, o n n š e m bodoče baiike mi ha jo jo. (Podpis v cirilici) Ivan Valentinov Krek.
radovljiške podružnice SPD, in takratni sodni svetnik v Kranjski gori gospod Andolšek. Udeleženci so ob tej priliki obiskali tudi grob dunajske učiteljice Ivane Steni, navdušene turistke in prijateljice naših planin, ki se je teden dni prej (26. avgusta 1899) do smrti ponesrečila na belopeški steni Ponce in bila po-koj>ana v Ratečah. Še tisto jutro, pred odhodom na Ponco, je zapisala v spominsko knjigo: Du Schicksalslenker aller Lebender. Dir gchor* ich an. Fiihr' niich unversehrt nacli Ratschach oline Mann! Johanna Stein. Prinesli so mrtvo gorski vodniki.
Prva planinska koča v Planici je stala nekako sredi ravani med vznožjem Ponce, i'- katerega izvira Nadiža, iin Tamarjem, t. j. ovčjim stanom, na čigar mestu stoji danes planinska koča Smučarskega kluba Ljubljana, /.namenita je ta koča zaradi tega, ker se je z njeno otvo-ritvjjo svetu tako rekoč šele odprl pot v Planico. Razen domačinov, jo videla Poncn prej le redkokdaj jxk1 seboj kakega tujca. Saj je bil
—	kakor ve povedati gospod svetnik Lavtižar
—	župnik Aljaž (pastirje izvzemši) prvi. ki je priplezal j>ra\ do izvira Nadižc. Danes jc seveda v Planici drugače; zimske mesece včasih mrgoli |io nji smučarjev, |x>letnc dni pa tudi ni dnevne ure, da bi kdo ne tolkel po njenih I > rodovi h. Po svoji skakalnici je |>oslala celo svetovno znana. Zdi se pa, da bo leto za letom I vol j izgubi vala na mikavnosti, »ko ji bodo na-
j raščajoče nove stavbe jrnčile naravno le|x>(o. Le
1 pozdraviti je tozadevni sklep občinskega odbora v Rateča.h da od občinskega sveta v-Planici nikomur ne proda pa kako stavlM) zemlje. Na j bi tako ravnali tudi rateški posestniki! Planica na j ostane taka, kakor jo je Bog ustvaril. Kamor pride človek s svojim umetničenjem in spakovali jem, vse pokvari. Kako diven jc moral biti Bled, preden jc bil zazidan! Ali jc danes res še. »podoba raja«?
Lavtižarjeva koča v Planici jc stala le kake
Krjavljeva koča na Obolnem
Bre/. velikega pompa so podjetni Stiča-nje dogradili v stiškem hribovju na Obrl-nem nov planinski dom, Krjavljevo kočo. Obrlno, ki leži v stiškem hribovju, nekako v sredi med Višnjo goro in Litijo, so doslej poznali kot vrli z izredno lepim razgledom in odličnim smučarskim terenom le domačini, lovci in nekateri turisti iz Šmartnefia in Litije. Sedaj bo imel marsikateri smučar priliko spoznati tudi ta nei>oznani del Dolenjske, ki po svoji lepoti prekaša mnogokateri biser naše domovine.
Krjavljeva koča na Obrlneni (771 m) je grajena v planinskem slogu iz borovega in
smrekovega lesa ter je krita s skodlami. Dasiravno ni velika, ima radi dobre razdelitve notranjščine dovolj prostora, rla bo dajala zavetja popotnikom in smučarjem. Prenočila bo lahko hkrati nad 30 ljudi.
V nedeljo, 9. t. m. ob 10 zjutraj bo blagoslovitev novegn doma. Vabljeni so slovenski turisti, ki bodo ob otvoritvi preživeli gotovo nekoliko veselih uric v dolenjskem planinskem svetu. Od Višnje gore in Stične je 2 uri hoda na Obrlno, iz Litije za 2 uri in doL
Ljubljanske cesti:
Razstava cerkvenih paramentov
Kakor leto za letom, tako je tudi letos Bratovščina sv. ReSnjega Telesa za ljubljansko Skotijo razstavila v veliki dvorani Škofijske .palače cerkvena oblačila, ki jih je oskrbela v minulem poslovnem letu za uboine cerkve škofije, da poda s tem račun o 6vojem delu.
Razstavljenih je veliko število vseh vrst litur-gičnih paramentov od velikih plaščev za večernice (pluviadov) do vnvičastih opaeniikov (cinguluim) za premagovanje alb.
Naj navedeni nekaj številk. Mašnih plaščev (kazul) je dvajset, in sicer sedem bele, dva rdeče, trije zelene, štirje vijoličaste in štirje črne barve. Tri kazule so stare, na novo adaptirane. Ena bela iz 18. stoletja je krasno delo: vsa vezena v baročnih uzorcih. Ena rdeča in ena zelena sta pa važni radi lepih uzorcev s vita e tkanine. Pluivialov ima razstava pet: tri bele im dva orna. Ogrinjal (ve-lum) za sv. Režnje Telo je devet, novih 6edem, dva stara, to je vezenina obrabljenih velumov je prenesena na novo belo svilo. Potem 6o manjše stvari: pridiganske stole (dve stari obnovljeni, ena nova, vezeaia), ogrinjale« za ciborij (devet). Veliko število je ^povednih in obhajilnih Stol. Jasno, ker se teh največ rabi.
Alb je devet z lepimi kvačkanimi ali klekljanimi mrežicami (čipkami), nefkaj je okrašenih z barvnim ploskovnim vezenjem. Roketov je osem, o.ltannih prtov pet in par z veizeninami okrašenih prtov za cerkvene mizice (kredence). Imenovati je še veliko število manjšega cerkvenega perila: z vezenjem okrašenih pal, korporalov in prtičev (pu-rifikatorijev). Tudi za ccrkvene strežnike je večje število oblačil, ki se pa, žal, tako redko, komaj še Ob nedeljah in pravnikih rabijo, dasi to ni v smislu službe božje.
Kaj naj rečem glede kvalitete razstavljenih predmetov? Jasno je, da ne bomo pričakovali najvišje umetnosti in dragocenosti. To moremo iskati le pri dragocenih prazniških paramentih, ki ei jih more v sedanjih časih omisliti le malokatera cerkev. Ne smemo pa tega tako umeti, kakor da bi bili paramenti bratovščine sv. ReS. Telesa vsakdanji. Nasprotno! Kar premore material in kar premorejo pridne roke, vse to je položeno v posa-
mezna dela. Lahko rečemo, da je vsako delo ukus-no, lepo in primerno za službo božjo. Nekatero stvari bi se pa prilegale vsaki certcvi in tudi sijajni službi božji.
Če naj še tu povem nekoliko o posameznostih, bi omenil najprej lepo in trpežno svilno blago; tudi pofelati brokat je zastopan. Pri svilnem blagu vidimo vsako leto kaj novih vzorcev. Svila je iz Lyona, ki tudi dandanes še vodi. Uzorci tega svil-nega blaga se sicer gibljejo v slogu srednjega veka in zgodnje renesanse, pa nam večkrat pokažejo kaj novih motivov. Tudi granatno jaibolko kaže v risbi blaga lepe variacije. Blago eniega plu-viaila ima vtkane podobe molečih in svirajočih angelov.
Kar zadeva r06110 delo, moramo reči, da so tudi nove vezenine in klekljane ter ikvaokane mrežice lepih, cerkvi primernih uzorcev. En plašček za ciborij je 6likan na svilo. Priporočil bii pri tej vreti dela nekoliko stiliranja, kar je bolj v smislu tkanine in oblačila.
Ob vsem tem, kar 6em tu na kratko povedal, je videti, da razstava ni enolična, dasi bi bilo misliti, da so razstave paramentov dolgočasne in leto za letom enake. Pazljiv in izveden opazovalec bo našel skoraj pri vsakem predmetu 'kaj zanimivega in novega.
Župnijam, ki bodo Obdarovane s temi para-menti, je le čestitati. Zahvalo in pohvalo pa zaslužijo one navdušene in marljive dame, po večini gospodične, ki z nasveti, odbiranjem uzorcev in nadziranjem dela, pa tudi z lastnim delom lajšajo skTbi predsedniku bratovščine, imen nočem navajati, ker ne vem, ali bi bilo to dotičnim spoštovanimi članicam všeč. Naj le še rečem, da je polje cerkvene paramentike hvaležno dedo za krščanske žene in gospodične. Zahvalo zaslužijo tudi pridna dekleta Marijinih družb z dežele, katerih roke, vajene težkega poljskega dela, so tudi letos doprinesle mnogo lepega, preciznega in enakomerno izvršenega dela v kvačkanju in kleklanju. M. J. D.
Razstava je v II. nadstropju škofijske palače in je odprta od 8 do 12 ie od 14.30 do 18, vključno do ponedeljka, 10. septembra.
© Na Vidovdansko cesto — v zavetišče sv. Jožefa — nas vabi na današnji in jutrišnji praznik predstojništvo zavoda. V ondotni prekrasno ozalj-šani kapeli se vrše te dni slovesnosti tridnevnice v čast sv. Ludovike Marijak: sv. maše ob 5, 7 (slovesna) in 9, popodanska slovesnost pa danes ob 15, jutri ob 16 govor, nato pa procesija s kipom redovne svetnice po zavodovem vrtu. Verni Ljubljančani, pridite, ne bo vam žal. Kaj tako ljubko-lepega ne vidite vsak dan!
© Pogreb veletrgovca I. Voka je pokazal, kako spoštovan in priljubljen je bil rajnki pri vseh, ki so ga poznali. Pred hišo žalosti na Resi je vi cesti se je popoldne ob 4 zbralo veliko število njegovih ožjih prijateljev in znancev. Za krsto je korakala družina, s hvaležnostjo pa so se svojega plemenitega gospodarja spomnili tudi njegovi uslužbenci, ki so mu prišli izkazat svojo poslednjo čast. Na njegovi poslednji zemeljski poti so ga spremljali tudi številni stanovski tovariši, ki so rajnkega cenili kot trgovca- strokovnjaka ter poštenega in značajnega tovariša. Vsi globoko čutijo, da je z odhodom Ignacija Voka v večnost nastala v njegovih vrstah nenadomestljiva vrzel.
© Začetek šolskega leta na gimnazijah. Z ozirom na poročilo v »Slovencu« od 6. sept. t. 1., da se prične na ljubljanskih gimnazijah reden pouk dne 13. t. m. (sv. maša) in 14. t. m., sporoča ravnateljstvo 1. drž. realne gimnazije, da to ni res, ker bo sv. maša dne 10. t. m., redni pouk se pa prične dne 11. t. m.
METODE VIDMARJEVE
šola moderne plesne umetnosti
za poklicne, za lajike. Za dame, gospode in otroke.
Vpisovanje vsak dan od 11—12 ure.
Gajeva ulica 9, visoko pritličje.
© Vstopnice za festival slovanskih plesov se prodajajo v paviljonu pred kavarno Emono dnevno od 8—12 in od 14—19 po naslednjih cenah: Sedeži 25, 20, 15 in 12 Din, stojišča po 6 Din, permanentno stojišče za vse tri dni slovanskih plesov 12 Din. Vstopnice se bodo prodajale tudi še v blagajnah na telovadišču vsakokrat eno uro pred začetkom predstave. Vstopnice za stojišča se morajo vidno nositi. Če bo slabo vreme, se bodo izvajali slovanski plesi v Unionski dvorani.
PROTI PREOBILNI DEBELOSTI
uporabljajte samo neškodljive Slatinske tablete
za hujšanje,
ki jih proizvaja apoteka Mr. Bahovee v Ljubljani iz naravnih minoralnih soli in zeliščnih ekstraktov.
Zahtevajte v Vaši lekarni samo prave, neškodljive Slatinske tablete Bahovee.
Mala doza (100 tablet) Din 46'—, velika doza
(200 tablet) Din 74"— Reg.br. 283,11. 1. 1834
Žeparji zopet kradejo
Ljubljana, 7. septembra.
Drzni in poklicni žeparji so se sedaj v vele-sejmskem tednu zopet naklatili v Ljubljano. Na velesejmskem prostoru jim njihova nepoštena obrt ne gre v klasje. Izbrali pa so si ljubljanski sadni trg, ki je bil prav te dni, od srede naprej, najži-vahnejši in naravnost oblegan od prodajalcev in kupovalcev. Gospodinje so hitele nakupovat razno sadje in zlasti brusnice, ki so sedaj liter 5 Din. Do danes je policijska kronika zaznamovala že šest premetenih žepnih tatvin na Vodnikovem trgu prav okoli sadja. Gospodinjam in prodajalkam je bilo ukradeno do 1000 Din. Posrečilo se je prijeti v sredo dve Zagrebčanki, ki sta izmikali gospodinjam denarnice, jih naglo praznili, a denarnico metali proti Ljubljanici. Pri tem poslu ju je zasačil tržni organ g. Zdravič. Izročil ju je stražniku. Ta je obe Zagrebčanki, tako Dragico Klanjčičevo in Slavico Knobleharjevo, odvedel na policijo .Tu sta zatrjevali svojo nedolžnost. Dragica je pravila: »Pripeljali sva se na obisk k stricu.« -- »Kje ste prenočevali? Pri stricu?« — »To ne! Ga nisva mogli najti.« — »Torej povejte, kje sta bili pono-
SLOVANSKI PLESI
Danes ob IS. druga predstava I	Vsi na festival!	jutri v nedeljo ob 19. tretja predstava !
Poskrbite si vstopnice v koji pred Emono in pred predstavo pri blagajni!
Spored
festivalskih slavnosti
v dneh 8. in 9. septembra
Danes, v soboto bo ob 10.30 sprevod narodnih noš s telovadišča v Tivoliju po naslednjih ulicah in trgih: Bleiweisova—Gosposvetska, Tavčarjeva, Miklošičeva, Marijin trg, Stritarjeva, Mestni trg, Magistrat
—	'pozdrav, Mestni trg, Pod Trančo, Čevljarski most. Dvorsko nabrežje, Dvorski trg, Kongresni trg. Šelenburgova, Aleksandrova, Bleiweisova do velesejma, razhod na velesejmu. Zbirališče vseh skupin narodnih noš ob pol 10 v Tivoliju.
Poi>oldne ob 15 bo na telovadišču poleg velesejma druga predstava festivala slovanskih narodnih plesov. To drugo predstavo bodo otvorili Poljaki — slavna skupina Go-ralov iz Zakopan, ki je odnesla na internacionalnem tekmovanju na Dunaju prvo nagrado v izvajanju narodnih plesov. Za njimi IkkIo nastopili »Sočani«, ki bodo zaplesali buzetsko narodno kolo. Za njimi se bodo vrstili iz Belega Manastira (baranjsko kolo), iz Subotice (bunjevačko kolo), iz Lupoglava (kajkavsko kolo), in iz Blata na otoku Kor-čuli s »kumpanijo«. Ta plesna skupina bo morda najbolj zanimiva, ker bodo nastopili z meči in bodo predvajali plesno igro ozi-romu boj med domačini — Dalmatinci in gusarji. Med odmori bo koncert Hubadove pevske župe (300 pevcev in pevk).
Jutri, v nedeljo bo ob 10.30 promenadni koncert v Zvezdi in zbor narodnih noš. Po-r>oldne ob 15 bo predstava »Prodane neveste« s sodelovanjem Narodopisne společnosti v Plznu, zvečer ob 19 pa predstava ob svitu žarometov. Nastopile bodo skupine iz, Adle-šič (adlešičko kolo), iz Zakopane (poljski plesi), iz Skoplja (kolo iz Skopske Črne gore), iz Andrijevcev pri Slavonskem Brodu (slavonsko kolo), iz Požarevca (braničevsko
—	šumndijsko kolo) in še nekatere skupine, ki bodo občinstvu najbolj ugajale.
Festival in ljubljanska opera
Prejeli smo:
Z ozirom na notico, ki je izšla v petek, dne ?. sept. t. I. v Vašem cenjenem listu pod gornjim naslovom. Vas prosim, da priobčite naslednje pojasnilo;
Predvsem ne zadene vodstva Opere zavoljo izpremembe repertoarja nobena krivda. Za petek nameravana >Mala t'loramyc« ni bila izvedljiva. ker g. Duhajič iz Zagreba ni dobil dopusta /a gostovanje v Ljubljani. Nato jc bila zn la dan določena opera »Jenufa«. Do njene izvedbe ni prišlo, ker jc Uprava, da omogoči dva slovensku koncerta o priliki evharističnega kongresa v Mariboru, dovolila gospe Golobovi dopust. Ker pri dosedanjih slovanskih in čeških tednih, ki jih je prirejala naša Opera v proilih sezonah, slovanske opere niso bile deležne zaželenega obiska s strani občinstva, sc je Uprava odločila za »Traviato«, ki jc po svoji odlični zasedbi in prav tako odlični priredbi in obdelavi sposobna, da pred tujci, ki imajo ob istem času dovolj slovanskih prireditev na «a*poiugo, dostojno reprezontira nivo naše ^Mra,
•Plesa v Savoyu« Uprava, ki v tem čaeu r««uo potrebuje donosnih predstav, ni smatrala *a prireditev v okviru fcsiivolflkih dni. Pripominjam pa, da je komponist te inadjarske operete, katere dejanje sc vrši v Franciji, domačin i/ Apatina v Jugoslaviji.
Z odličnim spoštovanjem
Mnogo sadja na trga
Ljubljana, 7. septembra.
Današnji sadni trg je bil prav natrpan 6 svežini sadjem. Dovoz iz raznih krajev okolice, dalje iz Štajerske, zlasti iz ptujskega okraja, je bil velikanski. Vsega sadja je bilo v izobilju. Bilo ga je do 35.000 kg. Jabolka so bila lepa od 1 do 2.50 Din, fine hruške od 2.50 do 4 Din. Grozdje od 5 do 7 Din. Mnogo je bilo dalmatinskega. Domačega še ni nrnogo na trgu. Belokranjski vinogradniki so mnogo trpeli po toči in ujmah, zato je belokranjsko grozdje prav redko, dočim ga je bilo lani ob tem času obilno. Breskve so bile po 5 do 6 Dm kg. Češpelj danes ni 'bilo mnogo na trgu. Za prihodnji teden je napovedan še večji dovoz, nato pa bo sezona za češplje končana.
Dovoz svežega sadja je avgusta dosegel 457.943 kilogramov. Manjkalo je le 40.940 kg, pa bi bil avgust dosegel dovoz sadja, uvoženega v prvih šestih mesecih. Največ sadja je bilo avgusta pripeljanega na glavmi tovorni kolodvor, namreč 158.188 kilogramov. Skozi linijski urad na gtavnem kolodvoru, kamor prinašajo sadje osebno prodajalci in prodajalke, je bilo uvoženega 120.742 kg. Ostale mitnice zaznamujejo za avgust prav male množine svežega sadja.
JESENSKE NOVOSTI pravkar dospele I
Površniki, trenchcoat in Hubertus plašči. — Športne in modne obleke za dijake. Specijalna angl. in čeSka sukna, najnovejši vzorci. Zimske suknje, ulstri, raglani. Nepremočljivi ve-temi jopiči, dežni plašči, športne hlače itd.
DRAGO SCHWAB,
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta.
Visokosolkam!
Živo hotenje in zavest visoke upravičenosti našega cilja ter razumevanje, na katero smo naletele pri plemeniteh ljudeh naše javnosti, so rodili uspeh. Vodstvo Akcije za dom visokošolk sporoča veselo vest, da se I z zimskim semestrom študijska leta 1934-35 I odpre v hiši dr. Mundove zapuščine v Gra- j disču dom visokošolk, ki bo Izpolnil veliko vrzel v vrsti socialnih ustanov, namenjenih naši akademski mladini.
Da bo mogoče čimprej urediti vse stvari upravnega in tehničnega značaja, poziva vodstvo Akcije vse visokošolke, ki reflekti-rajo na stanovanje in hrano v domu, da najkasneje do 20. L m. vlože prošnje na naslov: Akcija za dom visokošolk (Erna Lech-leitner, cand, phil.). Ljubljana, Univerza. V dom se bodo sprejele le visokošolke z dobro kvalifikacijo in z resno voljo do študija in dela. V prošnji naj prosilke poleg običajnih formalnosti navedejo tudi vsoto, katero zmorejo in so pripravljene plačevati kot mesečno vzdrževalnino v domu. Vzdrževalnina se bo določila po njihovem oziroma njihovih staršev premoženjskem stanju. Prosilke, ki bodo sprejete, bodo o tem pravočasno obveščene. Vodstvo Akcije za dom visokošolk. *
© Katera dama želi najmodernejšo obliko filc klobuka, najnižje cene kakor žalni klobuk in paj-čolan, naj obišče salon »Anlta«, Ljubljana, Krekov trg 10.
NOVOOTVORJENA 1ZDELOVALN1CA GLASBIL Vam nudi najceneje vse glasbeno Instrumente, potrebščine In strune Sprejemajo ee vsa strokovnjailca popravila z garancijo
DOttJATH JAKOB
LJUBLJANA, STAKI TRG STEV. 15
© Sprevod narodnih noš danes v soboto ob 1030 bo otvoriia konjenica kmečkih fantov. Sprevod se bo pomikal s telovadišča jx>leg velesejma po Bleivveisovi, Oosposvetski, Tavčarjevi, Miklošičevi, Stritarjevi ulici na Mestni trg pred magistrat, kjer bo položen vnec pred spomenik kralja Petra Osvoboditelja. Nato se bo pomikal skozi Mestni trg, pod Trančo in Čevljarski most na Dvorski trg, od tam na Kongresni trg in skozi Šelen-burgovo in Aleksandrovo cesto na velesejem, kjer bo razhod. Zbirališče vseh skupin narodnih noš ob pol ,10 na telovadišču v Tivoliju.
w 'm m m m m ^ m
Slaščičarn® Pelicon
nudi prvovrstni sladoled, najllnejge talno pecivo, torte, deserleln bonbone
Woltova ulica 14
Podružnica: KOngrCSlU Irfg 19 dfc ^ ^ dh m dfc i
© Privatni učni tečaji v Delavski zbornici. Pouk nemščine: za odrasle zvečer, za deco in šolsko mladino dopoldne ali popoldne. Začet ni šk i, nadaljevalni in konverzacijski tečaji. Vpisovanje in informacije vsak dan ob pol 19, glavni vhod, desno, ali pa ob 14, zadnja veža iz Čopove ceste.
© Prijeten in cenen izlet v Dalmacijo, združen z romanjem k starodavnem svetišču Gospe Sinj-ske v Sinj se pripravlja za roženvensko nedeljo s posebnim vlakom iz Ljubljane. Poleg Sinja je na sporedu obisk Splita in Šibenika, izlet z ladjo v Trogir in trgatev grozdja. V Kastelu Starem je najet cel vinograd za izletnike.' Cena vožnje za tja in nazaj je 275 Din, kdor plača do 15. t. m. ima 25 Din popusta. Podrobna pojasnila v listu »Po božjem svetiK pošilja zastonj društvo »Varstvo« v Ljubljani, Tyrseva cesta št. 17.
tjiufodu*'' xUnndU milo, da iefto Ado-
© Opozarjamo dekleta, da se dne 15. t. m. zopet prične v Služkinskem domu kuharski tečaj. Vabimo vsa dekleta, ki se zanimajo za ta tečaj, da »e ga udeleže.
© Damske klobuke modernih fazon izdeluje in preoblikuje poceni »Modistinja«, Gosposka ulica 5.
Modni atelje
R. Bazanella
se je preselil v Gajevo ul. 6/111 (dvigalo) ter ee priporoča cenjenim damam za obisk
Cerkveni vestnih
Slovesen shod Krllanske moike konareaaoije bo ilane« ob 18: govor, nato darovanje ia namen« družbe iu slovesne litantje Matere božje. Pri tem shodu se tudi oznani taa ln kraj hližnjegR poldnevnega Izleta.
lil. Marijini rtrulbi. pri urlullnkah «o naznani«, dn shod ne bo drugo nedeljo, pač pa tretjo, to jo dno lfi. (io|)tombra, točno ob 17.15. — Odbor,
Cerkvena slavnost v tast sv. Petru Klaverju, apostolu zamorskih mlsljonov, bo v nedeljo. 0. septembra ob 18 v cerkvi »v. Jožefa. Spored: misijonska pridi««. peto lltanlje in blagoslov. Ob sklepu darovanje za uboge Bfrllko inUlJone. Pri slovesnosti bo ljudsko petje. Vee vernike prisrčno vabimo k obilni udeležbi.
Šiška. V počastitev spomin« rojstnega dneva bla gopokojnegn gospoda p. Raivutorj« Zobca, ustanovitelja Frančiškovegn dom«, se ho pel slovesni rekvljem v četrtek, 13. septembra ob 0.30 v cerkvi sv. Frančiška Asiikoff« v SUki. - B. H.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
OPERA (Začetek ob 20)
Sobota, 8. eaptembr«: «Sveti Anton, vseh zaljubljenih patrom. Op«r«tn. Premier«. Inven.
NodelJa, 9. septembrn ob 15: tProdana nevesta*, Sodo-luje Narodopisna »poiečuod U PUna, Isvcti, Zril žane cene. Predstava bo v opernem cledtillSču,
či?« — »Tam v tivolskem gozdu!« je bil odgovor. Gdromali sta v luknjo.
Danes pa se je okoli 10.30 primerila še dre-nejša tatvina. Trg je bil že deloma izpraznjen. Na spodnjem delu sadnega trga, pri špecerijski trgovini, je prodajala brusnice Blejka Ivanka Soklice-va. V žepu predpasnika jc imela moško denarnico z gotovino 500 Din. Ko je hotela neki prodajalki izmenjati, se je revica kar onesvestila, kajti denarnice ni bilo nikjer. Neznan .vpar je porabil drenj okoli brusnic in ji izmaknil denarnico. O tatvini obveščeni stražnik je prijel dva sumljiva nepridiprava, ju preisikal, pa ni našel niti pare.
Mnogi so po tej tatvini modrovali, kaj naj bi tržno nadzorstvo in policija ukrenila, da bi se žepne tatvino preprečile za večne čase. Nekateri so bili za to, da bi dnevni tisk dajal primeren pouk in navodila. Pa se je oglasil šaljivec: »Kaj to? Na sredo trga naj magistrat postavi zvočnik, ki bi vse dopoldne tulil: Gospodinje, prodajalke, pozor! Žeparji gredo!« Pa bi še to ne pomagalo, da bi ljudje bolj pazili.
DR. ŠAVNIK
radi študijskega potovanja v inozemstvo ne ordinira od 8. do 30. septembra t. 1.
Šef-zdravnik sanatorija „Slajmarjevega doma"
dr. Kramarič
ne ordinira od 7.1 IX. do 30.1 IX. radi študijskega potovanja v inozemstvo. Nadomestuje ga primarij dr. Guzelj.
DR. DRAGO SVAJtiER
ne ordinira do 20. septembra
Zobozdravnlh
Dr. Josip Tavior
neboticniK od (orho delte zopet redno ordinira od ».—i. in od $.—e.
Ob sobotah In tefrlhlli popoldne nI ordinacije
Dr. Jože Jakša
do 20. sepiembra ne ordinira
Zagorje
Umrla je šestnajstletna Zinka Pr.-i5ni[<ar.1«vx. Kdo bi slutii, dn bo lu posegla smrt. Rila ie prida* in pobožna. S kakim veseljem ie pela nn kom. Na zadnji poti jo jc spremila velikn množica. Bili so borci, Marijina družba, venci in rože. Njen grob jo zasut s cvetjem. Ko so zapeli pevci, ni ostalo nobeno oko suho. Zinka, naj ti bo Bog plačnik, staršem pa tolažnlkl
Zaradi sejmov je nesoglasje. Občinska uprava zugovarja redne mesečne sejme, knr našim trgov-cem ni po volji. Navdušeni so pač le gostilničarji. Smo mnenja, da bi bil za tako obširen okoliS, kot je naš, j>repotrcben svinjski sejem.
Proračun jc potrjen, seveda ne v celoti. Šo vodno ne vemo, kaj je s prlbitkom na uvoz In Izvoz. Tudi je okrnjena šola v Izlakah. Zn kmetijski fond je črtanih 7500 Din. Zaradi subvencije banovine k proračunu nI nič. Želoli bi, da se vendar enkrat proračun v celoti reši.
Naši pevci pripravljajo koncert v tom mesecu. Dobiček jc namen len brezposelnim.
Film in mladina
Pita ije poete! že zdavnaj velesila, ki ne je postavila vsa mogočna ob stran »orodnih sil: tiska in radia. Celo mnogo zrelih in priletnih ljudi najde v filmu zabavo in oddih in zato ee ne ememo čuditi, Se je mladina obeh spolov vprav navdušena za čudoviti in bajni svett na platnu. Prav tako, kakor tisk in radio, je tudi film kaj nevarno sredstvo: ob njeim se lahko rodi najlepše, pa tudi najslabše in najgirše. Slab film je zlaeti nevaren za mladitno, ki je še nesamostojna in dovzetna za najrazličnejše vtise im vplive.
15.000 mnenj
V splošnem prevladuje mnenje, da je velilka večina današnje mladine močno pod vplivom filmske produkcije. V tem sodimo po videzu, saj često •vidimo, kako navdušeno zahaja mladina v kino-gledališča in kako vzhičena odhaja od predstav. Prave slike pa si seveda o vplivu filma na mladino v splošnem ne moremo ustvariti. In zato je tem bolj hvalevreden poskus, ki so ga napravili letos v Nemčiji. Razposlali eo mladini obeh spolov vpra-Balne pole in tako se je nabralo v teku časa 15.000 odgovorov, ki kažejo," kako misli mladina o filmu. Za presojo teh odgovorov je treba znati seveda dvoje. Poznati je treba bistvo in imvoj filma in prav talko čutiti z mladino in vsemi njenimi mladostnimi boji. Zaito je tudi rezultat .precej enoten. Razposlali so tri različne vprašalne pole. Prve eo prejeli vzgojitelji, učitelji, varuhi, duhovniki in sodniki mladoletnih. Ti so morali odgovoriti na 21 vprašanj, ki se tičejo njihovih izkušenj in opazovanj glede razmerja mladine do filma. Drugo vrsto vprašalnih poil so raizposlali na mladino, ki obiskuje kakršnekoli šole, s prošnjo, naj se izjavi o številu svojih obiskov kino-predetaiv, kaj meni o filmu in o doživetjih pri predstavah. Tretjo vrsta vprašalnih pol pa je bila namenjena mladini, stari nad 18 let. Ta naj bi povedala svoje spomine ob gledanju filmov v mlajših letih ter se izjavila, ka-Ito sodi sedaj že v zrelejši dobi o filmu. Odgovorov je prišlo 15.000, pri čemer so bili zastopani pripadniki katoliške in protestantske cerkve približno v enakem etevulu. Po poklicih so se razdelili takole: med mošlkimi je odgovorilo 24% brezposelnih, 21% elektrotehnikov, mehanikov in strojnikov. Nekoliko slabše ®o se odzvali trgovski poklici itd. Med žensko mladino je nad 50% odgovorov prišlo iz trgovskih obratov, 17% iz oblačilnih obrti, ostali pa iz raznih drugih ženskih poklicev.
Mladina,
hvaležen obiskovalec kina
Razumljivo je, da je bilo treba te odgovore temeljito prerešetati že zato, da so se izločile nesamostojne misli in potvorbe. Najvažnejši izsledek, ki ga je dognala ta povpraševalna anketa, je praiv gotovo ia da je prinesla dokaz, da celo nemška mladina še ni popolnoma zapadla magični moči filma. Nihče skoraj ne bi verjel, da je komaj 16% med omenjenimi 15.000 takih, da redno obiskujejo kino-predetave, pri čemer razumemo pod rednim obiskom vsaj obisk enkrat na teden. Običajni obiskovalci kina zavzemajo skoraj 50% odgovorov; ostali pa prihajajo le prav redko in neredno k filmskimi predstavam. Važna je pri tem seveda velikost kraja, v katerem kdo 6lanuje. Na deželi je pač težje obiskati kimo, dočim je v velemestu dana priložnost za to skoraj na vsakem oglu. Zanimiva razlika je tudi v številu ženskih in moških obiskovalcev. Med redne obiskovalce je treba šteti približno 18% moške mladine, ženske pa le 12%. Podobne številke veljajo za neredne obiskovalce pri 56% moških dm 43% ženskih obiskovalcev. Zanimivo je tudi, da večino obiskovalcev tvorijo delavci brez strokovne izobrazbe, dočim so rokodelci v manjšini. V Nemčiji je torej približno 65—70% mladine, ki kolikor toliko obiskuje kino-gledališča. Za druge dir zave pa smatrajo po cenitvah verjetna sledeča razmerja: v Italij: 65—80%, v Švici 78%, v Franciji 87, v Rusiji 96 odstotkov. Za Združene diržave Severne Amerike pa prevladuje mnenje, da velika večina mladine Skoraj dnevno obiskuje kimo-gledališča. Razumljivo je, da tem številkam ne moremo popolnoma zaupati, saj so zgrajene zgolj na domnevah.
Zakaj hodiš v kino?
Na vprašanje, zakaj bodi v kino, je večina odgovorila zelo odkritosrčno im včasih na dolgo in široko. Nad polovico mladine obiskuje kino iz dolgočasja, za zabavo in oddih. Tako piše 16 letni vajenec: »Ne kadim, ne pijem, družbe tudi nimam no-
Na gorskih velikanih Korzike
bene, pa grem včasih v kino. Se vsaj zopet po dolgem času nasmejem, saj je to res poceni smeh.« Drugi gredo zopet ziaito, da so vsaj nekaj ur srečni, da pozabijo vse skrbi in težave, ki jih sicer tarejo.
Manj je takih, ki hodijo v kino, da ee nauče kaj koristnega. Tako nekateri obiskujejo kino zato, da ee navadijo lepega vedenja, frizerski vajenci, da vidijo najmodernejše friizure, krojaški pomočniki pa zato, da spoznajo, kakšna je moda. Drugi zopet zato, ker se jim je posebno priljubil ta ali oni igralec ali igralka, tretji pa zato, ker čutijo veselje do gledališke umetnosti. Le prav majhen je del mladine, ki hodi v kino radi erotičnih momentov.
Silen vpliv filma
Kljub temu, da hodi večina mladine v kino iz nagibov, ki sami na sebi niso obsojanja vredni, je nevarnost, lu preti mladini od filma, strašna. Vpliv filma na mladino je pa zato tako močan, ker je za mladino vsaka predstava mogočno, mnogokrat celo pretreeujoče doživetje. Odgovori sami pričajo, kako mladina doživlja film, saj se izrazi: se zaživi m v filim, film me potegne za seboj, kakor da sani igram, ee čutim junaka v filmu, itd. vedno ponavljajo. Silni vpliv filima na mladino potrjuje tudi dejstvo, da mnogi o filmih sanjajo in se še mesece iu mesece spominjajo najbolj napetih dogodkov in zgodb.
Kako mladina doživlja filme, deloma kaže tudi statistika, kakšne vrste filma mladina obiskuje. Tri četrtine moške mladine obiskuje najraje juna-ške in dinamične filme, kakor športne, kriminalne, senzacijske in nacionalne filme. Erotične filme obiskuje le 17%, humorističme 12%, pokrajinske, potopisne in kulturne filme pa 13 odstotkov mladine. Prav tako skoraj polovica ženske mladine najraje obiskuje junaške, ena četrtina erotične in ena četrtina humoristične filme. Za kulturne filme ee pa v splošnem zanimajo še mnogo bolj, kakor moška mladina.
Končno naj omenimo, da je ta anketa prinesla pomoven dokaz, ker je mladina tako dovzetna za vplive, ki jim je podvržena v kino-gledališčih, da je sveta dolžnost ne le staršev in vzgojiteljev, ampak tudi države, varovati mlada srca pred zastrupljanjem s slabimi filmi.
V letošnjem poletju je naskočilo sedem avstrijskih planincev iu plezalcev mnoge, doslej še nedostopne visoke gorske grebene na otoku Koreiki, ki leži v Sredozemskem morju. Obiek v domovini Napoleona, kjer živi mnogo Italijanov, čeprav spada otok pod francosko oblast, ee je turistom bogato izplačal. Obhodili eo mnogo vrhov, na katere doslej še nihče ni stopil, ter pri tem bili deležni užitkov, ki so v splošnem turistom neznani.
Ekepedioija se je oskrbela z vsem potrebnim. Ker eo planinci hoteli ves čas uživati domačo hra-
Kod je romala Rafaelova Madona d' Alba
Uprava leningrajskega muzeja je prodala znamenito Rafaelovo sliko »Madono d'Albo« bivšemu ameriškemu državnemu tajniku za finance, Mello-; nu za 1.5 milijona. Ta slika je bila v 17. stoletju ! na velikem oltarju v Nocceri, kjer jo je kupil mar-chese della Carpio, podkralj Neapolja. Leta 1793. i je odkupil sliko madridski vojvoda Alba in od | tedaj se imenuje »Madonna d'Alba«. Kasneje je i bila slika v posesti danskega poslanika v Madridu ! Ed m on da Burkea. Leta 1836. je bila zopet prodana za 24.000 funtov v naslednje roke. Rafael je to , sliko dovršil v Rimu med 1508. in 1510. letom.
Dragocena zbirka tatarske književnosti
Tatarski učitelj Vahitov je zbral v Zazanu nenavadno dragoceno zbirko rokopisov tatarske literature in dokumentov, ki se nanašajo na zgodovino tatarskih narodov (»Zlate horde« tatarskega ka®anskega kanala v 15. stoletju). V zbirki je veliko število rokopisov, ki so najdeni na Krimu in v Turčiji. Dosedanji raziskovalci tatarskih narodov so mislili doslej, da je njihovo književno bogastvo izgubljeno. Vahitov je vso to zbirko podaril sovjetski akademiji
Kako v Ameriki pogozdujejo gole krajine
Predsednik Rooeevelt je sklenil, kakor znano, da bi se mnoga področja Združenih držav pogotzdila. i No, kakor ee v Ameriki vse dela z »ameriškim tempom«, tako je hilo tudi tu določeno, da se naj pogozdovanje konča čim prej. V ta namen eo naročili inženjerji na novo izumljene stroje za pogozdovanje, kateri eo tako izdelani, da bodo mlada stebelca ne le vsadili v zemljo, marveč jih tudi . takoj oskrbeli s potrebnim gnojilom in vodo. En : sam tak stroj more na dan posaditi nič manj kakor 10.000 novih etebelc.
Poljana pred jesenjo.
Punta Minuta
no, na katero eo navajeni, eo ei nakupili poldrug etot konzerv, več velikih kuhalnikov in posod. Ker v gorovju na Koreiki še ni nobenih planinskih koč in zavetišč, eo morali vleči s 6eboj še mnogo druge Opreme, tako več šotorov, eedem spalnih vreč ' itd. Vsa prtljaga, s katero eo se odpeljali iz Avstrije, je tehtala nad 700 kg, torej pač neprimerno več, kakor vlečejo pri nas naši planinci 6 seboj, če gredo v naše lepo oskrbovane planine.
V 6redi julija so ee planinci odpeljali skozi Bo-zen in Florenco do Livorna, kjer so prestopili na parnik, ki jih je odpeljal v mesto Pasti za na Koreiki. Kljub ogromni prtljagi jim carinski organi na avstrijski, italijanski in francoski meji niso delali nobenih težav.
Romantični svet
Planince je na Koreiki sprejela vprav tropična vročina, tako, da eo po nekaj dnevih kaj lahko razumeli, zakaj se Korsičani čez dan tako leno in počasi vlačijo sem in tja, dočim na večer ožive. Z avtomobilom eo ee turisti odpeljali iz pristanišča čez Francardo v notranjost otoka do mesta Calacucia. Ob cesti, po kateri eo se vozili, rastejo velikanski kostanjevi gozdovi, ki rode bogate letine debelih »maronijev«. Izmenjaje e kostanjevimi gozdovi so ee vrstili velikanski nasadi oljk in drugih tnopič-nih rastlin, ki eo dale vsej pokrajini svojstven pečat. V Calacuci so turisti najeli dve muli, jim naprtili najtežje dele tovora in ee zgodaj zjutraj odpravili v notranjost vieokega pogorja. Pota eo po-stajala vedno bolj slaba, na stezah je ležalo vedno več kamenja in grušča, tako, da so šli kar za mulami, ki eo po svojem nagonu našle vedno še najbolj pripravno pot. Iz vasice Calasiina so zavili v prelepo dolino reke Viro. Na obeh straneh so se grma-dili proti nebu gorski velikani, podobni Dolomi-j toni, v ozadju pa je štrlel proti nebu oča.k pogorja, ! 2523 m visoki vrh Paglia Orba. Najveličastnejši pogled pa je bil na vzhodno steno Paglie Orbe, ki ; pada skoraj navpično 1200 m globoko, torej 200 m | več, kakor je visoka severna stena Triglava. Po-I bočja eo bila pusta in obžgana od eolnca, le globoko v dolini so stale skupine visokih lariccio — i borovcev, ki eo značilni za gorate dele Korsike. ; Zelenja mi bilo več mnogo, saj je bil že julij, in | celo trnje, ki pokriva 60% Korei.ke in ki ga do-' mačini Imenujejo »magia«, je že odevetelo. To trnje je delalo turistom mnogo neprelik in šele v visokem planinskem svetu jim je poplačalo neprijetno-eti z lepim rumenim cvetjem. Najlepše pa so bile seveda skupine laricmo-borovcev, kateri rastejo le I na Korsiki. Domačini jih zažigajo ter tako gnoje j neplodno zemljo, katero obdelujejo potem, ko zgni-I jejo štori, ki eo ostali v zemlji. Borovci imajo skoraj eno ped dolge igle in rastejo v čudnih, skriv-ljenih oblikah. Zemlja rodi le koruzo ali malo pšenice in zato žive Korsičani kaj skromno. Večina ee mora zadovoljiti s kozjim sirom in kruhom.
G lavni tabor
Po eedem ur dolgem pohodu v hudi vročini so prišli turisti do gorskega sela, kjer eo ei postavili evoj glavni tabor. V eelu Bergerie Pallone živi šest pastirjev in dve ženi, ki stanujejo v skromnih ka-menitih kolibah, kjer imajo še nad odprtim ognjiščem obešene kotle, v katerih si kuhajo hrano. Šotore so si postavili v ogradi, da so se tako zavarovali pred prašiči, ki požro vse, kar dosežejo. So to popolnoma črne in suhe živali, z dolgimi rilci, in ee žive od korenin in drugega skromnega zelenja, ki raste še tod okrog. Ker je dosegla na kameni-tem evetu temperatura čez dan celo 40 stopinj, je bilo nočevanje v šotorih kaj prijetno. Iz tega raz-meroma visoko ležečega izhodišča so hoteli naskočiti planinci najvažnejše in najlepše vrhove.
Prvi vzponi
Naslednji dan so planinci v dveh skupinah naskočili lepe vrhove. Prva skupina se je povzpela na Capo Ucello, ki nudi čudovito lep razgled, drug« skupina pa je naskočila doslej nepristopno skupino Oinque 1'rate (Pet bratov) po zahodni steni. Po dveurni hoji na melišču so se ustavili pod peteri-i mi v nebo štrleči ni i piramidami >petih bratov-. I Glavni steber ima skoraj navpično steno .in le drob-
na poč vodi 6kuzi steno. Plezanje po granitu je bilo bolj težavno, kakor po apnencu ali dolomitu; stena je navadno gladka in le drobne razpoke in robovi so služili rokam za oprijem. številni previsi eo ustavljali prodiranje in le z najmodernejšimi plezalnimi pripomočki in tehniko se je skupini .posrečilo po skrajno napornem delu šestih ur priti po skoraj navpični steni na glavni vrh. Sestop so si turisti privoščili po eeverni steni in ob 19 so vsi srečni in izmučeni prišli nazaj v glavni tabor.
Drugi dan je trojica naskočila veličastno vtzhod-no steno Paglie Orbe, ki velja za popolnoma ne-prestopno. Ostali eo goro obšli in jo naskočili na lažja, zahodni strani. Vse dopoldne eo se mučili plezalci, da so prišli pod vznožje vzhodne stene. Ko je zahajalo eolnee, so premagali žie 600 do 700 metrov stene, ki ee je nad njimi vzpenjala skoraj navpično proti nebu. Bili eo pa na kaj neprijetnem mestu: stali eo namreč na ostrem in ozkem grebenu, na katerem radi vetra in megle niso mogli prenočiti. Stena nad njimi je bila za prenočevanje popolnoma neprikladna in tudi niže ni bilo nikjer primernega mesta. Končno jih je mrak prisilil, da so ostali na mestu. Pod njimi je zijalo 600 do 700 metrov globoko brezno, vendar eo zabili kline v eteno, se pri vezali nanje in tako viseč v steni prebili nož, ne da bi mogli zaspati le minuto. — Ko jim je zjutraj eolnee pregreto prem rože ne in otrple ude, so nadaljevali naskok. Težave so postajale vedno bolj nepremagljive. Ko eo končno preplezali strm kantin, poln previsov, so že mislili, da bodo zmagali. Vendar jih je ustavil osem metrov visok previs, čez katerega eo lezli debelo uro. Nad previsom so v razdalji 30 m že videli greben, ki je vodil proti vrhu, toda 30 m pred njimi ni bilo mogoče premagati, zlasti še zato, ker jim je začelo primanjkovati klinov. Ni jim ostalo drugega, kakor da so 6e žaloetni napotili nazaj, medtem, ko jiih je eolnee močno žgalo.
Naslednji dan eo planinci opravili manjše ture, nato eo ee pa lotili dveh vrhov, ki ela jih že delj časa vabita e svojim veličaetvom. Prva 6kupima je eplezala na Capo Roeso, druga pa je naskočila Pun-to Minuto. Tu eo doživeli vihar, ki je bil tako silen, da eo ee morali vrnili in kasno v noči eo prišli nazaj v taborišče. Vreme 6e je popravilo v dveh dneh in spočiti eo preplezali planinci še Gol Fugiale, Capo Lairgto, Capo Taffonato in Capo Fi-ghietto.
Po 17 dnevnem taboren ju eo ee planinci vsi veseli odpravili domov, eaj eo dosegli sedem prvih vzponov, ki so bili vsi izredno težki, poleg tega pa eo obiskali še 12 že prej dostopnih vrhov.
Calauchcs
Dve anekdoti iz življenja esperantistov
Nekoč eem bil priča karambolu v Bukarešti. Na ostrem cestnem ovinku je trčil tramvaj v avtomobil.
Sprevodnik (šoferju): »Osel!«
Šofer (sprevodniku): »Bik!«
Oba skupaj: »Idijotk
Sedaj je šofer odložil čepico in suknjič ter si zavihal rokave. Sprevodnik je dobro razumel poziv na dvoboj, toda ni se ustrašil, temveč je zapustil 6Voj peroneki prestol. Potniki so ju obkrožili, solnce je pripekalo, kar je njuno vročo kri le še podžgalo. Toda v trenotku, ko je šofer hotel priseliti sprevodniku prvi »pozdrav« na nos, je zagledal na njegovem suknjiču zeleno zvezdo.
Šofer je za jecljal: »Ali ste vi espe-ran-tist?< Odvihal si je rokave, posadil si zopet čepico na glavo ter oblekel suknjič. Sedaj je sprevodnik tudi na šoferjevem suknjiču zapazil eeperantski znak.
Sprevodnik: »Dragi somišljenik! Obžalujem, da je prišlo do karambola!«
Šofer: »Hvala! Tudi jaz ga obžalujem.«
Sprevodnik: »Dokler ne pride policija, pojdiva na kozarec brizganca!«
Šofer: »Hvala! Toda dovolite mi, da ga jaz plačam. Pogovorila ee bova, kaj bova dala na zapisnik .. .<
•
To se je zgodilo pred leti. Tavajoč po cesti Ca-lea Viktoriei v Bukarešti sem zagledal tujega, mladega gospoda 7. zelenim znakom. Obotavljajo se sem stopil k njemu ter ga vprašal, odkod prihaja. Odgovoril mi je — v nemškem jeziku. Najprvo 6em mislil, da je šele začetnik-eeperantist, toda tuji mladenič mi je prijazno pojasnil, dn ne nosi espe-rantskega znaka. Ko sem znak pogledal od blizu, eem opazil, dn ni niti zelen. Tujec je pripadal nekemu češkoslovaškemu športnemu klubu, katerega znak je nosil. Pa se je sedaj začel zanimati za esperanto. Moje povabilo, da naj pride v naš klub, je z veseljem sprejel. Pri nas se je imenitno zabaval in sedaj je vnet osporantist
MLADJ 5LOVEJVEC
Narišimo teto Meto Kako je Pavliha Osla brati UCfl
Matematika ni vedno taiko strašno dolgočasna, kalkor se nekaterim zdi. Iz štirilkota in štirih krogov, (kd jih imate na sliiki že izgotovljene, lahko imenitno narišete teto Meto. Saimo nekaj črt in prik morate dodati — pa je risba končana. Edino noge in čevlji tete Mete pod štiri kotnikom vam bodo dale nekoliko več dola, vse drugo pa je talkorekoč igrača. Pošljite nam izgotovljene risbe po vzorcu, da vddiimo, kakšne sliikairsike talente ima >Mladi Slovenec« med svojimi prijatelji!
Jesenske
Žetev
Zaipel je srp mrtvaško pesem
nad dozorelo žitno njivo.
Mak gizdalin je vztrepetal:
»Na svetu res je vse minljivo .. .<
In pal je pod orožjem ostrini.
Iz loga ptičke kukajo:
>0joj, kako neusmiljeno
ženjioe srpe sukajo!«
Iz gnezda toplega pregnana
toguje jadno prepelica:
»Kje domek zdaj bom našla no\
za sebe in za otročiča?«
A kmet si v zadovoljstvu mane
žuljave r&ke.
Ve: dober kruh ržend bo
za ženo in otroke.
Poljska lilija
»Pet podi, pet pedi!« s polja živo se glasi. Prepelica ma ia poje: »Kdo pozna mladiče moje?« Mak med žitom tiho sanja in dvorljivo se priklanja poljski liliji belici in veseli pevki ptici. Mehko lilija trepeče, sladko se smehlja od sreče. »Večno bi tako vesela z vami sred poljan živela! Joj, sirota 1 'ijja! Prišla bo Cecilija zjutraj in pričela žeti — pa boš morala umreti.
Gotovo ste že kaj slišali o slavnem šaljiv-cu in hudomušnežu Pavlihi, ki je svočas zbijal šale po naši deželi. Zadnje čase skoraj ni bilo več slišati o njem in mnogi so govorili, da je umrl, drugi pa so trdili, da je zapustil naše kraje. Pa ni ne eno ne drugo res, ampak je res, d<* Pavlih« še živi, o čemer naj priča tudi tale zgodbica, ki se je nedavno pripetila:
Pavliha se je lepega dne znašel v slavni Kurji vasi. Kje leži Kurja vas in da ima ta kraj svojega gospoda župana in občinske može, gotovo veste. Ne veste pa najibrž, da se ima župan iz Kurje vasi za »silno brihtnega in prebrisanega moža, v čemer ga verno posnemajo vsi občinski možje. Torej v to vas je padel lepega dne Pavliha, ne da bi bil prej sporočil, da pride. Toda kljub temu je vedela že vesoljna vas o Pavlihovem prihodu, ko je ta komaj prestopil občinsko mejo. V Kurji vasi imajo namreč biriča, ki na koncu vasi opazuje in oprezu-je, kdo vse se drzne približati njihovi vasi. In ko je zagledal Pavliho, je na vso sapo tekel klicat župana, ki je ravno dokazoval občinskemu oslu, da je med vsemi osli v Kurji vasi najbolj neumen on, namreč občinski osel, ne gospod župan. Gospoda žuipana je v prvem hipu novica o Pavlihovem prihodu tako razburila, da je pozabil na svoje dostojanstvo in privoščil uibogemu oslu tako brco, da je ta presu-njeno zarigal: »I-a, i-a!« Takoj nato pa sc gospod župan spomnil, da ne sme izgubiti gla-vt. Grdo je še enkrat ošinil osla, nato pa naročil biriču, naj neutegoma skliče vse občinske inože na nujno in sila važno 6ejo. In tako se je zgodilo, da so občins/ki možje Kurje vasi z županom na čelu nepreklicno sklenili, da bodo topot oni zagodli Pavlihi, nc pa narobe, kakor se je zmerom zgodilo. Ves načrt 60 prepustili gospodu županu, ki jih je zagotovil, da bo z vsemi silami branil in tudi rešil čast in slavo slavne Kurje vasi.
Ko je Pavliha počasi prikoracal do občinske hiše, ga je na pragu že čakal gospod župan, ki se mu je že vnaprej škodoželjno smehljal.
Pavliha ga je spoštljivo pozdravil, kakor se za župana spodobi. Gospod župan ga je povabil, naj sede na prag občinske hiše, da mu pove. kako in kaj misli topot z njim. I.n mu jc razložil tole: Pavliha mora v teku pol leta naučiti občinskega osla brati. Če to stori, bo dobil bogato nagrado, če se mu pa to ne posreči, ga bo 'adelo zasmehovanje in prezir vesoljne Kurje i usi z vsemi njenimi cucki in mucki vred. Pavliha je brez pomisleka pristal na to težavno nalogo. Gospod župan ga je peljal v občinski hlev in mu pokazal učenca. Pavliha je privezal učenca na vrv in ga vzel s seboj, poprej pa še naprosil gospoda župana, naj mu da nekaj drobiža vnaprej za stroške, ki jih bo imel z učenjem. CJosipod župan so segli v občinsko blagajno in privlekli iz nje pisanega jurja, ki je v naslednjem hipu že izginil v Pavlihovi malhi.
Veselo žvižgajoč je Pavliha odhlačal z ob-
činskim oslom na konec vasi, kjer je stala krčma. Tam je najel zase sobo, za osla pu hlev. Takoj drugi dan je začel s poukom, ki pa ga je opravljal v najstrožji tajnosti. Nikogar ni pustil blizu, češ, da ntora imeti mir, ker je učenec nervozen. Pavliha se je ve« čas, ko je učil osla brati, dobro imel, zakaj vse stroške v kremi so prevzeli gospod župan oziroma občinska blagajna. Ko je preteklo pol leta, so se zibrali pred krčmo vsi občinski možje z gospodom županom na čelu, da se prepričajo, kako je Pavliha izpolni1 nemogočo nalogo. Vsi so se že na tihem škodoželjno smejali, češ: Topot sino ga pa ujeli v škripce! Da bi bil prizor Pavlihove sramote še veličastnejši, so ukazali gospod župan, da mora tisti dan počivati vse delo v vasi in da mora vse, kar ima v Kurji vasi noge, priti pred krčmo.
Ko je bila zbrana vsa vas, so se odprla vrata krčine in krikazul se jc najprej občinski osel in za njim Pavliha z debelo knjigo pod pazduho. Vsej Kurji vasi je zastal dih ob veselem upanju: zdajle ga pa bomo!
Pavliha je položil debelo knjigo na tla pred osla. In glej, zdajci je dolgoušec z gobcem obrnil platnico knjige na levo stran, povohal vzdolž strani in nato obrnil prvo stran, za njo drugo, tretjo in tako dalje. Ko je prišel do desete strani, je stal gospod županu in vsem občinskim odbornikom na čelu mrzel pot. Spogledovali so j se med seboj in si grizli ustnice. Osel pa je neutrudno obračal strani naprej in »brale. V ozadju so se začeli ljudje že muzati in padati so začele pikre opazke nu račun gospoda župana in občinski h mož. Nazadnje je bilo gospodu županu teh opazk dovolj. Dal je občinskim mo. žem znamenje za beg. Vsi so jo ročno ubrali proti 6redini vasi in se zaprli v občinsko hišo. Ljudje so jo kajpada ubrali za njimi in niso varčevali z izdatnim zasmehovanjem in zasra-movanjem.
Tri dni in tri noči so bili župan in občinski možje zaprti v občinski hiši in se od sramote niso upali ven. Šele četrti dan se je gospod župan ojunačit in odprl vrata; kar je zagledal, mu je zaprlo sapo: na pragu je stal Pavliha in se mu globoko klanjal:
»Gospod župan, prišel sem po domenjeno nagrado.«
Gospod župan je brez besede privzdignil podnico v veži (v Kurji vasi imajo namreč tam Občinsko blagajno) in vrgel Pavlihi pod noge vrečico s kovanimi petdesetaki. Pavliha se je še enkrat globoko priklonil in nato s podjetnimi koraki odšel iz Kurje vasi...
Ko mi je Pavliha povedal tole zgodbo, nisem mogel premagati radovednosti, da ga ne bi vprašal, kako se mu je posrečilo, da je na tako imeniten način potegnil vso Kurjo vas. Zvito se je nasmejal in mi povedal: »Kakor veste, imajo dolgoušci zelo radi oves. Med vsak list knjige sem položil par zrn ovsa in če je hotel osel priti do njega, je moral obračati strani...«
Za pouk, zabavo in kratek cas
Franck« in tatovi
Vlomilci so se priplazili v hišo in pograbili »se, kar jim je prišlo dragocenega v roke. V hipu, ko 60 se hoteli spet splaziti skozi okno, je iz svoje sobice pritekla Francka, ki je bila sama doma in zaklicala:
»Ljubi tatovi, vzemi te še ribje olje s seboj I«
„Mladi Slovenec44
mladim Slovencem
Kakor se gotovo še spominjate, jc »Mladi Slovenec« pred petimi leti prvi začel uvajati otroško dopisovanje. V tu namen smo vam dajali razne naloge pod skupnim naslovom, tako n. pr.: »Zakaj ljubim svojo mamo?«, »Kako sem piaznoval božične praznike?«, »Kaj postanem, ko dorastem?« itd. Po razpisu vsukokratmega »natečaja« smo prejeli toliko dobrih sestavkov, da smo jih objavljali več ko mesec dni. Več najboljših dopisov smo tudi nagradili. Drugi listi so s tem dopisovanjem šele pozneje začeli — bodi to omenjeno zaradi tega, da ne bo kdo zlobno rekel, da »MIndi Slovenec« posnema druge, ko je ravno nasprotno res.
Z današnjo številko po dolgem presledku to dopisovanje spet uvajamo, da damo večjemu številu otrok priliko pokazati Ln dokazati, kaj zmore spretnost njihovega peresa in bistroumnost njihovih glav. Uporabili bomo vse količkaj uporabne sestavke.
Da bo za vse dovolj izbire, vam danes postrežemo kar s štirimi različnimi nalogami:
1.	Kako sem preživel počitnice?
2.	Zakaj moram spoštovati materin jezik?
3.	Kaj sem že dobrega storil za siromake in kaj še bom?
4.	Kako moj očka služi kruli zase in zame?
Vsak naj izmed teh štirih vprašanj izbere
tiste, ki šo mu najbolj pri srcu in na kotere zna najbolj zanimivo odgovoriti. Lahko tudi odgo-
IzreSite s škarjami previidno in lepo štiri kot- i terega voziček z otrokom, kam pes z vencem klo-
nike, ki ležijo pod eli'ko, in jih prilepite na pravo mesto. Prav gotovo ste vsi tako bi6tre glave :n spretnih rok. da vam ta naloga ne bo delala posebnih leSkoč. Saj ni nobena umetnost uganiti, v kateri prazni št/irikot na sliki spada maČeik, v ka-
base, kani jokajoči otrok in kani dežnik. Če se vam to sestavljanje sprva ponesreči in boste položili na pr. mačka v napačen štiriikot — nič za to! Tem več smeha in zabave bo! Poskusite, pa boste videli!
vorite na vsa štiri vprašanja, če hočete. Poudarjati pa je treba: misli v nulogah naj bodo izražene kolikor mogoče na kratko — in vendar zanimivo. Dobro preudarke vsako besedo, pre-j den jo napišete! In še to: dopisi, v katerih bo | le preveč tuje učenosti in modrosti, bodo romali v koš. Kotičkov striček vam je že nekoč dejal: S tujim perjem sc je šopirilu sraka spa-I ka, vi pu povcjic to, kar sami veste iu znate!«
Če vam" bo ta ali oni le preveč nerodno napisan stavek kdo popravil, bomo zutisnili eno oko; glavno je, da so misli v dopisih zares vaše.
Pet dopisov iz kopice najboljših bomo izžrebali in jih nagradili s knjigami, vse druge pn bomo objavili. Pošljite jih do 20. t. m. na ' naslov: Kotičkov striček. uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Za premišljevanje in pisanje imate i torej dovoij čutsa: 10 dini.
STRlCKOV KOTIČEK
...............................................H...................,„,„•■•............
642. Dragi Kotičkov striček! — Že dolgo TI nisem pisala, Tvoj kotiček pa še vedno zvesto prebiram. Mislim, da me ne pogrešaš, ker se kotič-karji množe kakor gobe po dežju. Prav je taiko! Vsaj izvemo, kaj je novega v raznih delih i«aše domovine.
Striček, ali lahko prešteješ svoje kotdčkarje? Števulke bi me zanimale, ki jih je pohmstal Tvoj koš za malico.
Ali si slišal kako smo Ti zadnji torek ploskali, ko si v radiu končal zgodbo o revčku An-drejfiku? Veš, prehitro je minilo tistih 30 minut. Mi bi bili radi poslušali še in še. Upam, da Te bomo v kratkem) spet slišali. Jaz sem zadnjič vse otroke v hiši zbrala in jih povabila, naj poslušajo Kotičkovega sinička.
Vedno praviš, da si star. Stari ljudje niso tako živahni kot Ti. Slami ljudje se tudi radi iaogibljejo otrok, Ti si pa naš dober prijatelj.
Prosim, striček, oglasi se še v radiu! Boš? Se priporočam. Pa piši kaj!
Lepo Te pozdravlja Zlata Zaloikar, učenka III. razr. tnešč. šole v Mariboru.
Droga Zlata! — Nikakor ni res, da Te prav nič ne pogrešani, če jo kakšna stvar od nog do glave zlata, kakor si Ti, predstalja talkorekoč neznansko vrednost in bd bil potemtakem jaz čuden patron, če mi nič ne bi bilo do Tebe. V teh grenkih časih človek tako krvavo pogreša vsakojakih | zlatih reči. Škoda, bridlka škoda, da nisem tudi sam zlat, kaikor si Ti, ali pa vsaj srebrn — bi se mi to na vso moč prileglo! Ljudje bi se potem kar tepli zame; vsak bi hotel imeti košček srebrnega Kotičkovega strička, nekateri, najbolj la-komnti, pa kar celega. Tako pa nisem ne zlat ne srebrn — samo srce, pravijo neikateri, samo srce imam zlato... Je to tudd nekaj, že res, ampak če bi jo mahnil k zlatarju in mu ponudil svoje zailto srce na prodaj, mi on ne bi dal zanj niti prijaz-| nega pogleda, kamolii cekine!
Pa šalo v kraj. Dobro vem, da nisi zlata, aim-] pak Zlata. In prav zato, ker ei Zlata, Ti povem, j kar 6em povedal že mnogim: veš, takale poeladka-1 na im gosposko izumetničena imena kot so: Zlata, Vlastdca, Mila, Slavica, Dragica itd., mi kar nič niso všeč, ker prav nič domače ne zvenijo. Slovenske deklice so — znova bodo povedano — Midke, Rezike, Majde, Urške, Ančlke, Nežke, Katrce, Lenčke, Ivanke, Angelce, Barbke, Lojzke, Julke, Pavlce, Francke, Marte, B etike, Cilke — dovolj sem Vam jih naštel na prvo sapo! Pomisli, alii ne bi tudi Tebi bolj pristajalo kaikšno takole pristno domače ime?
Pišeš, da stari ljudje niso živahni. 0, pa šo kako so! Nekateri celo stokrat bolj kot mladi. Poznani na primer starega gospoda — jaiko zaslužen im ugleden mož je — 70 let ima in 5 velikih hiš in 30 strank. Hu, da bi ga Ti videla, kako živahno ti takole ob začetku meseca lomasti od stranke do stranke in zahteva od njdh najemnino! Pri priči mu jo morajo dati, kajti postane sicer stari gospod celo tako ži vahen, da rentači in kol ne kakor star čikar... In potem poglej tega ali onega mladeniča na cesta! Komaj 20 let ti ima — pa niti sledu kakšne živahnosti ni na njem. Kako na naj bi bil žuvahen, Te vprašam, kako, ko ima v glavi tisoč grenkih skrbi, v žepu luknjo, v želodcu pa lačnega pujska, ki venomer kruli: kru, kru... Kdor ima vsega dovolj in je vedno sit, je lahko star kot Matuzalem, pa bo bolj živahen kot sto mladih ljudi. Vidiš, tako bridko je poglavje o*4i-vahnosti. — Pozdravljena I — Kot. strice k.'
648. Dragi Kotičkov striček! — Sem mala Punika Blatnik iz Lukovice, od tam, kjer je bilo rojenih že mnogo brihtnih glav — pisateljev. Tudd jaz se ne štejem k najbolj zabitim. Saj sem Ti že večkrat .poslala kakšno pravilno rešeno uganko ali izpolnjevaliko. Tiste sreče, da bi bila izžrebana aa nagrado, pa doslej še nisem imela.
Iskreno Te pozdravlja Punika Blatnik, dijakinja II. raizr. gimnazije v Ljubljani.
Draga Punika! — Odkrito Ti povem: sem si debelo uro brisal očala, se oborožil celo s povečevalnim steklom, gledal, strmel — in še nisem mogel verjeti lastnim očem. »Pumika?« Za božjo voljo, kaj pa je to? Večino lepih slovenskih domačih imen za deklice sem v pismu nad Teboj naštel — Punike ni vmes. V dirugi razred gimnazije že hodiš, toliko učena si torej že, da mi boš znala pomen te skrivnostne in prečudne besede razložiiti. Ime to ni, prisegel bi, da ne. Kaj je torej? Slovenski narod pozna neko zdravilno rožo, ki se imenuje potomilka, Punike pa ne paana, prtimoj-devet, da ne! Je grda in krepka ta kletvica, ampak kar na mestu. Vsak pravičen in pameten človek mora priznati, da imam prav — torej tudi Ti, ki prav nič ne zaostajaš za drugimi, kar bistroumnosti in drugih vrlin tiče. Samo eno majhno napako imaš, žal (»žallibog« je s pravopisom skregan!) in sicer to, da si pač — Punika, ko bd bila lahko Ančka ali Lenflka...
Si hudo jezna name? Ne bodi, ne bodi, saj vendar nismo otroci! Ze zaradi drugih kotičkarjev morava ostati debela prijatelja, drugače nama bodo Škodoželjno strgali korenček: »&lek, šlek, zdaj se pa gledata kot pes in mačlkat« Figo se gledava, ali ne?! Dobro veva oba: kdor je pravičen im možat. prenese tudi nekaj graje, ne samo h lin j eno hvalo. Bog Te žuvi! — Kotičkov striček.
JVas Tonček
Na postelji Tonček prav sladko še spi, naš Tonček, naš ljubi baronček. škrjanček pod nebom mu glasno žgoli: Le vstani, zaspanček zaspani, če ne te zatožim v Ljubljani pri stričku v kotičku! Saj solnčeoe tudi, glej, nič več ne spi. kaj dela naš Tonček zaspani baronček, ga močno skrbi...« Na postelji Tonček se kislo drži, z rokami si mane zaspane oči.
>Le vstani, preljubi naš Tonček,
zaspani baronček!
Pri maini te čaka bombonček ...«
Slavica Langerholc, uč. III. r. ginvn.
Rešitev izpolnjevalke
Na mestih, kjer ležijo črtice, bi morale stati te-le besede (rime);
Srce — oblili jo — mamico — zemlj6.
Za nagrado je bila izžrebana: Zor k a K r ž i š n i k , učenka III. razr. v Preski pn Medvodah.
LISTNICA KOTIČKOVEGA STRIČKA
Nadaljevanje pravljice ?>V deželi Narobesvet« smo morali danes odložiti. Prihodnjo nedeljo pa <ipett
DELAVSKI VESTNIK
Tuberkuloza postaja delavska bolezen
Tuberkuloza postaja delavska bolezen. Ko pa preiskujemo vzroke tega pojava, ob-stanemo takoj na mizernem žlvljen&kem položaju delavca. Revščina pa je posledica slabega, izredno pičlega, ponekod res sramotno nizkega zaslužka. Število mladih tuberkuloznih delavcev je zelo visoko, kar lahko razberemo iz objav našega socialnega zavarovanja. Mezde, ki jih delodajalci izplačujejo samskim delavccm in delavkam, v nekaterih pokrajinah pri nas ne dosegajo niti skromnega eksistenčnega minimuma. Tnberkuloza je hčerka revščine. Zato pa je vprašanje mezd in plač delavskih množic tudi za zatiranje jetike izredne važnosti. Vzporedno s plačami in mezdami pada in raste revščina in z njo socialna bolezen —■ jetika. Nizke mezde imajo za posledico slabo prehrano, slaba, nezdrava stanovanja. Zato pa je zakon o minimalnih mezdah tudi neprecenljive važnosti za narodovo zdravje, je predpogoj za uspešno obrambo in pobijanje tuberkuloze mod delavstvom.
Pomisliti pa moramo še na eno stvar. Pri nas je industrija mlada in se še vedno širi. Vedno se še ustanavljajo nova podjetja, tvornioe rastejo kakor gobe po dežju. Ustanavljajo se prav breziniselno nova industrijska središča, ki vabijo k sebi mlade kmečke ljudi. Tako drvi kmečko ljudstvo po ure daleč v tovarno. Za nizke mezdo gara v nezdravih tovarniških razmerah, proti tuber-koluzi ni odporno, ni zaščiteno, zato ji ra-pidno podlega. Obupne so v tem ozira razmere v Slovenski krajini. Ljudje, že itak revni, iščejo zaslužka v tovarnah, na cestah, [kjerkoli se jim pač delo nudi. Kulturne in zivljenske prilike v tej pokrajini res niso ugodne. Industrija pa brezvestno^ izrablja to zaostalost, nizek življenski položaj, in plačuje umazano mezde. Mnogo je podjetij, ki plačujejo delavkam po 1 Din na uro in to še v času sezije. Ljudje se tamkaj poroče še ijako mladi, ki ostanejo doma. Na ta način ^prebivajo v eni hišici, v eni sobi po tri družine. Zaslužka ni, oziroma je zelo maj-
hen, lačnih ust polno, stanovanje tesno in nezdravo. Posledica — usodno število tuberkuloznih obolenj. Na ta način bo postala tuberkuloza udomačena v naših kmečkih domovih, torej tipična kmečka bolezen. Saj je skoro vsak tretji delavec v Prekmurju ze nevarno okužen od jetike. Mnogo stori za te ljudi socialno zavarovanje, vendar je to vse premalo.
Prvo, kar mora prifi delavcu v pomoč, je zakon o minimalnih mezdah. Potrebna pa je tudi stroga inšpekcija mezd in obratov. Socialno zavarovanje, ki danes nosi glavno breme v pobijanju tuberkuloze, mora najti več razumevanja tako na najvišjih mestih, kakor pri zavarovancih. Kapital, zlasti tuji kapital, pa naj se prisili, da na račun neobstoječega invalidnega, starostnega in posmrtnega zavarovanja v svojih podjetjih uvede soliden sistem zdrvstveno preventivnega skrbstva, zlasti v smeri zatiranja je-tike.
Iz časopisja in revij
O Vigrcdi smo že večkrat povdarili. da je sodobna. Tudi 9. štev. dokazuje to. Ima nekaj res lepih socialno usmerjenih sestavkov kot n. pr.: Katoliško udejstvovanje. V luči Marijini (p. B. Remec), Daj nam naš vsakdanji kruh, Podpore za brezposelne delavke in nameščenke (Smersu), Kolodvorski Misij on itd.
»Bodočnost« št. 5, glasilo slov. katoliških nameščencev, organiziranih v »Društvu združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije«, je v kratkem času svojega obstoja dokazalo, da je — popolnoma objektivno rečeno — naša najboljša na-meščensko-delavska strokovna revija. V najnovejši, peti številki zopet prinaša celo vrsto prav dobrih člankov: Naša borba je težka, Beseda o naših organ istih, Izvršba na nameščenslto plačo, Kdo je zavarovan pri Pokojninskem zavodu?, [Starostno zavarovanje trgovskih nameščencev, Načrt zakona o minimalnih plačah, Iz društva, Cvetje iz tujih vrtov. — List se naroča pri Upravi »Bodočnosti«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6.
Z£jVA IJV DOM
Tudi ženstvo je omahnilo!
Nemški fašizem je prinesel marsikaj nravno dobrega, kar se čuti prav do nas. Tako je izpodhil noge židovskemu in po žl-dovstvu zastrupljenemu tisku, katerega va-lovje je v veliki mori pljuskalo tudi čez naše moje. Ta tri«k ni bil malo kriv popačenja moških in žensk in razsula družine. Tudi v marsičem drugem je dal nemški fašizem vsem narodom dober zgled, tako da je vrednote demokracije, ki jo je zadavil, vsaj deloma odvagaL Samo enega mu ni mogoče odpustiti in to je njegova temeljna zmota: da se jo odrekel krščanski etiki in se postavil na temelj nacionalnega egoizma in imperializma. S tem je pokopal vsako miroljubno prerajanje nemškega naroda, ki si je bilo v povojnih letih žc vidno začelo, in obenem je pokopal — v zvezi z italijanskim fašizmom — tudi razmah mirovne misli v Evropi, nade na miroljubno preosnovo Evrope. Vso uradne miroljubne besede ne morejo zakriti dejstva, da se nemški narod danes vzgaja zopet v tistem imperialističnem, bojnem duhu kakor v Viljemovi dobi, duhu, ki je pol sveta po-greznil v plamen in kri in ki se je na Nemcih samih najbridkeje maščeval. Človek bi dejal, da je nomškemu narodu najbolj potrebno to spoznanje da današnji kulturni svet enorlušno odklanja imperialistične podvige, da ne prenese nobenih Napoleonov ne Viljemov in bo proti njim vedno tako složno in krepko nastopil, da se jih bo otre-sel. Danes mora vvak narod gledati, da se v glavnem zadovolji s svojimi mejami in se skuša uveljaviti predvsem kulturno in gospodarsko. In za tako uveljavi jen je imajo ravno Nemci več pogojev kakor katerikoli drug narod. Namesto tega pa Nemci, kakor rečeno, obračajo hrbet mirnemu delu in napredku in zopet vse stavijo na meč.
Da je ta notranji prevrat zajel že celoto, je zelo^ viden dokaz dejstvo, da se mu je vdalo že tudi meščansko (»liberalno«) ženstvo. To ženstvo je v zadnjih letih s tisto globino in resnobo, ki je lastna nemškemu
plemenu, veliko doprineslo za razširjenje mirovno misli. Danes pa to ženstvo v svojih glasilih obnavlja vojne spomine popolnoma v duhu starega nemškega imperializma. Te žene, ki ne vedo dovolj hvale nemškim četam, da so obvarovale domovino pred vpadom sovražnih vojska (izvzemši Vzhodno Prusijo), z zadovoljstvom opisujejo, kako so so čutilo v zasedenih ozemljih tudi same z»-vojevalke in osvajal ke. S srdom in Dre žirom govore o ruski soldateski, dobrodušno pa o nemških vojakih, ki so predvsem skrbeli, da spravijo na varno svoje »zaboje in omare«, to se pač pravi vojni plen. (Glej vojno-spominski zvezek berlinske »Frau«.) Tako mišljenje in čuvstvovanje jo bilo morda mu ravno in vredno za stare germanske žene, nikdar pa za krščansko ženo in zlasti tudi ne za voditeljice ženskega gibanja, saj spada meti glavna načela feminizma — mirovna misel.
Če kdo, morajo žene vseh narodov preko vseh dnevnih dogodkov dvigati prapor mirovne misli, trdne vere v to, da se mora človeštvo slednjič dvigniti do tolike kulturne stopnje, da bo tudi svoje politične spore reševalo^ na nekrvav način. Če kdo, morajo iineti žene toliko srca in — če hočete — toliko nelogike, da ljubijo svoj lastni narod nad vse, a drage pa tako, kakor svoj lastni narod. Saj velja Kristusova zapoved ljubezni tudi za sestavljene enote, za narode in vso človeško dražbo, ne pa samo za posameznike.
Kar nočeš, da drugi tebi store, tudi ti drugim ne stori! To je geslo na zborovanjih mednarodnega ženskega gibanja. Ženstvo, ki deluje v nasprotnem duhu, so izneverja temeljnemu načelu feminizma, ki proti sili in vsem p<redpravicam postavlja človeško osebnost kot nositeljico večnih božjih nameinov in enakopravnosti vseh ljudi, torej tudi obeh spolov. Kdor sprejema načelo sile v mednarodnih odnošajih, mora prizaiati tudi prvenstvo in gospodstvo telesno in recimo še umsko močnejšega spola.
Gostilna »Zadružna klet
se nahaja na
Kongresnem trgu 2
Jed in pijača po nizkih cenah. — Vino na dom po znižanih cenah.
Koliko naj znižajo minimalne plače
Nedavno je »Slovenec« poročal o načrtu zakona minimalnih mezdah, ki ga je izdelala ljubljanska ,pelavska zbornica. Omenil je, da namerava ita'mčČrt določiti in urediti minimalne mezde e po-imočjo mezdnih inšpektoratov. V načrtu torej niso coznačene minimalne plače, ker bi bilo to nekaj nemogočega, ampak se le ustanavlja organ, ki bo timel nalogo krajevnim razmeram primerno ure-iditi minimalne mezde. V svrho lažjega in enotnejšega poslovanja pa daje tem organom, to je mezdnim inšpektoratom, smernice za določitev in ureditev miuimalnih mezd. Te smernice vsebuje »Pravilnik glede smernic za določanje minimalnih mezde, ki ga je istočasno z načrtom zakona izdala Ejubljanska Delavska zbornica.
Pravilnik predvideva štiri zaposlitvene kategorije, in sicer: 1. nekvalificirane delavce, 2. ne-jkvalificirane sezonske delavce, 3. izučene in pri-Sičene delavce, 4. priučene in izučene sezonske de-Havce. Kot osnova za izračunanje minimalne mez-<de velja povprečna dnevna zavarovana mezda Okrožnega urada, v čigar okoliš delavec spada. Ta povprečna mezda je znašala na pr. v juliju 1934 ©in 22.57. Mesečni minimalni zaslužek nekvalificiranega delavca dobimo, ako pomnožimo dnevno eavarovano mezdo z določenimi števili, ki so pri večji starosti delavca vedno večja. Pri delavkah naraščajo ta števila -bolj počasi kot pri delavcih. Nekvalificiran delavec, oziroma delavka bi torej zaslužila:
delavec	delavka
v starosti	mesečno Din mesečno D:n
ttd 14 do 17 let	225.70—338.55	225.70—338.55
od 18 do 20 let	338.55—586.82	338.55—496.54
od 20 do 24 let	586.82—744.81	496.54—564.25
od 24 do 30 let	744.81-902.80	564.25-609.39 nad 30 let 902.80 609.39
Meade nekvalificiranih sezonskih delavcev je odmerjati s 150% gornjih iznosov. Mezde priučenih in izučenih delavcev pa je odmerjati s 175% gornjih iznosov z izjeano starostne skupine od 14. do 17. leta. Torej bi nekvalificiran sezonski delavec, star nad 30 let, moral prejeti mesečno najmanj Din 1354.20; izučen, nad 30 let star delavec pa Din 1579.90. Je pa po »Pravilniku« dovoljeno, da se morejo mezdni inšpektorati od teh smernic oddaljevati, ako imajo za to utemeljene razloge.
Po mnenju Delavske zbornice je smatrati nameščence za izučene delavce in jim torej odmerjati mezdo s 175% gornjih iznosov.
Če pa so te plače zadostne za skromno in solidno življenje samca in še bolj za družinskega očeta, na to naj odeovnre naši delavci in nameščenci t
Poljedelski delavci
Kjer so poljedelska veleposestva, obstoja močnejše grupirano poljedeljstvo delavstvo, ki se zaveda svojega stanu in si želi tudi izboljšati svoje stanje, ki je velikokrat zelo težko. Nič manj težak ni položaj onih kmečkih delavcev, ki žive po vaseh raztreseni med kmečkimi posestniki, imajo bajto ali pa še te ne, ter opravljajo tudi vsakovrstna druga dela. Poljodelsko delavstvo .se je začelo kmalu organizirati tudi v posebnih krščanskih strokovnih organizacijah, ki obstoje v več zapadnih državah. V krščanski strokovni internacionaU poljedelskih delavcev je včlanjenih več. takih državnih zvez. Internacionala ima sedež v Haarlemu na Nizozemskem. Zastopana je v mednarodnem poljedelskem institutu v Rimu ter v odboru Mednarodnega urada dela za poljedeljskc delavce. Internacionala je zelo delavna. Svo-ječasno je imela najmočnejše članstvo v Itali.il.
V Jugoslaviji je pnl.iedcljskn delavstvo zelo slabo organizirano. V Vojvodini obstoja marksistična organizacija, v Sloveniji pa. oholem ttfcrolr/MJvnn orernnizacija le med vini-
earji na Štajerskem. Vse drugo je neorganizirano. In vendar so kmečki delavci največji reveži, ker so brez zaščite in zavarovanja, katerih je deležno ostalo delavstvo.
Zato bi imeli tudi oni marsikaj zahtevati, če nočejo še naprej deliti usode hla_ Posebno je stvar pereča v Slovenski krajini,
ki ima vse polno te vrste proletarijata. Začeti bi bilo treba!
Poštni uslužbenci
Krščanska strok, internacionala poštaih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev je imela letos svoj kongres v Zermattu v Švici. Zastopanih je bil 5 državnih zvez. Kongres je v svojih resolucijah zahteval, naj vlade dajo svojim uslužbencem zadostne prejemke ter dostojno eksistenco. Prejemki _ naj se ravnajo po draginji. Racionalizacija se ne sme pretiravati. Odpravi naj se služba ob nedeljah.
Več svobode!
Večkrat ee čuje, češ, strokovno organizacijo smatra vsakdo za nujno potrebno. Zato eo jo prevzeli tudi diktatorski režimi v Rusiji, Nemčiji in Italiji in jd dali važni o stališče. Toda, kaiko je v resnici s to zadevo?
Prve marksistične strokovne organizacije so nastale kot svobodno gibanje delavcev in nameščencev v zaščito svojih pravic. Krščanske organizacije so nastale ravno tako v svobodi in prostem tekmovanju. Socialističnega in delodajalekegia terorja n« moremo vzeti tu v poštev, ker družba, oblast in zakoni eo jim dajali proste roke zu organiziranje krščansko mislečih delavcev. Krščanske strokovne organizacije same sebe označujejo za interesne za-šfiitnice proletariata.
Diktatorski režimi boljše vi kov in nacistov ne poznajo takih svobodnih strokovnih organizacij. Njihove organizacije so nestvor, so le papirnate organizacije, ker morajo delati le to, kar jim režimi dovoljujejo in ukazujejo. Diktatorski režimi ne poznajo svobodno izrazene volje delavstva, ne poznajo delavskih interesov, temveč le interese nacije ali kolktiva.
Krščansko pojmovanje ne priznava nasilja, njemu je odvratna sila, ki ubija voljo poeddnca ali skupin. Organično in avtonomno urejeno družbo zahteva to pojmovanje. Tega se je zavedal tudi letošnji kongres krščanske strokovne internacionalc, ki je močno povdaril zahtevo po svobodnem organiziranju delavstva, ki je možno le v demokratično urejeni družbi. S svobodo rastejo in padajo krščanske strokovne organizacije. Tajnik internacionale je zato upravičeno rekel: »V državi, kjer ni svobode, tudi ni prostora za krščansko strokovno organizacijo.
Kres -prinaša v 8. štev. nekaj prav lepili in stvarnih člankov. Predvsem opozarjamo na sledeče: Temelji nove družbe (Smersu), Zakaj ofensiva?, In kljub vsemu ljubi svojo kmečko grudo (dr. I. Ahčin), Komsomol (Fr. Pernišek). List se s svojimi svetovno nazornimi in soclalno-gospodarskimi članki visoko dviga nad vse podobne liste, ki so namenjeni slovenskim fantom.
Neodvisno angleška delavska stranka je v
začetku tega leta poslala komunistični interna-cionali v Moskvo pismo, v katerem predlaga osnutek ustanovitve delavske kolektivistične internacionalc, ki bi prevzela delo tretje internacionale. Ta predlog je angleška neodvisna delavska stranka utemeljila s tem, da so sedaj prvaki ruske komunistične stranke oz. ruske vlade vse preveč v dobrih odnošajih s kapitalističnimi, imperialističnimi in fašističnimi vladami. Te zveze so zolo v napotju borbenosti posameznih elementov komunistične internacio-iiale v drugih državah. — Naravno je, da ta utemeljeni predlog svojih somišljenikov v Angliji današnja komunistična internacionala nc bo sprejela.
Spoštuj starost
»Grofinji je bilo že več ko šestdeset let. Vsa siva je bila in aa glavi je nosila čepeč, ki ji je s svojim naborom obrobljal ves obraz. Njen obraz je bil zgubančen, zgornja ustnica vdrta, in oči so bile motne.
Po sinovi in moževi smrti, Id sta bili prišli taiko hitro druga za drago, se je čutila na tem svetu kakor slučajno pozabljeno bitje, ki ni imelo več ne namena ne zmisla. Jedla je, pila, spala iu bedela, a živela ni. Življenje ji ni dajalo nobenih vtisov več. Ničesar dragega ni potrebovala od življenja kakor mira, in ta mir je mogla najti samo v smrti. Dokler pa smrt ni hotela priti, je morala živeti, to je uporabljati svoje življenjske moči. Tisto, kar opažamo pri zelo majhnih otrocih in zelo starih ljudeh, se je pri njej še posebno močno izražalo. Morala je časih jesti, spati, premišljevati, se pogovarjati, delati, se jeziti itd-, samo zato, ker je imela želodoc, možgane, mišice, živcc in jetra.
To stanje stare gospe so razumeli val domači, čeprav ni nikoli nihče govoril o tom, in vsi so se na vse pretege trudili, da bi ji ustregli. Samo v redkih, komaj naznačenih žalostnih smehljajih, s katerimi so se Nikolaj, Pierre, Nataša in grof in .j a Marja spogledovali med seboj, se je zrcalilo to skupno razumevanje njenega stanja.
A ti pogledi so mimo toga pomenili še nekaj drugega. Govorili so o tem, da je že opravila svoje delo v življenju: o tem, da to, kar zdaj vidijo, ni vsa ona; o tom, da bomo tudi mi kdaj taki, in da jo radost, pokoriti se ji in premagovati se na ljubo temu pomilovanja vrednem bitju, ki nam je bilo nekdaj drago in prav tako polno življenja, kakor smo mi. »Memento mori!« so govorili ti pogledi.
Samo popolnoma slabi in neumni ljudje in mali otroci so bili izmed vseh domačih tisti, ki tega niso razumeli in so so odmikali od nje.«
Kuhinja
Pravilno kuhanje zdravilnih čajev. Zdravilne čaje moramo znati pravilno pripraviti; na splošno velja naslednje pravilo: Predvsem je treba segreti posodo, v kateri nameravamo pripraviti čaj, to pa zato, ker se potom popolneje raz tope zdravilne snovi, kakor pa če pripravimo čaj v mrzli posodi. Posodo segrejemo najenostavneje na ta način, da vlijemo vanjo vročo vodo. V posebni posodi zavremo vodo za čaj. Ko voda zavre, izLjemo iz pripravljene ročke vročo vodo, denemo vanjo primerno množino (približno poldrago žlico za skodelico) čaja, polijemo z vrelo vodo, pokrijemo in pustimo 5—7 minut stati. Potem čaj precedimo in pijemo, najbolje neoslajen. — Za pelinov čaj vzamemo en samo majhno peresce pelina ua čisto majhno čašico. Napačno je piti veliko in močnega pelinovega čaja naenkrat; uspeh je odvisen od tega, da ga pijemo vsak dan na tešče redno, vstrajno in skrbno pripravljenega.
Krompir se izmed vseh živil človeku najbolj prilega. Po krivici je na gla.su, da se človek po njem debeli. To nikakor ni res, ker ne vsebuje veliko kalorij. V njem je 75% vode in 25% trdih delov, to se pravi škroba in sladkorja — odstotek beljakovin in l'A odstotek mineralnih soli. Zato jc krompir kot prikulia najpopolnejše živilo. Na sto načinov ga moremo pripraviti, pa je vedno enako okusen. Če le mogoče, kuhajmo krompir v oblicah, ker mu tako ohranimo dragocene sestavine, ki se nahajajo prav pod olupkom. Pravilno pripravljen zmečkan krompir je izvrstna bolniška hrana. Kdor jc nagnjen k debelosti, na.i 1 ali 2 dni v tednu uživa sam krompir: zmečkan krompir s pi-njenim mlekom, počen krompir, krompir v oblicah s kislim mlekom, krompir v solati — olja samo malo! — krompir s presnimi dišavnimi zelišči itd. — Voda, v kateri smo kuhali krompir, je izvrstno sredstvo za čiščenje srebrnine. — Krompirjeve olupke posušimo, zavijemo v časniški papir in z njimi namesto trsak zanetimo ogenj.
Prakdčni nasveti
Močni žepi za telovnik. Moški veliko uporabljajo žepe v telovniku; da se ti nc raztrgajo tako brž. napravi sorazmerno velike vrečice iz starih rokavic in jili všij v žepe.
Lep lesk pr! likanju dosežemo na naslednji način: 100 gramov japonskega voska, 100 gramov parafina in 50 gramov stearinovo kisline zdrobimo in stopimo na nenrevročem
MODNE NOVOSTI
Svctlosiv volneni kostim z jančevlno za vratom.
ognju; med topljenjom ves čas mešamo; stopljeno vlijemo v plosko škatljico iz pločevine ali podobno posodo in pustimo, da se shladi in strdi .Nato vzamemo snov iz obleko in z njo narahlo potegnemo po gorkem liknl-niku. Potem likamo; likalnik nc teče lc glad-kejc in hitreje i>o platnu, marveč pušča tudi posebno lep lesk.
»Kaznuj vendar Jožka s proziranjom. Frnnček, kadar tc draži,« de mati. Čez nekai časa zn klice. Franoek: »Mamic«, Jože k me tudi kaznuje — zgoraj s preziraniem. sdo-daj mc pa brca z nogami.«

SLOVENCEV« SVETOVALEC
Kmetijski nasveti
Krmila m doječe srbije in njih krmljenje.
alf Krmila. Nekateri trdijo, da se ne sime svinjam krmiti med dojeniem ječmena, koruze, rži in tudi ovsa ne. Najbolji so, pravijo, pše-ttični otrobi. Istotako trdijo, da se ne sme ta čas kimniti pese, ampak repo in to kuhano, ne surovo. — h) Kako naj tirnim doječe svinje, A. Š. š.
Ad a) Ječmen je najboljše žito za vse vrste praSičev. Po svojem učinkovanju je ječmen zdasti pri doječih svinjah in sesajočih pujskih akoraj nenadomestljiv. Koru7-a je izrecna pi-tahia krma. Boljše je, da doječim svinjam ne krmite koruze ali le prav malo poleg drugih Htnih zdrobov. Rž je sioer nekoliko boljša kakor korntza ca doječe svinje, vendar pa jo krmimo le malo doječim svinjam. Oves je za plemenske praiSče dobro porabljiv in ga lahko krmite doječim svinjam največ do polovice vsega žitnega zdroba, ki ga dobi vsaka doječa svinja. Otrobi so za prašiče bolj težko prebavljivi in jih je rabiti le bolj tamkaj, kjer ni v ostali drugi krmi dovolj sirovega vlakna. Če krmite n. pr. doječi svinji veliko krmske pese, potem so pšonični otrobi pri krmljenju na mesto, ker doibi žival z njimi vase sirovo vlakno, ki primanjkuje v kronski pesi. Krmska pesa je najtx>!jša temeljna krma za doječe svinje. Uporabljiva je tudi strniščna repa, vendar pa ne teko, kakor kronska pesa. Bolje je, da krmite tndi doječi svinji sirovo kronsko peso nego kuhano, če je žival vajena na sirova krmila. Krompir je manj umesten za doječo svinjo. Poleti je za doječie svinje zelena krma in še boljše paša najprimernejša temeljna krma.
Ad b) Doječe svinje je treba taiko krmiti, da med dojenjem le malo ali nič ne shujšajo in imajo za. mladiče dovol j mleka. Le taka svinja je dobra, ki ima v sebi podedovano sposobnost txl čim višjo in trajno mlečnost ob času dojenja. Taka svinja bo pri primernem krmljenja tndi dobro oddojila svoje mladiče. Navadno pa se doječe svinje krmijo premalo in največkrat ne dobijo v pokladani krmi dovolj prebavljive beljakovine. Pri dobrem razvoju in rašči pridobi sesajoči pujsek v prvih 4 tednih 10 do 15 dekagramov dnevno, v nadaljnjih 4 tednih pa tudi 20 ali več dekagramov na teži. Deset pujskov pridobi v času sesanja skupno na teži povprečno poldrugi kg dnevno, /.a redni dnevni prirastek na teži pa so za pujske pred vsem potrebne beljakovine. Zato jc pri prehrani doječe svinje varčevanje zlasti z močnimi krmili najmanj umestno, ker le /. obilnim in obenem dovolj beljakovinustim krmljenjem lahko doseže svinja obilo mleka in z n jim dobro prebrani svoje pujske v dobi 8 do 10 tedenskega dojenja. V prvih tednih dojenja navadno izgubi svinja tudi pri pravilnem krmljenju na teži, kar pa ne sme presegati 10—20 kg. Nato >pa ostane teža svinje enaka v nadaljnjih tednih rn zraste zopet v zadnjem času dojenja. Če .začnemo pujske zgodaj privajati na drugo i-Jcrano, jo v zadnjih tednih že toliko použijejo, da ne potrebujejo več toliko svinjinega mleka za lastno pretirano, radi česar se doječa svinja tmaiu zapet popra vL
Dojesči svinji krmite dalje ista krmilu, kakor breji Poleti dobiva zeleno krmo, kolikor hoče žreti. Pozimi pa nadomešča poletno zeleno krmo pred vsem k r ruska, pesa, potem strnišč. na repo. Izmed močnih krmil naj dobiva svinja ječmenov zel rob, ovseni zdrob, pšenione otrobi, ribjo moko in oljne tropine, zlasti pa pride v poštev tudi posneto mleko in pinjeno mleko. Potreben je tudi pridatek klojnega opna in sicer 5 dkg na dan in glavo. Po porodu dajte svinji krmo v bolj jnhasti ali tenkotdkoči Obliki, n. pr. mešanico iz posnetega mleka in ječmenovega zdroba. Tudi mlačni napoji iz otrobov ali krmske moke so prve dni po porodu na mestu. Vse krmljenje doječe svinje pa je kmalu po-polniti z močnimi krmili. Poleg 10 dkg krmske pese (repe, korenja), ovsenih plev in reza.niee mlade posušene detelje ali otave (otaviča) krmite n. pr. svinji na dan 6 litrov posnetega mleka. 3 kg ječmenovega zdroba in t kg pšeničnih otrobov. Če nimate posnetega mleku, potem krmite oa dan in glavo' poleg navadne (temeljne) prej Mnenj ene krme 1 do 2 kg oljnatih tropin. I do l kg ječmenovega zdroba, tO dkg ribje moke en 5 dkg l.lajnega apna. Ječmenov zdrob lahko
deloma nadomestite tudi z ovsenim zdrofoom. Količina mešanice močnih krmil se ravna po številu pujskov in znaša 3 do 5 kg na dan za doiečo svinjo. Bolj snhim in mladim svinjam pokladajte nekaj več kakor primerno rejenim starejšim doječim svinjam. Mnogokrat se računa tako, da dobi svinja za vsakega pujska pol kg močnih krmil na dan, torej pri desetih pujskih približno 5 kg močnih krmil. S krmljenjem močnih krmil začnite polagoma in jih počasi višajte, dokler ne pridete na primerno količino. Ko pujski že pridno žre jo druga krmila in ne potrebujejo več toliko mleka, potem začnite polagoma nižati doječi svinji krmske odmerke močnih krmil, s katerimi prenehajte, ko eo pujski že popolnoma odstavljeni. Ker potrebuje svinja za tvorbo mleka tudi obilo vode, ii pokladajte krmila v bolj zredčeni obliki. Neglede na to naj ima svinja na razpolago tudi dobro pitno vodo. Če ima svinja pri takem krmljenju dovolj mleka in se pujski le<po razvijejo, potem je to dobra svinja. Če pa se puj-ski ne razvijejo dobro, ni svinjo oskrbovala mladičev dovolj z mlekom. Potem ni to mlečna svinja, pač pa pit al na in spada med pitance in ne med pleinenice.
Vlaga v stanovanjskih prostorih pozimi. R. A. S. — Ni mogoče dati točnega navodila, kako naj bi se vlaga po/.inii odstranila, dokler se ne ve, kaj jc vzrok vlagi. Morda povzroča vlago le slabo zračenje prostorov pozimi, kar bi se dalo sklepati iz trditve, da je stanovanje poleti subo. — Da bi vam mogli dati točnejše navodilo, nam še sporočite: I. Iz kakega materi-jala so zunanje stene vaših vlažnih prostorov? 2. Kakš»a (dvojna ali enojna) in kako velika so okna? 3. Ali so zunanja tla ob stenah nižja in torej stene od zunaj v zemlji, ali stoje prosto, ali so tla od zunaj enako visoka ali višja kakor tla v stanovanjskih prostorih?
Kako izboljšam okus vode v kapnici? J. V. V. — Okus vode v kapnici izboljšate lahko samo tedaj, ako prihaja vanjo voda po žlebovih s strehe, ki je krita z opeko (ne slamnate ali lesene), na ta-le način:
Streho in žlebove je treba letno večkrat očistiti vsake nesnage. Kjer prehaja strešni žleb i/, vodoravne lege v navpično, mora biti nameščen kotpl z mrežico. Navpični žleb naj konča spodaj v posebnem betonskem jašku, ta,kozva-nem peskovodu, ki mora biti dobro pokrit z železnim ali betonskim pokrovom. Ta peskolov morate od časa do časa očistiti od nabranih snovi. Iz peskolova naj teče voda po betonskih ceveh najprej v posebno betonsko čistilno napravo (filter), ki je zidana tik ob kapnici, iz nje pa po posebni odprtini v kapnico. Betonska čistilna naprava naj ima kvadratičen prerez \Yi—2 ms in naj bo I Vi—2 m visoka. V njo dajte te-le snovi: Spodnja plast v višini 30 cm naj bo iz kamna (gramoza) 3 cm velikosti, njej sledi 30 cm visoka plast peska 1—3 cm preme-
ra, na*o 20 cm plast peska 2—5 mm. na vrhu pa 20 cm plast oglja, če pa tega ni, mivke. Vse te snovi morajo biti popolnoma čiste in oprane. Nad zadnjo plastjo naj bo vsaj 50 om visok prostor za dotekajočo vodo. Čistilna naprava mora biti neprodirno zprta z železnim ali betonskim pokrovom, da ne more prihajati vanjo od zunaj nobena nesnaga.
Iz betonskih cevi prihaja voda zgoraj v čistilno napravo, pronica skozi navedene plasti in se očisti, pri spodnji plasti pa gre po posebni odprtini v kapnioo. Snovi v čistilni napravi je treba po nekaj leth, ko so preveč zamašene od nesnage, izmenjati.
Ob večjih nalivih je mogoče, do čistilna naprava ne bo mogla sproti odvajati v kapnico dotekajoče vode. Te nevarnosti ni, ako je dno čistilne naprave v isti legi kot dno kapnice tako, da je čistilna naprava ravno taiko visoka kot kapnica in da prehaja voda iz čistilne naprave v kapnico sko-zi odprtino pri dnu. Ker ste pa kapnico že sezidali, bo to najbrže težko izvedljivo. — Okus vode v kapnici izboljšate poleg tega še s tem, ako ji primešate semintja nekoliko soli.
Lanska pšenica je dobra za seme. 1. T. G. G.
Imate zelo dobro sorto pšenice, ki je dala leto« vsled neugodnega vremena le drobno zrnje; to se vam zdi za seme neprimerno. Imate pa še dovolj lanskega pridelka, ki bi ga radi posejali, ne veste pa, če je staro /.rnje še dobro za setev. — Pšenica, eno leto stara, če je dobro ohranjena, je še boljša za setev kakor nova. Svoje kaljivosti namreč ni izgubila, pač pa so trosi snetijavosti postali nekaljivi. l-z tega razloga sejejo na večjih naprednejših posestvih na\adno eno leto staro pšenico namesto isto-letne. Priporočam vam, da staro pšenico doibro očistite in odberete na trijerju, da pride v zemljo samo debelo zdravo zrnje. Prepričani smo, da bo ta debelozrnata pšenica bolje uspevala nego letošnja drobno/mata.
škodljivci, ki objedajo solato, niso uši, mogoče bibe. A. B. B. P. Solata vam ne uspeva, ker jo pri koreninah sproti objedajo neke vrste belih živalic — uši ali kaj. Pri nekaterih rastlinah jih je na stotine. Poskušali ste trositi apno in karbidov pepel, toda brez uspeha. Radi bi vedeli, kakšne vrste škodljivec je to. — Dokler nfe vidimo teh živalic, ne moremo vedeti, kakšne vrste so. ker nam jih tudi ne opišete. Uši same nc objedajo korenin, ampak se naselijo na njih šele tedaj, ko so te od drugih škodljivcev že obgrizene. Tedaj srkajo sok iz rastline in pripomorejo, da ta prej usahne. I3omnevamo pa, da so pravi škodljivci, ki objedajo solato, polži ali bibe ali strune, ki žro ponoči, podnev' se pa skrijejo v zemljo. Letošnje vlažno vreme je zanje posebno ugodno. Proti njim je borba težavna, ker jih je v zemlji in pod listi solate težko zadeti s kakim unieijočim sredstvom. Prah žganega aipna jih pa gotovo umori, če jih z njim potresete. Sicer
fia bi se ta škodljivec mogel ugotoviti le na icu mesta.
Pravni nasveti
Zastarana odškodnina. I. F. P. Leta 1917 ste bili kot vojak dodeljeni nekemu češkemu plemiču-stotniku za slugu. Ta stotnik vas je po nesreči na lovu obstrelil, tako da ste postali 80% invalid. Stotnik je leta 1918 umrl. Vendar ima njegova žena še danes posestvo v svoiih rokah. Vprašate, če bi lahko tožili vdovo pokojnega stotnika na odškodnino. — Sedaj je prekasno. Tekom 3 let bi morali vložiti tožbo. Le če bi trdili in mogli dokazati, da vas je stotnik namenoma hotel težko telesno po-kodovati, torej da je s tem zakrivil hudodelstvo, potem zastara tak odškodininski zahtevek šele v 30 letih, sicer pa v 3 letih.
Po pomoti izplačan denar. I. F. P. Vprašate, če ne obstoji pri nas zakon ali uredba, po kateri ni dolžna oseba vrniti državi enarja, ki ga je pomotoma prejela preveč izplačanega. — O takem zakonu ali uredbi nam ni nič znanega. Pač pa pro-tivno. Po občnem državljanskem ?a;<onu sme vsakdo, torej tudi država, zahtevati povračilo onega, kar je komu bilo izplačanega brez pravnega naslova, torej pomotoma,
Dolg pri trgovcu, K. I. Za sebe in družino ste jemali vse blago pri trgovcu na up. Ker ni bilo zaslužka, ste prodali gozd in trgovcu plačali deloma
v denarju, deloma s hranilno knjižico, kar ste dobili za gozd. Trgovec zahteva sedaj še plačilo obresti in vprašate, če je k temu upravičen, ker se o obrestih niste nikdar dogovarjaU. — Če ni bilo med vama izrecno dogovorjeno, da za up dano blago trgovec ne bo računaj obresti, ima trgovec pravico, da zahteva 5% obresti od dneva zapadlosti računa. Za zadnja tri leta morate plačati 5% obresti, za prejšnja leta so obresti že zastarane.
Stroški zasebnega tožitelja. A. G. S. Soseda vas je psovala, da ste koza, ob drugi priliki pa, da ste vlačuga. Vložili ste tožbo, na razpravo je prišla samo priča, ki je potrdila prvo psovko, dočim druga priča radi bolezni ni pristopila. Sodnik je odložil razpravo, vendar na drugo razpravo zopet ni pristopila povabljena priča. Sodnik je kliub temu obsodil toženo sosedo na denarno kauen v znesku od 120 Din in na plačilo kolkov. Vam sodnik sploh ni dal govoriti in vam tudi ni priznal nobenih stroškov za pot, čeprav ste več kot 15 km oddaljeni od sodišča. Vprašate, če je to prav ali ne. — Stvar sodnika je, da odloči o tem, katere priče da zasliši, Če obdolženec prizna, da je izrekel psovko, sploh ni treba o tem več zaslišati še priče. Po zakonu ima zasebni tožilec pravico zahtevati od
obsojene nasprotne stranke, da mn povrne imm izdatke, ki jih je imel radi tožbe. Če ste ee morali na sodnijo pripeljati z vozom aH vlakom, imata pravico zahtevati povračilo plačane voznine. Če vas sodnik ni pustil govoriti na razpravi, zahtevajte pismeno, da se vam odmerijo Vaši potni stro-4ki. Če vam okrajno sodišče teh stroškov n* prima, imate pravico pritožiti se tekom 8 dni aa prizmu) sodišče.
PolnJ ali skrajšani rok? S. J. 06©, ki ie rojen 1877. leta, je služil v avstro - ogrski vojski polni rok. Prvi sin, rojen leta 1909 j® odslužil polni rok. Drugi sin, rojen 1. 1907 je zopet potrjen na polni rok. Ali ima drugi sin pravioo do skrajšanega roka, ker sta dva družinska člana pred njim odslužila polni rok T — V vaši družini bi bil imel prvi sin pravioo do skrajšanega roka, ako v času njegovega nabora drugi ne bi bil že 17 let star. Tako bo pa moral tudi drugi odsfLužiti polni rok in šele tretji bo Imel pravioo do skrajšanega.
Skrajšanje šolskega pouka. P. 0. Obrnite se na šolsko vodstvo, ki vam bo dafc> potrebne nasvete.
Carina od avtomobila. Z. F. V Jugoslavijo bi se radi vrnili z avtomobilom in vas zanima, koliko znaša uvozna carina, — Uvozna carina od tovornega avtomobila znaša 20% fakturne vrednosti. Od osebnega avtomobila pa boste morali plačati a) 20% fakturne vrednosti, b) 10% od fakturne vrednosti, povišane za 20% ln 3% fakturne vrednosti povišane za 20%. Uvozna carina za kolo (bicikelj) znaša 250 Din.
Sodišča so nezavisna. K. T. Pritožnjete se, ker sodnik ni zaslišal vaših prič, iin vprašate, če bi kazalo pritožiti se na ministra. Pritožba na ministra vam v pravdi ne bo nič pomagala. Tudi minister ne more naložiti sodniku, katere priče mora zafilišati Sodišče vedno samo odloči katere dokaze bo izvedlo in katere bo odklonilo. Gotovo bo zaslišalo priče, ki jih smatra za važne. Ako z razsodbo prvega sodišča niste zadovoljni, se lahko pritožite na višje sodišče. Opustite pa pritožbe na druga mesta, ki vam ne morejo nič pomagati, ker sodišča morajo soditi po zakonih in so pri izrekanju pravice nezavisna.
Potrdilo v svrho zaščite kmeta. M. R.
Obrnite se na občino. Če vam bo ta izdala potrdilo, da ste bili v časn zadolžitve kmet v smislu naredbe o zaščiti kmetov, bo sodišče vezano na to potrdilo in bo moral« ustaviti izvršbo.
Pasja taksa. V. J. S. Vprašate, 6e morate res plačati občinsko takso tudi od psa-čuvaja. Slišali ste namreč, da so takšni psi oproščeni občinske takse. — Občinske takse so oproščeni psi, ki se uporabljajo kot čuvaji za varstvo samotnih posestev. Vseeno je, ali so takšni psi privezani ali izpuščeno v ograjenih zaprtih prostorih.
Domovinstvo v Ljubljani po novem zakonu. U. B. Zanimate se, koliko let bivanja v mestu zahteva novi zakon o mestnih občinah za pridobitev domovinstva. — Po zakonu pridobi domovinstvo v mestu, kdor prebiva stalno najmanj deset let v dotičnem mestu in uživa častne pravice ter ni v sodni preiskavi ali obtožbi za dejanja, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic.
Kako bo zaščiteni kmet odplačeval dolgove? V. S. Po novi uredbi o zaščiti kmetov bo moral kmet plačati za čas od 23. novembra 1933 do 15. novembra 1934 samo obresti in to denarnim zavodom po 6%, drugim upnikom pa W/o. Nato pa bo moral poleg plačevanja obresti odplačevati tudi dolg v 12 letnih obrokih (anuitetah). Prvi letni obrok dolga bo moral plačati do 15. novembra 1985 (ne do 15. nov. 1934, kakor so pomotoma pisali nekateri listi). Upnik pa ga bo mogel ruMti šele po 15. decembru, če tudi do tega dneva ne bi plačal.
Iznajditelj. P. J. — Z vašo iznajdbo se kar obrnite na naslov, ki ste ga že sami omenili v dopisu. Pristavite samo še »Ljubljana«, pa ga bo pošta že našla.
Izplačevanje vloge J. G. Odgovorili smo v nedeljo, 2. septembra t. 1. Oglodajte si pri hranilnici od ministrstva odobreni odplačilni načrt, pa vam bo jasno, koliko mora hranilnica izplačati in v katerem roku.
Skrajšan rok? L. Z. S. Po našem mnenju rekrut, za katerega se zanimate, nima pravice do skrajšanega roka. Po postavi namreč služi v rodbinah, kjer vobče ni očeta ali je star nad 60 let, prvenec rekrut skrajšani rok desetih mescev, če ima mlajšega biata z najmanj polnimi 17 leti starosti. V vašem slučaju pa mlajši brat še ni 17 let star.
fi
Ani Adamič:
Požigalec
(Nadaljevanje.)
»Glejte ga, Erjavca!« je zdajci vzkliknila femsika ob oknu. Vseh oči so se zapičile skozi motno sitcklo v moža velike postave, ki je trdo udarjaje s palico ponosno korakal mimo hiše. Obraz mu je bil teman, poln brazd, utrujen.
»Kam gre? Nemara na sodnijo ali na žan-darmerijo?« so ogibali v krčmi.
Erjavec je zamišljeno ikoraka.l po sredi trga. Ko ga je ugledal Miha, se mu je umaknil in je rajši stopil v cerkev. Pred pošto se je bil pravkar ustavil poštni voz. Erjavec je pogledal na »vojo uro.
Izza ovinka eo prihajali prvi popotni ljudje: ženske s košarami v rokah in s koški na rfavi, otroci in stari možje z zaprašenimi čevlji in s krivimi leskovkami v rokah. Večina je hitela k davkariji, le nekaj jih je šJo mimo cesarskega poslopja in dalje po cesti. Med temi poslednjimi je bil tudi visok, suh mož z upadlimi lici, v starih, obnošenih, navadnih hlačah, v sinjesivem, na plečih kakor ožganem vojaškem jopiča in z zmečkano vojaško čepico na glavi ki si jo je bil globoko potisnil na oči. Stiskal je poti pazduho v papir zavit zavoj. Bil ie Skale. Brezbrižno je šel mimo Erjavca, ka-,tor da ga ne vidi. Žapajru je zastal korak; stopil je v stran in se je ozrl za njim.
Miha je pravkar prihajal iz cerkve. Ko je ugledni svojega srvaka. je zaklical: »Hoj, France! Glej ga, kmalu bi te ne bil spoz.nal!« Prišepni je za njim in mu molil roko. »Tudi ti si zanič, vidim. Je tudi tebe pobožal Rus?«
Skale je predejo! zavoj pod levo roko. »Slabo je. Kaj oa doma? So v*i zdravi?« je vprašal in »tisnil svaku roko.
»Sa. Stopiva k «£o<var«r». h«Wš kaj povedal. No, kako je?«
»V vojski je vae po starem: vsak dan jo vse novo. — kknsil si sam,« ee je nasmehnil
t
»Pojva, boni dal za šilce. Reza mora priti vsak čas. Že ve. kje me najde.« Skale sc je nekaj upiral, a Miha ga je že potisnil skozi hišne duri in v krčmo, ki se je bila že skoraj izpraznila. Odšel je tudi že kovač, in Hudolin; poslednji dve ženski sta se odpravljali. Gosta sta sedla v kot in Miha je naročil pijačo.
»Ali že veš. da je danes ponoči na vasi gorelo?« je začel Miha.
Skale se je zavzel. »Kje pa?«
»Pri županu Erjavcu. Kozolec, šupa in nc vem. kaj še vse mu je pogorelo.«
»Ha, ali tndi hiša?«
»Hišo so obvarovali.«
»So otroci? Ali pa je sam — kakopak.«
»Ne, poč pa \si pravijo, da mu jc nekdo /ažgal. — Drugega satan tudi zaslužil ni,« je sikeje šepnil svaku na uho.
»Res ni. In Metka, otrok?«
»Zdravi so. Tak povej mi že, kje si jo ujel?«
»Pri Novem mjastu me je /asulo. Toda jaz moram domov! Ti žc še vse povem, sedaj ne , utegnem. N.iknr me ne zadržuj. Pa adijo!« je. skočil na noge in že jc molil Mihi roko.
Ni ga mogel zadržati. Vojak ni utegnil niti
vrat zapreti za seboj, loko sc mu jc mudilo. * •» *
Župan Erjaveic je vstal s «tola. Nagnil se je k sodniku nn mizo in je mahajo /. roko do-pove<loval.
»Otroci niso zažgali; takrat vendar že vsi spe. Prise.žem, da mi je bilo z.ažgano iz maščevanja.«
»Dejali ste, da sumite Miho Rovana. Zakaj?«
»Moja dekla Lojza ga je videla v mraku, kako je krevljal po stezi za kozolcem in si ca ogledoval. Gospod sodnik, nihče drugi ni! Ce bi bil Skale doma. bi obdolžil njega.«
»Kako, kaj? Kdo je Skale?« se je zavzel *ndnjk.
»Rovanov svak je in nk*mo si dobri, prav
nič ne tajim. Sovraži me že od nekdaj. Kajpak. žlahta vleče skupaj. Miha me niti nc pozdravlja.«
■»Bomo preiskali, zanesite se, gospod župan. Zdaj pa nekaj drugega. — Ali se bo dobil prašiček?«
»Gospod sodnik, kar pridite i® izbrala si bova. V vasi je preccj prire<ibe.< , Prisrčno sta se poslovila.
Od sod ni je je šel župan k orožnikom. Ondi ! so se zaupno posvetovali. Vidno zadovoljen ee i je župan poslovil in odšel v trško boljšo go-I stilno k »Selanu«. Ondi je klel in zabavljal.
Pridružil se mu je trški župan. — Kdo skrbi : za občane! Lakote in vsega hudega bi že davno I poginili, da se niso župani ob vsaki priložnosti : gnali in se poganjali zanje. Noč in dan skrbe j zanje! ln sedaj vračajo dobroto s požigom! S j trškim tovarišem sta klicala polič /,a poličem j na mizo. Erjavec je ves presunjen točil debele ' solze, trški župan p« mu je kimal, ga tolažil
in mu pridno pomagal prazniti kozarce. * * *
Jesen. Nebo so zastrli teimnosivi oblaki. Po zraku sc prepeljujejo belosinje tmišice na svilenih, rosnih pajčinah. Na obzorju vise mogočne. črnomodrc kite, v^c so prepredene s svinčenimi lisami. Kolovozna pot je razorana; po globokih kotanjah sc od poslednjega naliva blešče ralakuže kakor motna zrcala. & zemlje puhti po trohnobi. Na levo in desno kraj poti se vi jejo dolgu, ozka stremena kakor žaineta-i <»te preproge. Živo zelena nizka deteljišča se i leskceejo v srebrnih kapljah; proti sredini pa j je visok. (Mi nevihtah zvihran, za ograbek velik 1 okrajek osmojenih k os mulj s semenom. Travniki so ožgani in kakor rjasta plaht« je zoreča j ajda. Takoj za ajdo sc beli zelnik, poleg je | razrita njiva /. gomilami gnjijoče krompirje-i vice. Tam sc košati repa, tik zn njo je črna, j dolga črta — iz davi razorane ma«»tne lehe sc j kadi. In zopet deteljišče. toda v senci omagu-! jočih, drug n« drugega se naslonjajočih, suhih, i razcapanih strašil s praznimi malhami v strnje-! ni dolgi vrsti; umirajoč še pošumevajo ti be-i rački, n že 'lezejo, padajo na zemljo: dbtrgano j koruzno polje. In zopet se vrste proge iz iz-i preminjnjočega se zelenega. vijoličastega, ' ognjenega atlasa. Po prosiščih sc spreleta\ajo
jate vran. Ondi daleč je zopet črna črta, na k rajn črte nizek grm. Davi je morda še bti, ob tej uri pa ga ni človeka na njivi kajti danes je velik praznik: v trgu delijo prvega podpore!
Za stremeni, na desno je breg. Glej, ves tja do vasi je posut z grmovjem plamenečega češ-minja. Više gori rdi bukovje kakor ogenj, nad njim pa st trepečoč svetlč zlatoblede breze. Še više gori molči ko grob in je vase zatopljen jelov gozd. Na levo kraj pa, koncem preprog, je pusto gtričevje. Nad njim kipe sive skale iai divje čeri prav v oblake, v mogočne, črmomodre kite, ki so kakor prepredene s svinčenimi lisami.
Domača vas! V vrtcih pred hišami gore georgine in cinije; nihajo, se priklanjajo ter pozdravljajo. Nad njimi se vzpenjajo vitke gla_ diole z žarečimi jeziki. Ob ograji prši grmovje salvij ognjene žarke zvezd in isker.
Smrad po ožgani slami in zogljenelem senu tišči na tla, lega na prsi, tesni srce.
Skale je stopil v svojo hišo. Raz.mišljen je molil vzradoščeni ženi roko in se oziral po sobi. »Kje je otrok?« se je vznemiril.
Prijela ga je za roko ter ga peljala v sobo poleg gostilniške — ondi je spal otrok v zi-
a?
>Pst, da se ne zbudi« si je položil pret na usta in stopil k zibeli. Sklonil se je nad otroka, motril je speči obrazek, nakar se je ozrl v ženo.
»Zdi se mL da je tvoj in moj,« je zaSepe-tala. Oči so se mu ovlažile.
Vsa je zažarela kakor mak; stonila je k možu in mu položila roki na rame. Nagnil se je, kakor bi jo hotel poljubiti, pa je le šepnil: »Pst. da se ne zbudi.« Zgolj pogladil ji je lase. Otrok se je. zganil. Hitro mu je popravila odejo in ga zazibala.
»Pojdiva, da ga ne zdramiva,« je še vedno šepetal. Po prstih sta šla i/, sobice. Metka je šla, da je zaklenila še hišne duri. Ko se je vrnila, je sedel njen mož za mizo in si podpiral glavo. Skozi okno je zatrepetal po pod-nicah medel solnčni žarcik, ki pa jc takoj zopet ugasuiL	(Dalje.)
CITATELJEM ZA NEDELJO
Na koroških planinah poje kosa
Z grmenjem nevarnih snežnih plazov, ki so se kdkor razbesneli hudourniki usipali 3 skalnatih sten in robov sivih, strmih I^aravank, je utihnila tudi živa in živahna pesem škarjevca, malega divjega petelina. Njegov bojni klic: »Čišuj, šišušuj«! se je v zgodnji pomladi razlegal po širnih, visokih korvil-nih planinah, pašnikih in travnikih, ki so obrobljeni od nizkega, temnozelenega ruševja, noč in dan trepetali pred votlim gromom pretečega pla-zovja. Pesem ljubezni in pesem smrti sta doneli tedaj v čudoviti ubranosti preko strmih planinskih travnikov in pašnikov nad Selami in nad Slove-njim Plajpergom. Ko poletje in poletno solnce tudi vrh Kvinte, Zelenike in Vrtače doseže svoj višek, ko belocvetne planike najlepše razcveto v skritih čereh in pečeh pod Stolom, pod Vajnašem, pod Jepo in Korošico, tedaj zadoni po zelenih planinah, čez planinske pašnike in travnike v našem Korotanu nova pesem, lepa, mila, glasna, ubrana; nova pesem veselja, ljubezni; pa obenem tudi pesem neizprosnega umiranja, neizbežne smrti Prvo pojejo naši slovenski fantje, ki so že pred jutranjo zarjo prišli v planine kosit; drugo pojo njihove ostro nabrušene kose, ki, lesketajoč se v žgočem solncu, enakomerno kakor na skupno povelje sipljejo travniške rastline, cvetlice in plevel, v dolge, vzporede skoške.
Rožice lepo cvetijo; fantje jih pa pokosijo.
Če glih lepa je in žlahtno diši,
tam na travnici suha leži.
»Žvenk, žvenk, žvijuj, žvijuj!« poje kosa svojo pesem na vse strani; med štori, med štrlečim kamenjem, ki ga ne more raniti, zveni, se odbija in žvenklja, da se njeni srebrni zvoki lomijo ob skalnatih navpičnih stenah in se preteče razlegajo preko zelene, trepetajoče planje. Škrobotec, če-merika, podlesek, pasji stric, mišjak, trobelika in močvirni osat škripljejo z zobmi; kosa kosi med njimi s tenkim, rezkim žvenkom. Neusmiljeni »žvink, žvenk, žvijuj, žvijuj!« doni kot zadnja, smrtna pesem vsem žlahtnim, lepim in vonjajočim planinskim cvetlicam, ko vdano brez upora in vzdihljajev padajo pod koso.
So pa fantje zgodaj vstali, hitro so kose klepali; se je storit svit, so pa šii kosit.
Ko pesem koscev in njihovih kos veselo in turobno, a vedno ubrano doni po travniku z enega konca do drugega, ko je zviti mukelj že rosen od koščevega znoja, kosa in kosir pa od preseka-iih, padlih travniških rastlin, se oživlja planina
yedno bolj, V redki senci napol od viharjev pkle-ščene sinreke, bukve ali jelke, pod roršavo j«re-biko ali pod, ruševjem sedi klepač na klepeh in spretno vihti v svoji roki klepalnik. Enakomerno kakor nihalo v uri pada klepec na babico in koso. kleplje neprestano, da klepet klepala in klepalnika neprestano odmeva od stene do stene, doni preko napol pokošehega travnika in se končno poisgubi v sklenjenem bukovju pod njim. V opoldanski solnčni pripeki, v popoldanski pari in prigrevici se urno in spretno sučejo lahke grabljice, obračajo in raztresajo z vilami suhi, ostri baloh, ga grabijo in znašajo z grabljami v nizke kopice. Ob kolovozu, po katerem vozijo samo enkrat na leto, samo seno meseca avgusta, stoje voli in vozovi. Niso štirikolesna vozila z dvema podeloma, kakršne imajo v nižini in ravnini. Za strma, planinska pota, po katerih je treba spraviti seno z visoko-ležečih planinskih pašnikov v dolino, imajo prave »žlajfe«, svojevrstno vozilo, ki je v svojem prednjem delu voz s podelom, z dvema kolesoma, z vopljenom in z dvema svornikoma. Planinsko vozilo za spravljanje sena zadnjega podela in zadnjih koles nima. Na prednjem podelu, na njegovem vopljenu, sta pritrjeni dve dolgi »žlajfi«, ki se vlečeta in drsita po kolovozu kakor sani in sta na zadnjem koncu zvezani z upognjeno leseno vezjo. To vez in prednji vopljen spojijo z debelo, močno . svoro. Obe žlajfi in svora z naloženimi smrekovimi vejami dajo trdno podlago za seno, ki ga bo treba naložiti. Močna, težka ird, ki jo poveznejo na naloženo seno in s poveznico zvežejo na leseno vez ob zadnjem koncu žlajf, sklaplja vrv vozno napravo z naloženim senom v tako trdno enoto in. celoto, da je tudi hudi sunki pri vožnji preko strmic, jam in skalovja ne morejo razdreti ali razbiti.
V tistih dneh, ko spravliajo s koroških planin seno v dolino, ko je v Brodih, na šentjanških Rutah in na strmih rebrih sive Pece že odpela kosa svojo pesem, že ajda cveti v Podjumi, V Rožu, na planoti med ftožem in Vrbskim 'ezerom. na »Gu-rah«, v Pulah. v celi celovški kotlini; ajda cveti, »da diši petred pedi«, kakor je Urban Jarnik, slovenski duhovnik in pisatelj na Koroškem, začel nekoč svojo pridigo na Veliki Šmaren v sedaj ponemčenem Blatogradu. Tedaj si poje naš slovenski koroški kmet, ki mu ajda tako lepo cveti in diši:
Škrjanček ptica mi poje vesela;
čez dan prepelica mi kratek čas dela.
Pravi: »Pet pedi« in pet pedi naprej zleti,
se veseli
in meni na polji prav kratek Cas dela.
Dr. Korotanski.
W. Chomton:
Ko ho svet gorel
Rusko-japonski zračni obračun.
V mestu NaftadaT to noč niso ugasnili lučL Fronta je mirna, v gostem snežnem metek ne vidiš deset korakov pred seboj. Bombnega napada se torej nI bati.
»Sicer pa« — meni mestni poveljnik v— »če nas hoče Jaiponec obiskati, nas bo našel tudi v po polna temi.«
»Ampak, gospodje«, ugovarja eden izmed navaočih članov Asmefta, »ozračje okrog celokupnega industrijskega ozemlja smo tako tesno zaprli, da ne pride skozi niti rep, na to se morete zanesti!«
Zanašajoč se na te naprave in ukrepe obrambe, ki se je opirala na najmodernejše tehnične pridobitve, so gospodje legli k počitku. Ob petrolejskih svedrih, v čistilnicah, tovarnah in delavnicah pa jo šlo dek) z isto naglico svojo po,t kakor podnevi.
Vodilni inžoner slušalmh naprav na višinah je pravkar dovršil svoj obhod. Vse je mirno. Sne'% še venomer, torej si more brez skrbi privoščiti urico počitka. Ali je pa spal dolgo ali pa samo deset minut, ko ga je prebudil alarmin znak, tega ne bi bil vedel povedati. Planil je iz postelje in bil z enim »k oko m pri vratih.
Jasno, mrzlo z zvezdami posuto nebo se boči nad njim. Na vzhodu se že dani. Na gorah se blesti sneg.
S tremi skoki je v centrali, potisne skušala na glavo--prisluhne.
Poleg njega mirno sede ljudje pri svojih aparatih, vrte medene vijake, porivajo tabele sem in tja, tipkajo številke in znamenja na daljnopisu. Na veliki tnizi s stekleno ploščo, ki je motno razsvetljena od spodaj in pokrita z gostim mrežnatim sistemom, se počasi premikata po ena rdeča in zelena točka po kvadratasti mreži. Tik ob tej plošči je vdelan v inizo velik zemljevid, nad katerim se v siksaku počasi pomika medena laket kazalca. Na vsakem vogalu črte kazalec malo postoji, nakar se prikažejo na ozki stekleni plošči v rdeči pisavi imena, številke in znaki.
Vsa ta za laike nerazumljiva orodja in naprave' predstavljajo zapleteni sistem slu-šalne centrale. Tu vjainejo vsako gibanje sovražnih letal in natančno obveščajo o n.jem vsa obrambna mesta. Prostor z izredno občutljivimi aparati je globoko pod zemljo, na poyršini. pa stoji slušalni lijak, ki se more vrniti. Ker pa tudi najpremeteneje sestavljena mehanik nima možgun in izvaja le tisto, za kar je določena, so v pomoč še slu-šala, s katerimi je mogoče ugotoviti mnogo-krat.no ojačene šume motorjev. Izkušen poslušalec si more iz teli zvokov sestaviti precej točno sliko o položaju, ne da bi se oziral
na aparate, ki jih morejo vsak hip zmotiti vremenski vplivi, neizbežne napake Itd.
»Strela!« je ušlo inženerju, »Saj jih mora
biti na stotine. In vmes pravi brdavsi I«
Pogled na steklene plošče mu je povedal, da se bližajo brodovja, v docela različnih višinah in zelo razpotegnjeni črti, od vzhoda m jugovzhoda.
Sluti, da se zbira to noč nad Naftadarjem, Verhne-Udinekim in obsežnimi industrijskimi napravami nevihta, kakor je v takem obsegu svet doslej še ni doživel.
Vodja japonskih napadalnih hrodovij .je moral dobiti čisto posebna vremenska poročila. Kajti dočim se je nebo nad ozemljem Bajkalskega jezera in vzhodno od ujeya iz-nonada zjasnilo, je na jugu v gorah se neprestano snežilo.
»v * *
Na letališče v Urgl, točno 400 km zračue črte od Naftadarja, so tudi dospela obvestila slušalne rentrale.
Toda iz neraztimiljivih vzrokov niso prišla takoj ilo merodnjnib mest.
Tu je še na gosto snežilo, letalci so pač še vsi spali. Morebiti so poročila zato zaostala. Šele na vprašanje vrhovnega poveljstva, uro kesne.ie, je izšel poziv k orožju. Toda ludi .sedaj še ni bilo misliti na takojšen •start brodovja. Z vsemi stroji naenkrat prodirati skozi debele snežne oblake bi bilo kljub vsem pripravam za slep polet preveč tve^avo podjetje. Razen tega naj nastopi brodovje le na izrečen poziv ogroženih ozemelj. Iz.kušnje o priliki zadnjih velikh japonskih zračnih napadov so generala temeljito izučilo, tako da je računal z možnostjo, cla se izvrši napad istočasno ua .Urgo.
Pri tem napadu ni im-senečalo po vsej priliki izredno veliko število sodelujočih strojev, tudi ne njihova silna globinska razporeditev, tudi ne točnost formacije — marveč velikanska višina, v kateri so se pokazala prva brodovja. S prostim očesom so bila sploh vidna samo kot koprene, ki so se tod in tam zahlestela na nebu. a človeško - uho je zaznalo komaj slišno rahio brnenje — sovražnik se je bližal v višini skoraj 10.000 metrov! Za obrambne topove nedosežno, visoko nad zmajsko zračno zaporo, se bliža, daleč pred glavno silo, prvo bojno brodovje.
Sestojalo je iz najhitrejših in najmočneje oboroženih strojev in imelo po vsem videzu nalogo, da neovirano, z vso udarno silo prodre v sovražno zaledje in tamkaj iz višine udari ua dvigajoča se obrambna brodovja, jih prestreže in jih odvrača. Vsakomur je 'znana, da tako japonsko brodovje ne misli na tunik. Niže letečim bombnim brodovjem napravi pot do cilja, krije njihovo strahotno :delo in jim omogoči povratek. kajti ti stroji predstavljajo velike milijonske vrednote, ki jili ni mogoče tako hitro nadomestiti.
Žrtvuje se brez pridržka. "*' ' Ura je" deset minut po osmi. orjaški daljo-meri na verhnoudlnsklh višinah zaznamujejo prvi val sovražnega bojnega brodovja z 9400 metrov relativne višine, položaj najvišjih strelnih točk za obrambne baterije pa znaša samo 9000 metrov.
Lastni lovski oddelki z letališč v ogroženem ozemlju — najhitrejši in največjih višin zmožni stroji, ki jih premore Rusija — se bližajo zdaj nasprotniku.
Poveljnik zračne obrambe ustavi začasno brezkomtni ogenj svojih baterij, ki bodo imele kasneje hvaležnejše cilje — iu ukaže posebnim letalom in napravam na zemlji, da vse ozemlje zastro z meglo.
V kratkem času se stekleno ja-sno jutranje nebo prekrije z belimi oblačnimi kopre-nami, v katerih tone vzhajajoče sonce. Umetna megla se vali nad mesti in tovarnami. Visoko gori pa, v žarkem soncu, se kljujejo velike ptice v ogorčeni borbi. Po mestih, tovarnah in rudnikih pa neprestano tulijo sirene.
Veliki tovorni avtomobili z reševalnim moštvom in pripravami za razplinjevanje drve po cestah na določena mesta. Prebivalstvo zgroženo beži v varnostne kleti in zatočišča, enako tudi vse količkaj pogrešljivo strežno moštvo noč in dan tekočih strojev iu aparatov. Kdor se ne more skriti in mora vstrajati na svojem mestu, si z mrzlično
POKROMAN/t KOLESA
san* »ADLER4 in .GRITZNER4
po i čredno nizkih cenah
samo pri tvrdki
miP PETELINC - ljobljana
bllin Pralarnovec« spomenika, ia vodo.
Vafttetna rnranetjsl Pouk ▼ umetnam »aaaa)u l>reaplsAcnl	Telaton Uav. »U.
naglico oblači varnostno obleko proti plinom, natika plinsko masko in nato dalje opravlja svojo požrtvovalno službo. Tako jih stoji veliko po tovarnah in obratih, pričakujoč nastopajoče pogube.
Ob osmi url 4« minut javi verhne-udinski kolodvor centrali prve bombo: »Brizančne granate, na daleč razsute, dozdevno še malo plina, učinek na tirih in zgradbah zaradi gostega dima še nezaznaten.«
Ob osmi 49 javlja elektrarna ob spodnji aelengi: »V bližini udarjajo največji premeri; naprave zaenkrat še nepoškodovane.«
Ob osmi 50 javlja Naftadar, 7. oVraj: »Pltu.«
Zdaj se odpre peklo.
Skozi umetno meglo lije nevidni sovražnik na mesto svoj smrtonosni dež.
Žvižganje, zavijanje in sikanja pttiha-,l«jo, se z oglušujočim treskom raaletavajo vse uničujoče brizančne bombe, z zamolklim glasom se razstreskavajo plinske bombe in veliki. grozni plinski torpedi, zažigailni izstrelki tleskajo in se razpiršujejo.
V kratkih minutah leže cele vrst« hiš v razvalinah, se sesedajo lope in skladišča v plapolajočem požaru, se razletavajo gaso-metri in petrolejski tanki. V nezadostno zavarovane kleti, pribežališča in zavetišča udirajo izstrelki in mesarijo ljudi, plin jih davi, ogenj sežiga.
Treskajoča, daveča, sežigajoča smrt skače zdaj sem zdaj tja, ruši brez izbire koče in upravne palače, tovarne in bolnišnice, molilnice in zabavišča. Tod se zadovolji z enim vogalom in tam uniči vse. tu ne pušča kamena na kamenu, ondi pa nepreračun-ljlvo preskoči streho in zid, ne da bi prijela.
Na velikem trgu pred upravnim poslopjem jjetrolejskega trusta, ki je s svojimi razpocen i m i in razklanimi betonskimi stenami, s svojimi zdrobljenimi okni le še ena sama kadeča se razvalina — stoji nedotaknjen« velika svarilna sirena. Venomer doni njeno tuljenje po podirajočem se mestu. Na voglu Ljeninskaje leže ogoreli ostanki rešilnega voza zračne obrambe. Njegova posadka je docela zogljenela.
Čez cesto doli proti kolodvoru, ki ,ie za-čudo le malo poškodovan, potem čez skladišča in zaloge teče širok pas popolnega opustošenja. Vzhodno od kolodvorskega trga. kjer so stale mnogoštevilne lesene lope trgovcev, krčem in čajnic, vihra požar. Više gori, na Trgu dela, so delavnice in zraven stoječa kino-palača en sam ognjeni zubel.j. Ljeninov spomenik je zadela ena najtežjih bomb in sa rnznesla na drobne kosce. V ogromnem lijaku valove strupeno - rumeni plinski hlapi sem in tja. Nad celokupnim okrajem se vlači črnorjav čad, ki se redi od neprestano nanovo nastajajočih požarov.
Velika rudarska bolnišnica s steklenimi ležalnicami se je razklala čez sredo. Hiralnica poleg nje je pa ostala skoraj popolnoma nedotaknjena. Samo šipe je stri zračni pritisk.
Više na bregu sta novozasajeni park in redki gozd razmrcvarjena in razeefrana. kakor bi ju bila opustošila. orjaška roka. Tu je moralo pasti nešteto bomb.
Pogled odtod na mesto jc kaikor pogled na peklo. Iz razvalin neprestano enkljata ogenj iu dim. ližejo ognjeni zublji in treskajo eksplozije. Tn še vedno rije smrt. po umorjenem mestu. Še vedno dežuje z neba poguba.
(Iz novoizišlega romana »Jutrišnji svetovni požar«.)
V. Hille:
Tintorero
»To je pa že preneumno! Tu mi piše naš Benito, ki smo ga bili poslali v Limo, da bi napravil zaključke za kineško skorjo, da je v Pernambuki z-bolel na rumeni mrzlici,« mi je dejal neki dan moj šef, lastnik velike eksportne tvrdke v Lizaboni.
»Ce hoteče, pojdem jaz in vse uredim!« sem se ponudil.
Takoj je pristal.
Šel sem na pot. Vse sem dobro opravil. Kar laskal sem si, da so vsi ti ugodni zaključki samo moja zasluga.
Callao je limsko pristanišče. Mesto Lima je še kakih 20 km oddaljeno od njega. Po magahaeski liniji ni bila pot preveč prijetna, zato sem se želel zdaj vrniti čez ban Francisco in Newyork. Ta pot je pa trajala po morju najmanj 14 dni več. Zatov sem brzojavil gospodarju in ga vprašal, če sc smem nekoliko kesneje vrniti domov, /e drugi dan sem prejel presenetljiv odgovor, da imam tri mesece dopusta in še posebno nagrado 500 milreisov.
Zelo som bil vesel. O zvezi s San Fran-eiseom sem se posvetoval z nekim prijaznim francoskim restavraterjem. Svetoval mi je. naj si dobim v Callao ladjo, češ da vozijo redni parniki samo vsakih štirinajst dni, a zadnji jc odpeljal ravno pred dvema dnevoma Opozoril me je tudi, naj bom previden in se temeljito domenim zaradi oskrbe ln prevoznine, kajti sicer me bo kapitan pošteno ustrojil ali mi bo pa dajal tako hrano, cla bom prišel na suho ziv skelet.
SlnSal sem ga. Res sem dobil kmalu nekega kapitana v beznioi ob morju. Svojo ladjo je imel zasidrano daleč od kraja. Kmalu sva sc zedinila. Dejal mi ie, tla mi posije zjutraj svojega Jozeja, na katerega sc lahko brez skrbi zanesem, in ta me bo varno prepeljal na ladjo.
Ko. sem ga vprašal, zakaj ni pristal v pristanišču, mi je odvrnil, da se boji. za mornarje, ki so tod doma in bi mu pobeg-nili. preden, dovrše svojo obvezno pot. Iz ladje si pa ne upajo tako daleč, ker se boje morskih volkov, ki jih je vse polno tod okoli.
Drugo" jutro je pristal Jože na določenem krajui Bil je mestic, sin Indijanca in belke. Njegov čoln je bil kaj preprost, izdolben iz drevesnega debla.
Sedel sem vanj in takoj sva odrinila.
Ko sva nekaj časa plula, sem se ozrl in zagledal za seboj dve senci. Bila dva ogromna morska volkova, ki sta prežala na naju.
Vzel seni iz žepa steklenico ruma, napravil krepek požirek in jo potem ponudil Jožeju. Ta je vlil skoraj vso tekočino v grlo.
Vrgel sem steklenico v morje. Takoj se je tik najinega čolna prikazala ogromna glava in zagledal sem široko žrelo, ki je takoj spet izginilo.
»To je. tintorero,« je dejal nicšanec. »Tintorero je kralj moških volkov. Drugi volkovi čakajo, da jim voda sama donaša hrano. Tintorero je drugačen. Ako bi bila zdajle noč, naju takoj napade.«
»Kda.i d.ospeva do barke?«
»V pol uri. Ali se bojite rib? Volkov sem srečal že najmanj sto. Če me le dobro zagledajo, že pobegnejo.«
»Kako srečali? Kajne, v čolnu?«
»O, kaj še? Kdor pozna morskega volka, mu ni nevaren. Uleže se na hrbet, da pograbi žrtev. In kdor zna ujeti priložnost, trn lahko tedaj zahode in mu prepara trebuh. Zver slabo vidi. Le paziti morate, da vas ne udari z repom. A tintorero je nekaj drugega. nevarnejšega. Tintorero ima pamet kakor človek.«	, » ,
Molče seni ga poslusal.
»Da, da, tintorera malokdo premaga. Jaz seni dva pokončal.«
Razi>el je srajco in pokazal na prsih I v tetoviran i dve ribi in zraven nekaj 6rk.
»Kaj pomenijo te črke?« sem ga vprašal.
Beseda nad zgornjo ribo se glasi: »C-a-pataz,« kar pomeni toliko kakor paznik. Ali ste že slišali o otoku Cerralbo?«
»Še nikoli ne.«
»Peljali se bomo mimo, ko pojdemo proti Prisku. Pokažem vam ga. Tam sem jaz doma. Velike plasti školjk bisernic so v tistem morju. Četrt ure odtod leži otoček Espiritu Santo. Vsi ribiči biserov so ondi doma, stanujejo med poletnimi meseci na Cerralbu. Skladi bisernic so vladna last. Potapljači dobivajo samo plačo za svoje delo. V čolnih se vozijo k bisernim plastem in se spuščajo po 20—30 krat na dan v morje. Zvečer oddajajo najdeno biserje v Cerralbu. Seveda marsikdo kakšen biser zataji. Zato so potapljači razdeljeni po oddelkih, obstoječih iz desetih potapljačev. Vsak oddelek ima svojega paznika, ki gleda, da kdo česa ne ukrade in cla potapljačev ne napade tintorero, kajti drugi morski volkovi niso za nas, ki poznamo njih navade, prav nič ue-varn i
»Kako ste vendar umorili tintorera?«
»Mrha je raztrgala že dva moja tovariša. Usedel sem se v svoj čoln_ in šel za njirn kar vso noč. Zjutraj ob sončnem vzhodu so te živali lene. >n trudne. Ko sem opazil, da se je tintorero nagnil na stran, da bi počival, sem se mu s čolnom počasi približal in mu z bodalom razparal trebuh. Potem sem mu vrgel okoli glave vrv in ga vlekel v Cerralbo. Drugi dan sem že postal paznik.«
»In kaj znaci sidro poleg druge ribe in črka ob njem?«
»To je vendar beseda Amigo«, prijatelj, sidro pomeni prijateljstvo. Če ste radovedni, koliko ima to skupnega s tintoretom, pojdite in vprašajte nlkada na Espiritu Santo, ki mi je vtetoviral to znamenje. Povedal vam bo, da sem ubil tintorera, da bi rešil dobrega prijatelja.
»He!« je zarjul in sunil čolnič, da je kar skočil več metrov naprej.
Tintorero je bil namreč tako blizu naju. cla bi ga bila lahko dosegla z veslom.
»Za božjo voljo!« sem preplašen prosil čolnarja. Zdaj mi je bilo žal, da sem se spustil na to nevarno pot. Jože je zmajal z glavo: »To bi bilo popolnoma narobe. Ko bi videl, da beživa, bi bil takoj za nama. Rajši ga bova prepodila.«
Okrenil je čoln proti zverini, ki je res takoj pobegnila.
Ponudil sem mu cigarnioo. Vzel si je dve smotki in ml rekel: Če mi daste še steklenico ruma. vasi oprostim vseh morskih volkov in jih poko-ljem kolikor hočetel«
»Čujte! V kovčegu imam še steklenico ruma. Dobite jo, ko prideva na ladjo. Samo povejte mi, kako ste ubili drugega tintorera.«
»Prav! Povem vam. Veste, alkal je pravi osel, sioer bi mi vžgal druga znamenja, kakor jih je v resnici I
Fernando! No, prav lahko sem ga prenašal. Če dva konja žreta več mesecev iz enih jasii, se sčasoma privadita drug na drugega.
Neki dan sva skupaj trgala školjke. Videl sem, kako jo nokaj vteknll v usta. Takoj sem vedel, cla je biser. Tedaj še nisem bil pašnik. Rekel sem mu:
»Pridi zvečer v mojo kollho, bova biser skupaj pogledala.«
Videl sem, da mu nI všeč, ker sem ga videl. Toda kaj je hotel? Vedel je, da izgubi kruh, če ga naznanim. In res je prišel. Bi ser, ki ga jc obdržal, ni bil posebno velik toda tako čist, kakor najčistejša studenčnicn.

F, Wibmer Pedit:
Rženi zaklad
Leganov Matija je bil kmetski fant, nastaven in tršat. Z delom sta si bila z mladih nog dobra prijatelja Naučil se ga je pri svojem očetu, ki je bil velik kmet, pa ne po postavi, ampak po svojem gruntu. A dokopal se je bil tako daleč iz siromaščine. Ljndje so šepetali, da mu je do tega pomagala neka skrivnost, nekak zaklad.
Ampak Legani te skrivnosti niso hoteli ljudem nikoli prav odkriti. Samo vsakokratni dedič grunta jo je zvedel. Biti je moralo pač staro družinsko izročilo.
Eno pa se je zdelo Leganovim otrokom zek) čudno. Naj je Matija, ko je bil še otrok, še tako razposajeno letal in norel, vendar ni nikoli utrgal žitne bilke, bodisi zrele ali nezrele, in se je ves raztogotil, ako je kdo drug to storil. Kasneje, ko je mogel že tudi sam poprijeti za delo, je postal še bolj skrben. Ce je kdaj našel nezrel klas, ki ga je odlomil vihar ali odtrgala otroška samopaš-nost, pa je pobral kakor Samaritan in ga nežno položil na njivo med žito, češ: »Zmešal se bo z zemljo in njegov sad pride vendarle še v skedenj.« Če je pa žito že zorelo, je skrbno iskal po tleh in izbrskal celo klas, ki ga je že zasipala rahla prst. Vse najdeno klasje je nesel domov; kaj je z njimi tamkaj napravil, ni nihče videl.
Ob žetvi je Matija po polju nabral še polno vrečo klasov in jih kot zadnje stresel mlatičem pod cepce. Zmlačeno zrnje je skrbno pobral in ga posebno slovesno nesel v kaščo, kakor da bi se prav teh zrn držal poseben blagoslov.
Tako je delal Leganov Matija že v otroških letih, pač ne tolikanj iz lastne pameti in volje kakor iz slepe pokorščine. Tako je ravnal kot mladenič, zdaj že z nekakim bo-gaboječlm namenom. Tako je nadaljeval, ko je bil že sunbok in mlad gospodar.
Svojemu pokojnemu očetu pa je položil v krsto vrečico rženega zrnja v znamenje svoje otroške hvaležnosti.
Leganov Matija je postaJl še večji grun-tar, kakor je bil njegov oče. V vročem velikem srpanu se je težko rženo klasje na njegovih njivah globoko upogibalo, in najsi mu je toča kdaj pa kdaj prečrtala račune, se je pa z božjo pomočjo kaj drugega bolj obneslo in se je izguba poravnala, zakaj na njegovih poljih in gozdih je bil vidno božji blagoslov.	»
Fantje Leganovega Matije so pa tudi rasli kakor konoplje. Imeli so rjavo grivo in
po njihovih žilah je šumela kakor bistra
studenčnica zdrava kri. Najstarejši je bil zopet krščen za Matijo. Ampak ta se je izpridil. Temu ni bilo mar žita, razposajeno je rval nezrele bilke in brez pomisleka stopal po ležečem klasju, ki je ležalo na tleh. Ker je bil bodoči dedič, ga je oče nekoč trdo prijel.
»Zdaj ti povem, kaj je z našim skrivnim zakladom! Poslušaj: Vsako zrnce žita, ki mu ne daš dozoreti, vsako srnce, ki ga tvoji pod-kovnaci vnemarno pohodijo, ti poriva bera-ško palico v roko. Razen tega pobira vsa taka zr.nca, ki jih je Bog namenil za kruh, pa jih ti vnemarno zavržeš, sam hudič. Potem jih zmelje in hudičeva stara mati peče iz njih kruh. Te hlebe ti bodo ob smrtni uri še vroče pokladali na prsi. Slaba vest in revščina pa bosta gonili mehove, da bodo ostali hlebi vedno žareči in boš v svoji nespameti in samopašnosti klavrno končal.*
Tedaj se je mladi Leganov Matija svojemu očetu zasmejal v obraz. Dejal je, da je zgodba o žitnem zakladu le trapasta pravljica, zaradi katere ne bo manj mirno spal ne manj veselo živel.
Nato je oče samopašnega sina spodil čez prag domače hiše in ga razdedinil, mu izplačal nujni delež in mu pokazal cesto.
Pri tujih ljudeh paj se nauči spoštovati kruh, ki si ga bo moral zdaj po suženjsko grenko služiti.
Ubogi Leganov Matija pa se tega ni nikoli naučil, spakedral se je bil pač in iz-pačil. Pogubil se je in umrl.
Njegova mati je zaradi svojega nesrečnega otroka prejokala cele noči. A zgodilo se je in ni bilo pomoči. Pravica do dedščine je prešla na drugega sina, ki mu je bilo ime Jože.
Ta je zopet spoštoval rženi zaklad, kakor da bi bil odnekdaj rojen za dediča. Že njegov otroški korak se je skrbno izogibal vsaki žitni bilki in kot mož se je vedno držal poti skrbnega dela in varčnosti.
Rženi zaklad se je večal od leta do leta in Jože je postal še večji gruntar, kakor je bil njegov oče, v tem, ko se je njegov brat v tujini pogubil.
Mati je od žalosti nad nesrečo izprijenega sina osivela in se sila postarala.
Oče pa je rekel resno in trdo:
»Večkrat se zgodi, da pade jabolko čez plot in na cesti segnije.«
Taka je zgodba o rženem zakladu.
Gustl ma beseda
A. P. Čehov.
Paglavec
Ivan Ivanovič Ljatpkin, fant prikupne zunanjosti, je tekel z Ano Semjenovno Zem-bickajo, dekletom topega noska, po strmem bregru k reki, kjer sta sedla na klop. Klop je bila tik ob vodi v gostem grmovju. Čudovit prostorček! Človek je bil tu skrit pred vsem svetom, videle so ga samo ribe in vodni pajki, ki so švigali po vodni površini kakor strele.
Fant in dekle sta imela s seboj trnke, posodo s črvi in drugo, kar je treba za ribolov. Ko sta sedla, sta takoj vrgla trnke v vodo.
»Kako mi je ljubo, da sva slednjič sama,« je začel Ljapkin, oziraje se na vse strani. »Imam vam zelo veliko povedati, Ana Sem-jonovna. Ko sem vas prvič videl... glejte, pri vas prijema... tedaj sem spoznal, zakaj živim, spoznal, kdo je moje božanstvo, kateremu moramo posvetiti vse svoje časno življenje ... Zdi se, da pri jema velika riba!... Ko sem vas prvikrat videl, sem vas vzljubil, strastno sem se zaljubil v vas ... Ne potegnite še!... Povejte mi, najdražja, rotim vas, ali morem upati na vašo ljubezen? Ne! Niti pomisliti ne smem na to, a če bi mogel računati vsaj na... Potegnite!«
Ana Semjonovna dvigne roko z ribnico, potegne in zakriči: v zraku se je premetavala srebrno-zelena ribica.
»Bože moj, kako lepa riba! Aj, oh... Hitreje! Iztrgala se je!«
Riba se je strgala s trnka, padla v travo, se začela premetavati in... čof v vodo!
Ljapkin je planil za ribo, a namesto ribe nehote zgrabil za roko Ane Semjonovne ter ei jo iznenada pritisnil na usta... Dekle se je zdrznilo, a bilo je že prepozno: ustne sta se jima ujele, v poljub! Prišlo je tako iznenada! Za prvim poljubom je sledil drugi,
potem zatrjevanje ... Prisega večne ljubezni... Presrečni časi!
A na tem svetu ni neskaljene sreče. Sreča nosi v sebi navadno strup ali se s čim zastrupi. Tako je bilo tudi tu. Ko sta se mlada človeka poljubovala se je iznenada zaslišal smeh. Ozrla sta se proti reki in odrevenela od presenečenja: v vodi je stal do pasu deček. Bil je gimnazijec Kolja, brat Ane Semjonovne. Stal je v vodi, gledal zaljubljenca in se zlobno smejal.
»Ah—ha—a, poljubljata se?« je rekel. »Je že prav! Mami povem!«
»Upam, da boste kot pošten človek...« je zajecljal Ljapkin in ves zardel. »Vohuniti je podlo in prisluškovati nizkotno, ogabno, grdo... Upam, da boste kot pošten in plemenit človek...«
»Dajte mi rubelj, pa ne bom povedal,« de plemeniti človek. »Sicer povem.«
Ljapkin potegne iz žepa rubelj in ga da Kol ji. Ta stisne denar v mokro pest, zažvižga in odplava. A fant in deklič se zdaj nista več toliko poljubovala ...
Naslednji dan je prinesel Linpkin iz mesta barvice in čopič za slikanje, sestra mu je pa dala svoje lekarniške škatlice, v katerih so bili preje praški in krog-ljice. Potem sta mu morala dati gumbe s pasjo glavo. A paglavcu vse to še ni bilo dovolj; lvotel je izsiliti še več ter je neprestano vohunil za njima. Kjerkoli sta bila Ljapkin in Ana Semjonovna, tam je bil tudi Kolja. Niti za trenutek ju ni pustil sama.
»Nevrednež!« je škripal Ljapkin. »Tako ma.ihen še, pa že tak malopridnež! Kaj neki še bo iz njega?«
Ves mesec julij Kolja zaljubljencema ni dal miru. Pretil je, da ju izda, pazil nanju in izsiljeval darila. In še vedno mu ni bilo
Veste, ke je gespud govornik, pu-fruštku, je prSou nazaj u zburuvalna dvurana, zlezu spet nazaj na stou, uzeu iz varžeta šnajctihl in s ubrisu mestafe, k« se jh <e še mal enga zosa držal. Pol je' z nožem naglaš puzgunu, de sma utihnel, in je začeu: »Častita gespo-da! Dragi puslu-šaucil«
»Mi nismo dragi« je en opozicju-nalc hiter ježek umes uteknou, ke ga ni nubeden nč pražu. »Mi poslušauci smo pucen, ampak vi guvornki ste dragi.«
»Vn ž nim!« in opozicjunalc je že ležu pred uštarija na trebuh.
»Astn, zdej ste sami vidi, kašna soderga je tu. Če jm bi greš na roka, slabi je. Kene, člouk se tlela martra in gara, da use od nega teče. Pol ma pa taka zahvala. Seveda, jest na taka štenkarija na bom udguvarju. Tu b blu"pud moja častjo. Mi sma tku navajen na take štenkarije, de s še glihe ne stremo iz nh. Kene, Ide sa tekat gudrnal in za-baulal, ke sa naš uradnki ceu soj mesečen zaslužek lohka nusil u priftoišlna dam, pa zabaulaja in gudrnaja tud dons, ke more mt uradnk že precejšna aktentaška, de sprau soj zaslužek not, in če mu na pride kdu pumagat, ga še tešku dam prnese. »Astn, koker sami vidte, se nam zdej prou d°br gudi.« »Vam že, nam pa ne,« se je spet eden uglasu in cela dvurana je zarjula: »Vn ž nim!« In ni minila še ena menuta, je že ležu tud ta opozicjunalc zraun ta peruga uzuni na trebuh.
»Švom driberl« je zdihnu guvornk in spet prjeu za beseda,
»Griža je res huda, tu rad prznama. Pa zakua je taka griža, vas prašam? Zatu, ke Ide preveč gnar zapraulaja. Tud na tu sma mislel in tud že puskrbel, da Ide na boja mogl več gnar kar ke u en dan vn metat. Use sorte knifu sma se poslužval, de b Idi spet h pamet spraul. Pa use zastojn. Dauke, du-klade in druge take rči, ke jh ne morm ush u glau ubdržat, sma tku puvišal, de Alibi člouk švindl u glava, če use te numare pred saba zagleda. Use tu pa ni nč zalegi. Kdur je mou kei gnarja pršparanga u kašn bank al pa pusu'ilnc, ga je uzeu vn, pa ga začeu zapraulat. Kdur ni mou nč pršparanga, je pa dougove delu. Sam da je biu luštn. Sevede, tku pa na more jt naprej, saj douh ne. Člouk more pa tud na tu mislt, kua bo jutr, pojutršnem in tku naprej. Država vnder na dela gnar zatu, de b ga nen pudložnki kar ke u en dan vn metal. Gnar je zatu tle, de se špara. Gespoda moja! A ni res tku?«
»Res je! Zatu sa pa tud fabrikanti, kapitalisti in usi tist, ke maia kermu kašn zaslužek za izplačvat, začel šparat. Zdej pa še tku nardite, deuma mel tud mi, ke delama, kej za žrt,« je začel use naskriž upit.
»Vn ž nim!« U ene par menutah jh je ležal že kar ceu kp uzuni.
»Vite, tak so dondons Ide. Čluveka še zguvort na pestejo.« J« začeu guvornk naprej guvort, ke se je šunder mal pulegu. »Tud na tu sma mislel, tu
se tku zastop. Zatu sma vnder prepuvedal, de <«• na smejo jabuka vn iz države vozet, da b se Švabi z nim mastil. Nej jh dumač Ide uživaja, ke sa bi putreben. Prou na use sma mislel. Tud bankam in drugem denarnem zavodem sma prepuvedal, de na smejo nubenmu nubenga pusujila dajat. In tud tistem, ke maja not še iz bulSeh času kej pršparanga, na smejo pestet, de b vn jemal in ga teb nč, men nč ukul razmetaval. Gnar naj bo 6kep, če čma, de u kej zalegu. Tu je naš princip.«
»U čegaumu varžete?« se je spet uglasil neki opozicjunalc.	•
»Vn ž niml« in kar naenkrat jh je spet en par ležal zuni na trebuh.
»Prauzaprau sma naumen, ke se tku ženema za te zoprnke. Ampak nam je nacija čez use. Zatu se naša use svetovna stranka na sme uzirat na ta-kele nergače. Mi sma mi, tist, ke na držeja z nam, sa pa smeti, pa je fertik. — Preden jejnam, naj vam še puvem vesela novica, de uja u kratkem dubl ust ugosluvansk fajerberkari nove uniforme. Lifru nam h bo Aleksič u Sarajevu. Tu je tist, ke predaja pu najniiih cenah tud šnešuhe, zimsk vež, aktentašne, knivermerje, lajbbinde, žpilhozne in druge take rči. Kdur na bo mou te uniforme, na bo empu gasit.«
»Kdu bo pa ta uniforma plaču?« sa začel use naskriž upit in prašvat.
»Vn ž nim!« In kokr de b mignu sa bli usi pu-sluišauci z govornikam ured na cest. Pa je biu fertik. Kuku je biu s cesto, pa na vem nč gvisšnga puvedat.
F. G.
dovolj in nazadnje je že začel govoriti o žepni uri. In kaj jima je bilo storiti? Ku pila sta mu tudi uro!
Nekoč pri obedu, ko so prišli na vrsto kolači, so je Kolja iznenada zasmejal, po-mežiknil z enim očesom in vprašal Ljapkina: »Ali naj povem? A?« Ljapkin je strašno zardel in ugriznil v prtič namesto v kolač. Ana Semjonovna je skočila od mize in ubežala v naj zadnjo sobo.
V takem položaju sta bila mlada človeka vse do konca avgusta, do dne, ko je Ljapkin slednjič zasnubil Ano Semjonovno. 0, kako srečen dan je bil to!
Ko se je pogovoril z zaročenkinimi starši in dobil njihovo dovoljenje, je Ljapkin najprej stekel na vrt, da bi tam poiskal Koljo. Ko ga je našel, je paglavca prijel za uho —
--Prihitela je tudi Ana Semjonovna, ki
je istotako iskala Koljo in ga zdaj zgrabila
za drugo uho — --
Bilo je zanimivo videti, kakšna _ slast se je izražala na obrazu zaročencev, ko je Kolja jokal in prosil:
»Ljuba moja, mila moja, golobčka, saj ne bom več! 0 jej, jej... odpustita!«
Pozneje sta si oba zaročenca priznala, da so bili to najslajši trenotki njune dotedanje ljubezni.
Sah
»Ne! Biser je tvoj. Prijatelja sva si in ti mi ne boš plačeval mojega molka,« sem mu odgovoril.
Bil je zelo vesel.
Na Espiritu Santu je živela lepa Niko-leza, moja izvoljenka s svojo materjo. Ljubil sem jo. Ker sem ji večkrat prinesel kak biser, mi mati ni nasprotovala. Po konča.; peni delu, ko so vsi mislili, da spim v svoji kolibi, sem zlezel na breg in splaval na otok Espiritu Santo. Običajno sem se vrnil po isti poti okoli polnoči.
Kmalu sem pa opazil, da postaja Niko-leza hladna. Zaman sem si ubijal glavo in se izpraševal, kaj ji je.
Ko je prišla prihodnjo nedeljo z ma^ ter j o k maši, sem takoj opazil, da ne nosi na vratu niza mojih biserov, kakor po navadi. Samo en biser je blestel na njeni vratni ruti, jasen kakor žarek. Takoj sem ga spoznal. Bil je Fernandov biser. Torej mi je z biserom ukral Nikolezino srce.
Kmalu po tem sem ubil prvega tinto-rera ln postal paznik. Budno sem opazoval Fernanda, tla ni mogel skriti niti enega bisera. Vedel je to in ogibala sva se drugr
Oktobra meseca se na Cerralbu neha lov na bisernice. Neki deževni večer sem odšel s svojim čolnom proti Espiritu Santu, ne zaradi Nikoleze, ki sem jo odslej pustil pri miru. temveč zaradi kupčije z biseri.
Ko sem veslal nazaj, sem videl, kako je tam, kjer sem nameraval pristati, skočil nekdo v morje.	.
Takoj sem vedel, da. je Fernando, ki namerava napraviti pot, ki sem jo tOlikrat preplaval jaz sam. Pograbil me je strašen bes. Segel sem po bodalu. Nisem ga imel pri sebi.	.
Vidite, človek ni vedno gospodar sam nad seboj! Vrnil sem se v svojo kolibo in vzel bodalo, ki sem ga prej še dobro nabrusil. Potem som sel spet s čolnom na morje.
Mahoma sem začul krik na pomoč.
Hitel sem proti tistemu kraju in videl Fernanda, a blizu njega tintorera, Fernando je na vso moč brizgal vodo okoli sebe. Ker je žival skoraj slepa, izgreši včasi svoj plen, če stojite na mestu in močno ropotate.«
»In vi ste skočili v morje in tintorera ubili. Tega bi ne naredil eden izmed tisočev.«
Zasmejal se je:
»Motite se! Vi ne veste, kaj je ljubezen. Ko me je Fernando zagledal, je divje za* kričal. Z obema rokama je pograbil rob mojega čolna. Odbil sem njegove roke. Tedaj se je dvignila velika senca'tik poleg mene in tintorero je pregriznil Fernanda čez sredo telesa ...
Zdajt ko je bil moj nasprotnik mrtev, sem se vrgel v morje. Nekoliko sem bil jezen, ker je zver le malo pregrdo uničila Fernanda. Sicer sem pa predvsem mislil, da jo moram ubiti, kajti sicer bi kdo dvomil nad resnico mojih besed in bi me lahko spravili še v neprijetnosti, naj so vsi vedeli, da mi je Fernando prevzel dekle.
Če se borite z morskim volkom, se morate topiti kar moči globoko, kajti ko zasliši ropot, splava kvišku in leže na hrbet, da bi pograbil plen. Pri mojem tintoreru se nisem tega bal, saj je bila zver že sita. Torej se nisem spustil globoko, da bi bolje videl. Splaval je nad menoj, še njegove trde luskine sem čutil. Takoj se je pognal kvišku. Ko se je obrnil, sem mu preparal trebuh. Pognal se je, toda, vedel sem,v da je mrtev, čeprav sem sam odletel daleč proč.
Skočil sem v čoln in tako divje zakričal, da so mu čuli v Carralbu. Prihiteli so ljudje in našli mrtvega torera, a v mojem čolnu zgornjo polovico Fernandovega trupla.
Ker Nikoleza in njena mati nista ver-I jeli mojemu pripovedovanju, se mi je zdelo varneje, ua pobegnem. Ko jc bil lov končan. I sem res odšel.«
Približala sva se s čolnom ladji. S krova so nama vrgli pleteno lestvo. Tedaj je Jože zakričal. Obrnil sem se in zagledal tintorera, ki je bil spet blizu naju. Brodar me je posvaril:
»Počatkajte! Če stopite na lestvo, se bo pognal in vas zagrabil. Jaz ga bom napadel, a vi med tem zlezite kvišku.« v
Ugovarjal sem, a on je bil že slečen. Z bodalom v roki se je oognal v morje. Preplašen sem odhitel po lestvi in se ozrl šele, ko sem bil že na krovu.
»Izgubljen jc!« sem rekel kapitanu, saj se mladenič najmanj tri minute ni prikazal.
»Dobri potapljači in iskalci školjk vzdrže do pet minut pod vodo!« mi je odvrnil kapitan.
Takoj nato se je prikazala na valovih rdeča pika, ki je postajala vedno večja. Med krvavečimi valovi se je dvignila glava. Bil je Jože. Vsi smo mu kričali in ploskali. Utrujen je zlezel na krov. Ko se je za silo oddelinil, je odhitel nazaj in izrezal iz tintorera hrbtne plavnte
Ko se je vrnil, sem mu dal steklenico
ruma. Nasmehnil se je in zadovoljno golenil. *
Urno na to sva sedela s kapitanom pri mizi in jedla okusne somove plavuti. Vprašal sem ga, zakaj mi je poslal tako slab čoln. Opravičeval se je, da se zanaša samo na Jozeja, zato ni mogel poslati druge, večje barčice, ker bi bil moral dati več osebja, ki bi mu pobegnilo.
»Ali vam Jože ne bo pobegnil?« sem ga vprašal.
»Da, toda šele, ko pridemo do Cerralbe.«
In res se je tako zgodilo. Zanj ni bilo zapreke, saj se ni bal morskih volkov. Ali ga je gnalo koprnenje za njegovim zanimivim, č«nrn.v težavnim Doklicem ali lepa Nikoleza? Kdo ve?.
Poročali smo že, da sta odšla v mesecu avgustu holandski velemojster dr. Euvve in znani avstrijski teoretik Kmoch v Rusijo, kjer sta se udeležila tudi nacionalnega turnirja za prvenstvo Rusije. Borba z ruskimi mojstri ie bila zelo težka. Kako so nevarni tudi najboljšim mojstrom, nam kaže naslednja partija.
Rjumin — dr. Euwe.
1. c2—c4, e7—e5. 2. Sbl—c3, Sb8—c6. 3. Sel —f3, Sg8—f6. 4. d2—d4, e5—©4 (bolje je e5Xd4, in na SXd4 Lf8-b4). 5. Sf3—d2 (boljše kot Sg5 ali Se5), Sc6Xd4. 6. Sd2Xe4, Sd4—e6. 7. g2—g3! (beli sistematično pritiska na važno centralno polje d5). Sf6Xe4. 8. Sc3Xe4, f7—f5? (dr. Euvve eksperimentira, kar pa se hudo maščuje nad njim; bolje je Lb4+, kot je igral Flohr proti Botv: iku). 9. Se4—c3, Lf8—b4. 10. Lcl— d2, 0— 0. 11. Lfl—g2, f5—f4? (Nato pa pride črni že v izgubljeno pozicijo. Bolje bi bilo vzeti na c3 in igrati na zasedbo točke e4, čeprav bi beli tudi potem obdržal mnogo boljšo igro.) 12. Sc3—-d5! (Beli je do konca izvedel svoj načrt in črni že nima boljšega, kot braniti pešca f4.) Lb4— d6. 13. Ld2—c3, Ta8—b8. (Ta poteza dobro kaže obupen položaj črnega. Lovca c8 na drug način ni mogoče razviti.) 14. Ddl—d3, Dd8—g5. (Črni bi rad z Le5 nekoliko olajšal pritisk na svojo rokado.) 15. h2—h4!, Dg5—h6. 16. g2—g4, Se6— c5. 17. Dd3—d2, b7—b6. 18. 0—0—0, Lc8—b7. 19. g4—g5, Dh6—e6. 20. Dd2—d4, De6—f7. 21. h4— h5, Sc5-e6. 22. Dd4—d3, Se6-c5. 23. Dd3—d2, f4—s3. (Zadnji obupni poskus, izvesti menjavo dam in rešiti se v končnico, če igra beli LXf3.) 24. g5—gf>! (po tem silovitem udarcu ni več rfiii-goče dolgo držati partije.) Df7—f4 (tudi na drugo partijo bi črni izgubil najmanj figuro ali pa prišel pred neubranljiv mat). 25. Sd5Xf4, Ld6 Xf4. 26. e2—e3, f3Xg2. 27. Thl—h4, Lf4—g5. 28. g6Xh7+, Kg8Xh7. 29. Dd2—c2+, Kh7—g8. 30. Th4—g4, Sc5-e6. 31. f2—f4, Lb7— f3. 32. Tg4X g2 in črni se je vdal.
Prvak Rusije bo najbrže ostal Botvinik, ki je v naslednji partiji zelo hitro premagal svojega konkurenta Alatorceva.
Botvinik — Alatorcev.
1. d2—d4, e7—e6. 2. c2—c4, d7-d5. 3. Sgl— f3, Lf8—e7. 4. Sbl—c3, Sg8—f6. 5. Lcl—g5, 0—0. 6. e2—e3, a7—a6 (podobno je igral tudi Aljehin, toda poteza ni zdrava, ker je pravzaprav izguba tempa). 7. c4Xd5, e6Xd5. 8. Lfl—d3, c7—c6 (bolje je Sb8—d7, Tf8—e8 in Sd7—f8). 9. Ddl— c2, Sb8—d7. 10. g2—g4! (nepričakovana poteza, s katero otvori Botvinik takoj divji napad na kraljevo krilo). Sf6Xg4. U. Ld3Xh7+, Kg8— h8. 12. Lg5—f4, Sg4—f6 (g7—g6 ni šlo, ker žrtvu. je beli lovca in črni ne bi imel zadostne obrambe; na Ld7—f6 bi pa prišlo h2—h3). 13. Lh7— d3, Sf6—h5. 14. h2—h3 (beli je boljše razvit in bi rad še bolj otvoril igro ter zato čaka, če bo vzel črni na f4), Sd7—f6. 15. Lf4—e5 (skakač h5 sedaj nima potez, zato beli lovca umakne). Sf6 —g8. 16. 0—0—0, Sg8—h6. 17. Tdl—gl, Lc8—e6. 18. Dc2—e2, Leb—15 (nato beli takoj odloči igro). 19. Ld3Xf5, Sh6Xf5y. 20. Sf3—h4!!, črni se vda, ker obeh groženj DXh5 in SXf5 ne more braniti.
Problem št 33.
R. Gevers.
Črni: Kc5, Lh5, Sa4, f8, P: c4, g4 g6, h2 (8 figur).
	a b	c d	e	f	š	h	
8	m	1 šili		H		H	8
7	B		H	B			7
6	i§ mH	1 11		H	i	D	6
5	M §§§		04		mm	i	5
4	m	f i JJ		H	i	O	4
3	B	J§	wm		«1		3
2	11 H			H	s	H	2
1	H H		H		fejf		1
	a b	c d	e	f	*	h	
Beli: Khl, DlbS, Th4, h6, Lg2, Se2, P: a5, d2 f5 (10 figur).
Mat v dveh potezah.
Kazen ga je rešila
K zdravniku prihiti deček brez sape.
»Gospod doktor, gospod doktor, brž, brž pojdite k nam!«
»Kdo pa je bolan?«
»Vsi razen mene. Jaz sem biti poreden in za kazen nisem smel jesti gob. ki jih je očka v gozdu n&br&L«
v
Požar v tovarni „Siora" v St. Vidu
Ljubljana, 7. septembra.
V četrtek okoli 11 ponoči je bila ljubljan: ska gasilska postaja avizirana, da ie v tovarni zaves -»Štora« v Št. Vidu izbruhnil požar. Poveljnik poklicnih gasilcev g. Gostila je nemudoma sklical nekaj prostovoljnih gasilcev in tri poklicne, ki so z motorno briagalno in avtomobilom odhiteli na kraj požara. V isteni času sta bili avizirani tudi gasilski postaji v Zg. in Sp. ■ iški, ki sta poslali svoje gasilce za ljubljanskimi. Pozneje je prihitela v št. Vid še gasilska četa iz Dravelj s svojo ročno brizdalno. Gasilcem pa ni bilo več treba stopiti v akcijo, ker so domačini medtem ogenj že zadušili. Pač pa je bilo poslopje, v katerem je izbruhnil ogenj, polno dima, ki so ga gasilci pregnali s tem, da s" odprli vsa okna. Razkopali so tudi dele, katerih se je ogenj lotil, da ne bi tleča iskra znova povzročila požar.
Ogenj je prvi opazil tapetnik Zalaznik, ki je \ run: njenem času šel mimo. Samo požrtvovalnosti domačinov, ki so se v najkrajšem času zbrali okoli gorečega predelka in začeli pridno gasiti, se ima tovarna zahvaliti, da ni ogenj povzročil be hujše škode. Nevarnost je bila
velika, ker je tovarna bogato založena z bombaževim) in drugo sirovino in ker je najbližji hidrant od tovarne oddaljen približno pol kilometra. Dva stroja za knopsanje, ki sta deloma železna, deloma lesena, sta popolnoma uničena. Leseni del strojev je ves zgorel, železje pa je tako zvito, da ni več uporabno. Razen teli dveh strojev sta močno poškodovana še dva, zgorelo pa je tudi mnogo sirovine.
Ogenj je povzročil okoli 100.000 Din škode, ki pa je krita z zavarovalnino. Vsi tovarniški oddelki so visoko zavarovani. Posledice tega požara so najbolj zadele ono delavstvo, ki je bilo zaposleno v predelku, v katerem je ogenj izbruhnil. Začasno ne more delati okoli 20% vsega delavstva. Toda že v torek — tako izjavlja ravnateljstvo tovarne — bo tovarna spet normalno obratovala.
Popoldne si je oddelek, ki je bil prizadet po požaru, ogledala komisija, ki je izrazila svojo domnevo, da je ogenj nastal na ta način, da je od stroja odskOčila iskra in vnela drobne nitke, s katerimi je napolnjeno ozračje tistega oddelka. Vse druge govorice, da jc ogenj nastal zaradi cigaretnega ogorka ozir. da je bil podtaknjen, so neutemeljene.
Žegnanje v Sija L m4 m L $934 '
Naša obmejna župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah je praznovala minilo nedeljo svojega farnega patrona sv. Ilja- Razpoloženje letos ni bilo pravo, deževalo je, česar si naši vinogradniki ob tem času zoritve ne želijo in glavno — manjkal je njihov voditelj, domači župnik g. duh. svetnik Evald Vračko. Od spomladi sem žc boleha in sedaj se zdravi na zagrebški kliniki. Po zadnjih poročilih se mu obrača zdravje na boljše.
Pred 20 leti — leta 1914 — je bilo v St. Ilju tudi žalostno žegnanje, manjkal je tudi g. župnik, ki je bil' tedaj zaprt po zaslugi denuncijantov v zadulili ječi v Gradcu. Posledice dolgoletnega trpljenja se kažejo sedaj na zdravju. Ljubljenemu župniku in od: ličnemu narodnemu delavcu želi celi St. Ilj skorajšnjega okrevanja in tem željam se mjdrnžu.iemo tudi mi!
Praktična gospodinja rabi samo splošno znano
JIISIPOI" paritetno vošCilo
za brizganje, katerega nudimo vsled vedno večje uporabe po znatno znižani ceni.
„L4iST«Hk" ajmuaana, oosposveteHa c Koledar
Sobota, 8. septembra: Rojstvo Marije Device; Adrijan, mučenec; Korbinijan, škof.
Nedelja, 9. septembra: (16. pob. nedelja.) Peter Elaver, »poznavalec; Serafina. Mlaj ob 1.20 Her-schel napoveduje prijetno vreme.
Ponedeljek, 10. septembra: Nikolaj Tolecki, spoznavalec; Pulherija, cesarica.
Ostale vesti
— Služba božja na planinah. Aljažev klub opozarja in vabi prijatelje planin, da se udeležijo službe božje, ki bo v soboto in nedeljo na sledečih planinskih postojankah: na Kredarici ob 8, na Krvavcu ob 11. V Kamniški Bistrici je cerkveno žegnanje danes na praznik in bo služba božja ob 10, prav tako tudi v nedeljo ob 10. Aljažev klub tem patom obvešča, da s tem zaključi službe božje na gorah za to leto. Vsem gospodom, ki so se žrtvovali za to, izreka najtoplejšo zahvalo!
od katerih je 31 takih, ki bi jih starši porabili v domačem trgovskem, industrijskem ozir. obrtniškem podjetju. V šol. letu 1934-35 šteje zavod 175, učencev in učenk.
Lepe moderne spomenike ima razstavljene in jih po nizki ceni odprodaja
Kunovar Franfo
kamnoseško kiparsko podjetje
Ljubljana, pokopališče Sv. Križ
_TELEFON Stev. 27-87
— Hitro prijet mlad pustolovec. V hišo po-sestnice Marije Sitarjeve v Zgor. Šiški sc je 29. julija jropoldne splazil tat v sobo, kjer je bila shranjena ročna blagajna. Iz ročne blagajne je odnesel 40.000 Din gotovine in več zlatnine, v vrednosti 10.000 Din. Tatvine je bil osumljen pri Sitarjevi zaposleni hlapec, 24 letni Lipe, ki je še tisti dan zapustil Sitarjevo iu pobegnil. Pred dnevi ga je policija izsledila v Splitu ter ga včeraj pripeljala v Ljubljano. Lipe ie priznal tatvino denarja, ne pa zlatnine. Povedal je, da si je nakupil po vlomu lepo obleko in druge stvari ter nato krenil z večernim brzim vlakom v Belgrad. Tu jc večino denarja zapravil z nekim trgovskim jsotnikom. Iz Belgrada jo je mahnil v Split, kjer je bil prijet. Pri njem so našli še 2 Din gotovine in kitaro.
Kdo vam je porok,
1 da ne bo morda že jutri Vaša domačija kup pepela,
1 da Vas v cvetu let, moči in zdravja ne poanti dekla Smrt,
1 da Vas v dneh, ko usahnejo Vaše delovne sile, ne čakajo dnevi gladu in pomanjkanja,
| da bodete mogli ob polnoletnosti svojih otrok seči v žep in Jim izplačati od Vas 1	pričakovano doto,
| da se Vam sredi radosti potovanja, sredi upov polnih načrtov za Vaš in Vaše I	družine življenjski obstoj, sredi nedolžne zabave morda, pri »portu ali pri
f	trdem delu ne zaloti usodna nesreča, ki Vas za vselej ali vsaj začasno one-
1	sposobi za pridobitno delo,
da Vam ne nastanejo neznosna bremena radi jamstva, ki ga po zakonu nosite kot podjetnik, hišni posestnik, kmetovalec itd.,
da se bodo prav VaSega imetja izognili tatovi in roparji ?
Nihče!
Zato je Uho pametno in smotreno, da za vse take slučaje sklenete primarno zavarovanje pri naši domači in po svoji kulantnosti obče priznani
Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani
Zastopniki v vseh krajih ■nHaMHHHBHHHMBHBHnaMIIIIIIIM
oglejte si daiflSke plašče
najnovejših krojev za jesen in zimo
pri
Fran Lukič
Ljubljana - Stritarjeva ulica
— Izletnikom iz Holandije, Belgije m
Nemčije, ki so prispeli 31. avgusta v domovino, sporočam, da je generalna direkcija drž. železnic pod št. 61571, od 27. avgusta 1934 odobrila 50% popust vozne cene od postaje, kjer se nahajajo, do Jesenice državna meja. Ker smo pri prihodu plačali celo karto, se bo skušalo izposlovati, da se vrnemo brezplačno, v najslabšem slučaju bo pa treba pri povratku plačati le polovico vozne cene. Vsak izletnik mora imeti »Izkaznico«, ki jo je prejel od podpisanega, in se ž njo pri postajni blagajni legitimirati. Kdor ni sprejel »Izkaznice«, naj mi takoj piše ix> njo. Ivan Novak, vodja izleta, Sv. Lenart nad
Laškim.^ ^ dvorazr. trgovski šoli v Ljubljani
se ie priglasilo za vpis v prvi letnik 34 učencev in 134 učenk, skupaj torej 168. Sprejetih je bilo 34 učencev in 57 učenk, dočim je bilo odklonjenih 77 učenk. Ravnateljstvo je zaprosilo za dovoljenje otvoritve tretje paralelke, pa je bila prosma_ odklonjena. Tako je ostalo nesprejetih 77 priglasenk,
lavni dobitek
TOMBOLE
v Kranju 16. septembra
sedežni
Citroen auto ¥ vrednosti Din 62-500"-
PoiovKna vožnla na železnici dovoljena! Tablice v predprodall Din A'—\ na dan tombote Din 5—. — Prltetek to«no ob 4. url popoldne
—	Glasbene zavode in druge šole obveščamo, da je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ceno Bajukovi »Pevski soli«' znižala od 50 Din na 30 Din. To je priznano' najboljša in na.jobširnejša pevska šola, kai jih imamo sedaj.
—	Opozarjamo naše prijatelje in cita-telje na zdravljenje v Slatini Radencih, ker kmalu bo zima in bolezen tukaj!
—	G. Ludovik Sosič naj javi svoj naslov upravi »Slovenca«.
—	Prijetno in enostavno je. ako lahko kupite fino in poceni blago za obleke in suknie v trgovini, katera ima tudi lastnega dobrega krojaškega mojstra. To vam nudi Trgovski.dom Stermecki, tovarna perila in oblek v Celju.
—	Na dr. Krekovi mešč. gospodinjski šoli v Ljubljani VII. bo vpisovanje 1. oktobra t. 1. Ker ima ta šola več oddelkov, t.e sprejmejo učenke takoj po dovršeni meščanski šoli, izjemoma tudi iz osnov, šol. Vpisnina 600 Din za višji oddelek, za nižji pa 300 Din. Notranje plačujejo za prvovrstno oskrbo v nižjih odd. 700 Din, v višjih pa 800 Din mesečno. Zunanje 400 Din na mesec. Tečaji: Istočasno bo vpisovanje za kuharske tečaje in tečaje za šivanje in prikrojevanje. Sprejemajo se tudi učenke in učenci za glasbo (klavir, gosli), za nemški jezik, francoščino in angleščino p zmerni ceni. Prospekti se dobe na zavodu brezplačno. - Telef. 30.94.
Ne mučile se več s krpanjem perilo no roko,
ko Vam pa PST Patent Stopf Twist priprava omogoča obnovo perila na šivalnem stroju hitreje in lepše nego na roko.
—	Zadruga poštni dom v Ljubljani je kupila za glavni dobitek svoje efektne loterije krasno spalno opravo pri tvrdki Lancoš, ki je razstavljena v paviljonu E na velesejmu. Srečke se dobijo istotam.
—	Propagandne lepake razpošilja te dni »Založba ljudskih iger« raznim naslovom, med lemi tudi vsem preč. župnijskim uradom, (Zaradi skromnih sredstev je opremila samo po en lejjak z odgovarjajočim kolkom. Vljudno naproša vse cenj. naslove, ki bi mogli uporabiti tudi drugi izvod lepaka, naj žrtvujejo kolek 1 Din zanj I Delo za preporod naših odrov more vršiti »Založba ljudskih iger« le, če vsi naročniki in odjemalci iger točno plačujejo svoje obveznosti. Zaostanki so še veliki. Ob koncu prvega poslovnega leta naj vsakdo takoj vse poravna! Brez gotovine je nadaljnje delo nemogoče.
—	V zdravilišče Slatina Radenci so med drugimi v zadnjSh dneh prispeli: Nadasdl Malvine, privat, Čakovec; Gold Franjo, trgovec, Čakovec; Nik°'Bevič Davidovič Valerijam ruski mor." ofic. v p„ Zagreb; Skopi-čenko Marija, privat, Zagreb; Kantz Marija, vdova ofic.„ Varaždin; Schmittlerchner Ana, posestnica, Sv. Jurij ob Ščavnici; Derma-stia Kari, prof., Ljubljana; Dimitrijevio Miloš, trgovec, Zemun; Žabkar Hinko s soprogo, Belgrad; Femc Ivan, finančni uradnik v p., Ljubljana; Herakovič Sava s soprogo,
trgovec, Bjelovar; Ivanovič Natalija, soproga trgovca, Bjelovar; Bayer Swaty Fani, vdova gradbenika, Maribor; Timofejev Aleksander, uradnik, Zemun; Planine Ana, privat, Celje: Cerutti Angolo, odmin. delegat. Trst; Nikolajevič Aleksander, trgovec, Belgrad; Bauer Albin, penzioner, Zagreb; Irgolič Franc s soprogo, poštni in telegrafski inšpektor, Maribor; Milekič Mark?, fin. preglednik, Supljaja; Ujčio Franc, višji pol. kom., Sušak; Sohruf Sofie, privat, Miira-zuschlag; Hočimovič Zivko, sodnik v p., l)a-ruvar; Lazič Gavro, major v p., Nova Gra-diška: Maršič Helena, posestnica, Novi Ma-rnfr Petersou Anatasija, privat. Belgrad;
Panny Milka, privat, Sušak; Višin Vjeko-slav, pom. kapetan, Prčanj; Varjjen Ivo, pom. kapetan, Boka Kotorska; Brenčič Marta z materjo in otroci, soproga zdravnika, Ljubljana; Horvat Vladimir, novinar, Zagreb; Kline Ignac, višji davčni upravitelj v p., Novo mesto; dr. Signjar Rudolf, šef statističnega urada v p., Zagreb: Dedek Franc, stavbenik, Ljubljana; Brugger Judith, sopr. car. insp., Ligist; Resch Josip, trgovec, Sombor: Grospič Emilija, soproga zdravnika, Gospič; Seliti fer \Vilhelm, župnik, Čestereg; Mulaček Franc, podpolkovnik v p., Ljubljana; Katanič Života, polkovnik, Belgrad; Flesch Marko, trgovec, Zagreb; Soksč Elsa, pri v a. t, Zagreb; Korenini Aleksander, bane. prokur. v p., Sv. Peter pod Sv. gorami; dr. inž. Hans Paul. univ. prof., Gradec; Felser Helena, soproga trgovca, Vinkovci.
—	Delo za preporod naših odrov more vršili »Založba ljudskih iger« le, če vsi naročniki in odjemalci iger točno plačujejo svoje obveznosti. Zaostanki so še veliki. Ob koncu prvega poslovnega leta naj vsakdo takoj vse poravna! Brez gotovine je nadaljnje delo nemogoče.
—	Ne kupujte drugih falzifikatov, ko dobite domačo, naravno JORDAN grenčico za bolezni prebavnih organov.
LA TOJA
razirna krema
in kreme za kožo edinstvene na svetu,
ker varujejo, hranijo, pomlajujejo in zdravijo kožo.
Zahtevajte jih povsod!
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: sCHEMOTECHNA« d. z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10.
—	Ce človeka napade bolezen, ni vsako prvo zdravilo, ki je pri rokah, dovolj dobro, da si organizem odpomore. Vzeti je treba res preizkušen lek. Tudi za perilo moramo vzeti v roke čistilno sredstvo izredne čistilne moči in izdatnosti, če hočemo, da bo zopet čisto in belo kakor novo. Zlatorog-ovo milo ne trpi nobene nesnage. Ljudski grlas: »Le Zlatorog milo da belo perilo!« se je vedno izkazal kot pravilen. V svojo lastno korist zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le Zlatorog-ovo milo!
Zobna praksa
Paul Vrankar
zopet redno ordinira od 8-12 in od 2—6
na iteiio tudi i*wen navedenih ur
—	Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natr-ganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelib jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotica prtnaia uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno priletno olaiSanje. često tudi popolno o*dravljenie.
—	Absolventinja praškega konservatonja in pedagoške šole bo tudi letos poučevala po zmerni ceni klavir, gosli in citre. Moderna metoda, točen pouk, siguren uspeh._____
—	Nosečim ženam in mladim materam
pripomore naravna »Franz-Joae!« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Jose!« vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo, ________
—	Redno vpisovanje v Dopisno trgovsko šo. lo v Ljubljani se vrši do tO. septembra 1934
1 vsak delavnik od 0—12 in od 16—18, v nedeljo in na praznik od 10—ti dopoldne osebno pri ravnateljstvu DTŠ na Kongresnem trgu 2-11, ali pa z vpisnico, katero lahko vsakdo s prospektom prejme, V tem času veljajo izjemne ugodnosti. — DTš poučuje trgovske predmete, kakor knjigovodstvo, korespondenco, stenografijo, strojepisje itd., moderne jezike, kakor nemščino, francoščino, italijanščino, angleščino. — 1J1S pripravlja učence tudi zn privatni izpit nn. drž. trgovskih šolali. Ker so s tekočim šolskim letom vsi prispevki znatno znižani, je omogočen uspe. Sen strokovni študij pri tem zavodu vsakomur-Podrobna, brezplačna pojasnila in prospekti se dobe pri ravnateljstvu. Šola uživa zavoljo svojega vestnega in resnega dela najboljši glas, vsled česar se lahko vsakomur kar najbolj toplo priporoča.	, .
= Odvetnik dr. Pretner Matej se e preselil s svojo odvetniško pisarno iz Trsta v Ljubljano, Tavčarjeva ul. 12 (telefon 22-88).
Sianje vinogradov okrog Ormoža in Ljutomera
Sv. Bolfenk na Kogu, v zač. sept. Zadnje deževje je naše upanje na v kvalitativnem oziru ugodno vinsko letino precej omajalo. Grozdje je začelo pokati in gniti. To je vzrok, da bodo vinogradniki radi rizika, ki je v zvezi z dal}-šim odlašanjem trgatve, s tem delom skoraj pričeu. Kajpada velja to za rane in modre vrste (portu-gizec). S splošno trgatvijo se bo gotovo še čakate, ker v tukajšnjem vinorodnem okolišu ni navada, da bi se prerano trgalo, ker se večina naših vinogradnikov zaveda gospodarske škode, ki je v zvezi s prerano trgatvijo. — Zorečemu grozdju nagajajo letos posebno sršeni, ose, muhe in ptice, a tudi tatvine grozdja so na dnevnem redu. Ko bi bili vinogradniki primerno organizirani, bi se dalo potom organizacije poskrbeti tudi za zadostno za-straženjc vinogradov ob času zorenja. A. K—i.
ficašelc za fr domač, Aoljii a* uttejii
Šentviški obrtniki na Koroškem
ŠentviSki obrtniki so pod vodstvom g. Vrholv»l« ca, krojaškega mojstra, napravili poučno ekskurzijo v Celovec in obiskali jesensko razstavo. Zn. Goričanovim avtobusom smo 6e odpeljali — "'tO nas je bilo — ob 4 zjutraj v nedeljo, 2(5. avgusta ter po peturni vožinji prišli v Celovec. Obiskali smo Gospo sveto, ogledali si ondotno veličastna cerkev. Naj omenimo, da smo videli zvon, ki je v premeru tolikšen, da lahko štirje mlatiči mlatijo na njegovi površini. V notranjosti cerkve so krasne freske, vredne, da si jih človek podrobneje ogleda. Na levi strani notranjosti le stranski oltar, ki predstavlja trpljenje duš v vican. Ves ta pro-stor je ograjen z močno železno ograjo, na sredi pa stoji 'kamenlti podstavek, na katerem gorijo noč in dan lučice. Veličasten pa je razgled na vzhodno stran od Gospe svete, kjer stoji vojvodski prestol, čakajoč kralja Matjaža. Tudi ta kraj smo si ogledali ter obujali lepe spomine. Po ogledu vojvod-ekega prestola smo se odpeljali k Vrbskemu jezeru. Ima krasno okolico, katera pa izdaleka ne prekaša našega Bleda. Po jezeru vozijo motorni čolni, kateri prevažajo obiskovalce. Tudi mi «mo zasedli dva taka čolna. Čolni so rezali valove Vrb-skega jezera, iz naših grl pa je orila slovenska pesem. Ogledali smo si obe strani jezera ler občudovali niične letoviške vile bolj premožnih vašča-nov. Vsaka taka vila pa ima postavljeno tudi kopalno lopo ob vili, tako da je dohod k lopi čim bolj prikladen. Te kopalne lope stoje na koleh. V teh lopah prebiva cela družina ob nedeljah in praznikih, in tudi obedujejo v njih. Spodnji del lope pa je narejen za spravljanje malih čolnov, ki jih poseduje vsak lastnik. Pred lopo pa je 5e posebej narejen proslor za solnčenje. Jezero je dolgo 18 km in poldrugi kilometer široko. Cena vožnje z motornim čolnom za razgled cele okolice stane 13 Din našega denarja. Priporočljivo bi bilo, ko bi si tudi naši podjetni Blejci nabavili nekoliko takih čolnov. Po ogledu jezera smo se odpeljali ogledovat razstavo, katera pa zdaleko ne prekaša naše. Samo eno mizarsko delo je bilo vredno pohvale, vso drugo ne naredi nobenega vtisa na obiskovalca. Priporočljivo bi pa bilo, da bi tudi naš velesejem naredil atko nizko vstopnino, kakor Jo ima koroški. Za koroške razmere je bil obisk res rekorden in to le vsled male vstopnine, Na veseličnem prostoru smo videli marsikaj, kar zda-loko prekaša naš velesejem.
Zasedli smo zopet avtobus, pa hajd v Vcliko-vec. na malo okrepcilo, Kjer nas je vodila pot. so nas pozdravljali koroški bratje in dečve. V Veli-kovcu smo se slikali in za slovo zapeli nekaj slovenskih pesmi.
— Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Frani Josefove« grenčico, popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno Utrebljenje čravesa. kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
Sedlarska in vrtnarska podružnica Rašica — St. Vid nad Ljubljano — vljudno vabi na obisk
vrtne veselice
ki jo priredi v nedeljo, dne 9, septembra t. I. v restavracijskih prostorih FRANCA KNEZA.
Središče ob Dravi
V začetku septembra nas je zapustil postajni načelnik Martin Križan, ki je premeščen na svoje novo službeno mesto v Litijo. Bil je vesten in po-strežljiv uradnik, ki si je v dolgi dobi 12 let pridobil simpatije vsega prebivalstva. Želimo mu tudi na njogovom novem mestu mnogo uspeha in »reč«.
Dela na novi banovinski cest' iz Šnlovcev v Obrež bodo skoraj dovršena, ako vreme ne bo do-lalo težav. V prometnem in gospodarskem oziru je t« cesta velika pridobitev za Središče in okolico. Z graditvijo cestc je bilo pomagano tudi prebivalstvu v tej težki krisi, saj se ie marsiknterl zaslužil lopo število kovačov.
Početiti zoološkega vrta
^ M
Prof. Silvo Breskvar:
Zvezde v septembru - Lune okrog premicnic
Občudovana srnica
Zoološka razstava v Šelenburgovi ulici 6 v Ljubljaiji, ki jo je priredilo mlado »Zoološko društvo Noe«, privablja dnevno mnogo obiskovalcev in občudovalcev živali. Društvo si je stavilo nalogo vzbuditi v javnosti smisel in zanimanje za stalen zoološki vrt. S prireditvijo začasno zoološke razstave v malem je stopilo društvo pred javnost.
Razstava muli obiskovalcem prav pestro sliko. Največ občudovalcev imajo opice s svojimi vratolomnimi akrobacijami, dalje
Prijazni opici
lisice, ljubke srnice, veverice, fazani, bobri nutrija, krasni fazani, neštevilni domači in; eksotični ptički, ujede itd. Celo krokodila imajo tam, sicer ne živega, temveč lepo ustrojenega, tla radoveden obiskovalec brez nevarnosti lahko vtakne roko v široko odprti gobec. Razstava je vsekakor lep uspeh. \ Toplo pozdravljamo delovanje društva »Noe«, j ki hoče nadaljevati po bivšemu društvu i »Zoo« tako lepo započeto delo. — Razstava bo podaljšana do Ki. t. m.
Kako se godi notranjskemu kmetu
Cerknica, 7. septembra.
Notranjski kmet spada, po pravici rečeno, med največje reveže in nesrečneže. Njemu je dal Bog zemljo, ki itak ne rodi veliko, a zopet in zopet ga obiskujejo nesreče. Enkrat je suša, drugič povodenj, pa zopet požar itd. Nesreče, ki ga zadevajo, pa so bile in so še na dnevnem redu. Višek dosedanjih katastrofalnih nesreč pa je ravno letošnie leto.
90 letni starček je rekel: »Toliko časa sem že na svetu, pa, skoro bi rekel, da toliko nesreč in hudega, kakor ravno letos, svoj živ dan nisem videl!« — In res je tako! Kar kmet kupi — vse drago, kar on proda — nima cene! In vendar se mora kmet tudi živeti. Glavna njegova hrana pa je to, kar sam pridela. Saj vemo in sami vidimo, da naš ubogi uničeni in do skrajnosti izmozgani kmet ne jč zrezkov, kakor si jih privoščijo tisti, ki pravijo, da kmetu ni hudo, da nima denarja, pa da ga skriva v slamnjačah! Bog daj, da bi se ti že enkrat spametovali!
Kako pa ie s pridelkom? Res, letos je zelo
slaba. Saj ga ne bo niti toliko, kolikor sc je dalo v zemljo. Krompir, ki je kmetova vsakdanja hrana, je nekaj časa lepo kazal. Toda, prišlo je neprestano deževje, voda je dolgo časa stala po polju in krompir je začel gniti. Pa prišle so miši in črvi in uničili še to, kar je ostalo. Kaj bo letos spravil kmet v »jamljice«, tega sam ne ve. Fižol, ki je bil letos poln, kakor že precej let nazaj ne, postaja vsled neprestane moče — gnil. Zato ga ljudje, dasi še ni čas za to, pospravljajo, da ga tako vsaj nekoliko rešijo gnilobe. Žita ni bilo nič, sadja pa tudi ne. Sena je res nekaj bilo. Otavo so tudi pokosili, pa je prišlo avgustovo deževje s povodniio in uničilo ter odneslo vse. Samo enemu kmetu je voda vzela dobrih 10—14 voz otave!
Enega in drugega ni. Zima pa bo kmalu prišla. Kje dobiti živeža, kje obleke? To vprašanje ostane kmetu-revežu, naj ga rešuje sam, kakor ve in zna.
Dal Bog, da bi se kaj kmalu obrnilo in bi bilo tudi notranjskemu, kakor sploh slovenskemu kmetu kaj boljše!
Kako so našli Gašperlinove kosti
Žrtev zločina v Kamniških planinah
Ljuibljana, 7. septembra.
Več visokošolcev je pretekle dni odšlo v Kamniške planine, kjer so lovci pod Okrešljem našli okostje neznanega moža. Medicinec g. B. J. nam je o tem to-le povedal:
Solnčni sobotni dan, 1. septembra, je zvabil lovce, da so naslednjega dne krenili na lov. Ni pa bilo eolnčno, temveč deževno, megleno jutro. V deževju so odšli lovci z Okreslja na Pasje sedlo, kjer se nahajajo gamsi.
Ko je Plesni kov Miha iskal ustreljenega gamsa pod pečinami, je našel čevelj. Pobral ga je in našel v njem nogo. Pregnala pa ga je nevihta, da si najdbe ni mogel natančneje ogledati. Zadevo je naznanil solčavskim orožnikom, ki so že na večer prispeli na Okrešelj. Naslednje jutro nas je odpeljal oskrbnik Jaka pod severno steno Kamniškega sedla. Po daljšem iskanju se nam je posrečilo najti na grušču pod strmimi skalami razpadlo truplo neznanca. V listnici ni bilo ničesar, po čemer bi spoznali, kdo da je. Pod kostmi je ležala sekira. Vsa oprava izključuje, da bi bil neznanec turist.
Ker smo našli samo kosti in nekaj preperele obleke, smo sklepali, da je ponesrečenec ležal že kaki dve leti pod steno. Pri natančnejši preiskavi se je ugotovilo, da neznanec ni padel po steni, ker so bile kosti cele, razen kolka, ki ga je kamenje odkrhnilo. Na levem temenu je bila lobanja poče-
na, zobovje je bilo dobro ohranjeno, razen koenja-kov, ki so bili izbiti. Neznanec je moral biti visok približno 180 cm, tršate postave, 30—35 let star.
Na podlagi lega, kar smo našli, smo sklepali o neznanievi usodi. Ena možnost bi bila ta-le: Padec čez steno, kakor smo že zgoraj omenili, je izključen. Na poti ga je noč prehitpla in je zašel. Pod stenami je zaspal. Ker se pa kamenje na tisti strani zelo kruši, mu je padel kak oster kamen na glavo in ga ubil.
Možen pa je tudi umor, ker razpoka na lobanji soglaša z dolžino ostrine sekire. Neznani ubijalec je zavlekel svojo žrtev na skrivno mesto pod sleno.
Mrzel veter je zapihal iz Planjave proti Mrzli gori, snežinke so začele padati na ubogo žrtev. Narava je začutila z nami in zrušila kamenje v poslednji pozdrav.
Orožnika in oskrbnik so se vrnili, nas so pa
zvabile bele planino na svoje vrhove.
*
Kakor pa je »Slovenec« že poročal, je okostje ostanek nesrečnega poselnika Franceta Gašperlina iz Primskovega pri Cerkljah, ki so ga pogrešali od R. aprila 1932. Ko je odšel z doma. je vzel s seboj 500 Din. Denarnica, ki so jo sedaj našli, pa je bila prazna. To bi pomenilo, da je rajnega nekdo umoril in oropal. To bi dokazovala tudi rana na lobanji.
Na zahodnem delu neba izginja Škorpijon z rdečim Antaresom. Nad njim pa se nagibajo Her-kul, Volar z Arkturjem in Kača na večerno stran. Na jugu, tam, kjer izginja Rimska cesta pod obzorje, se bleste zvezde Strelca, sredi južnega neba pa raz|)roslira Orel svoja krila. Atair, njegova glavna zvezda je ena prvih, ki se pokažejo na večernem svodu neba. Podobno ie tudi z Vego, najsvetlejšo zvezdo v Liri. Od svetlejših zvezd stoji ta najviše. Vzhodno od južne smeri vzhaja Fomalhaut v Južni Ribi. Nad vzhodom vidimo štiri enako svetle zvezde. Desne tri pripadajo Pegazu. zgornja leva pa k Andromedi, ki ima večino zvezd raztresenih nad severnim delom obnebnika.
Veliki voz stoji nizko na nebu. Kot najsvetlejša zvezda na severni strani vzhaja Kožica v Vozniku ob vznožju Rimske ceste. Nad Kožico je Perzei, še više pa migljajo zvezde Kasiopeje. Nad našo glavo, v Rimski cesti, so razvrščene zvezde Laboda v obliki križa.
Rimska cesta stoji strmo na obzorju ter se boči v ponosnem loku prek nočnega neba.
Ta mesec nas zapusti poletje. Dne 23. septembra se preseli Sonce iz severne nebesne poloble na južno. Takrat sta dan in noč enako dolga. Zato govorimo o jesenskem enakonočju ali ekvinokciju. Od tega dne je za jx>l leta dan krajši od noči.
Premičniea Merkur se ta mesec ne vidi; Venera l>a se počasi — kot Danica — približuje Soncu. Zato je doba njene vidnosti vedno krajša.
Obdan od jutranje zore se pokaže rdeči Mars nekaj časa pred sončnim vzhodom. Ušel je iz objema silne luči ter postaja počasi najočitnejša zvezda jutranjega neba
Jupiter je vzel slovo. Na večerni strani se potaplja v žarke Sonca ter nam končno izgine izpred oči. Za odškodnino nam na vzhodu sveti rumeni Saturen ter ostane viden vso noč.
Luna. ta najhitrejša nebesna popotnica, obišče Marta 5. septembra ter ga celo pokrije za nekatere dele Zemlje. Pri nas ne vidimo tega pojava. 7. t. ni. se sestane z Danico in 20. se sreča tudi s Saturnom.
Pred sončnim vzhodom zapazi dobro oko ob čistem zraku, ko ne sveti Luna, nad vzhodom nežen sij, medlejši od Rimske ceste. To je zodiokalna svetloba. Najbrže jc odsev sončne svetlobe na drobčkanih delcih, ki v obliki velikega kolobarja ogrinjajo Sonce v ravnini ekliptike (navidezne sončne poti).
★
Mimo Danice nam je od vseh zvezd Luna ena najljubših znank. Kako tudi ne! Saj njena mila svetloba ne slepi očesa, S|3renienibe njenega obličja pa v veliki meri poživljajo zvezdnato nebo. Že zgodaj je služila človeškemu rodu kot merilec časa, kot kazalec velikanske nebesne ure. Veliko prijx>vedk vseh narodov in časov je v zvezi z njo, enako tudi mnogo vraž, ki živijo deloma še dandanes. Nekateri narodi so ji izkazovali božjo čast, po nekod pa je bila celo bolj v časteh kakor mogočno Sonce. — Luna je edina spremljevalka naše Zemlje in je njej najbližja zvezda.
Kako pa je v tem oziru z drugimi premični-cami? So tudi te obdarjene s spremljevalkami, ki jim slede na njihovih potih okoli Sonca? Odgovor na to vprašanje je v splošnem pritrdilen.
Soncu najbližji premičnici Merkur in Venera sta brez lun. Popolnoma sami tavata jx> svetovnem prostoru. Noči na njima so ozaljšane le s slabotno svetlobo daljnih zvezd, ki jo prekaša sijaj najbližjih premičnic.
Veneri sledi Zemlja s svojo Luno, Zemlji pa
Jože Urankar odhaja
Maribor, 5. septembra.
Kdo ni poznal v Mariboru našega dobrega Jožeta Urankar-j a , revizorja vlakov iz Melja? Bil je markant-na osebnost med slovenskimi železničarji, imponiral je vsakemu njegov možati, energični in pošteni nastop. Njegov značaj je spoštoval in spoštuje prijatelj in protivnik. Mož, izklesan v svojem prepričanju, od katerega ni popustil niti za eno črko. Poštenjak, kakršnih je danes malo, Slo-mož strogo krščanskega
rdeči Mars, ki se ponaša kar z dvema lunama. Znanost jima je nadela imeni Fobos in Deimos, po naše Strah in Groza, ki sta od nekdaj bila spremljevalca bojnega boga Marta. Pa kakšni sta ti luni s tako grozečimi imeni! Fobos meri komaj 9, Da-imos pa 16 km v premeru! Pritlikava svetova kot kaki igrački, ki bi ne pomenila mnogo, če bi ne bila sopotnika neprimerno večji zvezdi. Fobos, Martu najbližji, pa je v enem [»gledu edinstvena luna v našem osončju. Od Martovega središča je oddaljena samo 9300 km, od njegovega jx>vršja pa komaj 5900 km. To bi odgovarjalo razdalji Lisabo-ne na Portugalskem od New-Yorka! Kar pa je glavno, giblje se hitreje, kot se vrti Mars okoli svoje osi. V enem Marfovem dnevu napravi Fobos kar tri obhode okoli premičnice. To se pravi, za prebivalce Marta vzhaja ta luna trikrat na dan in trikrat zahaja. Tako urna je, da morejo brez priprav opaziti njeno gibanje. Pri vsakem obhodu menja svoje obličje od mlaja do ščipa in nazaj do mlaja. Pa še eno muho ima. Vzhaja v nasprotju z ostalimi zvezdami na zahodni strani neba, zahaja pa na vzhodu! Z Marta gledan, se vidi Fobos ne* koliko manjši kakor vidimo mi našo Luno, Daimos pa sije kot zelo svetla zvezda. Čuden svet, ki nima para v osončju.
Naslednja premičniea je Jupiter. Obdana je kar od devetih, baje celo od desetih lun. O onih, ki imajo znake I, II, III in IV (te so od vseh najsvetlejše in največje) in o njihovem pomenu za znanost smo nekoč že govorili. Olede ostalih ni kaj prida reči. Le o najbolj oddaljeni in o najbližji je vedno pripomniti, da vabi prva skoraj tri leta, zadnja pa niti dveh dni za enkratno obkroženje Jupitra.
Najbolj obdarjen s sopreniičnicami je Saturn. Spremlja ga deset lun, od katerih ima vsaka svoje ime. Največja med njimi se imenuje Titan. Mimo tega se ponaša Saturen s posebnostjo, ki je nima nobena druga premičniea. Obdan je z znamenitim kolobarjem, bolje rečeno s sestavom kolobarjev. Pogled na nebo s Salurnovega površja je brez primere. V onih predelih, kjer vidijo kolobarje, sc razpenja preko nočnega neba veličasten, svetel obok. Le v sredini (ki stoji o polnoči najviše) ga manjka kos, ki ga izreže Saturnova senca. To prelepo podobo oživljajo lune s svojim gibanjem in svetlobnimi menami. Iz česa so kolobarji? Ugotovljeno je, da so sestavljeni iz brez števila drobnih telesc, neznatnih lunic, ki krožijo kakor njihove velike sestre okoli Saturna. Ker jih je tako veliko, so videti od daleč kot svetel, nepretrgan kolobar.
Uran ima štiri lune z zvenečimi imeni: Ariel, Umbriel, Titania in Oberon. Vsi so svoji premičnici razmeroma bliže kakor Luna Zemlji. Njihovi tiri stoje skoraj pravokotno na ekleptiki.
Na svoji dolgi poti, za katero rabi skoraj 165 let, spremlja Neptuna le ena luna, nazvana Triton. Tudi njegova pot stoji precej strmo na ekliptiki.
Najskrajnejša premičniea osončja, Pluton, mora, kolikor vemo, brez tovariša po potovat i |x> puščavah svetovnega prostora.
— Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, po-bitosti. tesnobnostnem čutu imamo z naravno »Franz-Josef« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, ! takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki pri-J znavajo, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti.
Ali sle že pohusili dobrote.
venec z dušo in telesom,
Sem m tja po Zagrebu
Kaj bo, kaj bo! Cerkev vam bodo podrli! Ros! Stolp so žc vrgli dol. .Tn. ja, zares se je spremenilo obličje Svetega Roka. No, ja, pa je bilo to že kar .jako potrebno, zakaj, če bi se lega dela nc lotili ljudje, bi ga zob časa napravil kar hrez človeške pomoči. Prav v slabem stanju je bila ze cerkvica. Od vrha do tal. Orl malega turnčka, ki je ponižno čepel na strehi kot zvonovo gnezdo, pa doli v zemljo, odkoder jc silila vlaga v vse zidove in jih prcvlekla z barvo, kateri slovenščina nima imena in je tudi spektralna analiza ne pozna. Tako .jo na vso moč klicala popravka. Nekaj nedelj bomo pač morali potrpeti brez slovenske službe božje. Ena nedelja, je že minila tako. Pa je vsem, ki sn 1 Svelemu Roku vajeni, nekaj manj-knln. Čeprav so vedeli, da ni večernic, pa v -"eno so prišli, da si vsaj ogledajo, kako tlelo napreduje.
I'a brez programa vseeno ne smemo biti. Vditrimo .in nekam ven! tn tako smo nnka-nili na praznik v Remcle. Takole eno urico je lo, tonlo naprej od Mirogojri. Zberemo se nb I rob prod stolnico, pa jo u režemo tja skozi Gračane!
V nedeljo pa bo zopet vsebino dovolj. Oli (i sprejmemo na glavni postaji rajlion-hurško romarje iz Ljubljane. Oni bodo božjega /o precej imeli v Rajhenburgti, zato jih bomo mi samo povodli k Svetemu Roku. da vidijo, kje je. Potom pa seveda skozi »Ka-menita vrata« in druge znamenitosti zagrebškega mosta,' muzeje, cerkve, nasade, si>o-menike.
mi in gostje v dvorani na Trnjanski cesti (zraven glavnega kolodvora, samo čez most je treba stopiti). V razvedrilo in dobro voljo vsemu občinstvu bodo zaigrali igralci nekaj šaljivih prizorov, da ne bo predolgočasno do odhoda vlaka, ki bo goste odpeljal šele pozno ponoči. K lej prireditvi so povabljeni kar vsi. Vstopnice pa si je treba preskrbeti preje. Dobe sc pri »Naši Slogi« na Kaptnlu in tudi pred cerkvijo sv. Roka. ob času običajne službe božje. Vstopnice, ki nosijo lično sliko stare, cerkvice sv. Roka, si je treba oskrbeti pravočasno.
V	nedeljo, 16. sepl. se zberemo ob 5 zjutraj in jo nrežemo na Sleme, če še cerkev ne bo popravljena.
V	času velikega jesenskega preseljevanja so je preselil tudi »Naš Dom«. Beograd-ska ulica jo malo predaleč izven centra, zato jc uprava žo, dolgo stremela za tem, (la pride kani v središče mesta. Sedaj jo »Naš Dom« dobil prav odgovarjajoče prostore v Bnkačo vi ulici. Ime ulice je ros nepoznano, a ulico je lahko najti. To je ona ulica, ki vodi iz Jelačičcvega trga k stolnici. »Naš Dom« je torej sedaj v Bakučevi ulici št. 4. Slovenska dekleta, ki pridejo po službi v Zagreb, naj se ka r tamkaj oglase. »Naš Doni» ima tudi posredovalnico za službe.	•
Al i ste že ooravnati naročnino?
prepričanja in življenja, katerega lahko v tem oziru pokažemo za vzor-moža vsem drugim! Družinski oče, kakršnih bi težko našel v Mariboru deset.
Jože Urankar se je rodil 4. februarja 1877 v Laškem, kamor se tudi te dni preseli, da uživa zaslužen pokoj. V službi železnice je bil Urankar nepretrgoma od 7. marca 1893. Kot sin progovnega čuvaja je služil do dne 31. oktobra 1899 pri pro-govni sekciji Celje in od 1. novembra 1899 nepretrgoma pri prometu na kolodvoru Maribor glavni kolodvor, torej 45 let. Revizor vlakov je bil 12 let. Ni poznal niti korupcije niti pretirane strogosti, po-vsod je vršil službo res vzorno. Leta 1929 je bil odlikovan radi svoje vestnosti in poštenosti v službi z zlato kolajno.
Njegovo družinsko življenje je vzorno, da ga lahko marsikomu postavimo za vzgled. Rodilo se mu je v srečnem zakonu z ljubeznjivo ženo Katarino 11 otrok, od katerih jih živi še 10. Dva sinova sta frančikana: P. Aleksander je župnik v Chikagu v Severni Ameriki, p. Konstantin pa je v Mariboru. Hčerka Marica je učiteljica v Selah pri Slo-venjgradcu, Ivan je oskrbnik na gradu Hmeljnik pri Novem mestu, drugi pa so še večinoma v šolah. Žena Katarina je znana pridna odbornica pri najmočnejšem društvu v Mariboru, pri Kršč. ženski zvezi, ki jo bo močno pogrešala. Pa tudi Jožeta bomo pogrešali pri naših krščanskih organizacijah v Mariboru, kjer je bil zvest član in sotrudnik pri vsakem poštenem delu.
Jože jc bil vedno zvest naročnik našega lista. Obenem s številnimi prijatelji in znanci, kličemo gosp. Urankarju, ko se poslavlja iz Maribora: Naj Ti bo lam ob bistri Savinji sreča mila, da boš čil in zdrav užival še desetletja svoj pokoj, a na Maribor in na tiste, s katerimi si sodeloval, nikar ne pozabi!	F. Ž.
ki jih ^er-ira
99
V arestu bom umrla!"
Ljubljana, 7. sept.
Mali senat pod predsedstvom o. s. s. g. Ivana Kralja. Nenavaden slučaj! Stara ženska jo 1. avgusta zvečer brodila po Reži-gradu. Kakor sama pripoveduje, je iskala prijateljico. Vitlela pa je neko stanovanje odprto, stopila je notri in snela suknjič z listnfoo. Pa. so jo pri begu prijeli. Državni tožilec jo je obtožil zločina tatvine in oote-
NEMI SLUGA
v kavarnah, restavracijah in gostilnah? Sadje v čokoladi je prava delikatesa Če hočete prav uživati vino in pivo, jejte slane mandelje
puštva. Ženska je bila poprej izgnana za nedoločen čas iz mesta. Vedno rada obišče Ljubljano. Predsednik: »Vas bomo pošteno zaprli, da se boste naveličali hoditi v Ljubljano!«
Ženska Marička, male postave s 6 križi, mirno: »Kam pa naj grem. Nimam doma!« Predsednik: »Ste res ukradli?« Marička: »Da, res sem.« »Vse kradete, kar vidite!« Marička žalostno: »Nesrečna sem!« Predsednik: »Vsaka stvar vam dobro pride!« Marička: »Oh, Jezus in Marija!« Marička je drugače prav snažno oblečena s svileno ruto na. glavi. Predsednik ji je pripomnil: »Vaš kazenski list je ves popisan. Kar 40 krat ste bili kaznovani zaradi tatvine in potepuštva.« Marička: »Zmerom sem v arestu! Še umrla bom notri!« Predsednik: »Dobili boste v zaporu domovinsko pravico!« Marička: »Naj bodo, gospodje, usmiljenega srca! Prosim za milost!«
Državni tožilec je zahteval strogo sodbo. Branilec ex-offo je prosil za nizko kazen. Med posvetovanjem se je Marička obrnila k državnemu tožilcu: »Gospod državni! Prosim, da moje ime ne pride v časnike.« Prav ta lep naš, že pozabljeni besedni izraz je rabila! Državni tožilec je pokazal s prstom na sodnega poročevalca: »Do tega gospoda se obrnite.« Poročevalec jiv,.ie blagohotno namignil, da ne bo ovekovečil njenega pravega imena, niti ne kraja. — Sodba se .ie glasila: »Kriva in obsojena zaradi zločina tatvine in potepanja na 8 mesecev strogega za nora.«
Gospodarsko
Uspeh jesenskega velesejma
Poteklo je že 7 dni jesenske velesejmske prireditve in le še trije dnevi so nam ostali za obisk jesenske razstave. To ni dosti, če pomisli človek na raznolikost letošnje prireditve, ki nudi vsem stanovom nekaj privlačnega in je treba za ogled posameznih razstav res dosti časa, da se nič ne prezre. Zato je treba porabiti priliko in si ogledati še razstavo, ker bo v ponedeljek zadnji dan,
Jesenski velesejeni ni toliko vzorčni velesejeni kot velika prireditev, ki ima namen pokazati vse panoge narodnega udejstvovanja. Vendar ne zanemarja tudi kupčijskega dela. Sklepajo se kupčije in telik del trgovcev, odnosno producentov razstav-ljalcev je napiavil obsežne posle, pa si tudi utrdil svoj sloves v vseh krajih države s tem, da je razstavil na ljubljanskem velesejmu. Se pa to razstavljanje izplača, ker je vkljub vsem velesejem le naša osrednja prireditev, katere ne morejo doseči tudi druge prav lepe in skrbno pripravljene razstave. Tudi ne gre cepiti naših sil, ko imamo na razpolago velesejem z vsem njegovim organiziranim aparatom in največjo privlačnostjo za vso slovensko deželo in ostale dele naše države. Ne gre velesejma vzporejati s kakršnimikoli lokalnimi prireditvami, ker je pač velesejem osrednja razstavljalska organizacija v Sloveniji, katere ne morejo niti po organizaciji niti po uspehu doseči druge prireditve. Po dosedanjih podatkih je tudi uspeh jesenske prireditve zagotovljen, kar je prav in nas vse veseli.
je štajerskih kokoši, izmed katerih sta prejeli dve družini prav dobro oceno in nagrado po 200 Din (uprava banovinskega veleposestva v Ponovjfcuh in učitelj Paljk iz Ljubljane). Poleg teh so bile štiri družine ocenjene z dobro oceno in nagrado po 100 Din, štiri družine e povoljno oceno in nagrado po 50 Din. Razen štajerk so razstavljene še druge pasme kokoši, kakor črne orpingtonko, last g. Adiun-čica in Rosenwirtlia iz Ljubljane, rode-isltmdke, last g. Medveda iz Šižke, Kregarjti in Turne h Ljubljane, leghornke, last g. Krega rja iz Ljubljane i,h Aliiča iz Domžal. Vodno perutnino je razstavila uprava mestne vrtnarije ljubljanske, in sicer: ein-detiske in labutisko goei, labude itd. Tuluške gosi je poslal na razstavo g. Kuhar iz Vevč, labudske in domače gosi pa zavod sv. Stanislava iz Št. Vida ln g, Perkltč iz Stožic. V 30 kletkah so nameščeni golobje najrazličnejših pasem, kakor: rianljani, malteški, plavi, črni in rjavi flomitlncl, bobnjači, Indijanci, dunajski ln segedinski visoikoleteči ka-pucini, kodrovci in tresovratci. Golobe je ocenil znani strokovnjak g. nadsvetnik Bukovec. Zmagovalno nagrado so odnesli rumeni riniljani, last g. Alohi.ngerja iz Zagreba. Prvo nagrado so dobili še gg. Devetak iiz Ljubljane za riuiljane, p ep on iz Ljubljane za segedinske visoteole-teče, Kregar iz Most za dunajske vfeakoleteče ln Dolinar iz Koza-rij za florentince. Kanarčke-harcerje je razstavil g. Piskar dz Ljubljane, bele kanarčke pa g. Arko iz Ljubljane. Male papigi ce in druge eksotične ptiče pa imajo tu gg. Vodnik, Strickberger in Devetak, vsi iz Ljubljane.
Ocenjevalna komisija je strogo ocenila tudi ovce in kožo ter prisodila dve prvi, 37 drugih, 64 tretjih in 15 četrtih nagrad. Najlepše ovce lazer-eko-flolčavsfka pasme redi Alojizij Knez iz Solčave.
Razstava zasluži v polnem obsegu, da ji občinstvo posveti vso pozornost ter si ogleda uspehe smotrne roje našega malega človeka. Društvo »Živalca« zasluži vso pohvalo in priznanje, saj »bira pod svojim okriljem naše priznane rejce in skrbi s strokovnim glasilom »Živalca« za pouk v vseh panogah reje malih živali. Na dobro reio!
Svetovna tetina pšenice
V svojem najnovejšem mesečnem poročilu ceni Mednarodni kmetijski zavod v Rimu letino pšenice
na severni poluti (brez Rusije in Kitajske) na 78 do 79 milj. ton ali za 7—8 milijonov ton manj kot lani. V severni Ameriki je lelos pridelek za pol-drug milijon ton manjši kot lani, pa je treba pomisliti, da je tudi lanski pridelek v severni Ameriki bil razmeroma slab.
Iz Rusije prihajajo nezanesljive informacije. V zadnjem času se je položaj poslabšal, ker so neka-

je čas!
Kopališče Slatina Kadeoci je odprto do 15. oktobra. Kopelji v Radenski vodi
so izvanredne za bolezni srca, ledvic, živcev, za giht. ledvične, in žolčne kamue ter za notranje žleie. Za starejše osebe in duševne delavce so Rudenoi najideulnejši kraj odmora. Samo v Radencih je spojeno kopanje v prirodni mineralni vodi iu pitje prirodue mineralne vode ua samih vrelcih.
Dnevna oskrba stane Din 70—. Vse vračunano!
tere drugače rodovitne pokrajine zelo trpele vsled Stanovanje prehrana, kopelji. zdravnik ter vse takse
ff
Weekend-hiaica na velesejmu.
Med odličnimi gosti, ki so obiskali doslej jesensko prireditev, omenjamo, da je včeraj prišel g. dr. Alojz Stangler s soprogo v Ljubljano in na sejem. O. dr. Stangler je ininisterialni svetnik pri zunanjem ministrstvu v Pragi in znan gospodarski strokovnjah, zato si je s jjosebnitn zanimanjem ogledal obrtno razstavo kakor tudi razstavo naših hranilnic. Njegova soproga pa dopisuje v čikaške češke liste.
Živalca" na velesejma
Društvo rejcev malih živali »Živalca« je priredilo na letošnjem jesenskem velesejmu svojo VII. razstavo malih živali v tolikem obsegu, kot še nikoli. Poleg perutnine, domačih kuncev, golobov iai ptic je razstavljenih okoli 200 ovnov in ovac naše domače jezersko-solčavske pasme in 80 sanskih ikoz, Ohitsk jo v teh paviljonih nadvse povoljon in vsi obiskovalci zelo hvalijo razstavo,
V 70 kletkah so razstavljeni domači kunci, izmed katerih so,mnogi ocenjeni s I.-nagrado. Te^šo dobili gg. Kuhar iz Vevč za belgijskega orjaka, uprava inisijonišča v Otrobijah za belgijskega in belega orjaka, Lovrenc« u Sodražico, Slak i« Ljubljano in Gattinger iz Gainelj za bele orjake, Kuhar iz Ljubljane za modrega dunajdana in čin-čila-relksa, Kregar iz Mast za alaslta, Peoovnik iz Ljubljane za havana in bober-rekea, Lenardič iz Ljubljane za činčila reksa, Deželak z Jesenic za atigora. Zmagovalno nagrado za angomkeg« samca je prejel učitelj Paljk iz Ljubljane.
Perutnina je razstavljena v 40 kletkah. Največ
suše. Vtis je, da je ruska letina pšenice kljub jxi-večani površini le srednja in da bo izvoz !e majhen.
Letino v Evropi ceni zavod na 306 milj stotov (prejšnja cenitev je znašala 400 milj. stotov). To so provizoričnl uradni podatki za 17 evropskih držav, manjkajo pa jx>datkr iz Italije, Poljske in Češkoslovaške, pri katerih pričakuje zavod znatno manjši donos kol leta 1933, nadalje manjkajo še podatki iz Litve in skandinavskih držav, v katerih pa bo letina približno enaka oni iz leta 1933. Za države, iz katerih ni uradnih cenitev, je zavod postavil svoje cenitve. Lani je bil hektarski donos v Evropi rekorden s 17 stoti na ha, letos pa znaša samo 12.7 stota. Manjši hektarski donos je bil zabeležen le še leta 1927 z 12 in 1930 z 12.4 stota na ha.
Končno podaja mednarodni kmetijski zavod v Rimu tudi statistiko zalog za 1. avgust, torej za pričetek kampanje v velikem številu držav. Te so znašale i. avgusta letos 197 milj. met. stotov, dočim so znašale lani 1. avgusta 204 milj. stotov in 1. avgusta 1932 178 milj. met. stotov.
Z razstave solčavskih ovc.
Na hranilniški razstavi vzbujata pozornost dva ajjarata izumitelja g. Al. Križniča iz Konjic. Prvi aparat bo prišel dobro oblastvom ter se Imenuje bilančni in poslovni gospodarski analizator, ki daje onemu, ki potrebuje kakšne podatke, takoj vse zaže-ljeno v najbolj pregledni obliki. Drugi aparat pa bo prišel prav posebno denarnim zavodom in večjim podjetjem, ki rabijo točen bilančni pregled, katerega najhitreje dobijo v najpojDolnejši obliki.
Senzacija dne bo gotovo harmonikarsko tekmo-; vanje. Zanj vlada velik interes in tekmovalci se pridno vadijo na tem instrumentu, ki ima toliko interesentov v naših krajih, Zbirajo se že številni tekmovalci iz vseh krajev naše dežele, da se [»merijo med seboj za nagrade. V soboto dopoldne bodo izbirne tekme v skupinah; hroniatična harmonika, diatouična harmonika in mladinska skupina. Popoldne ob treh pa se začne nagradno tekmovanje v Koncertni dvorani na velesejmu, ki bo gotovo premajhna za veliko število jx>slušalcev. Harmonikarjem želimo mnogo sreče)
posebej so ne plača n;česar! Najboljša iveta: z brzini vlakom do Maribora ter od tam takoj z avtobusom v Radonce. Ob nedeljah in praznikih avtobus ne vozi 1
Selška dolina
Ni še leto d,ni tega, kur se je ustanovilo za ..Selško dolino Tujsko prometno društvo s sedežem nn Češnjici, in žc se poznajo prvi uspehi njegovega delu. Ne samo. da ie mnogo več- tu jcev že poselilo ta lepi od dr. Kreku opevani, pa vendarle že skoraj pozabljeni kos Slovenije, bilo je tudi mnogo stalnih letoviščarjev, česar dosedaj nismo bili navajeni.
l'a glavni uspeh ui v tem. Zdi se. da bomo dolinci sami začeli živeti novo in bolj razgibano življenje pod njegovim vplivom. Predvsem mladina se jc začela udejstvovati pod okriljem Tujsko-prouietnegu društva zlusti na športnem polju. Pozimi jo društvo organiziralo smu.ški tečaj, ki je bil zaključen z lepo uspelo tekmo v slalomu. Za poletje je društvo pripravilo kopališču na elektrarni in organiziralo izlete na H a ti tov cc. Sedaj za jesen pa pripravlja društvo zn praznik 8. septembru prvo lahkonlietsko prireditev v naši dolini. Program bo zelo pester. Ob 2 popoldne bo propagandna štafeta na progi Žc le/miki— Češn jicn za prehodni pokal, ki ga jo poklonilo T. p. <1. Prijavljenih je 5 štafet. Ob 4 bodo pa teki posameznikov nn različnih progah (kI 100—5000 m. Za to tekmo je društvo oskrbelo več nagrad. Darila smo večinoma na-6 mesecev vezane vloge od 2.75 na 2.3%. To velja I Posili pri raznih tvrdkah Tako jc tvrdka Boža največjo belgijsko banko »Societe Generale de nač v Ljubljaiu nakloiuUilep iotografcki album
Italijani ustanavljajo posebno banko v Avstriji.
Z Dunaja poročajo, da namerava Banca conunercialc Italiana, ki ima itak že svoj afiliiran zavod, ustanoviti posebno banko »Banca conitnerciale italiana d'Austria« z glavnico 10—15 milj. šilingOT. Namen nove banke je med drugim tudi mobilizacija zamrznjenih italijanskih terjatev v Avstriji.
Obrestna mera drugod. V Frankfurter Zeitung čilamo, da so belgijske banke znižale svojo obrestno mero za vloge a vista od 1 na % odstotka čistih, nadalje za enomesečno vezane vloge od 2.4 na 2, za tri mesece vezane vloge od 2.50 na 2.10 in za
Naše socialno zavarovanje
Računski zaključek za leto 1933
Pred nami so zaključni računi našega delavskega zavarovanja za leto 1933., kolikor se tičejo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Ta računski zaključek je obravnavalo ravnateljstvo Osrednjega urada na svoji seji dne 4. in 5. sept. v Zagrebu.
Po odobritvi zaključnih računov, o katerih poročamo na drugem mestu, je sklenilo ravnateljstvo, da jxmovno zaprosi ministrstvo za socialno politiko, naj odredi, da država in njeni uradi ter občine jjlačajo dolžne zaostanke na prispevkih, ki dosegajo okoli 20 milij. in so od lanskega leta sem neizpre-menjeni, nadalje da plačajo Osrednjemu uradu bolniške stroške in ostale podpore, ki jih je plačal namesto države. Tudi ta znesek je isti kot lani: okoli 2 milij. Din.
Z ozirom na znatni dolg poslodajalcev na prispevkih bo ravnateljstvo zaprosilo ministra za socialno politiko, da naj uzakoni odredbo, da se del prispevkov, ki ga je jx>slodajalec odbil v gotovini, odnosno zadržal od jjlače ali mezde zavarovanca, smatra kot poslodajalcu poverjen denar. Nadalje se je ravnateljstvo izreklo za razširjenje pokojninskega zavarovanja nameščencev na vso državo.
Predlog za nov način naložb nezgodnega zavarovanja.
Z ozirom na znižanje obrestne mere je potrebno reorganizirati naložbeno politiko nezgodnega zavarovanja. Zato predlaga Osrednji urad ministru za socialno politiko, da izpreineni statut v toliko, da se mora razpoložljiva gotovina glavničnega kritja in varnostnih rezerv nezgodnega zavarovanja, zavarovanja za starost, onemoglost in smrt ter pokojninskega fonda nameščencev nalagati takole: največ 25% v privilegirane in komunalne denarne zavode, ostanek pa v lastne nepremičnine in premičnine pod pogojem, da obdrže trajno vrednost *
Sumaričen pregled nam kaže tale razvoj poslovanja posameznih panog:
Bolniško zavarovanje: presežek 17.3 milj. (1932 6.96 mil).).
Nezgodno zavarovanje: deficit 1.06 milj. (1932
2.65 milj.).
Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt:
preostanek za fond tc panoge 1.64 (1932 3,45) milj, dinarjev.
Pokojninski lond uslužbencev soc. zavarovanja:
suficit 0.61 (1932 0.4) milj. Din.
Deficit nezgodnega zavarovanja se obenem z deficiti prejšnjih let, torej skupno 41.16 milj. Din, prenese na nov račun. Suficit Pok. fonda uslužbencev se porabi za kritje primanjkljaja v prejšnjih letih, kj se s tem zmanjša na 18.14 milj.
Zdravstvene ustanove Osr. urada. Tu izkazu-
jejo defeclt tri ustanove: Terapija v Zagrebu in Kasindol (pri Sarajevu) v znesku 0.73 milj. Din, kar se krije iz rezerv. Leta 1932 je znašal primanjkljaj 1.29 milj. Din pri treh ustanovah: Klenovnik pri Ivancu na Hrvatskem, Terapija v Zagrebu in Kasindo pri Sarajevu.	•
Bolniško zavarovanje.
Bolniško zavarovanje Izkazuje vkljub zmanjšanju števila zavarovancev le neznatno znižanje dohodkov, ker se je med tem zvišal odstotek prispevkov. Zato so predpisani prispevki znašali lani 258.6 milj. (1932 261.8 milj.). Istočasno pa so se tudi zaostanki neznatno znižali od 175,5 milj. konec leta 1932 na 175.2 milj. konec 1933. Iz podrobnih podatkov je razvidno, da so zaostali prispevki narasli le pri 6 kraj. organih, od tega pri obeh slovenskih organih, toda le neznatno, najbolj pa *a jc povečal zaostanek pri belgrajskem okrožnem uradu: od 48.85 na 52.55 milj. Din.
Deficit izkazuje za 1933 5 uradov v znesku 3.96 milj., ostali pa so bili aktivni Za 17.0 milj. V letu 1932 je bilo deficitnih 8 uradov za 10.44, suffi-citnih pa 12 za 11.8 milj. Objavljeni so tudi že podatki za 1934 in sicer za prve trj mesece, po katerih je bilo deficitnih 10 uradov za 3.75 mili,, suficitnih pa 10 za 1.43 milj. Din, torej vsskakor poslabšanje,
Zaradi deficita lani predlaga Osrednji urad, da se zvilša prispevek pri belgrajski trgovski oniladini od 36 na 42% enodnevne zavarovane mezde. Tako bo imelo edino' ljubljansko Trgovsko bolniško in podporno društvo najnižji prispevek 36% v vsej državi.
Nezgodno zavarovanj«.
Kljub povišanju prispevkov je radi nazadovanja članstva predpis prispevkov za to panogo narastel le od 57.24 milj. leta 1932 n» 62,42 milj. v letu 1933, Poslovanje pa bi bilo ugodnejše, če ne bi padla obrestna mera za naložbe, nadalje so se tudi povečali stroški za vzdrževanje nepremičnin (v primeri s proračunom za 0,8 milj. Din). Kapitalno kritje bi moralo znašali 301 milj., znašalo pa je 4.2 milj. Din manj, kar ni veliko.
Zavarovanje za staroat, onemoglost in smrt (državni dnevničarji itd-) se ne izvaja več, ker je to po finančnem zakonu xa 1932—-1933 previela država.
Premovanje konj. Pret. mesec je bilo premova-nje konj v Ptuju, 29. avgusta pa v Ormožu. Pri obeh premovamih je bilo opaziti viden napredek. V Ptuj so prignali naši kmetje 81 konj, v Ormož pa 86. V Ptuju se je razdelilo na premijah 6280 Din, v Ormožu pa 5300 Din. Ljudstvo se zaveda važnosti te kmetijske panoge v ptujskem okraju.
največjo belgijsko Belgique«, sledile pa bodo temu tudi ostale belgijske banke.
Nova delniška družba. V Belgradu je dovoljena ustanovitev delniške družbe »Ta-Ta« za proizvod njo, koufekcioniranje in trgovino z raznimi trgovskimi predmeti. Glavnica znaša 1 milij. Din in je razdeljena na 1000 delnic jx> 1000 Din notninale. Predhodni občni zbor delničarjev bo 12. septembra ob 17.
Borza
Dne 7. septembra.
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha, Pariza in Prage, popustil je Bruselj, dočim so vse ostale devize narasle.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling narastel ua ljubljanski in zagrebški borzi na 8.20 za; ključek, nadalje na belgrajski borzi na 8.20. Orški boni v Zagrebu 30.15—30.85 (30.50). Španska pe-zeta je bila v Zagrebu zaključena po 5.95. Angleški funt je v Ljubljani narastel na 226 zaklj., v Zagrebu na 224.
Ta teden je bil devizni promet nekoliko manjši, znašal je na ljubljanski borzi 3191 milj. Din v primeri s 4656 milj. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v ponedeljek v Londonu in Curihu, nato še nekaj več v sredo.
Ljubljana. Amsterdam 2300.13-2311.49, Berlin 1339.03—1349.83, Bruselj 796.35—800.29, London 167.30—168.90, Curih 1108.35—U 13.85, New Vork 3326.33—3354.59, Pariz 223.93—225.05, Praga 141.29 do 142.15, Trst 290.90-293.30.
Curih, Pariz 20,205, London 15.125, Newyork 302.5, Bruselj 71.875, Milan 26.29, Madrid 41.875, Amsterdam 207.525, Berlin 121.50, Dunaj 72.73 (57.30), Stockholm 78, Oslo 76, Kopenhagen 67.50, Praga 12.755, Varšava 57.90, Atene 2.93, Carigrad 2.50, Bukarešta 3-05, Buenos Aires 0.8175.
Vrednostni papirji
Tcndenca je bila nekoliko slabejša, kar se je poznalo tudi pri tečajih, ki so popustili neznatno. Izjemo pa je tvorilo 7% inv. pos., ki je naraslo po-sebno v Belgradu. Promet je bil znatnejši in je na zagrebški borzi znašal; vojna škoda 500 kom., 6% begi. obv. 150.000 in 1% Bler. pos. 1000 dol.
Ljubljana. 7% inv. pos. 70—71, agrarji 40—41, vojna škoda 345 den., begi. obv. 59—60, 8% Bler. pos. 64—65, 7% Bler. jx)S. 56—57, 7% pos. DHB 69—70.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71—72, agrarji 41 bi., vojna škoda 345.50—348 (348), 12. 348-352 (353), 6% begi. obv. 58.50—60 (59), 7% Bler. pos. 56-56.75 [56-25), 1% pos. DHB 58.50-60 (59). — Delnice: Priv. agr. banka 204 den., Osj. sladk. tov. 120—130, Bečkerek sladk. tov. 800 bi., Osj. livarna 145 bi., Impex 50 den., Trboveljska 75-85.
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 72—73, vojna škoda 347-346.50 (347.50, 347), 12. 351-353.50 (351.50, 351), 6% begi. obv. 60—60.75, 12. 61.25-61.75 (61.50), 7% Bler. pos. 57.50 bi (57), 7% pos. DHB 70 bi.
v vrednosti 160 Din, tvrdka Žilič iz Ljubljane pa kavni servis za 6 oseb. Durovalcem se nn tem mestu ponovno najlepše zahvaljujemo. Za zaključek bo zborovanje Tujsko-prometnega društva, na katerem se bonio domenili o novih smernicah. Po zborovanju pa bo domača prosta zabava v prostorih gostilne Stari Raiitovec. Na ta način bomo skušali dobiti kritje za nakup Smidove koče na Ratitovcu.
HERNES
Zahtevajte prospekte.
enoletni trgovski tečaj Slovenskega trnovskega ilruStva v MARIBORU, Zritijskega trt' 1. vpisujo dnevno Zahtevajte prospekte
Radio
NACIONALNA UKA
V ponedeljek, II). septembra bo v ^Nacionalni url ol> 19.10 predaval g. Branlslav Denlč u Potni Koelču. Pater Kocič, je bil nacionalni revolucionarni delavce v Bosni. Udojstvoval so jo tudi lltovurno in je '/.nuno nje Ifovo satirično delo «Ja*avnc preti sadom- (Jazbec prod sodlSčam). Opisoval jc tudi bosansko krajino. Umrl je v starosti 30 lot lota 1016. Njegova življenjska pot je bila težka, vtvidur mu bo ostal svetal spuiiiln v knji žovnosti iu miši politični zgodovini.
Programi Radio Ljubljana t
Sobota, S .septembra; 7.30 Uoproduciran koncert 7.1.1 Telovadba (PustiSek lvko) 8.J3 Poročilu 8.25 Spominska ura bazoviških žrtov 9..10 Orgelski koncert (g. Sturbone) 10.00 1'renos iz stolnice 1UHI Oktot ,l,.iub ljanskejra Zvona- (prenos /. velesejma) 12.05 Predavanje TOI: Propagandni obrt.nl teden 12.15 Oos, plošče Ki.lMi MoSki zbor Nar. žel. gl. dr. iSlognr, vmes plošče 17.IK1 lir. Mlletič in nacionalni cnniSaj gledališč 17.,10 Tekme harmonikarjev (prenos z veleiejmo) 20.00 Preno« operete »Sv. Anton, v«eh zaljubljenih patron« iz opernega ffledaliS&a 22.00 0n.i, porodila, prenos z velesejmu.
Nedelja, >j. septembra: 7.30 Re-produclrait koncert 7.45 Telovadb« (PustlSev lvko) 8.15 Poročilu 8.25 Rcpro dniiiran orgelski koncert {>.00 Preuo« iz dvorane OlJZl): Proslava 10 lctniee obstoju Zveeo kmečkih fantov fn de klet 10.00 Prenos iz Trbovelj: Športno zborovanje 11.10 RopoiiaJii Izpred palače hnnske uprave 11.i*) čas. Radijski orkester 18.30 Prenos govorov Zvene kniei.kih fantov iti deklet .s Kongresnega trgu 10,00 Pomen in pnlrebe knjigovodstva (Juninlk Alojzij) 10.30 Erika Sramcl 17.30 Radijski orkester (prenos z velesejma) 20.00 Južna Srbija (prenos iz Belgradu) 20.30 Vi,ioUn«ki koncert gospe Failikc Brandlovo 21.3(1 Prenos z velesejmu 22.00 ("'as poročilu, plesna glusba (plošče).
Ponedeljek, 10. septembra: 12.15 Plošče 12.50 Poročila 13.00 Cas, plošče 17.30 Koncert pevskega zbora (Hasbono Matice (prenos z velesejma) 18.30 Radi.lwkl or kewtor 111.10 Nacionalna ura: 1'elor Koeift 19,30 Nastanek apnencev (Peterim Alojzij) 19.51) Cas. jedilni list 20.00 Prenos iz Zugrebn: Opera >Boheme , Pucelni; v odmoru čaa d n poročila.
Torek .11. septembra: 12.15 PloSče 12.50 Poročilu 13.00 Ca«, plošče 18.00 O volji (Pero Hom) 18.20 Plošče zn otroke 19.00 Otroškn ura (Mirko Kuitčič) 19,30 Plošči" 19.50 Cns, Jedilni list 20.00 Primeri humanosti in junaštva 20.20 Radijski orkester, vmes klarinet solo 21.4D Kuplete poje g. Reš 22.10 Cas, poročilu 22.30 Angleške plošče.
210—211.
Delnice: Priv. agr. banka
Živina
Mariborski svinjski sejem dne 7. sept. Pripeljanih je bilo 306 komadov. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari prašiči 55—80 Din, 7 do 9 tednov stari 100—120, 3 do 4 mesece 180—200, 5 do 7 mesecev 250—350, 8 do 9 mesecev 400—450, eno leto stari 500—600. Kilogram žive teže se je plačeval 5—6 Din, mrtve pa 8.50—10. Prodanih je bilo 107 komadov.
Variete na veleseimu.
Drugi programi f
SOBOTA, 8. septembra: Bulgrad: 30.30 Nar. pesmi 21.00 Zab. gl. 22.15 Ksilofon 23.00 Zab. gl. — Zafireb: 20.15 Iz operet 21.45 PloSčn 22.00 Plesna gl. — Dunaj: 17.25 Popoldanski konc. 19.35 Klav. gl. 20.15 Rokoko večer 21.45 Sad. ork. 23.30 Jazz — Budimpešta: 18.45 Sal. gl. 20.00 Peslru ura 21.50 Kom. gl. 23.20 Cig. glasba
—	Milan-Trst: 20.45 Mndoilnn Orettu, operu, Ricitelli 22.30 1'lesnn gl. - llim-Bari: 20.45 Zab. gl. 21.3(1 Cerkv. konc. — Pranu: 19.00 Godba na pihalu 'Jll.lo Muli kone. 20.55 Pena Ion at, opreta, Suppe 22.15 Plošče 22.30 Sramcl
—	Brno: 19.55 Tamburnški kono. 20.85 Celo - Varšaru: 20,15 Lahka «1. in petje 21,15 Ork, in klav. kono. 23.55 Igra 24.00 PloSče, plesna glusliu — Monakom: 20.10 Pblčar, opereta, Zeller — FrankfurU 20.15 Pesler večer
—	Lipska: 20.10 Zakleti grad, operetn, Mllloekor -Vratlslava: 20.10 Ples skozi stoletja.
NEDETjJA, !). septembru. Belgrad: 19.00 Operne »rije 20.00 Predavanje 20.30 Narodne pesmi 21.10 Plošče 21.30 Kozerija 22.15 babka glasba — Zagreb: 20,15 Harfa 20.45 Igra 21.00 Vokalni koncert, 21.30 Saksofon 22.1: Plema glasba — Dunaj: 17.30 Tirolska kmečka godba 19.30 Baraka glasba 20.05 Posuti in arije 20.45 Struussnv ln Latmerjev koncert. 22.20 Jazz 24.00 Ciganska glasba
—	RudimpeStn: 18.30 Iz Knlmanovlh in Lelmrjevlh ope ret 30.20 Violinska glasba 21.00 Recitacije 22.10 Ciganska glasba 23.00 Salonska glusba. jaz« 24.110 Ciganska glusba — Milan-Trst: 20.45 Godba na pihala 22.15 Lahka glasba — Him-Bari: 20,311 Koncert 22.15 Plemin glusliu
—	Praga: 19.05 V slovaški vu.ški goskilni, pestra ura 20.00 Strelska godba no pihala 21.00 Orkestralni koncert 22.30 Jvrn. — Varšava: 20.00 Orkoslruliii in čellstiiVni kon cert 21,00 Pestra ura iz Lvovu — Nomfija: 19.30 Apel SA In 8S 21.00 Knmeert liurodno-soc.ialUličnega simfo nlftnega orkefct.ru.
PONKDEI..JEK, III. soptomihru. Belgrad: 20.00 Zn greh — Zagreb: 20.00 Opera Bohotne , Pueeini - Dunaj: 19.35 Kmečko irodbn 21.55 Brahmsov koncert 22.50 Jaz« 24.05 Orkest.rat.ufl glusba na plodčali — Budimpešta: 19.10 V llaliji, plošče 30.40 Ciganska glasba 22.00 Operni orkester 23.15 Jazz — Milan-Trst: 20.45 Koncert po Jeljnh poslušalcev 23.0(1 Violinski soli — Rim.Buri: 20.45 Koncert po željah poslušalcev 22.00 Pestro ura — Praga: 19.10 Zognanje 19.53 Indijanske ln zamorske pe »mi 20.20 N »Ji I on ček, Igra, B. Sh.nv 21.15 Violinski kvintet, <>l). 51, Bruhni« — Br*o: 19.10 Kmečka godba 20.55 KI avta Bratislava: 19.10 ljudska igra 2(1.15 Slovaška klavlmka glasba 31.00 Operne »rije — NernMja: 18.00 Z»ključek strankinega kongresa v Niimiberirn 10.00 Pester proKmm nemških postaj.
Spod
Nogomet - najžalostnejša postavka v slovenskem športu
Kmkor pri drugih narodih, tako se je tudi pri Slovencih šport po vojn: zelo razširil in močno priljubil. Nekatere panoge kakor smučanje, plavanje in tnristika eo se v najširših plasteh ljudstva tako udomačile in tako razširile, da danee nimamo kraja v naši ožji domovini, kjer ne bi gojil: omenjenih športov. Če izvzamemo smučanstvo, ki 6e je že zdavnaj gojilo na Blokah, v zibelk: smučarstva, smemo trditi, da se je med Slovenci kot šport začel gojiti najprej nogomet. Sicer pred vojno ni dosegel bogsigavedi kake višine, vendar pa je bil že tedaj na taki stopnji, da smo odigrali s precejšnjim uspehom nekaj tekem z močnimi klubi izven Ljubljane. Po vojni pa je tudi nogometni eport zavzel važno mesto med drugimi športnimi panogami, ki so se šele začele upeljavati. Lepo se je navzvijal in napredek je bil od leta do leta vidnejši. Obenem z napredkom so se ustanavljali novi klubi, tako, da je nogomet vedno igral v naših krajih vodilno vlogo med športnimi panogami. Mnogo tekem se je odigralo v povojnih letih z domačimi in inozemskimi klubi in nekatere s prav zadovoljivimi, da, celo velikimi uspehi. Veselje je bilo gledati fante SK Ilirije, 6 kako voljo so igrali za barve svojega kluba in s kako j>ožrtvovalnostjo so šli od zmage do zmage. Velik napredek je kazal ' tedaj tudi sedanji ligaš ASK Primorje, ki ei je počasi, a gotovo utiral pot navzgor. To je šlo prav lepo vse dotlej, dokler so bili nogometaši res pravi športniki in idealisti.
Od tujcev, pri katerih smo se učili najnovejše tehnike in načina igranja, smo 6e žal nalezli tudi kvarnih, za naš 6port naravnost pogubnih metod. In ker je človek bolj sprejemljiv za slabe ko za dobre lastnosti, zato se je tudi našiih nogometašev prijelo največ slabega, kar danes tepe in bo še dogledno dobo teplo naš nogometni šport. Taiko razvajenih športnikov, kakor so ravno nogometaši, pri nas nd v nobeni drugi športni pajiogii. Poleg tega so pa nekateri še tako domišljavi, da mislijo, če znajo že malo tudi z drugo nogo suniti žogo, da ga sploh ni boljšega, kakor eo sami. Tega seveda niso krivi oni sanvi, anvpak vzgoja, za katero se pri nogometaših nihče ne briga. Sistematične vzgoje sploh nimajo in jo naši nogometašu kot nasprotniki reda in discipline redno odklanjajo. Da bi se pripravljali dlje časa na uspeh, jim niti na misel ne pride. Tega ne potrebujejo, ker že sami vse znajo. Pouk nekateri še celo od izvrstnih profesionalnih trenerjev odklanjajo, ker mislijo, če par let brcajo žogo, da jim je nepotreben. Sploh so nedostopni zia vsak resnejši in več let trajajoči trening. Tomu postopanju je res nekoliko vzrok razrvana povojna doba, vendar je treba glavne vzroke iskati v vodstvih klubov, ki so bili vse preveč popustljivi in ki so nogometašem vse ugodili, kar so hoteli. Neodpuetljiva napaka, ki se je utihotapila v naše nogometne vrste, je plačevanje, oziroma neke vrste nagrada od važnejših tekem, ki jo prejmejo igralci, če zmagajo. To je velika nanaka naših kluboviih vodstev, ki jih že im jih bo špplolgo tepla. Tisti, kd je tudi pri nas vpeljal te nezdrave metode, si niti zavedati ni mogel, koliko jejjjškodoval našemu nogometu. Potem pa iščemo piJfsod drugod vzrokov za neuspeh na nogometnem polju, samo tam ne, kjer so. Naš nogomet je danes na nižji stopnji, kakor je bil pred leti. Ce si morda kdo domišlja, da sta vodilna slovenski kluba Primorje in Ilirija v nogometu res kaka klasa, 6e zelo moti. Trenotrii uspehi, ki sita jih dosegla proti zagrebškim klubom, še zdavnaj ne dajejo jamstva za ztlrav in pravilen razvoj v našem nogometnem športu. Ce ne zmagajo, je kriv sodnik, vreme, pod-zveza, zveza in kaj še vse se ne najde za izgovor za neuspelo tekmo. Potem se pa dobijo še ljudje, ki trdijo, da je nogomet čisto nekaj drugega, kakor so druge telesne vaje, oziroma športi, kateri se z nogometom sploh primerjati ne dajo. Človek, ki sam mi nikdar poekusi.1 te igre, bi nazadnje že verjel tem trditvam. Tudi bi se dal prepričati od nogometašev, če drugod na svetu ne bi igrali nogometa ali če nobenih drugih športnih panog ne bi bilo, kjer je treba najmanj toliko vaje, pozornosti, skupne igre kakor pri nogometu.
Posebno poglavje pa je tako zvano »kapTanje« Igralcev, ki eo kaj vredni. To je poleg omenjenih napak ena največjih v našem nogometu. Namesto, da bi klubi sami vzgajali nogometaše ter ei ustvarjali močne kadre najboljših igralcev, da jim tudi največja sprememba v v.išjih instancah ne bi mogla škodovati, pa pregledujejo vrste šibkejših klubov ter jim sproti pobirajo dobre igralce. V Ljubljani Imamo klub, ki komaj sproti »fabricira« igralce za boljše klube. Kadar pa je, recimo, nujno potrebno dobiti dgraloe iz drugih klubov, tedaj se pa
hitro osnuje nov klub, kaimor vstopijo vsi »kapran-ci«, odigrajo eno tekmo, nakar se prostovoljno raz-idejo i.n preidejo tja, kamor eo bili angažirani. To so resnična dejstva, za katere vsi dobro vemo, samo nihče noče priznati, da je ravno to glavni vzrok neuspehom v slovenskem nogometu.
Poglavje za se pa tvori zakulisna športna politika. Pri športu, zlasti pa pri nogometu, ne potrebujemo nobene politike. In to škodljivo politiko vodita dva nesmrtno sovražna tabora v Ljubljani v zaduhlih kavarnah, mesto, da bi s pozitivnim delom na zelenem polju pomagala vzgajati mladi naraščaj, ki bi s ponosom zastopal slovenski eport v držav,i :n izven njenih mej. Venčna igrišča naj pridejo tudi vsi oni, kd z neko fanatično jezo spremljajo borbo Ilirija :Primorje na južni in severni strani igrišča in naj pomagajo ustvarjati pravim prijateljem tega športa dober material in boljšo bodočnost v našem nogometu. In denar, ki ga o priliki teh srečanj obljubljajo in izdajajo eni in drugi svoji »nepremagljivi« enajstorici, naj poklonijo rajši za vzgojo naraščaja.
Toliko v vednost onii.m, ki ne morejo razumeti, zakaj naš nogomet ubira rakovo pot. I. K—er.
Zopet športni užitek
Kolesarske dirke na Hermesn jutri ob 15
popoldne
Že po pripravah na dirkališčnih kolesarskih treningih je opažati, da se bo bil v nedeljo na prvem državnem kolesarskem prvenstvu na dirkališču hud boj. Ljubljančani se zavedajo posebno zagrebške konkurence, ki naj bi jim belila glave, in si hočejo zagotoviti vsaj nekaj točk v borbi na kolesih. Največ šans si obetajo pri sprintskem prvenstvu, za kar jamčijo Trobec, Grabeč, Močnik in drugi. Za najvažnejšo točko programa, t. j. zasledovalno vožnjo medmestnih moštev, pa se še ne mire nič. pravega sklepati, kajti huda konkurenca je tako na eni kakor na drugi strani. Prav tako pri dirki parov so si moči skoraj izenačene. — Tako torej čaka gledalce, posebno one, ki se za to športno panogo zanimajo, v nedeljo prav prijetno športno iznenadenje. Kar se tiče vstopnine k prvenstvenim dirkam, je prireditelj z oziroin na potrebo širše propagande našega kolesarstva sklenil iste znatno znižati in tako omogočiti dostop slehernemu ljubitelju tega športa. Začetek je točno ob 15, medtem ko bodo izločilne dirke dopoldne.
Kolesarska podzveza Ljubljana. Dirkališčno državno prvenstvo sc vrši ob vsakem vremenu v nedeljo, II. septembra. Izločitvene dirke so dopoldne ob 9, finalne popoldne ob 15. Ob 8 sc moralo Javiti nn dirkališču vodstvu dirke vsa verificirani vozači. Vstop le proti podzvezu.i licenci. Točno ob 8 se morajo javiti tudi sledeči: Abuhiar, Avbelj (oba Hermes), Grabeč, Gregorič, Oblak, Štirn (ASK Primorje), Močnik, De-kleva, Stefančič (Sava) in Trobec (Sora) nrwl.se/lniku tehničnega odbora podzveze Stanku. Nastop službe za vse funkcionarje točno ob 8.
.i S K Primorje — kolesarska sekcija. Za državno dirkališčno prvenstvo določam sledeče vozat-e, ki se morajo javiti tofno ob 8 načelniku sekcije: Grabeč, Gregorič, Oblak, ftt.irn, Zerjal (glavna skupina). Golob, Arčon. Jeras, Rozman, Mravlje, Dovjak (juniorji). — Klubsko drese prinosite s seboj. — Načelnik.
20 letni jubilej SK Slovana
Danes in jutri proslavi SK SLOVAN na novem igrišču pri Kolinski tovarni svojo 20letnico z velikim liogometnim turnirjem, na katerem sodelujejo naši najboljši klubi. Na prireditvi. ki se vrši oba dni in ki bo dosegla svoj višek jutri ob pol 16, o priliki oficijelnega dela te proslave, ko bodo navzoči zastopniki g. ministra, g. bana dr. Marušiča, g. div. generala VI. Cukavca, ljubljanskega župana g. dr. Din-ka Puca in drugih zastopnikov, vabimo vse športu naklonjeno občinstvo, da s svojo udeležbo dokaže, da zna ceniti nesebično i,n požrtvovalno delo jubilanta.
ŽSK Hermes Inogometna sekcija). Vsi igralci I. skupine, ki so določeni za današnjo in jutrišnjo tokmo na proslavi SLOVANA — postavo glej v članski knjigi pri Ko"arju — imajo strogo obvezni sestanek danes ob 9 na igrišču. Košenina sigurno. Ceboliin nnj pride po možnosti v nedeljo. Od iKMiedeljka dalje se vrše zopet redni treningi pq običajnem vrstnem rodu. Treningi so strogo obvezni za igrače vseh skupin. V ponedeljek se vabi na trening g. Zupane. — Načelnik.
SK Ljubljana. Za pokalno tekmo 7. Panonijo naj bodo v soboto ob 8 na Stadionu, kjer dobe opremo: Magister (Lavrenčič). Vodnik, Zargi, Glušie, Marinko, Kroupa II., Boris, Tlerganc, Ovin, Volk, Dežman. Rezerva: Zupane. T sto moštvo igra z isto opremo nato drugi dan ob 111.15 na Primorju z SK Istro. Kapetan Mariako naj skrbi, da bodo igralci oba dni pravočasno na mestu.
Največja športna prireditev v Ljubljani
Mednarodni lahkoatletski miting na Primorju 12. in 13. t. m.
Višek letošnje športne sezone v Ljubljani bo dosegla mednarodna luhkoatletska prireditev, katere se udeleže najboljši zastopniki z letošnje balkanijade v Zagrebu. Kako zanimanje so vzbudili najboljši balkanski atleti med zagrebškim občinstvom za lahkoatletski šport, najbolj jasno dokazuje velikanska, da, rekordna udeležba, saj je bilo nad 50.000 gledavcev pri letošnji balkoni jadi. Ker bodo poleg ino-zemcev nastopili tudi jugoslovanski rekorderji, zato je pričakovati, da bo tudi ljubljansko občinstvo posetilo v rekordnem številu to izredno prireditev, ki bo za Ljubljano pravcata senzacija.
ASK Primorje. (Lahko-aJletska sekcija.) Radi izvedbe internacionalnega lahko-atletdkoga mitinga v sredo in četrtek, 12. in 13. t. m., na katerem slai-tajo -najboljši bolgarski, grški, romunski in jugoslovanski lahko-atieti, sklicujemo važen in obvezen sestanek vseh Bokc.ijskih funkcionarjev in aktivnih Inhko-atletov v soboto, dne 8. t. m. ob 20.30 v tajništvu kluba, nebotičnik. Istočasno dogovor zaradi treninga zn troinateh Belgrad:Zagreb:Ljubijana v Ljubljani, 22. in 23. t. m.
Tekma Jadran (Split) : Ilirija odpovedana.
Že danes opozarjamo na plavalno tekmo s Ce-lovčani, ki se bo vršila dne 15. t. m.
Igrišče SK Mladike. Danes ob pol 10 Mladika : Mars (rez.). Jutri ob 10 dopoldne junior-ska pokalna tekma med SK Mladiko : Primorje. Pojjoldne tekma na istem igrišču med STK Moste — Panonija. Vabljeni!
Juniorski pokal. Danes in jutri se nadaljuje pokalno tekmovanje. Nič manj kot dvanajst parov na stopi oba dni v medsebojni borbi za točke. Eni se bodo borili zn pokal, druga pa za utešno darilo. Program je sledeči: Sobota ob 8 na Stadionu: Istra I:Reka I, ob 10 Mladika:Ilirija. Na Primorju ob 8.30: Svoboda:Sla vija, ob 10 Primorje:Ljnb)jana. V nedeljo Pa je sledeči spored tekem: Na Stadionu ob 8: Slavija:Mars, ob 10 Ilirija:Svoboda. Na Primorju ob 9: Panonija:Istra I, ob 10.15 Istra II.:Ljubljana. Na Mladiki ob 9.30: Pri-morje:MIadikn. Na Reki: Reka II:Iteka I. Torej obilen in izredno zanimiv spored, katerega naj si vsakdo ogled«, saj so eknie brez vstopnine.
Juniorski pokal — službeno. Mesto zadržanega g. Mrdjena se delegira za soboto ob 8.30 na Primorju g. Koračin, a v nedeljo ob 9.30 na Mladiki g. Koračin.
ASK Gorenjec sporoča vsem prijateljem ln članom, da je s 1. septembrom prevzel svoj smučarski dom zopet v lastno oskrlio. Koča bo odprta vsaiko nedeljo in praznik in bo z vsem potrebnim oskrbljena. Posečajte zopet črni vrh v tako ogromnem številu kot lansko leto, saj jo to najlepši tovrstni dom v Karavankah. Na praznik in v nedeljo vsi na Črni vrb.
Šport — Celje. V nedeljo ob 111.30 bo na Glaziji prijateljska nogometna tokmn med SK Ilirijo in SK Celjem. Sodil bo g. Ochs.
SK Ilirija — nogometna sekcija. Moštvo, ki potuje v Celje, dobi točna navodila v članski knjigi. Juniorji igrajo v soboto ob 10 proti Mladiki. Postava: Kroupa, Srimšek, Miiller, Cvirn, Gogala, Eiselt, Pere, Oskar, Scagnetti, Eržen, Drago. Kapetan Gogala. V nedeljo igra isto moštvo ob 10 proti Svohodi, le da igra levo zvezo Aljančič, Eržen pa je rezerva.
Športno zborovanje v nedeljo, 9. septembra 1934 bo ob 9 prenašal Radio Ljubljana.
Naznanila
Ljubljana
V	SOBOTO:
1 Nočno službo imata lekarni: Dr. Piccoli, Tyr-iova cesta 6; mr. Hakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
V	NEDELJO:	•
1 Nočno službo imajo lekarne: danes. Dr. Piccoli,
Tyršova cesta 6; nir. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; jutri mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Us I ur, ftelenbur-gova ulica; mr. Hočevar, Celovška cesta 34.
V	PONEDELJEK:
1 Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Ma-jin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4.
1 štirimesečni dnevni gospodinjski in kuharski tečaj otvori Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani dne 15. septembra. Vpisovanje v ta tečaj bo 13. in 14. septembra ob 10 v pisarni želez-ničarske menze v Pražakovl ulici.
1 Kino Kodeljevo bo začel redno obratovati šele prihodnji petek, 14. septembra. Vsa dvorana je prenovljena in preslikana; te dni pa montirajo najnovejši' zvočno aparaturo.
Maribor
m Pevski zbor Glasbene Matice Maribor prične z rednimi pevskimi vajami v torek, 11. septembru 1934. Vaje se vrše v društvenih prostorih, Aleksandrova c. 5-111 (Union), vsak torek za moški, sredo zu ženski in petek za mešani z.bor, z začetkom točno ob 20. Izjemo tvori samo prvi torek, 11. t. m., ko sc vrši skupna pevska vaja. Vljudno vabimo k sodelovanju vse dosedanje in bivšo člane našega zbora, kakor tudi vso one, ki imajo veselje do lepega petja. Pevci se sprejemajo do konca meseca septembra pri vsa,k i pevski vaji.
Drugi hraii
Jeiica. V okviru proslave letošnjega tedna Rdečega križa, ki se bo slovesno obhajal od 10. do 22. septembra po vsej naši državi, so bo brala v nedeljo, dno 10. septembra ob 9 pri sv. Juriju v Stožicah sv. maša za padle borco za svobodo. Sv. mašo bo daroval rezervni častnik g. prof. Moder Anton. Po službi božji bo duhovščina pred spomenikom na pokopališču opravila molitve za pokojne, nakar zapoje pevski zbor nekaj primernih pesmi, nato pa bo imel spominski govor bivši vojni kurat g. Franc Bonač. Sledi nato polaganje vencev zastopnikov tukajšnjih organizacij na spomenik. K sv. maši odidejo vse organizacije, oziroma zastopniki oblasti, kakor tudi vse ostalo občinstvo skupno v sprevodu, ki se bo formiral pred ježenskim gasilnim domom. — Dne 10. septembra ob 20 bo v društvenem domu akademija Rdečega križa z izbranim sporedom, pri kateri bo med drugimi govoril podpredsednik ba-novinskega odbora RK prosvetni inšpektor g. Josip Wester. Občinski odbor RK na Ježici vabi vso občane, da se v polnem številu udeleže tako dopoldanske prireditve v Stožicah, kakor tudi večerne akademije.
Reteče. Prosveta vprizori danes ob 15 v domu narodno igro v sedmih slikah »Izpod Golice«, prirejeno po Savinškovi povesti, ki je izhajala v »Domoljubu«. Vabimo!
Vranski kot. Pevsko okrožje Braslovče priredi dne 9. septembra ila Vranskem koncert narodnih in umetnih pesmi z istim sporedom, kakor nn koncertu 15. avgusta v Braslovčah. Prijatelji lepih pesmi vljudno vabljeni'
Poizvedovanja
Oseba, k.i je včeraj, pred praznikom, v trgovini z dežniki, Vidmar, Pred Škofijo, pomotoma vzela zavitek tvrdke Lesjak, naj ga izroči v trgovini Vidmar.
Naznanjam, da sem opustil slaščičarno na Grajskem trgu 6 in se preselil v Slovensko ulico 20 ter prosim cenjeno občinstvo, da me poseti tudi tukaj, kjer bom postregel z najboljšim1 slaščicami, maliuovcem, sladoledom in bonboni
miM KOSER
slasti tarnor
Maribor, Slovenska ulica 20
KLAVIRJI
in pianini prvovrstnih svetovnih tvrdk, novi kakor tudi preigrani, po zelo zmernih cenah stalno v zalogi! Oddajam tudi na ugodna mesečna odplačila. — Vsa popravila in uglaševanje strokovnjaško.
M. ROP AS - CELJE
% KUBANV-JEV MATE ČAJ
uram ter KrepCa 2ivce in mišice. i-napt-Suje prebavo, dela apePt. regulira delovanje si ca In ledvic. Kdirqa redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseli lekarnah v originalni,i zavojih po oln i5 —, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj I.euslek, Ljub-IJan*, Reiljev« c. 1, ako pošljete v naprej Din 15'—. Športniki turisti, lovci, nogometaši: pijte ga redno 1
n zamah ————
in čevelj je brez odvezavanja vezalk slečen.
To zmore samo RA\ zaponho ia CCVlJe
Elegantno! Trpežno! Zdravo! Za SI venijo: Alojzij Hočevar Ljubljana. Resljeva cesta 3 p.
Danes oomace Krvavice in pečenice ter dobro štajersko In dolenjsko vino v gostilni Koaal „Prl Maric ki" v Mostah pot na Fuiine
Šimenc Anton
izdelovanje ščetk in čopičev,
se je preselil s svojo trgovino z Resljeve ceste 2
v Gosposko ulico št. tO
ZAHVALA. Podpisana sem dolžna, da se javno zahvalim ljubljanskemu zdravniku g. dr. Ivanu Kočarju, ki mi je v 14 dneh docela pozdravil mojo zelo bolno in zagnojeno nogo, za katero sem v podeželju zaman iskala pomoči. Bog mu stotero poplačaj njegovo vestnost in njegov trud za staro ženo.
Neža Kremžar.
Alja Rahmanova:	23
Zakoni v rdečem vihariu
Dnevnik ruske žene
15. a vgusta 1921.
Vlak voai počasi. Naše vagone so prikkvpili na fovorni vlak.
Nasproti nam neprestano vozijo evakuacijski vlaki iz pokrajin ob Volgi in od severa, kjer je lakota. Živinski vozovi so natrpani z ljudmi, kakor roji čebel ee stiskajo in gnetejo moški, ženske iin otroci. So li to še ljudje? Mnogi nimajo več zob, dleene so krvave, obrazi zelenkastoeivi kot prst na steipi, kjer brezupno venejo zadnji ostanki rastlinstva. Otroci eo večinoma napol nagi. Trebuščki eo jim debeli, kot boben napeti, roke povešene, onemogle in tenke kot palica. Najgroznejše so oči: srepo, topo gledajo kakor blazni. Vsem se bere z obrazov, da 60 grozno, neizrečeno trpeli, pa že riotrpeli.
Včasih še malo zatrpoli kakor luč, poreden ugasne.
Med temi nesrečniki je zlasti mnogo Tatarov, tudi Nemcev od Povolžja ni malo med njimi, kakor je zagotavljal Otmar. Velika večina pa je Rusov, ki vodo, da jim je usojeno trpeti.
Večinoma so sedeli nepremično in brezčutno v vagonih na tleh in ndso bili zmožm.i ničesaT ukreniti za ohranitev svojega bednega življenja. Le malo jih je prilezlo te voza, kadar je vlak obstal, da s0 prosili potnike drugih vlakov za košček kruha. Le malo jih je zmožnih to storiti, toda toliko je vlakov, da se jib je kljub temu nabrala ogromna množica in da se stotine okostenelih rok iztegujejo pred vsakim vngonskim oknom, vztrajno, brezupno. Toda 6e bi tudi vsi potniki drugih vla-
kov ne bili sami gladujoči sovjetski državljani, če bi tudi vse dali, kar eo imeli, bi bila to samo kaplja na razbeljen kamen.
To se je ponavljalo na vsaki postaji brezkončne proge, povsod nešteti tisoči sestradanih 1 V Omsku so si šepetaje pripovedovali, da v Rusiji stotisoči umirajo od glada. Takrat nismo verjeli, mislili sino, tla pretiravajo. Zdaj pa verujemo, da, prepričani smo, da je resnica tako groana, da je z besedami ni mogoče niti približno izraziti. Spominjamo se vlakov, na katerih so takrat Beli bežali pred Rdečimi v Sibirijo; zdaj zopet drve vlaki groze po tej nesrečni progi. Toda prejšnje je bilo komaj senca tega, kar smo zdaj videli. Zdaj vemo: Ce je takrat rdeča armada tisoče nedolžnih podila pred seboj v smrt, ima zdaj komunizem milijone življenj na vesti. Topot gotovo n,i buržujev med njimi; rusko ljudstvo je, ki ga njegovi osvoboditelji gonijo v smrti
17. avgusta 1921.
Na potu v Rusijo srnio dobili eopotnika, dijaka Vitjo Akulova; rad bi ee peljal z nami do K..., svojega rodnega mesta. Zadnji trenutek pred odhodom nae je prosil dovoljenja, ki mu ga seveda nismo odrekli. Žalosten in tih je sedel v kotiu. Ko sem ga vprašala po vzroku, mi je začel razlagati :
»Dobil sem od eestre ie K ... dvoje čudnih pisanj. V enem me vabi, naj se vrnem; sama je in koprni od hrepenenja po meni. Toda že naslednji dan sem dobil tole dopisnico!«
Dal md je dopisnico. Brala eem:
»Odkrito Ti moram povedati, da ne hrepenim po Tebi. Nedavno sem srečala Tvojega tovariša iz otroSkih let Lučinnikova in morala sem mu povedati Tvoj naslov. On je zdaj v zelo visoki službi. Ne pelji se k nam, saj veš, da podnebje našega mesta ni za Tvoja slabotna pljuča .. .<
»Vitja!« sem rekla, »kako da ne razumete tega? Pismo vam je sestra pisala na pritisk Čeke, dopisnico pa je potom odposlala, da bi vas posvarila. Pisala je dopisnico in ne pisma, da ne bi opozorile cenzure. Nikakor ne smete v K...! Kdo pa je prav za prav Lučinnikov?«
»Moj vrstnik; stanoval je v sosednji hiši in je vedno kradel črešnje na našem vrtu. Takrat me ni mogel videti, ker sem ga včasih zasačil in nabil. Poeneje sem ga zgrešil, slišal s&m pa, da je zdaj pri Ceki... Prav imate, podobno sem si tudi jaz mislil. Toda vseeno se moram peljati, ne morean drugače!«
»Tega ne razumem. Ko vam gre za glavo...«
Rada bi še dalje govorila z njim, toda ravno smo se ustavili na veliki postaiji in morali smo ee pobrigati za kipjatok (krop, ki ga na ruskih postajah potniki dobivajo brezplačno) in druge važne stvari.
18.	avgusta 1901.
Bilo je zvečer. Vagon je strašno premetavalo;
bilo je mrzlo, sibirski jesenski večer. Gola polja, sanjajoči gozdi «o leteli mimo. Vlak je drvel z besno brzino.
Vitja je sedel poleg mene. Medel uetnev mat je nenadno preletel obraz in pogledal me je s svojimi temnimi, velikimi očmi.
»Morda mi odpuste,« je dejal, »da sem služil v beli armadi. Saj morajo uvideti, ustrelili eo mi očeta in mater; kaj sem mogel storiti drugega? Morda mi le odpuste... Saj bi tako rad še živel.«
19.	avgusta 1921.
Sredi noči sem se prebudil« in imela sem občutek, da »e je zgodilo nekaj groenega. Ko sem prišla nekoliko k sebi, mi je postalo jasno. Grozne
j jMjdobe, ki sem jih gledala ves dan, so me težile kot mora. Stradajoči, kd sino lih 6rečavali ves da/n
na vsaki postaji, v dolgih vlalkih, natrpane v živinske vagone, s topimi, blodnimi očmi in mrša-vimi rokami, ki so milo prosili kruha! Koliko stotin rok se je danes iztegovalo proti nam i.n koliko stotin sestradanih je šepetalo — saj govoriti niso mogli več — hleba, hleba! In bretsupni izraz na prstenih obrazih, ko 6o slišali odgovor, ki so ga že pričakovali: Njetu! (Ga ni!)
Ves dan se vrste vse te stvari pred tnojiani očmi, kakor podobe peklenskega sna; talko so grozne, da jih ne morem dojeti v vsej resničnosti. Toda ponoči 6e vračajo te roke, te oči, v dremavici vstajajo iz teme, brezbitne, breztelesne in tako učinkujejo z vso 6ilo. Tedaj še le doživljam vso resničnost v vsej neizrečeni krutosti i:n brezimnosti in v takih trenutkih se mi dozdeva vsa človeška b itn ost kot brezumen, mrzličen privid.
Le počasi sem se oprostila more, počasi sem našla pot v drug, svetlejši svet; spomnila sem se, da ljubim, da me nekdo ljubi, da sem srečna. Prikazni so izginjale. Nekaj so mi le pustile: občutek, da ta sreča na vse zadnje le ni moja, da je neza-služena, ukradena, da nimam pravice do nje, ker me ovira, da ne morem biti popolnoma deležna splošnega gorja.
Najbrž sem se močno zgenila, zakaj Vitja me je tiho nagovordl:
»Aleksandra Lvovna, ali ne spite?«
»Ne.«
»Ali smem malo z vami govoriti?«
»Seved«!«
»Res, ne morem več zdržati tako sani to noč, ki je morda za me zadnja.«
Vlak se je sunkoma ustavil. Žarki svetnike so posvetili skozi okno. Zamolkel glas je zaklical ravno pred našim vagonom:
»Pri tem vozu so se vnele osi t Mora se od-klopUil«
rr.-
nmm perilo
Din	21 —
Din	24 —
Din	26 -
Din	27 —
Din	38 —
Din	45 —
Din	17-
Din	20 —
Din	65 —
Din	26 —
Din	23 —
oksfort srajca platnena srajca s cefir prsi flanel srajca skaut-flanel srajca pike srajca touring srajca spodnje hlače dolge
spodnje hlače kratke
spalne srajce zimska triko srajca zimske triko spodnje hlače
Veliki novi ilustrirani cenik zastonj Kar ne odgovarja, se zamenja aH vrne denar.
terncckL
Celje it. 18
za žimnice in drugo mehko opremo mora biti obdelana s specijalnimi stroji. Tako obdelana žima odgovarja vsem higijenskim zahtevam, ni mastna, ker je dobro prekuhana, je brez duha ter onemogoča molje in drugo golazen. Največjo izbiro tovrstne! žime Vam nudi po najnižjih cenah samo tvrdka
Straltštt pri Hranili
tovarna za žimo
Mai velesejmu paviljon „F"
Kdor primerja kvaliteto in ceno
ksipi edinoie
Ciražzor 341S um
radio aparat
Valovi 18-2000 m. Absolutna selektivi-leta. Avtomatična regulacija ladinga 1:500. Polnodynamični zvočnik. Skale z imeni postaj v barvah. Elegantna izvedba kot kras vsakega (stanovanja.
Dobi se edinoie pri elektrotvrdki
A. VER&A3S, Gosposvetska cetta 10
(poleg Slamiča)
M 'i&ue Sic ribice,lovshe ln rlbarsl»e potrebščine pri
i, pušharln
llliUANA, Oosposvelsha cesta 12, telelon šlei. 33-49
Saiuo najbosiši Hvollletnl izdelhl, svete nepreiežano blago. PostreZba ločna - cene najnižje!
eprlcajte se in zadovoljni boste!
Kakor nova bo Vaša stara obleka ali plašč za malo denarja. To Vam nudi naša sprejemnica za barvanje in snaženje v kro-jačnici Prezelj, Vošnjakova ul. 4 (prejšnja cesta na Gor. kol.), ki prevzema za tovarno Wagner iz Radovljice. Vsa oblačila se Vam elegantno zlikajo in skrbno pošijejo. — Cene zmerne!
GVIGAL
MAST, mikstura in milo PROTI KOŽNIM BOLEZNIM
Reg. pri Min. Soc. Pol. in Nar. Zdr. v Beogradu Ime zakonom zaSčiteno kontr. št. 8407-9-10
Izdelovalec:
Lekarnar Branislav Mondini, Slov. Bistrica banovina
Reg. pod S. br. 6540 od 5. VI. 1934
MHaEMMMMHHMBSnHHH
Opozarjamo na .Mali oglasnik'
v iflšem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki priliki I
mmmmmmmmmmmmmmi
Ljudsko posojilnica
i Celju
registrovana zadrugo z neomejeno zavezo v novi lastni palači
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje.
Denar ie pri njel naložen popolnoma varno, ker jamči /.anj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po seslnlkov z vsem svo|lm premoženjem.
Mamila je za dame
Mamila je za gospode Mamila Je za otroke Mamila Ohranja in
dela koio zdravo, svežo in gladko.
Mamila zdravi liiaje, mozolje, maščobni ali pusti lesk, vnetja, žulje, ture, opekline, rane itd.
Škalljica 10 Din	Dobi se povsodi
RazpoSllja lekarna J. Oblak • Št. Vid nad L|ubl|ano
Glav. saloga za Ljubljano: »Venus« pred pošto.
za odrasle po 29 Din dobite samo t Trpi« novem bazarju, Maribor, Vetrinjska ul. 15
ZEMPERJI
Pred nakupom st oglejte veliko ras* stavo otroikih ln igračnih vozičkov, stolle, holenderjev, malih dvokoles, trielkljev šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domaČe
tovarne »TRIBUNA" P. Bagel, Ljubljana, Karlovika e.4 Najnižje oanel — Oenlk franko.
JAVNA ZAHVALA
Zahvaljujem se tem polom g. lekarnarju Branislavu Mondini/u o Slov. Bistrici, da ml je z njegovim zdravilom ,,Revigal' pripomogel do popolnega ozdravljenja. Več kot dessl let sem trpel na akutnem ekcemu, ter ml nobeno zdravilo ni pomagalo.
Celje, dne 1. septembra 1954.
ALOJZ LESKOVAR Meintiar o pok. In posestnik
BODITE PREVIDNI PRI OTROCIHI
In čim opazite na otrocih najmanjše nerazpolo-ženje in potrtost radi želodca, dajte mu brez pomišljanja v malo vode ali mleka malo žličko praška »Magna«. Rešili ste se skrbi in s tem preprečili mnoga obolenja.
»Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavo|-ček 4 Din.
(Reg. S. br. 4788/32)
Preje Prš V8 S9dal
uteha za živčno bolne!
Tako nenadno izpremembo v prav za prav kratkem času - že
v nekaj tednih
povzroči samo naše preizkušeno
redilno sredstvo. Brezplačno in poštnine prosto
pošljemo vsem, ki se obrnejo na nas, obširno razpravo o tem
redilnem sredstvu. Število onih, ki so poslušali naše nasvete in se na ta način rešili svoje bolezni, je izredno veliko.
Pišite še danes na spodaj navedeni naslov:
Poštno zbiralno mesto:
Ernst Pasternack. Beriin S. 0..
Michaclkirchplatz 13, Abt. 123.
SALDA-KONTE ŠTRACE-JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
3
SE
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 8 IL NADSTROPJE
rezultate
ce«n	Ne
del** • • • , nabite Prt *
p	»riavi
pri"
two«99
CEVI
Vam P°ve<io tofto
Vtr-
Vcar V*
dtekret^o —
------
CENTRALNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO
F. L. BOSENFELD • BEOGRAD • TOPLICIN VENAC 7
TELEFON 20-3-3O
SLOVENIA TRANSPORT
Žel. car. spedicijsko in transportno podjetje
LJUBLJANA, Mikiošiteva c. - Telefon 27-18
Zelo važno postavko tvorijo v prodajni in industrijski
blagovni kalkulaciji transportni In carinski
stroški - Če želite, da bodo Vaše kalkulacije pravilne in nabavni stroški nizki, obrnite se pri naročilih blaga vedno prej na naš
TARIFNI ODDELEK
kjer dobite takoj vse potrebne tu- in inozemske tovornim ske, carinske in druge proračune ter vsa navodila radi pravilne in najcenejše odpreme robe. Informacije so brezplačne. Obavljamo vsa v transportno stroko spadajoča dela
Šolski tvejkit


Vse vrste šolskih zvezkov Iz najfinejšega papirja Vam še vedno dobavi najceneje ter vsako poljubno količino
A. JANEŽIČ
papirna Industrija
Ljubljana, Florjanska ulica 14. Tel. 32-20.
Dalje izdelujemo in imamo vedno v zalogi vsakovrstne trgovske knjige, odjemalne knjižice, kopirne bloke, foto-albume, spominske knjige, mape, risalnike, itd,, itd.
Istotam trgovina s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami na drobno in na debelo.
{
' 1
I
!
1
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni stric, gospod
Andrej Taškar
krznar
dne 7. avgusta, po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 84. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega, blagega pokojnika bo v soboto, dne fi. septembra 1934 ob 4 popoldne iz hiše žalosti Stara pot št. 13 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 7. septembra 1934.
ŽALUJOČI OSTALI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din i*—; ženllovanjski oglasi Din T—. Najmanjil znesek za mali oglas Din 10 —. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eaokolonska, S mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priloži« znamko.
Družabna prireditev
pri »Angclci« na Jožici bo v soboto, dne 8. t. m. od 16 naprej prav zanimiva, zabavna in vesela. Igrala bo delavska godba »Zarja« koncertne komade. Pridite in bodimo veseli._(h)
Gasil, četa v Rudniku
priredi na prazpik dne 8. t. m. v gostilni Zehal vrtno veselico. Vstopnine ne bo, zato pride' vsak lahko I
pridna in poštena, vajena samostojnega gospodinjstva in šivanja — želi službo takoj ali po dogovoru. Plevnik, panska št. 73, Ljubljana. * (a)
Dekle
adrava, močna, lepega vedenja, vajena nekoliko gospodinjstva, izučena šivilja - želi priti h kaki dobri družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10411._(a)
24 letni mladenič
izučen mizar, išče mesto zaposlitve sluge ali kaj sličnega. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 10410.	(a)
Delavec
oženjen, pošten, trezen, delaven, se išče za vsa kmetska dela na malem posestvu blizu Maribora. Pismene ponudbe pod »J. L.« upravi »Slovenca« Maribor.	(b)
Spretne šivilje
vešče šivanja bluz, sprejmem za stalno. Naslov v upravi -SlcvencEf« pod št 10227	(b)
Krojaški pomočnik
20 let star, dobro izvež-ban - išče zaposlitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 10405._(a)
Kuharica
pridna, poštena, vajena vseh gospodinjskih del, z dobrimi spričevali, želi no 'slUžbo pri boljši manjši družini. Naslov v upravi iomSlovenca« št. 10323. (a)
Dekle
vajena vseh hišnih del in tudi nekoliko šivanja -— išče službo — najraje k boljši družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10288._(a)
Krojaški pomočnik
išče delo. Naslov v upravi »Slovenca« 10181. (a)
Sobarica
z dobrimi spričevali išče zaposlenje. Mici Loboda, Domžale, Študljanska 37.
Prodajalka meš. trg.
z dežele, s prakso, voljna pomagati v gospodinjstvu, išče službo. Ponudbe pod »Pridna« št. 10202 upravi »Slovenca«.	(a)
Pletilja
mlajša, samostojna moč, ki zna šivati in krojiti -se sprejme za stalno, — Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe upr. »SI.« pod Spretna moč« štev. 10452.__(b)
Služkinjo
za vsa hišna dela, staro nad 30 let, ki zna tudi kuhati, sprejmem takoj. Jerica Mušič, mesarija, Kranj._(b)
Izurjeno pletiljo
sprejme takoj'Parzer, Trnovski pristan 14. (b)
Hišnik (-ca)
starejša zakonska, upokojenca, se sprejmeta s 1. oktobrom za večjo stanovanjsko hišo v Ljubljani. Pismene ponudbe pod Pošten in marljiv« št. 10342 upravi »Slove-n-ca«, '_(b)
Krepkega mlinarja
zmožnega navadnih malih popravil — sprejmem za kmečki mlin. — Kosiša, Ilovk, Kranj.	(b)
Dekle
zdrava in poštena, s 4 razredi gimnazije, z malo maturo — išče primerno zaposlitev kot trgovska vajenka ali pa varuhinja otrok. Pisati upravi »Slovenca« pod »Pridna in poštena« št. 10347. (a)
Starejša postrežnica
išče zaposlitev za malo plačo. Zmožna boljše in priproste kuhe in vseh hišnih opravil. Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 10325.	(a)
Inteligentna vdova
srednjih let, s pokojnino, želi mesto gospodinje. — Ponudbe podružnici Slovenca v Mariboru pod šifro Skromna in redoljubna« št. 10484. (a)
Vajenca
sprejme pekovski mojster na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor št. 10487.	(v)
Zaslužek
Velik zaslužek
brez lastnega kapitala nudimo vsakomur, posebno na deželi. Dopise z znamko za odgovor nasloviti na: .Perrson, Ljubljana, poštni predal 307.
Pouk
Nemščino, angleščino,
francoščino, italijanščino in klavir poučuje diplom, učiteljica. - Kolodvorska ulica 11, pritličje. (u)
DAHKSE PLASCE l\ JESEN
športne od Din 180—, tenčkoate v raznih fazonahod Din 450'—, damske jesenske obleke volnene od Din 175'—, športna in modna krila, bluze, jutranje halje pisarniške halje nudi
r. I. GORICAH Ljubijanu Sv. Petra cesta 20
oglejte si veliho zalogo v naSem HonicHc. ortdclhu
Gospodične
se sprejmejo na dnevni in večerni pouk v šivanju perila. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9925. (u)
Služba organista
in cerkvenika
se razpisuje. Dohodki: prosto stanovanje, hira, štola, drva, stelja in precej zemljišča. Kdor ima veselje do kmetije, ima prednost. Zupni urad na Rovih, p. Radomlje. (b)
Opremljena soba
se odda na Mirju. Naslov j v upravi »Slovenca« pod ■ št. 10365.	(b)
Vzgojiteljico
z z-nanjem nemškega in francoskega jezika, muzi-kalično, iščem za 1. oktober za dva dečka v starosti 6 in 8 let. Ponudbe: Dr. Kobiljak — zdravnik sanatorija, Vršac, Banat.	(b)
Kako postaneš šofer?
Ako se vpišeš v J. Če-hovo šofer, šolo na Tyr-ševi cesti 36. ki Ti pošlie na zahtevo prospekt zastonj.	(u)
Instruiram klavir
ali gosli za stanovanje (1 sobica). Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Slušatelj konservatorija« št. 10257.	(u)
ŠOFERSKA ŠOLA
I. Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica.
Garaža Stupica.
Znani, najstarejši,
najbolj obiskovani Chri-stofov trgovski tečaj v Ljubljani vpisuje zadnji mesec september vsak dan, Domobranska št. 15. Najboljše učne moči. — Trgovski predmeti, nauk o reklami, slovenska in nemška stenografija, stro-jepis, jeziki. — Vpisnina 30 Din. Lastna hiša, zato mesečna šolnina samo 120 Din. — Pouk prične 1. oktobra. Zahtevajte prospekte. Zavod pre-, skrbuje službe. Dnevni l in večerni tečaji.	(u)
Nemščina
v Delavski zbornici deco in šolsko mladino dopoldne ali popoldne, za odrasle zvečer. Za-četniški in višji tečaji. -Vpisovanje ob pol 19 (glavni vhod desno) ali ob 14 (zadnja veža iz Čopove ceste).	(u)
Trgovsko društvo ^Merkur« v Ljubljani
priredi večerne učne tečaje ob delavnikih od 19 do 21 za knjigovodstvo, stenografijo slovensko in nemško, laški in nemški jezik. Prijave v društveni pisarni od 8 do 14 (Gregorčičeva ul. 27, pritličje Trgovski dom).	(u)
Instruiram
vse gimn. predmete z uspehom in poceni. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Akademik« 10428. u
Redni pouk
v prikrojevanju damskih oblek se vrši v krojnem učilišču in modnem salonu Roza Medved, Gledališka ul. 16, pritličje, vrata 3. — Dobijo sc zanesljivi kroji po meri in obliki.	(u)
1C
Posredujem
denai na
hranilne knjižice
velikih denarnih zavodov Rudoli Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 16 in Aleksandrova cesta 4-II.
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice ljubljanske za 66.000 Din -prodam proti gotovini. Ponudbe pod »Mestna« št. 10284 upravi »Slov.«.
Posojila
dajemo na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov proti 9% obrestim letno. Ravno tako iste kupujemo in prodajamo. Hitro in točno poslovanje.
Pučka štediona
Zagreb
Naš zastopnik za dravsko banovino je: Zore Rudoli, Ljubljana, Gledališka uli-
Kdo se udeleži
z 200.000 Din gotovine neke kupčije? - Dotični zasluži v 6 mesecih 30.000 Din, Za denar je podana prvovrstna varnost. Naslov v upravi »Slovenca« v Ljubljani in Mariboru pod št. 10310.	(d)
Knjižice
ljubljanskih in podeželskih zavodov — kuoim. Sporočite zavod, znesek in ceno na upravo »SI.« pod »Vsaka vloga« štev. 10453._(d)
Hranilno vlogo
Ljudske posojilnice v Celju kupim. Plačam v denarju ali z zemljiščem, primernim tudi za parce-iiranje. Ponudbe na upr. »Slov.« Celje pod »Do 30.000« št. 10451. (d)
160.000 Din
iščem kot posojilo proti prvi vknjižbi na novo hišo v Ljubljani. Ponudbe na Stari trg št. 16, pritličje.	(d)
Ureditev dolgov,
sodne in izvensodne
poravnave,
konkurzne zadeve,
vpeljavo, vodstvo, revizije in stalno nadzorstvo knjigovodstva, sestavo bilanc, izdelavo proračunov ter kalkulacij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih j dolgov in uvedbo
i kmečke zaščite,
vse trgovsko - obrtne informacije in druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno koncesijo-nirani komercijalni pisarni Lojze Zaje, sodni zadr. revizor in zapriseženi knjigovodski strokovnjak — Ljubljana, Gledališka ulica št. 7/1.	(d)
Vložne knjižice
Kmetske posojilnice zamenjam za knjižice Ljudske posojilnice ali pa jih prodam proti gotovini. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Kmetska« 10376. (d)
Dijaki
Dve dijakinji
se sprejmeta na stanovanje in dobro domačo hrano po zelo nizki ceni v bližini II. realne gimnazije. Naslov: Požar Fr., Poljanski nasip št, 10-11., desno stopnjišče. (D)
Enosobno stanovanje
majhno, solnčno, s kuhinjo, se odda v sredini mesta s 1. oktobrom. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Za dve osebi« št. 10341. (č)
Na stanovanje
sprejmem dve mlajši dijakinji (dijaka) z vso oskrbo ali brez. Bobnar, Rimska cesta št. 2-III. D
2 mlajša dijaka (-inji)
sprejmem v sredini mesta v dobro oskrbo. Gosposka ulica 10-1.	(D)
V NOVO ŠOLSKO LETO V NOVIH
Američan
35 let star, s 100.000 Din gotovine, išče v svrho ženitve dekle, v starosti od# 25—35 let, ki pose-du|e boljšo kmetijo ali gostilno. Ponudbe upravi Slovenca« pod »Poštena« št. 10283.	(ž)
Učenca
poštenega, kmetskih staršev, ki ima veselje za trgovino in ima vsaj dva razreda meščanske ali srednje šole, sprejme takoj trgovina z mešanim blagom Lenarčič Stanko, Nova vas pri Rakeku, (v
Vajenca
sprejme takoj pod ugodnimi pogoji parna pekarna Lavtižar, Kranjska gora.	(v)
Kateri drž. uslužbenec
ali upokojenec bi poročil 37 lelno vdovo z 11 letno hčerko, brez premoženja, čedne zunanjosti in dobrega srca. Starost 40 do 55 let. Ponudbe upravi Slovenca« pod Plemenito srce« št. 10251. (ž)
Učenko
sprejmem v boljšo kuhinjo. Pepca Erjavec, Viž-marje 40, Št. Vid nad Lj.
Vajenko
za modistinjo takoj sprejmem. Gosposka ul. 5. (v)
Učenko
sprejme pletilno podjetje Gržina, Šiška, Černetova št. 26.	(v)
Trgovski vajenec
z 2 letno učno dobo želi nadaljnega mesta v trg. meš. blaga. Naslov: Drago Sicherl. Zalog 19. (v)
Vajenec
zdrav, priden, pošten in marljiv, z dobrimi spričevali, se sprejme v trgovino z mešanim blagom: Josip Farkaš, Sv. Jurij ob Sčavnici.	(v)
14 letna deklica
se želi izučiti obrti, kjer bi imela vso oskrbo. Naslov pod »Marljiva« št. 10489 pri podružnici Slo venca, Celje.	(v)
Okusen in trpežen otroški čeveljček iz črnega in rjavega usnja št. 18—27 Din 35"— iz laka št. 18—22 Din 50 —
Higijeničen, močan športni čevelj za deklice in dečke iz rjavega boksa s prvovrstnimi podplati.
št. 26—27 Din 65"— št. 31-35 Din 95 — št. 28—30 Din 85— št. 36 -39 Din 125 —
Priljubljen dekliški čevelj iz črnega in rjavega boksa v okusnih kombinacijah iz laka št. 28—30 Din 75 — iz laka št. 31—35 Din 85 —
Proti prehladu: visok dekliški in fantovski čevelj za slabo vreme, črn ali rjav boks št 25-30 Din 75 — št. 31-35 Din 95 — Št. 36-39 Din 125 —
Trpežni in udobni čevlji, predpisani za telovadbo 5t. 28—30 Din 28 — šl. 31—35 Din 32 — št. 36-41 Din 38 —
Kdor želi svojemu otroku zdravje, kupuje zdravo usnjeno obutev! PEKO Čevlji so izdelani izhlfuCno iz prvovrstnega usnja.
Direktna prodaja konzumentom naravnost iz tvornice v lastnih tvorniških skladiščih v vseh večjih krajih države.
2 dijaka (-inji)
sprejmem v sredini mesta v vso oskrbo. Plevnik, Novi trg l-III._(D)
Dva dijaka
sprejmem v prav dobro oskrbo v sredini mesta. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10430.	(D)
Dijakinjo višješolko
sprejmem na stanovanje z vso oskrbo po nizki ceni, v bližini vseh srednjih šol. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10421. (D)
Dva dijaka (-inji)
krščanskih, kmečkih star šev - sprejmem v sredini mesta. Dobra oskrba in strogo nadzorstvo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10413.	(D)
Dijaka
nižješolca - sprejmem za 100 Din mesečno. Cegnar - Švabičeva 1. Pomoč pri učenju.	(D)
Trisobno stanovanje
s kabinetom in veliko predsobo se da v najem s 1. novembrom. Even-tuelno opremljeno z jedilnico in spalnico z dvema posteljama. Vprašati: Stari trg 21/11, levo, (č)
Stanovanje
obstoječe iz sobe in kuhinje, se odda za 170 Din mesečno. Val. Vodnikova št. 7, Moste (Zelena jama).	(č)
Stanovanje
s sobo in kuhinjo se odda. Kolezijska 15, Ljubljana.	(c)
Stanovanje
obstoječe iz ene sobe, S souporabo kuhinje, par sto korakov od župne cerkve, se takoj odda samski mirni in krščanski ženski osebi za daljšo dobo. — Nasloviti na: Lombardo, Smlednik 41.
(č)
Dve dijakinji
sprejmem v vso oskrbo. Naslov v upravi »Slov.« pod žt. 10406.	(D)
Dva dijaka
z vso oskrbo sprejmem ali stanovanje z zajtrkom oddam po 200 Din. Naslov v upravi »SI.« pod št. 10370.	(D)
Dijaka
sprejmem v Mariboru na vso oskrbo v lepo solnčno sobo za 500 Din. Klavir na razpolago. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor št. 867. (D)
Dijaka
sprejmem v lepo solnčno sobo z vso oskrbo. Klavir na razpolago. Cena 600 Din. Naslov v upr. »SI.« v Mariboru.	(D)
stanovanja
ODDAJO: Stanovanje
soba in kuhinja se takoj odda. Moste, Ciglarjeva št. 35.	(č)
Za varstvo
majhnega posestva (vinograd, sadje), uro od Litije - dobite takoj stalno prosto stanovanje: 2 sobi, kuhinja, klet, nekaj zemlje. Seno za 1 kravo na razpolago. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10432.
Sobo in kuliinjo
oddam takoj mali stranki. Dravlje št. 2. (č)
Stanovanje
2 sobi, 2 balkona, kopalnica, poselska soba, pritikline, v novi hiši - oddam s 15. okt. Vprašati: Kovačič, Dunajska 82. (č)
Dvosobno stanovanje
•z vrtom - se takoj odda za 350 Din. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10409. (č)
Stanovanje
enosobno in dvosobno, lepo, solnčno, se poceni odda v Dravljah blizu tramvaja. Poizvedbe pri upravitelju: Aleksandro-va 4/V, vrata 27. (č)
Stanovanje
sobo in kuhinjo oddam. Tovarniška ulica 7, Zelena jama.	(č)
Stanovanja
s popolno oskrbo za mladeniče, so na razpolago v Rokodelskem domu, Ko-menskega ulica 12. (s)
Sobo
oddam takoj enemu ali dvema gospodoma (dijakoma). Rožna dolina cesta VI. št. 4.
Sobo oddam
1 ali 2 gospodoma v sredini mesta. Dolinar, Gregorčičeva ulica 5-1., levo.
Soba
v sredini mesta, s posebnim vhodom in štedilnikom se takoj odda. Pismene ponudbe pod »Takoj 180« št. 10343 upravi »Slovenca«.	(č)
Opremljena soba
se takoj odda solidni boljši osebi. Vodovodna št. 17/1.	(č)
Lepa sobica
se odda akademiku. — Sv. Petra cesta 38. (č)
10
Stanovanje
eno- ali dvosobno - takoj oddam. Galjevica 13.
Enosobno stanovanje
n d d a m s 1. oktobrom. Medvedova cesta 22. (b)
Ford avto
Šport Cabriolet, 2 sedežni in 2 nadomestna sedeža, v najboljšem stanju -naprodaj. Registriran do konca 1934. — Vprašati: Sučevič, Maribor, Slovenska ulica 8.	(f)
Avtomobil
dobro ohranjen, \'A tonski, znamke »Ford«, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10401.	(f)
»Steyer« limuzina
dobro ohranjena, davek za leto 1934 plačan, se odda za deske ali hranilno knjižico. Ponudbe pod »Redka prilika« št. 10358 upravi »Slovenca« Maribor.	(1)
Muzika
zaloga klavirjev in piani-nov, preje; Sv Petra cesta 40 — sedai Knailjeva ulica 4 — se priporoča za ceni naročila
Ivan Kacin, Domžale
dobavlja harmonije od Din 2000, pianine, nove, od 10.000 Din. Oglejte si na še izdelke na Velesejmu, paviljon Glasbene Matice »J.-	(l|
oiev.	
\uSS IIHMHMKi	icm
IšČEJOi Kmečki mlin
vzamem v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10361,	_(m)
Trgovino
z mešanim blagom, najraje z inventarjem, brez zaloge, vzamem v najem. V poštev pridejo prometni kraji v gorenjskem podeželju, ki še nimajo slič-ne trgovine ali ne prehude konkurence. — Tozadevne ponudbe z natančnim opisom krajevnih razmer in lege nasloviti na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Novo leto« št. 10349.	(m)
Posestva
iiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimi Droben oglas v •9U>vmcm% posestvo a hitro proda; it ie ne m gotovim denarjem oai kupca ti s kniiiico da. iiiimiiiitiiimiiiiiimiiiiimiimiiiiiiii
Prodamo posestvo
v Spodnji Šiški: glavno poslopje (bivša šola), skladiščno poslopje, garažo, lope, drvarnice, vsega 760 ma zazidane ploskve ter ograjeno dvorišče. Primerno za vsak obrat, javni zavod ali stanovanja. Kupnina v prevzemu hipoteke in gotovini. V hranilnih knjižicah 30% več. Konzumno druStvo Ljubljana, poštni predal štev. 72.	(p)
Večji mlin
vzamem v najem. Cenj-ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalna moč« št. 10254.	(m)
ODDAJO: Lokal
za specerijsko trgovino, na prometni točki brez konkurence, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10183._(n)
Lokal
na dvorišču, za mirno obrt ali pa za pisarno, se odda 1. oktobra 1934 v najem v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8. (n)
Lokal s stanovanjem
na Dunajski cesti, nasproti Brinja, oddam 15, okt. Vprašati: Kovačič, Dunajska cesta 82.
Stavba sredi mesta
v Gregorčičevi ulici, katera se je uporabljala za fotopodjetje, se kot taka z inventarjem vred takoj odda v najem ali pa za manjšo mirno industrijo ali obrt. - Albin Novak, Glavni trg 18, Maribor.
Trgovska hiša s pol orala zemlje, na zelo prometni cesti v Bukovcih, 8 km od Ptuja, se takoj proda. Ponudbe na Urban Fran, mesar in prekajevalec v Ptuju. (1)
Enodružinska vila
v najlepšem delu Ljubljane, vsled premestitve ugodno naprodaj. Ponudbe pod šifro »Gotovina 130.000« v upravo. »SI.«
Hiša
3 sobe, kuhinja, veranda, pritikline, zelenjadni vrt, vpdovod, elektrika, v sredini mesta na Dolenjskem, železniška postaja, zimski šport, letovišče, primerna za ttgovino ali obrt, ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Dolenjsko« štev. 10348 upravi
Slovenca«.	(p)
Posestva, graščine,
hiše, gostilne (Kranjsko, Štajersko) prodaja Posredovalnica, Ljubljana, Wol-fova 1. Posreduje stanovanja, obrtne lokale, mesečne sobe itd.	(p)
Kupimo
Srebrne krone
staro »lato in »rebro kp-ouie RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Llubllana, Ilirska uHca 36, vhod * Vidovdanske ceate orl gostiln) Možina.
rSTBffETTffl
Ce avto svoj stari prodajaš aP motorja bi znebil se rad bri kupcev ti mnogo prižem Sitovenčev najmanj? inserai
•iiintiiiuttiniiii
iimmmmoimi«
Več stavbnih parcel
naprodaj blizu Mirja in cerkve. Poizve se: Kole-zijska 19, Trnovo. (p)
Krasen vinograd
v Trški gori pri Novem mestu, najlepša arondi-rana lega, z vsemi poslopji in inventarjem za gosposko bivanje, velik sadovnjak itd., skupno 13 oralov, se v celoti ali parcelirano proda, deloma tudi proti bančnim dobropisom. - Vprašanja na upravo »Slov.« pod »Vinograd« 10386. (p)
Novo hišo
štiristanovanjsko, enonad-stropno, mesečno donaša 1700 Din, takoj prodam. Ludvik Prevolnik, Celje, Komenskega ulica. (p)
Nova vila
s 3 stanovanji, na teritoriju mestne občine celjske, takoj naprodaj. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.	(p)
Posestvo
en in pol orala rodovitne zemlje, zidana dvo-stanovanjska hiša, električna luč, voda v kuhinji, z gosp. poslopjem, v trgu Muta ob Dravi pri Marenbergu— naprodaj. Cena 52.000 Din, potrebno 45.000 Din: 30.000 Din gotovine, drugo hranilne knjige Celjske ali Mariborske posojilnice. Vprašati pri lastniku: Ignac Jevšenak, krojač, Slov. Konjice.	(P)
Nova hiša
s hlevom, kozolcem in 10,000 m2 sveta — takoj naprodaj. Podutik 14, p. Vič (vulgo »Pri Polenov-cu).	(p)
Zlato, srebro, platin po^p
dnevnih cenah Mariborska Afinerija ilata, Oroznova ul. 8.
Dobro in poceni
se oblečete pri Preskerju, Sv. Petra cesta Stev. 14.
Šolske torbice,
aktovke, nahrbtnike itd. priporoča v veliki izberi ter po nizkih cenah Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. (1)
Krasne parcele
najlepša lega, center Most — zelo ugodno naprodaj Ogledati pri Rahnetu \ Mostah.	(1)
Lokal za skladišče
delavnico ali garažo, 12 m- — se takoj odda. Maistrova ulica 10. (n)
Gostilno
na Vrhniki oddam v /najem. Naslov pove uprava »Slovenca« št 10285. (n)
Enonadstropna hiša
v bližini Mladinskega doma na Kodeljevem - se ugodno proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10414.	(p)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih oenab CERNE, mvelir, Ljubi iana Wolfova ulica št. 3.
Veliko blagajno i
1.80 X 1.15 — kupuno Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 10167.	(k)
Kamnolomec
kupimo
Ponudbe z navedbo spo sobnosti stroja, vrste izdelka, teže in stanja pod »Werksbedarf 2410« upravo »Slovenca«.
Stelaže
specerijske in manufak-turne, rabljene, v dobrem stanju, takoj kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodna prilika« št 10371.	(k)
Posestvo
4 in pol orala ali tudi samo hiša z vrtom v Po-brežju pri Mariboru, Zer-kovska cesta 22 naprodaj. Prednost gotovina, p
Enonadstropna biša
z velikim vrtom, "v najlepši legi Rajhenburga -se vsled odpotovanja proda za 32.000 Din. Lachen-berger — Rajhenburg ob Savi 62.	(p)
Vodovodne cevi
rabljene, do 300 m, ku pim. — Ponudbe upravi »Slovenca« št. 10172. (k)
Svarilo!
Ker se je moj sin s kolesom ponesrečil, se širijo zlobne govorice proti cestarju, ki mu je bil prva pomoč. Resnično za gotavljam, da sem dobila ves denar pri njem, kolikor ga je nesel na po što. Marija Rotar, Posavc, Podnart.	(o)
Sodna dražba
premičnin: čevljev, strojev za izdelovanje čevljev, pohištva itd., se bo vršila v ponedeljek, dne 10. t. m. ob 3 popoldne v Ljubljani, Kolezijska ulica 20 z nadaljevanjem Gosposvetska cesta 10 in Sv. Petra cesta 49. Informacije v sodnem aktu EVa 3236/31 sreskega sodišča.	(o)
Sodna dražba
hiše v Ljubljani, Kolezijska ulica 20, z vrtom, travnikom in delavnico (Trnovsko predmestje) se bo vršila pri sreskem sodišču Ljubljana, soba 16 13. t. m. ob 10 dopoldne. Podatki pri sodišču ad Val 202/34 ali v pisarni dr. Benkoviča — palača »Dnnav«.	(o)
Izjava
Podpisani izjavljam, da obžalujem in preklicujem žalitve, ki sem jih izrekel dne 27. 5. 1934 glede gospoda višjega poštnega kontrolorja Sviligoja Gabrijela v Št. Ilju, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenske tož bo- Mirko Bauman, po sestnik, Št. Ilj št. 55. (o)
Hiša
v Slovenjgradcu sc radi selitve proda. G. Planter, trgovec, Slovenjgradec. p
Stavbna parcela
2000 m2 ali več — se proda po 10 Din m- na Brezjah pri Mariji Pomagaj. Elektrika in vodovod poleg. — Poizve se: Jurgele, Brezje 27. (1)
Javna zahvala
V dolžnost si štejem, da se tem potoni zahvalim gosp. doktorju Joži Bohincu, banovinske-mu zdravniku v Cerkljah pri Kranju, ker me je vztrajnim in požrtvovalnim zdravljenjem rešil smrti v moji težki bolezni. — France Ambrož, posestnik in mesar v Komendi.	(o)
Opremljena vila
nova, moderna, z vrtom, v Moravčah, p. Sv. Križ pri Litiji, naprodaj. Obsega 4 sobe, kuhinjo, dve podstrešji, dve shrambi, klet, drvarnico in stranišče. Stoji ob tekoči vodi, ki se lahko porabi za kopališče, ribolov in zdravilišče. Vporabi se lahko tudi za vsakovrstno obrt. Cena 180.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10345.	(p)
Enonadstropna hiša
nova, ob glavni cesti pri Ljubljani, pripravna za vsako obrt, lep vrt, balkoni, kopalnice, elektrika, vodovod, poleg tramvaj 7 let davka prosta, naprodaj. Polovica hipoteke, drugo gotovina. — Pripravna tudi za duhovnika. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10479. (p)
Spalnice
moderne, 12 orehove korenine. pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite naiceneie pri Andlovic, Komenske
II
0bi-i
Premog, drva, koks
}rodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta Stev. 16. Telefon 33-13.
Za šolarje
nahrbtnike od Din 12-— dalje,
peresnike od Din 3 — dalje,
usnjene mape od Din 40 - dalje, šolske tablicc in druge šolske potrebščine po naj' nižjih cenah, šolske majice od Din 24'— dalje, otroške nogavice od Din 3"50 naprej, vse pletenine po zelo znižanih cenah pri Eksportni hiši
,L1]NA" MARIBOR
Aleksandrova cesta 19.
$amo ie
5 dnt A. Goreč
Znižane cene za kvalitetna kolesa Vam nudi
liublianar Tyr2eva cesta itev.1
Gozdne sadike
smrekove, mecesnove in borove - bom oddajal po znižani ceni za jesensko saditev. Ožbalt Andrej, upravitelj, Koprivnik pri Kočevju.	(I)
Cviček po 10 Din I
Metliška črnina po 8 Din — kakor tudi ostalo blago — se radi selitve prodaja po znatno znižanih cenah na Bleivveisovi cesti (nasproti banovine). (1
Kdor primerja kvaliteto In ceno
Halo! Vsi po vino
in delikatese, kjer dobite najfinejšo, res pristno štajersko kapljico in jedila po najnižjih cenah — v vinotoč Bufet na mitnici, Tržaška 28. Se priporoča Šmon Marica.
Bencin motor
5 Vt HP, s cirkular žago, na vozu, ugodno naprodaj ali se zamenja /a bukova drva. Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod »Takoj« št. 10402. (1)
Kislo zelje
novo, prvovrstno, dobavlja v vsaki množini po konkurenčni ceni Martin Rotar, Zeljarna, Jezica, telefon 3.	(1)
| 600 hektov novih sodov
iz hrastovega klanega lesa, za vsako porabo, od 100 litrov naprej do 1000
kupi samo pri
S. Rebolj & drugI
Ljubljana, Gosposvetska 13, Kolesa, Šivalni Slroji, otroSki lil I litrov — ima naprodaj: IgraSlti vozički, trioikljl Itd. Franc Zoreč, sodar, Breg 1 pri Ptuju.	(1)
Vinske sode
Kislo zelje, repa
novo, prvovrstno in cele glave za sarmo, v sodčkih, dobavlja po brez-konkurenčni ceni G. Er-klavec, Ljubljana, Kode-ljevo 10. telefon 25-91. 1
Opeko
vseh vrst kupite po nizki ceni v opekarni Jerko — Črnuče.	(1)
po 3001 proda restavr.l Ženski §ivalni str°J
Union, Mastnak.	(1) poceni naprodaj. Trnov-
ski pristan št. 22. (1)
Prvovrstno vino 1932
in novi portugizec iz lastnega vinograda Bizeljsko proda Oskar černelč, Celje, Cankarjeva 11. (1)
Graščina Čemšenik
pri Dobu - ima napro- Dve paVČni kolesi daj mlado kravo s prvim železni, za mline ali žage, teletom, čistokrvne mon-1 ugodno prodam. Ponudbe tafonske pasme, izvrstna pod »Trpežnost« podruž-mlekarica, in 10 mesecev | niči »Slovenca«, Celje. (1) staro telico iste pasme. 1
Prodam ali zamenjam
motor »Harley Davidson« 1200 ccm s prikolico. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro ohranjen« št. 10480._(1)
Prodam
novo moško obleko, fino, temnomodro — ter nov trenškot za srednjo močno postavo. Celovška ce-sta 50/1.	(1)
Koza sanska
različne cvetlice, kaktusi in aloje naprodaj. Kar-lovška cesta 1.	(1)
Pisalni stroj
dobro ohranjen, po zelo ugodni ceni naprodaj. — J. Matelič, Ljubljana — Gradišče 8b/III._(1)
Kopalne kadi
za sedeče kopeli, po 130 Din nudi klepar A. Čo-kert, Ljubljana, Vidov-danska cesta 1.	(1)
Vrtno utico
trd les, prodam tudi na obroke. Močnikova ulica št. 4.	(1)
Šivalni stroj
pogrezljiv, malo rabljen, ugodno naprodaj. Dravska 11.	(D
Posteljne mreže
izdeluje in popravlja najceneje Alojz Andlovic — Komenskega 34.	O)
-—r-T7TT-
llsn .ile (uicmiEe
od Din «n- Ho 580.—
ga ulica 34.
(š)
Lepo posestvo
njive, travnik, gozd, skupno 8 in pol orala, s hišo in gospodarskim poslopjem, pol ure od Sevnice, zraven glavne ceste, prodam tudi na knjižico Splošne gospodarske zadruge — do 25.000 Din — drugo v gotovini. Ponudbe pod šifro »60.000 Din« št. 10316 upravi »Slovenca«.	(p)
Krasno posestvo
blizu Kočevja, 30 oralov sadovnjaka, travniki, pašnik, se pod ugodnimi pogoji da v najem za več let ali pa proda. Krasna lega, velika poslopja. — Vprašati: Gorjan, Brod na Kulpi.	(p)
Prodam hišo
Dev. Marija Brezje št. 30, ob banovinski cesti pri Mariboru.	(p)
Dvostanovanjsko vilo
s 4800 m- vrta, v najlepši prometni legi pri kolodvoru, prodam. Sprejmem tudi hranil, knjižico Vrhniške posojilnice. Oroszy Vrhnika.	(p)
Čevljarji
ki bi prevzeli v izdelovanje nove vrste čevljev, pošljite naslov z znamko za odgovor upravi »SI.« v Mariboru pod značko »Nepremočljiva obutev« št. 10375._
Prenovljen hotel
in restavracija »Soča«, Sv. Petra cesta 3 — se priporoča. Cene nizke. Postrežba točna.	ji)
Mandljeve mekinje
RAVE
omogočajo z malimi sredstvi idealno nego Vašega obraza. Splošno je znano, da mandljeve mekinje čistijo Rožo raznih nečistoč, mozoljev, ogrcev ter od-stranjajo maščobo, posebno velik uspeh pa dose-žete z mandljevimi mekl njami Rave, ker so kemijsko očiščene ter specijel-no preparirane za nego obraza. Pločevinasta ška tljica 6 Din v lekarnah in parfumerijah.
Gospodinje!
če si kuhate same doma milo, Vas stane 1 kg samo 5 Din. Vse potrebščine in brezplačno navodilo dobite v drogeriji R. Hafner, Ljubljana VII., Celovška cesta 61.
Brezplačno
le proti povrnitvi izdatkov za barve renovirain
oljnate slike siromašnim cerkvam. — Dopise pod značko »Svete slike« št. 10392 upravi »Slovenca« v Mariboru.	,
UO..H p.,
Fr Zalokar
Mengeš 41.
Elektro-instalacijc
za pogon in razsvetljavo izvršujem po zmernih cenah. Lastno delavnica za previjanje elektromotorjev in dinam. Elektromotorji in diname. novi in rabljeni. vse napetosti vedno v zalogi " Franjo Perčinlič, elektro-podjetje Ljubljana, Gosposvetska c. 16, telefon 23-71 (t)
Za vkuhavanje jesenskega sadja in sočivja kupujte
Weeckove kozarce,
ki so naajoljši. Prodaja
3os. Dagodtt
trgovina špecerije in že-leinine
CeHe
Glavni trg - Gubčeva ulica
VINA
za vse prilike naročite pri |
Centralni vinarni v Ljubljani.
Halo! Vsi po vino
v restavracijo k Ivanu j Rahnetu v Mostah, kjer dobite pristno štajersko I kapljico in fini prigrizek I ter gorka in mrzla jedila. | Nizke cene. Se priporočam za obilen obisk.
9Use za volane v različnih gubah
Specielni entel obiek, voian, šaiov itd.
$$uriranje - predllskanje.
Vezenje monogramov, zaves, perila. Navidtn fin entel vložkov in čipk. — Hitro, lino in poceni!
Mateh $ Mikeš, Ljubljana (poiet hotei« stmkeiji
Radi bolezni
prodam ali dam v najem tovarno s parno pečjo za slaščičarja ali peka, na zelo dobrem prostoru. — Resne ponudbe na upr. »Slov.« pod »5000« štev. 10456.	(1)
Pred nakupom
nagrobnega spomenika
si oglejte bogato zalogo pri tvrdki
FELIKS TOi™
LJUBLJANA
Resi jeva cesta 30.
kjer bodete solidno in ceno p os tre ž eni
Modroce
posteljno mreže, železne zložljive postelje, ototna ne. divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, time. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva.
Nagrobne slike
spominske, na porcelan vžgane, po vsaki fotograf-
fiji vseh velikosti in oblik. Naročajte- Kune Franc, fotograf, Ljubljana, Wol-fova ulica. — Zahtevajte
Francis turbina
ležeča, v zelo dobrem stanju, za padec 3—5 m, 700—900 1-sek vode — se ugodno proda. Ponudbe pod »Turbina 800—32« št. 10464 upr. »Slov.«. (1)
iVls5B€*rfi*
Stavbeno okovje, jekleno irodje izbeiete tudi n; knjižice najceneje pri
fJEKr,0"
'.JUHI, 4NA «t*r> tr
PHGMOG drva TeSeion 3934 SLOVSA
Koiezijska 19
Prodaja lesa
(tramov, hlodov, drv).
Podpisana uprava razpisuje ponovno pismeno ofertno licitacijo lesa iz svojih gozdov:
A.	Kočevje ca. 7000 m tesanih tramov in ca 1200 m1 izdelanih hlodov za 22. septembra 1934.
B.	Straža pri Novem mestfi ca. 1500 m3 tesanih tramov za 22. septembra 1934.
C.	Rogatec ca. 700 m:' porabnega mehkega, ca 480 nv: porabnega bukovega lesa in ca. 7700 prm bukovih drv — vse na panju, dne 18. septembra 1934.
Natančni pogoji, razpisi in formularji ponudb so na razpolago pri upravi, Ljubljana, Stari trg št. 34-11. in pri Šum. upr, razlašč. gozd. v Kočevju odnosno Straži odnosno Logu-Zetalah pri Rogal cu. Licitacije pod A in B se bodo vršile v Ljubljani, pod C pri občini Ro gatec. — Zač
ABC
prvi in edini LICITACIJSKI ZAVOD in komisijska trgovina Ljubljana, Medvedova 8,1 telefon 24-44 (poleg Gor. | kolodvora)
sprejema v prodajo in prodaja:
Pohištva, otroške vozič-1 ke, motorje, damska in moška kolesa, sadne pre-še, kotle za žganjekuho,
glazbila, gospodinjske, tehnične in športne pred-1 mete ter vse vrste uporabnih premičnin.
Malinovec
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan • se dobi na malo in veliko v
lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6.
Prilika!
Vse, kar rabite, kupite I res cenejše kot drugod | pri komis. trgovini »Prilika«, Kersnikova ulica 7, poleg Slamiča. Pristne angleške štofe dobite namesto 380, samo 196 Din, dalje razne spalnice, salonske garniture itd. Najcenejši nakup gospodinjskih predmetov.	(1)
2 lahka in 1 težek voz
ugodno naprodaj. Poizve se: Jegličeva cesta 15. l|
Lepo parcelo
pri Stadionu, 480 m2 — prodam. Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod št. »100« 10429.	(1)|
Stavbna parcela
ob Celovški cesti (pri I remizi) — naprodaj. Zg.
Šiška 77.	(1)
ZAGRABITE!
33 šivalnih strojev, malo rabljenih: pogrerljivi. navadni, več krojaških, cilinderico, flahštepirico. levo- in desnoročno, entel, special zik-zak, feston, knopfloh za perilo, konfekcijo, pletenine in u^nje, stroje za rokavice, jute in plahte, sedlarske, močne, za šivanje gumbov (perilo), specijelni za čevljarsko obrt, pletilne entel, 16 pletilnih strojev vseh številk, dalje damska in moška kolesa, motorje in avtomobile različne, otroške vozičke, oia-nine, klavirje, harmonike, gitare, violine, berdo, oboe, gramofone, radio-, fotoaparate, pisnim; in računske stroje, blagajne, plinske in navadne štedilnike, peči, likalnike, lestence, dalje spalnice, jedilnice, kuhinje, sprejemnice, trgovske in pisarniške opreme, omare, postelje, otomane. mize, ogledala itd., preproge, umetniške slike in dmge vsakovrstne predmete samo pri
..PROMET"
komisijska trgovina in posredovalnica za nakup in prodajo dobro ohranjenih predmetov LJUBLJANA, NAPOLEONOV TRG 7
Tudi kupujemo in zamenjujemo!
STARŠEM!
Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, »Energin« za iača-nje krvi, živcev in teka. Odraslim 3 likerske kozarčke na dan. Otrokom 3 male žličke na dan.
»Energin« se dobi v vseh lekarnah v pollitrskib steklenicah. Steklenica 35 Din.
Reg. S. br. 4787/32
Zahvala
.KARITAS" mi je po materini smrti, ki se je smrtno ponesrečila, takoj izplačala dvojno zavarovano vsoto. Zavarovanje je bilo vezano na enoletni starostni čakalni rok in ie bilo komaj tri mesce v veljavi, Smatram za svojo dolžnost, da se zavarovanju ..KAR/TAS javno zahvalim ler ga vsakomu kot pošteno in popolnoma varno zavarovanje toplo priv o-ročam. — DobričI 8. septembra 1934.
Vodovmk Valentin /. r.
Prodam
ca. 15.000 zidne opeke, gašeno apno in strešno opeko. Kovačič, Dunajska cesta 82.	(1)
Kislo zelje, repo,
■-inikl
sarmo, prvovrstno, po brezkonkurenčni ceni do-državna j bavlja vsako množino uprava razlaščenih velep. | Homan, Ljubljana, Sv. Pe-
(t) gozdov v Ljubljani. (11 tra c. 83, telefon 27-66.

Novo drogerija v Mariboru
Mag. Pharm.
Josip Vlado?K
je olvoril na
Aleksandrovi cesti 9
trgovino drog, kemikalij, parfume-rije fn kosmellke, foloinanufaklnre in vseh predmetov za nego bolnikov
Se priporoča cenjenemu občinstvu!
Nogavice - rokavice
kompletne potrebščine za krojače in šivilje,
nadalje
bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po
najnižjih cenah
pri tvrdki
osip Peteline, Ljubljana
za vodo (blizu Prešernovega spomenika)
Najcenejše kovinaste krste lastnega izdelka dobite pri izdelovatelju
Mahs Ussar - Maribor
Gregorčičeva ulica 1?
Upravitelja
iščemo za vodstvo večjega penzijonata na Gornjem Jadranu. Penzijonat je otvorjen skozi celo leto in je stalna zaposlitev. Prvenstveno reflek-tiramo na osebe, ki so bile že zaposlene v hotelskih obratih in ki imajo po možnosti osebno pravico. Vpoštevali bomo predvsem prosilce, ki so poročeni in imajo največ enega otroka. Ponudbe s sliko, opisom dosedanjih zaposlitev, spričevali, navedbo pogojev za zaposlitev itd. naj se vpoš-ljejo pod značko »Upravitelj« štev. 10211 upravi »Slovenca«.
Čisto polt
doseicle v enem tednu ali dveh 9 pomočjo proslule biološke .kure luščenje". Neopazno ia okolico obnavljale koio ln odstranile temeljilo za vedno prlšče, madeže, gobasto, raskavo, maščobnosvello, ovenelo koio in znake »laranja. Uspeh in neškodljivost zajamčena 1 Garnllura Din 120"—. Vsako milo škodi polti. Vzemite za umivanje obraza milo limonino emulzijo. Velika steklenica 50 Din. Za čiščenle ln skrčen|c por, odslranJen|e šminke ln osveienje polil ne-nadkrlljivo Je mandllevo mleko ..AS1AMI" Din 50'—. Originale SCHRODER - SCHENRE razpošilja .Omni a" oddelek J/2, Zagreb, Gundullčeva 8/1. Poštnina
pri plačilu v naprej 7 Din, po povzetju 14 Din. Zahtevajte brezplačni Ilustrirani cenik!
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem pričel izvrševati krojaško obrt za gospode in dame v Cerknici na Glavnem trgu, v hiši g. Kravanje. Izdeloval bom vsa v to stroko spadajoča dela vedno po najnovejših modnih žurnalih ali po poljubnem naročilu. Za Vaša cenj. naročila se vljudno priporočam in beležim z odi. spoštovanjem
FRANC KEBE, damsko in modno krojaštvo, Cerknica pri Rakeku.
DANKA BARUCH
15. RUE LAFAYETTE PARIŠ
Telet.: Trinite 81-74 — Tele!.: Trinit« 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 22
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje.
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune:
BELGIJA: No. 3064-64	Bruxeles,
FRANCIJA: No. 1117-94	Pariš,
HOLANDUA: No. 1458-65	Ned. Dienst,
LUKSENBURG: No. 5967	Luzembourg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
CE
POTREBUJETE
TISKOVNE
ILUSTRACIJE, TABELE, KATALOGE, PROSPEKTE ITD., PA SE NE MORETE ODLOČITI. V KAKI TEHNIKI NAJ SE 1ZVRŠF
IZVOLITE SE OBRNITI NA
NAŠE POD J ET J E. V VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE VEDNO RADEVOLJE NA RAZPOLAGO
JIIC O SLOVAN t K A TISKARNA
V	LJUBLJANI	"
BRZOJAVNI NASLOV: JUGOTISKARNA, LJUBLJANA
GRAFIČNO - UMETNIŠKI ZAVOD,
V	KATEREM SO ZASTOPANE VSE PANOGE TISKARSKE STROKE
RAKPOTIfK « OFFfET IN
UlgfiB&Eim BIK i MP<jBAFI-"MISPEI.OYAir-NICA KLUEJEV> KNJICO-TUK-FNO- IN VEČBARVNI ♦ KNJIGOVEZNICA
VSA GRAFIČNA DELA IZVRŠUJE LEPO, SOLIDNO IN TOČNO TER PO U M E R J ENIH CENAH PRORAČUNI NA RAZPOLAGO
Vrsta 3222-02
Pol-čevelj z gumijastim podplatom, skozi leta priznan kot zelo dober in praktičen za otroke. št. 34-38 Din. 69.-
Vrsta 5651-28
Pol-čeveljček za otroke do 4 leta, črne iz laka rujave iz boksa. St. 27-33 Din. 69.-
Vrsta 3962-22
Visok čeveljček z rujavega boksa za fante in deklice, pripraven za slabo vreme, št. 34-38 Din. 69.-
Vrsta 6622-09
Močan čevelj z usnjenim podplatom najbolj pripraven za šolarčke. Isti za dijake od št. 34-38 Din. 89.-
Vrsta 4624-60 Dekliški pol-čevelj na zadrgo iz močnega boksa ali laka pripraven za slabo vreme in izlete.
Vrsta 5460-00
Za Vaše otročičke udoben in lahek čeveljček, v katerem se bo nogica pravilno razvijala. Št. 24-26 Din 49.-
Vrsta 45612-27 Zelo pripravna obutev za nemirne otroke iz močnega platna z gumijastim podplatom. Št. 35-38 Din 29.-, moške 39.-
Vrsta 3162-00
Močan čevelj iz kravjega usnja s trpežnim gumijastim podplatom, zelo pripraven za šolarčke. Št. 34-38 Din 59.-
NOGAVICE ZA ŠOLO!
Dolge nogavice iz sukanca zelo močne, v črni, rujavi in drap barvi po Din 8'—, 10 — in 12'—.
Drobnarija k čevljem: krpa 2'—, žlica za obuvanje, 3'— kljukica 1'—, kreme v vseh barvah 4'—, kopita moška in ženska 5'—, lufa vložki otroški 3'—, ter ženski in moški 5'— dinarjev.
Šolske potrebščine
po najusodnejši ceni nudi
Podružnica SS H. Nicman
Ljubljana - Kopitarjeva ulica 2