60\00200 8354 AA OSREDNJA knj1žNU'a P p . 'i 2 6 6 60 CM KOREK v#h(SKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini . .. Abb. postale I gruppo Leiia 4l)U lir Leto XXXVIII. Št. 126 (11.254) TRST, četrtek, 17. junija 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. rrtaia 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi IZRAELSKA VOJSKA UTRJUJE SVOJE POLOŽAJE OKROG OBKOLJENEGA ZAHODNEGA BEJRUTA' Washington isce kompromisno rešitev in obenem ščiti izraelske interese Ameriški voditelji niso sprejeli Begina, ki je predsinočnjim dopotoval v ZDA - Palestince so včeraj napadli tudi desničarski falangisti BEJRUT, TEL AV1V — Ob podpori izraelskega topništva so pripadniki desničarske falange včeraj zjutraj napadli palestinske in libanonske napredne sile v južnem predmestju Bejruta. Brez večjih bojev so zasedli znanstveno fakulteto arabske univerze, ki je oddaljena le približno pet kilometrov od bejrutskega letališča v smeri proti vzhodu. Palestinci so se izognili spopadom in se utrdili na nekem muslimanskem pokopališču ob poti, ki vodi proti njihovim postojankam v mestu. Izraelski vojaki so utrjevali svoje položaje okrog mesta. Doslej so praktično zasedli vsa strateško pomembnejša višavja okrog Bejruta, kjer so namestili svoje topništvo, ki je občasno zasulo palestinske postojanke s točo granat. Po včerajšnji aktivni udelež.bi Ge-mayelovih falanglstičnih enot v boju proti Palestincem se je položaj v Libanonu še -zapletel. Predsednik Sarkis s pomočjo posebnega ameri- škega veleposlanika za Bližnji vzhod Philipa Habiba nadaljuje pogajanja s predstavniki sedmih najpomembnejših libanonskih političnih skupin za sestavo vlade narodne rešitve. Levica je sicer včeraj ponovno zavrnila pristop k taki rešitvi libanonskega vprašanja, še posebej ker ni jasno, če se izraelske sile nameravajo sploh umakniti z libanonskega ozemlja. Včerajšnjim pogovorom je poseben ton dal prav predstavnik Washingtona Habib. ki se je baje sestal tudi z voditeljem PLO Arafatom. Le ta je baje izrazil pripravljenost. da Palestinci predajo orožje in se tako izognejo pokolu. Kot pogoj predaje pa je zahteval, naj ZDA javno zagotovil, da bo I-zrael spoštoval dogovore. Vse kaže, da je Washington v zadnjih dneh okrepil svoje pritiske na izraelsko vlado, naj prekine agresivnosti v Libanonu in naj se za dovolji z doseženimi rezultati. V tem smislu je mogoče razumeti serijo komentarjev v ameriškem tisku i.t tudi odločitev, da se bo državni sekretar Haig sestal z Beginom šele jutri in da je še vedno pod vprašanjem ponedeljkovo Beginovo srečanje s predsednikom Reaganom. Begin, ki je predsinočnjim dopoto- PO PORAZU NA FALKLANDSKEM OTOČJU Ljudstvo zahteva odstop argentinske vojaške hunte val v Ne\v York, se medtem pripravlja na petkov nastop na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov o razorožitvi, kjer bo lahko spregovoril tudi kot NobeJov nagrajenec za mir. ali pa v vlogi voditelja države agresorja, ki izva ja pravi pogrom nad palestinskim ljudstvom. V svetu se še naprej širijo zahteve, naj Izrael konča svoj vojni pohod in naj se umakne iz Libanona. Te zahteve je včeraj naslovilo 38 ameriških senatorjev predsedniku Reaganu z zahtevo, naj posreduje pri Reginu. Za umik izraelskih čet z libanonskega ozemlja se je zavzela tudi skupina izraelskih univerzitetnih profesorjev in udeleženci številnih manifestacij v zahodni Evropi. Obenem se krepijo tudi trenja m-d arabskimi državami. Libijski predsednik Gadafi je obtožil pro-zahodne Arabce, da so veliko premalo napravili v obrambo Palestincev. še hujše obtožbe pa letijo na račun Sirije. Kuvajt in Saudska A rabi ja sta ji včeraj ukinila finančno pomoč. Predstavnik PLO v Pekingu pa je iztovil, da je Damask zabodel Palestincem nož v hrljet prav takrat, ko so najbolj krvavo potrebovali pomoč. ZIS o vprašanju manj razvitih republik in Kosova BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji sprejel informacijo o izvajanju politike hitrejšega razvoja gospodarsko manj raz vitih republik in pokrajine Kosovo v letu 1981 in v začetku leta 1382. Informacija ugotavlja, da so iz sklada federacije tem območjem lani namenili približno 21,4 miujai . Za nameček pa so »/urijev dosegle svoj zadetek iz enajstmetrovke. Prav v tej skupini pa bo danes opravila krstni nastop Jugoslavija, ki se bo ob 21. uri v Zaragozi spoprijela s Severno Irsko. V derbiju včerajšnjega sporeda pa je Anglija zasluženo in pre- (O vsem dogajanju na tmundia lu» poročamo na peti strani). tem, ko se je avto s karabinjerji ustavil pri neki bencinski črpalki (tu so stražniki popili kavo ter pri nesli skodelico tudi zaporniku) in potem nadaljeval pot proti vstopu na avtocesto Palermo . Trapani, so iz avta «BMW* in morda še ir drugili vozil, ki so sodelovala pri mafijski akciji, odjeknili streli iz brzostrelk. Pokošen od krogel je takoj omahnil šofer Dj Lavore. Avto je zaneslo na levo stran, kjer je trčil v obzidje. yanj se je zaletela s svojim avtom «fiat 500* 25-letna Nunzia Pecorella, ki se je poškodovala na kolenu. Od treh karabinjerjev je eden skočil iz vozila ter verjetno skušal streljati s svojim revolverjem. Okoliščine bodo verjetno dognali šele po temeljiti preiskavi. Druga dva karabinjerja sta tudi skušala skočiti iz avta, toda bila sta že smrtno zadeta ter sta takoj omahnila na cesto. Umorjeni zapornik je, kot smo dejali, Albio Ferlito, ki je že star znanec policije in sodišč. Ko je bil še mladoleten, je že umoril nekega človeka, v zaporih pa se je potem povezal z najbolj znanimi kriminalci, ki so ga spravili na pot kupčij z mamili. Lani so ga aretiral' v Milanu, ko je skupaj s svoiimi pajdaši iztovarjal z nekega tovornjaka z zelenjavo veliko količino hašiša. Pozneje so ga prepeljali na Sicilijo, kjer se je moral pred dnevi zagovarajti pred sodiščem v En-ni zaradi nekih drugih prekrškov. Ker bi bilo njegovo bivanje v zaporu v Catanii preveč nevarno, so sklenili, da ga bodo poslali na o-tok Favignana pri Trapaniju. Prav pri potov anju iz Eline v Trapani so ga čakali morilci. Vse kaže namreč, da je bil prav on načrtovana žrtev včerajšnjega napada. Morilci niso niti pomišljali, da bi morali pri izvajanju načrta ubiti še štiri druge nedolžne ljudi. Poleg civilnega šoferja so namreč izgubili življenje 41-letni podčastnik Silvano Franzolin iz Veneta (pore čen, z enim otrokom), 26-letni Sal-vatore Raiti (neporočeni in 25-let-ni Luigi Di Barca (poročen, njegova žena pa pričakuje otroka). Strahoviti umor petih ljudi je izzval po vsej Italiji ter še posebej na Siciliji veliko ogorčenje. Na Siciliji zahtevajo najbolj korenite posege za izkoreninjenje mafije in njenega podzemlja. Policijski organi so takoj blokirali celotno področje, toda doslej brez uspeha. Našli so samo nekaj kilometrov proč od kraja zločina zgorel avto znamke «BMW* in nekje drugje tudi še en uničen avto. Najvišje državne parlamentarne in druge oblasti so izrazile svoje sožalje prizadetim družinam in u-stanovam. Včerajšnji zločin je treba verjetno pripisati obračunavanju med raznimi mafijskimi tolpami v Catanii, kjer je prišlo že v prejšnjih letih do številnih umorov Prav pred tremi leti so pri podobnem napadu izgubili življenje trije karabinjerji in zapornik Pavone («Faccia d’an-gelo»). Mafijsko podzemlje na Siciliji, ki se sedaj pretežno ukvarja s trgovino z mamili, postaja vedno bolj na silno in zato je upravičena zahteva političnih strank in družbenih organizacij, da se poseže v same družbene korenine tega zla. nostavno vprašanje: obstaja zakonski načrt, ki pre«ivideva poenotenje pokojninskega sistema in torej ukinitev raznih klientelarnih in parti-kularističnih blagajn. KD, PSDI, PRI in PLI nočejo takega zakona, pri tem zagovarjajo nujnost »pluralizma* in se sklicujejo na formalnopravne argumente (socialdemokratski minister Di Giesi trdi, da se je- zakonski načrt rodil v času •narodne solidarnosti* in je zato navdihnjen s »kolektivizmom*) ter na težave INPS, ki bi moral postopno prevzemati vse blagajne. PSI .je doslej vzdržal, tudi zaradi pritiska sindikatov (ki trdijo, da ■i mogoče žrtvovati reforme načelom »različnosti in partikularnosti*). V polemiki je imel doslej glavno besedo lombardijevec Salvatore. ki predseduje komisi ii za delo, medtem ko je načelnik pos’anske skupine PSI L-brioto zagovarjal reformo le zelo mlačno. Tudi ta polemika kaže na živčnost, ki preveva petstrankar sko koalicijo, še vedno vpleteno v nevihto državnega deficita. Včeraj je Spadolini imel ločene razgovore s posameznimi gospodarskimi ministri. Nov proglas v prid novim bremenom je prišel včeraj od ministra Marcore, ki zahteva, naj se Italijani žrtvujejo, ker po njegovem ni prav, da nosijo breme javnih storitev »vsi državljani, ki plačuje to davke*, kot če bi bilo res, da v tej državi plačujejo davke vsi. R. G. Colombo in Haig o /gonil mednarodnih vprašanjih WASHJNGTON - Italijanski zunanji minister Emilio Colombo se je včeraj srečal z ameriškim državnim tajnikom Haigom. Na pogovoru sta državnika obravnavala vprašanja falklandske krize, Libanona in razorožitve. Glede Falk-landov sta se sogovornika strinjala, da je treba najti rešitev, ki bi približala Argentino Evropi in ZDA Glede Libanona sta menila, da je nesporno vprašanje neodvisnosti in nedotakljivosti Libanona ob zagotovitvi varnih meja na področju. Colombo pa je povedal Haigu, da so evropske države zaskrbljene zaradi usode palestinskega ljudstva, o čemer bo treba prej ali slej ukrepa ti. Glede razorožitve sta oba meni la, da je treba doseči čimprej kon kretne rezultate izven vsakršne propagandne kampanje. L/ • Prizorišče novega mafij..kega zločina v Paleimu (telefoto AP) VLOGA TRŽAŠKEGA VELESEJMA Na razstavišču pri Montebelu se danes odpira osrednja tržaška gospodarska prireditev, mednarodni velesejem, ki beleži letos svojo 34. izvedbo. Na njem nastopa 771 razstavljavcev iz kar 28 držav, in še več bi jih lahko bilo, ko bi sejemska uprava, ki razpolaga vsega skupaj s 14.500 kv. metri razstavnega prostora, lahko sprejela vse prispele prijave. Samo sejmišče je skoraj v celoti obnovljeno. letošnja novost pa je povsem novi Kongresni center v Pa lači narodov. Omenjena pozitivna dejstva kažejo. da je tržaški velesejem er.a izmed redkih gospodarskih struktur našega mesta, ki ne le. da ne pozm krte, temveč se nasprotno postopoma ugodno razvija. In da Trst le nekaj pomeni v očeh zunanjega sveta, je razvidno iz zaupanja, ki ga do njegove sejemske prireditve kažejo uradno prisotne države: iz našega naravnega zaledja Jugoslavija. Avstrija. Češkoslovaška in Bavarska, iz ju govzhodue Evrope Grčija, z a-meriške celine ZDA in Argentina, iz Azije Ljudska republika Kitajska in Indonezija ter iz Afrike Kamerun. Etiopija. Gabon, Gana in Somalija. Isto lahko trdimo glede na vsakoletni obisk tujih odposlanstev> in številnih visokih gospodarskih osebnosti. Dve izmed omenjenih držav — Jugoslavija in Avstrija — sta najbolj zvesti sodelavki tržaškega velesejma, saj sta redno prisotni leto za letom od vsega začetka, na tukajšnjih mednarodnih prireditvah. Dva pomembna partnerja torej, s katerima se poleg tega tradicionalno gospodarsko sodelovanje še vedno stopnjuje, kakor kažejo tudi vedno novi dogovori, izmed katerih naj poleg postopnega medsebojnega zbliževanja v okviru Delovne skupnosti tAlpe Adrian omenimo le dva dogovora, da ostanemo na področju sejem sl:ih dejavnosti, in sicer dogovor o prirejanju specializiranih sejmov iTravsadrian izmenoma eno leto v Trstu in eno leto v Jugoslaviji. m dogovor o prirejanju tradicionalnih posvetov o medna rodni trgovini z lesom prav tako izmenoma eno leto v Trstu in eno leto v Celovcu. Tržaški sejem nudi vsako leto tudi ugodno priložnost, da se n okviru poslovnih srečanj pregledajo najnovejši dosežki gospodarskega sodelovan ja s posameznimi dr Žanami. Kar zadeva Jugoslavijo je treba zabeležiti, da je vrednost blagovne izmenjave z Italijo v lanskem letu dosegla rekordno višino 2.075 milijard lir. da pa je Italija uvozila iz sosedne republike le za 837 milijard lir. medtem ko je sama izvozila v Jugoslavijo za 1.238 milijard lir raznega blaga. Tolikšen razkorak med uvozom in izvozom nujno predstavlja oviro za hitrejši razvoj medsebojnega trgovanje ter bi se moral prav tržaški velesejem zavzeti za to, da se ta ovira odstrani oziroma zmanjša na minimum, še večjega pomena za naše mesto in za tukajšnje gospodarstvo je siklelova-nje med obmejnimi območji, ki se odraža v neoviranem prehajanju čez mejo (v lanskem letu je * prepustnico stopilo k sosedom nekaj nad 7,250.000 obmejnih prebivalcev) in v blagovni menjavi po tržaškem avtonomnem računu, na katerem se je promet v Umskem letu povečal kar za 73°) in dosege! 132.5 milijarde lir. Ta konlcretna dejstva, ki so tesno povezana z razvojem tukajšnjega gospodarskega življenja, prihajajo vsako leto na našem sejmu do primernega izraza in v tem okviru stopa iz leta v leta bolj v ospredje zavest o pomenu sožitja med sosednimi narodi, odprte meje in gospodarskega navezovanja našega mesta in njegovega pristanišča na zaledje Kaže torej, da se organizatorji našega velesejma dobro zavedajo, da ie samo v smeri tesnega sodelovanja z zaledjem možen nadaljnji razvoj Trsta in njegovega Gospodarstva. Hkrati s lem so pozitivni dosežki na tem področju najzgovornejši dokaz jalovosti tiste politike zapiranja, lezenja vase in bolestne-a prežania izza strelnih lin tržaške ci1 odele na namišljene oblepovaice, za katero se ogrevajo nekateri kratkovidni krogi v našem mestu. ELIO FORNAZARIČ Okvirni sporazum vseh prolivklnamskih sil BANGKOK — Proti vietnamske sil Kampučije so dosegle okvirni sporu zum o ustanovitvi koalicijske vlad« Novi predsednik Demokratične Kan: pučije bi postal princ Norodom Si hanuk, predsednik vlade pa vodj nacionalne fronte za osvobodite kmerskega ljudstva San San. Etos« danji predsednik vlade Khieu Sam pan bi prevzel dolžnost namestniki predsednika republike. RIM — Sindikalni voditelji Lama Carniti in Benvenuto so se včera sestali s tajnikom KD De Mi to PO TRŽAŠKIH UPRAVNIH VOLITVAH NEKATERA MANJŠA PRESENEČENJA OB PROGLASITVI VOLILNIH IZIDOV Spremenjena sestava svetovalskih skupin KD in LpT ■ Deželni svet (za zdaj) zavrnil odstop Bologne • Jutri srečanji KPI-PSI in LpT-KD Včerajšnja uradna proglasitev rezultatov volitev za obnovo tržaškega občinskega sveta je prinesla nekatera manjša presenečenja. Ponovno štetje preferenc .je namreč nekoliko spremenilo sliko novega občinskega sveta, ne sicer glede porazdelitve mest med raznimi strankami, pač pa glede imen izvoljenih. Prvo presenečenje zadeva Krščansko demokracijo. Na zadnjem, dvanajstem mestu je bil po prvotnih neuradnih računih izvoljen Lucio Cer-nitz, predstavnik strankine desnice in bivši pokrajinski svetovalec. Sedaj pa se je pokazalo, da je zadnji izvoljeni predstavnik KD Pietro Po-nis, prav tako predstavnik strankine desnice, ki je po prvem računu bil šele drugi neizvoljeni na listi KD. Druga novost zadeva sestavo svetovalske skupine Liste za Trst. Po prvotnih računih je bil izvoljen Fa-bio Ford, prvi neizvoljeni pa je bil Pietro Aprigliano. Sedaj pa se je izkazalo, da imata Forti in Aprigliano enako število preferenčnih glasov in da je torej bil izvoljen Aprigliano. ki je na kandidatni listi LpT (in to zgolj iz »abecednih* razlogov) pred Forti jem. Vsekakor pa še ni gotovo, kdo bo dvajseti listarski svetovalec v občinskem svetu, saj se s tem vprašanjem povezuje tudi odstop listar-skega predstavnika LpT Bologne iz deželnega sveta. Na včerajšnji seji deželnega sveta je bil sicer odstop Bologne zavrnjen, če pa bo bivši demokrščanski predstavnik vztrajal pri svojem sklepu, ga bo po vsej verjetnosti v deželnem svetu zamenjal prav Aprigliano. Slednji je sicer šele drugi neizvoljeni na listi LpT na deželnih volitvah, prvi neizvoljeni pa je «ekologist» Fabio Per co, ki se je že pred časom oddaljil od liste, zaradi česar ni verjetno, da bi jo bil pripravljen zastopati na deželi. Po drugi strani pa je treba tudi upoštevati, da bo mandat deželnim svetovalcem zapadel že čez eno leto, zaradi česar bo treba še videti, ali bo Aprigliano izbral sicer bolj prestižno, a časovno omejeno mesto deželnega svetovalca, ali pa petletni mandat v občinskem svetu z realno možnostjo, da spet postane občinski odbornik, kot je že bil v prejšnji mandatni dobi. V zvezi z zavrnitvijo odstopa Gia coma Bologne iz deželnega sveta gre še zabeležiti, da so se proti odstopu izrekle stranke deželne večine KD, PSI in PSDI (skupno 18 glasov), za odstop pa predstavniki KPI, LpT, DP in PDUP (12 glasov). V tej zve zi so komunisti javno izrazili dvom, da ne bi zavrnitvi odstopa botroval tih sporazum, po katerem naj bi Bologna ostal v deželnem svetu, pač pa bi izstopil iz listarske svetovalske skupine in se priključil svoji stari stranki, Krščanski demokraciji. KPI meni. da bi tovrstne nizkotne igre ne koristile boju proti »melo-narjem*. pač pa bi le še potencirale distanco med strankami in volivci. Na področju dogovarjanja med strankami glede bodoče opravljivosti tržaških krajevnih ustanov ne beležimo danes nobenih pobud. Napovedano srečanje med predstavniki KPI in PSI je bilo odloženo na jutri zjutraj, prav jutri pa se bo s srečanjem med LpT in KD začel krog posvetovanj, za katerega je dala po budo stranka relativne večine, se pravi Lista za Trst. Kot kaže, so igre še povsem odprte. Med poetičnimi opazovalci prevladuje mnenje, da naj bi prišlo končno do sporazuma med tako imenovanim »laičnim polom*. Listo in samo KD. niso pa izključene tudi druge možnosti. V tržaški Krščanski demokraciji na primer ne skrivajo bojazni, da bi bili povsem emarginirani od upravljanja občine in pokrajine in so zato objavili tiskovno noto, v kateri zatrjujejo, da nove morebitne večine v teh dveh upravnih telesih morajo na ta ali oni način odražati tudi večini, ki upravljajo tako deželo kot rim- sko vlado. Gre za jasno opozorilo »laičnemu polu*, naj ne sklepa zavezništev z listo, in morda tudi s komunisti, na škodo KD. Dejstvo pa je. da je prav Krščanska demokracija najbolj zaskrbljena zaradi izida tržaških upravnih volitev. Nezadovoljstvo do sedanjega pokrajinskega vodstva se baje krepi in prav gotovo ni naključje, če se tako bivši poslanec Belci, kot deželna odbornika Coloni in Rinaidi napovedali svoj namen, da se začnejo ponovno ukvarjati s krajevno politiko. Tudi napovedani prihod vsedržavnega tajnika De Mita v Trst naj bi sodil med poskuse, da bi kra jevno KD na ta ali oni način spra vili iz sedanje hude krize. • V parku za Vatikanom pri Sv. Jakobu se bo začel danes ob 18. uri praznik komunističnega tiska. Delovali bodo dobro založeni kioski. Ples z ansamblom Vallisneri. V PRISOTNOSTI PODTAJNIKA FIORETA Danes popoldne slovesna otvoritev 34. velesejma Na letošnji prireditvi 778 razstavljavcev iz 28 držav - Svečanost bo ob 16. uri v novem Kongresnem centru v Palači narodov Danes popoldne ob 16. uri bo na razstavišču pri Montebelu slovesno odprtje 34. mednarodnega tržaškega velesejma. V prisotnosti najvišjih predstavnikov tukajšnjega in deželnega javnega življenja bo sejem odprl podtajnik na ministrstvu za zunanje zadeve posl. Mario Fioret. Po tradicionalnih priložnostnih govorih si bodo povabljenci in gostje, med katerimi bodo tudi številni zastopniki tujih držav, ki so prisotne na letošnji prireditvi, v spremstvu predsednika sejemske ustanovo dr. Tereselle ogledali paviljone. Razstavne hale so bile kakor znano skoraj v celoti obnovljene in tudi sama otvoritvena slovesnost bo potekala v novem Kongresnem centru, ki so ga pridobili s preureditvijo prvega nadstropja Palače narodov. Razstavni prostor, namenjen domačim in tujim razstavljavcem, obsega 14.500 kv. metrov. Razstavljavcev je letos skupno 778, od tega 293 iz tujine, in sicer iz 28 držav. Med temi so uradno prisotne Jugo- llflMIUIIIItMlllinilinillllftrHMMimMtMIUIIMIMIIMIIIMMIHIIIimilllMIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIinillllllllllHIIIIIlUllllllimillimilllllltllflllltlllltllllllllttlMIIIIfllllllllll NA TERITORIJU TRŽAŠKE POKRAJINE Predlog o ustanovitvi petnajstih okrajev i • ii im« i i ii kjer .., Okraji sovpadajo z območjem rajonskih svetov v tržaški občini ter občin Milje, Dolina in Nabrežina ■ Zgonik in Repentabor brez samostojnih okrajev - Celotno vprašanje šele začenjajo proučevati Kljub velikim zastojem, oviram in zamudam se na področju uresničevanja zdravstvene reforme nekaj vendarle premika, pa čeprav z ve liko počasnostjo, ki ji pri nas bo trujeta tudi krizi obeh tržaških krajevnih uprav, občine in pokrajine. Kot je znano, je ena glavnih značilnosti, ki jo zdravstvena reforma uvaja, decentralizacija na teritoriju. Osnovna celica te decentralizacije bo po novem okraj (distretto), ki bo tudi center, na katerega se bodo občani obrnili za vse, kar zadeva zdravstveno oskrbo, od pregledov do raznih potrdil itd. Kdaj bodo okraji stekli, je še velika uganka, saj je to povezano s celo vrsto vprašanj birokratskega, tehničnega in finančnega značaja. Za sedaj v tržaški pokrajini proučujejo, kako naj bi te okraje porazdelili po vsem pokrajinskem teritoriju. S tem vprašanjem se še posebno u-kvarja druga komisija skupščine tržaške krajevne zdravstvene ustanove, ki ji predseduje demokristjan dr. Gaetano Blasina. Komisija, ki je posvetovalnega značaja, pregleduje sedaj predlog razdelitve po okrajih, ki ga je izdelal upravni odbor KZE. Predlog predvideva, da bi okraji, kar se tržaške občine tiče, sovpadali z razsežnostjo rajonskih svetov. JE RAZLASTITEV NAČIN KAKO OHRANITI NARAVO ? Na tržaški univerzi se je v torek sestal znanstveno-tehnični odbor Centra za znanstvene raziskave, ki mu je predsedoval rektor tržaške univerze Fusaroli. Na sestanku sta bila prisotna tudi Nobelov nagrajenec prof. Ernst Otto Fischer in rektor politehniške univerze v New Yorku prof. Giorgio Bugliarello. Na sestanku so med drugim obravnavali tudi vprašanje loka cije Cerltra za raziskave. Kot je zapisano v tiskovnem sporočilu tržaške univerze, bosta 2/3 površine centra namenjeni naravnemu parku, del pa bo namenjen evropskemu načrtu za namestitev elek trosinhrotrona. Ob podatku, da bosta 2/3 površine centra namenjeni naravnemu parku, pa se velja zamisliti. Za namestitev centra bodo namreč razlastili preko l.&liO.OOO kvadratnih metrov zemlje, ki je v ogromni večini last prebivalcev zahodnega Krasa in Gozdne zadruge, skratka, last Slovencev. Površina od bivšega begunskega taborišča pri Padričah do Banov je pretežno gozdnata in zanjo so doslej skrbeli domačini. Sedaj naj bi velik del te površine razlastili in jo priredili, oziroma poimenovali v naravni park. Vprašanje, ki se tu očitno postavlja je, če je res ta površina potrebna centru in če je res edini način, da se ohranijo naravne lepote velikega dela kraške zemlje ta, da se ukrepa z razlastitvami. Posebno .je to vprašljivo, ker je doslej vse potekalo mimo volje in mnenja domačega prebivalstva. To pomeni, da naj bi bilo v občini dvanast okrajev, kolikor je pač rajonskih svetov. Za manjše občine pa predlog KZE predvideva samostojne okraje za miljsko, dolinsko in de vinsko-nabrežinsko občino, zgoniška in repentabrska občina, ki nimata zadostnega števila prebivalcev, pa na, bi spadali pod območji zahodnega oziroma vzhodnega Krasa. Skupno torej naj bi tržaško pokrajino razdelili v petnajst okrajev. O tem predlogu so na nedavnem sestanku razpravljali člani že omenjene druge komisije skupščine KZ E in krajevni upravitelji okoliških občin. Kot nam je povedal dr. Bla sina, so krajevni upravitelji v glav nem soglašali s predloženo razporeditvijo okrajev* pa* čeprav z neka terimi pripotnbami. Dolinska obči na .je na primer predložila doku ment, ki se zavzema za gradnjo novega zdravstvenega centra na občin skem teritoriju, ki pa ne bi nudil samo prvostopenjske zdravniške pomoči in prve pomoči, kot je to naloga okrajev, pač pa bi bil pravi po-liambulatorij z možnostjo specialistične oskrbe. Stvari so vsekakor, kot rečeno, šele v preučevalni fazi. Druga komisija se bo morala še sestati z novimi tržaškimi upravitelji — za kar pa bo treba seveda počakati na se stavo novih odborov na občini in na pokrajini — pa tudi z novoizvolje nimi rajonskimi sveti. Prav tako ima komisija v načrtu srečanja z druž benimi silami in s sindikati, šele po teh posvetovanjih bo komisija izdelala dokončen predlog, ki ga bo posredovala upravnemu odboru KZE, dokončno besedo pa bo morala izreči skupščina KZE. Koliko časa bo ta postopek terjal? Če bo šlo vse po sreči, bi lahko bil predlog o porazdelitvi okra.eev odobren že v te ku letošnjega ieta. Nemogoče pa je še predvideti, kot smo že omenili, kdaj bodo okraji začeli delovati, kdaj bo torej zdravstvena reforma končno postala stvarnost. ^Tržaško gibanje» o izidu volitev »Tržaško gibanje* sa je v tiskov nem poročilu, ki sta ga podpisala njegova izvoljena predstavnika v občinski in pokrajinski svet Parovel in Omero, • ahvalila svojim volivcem in poudarilo, da je od volilnih izidov najbolj pomenljivo izredno vi soko število vzdržanih. To pomeni, pravi MT, da je protest Trsta preše gel meje izvoljenih svetov in da en volivec na pet na zaupa več stran kam in niti sami Listi za Trst. Glede opravljivosti krajevnih ustanov MT pravi, da bo proučilo predloge drugih sil, da se pa vsekakor zavze m' za avtonomijo Trsta in Furlanije v okviru dežele po vzorcu Tridentinske - Gornjega Poadižja, za premostitev nacionalizma in zaščito vseh jezikov in kultur Trsta, za zaščito človeka in okolja (MT odločno nasprotuje premogovnemu terminalu) in za mednarodno sodelovanje z Jugoslavijo, Avstrijo in drugimi državami tržaškega zaledja. • Skupna koordinirana akcija med našo deželo in Venetom za odvajanje odpadkov je bila osrednja tema včerajšnjega srečanja med dežel; nim odbornikom za javna dela Bia-suttijem in odbornikom za urbanistiko in varstvo okolja dežele Ve-neto Pietrom Fabrisom. slavija, Avstrija. Argentina, Bavarska, Kamerum, Češkoslovaška, Ljudska republika Kitajska, Etiopija, Gabon, Gana, Grčija, Indonezija, Somalija in Združene ameriške države. Skupaj torej 14 držav. Velesejem bo odprt do vključno torka, 29. junija. Obiskovalci bodo imeli dostop na sejmišče vsak delav nik od 16. do 23. ure, ob nedeljah pa neprekinjeno od 10. do 24. ure. Vstopnina znaša 2.500 lir (s popu stom 2.000 lir). Vstop na sejmišče je možen pri obeh vhodih, to je s Trga De Gasperi in iz Ul. Revoltella. Danes na stadionu «1. maj* Koncert irske glasbene skupine Na stadionu «1. maj* bo drevi ob 21.00 nastopila severnoirska glasbena skupina Shebeen iz Ardoyna, katoliškega rajona v Belfastu. Ansambel izvaja rock glasbo in tudi tipične irske melodije, njegovo glasbeno izročilo pa je neposredno povezano z bojem severnoirskih katoličanov in republikancev za svobodo in demokratično preosno-vo domovine. Skupina Shebeen je znana tudi izven meja Severne Irske, nocojšnji koncert pa prireja mladinski odbor SKGZ. POPRAVEK V članek o učnih uspehih na učiteljišču se je vrinila neljuba napaka : tretji razred je uspešno izdelala Alenka Dobrila in ne Dobrilla, kot je bilo pomotoma objavljeno. Šolske vesti Učenci osnovne šole «Bazovi.ški junaki* v Rojanu bodo imeli razstavo risb in ročnih izdelkov v šolskih prostorih v- nedeljo, 20., in v ponedeljek, 21. junija dopoldne. Vljudno vabljeni! Učenci osnovne sole K.D. Kajuh in otroci vrtca v Gropadl vabijo na o-gled razstave ročnih del in likovnih izdelkov v nedeljo, 20. junija, od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. Osnovna šola Karel Širok obvešča, da bo zaključna šolska maša v soboto, 19. junija, ob 9.30. Osnovna šola Primož Trubar Bazovica vabi starše in prijatelje na zaključno prireditev, ki bo v šolskih prostorih v soboto. 19. junija, ob 10.30. Razstava ročnih del in likovnih izdelkov bo v nedeljo, 20. junija, od 9. do 12.30 in od 16. do 20. ure. Zaključna šolska maša bo v torek, 22. junija, rb 10. uri. Letošnji Izidi na NA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAN učni uspeh slabši od lanskega trgovskem in poklicnem zavodu Danes nadaljujemo z objavljanjem učnih uspehov na naših višjih srednjih šolah. Tokrat sta na vrsti trgovski tehnični zavod «Ž. Zois* z oddelkom za geometre in poklicni zavod za industrijo in obrt «J. Stefan*. Letos je na naših višjih srednjih šolah (izključeni so dijaki zadnjih razredov, ki morajo še opraviti, zrelostne izpite in dijaki tretjih razredov poklicnega zavoda, ki imajo pred seboj še prestopni izpit) izdelalo ob poletnem roku 349 dijakov (55 odstotkov), 209 jih ima popravne izpite (32 odstotkov), 80 (ali 13 odstotkov) pa jih ni izdelalo, oziroma so bili neocenjeni ali pa so izstopili tekom šolskega leta. Letošnji skupni šolski uspeh na višjih srednjih šolah je nekoliko klavrnej-ši od lanskega (vedno brez upoštevanja uspehov maturantov in dijakov tretjih razredov poklicnega zavoda). Lani je izdelalo v poletnem roku 382 dijakov (62 odstotkov), popravne izpite jih je imelo 162 (27 odstotkov), 72 (11 odstotkov) pa jih je padlo, bilo neocenjenih ali je izstopilo med letom. Na posameznih šolah so dosegli (v odstotkih) letos sledeče uspehe: na znanstvenem liceju je izdelalo 55 odst. dijakov, 37 odst. jih bo popravljalo jeseni, 8 odst. pa jih ni izdelalo. Na klasičnem liceju jih je izdelalo 65 odst., popravlja jih 30 odst., 5 odst. jih je padlo. Na trgovskem tehničnem zavodu je u-spešno zaključilo šolsko leto 64 odst. dijakov, 28 odst. jih ima popravne izpite, 8 odst. jih je padlo; na oddelku za geometre je izdelalo 33 odst. dijakov. 42 odst. jih bo popravljalo, 24 odst. jih je padlo. Na učiteljišču je izdelalo 61 odst. dijakov. 34 odst. se jih bo učilo med počitnicami, 5 odst. jih je padlo. Na vzgojiteljski šoli je izdelalo 56 odst. dijakinj. 22 odst. jih popravlja, or8v toliko pa jih je padlo. Trgovski tehnični zavod «t. Zois I. A r.: Elena Bizjak. Tanja Carli, Lisa Ciuk, Nataša Grahonja, Andrej Greiner, Milena Jazbec, Adriano Kovačič, Aleksij Kralj, Tatjana Od sobot« v Boljuncu tradicionalna šagra V soboto bodo v Boljuncu odprli «Šagro 82*. Pri priredbi praznika so letos sodelovale vse vaške organizacije. V nedeljo bo «na Gorici* vse živo, saj bo tudi letos v okviru šagre tek po boljunskih ulicah. Ob 10.30 se bo pričel otroški ex tem-pore na katerega so vabljeni tudi otroci iz bližnjih vasi. Ob 18.00 pa bo iz Jame krenil «na Gorico* sprevod, ki ga bodo odprli že priznani »Veseli godci* in pa skupina narodnih noš. Sprevodu bo sledil kulturni program, ki ga bodo otvorili »Veseli goacis, nato se bo predstavil mladinski zbor KD F. Prešeren, ki ga vodi Giorgio Gustinčič. Sledil bo nastop osnovnošolcev iz Boljun-Ca, ki se bodo predstaavili s folklornimi plesi, nakar pa bo nagrajevanje udeležencev teka in slikarskega ex tempore. f Čestitke Dragi mami ALOJZIJI želita za njen rojstni dan vse najboljše, posebno pa zdravja, hčeri Danica in Nadja z družinama. Danes praznuje 21. rojstni dan <>TANO PERDKCr# M«*p vasi. O-biio sreče in' zdravja v bodočem življenju mu iz srca želijo vsi družinski člani posebno pa sestra. Ob 50-letnici poroke čestitajo dragima MARICI in MARIU CARPA-NPJII sestra in nečaki z družinami. ............................................ V NOVIH PROSTORIH TRŽAŠKE KNJIGARNE L likovno razstavo Gabrijela Stupice danes slovesno odprtje Galerije TK Nekaj mnenj slikarja Vecchiela in umetnostnega kritika Renerja, ki sta med glavnimi gonilnimi silami nove galerije Za likovno umetniško življenje za mejskih Slovencev se danes pričenja novo pomembno poglavje, ki bo prav gotovo imelo vidne sledove v naši kulturni stvarnosti. V pre novljeni Tržaški knjigarni bodo namreč danes z razstavo znanega slovenskega umetnika Gabrijela Stupice slovesno predali svojemu namenu novo likovno razstavno galerijo. S tem bo zapolnjena vrzel, ki je bila spričo zelo bogate in živahne likovne ustvarjalnosti pri nas ovira za še pestrejši in skladnejši razvoj našega kulturnega bogastva na likovnem področju. V Galeriji TK je bilo te dni zelo živahno zaradi priprav na prvo razstavo. V tem prijetnem, nekako prazničnem vzdušju smo srečali umetnika Franca Vecchieta in umetnostnega kritika Milka Renerja, ki sta med glavni - ..............................................................i..nimmimii......................iniimt.um* V TRSTU PREISKOVALNI SODNIK IZ RIMA DOMENICO SICA v v CALVIJU PRI BEGU POMAGAL TRŽAŠKI TIHOTAPEC? Zelo verjetno je, da je bankir skušal priti preko Jugoslavije v države Bližnjega vzhoda Kam je izginil bankir Robez'to Calvi, predsednik zavoda Banco Ambrosiano, torej banke, ki je bila neposredno vpletena v eno najbolj vročih in še ne povsem pojasnjenih afer, ki je zadnja leta zajela politično in gospodarsko življenje v I taliji, tajno framazonsko ložo P2 in zadevo Rizzoli? Nekateri viri tr dijo, da je v Avstriji, drugi da je že v Washingtonu pri svoji ženi, tretji (za nas še najzanimivejši), da 'je v Jugoslaviji. Zakaj Calvi v Jugoslaviji? To nenavadno sled so nakazali včeraj popoldne na tržaški kvesturi, kjer so potrdili, da je prišel z zasebnim letalom v Trst namestnik državnega pravdnika iz Rima Do-meniko Sica, ki vodi preiskavo o izginitvi bankirja. Prišel je v torek zvečer okrog polnoči, verjetno z vojaškim letalom. Takoj je sklical kvestorja Bartolinija, načelnika in podnačelnika letečega oddelka Pe-trosina in Padulana ter najvišje predstavnike karabinjerjev. Kaj se .je zgodilo? Zgodba je nekoliko zapletena, opisali jo bomo le v strnjeni obliki: Calvi je dopotoval prejšnji petek v Benetke in nato v Trst y »prijateljem prijatelja*. Gre za trgovskega posrednika Emilia Pellicanija, tajnika sardinskega gradbenika Flavia Carbonija, ki u-živa popolno Calvijevo zaupanje. Pellicani (Sica, ki se je vrnil včeraj zjutraj z letalom v Rim, ga je sinoči dal aretirati zaradi izmikanja pri zasliševanju) pa ima zaročenko, ki je sestra 38-letnega tržaškega tihotapca, ki ima motorni čoln in dobro pozna tihotapske ka nale tako z Jugoslavijo kot z Avstrijo. Temu človeku je Pellicani »izročil* Calvija, nato pa se je z avtom, ki ga je najel v Benetkah, odpeljal do Ronk, kjer se je vkrcal za Rim. To verzijo je sodniku Sici dal priprti Pellicani predvčerajšnjim in od tod Sicova odločitev, da pride v Trst. V našem mestu so omenjene ga tihotapca policijski agenti takoj poiskali, niso pa ga našli. Kot je povedal njegov prijatelj, je v Avstriji, skupaj s svojo sestro. Prijatelj je agentom tudi priznal, da se je omenjeni tihotapec v petek, o-krog 17. ure, srečal s Calvijem. Oba sta nato izginila. Kam? Tihotapec v Avstrijo, Calvi pa je po mnenju policije in tudi Sicovem, prešel mejo (z motornim čolnom) in se izkrcal na obali med Koprom in Umagom, Italijanski preiskovalci so že vzpostavili stike tako z jugoslovansko kot z avstrijsko policijo. Ostajata pa še dve odprti vprašanji: zakaj je Calvi zbežal iz Italije in zakaj se je — če je domneva verodostojna — poslužil tako »obrtniškega* bega čez jugoslovansko mejo. Glede prvega omenjajo hude grožnje, ki naj bi jih bankir bil deležen zadnje čase ter proces, na katerem bi moral pričati prihodnji teden. Glede izbire za »jugoslovansko pot* pa policija meni, da je Calvi sklenil zbežati iz Italije na vrat na nos in da se je pri tem oprl na najbolj hitre in varne prijatelje. Ker vse kaže, da ni imel svojega potnega lista, (zaseglo mu ga je namreč sodstvo), se mu je verjetno zdela pot preko italijansko - avstrijske meje prenevarna, (nf) mi gonilnimi silami nove umetnost ne galerije. Rada sta se odzvala vabilu, da spregovorita o pomenu in vlogi galerije. Rener: Od nekdaj sem mnenja, da je slovenska likovna dejavnost na Tržaškem že tako bogata, da je bila nujno potrebna razstavna galerija, kot bi bila nujno potrebna tudi pinakoteka. Z današnjo otvoritvijo se začenja nova faza na likovnem prizorišču, ki bo veliko pomenila tako za razstavno dejavnost domačih umetnikov kot za bolj še spoznavanje drugih mojstrov ter bo pripomogla k intenzivnejšemu razvoju likovne kulture in ustvarjalnosti. Pot, ki jo je začrtala starejša generacija slovenskih umetnikov in ki so jo danes številni mlajši umetniki še razširili, bo imela s to novo pridobitvijo še dodatne možnosti rasti. Galerija TK pa bo nedvomno tudi velika pridobitev za Društvo slovenskih likovnikov. Vecchiet: Galerija odpira nedvomno velike možnosti. Društvo bo moralo sedaj najti prave načine, da se vključi v to razstavno delo in da omogoči, da galerija najde tesnejši stik z vsem likovnim am bientom. Novi razstavni prostori bodo omogočili boljše pretakanje idej in izkušenj ter plodnejše stike tudi z drugimi likovnimi umetniki. Doslej smo bili nekako izključeni iz tega toka. Na vprašanje kaj menita o lokaciji galerije v okvir Tržaške knjigarne sta bila tako Rener kot Vecchiet mnenja, da se novi razstavni prostori čudovito ujemajo s knjigarno, s katero tvorijo harmo nično kulturno celoto. Tudi iz praktičnih razlogov je ta namestitev posrečena, saj omogoča zelo dobre urnike obiskov galerije. Sicer pa je praksa simbioze med knjigarno in umetnostno galerijo zelo razširje na vsepovsod v svetu. Kaj pa menita o izbiri Gabrijela Stupice, kot prvega umetnika, ki Se predstavlja v novi galeriji? V zvezi s tem je bilo slišati nekaj kritik, češ, zakaj ne razstavlja kot prvi eden od zamejskih umetnikov. Vecchiet: Stupica, kot predstavnik starejše generacije slovenskih umetnikov, sodi v ožji krog zelo za nimivih slikarjev, ki v Trstu še ni samostojno razstavljal Prav je, da ga pobliže spoznamo in da ga sporna jo tudi someščani italijanske na- rodnosti, saj predstavljajo njegova dela visoko kakovost, ki jo, žal, v naših krajih ne poznamo dovolj. Ena od bistvenih nalog galerije je prav ta, da približa slovensko u-metnost širši tržaški javnosti, vendar po določenih kriterijih in ne površno ter improvizirano, kot je bilo večkrat doslej. Rener: Tudi slovenski Trst trpi še vedno na neki zaprtosti, ki jo je treba prebiti. Zato je prav, da je dala galerija prednost vrhunskemu umetniku iz Slovenije. Na vrsto bodo seveda prišli tudi domači u-metniki. Namen galerije je, da približa tudi italijanski javnosti našo umetnost in prav je, da tudi mi spoznamo umetnike večinskega naroda. Smisel .je tudi v tem pretakanju in zbliževanju. Zavarovalna družba «G«nerali» darovala «Burlu» nov oddekk Včeraj je bila v otroški bolnici «Burlo Garofolo* slovesnost, na kateri je zavarovalna družba «Assicurazioni Generali* uradno podarila bolnici nov oddelek. Družba je to storila ob 150-letnici svoje ustanovitve. Oddelek bo čez nekaj tednov popolnoma opremljen in bo služil za razne usluge, in v njem bodo tudi vsi laboratoriji za analize. Med slovesnostjo je pozdravil predsednika družbe «Generali» Enrica Randoneja in se mu zahvalil predsednik bolnice Berce. V svojem odgovoru je predsednik zavarovalne družbe Randone poudari) pomen otroške bolnice, ki bo decembra letos slavila 125-let-nico obstoja, gre skratka za nekoliko «mlajšo» ustanovo kot so »Generali*. Vsekakor je potrebno zapisati. da bo novi oddelek velika pridobitev za otroško bolnico in bo prav gotovo pripomogel k še učinkovitejšemu delovanju »Burla*. Razna obvestila Zaključni nastopi gojencev Glasbene matice: danes, 17. t.m., ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Trstu in jutri. 18. t.m., ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Trstu. ZSKD obvešča, da so uradi odprti od 8. do 12.30 ter ob torkih in petkih tudi v popoldanskih urah od 16. do 19. ure. Fotografije z izleta v Bosno, h' jih je posnel Mario Magajna, so na razpolago v Tržaški knjigarni , Ul, šv. Frančiška M. Glasbena matica Trst sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 21. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu GM. tri. R. Manna 29. BOLJUNEC - šagra 82. Spored: sobota, 19. junija, ob 18. uri otvoritev; ples z ansamblom DREAMS od 20.30 do 24. ure. Nedelja. 20. junija, ob 9. uri tek po boljunskih ulicah, ob 10.30 otroški ex tempore, ob 18. uri sprevod, kulturni program in na grajevanje, od 20.30 do 24. ure ples z ansamblom POMLAD. Ponedeljek, 21. junija od 20.30 do 24. ure ples z ansamblom POMLAD. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Izleti Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan sporoča, da bo enodnevni izlet v Cittadello (Villa Veneta) dne 20. junija. Vpisovanje in informacije v Ul. Valdirivo 30/11 danes in jutri od 17. do 19. ure, telefon 64459 ali 732858. S SESTANKA Z DEŽELNIM ODBORNIKOM KAKO OMOGOČITI BOLJŠE SPREJEMANJE ODDAJ RAI Sestanka so se udeležili predsedniki gorskih skupnosti F-JK in predstavniki RAI Včeraj so se sestali deželni odbornik Renzulli, predsedniki gorskih skupnosti Furlanije Julijske kraji ne in predsedniki RAI, da bi preučili vprašanje sprejemanja radiotelevizijskih oddaj. Kot je znano, v marsikaterem kraju v naši deželi ne sprejemajo določenih oddaj. To se dogaja na primer v Benečiji, kjer imajo marsikje težave pri sprejemanju oddaj radia Trst A in severi- tudi drugih kanalov, kot je lahko 3. TV mreža. Na sestanku so poudarili, da je potrebno uveljaviti deželna zakona 71 in 89 iz leta 1981, ki predvidevata finansiranje s strani dežele novih oddajnikov, ki naj jih postavijo krajevne skupnosti. Skratka, dežela da določena sredstva javnim ustanovam, kot je prav gorska skupnost, da namestijo nove oddajnike in tako omogočajo vsem občanom sprejemanje radiotelevizijskih programov. Jasno je, da morajo biti deželna sredstva smotrno porazdeljena, za kar je potrebna koordinacija. Prav v tem smislu so se dogovorili tudi na včerajšnjem sestanku in poudarili, da je potrebno v prvi vrsti u-gotoviti področja, ki so slabo krita in ki ne sprejemajo določenih programov javne radiotelevizijske službe. Kot smo že zapisali, je precej takšnih krajev, predvsem v go ratih predelih, kar je seveda krivično, če že zaradi drugega ne, ker je naročnina za vse prebivalce enaka Predsedniki gorskih skupnosti so med drugim izrazili upanje, da bo dežela bolj občutljiva za omenjena vprašanja. Odbornik Renzulli je to tudi obljubil tako, da bodo deželna sredstva od sedaj naprej dodeljena na podlagi skupnih potreb, ki jih bodo predložile, oziroma ugotovile gorske skupnosti. • Danes se začenja vpisovanje v občinske otroške vrtce v tržaški občini. Zaključilo se bo 23. junija. Križmančič, Alessandro Leban, Jana Martelanc, Ivan Perčič, Carmen Pieri, Cristina Rebula, Maria Stec-ca, Boris Tavčar, Demetrij Žagar. Štirje dijaki imajo popravne izpite, šest jih ni izdelalo, eden je bil neocenjen. I. B r.: Dunja Antoni, Jessica Canziani, Marino Coffoli, Aleksander Coretti, Tamara Kocijancic, Barbara Lokar, Marino Marsich, Walter Olenik, Aleksandra Pangerc, Tanja Pertot, Patrizia Požar, Barbara Repinc, Daidi Sancin, Barbara Starc, Lara Strain, Aleksandro Sturman, Monica Sturman, Alessan-dra Zeriali, Dean Zobec. Šest dijakov ima popravne izpite, trije niso izdelali. II. A r.: Barbara Ban, Sonja Beži n, Igor Bogateč, Roberto Candotti, Valentina Drnovscek, Daria Gher-lani, Massimiliano Hussu, Alessandro Kobal, Anna Maria Milič, Tiziana Natural, Nevenko Pertot, Niko Pertot, Daniela Skerk, Maura Span-ghero, Andrea Starec, Paola Štolfa. Pet dijakov ima popravne izpite, dva dijaka nista izdelala. II. B r.: Cristina Baldini, Saša Ban, Dario Bradassi, Patrizia Čer-necca, Astrid Cossutta, Davide Gre-gori, Alessandro Gruden, Marco Gruden, Cristina Kalin, Irene Keber, Eriča Oberdank, Lucia Počkaj, Stefano Semen. Deset dijakov ima popravne izpite, dva nista izdelala. III. A r.: Sonja Briscak, Vilma Canziani, Sonia Guštin, Alenka Križmančič, Enrico Mauri, Tatiana Milcovich, Marino Milini, Nadia Pertot, Liliana Petelin, Katja Skerk, Sabina Slavec, Franca Slavec, Dor-jan Smotlak, Ester Smotlak, Aleš Stefani, Emanuela Trampuž, Franca Tul. Damjana Vodopivec, Nadia Zeriali. štirje dijaki imajo popravne izpite. III. B r.; Annamaria Apollonio, Sonia Bucavelli, Sara Cok, Lucia Ciac, Tamara Danieli, Anastasia Koršič, Katja Kuk, Andreina Me-negatti, Elena Puric, Delia Sivitz, Andrea Stecca, Vera Stopper. Trinajst dijakov ima popravne izpite, eden ni izdelal. IV. A r.: Susanna Bandi, Sidonia Berdon, Paolo Calzi, Igor Ciacchi, Donatella Crisma, Edvina Gustincich, Rosanna Klun, Eleonora Kocijancic, Caterina Leghissa, Elena Maver, Rita Milazzi, Gabriella Pahor, Ga-briella Pecarich, Enzo Pecchiar, Elvis Peric, Andrea Pregare, Andrea Pupis, Vanda Purich, Nadia Puzzer, David Vidali, Pietro De Walderštein, Veronica Vremec, Floriano Zeriali, Dario Zobec, Susanna Zorzut. Dva dijaka imata popravne izpite. IV. B r.: Anna Čepar, Marco Gra-honia, VValter Gruden, Natascia Kalin, Irena Petaros, David Poljšak, Tatiana Sabadin, Davide Sedmak, Alessandra Zivic, Deset dijakov ima popravne izpite, dva nista izdelala. Vsi dijaki V. A in V. B razreda so bili pripuščeni k zrelostnemu izpitu. ODDELEK ZA GEOMETRE I. r.: David Bandi, Massimo Fer-luga, Damian Raseni, Marko Salvi, Tatjana Sossi. Pet dijakov ima popravne izpite, štirje niso izdelali. II. r.: David čok, Liljana Filipčič, Natalia Gregori. Marco Leghissa, Mitja Rapotec, Aleksander Sossi. Devet dijakov ima popravne izpite, štirje niso izdelali. Poklicni zavod za industrijo in obr* «J. Stefan* ODDELEK ZA KEMIJSKE OPERATERJE I. r.: Katja Antonič, Martina An-tonini, Anna Corbatto, Sabina Fabjan, Erika Ferfolja, Sara Merlak, Alessandro Zobec. Dva dijaka imata popravne izpite, eden ni izdelal. II. r.: Maks Bandelj, Andrea Carli, Marina Frandolic, Marco Kralj, Alessandro Peteros, Nataša Pra-sel, Luciana Zubin. štirje dijaki imajo popravne izpite. Vsi dijaki III. razreda so bili pripuščeni k praktičnemu izpitu. IV. r.: Vera Gulič, Monica Sossi, Flavia Terčon, Ariahna Zocchi. Trije dijaki imajo popravne izpite, trije so izstopili. Vsi dijaki V. razreda so bili pripuščeni k zrelostnemu izpitu. ODDELEK ZA ORODNE MEHANIKE I. r.: Aleksij Gruden, Edmund Klabjan, Maurizio Jerman, Martino Usai, Peter Vodopivec. Devet dijakov ima popravne izpite, osem jih ni izdelalo. II. r.: Andrej Debeliš, Roberto Persegatti. Štirje dijaki imajo popravne izpite, šest jih ni izdelalo. Vsi dijaki III. razreda so bili pripuščeni k praktičnemu izpitu. IV. r.: Elio Scarpa. Dva dijaka imata popravne izpite. Oba dijaka V. razreda sta bila pripuščena k zrelostnemu izpitu. ODDELEK ZA MONTERJE TV I. A r.: David Ciacchi, Giuseppe Italiano, Miran Locatelli, Ivan Sve-tlich, Massimo Viller. Devet dijakov ima popravne izpite, šest jih ni izdelalo, eden je izstopil. I. B r.: David Cuk, Andrej Budin, Andrej Santin, Marino Sedev-cic, Dario Tercich. Pet dijakov ima popravne izpite, trije niso izdelali. II. r.: Karim Germani, Marco Kalc, Dimitrij Hmeljak, Marco Rebula, Miloš Tul, Dario Zaccaria. Štirje dijaki imajo popravne izpite, fiet jih ni izdelalo. Vsi dijaki III. razreda razen e-nega, so bili pripuščeni k praktičnemu izpitu. IV. r.: Alessandro Dovgan, Ivan Gombač, Marco Turk, Massimiliano Vecchiet. En dijak ni izdelal, eden je izstopil. Vsi dijaki V. razreda so bili pri-| puščeni k zrelostnemu izpitu. V TOREK SO JIH PODELILI V NOVEM MESTU Krkine nagrade so razširili tudi na zamejske srednje šole V torek, 15. junija, so že dvanajstič podelili Krkine nagrade v Novem mestu. Nagrade so bile podeljene iz Sklada Krkinih nagrad, ki so ga osnovali delavci delovne or ganizacije Krka, da bi mlade ljudi spodbujali in usmerjali v ustvarjalno in raziskovalno delo. Do sedaj so v enajstih letih podelili 339 Krkinih nagrad za študente visokih in višjih šol v SFR Jugoslaviji ter 162 Krkinih nagrad za dijake srednjih šol na Dolenjskem. Letos so podelili nagrade za raziskovalne naloge s področja kemije, tehnologije, biotehnologije, medicine, farmacije, farmakologije, biokemije, ekonomije, sociologije in organizacije dela. Veliko nagrajenih nalog bodo lahko posredno ali neposredno uporabili v razvojno-ra-ziskovalnem delu ter celo v proizvodnji delovne organizacije Krka. Pri izvajanju nalog so sodelovali kot mentorji številni poznani univerzitetni in srednješolski profesorji ter vodilni strokovnjaki iz različnih raziskovalnih inštitutov. Vsekakor so v vseh teh letih Krkine nagrade zadobile velik odmev v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Iz ožjega strokovnega kroga so se razvile v pravo kulturno Širino, ki plemeniti in bogati slovenski kulturni prostor. Delavci organizacije Krka so pokazali in dokazali, kako se lahko kulturno o-vrednotijo sredstva iz prihodka, kako se lahko stvarno podpira mladin Sko raziskovalno delo. kako se dol goročno utrjuje in razvija lastna delovna organizacija. Duša podelitve nagrad je dr Miha Japelj, predsednik sveta Sklada Krkinih nagrad. Pri tem pa u-živa podporo dr. Borisa Andrijaniča, predsednika poslovodnega odbora Krke. Predvsem njima gre zasluga, da so letos uvedli nagrade za srednje šole Slovencev, ki živijo Izven meja matične domovine. Tako so letos podelili 29 nagrad študentom visokih in višjih šol v Jugoslaviji ter 15 nagrad dijakom srednjih šol. Med temi petnajstimi nagradami sta bili dve podeljeni mladim dijakom s Tržaškega in Goriškega. Nagrado sta prejela: Mladinski raziskovalni tabor «Bar-kovlje 81» (za del opravljenih raziskav v sklopu tabora) ter dijakinje in dijaki slovenskega učiteljišča Slomšek iz Trsta. Nagradi sta bili tako utemeljeni: «1. Delo obsega poročilo naravoslovne skupine na raziskovalnem taboru "Barkov-lje 81” pri Trstu. Naravoslovna skupina se je delila v dve podskupini: na "vegetacijsko” in na "morsko-biološko”. Dijakinje "vegetacijske skupine” so opisale vegetacijo na treh rastiščih na bar-kovljanskem bregu. Podale so obsežen popis vrst, ki so ga tudi kritično ovrednotile glede na klimatske, geološke in antropogene faktorje. Zanimive so tudi opombe o razširjenosti in pogojenosti nekaterih vrst. "Morsko-biološka" skupina je opazovala ter kvalitativno in delno kvantitativno opisala razlike v favni in flori na dveh mestih v Tržaškem zalivu: na skalah v bar-kovljanskem portiču in na skalah pri Miramaru, kier je zaščiten morski park». 2. «Skupina mladih rojakov Slovenskega učiteljišča v Trstu nam iz kulturne dejavnosti slovenske mladine predstavlja sodobno zasnovan scenarij proslave mednarodnega dneva žena, 8. marec. Tematsko široko zasnovana predstava, ki je bila uprizorjena v Trstu v drugačnem politično-social-nem okolju, kjer je problematika enakopravnosti ženske in njene vloge v družbi še bolj pereča kot pri nas. Skupina je izbrala zanimivo scensko ureditev odra z likovno simboliko in možnostjo postavitve v vsakem večjem prostoru. Vključila je plesno, pevsko in dramsko skupino, ki jih povezuje z izvirnim tekstom. Naloga je posnetek dobre in uspele predstave, pripravljena je skrbno in z ljubeznijo, zato zasluži nagrado.* milan pahor KD VALENTIN VODNIK — DOLINA DRUŠTVO ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV TRST JUNIJSKI GLASBENI IN LIKOVNI VEČERI DANES, 17. JUNIJA ob 20.30 v galeriji Torkla otvoritev razstave Slikarstvo in kiparstvo. Razstavljajo Demetrij Cej, Bogomila Doljak, Silvij Pečarič, Fabio Smotlak, Deziderij Švara in Franko Volk. Nastopa trio oddelka za staro glasbo JNjve*, JCošuta, Kristina Hmeljak in Štefan Bak. JUTRI, 18. JUNIJA ob 20.30 v cerkvi sv. Martina koncert harmonikarskega ansambla Synthesis 4. Dirigent Klavdij Furlan. Včeraj-danes H Koncerti Danes, ČETRTEK, 17. junija GORAZD Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 — Dolžina dneva 15.41 — Luna vzide ob 2.44 in zatone ob 15.57 Jutri, PETEK, 18. junija BOGDAN Vreme včeraj: ob 12. uri 21 stopinj, zračni tlak 1017,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 77-odstotna. morje mirno, temperatura morja 20,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Barbara Mahnič, Katja Sancin, Daniel Gherbaz, Tiziana Gallunucci, Sara Morrone, Sasha Colautti, Enrico Brandmayr, Chiara Delise. UMRLI SO: 73-letni Vittorio Su-ban, 76 letni Giuseppe Benetollo. 73-letna Caterina Pignatelli vd. Gal-lo, 70-letna Fede Visintin por. Bu-rolo, 81-letni Domenico Žaro, 75-let-na Giulia Bonivento vd. Iakulin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2. Trg Borsa 12, Drevored Miramare 117, Ul. Combi 9. Prosek, Žavlje. (od 8.30 do 13,00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8. Istrska ulica 35 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8. Istrska ulica 35, Prosek, Žavlje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. urfe. tel. 68-441 Tržaški mešani zbor vabi na koncert Študentskega zbora iz Ljubljane, ki ga vodi Jože Trošt. Koncert bo v soboto, 19. junija, v cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu po večerni maši ob 20. uri, pri kateri bo pel tudi študentski zbor. BANOA-DI CREDITO 01 THIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ,, " .- ' . 'i ' S i'. A.' ■ I TCI9T - LJUICA r, FlLVf 1C. TS? S1-rm6 16. 6. 1982 Ameriški dolar 1.340.— Kanadski dolar 1.060.— Švicarski frank 651.— Danska krona 160.— Norveška krona 218.— Švedska krona 222.— Holandski florint 505,— Francoski frank 200,- Belgijski frank 24,- Funt šterling 2.380.— Irski šterling 1.850.— Nemška marka 560.— Avstrijski šiling 79.- Portugalski escudo 16.- Pezeta 11.50 Jen 4,50 Avstralski dolar 1.300.— Drahma 19 — Debeli dinar 23,20 Srednji dinar 26,30 MENJALNICA vseh tujih valut Ier^ja Ul. sv. Frančiška 20 Danes, 17. junija, ob 18.30 OTVORITEV RAZSTAVNIH PROSTOROV IN SAMOSTOJNE RAZSTAVE GABRIJELA STUPICE PRIPRAVLJALNI ODBOR PD BARKOVUE sporoča, da bo 1. REDNI OBČNI ZBOR danes, 17. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12. Prisrčno vabljeni vsi Bar-kovljani. DEKLIŠKI ZBOR DEVIN priredi danes, 17. junija, ob 20.30 v novi osnovni šoli v Devinu KONCERT ob 10-letnici svojega delovanja. Vabljeni Mladinski odbor SKGZ priredi danes, 17. junija, ob 21. uri na stadionu 1. maj v Trstu KONCERT ANSAMBLA ROCK - GLASBE SHEEBEN iz Belfasta. Vabljeni Gledališča VERDI Jutri ob 20.30 (red A) trinajsti in zaključni koncert spomladanske simfonične sezone. Dirigent Daniel Oren, solisti-pevci: M. De Francesca, R. Runkel, R. Schunk in H. Stamm. V soboto ob 18. uri (red B) ponovitev koncerta. Pri blagajni gledališča prodaja še razpoložljivih vstopnic za oba koncerta. Kino Arlslon i.7.30r-lS(,li?—21.30 «La cac(u-ta degli angeli ribellis. Režija Marco Tullio Giordano. Igra Clio Gold Smith. Ritz 17.00 «Basket music». Eden Zaprto za počitnice. Grattacielo 17.00-22.15 »Ma che sia-mo tutti matti?» Fenice 17.00 »Morti e sepolti». J. Farentino in N. Anderson. Nazionale 16.15 «11 regno dei sensi». Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «La villa accanto al cimitero». Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo Danes zaprto. Jutri ob 16.30 «Sul lago dorato*. Catherine Hepburn in Henry Fonda. Moderno 16.30 «Fuga da New York 1997». Filodrammatico 15.00 «Fashion mo-vie». Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 17.00—20.30 «Reds». Vittorio Veneto 16.30 «Le porno so-relle*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 «Inferno». Režija Da-rio Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 15.30 «Eros perversion». Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30 «La mano violenta del karate*. PREDSTA VLJEN LETOŠNJI KATALOG Dve sliki umetnika Luiša Špacapana krasita ovitka telefonskega kataloga Obe sliki hranijo v Špacapanovi galeriji v Gradišču ob Soči - Ravnatelj SIP inž. Trivellato obrazložil enoletne dosežke telefonske službe pri nas OB PRISOTNOSTI ODBORNIKA BOMBENA Razstave Dve sliki umetnika Luiša Špacapana, ki sta vsakomur na ogled v galeriji, ki .je po njem poimenovana v Gradišču ob Soči krasita letošnji telefonski imenik za pokra jine Gorica, Videm in Pordenon, ki ga .je včeraj časnikarjem predstavil ravnatelj goriške podružnice SIP inž. Trivellato. Kot je znano je telefonska družba SIP že pred petimi leti pričela objavljati na prvi in zadnji strani ovitka svojega vsakoletnega imenika umetniška dela in spomenike. Ker imamo pri nas v isti knjigi sezname naročnikov iz treh pokrajin, lahko pride motiv iz ene pokrajine šele vsaka tri leta na vrsto. Goričani smo že imeli na ovitkih cerkvico sv. Duha na grajskem griču. Sedaj je na vrsti Gradišče ob Soči. Špacapanovi sliki sta iz leta 1937 (Povratek z vojne) na naslovni strani in iz leta 1939 (Kavarna na prostem) na hrbtni strani ovitka. S tem je dan pravi poudarek temu umetniku slovenskega rodu, ki se je rodil kot sin paznika v Gradišču ob Soči, tam obiskoval slovensko osnovno šolo pred prvo vojni, živel in ustvarjal kasneje v Gorici in potem bil priznan kot umetnik v Turinu in v Parizu. Inž. Trivellato .je novinarjem in gostom (na tiskovno konferenco sta prišla župana Gorice in Gradišča Scarano in Trevisan, predsednika obeh turističnih ustanov Moise in Rissdorfer, predsednik pokrajine Cumpeta, zastopnik kvestorja D'Au-ria in prefekture Barillari ter predsednik hranilnice Graziato) obrazložil tudi razvoj telefonije v naših krajih. Do konca letošnjega maja je bilo v goriškem telefonskem o krožju (vse občine pokrajine, izvzet je Gradež) 37.691 telefonskih na ročnikov s 54.336 vključenimi a parati. Povprečje .je 28 odstotkov, kar je 3,4 več kot je vsedržavno povprečje. V prvih petih mesecih letošnjega leta so dobili 1.151 novih naročnikov. Plan predvideva, da jih bo v celem letu 2.300 več kot lani. Na Goriškem imajo tudi 1.151 jav nih telefonskih govorilnic. Od teh je v sto govorilnicah postavljen nov aparat v katerega lahko vključimo tako žetone kot kovance po 100 in 200 lir. Doslej so te aparate namestili le v Gorici in Tržiču, v pripravi imajo razširitev na podro-čju Ronk, kar pomeni, da bomo na letališču imeli kmalu nove aparate i Najbrž še letos bo šla v promet nova telefonska centrala Gorica -Jug. Gradijo jo ker se .je mesto precej razširilo na tem območju, ker so tu zgradili novo obmejno postajališče. To bo praktično druga centrala v Gorici, razpolagala bo s 7.600 linijami. Osredotočala bo delo telefonskih naročnikov v naselju Sv. Ane ter v južnem delu mesta do spominskega parka. Ulice Aquileia, tja do industrijske cone do meje s sovodenjsko občino. Štandrež ni vključen v to območje, še v teku letošnjega leta bodo več kot 1.100 naročnikom spremenili telefonsko številko. Nova številka je že označena v telefonskem imeniku, ki ga bodo pričeli deliti v teh dneh. Nove številke bodo dobili še v tem letu tudi vsi naročniki v ob činah Števerjan in Medea, v pri hodnjem letu pa prebvialci občine Dolenje. V prihodnjem letu pa bo do usposobili tudi novo centralo v Tržiču. Novemu telefonskemu imeniku, ki ga bodo pričeli deliti v prihodnjih dneh, bodo dodali še knjižico v kateri so objavljene karakteristične telefonske številke vseh občin Italije (tem je dodana tudi poštna šte vilka) ter številke najpomembnej- V tržaški galeriji «11 Tribbios je odprl razstavo svojih olj tržaški mojster Pietro Grassi, ki bo razstavlja! do 26. t.m. V razstavišču Corsia Stadion v Ulici Battisti 14 je odprla razstavo Claudia Raza Floreancig. Razstavljala bo do 24. junija. SKD Tabor - Opčine. V Prosvetnem domu na Opčinah do 20. junija Miloš Pahor - samostojna slikarska razstava. Na Proseku št. 131 (tel. 225-685) je zavarovalnica RAS - L’A5SICURATRICE ITALIANA odprla nove urade mestne agencije št. 14, katere lastnik je g. EMILIO SIROTICH ših krajev raznih držav, s katerimi ima Italija teleselekcijo. Med temi so tudi Jugoslavija, Avstrija, Zvezna republika Nemčija. Direktor SIP inž. Trivellato .je povedal, da bo telefonska družba tudi v prihodnjem letu nudila naročnikom kaj podobnega, kar bo olajšalo delo vsakomur, ki uporablja telefon. Domoznanski razstavi v Gradišču in Romansu V Gradišču ob Soči, v tamkajšnji dvorani Bergamas, so na pobudo tamkajšnje občine ter letoviščarske ustanove in v priredbi filatelistično -numizmatičnega društva razstavi nad 300 starih razglednic Gradišča od let pred prvo svetovno vojno do časov med vojnama. Iz njih je razvidno, da je to starodavno mesto o-stalo skoro nedotaknjeno in da so tudi več stavb, ki so bile poškodovane med prvo vojno, obnovili po nekdanjih načrtih. Zanimive so slike mostu čez Sočo, ki je bil med prvo vojno poškodovan, potem obnovljen za silo od vojakov in kasneje tudi za dokončno uporabo, slike gradu, kjer so bili v avstrijskih časih zapori, ter slike raznih ulic in uličic tega mesta. V Romansu pa so odprli razstavo slik, dokumentov, starih predmetov iz njihovega kraja. Razstavo so pripravili učenci tamkajšnje nižje srednje šole. Odprta je v stavbi blizu domače cerkve do nedelje, 20. junija. Goriški pokrajinski svet se bo spet sestal jutri, 18. t.m., ob 20. uri. Ker sta bili zadnji dve seji skoraj v celoti namenjeni razpravi in glasovanju o proračunu, se je medtem nabrala vrsta novih vprašanj, oziroma čaka na razrešitev še precej starih in nerešenih točk. Med drugim naj bi na prihodnji seji razpravljali tudi o načrtu preureditve služb in uradov pokrajinske uprave, o čemer bo najbrž kar precej razprave. Predstavili poletni program kulturno-umetniških prireditev Gre za folklorne prireditve in koncerte po gradovih - Vključili so tudi Gorico in Devin Odbornik za turizem Adriano Bomben je na tiskovni konferenci na gradu v Gorici predstavil program dveh deželnih kulturno - umetniških in rekreacijskih pobud, in sicer koncerte v gradovih in furlansko folklorno manifestacijo, dva sklopa prireditev, ki sta na programu v letošnjem poletju. Ob tej priložnosti so se na gradu zbrali tudi predstavniki javnega življenja in turističnih ustanov na čelu z županom dr. Antoniom Scaranom. Vse te pobude nimajo samo namena ponuditi turizem, ki se v poletnih mesecih v velikem številu zadržujejo v obmorskih krajih, alternativne možnosti zabave in užitka, ki bodo obogatile njihovo bivanje v naših krajih, ampak so i-stočasno tudi priložnost, da se o-vrednotijo kulturne zanimivosti, o katerih je celo prebivalstvo naše dežele slabo poučeno ali pa o njih sploh nič ne ve. Še zlasti velja ta ugotovitev za koncerte po gradovih, ki so v veliki večini primerov zasebna last in jih bodo za občinstvo odprli samo za to priložnost. Te koncerte prirejajo že deset let. zadnja štiri leta pa je pokrovitelj- Zaključek leta na plešivski šoli V'četrtek, 10. junija zvečer so pripravili plešivski učenci pod skrbnim vodstvom učiteljic Lidije Jarc in Lo-redane Alt zaključno šolsko prireditev. Spored se je odvijal na prostem, pred šolo, v prijetnem večernem hladu. Zbrali so se domačini in gostje, tako da so napolnili velik dvoriščni prostor. V začetku je učiteljica Lidija Jarc pozdravila zbrane starše, prijatelje otrok in posebej gospoda ravnatelja, ki se je z veseljem odzval vabilu in prišel na Plešivo. Nato se je začel bogati spored. Predstavili so se vsi učenci plešiv-ske osnovne šole. Čeprav jih je le dvanajst, so v več kot enournem programu pokazali veliko lepih, zabavnih točk. Dokazali so, da bo zagotovljen obstoj slovenske šole v tej oddaljeni slovenski vasici, dokler bodo tu živeli veseli slovenski otroci in tako delavne živahne učiteljice. Naj tu omenimo pa žalostno dejstvo, da nekateri slovenski starši še vedno pošiljajo svoje otro’ i v tujo, italijansko šolo in s tem škodijo vsej skupnosti in ogrožajo obstoj slovenske šole same. Učenci so začeli program z recitacijami sodobnih slovenskih pesnikov. Gladko in prijetno so zveneli živahni otroški glasovi ob spremljavi skrbno izbranih klasičnih in modernih melodij. Sledila sta dva šaljiva prizorčka: Zelena solata in Slak korenjak ter Kobilica prometna mi-1 in pohvala učiteljicama Lidiji Jarc lica in dirkalni polž.' ih Loredani Alt, ki sta pripravili ta- Med glavnimi točkami sporeda je ko posrečen in pester spored, saj bila predaja ključev. Učenci 5. razreda so predali šolski ključ učenkama 4. razreda. Za to priložnost so jima pripravili pravi proces. Tu je bil sodnik, javni tožilec in odvetnica obeh obtoženk. Bilo je smeha brez konca. Že ko so se nastopajoči pojavili v smešnih oblekah in frizurah, je publiko sililo v buren smeh. Učenci so prizor, ki ga je zelo domiselno napisala sama učiteljica Lidija Jarc, predstavili čisto gotovo in sproščeno. Lepo so se vživeli v svoje vloge. Sledil je telovadni nastop vseh o trok. Ob spremljavi koračnic so predstavili prijetno telovadno točko. Občinstvo je z veseljem spremljalo živahno korakanje mladih športnikov. Za tem se je publiki predstavil moški pevski zbor Krmin - Plešivo. Pod vodstvom Zdravka Klanjščka je ubrano zapel nekaj naših pesmi. Na koncu je sledil še račji ples. Otroci so se spet predstavili, tokrat oblečeni v rumene račke in zaplesali priljubljeni ples Kva, Kva. Živahno so se zibali in oponašali račje gibe. Vsi so jim z veseljem sledili ob tem veselem rajanju. Na koncu je občinstvo nagradilo vse nastopajoče z dolgim ploskanjem. Ob tem naj gre tudi priznanje iii m im nit im mi iiiiiii ii m iiiiiii n uri iiiiiiji iiiiiii ihiiimihi um mu m n iumii n iiiimi iiiii iiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiimniimiiiiiiiiiiii 11 im n n iiiiuui miiii rriimiiiiitiitiiiiiiii Šolski izidi na srednji šoli «1. Trinko» Objavljamo danes rezultate, šolske izide, na nižji srednji šoli «Ivan Trin-ko» v Gorici. I. razred A: izdelali so Klavdija Alt, Monica Braini, Martina Brisco, Emanuela Kovic, Martina Nardin, Barbara Obljubek, Vesna Tomšič, Flavio Baranja, Matteo Berra, Jurij Černo, Robert Coren, Andrej Ferle-tič, Edi Lutman, Maks Mrakič, Silvan Tomšič, Robert Zotti, Roland Zotti. 4 dijaki so bili zavrnjeni. I. razred B: izdelali so Pavla Cra-cina, Gloria De Carlo, Sara Devetak, Maja Fajt, Tiziana Falchicchia, Sonja Feri, Suzana Macuz, Manue-la Maraž, Marino Buzzinelli, Bogdan Ciglič, Igor Corsi, Werner Fiorenin, Marko Marassi, Franko Pacor, Damijan Pintar, Edi Skok, Dean Šte-kar, Walter Tomažič. 4 dijaki so bili zavrnjeni. L razred C: izdelali so Ester Fer-letič, Majda Gergolet, Danijela Jarc, Adrijana Marcocig, Lucija Marco-cig, Helena Orzan, Tamara Pahor, Renata Pintar, Tereza Valentinčič, Aleksij Bensa, Mitja Brescia, Dario Figelj, Klavdij Peric, Marko Tabaj, Marijan Vogrič, Iztok Visintin, Pavel Zavadlav. 5 dijakov je bilo zavrnjenih. I. razred D: izdelali so Ivana Cragnaz, Majda Croselli, Izabela Devetak, Nataša Lavrenčič, Nadja Pintar, Vesna Primožič, Sabina Tedoldi, Maks Argentin, Peter Boschin, Marko Degrassi, Jožef Humar, Marko Levpuscech, Bruno Marušič, Franko Pahor, Robert Peric, Silvan Škorjanc, Marko Tomšič. 5 (lijakov je bilo zavrnjenih. I. razred E: izdelali so Kristina Bednarich, Sara Braini, Valentina Martinuz, Nataša Mužič, Monica Nanut, Valentina Pavio, Valentina Scrazzolo, Anamarija Skorianc, Vida Terčič, Gianluca Berlot, Srečko Breganti, Danijel Devetak, David Fajt, Dimitri Gaeta, Sergio Pelesson, Ro-mino Primožič, Pavel Spazzapan, Li-vio Volčič, Boris Zavadlav. 3 dijaki so bili zavrnjeni. I. razred F: izdelali so Lilijana Bregant, Barbara Fiorenin, Barbara Kovic, Elizabeta Paoletti, Tanja Princi. Barbara Vetrih, Magda Volk, Marjetica Vrtovec, Lucija Tomšič, Robert Antoni, Valter Bandelli, Clau-dio Battisti, Franc Bertolini, Ivan Bresciani, Edi Cociancig, Mauro Co-lussi, Mihael Corsi, Damijan Hlede, Marko Rožič, Marko Zotti. Dva dijaka sta bila zavrnjena. II. razred A: izdelali so Viviana Coren, Damijana Devetak, Monica Ferletič, Tanja Kocijančič. Lilijana Matelli, Lara Nanut, Metka Peterin, Myrta Podveršič, Marko Černigoj, Valter Ferfolja, Denis Gergolet, Marko Gulin, Robert Klanjšček, Robert Kocijančič, Karlo Mrakič, Silvester Visintin. 3 dijaki so bili zavrnjeni. II. razred B: izdelali so Emanuela Bassini, Mirjam Bolčina, A-lenka Fiorenin, Mirija Gravner, Nadja Gravner, Irena Gulin, Silvana Humar, Laura Ocretti, Marina Ussai, Nataša Vogrič, Tamara žužič, Marko Corsi, Igor Devetak, Joško Devet ti, Dario Flospergher, Ivo Kovic. Pavel Lakovič, Luka Marassi, Emil Peric, Marko Tamiari. II. razred C: izdelali so Erika Co-dermaz, Tanja Devetak, Kristina Gergolet, Laura Leghissa, Francesca Lo Grasso, Danijela Markovič, Ana Turus, Vanek Franz Battello, Peter Cej, Amedeo Cotič, David Devinar, Marko Ferfolja, Pavel Hmeljak, Valter Princi, Jožef Radetti, Mitja Rupel. 5 dijakov je bilo zavrnjenih. II. razred D: izdelali so Lidija Ci glič, Marija Humar, Mateja Klanjšček, Irina Laco, Mara Leban, Danijela Orlandi, Myrta Pahor, Dario Bernardis, David Bresciani, Mavri-cij Buzzinelli, Valentin Černič, Dušan Cossutta, Damijan Lutman, Ma-dian Onesti, Robert Šuligoj, Rudi Tomšič, 5 dijakov je bilo zavrnjenih. II. razred E: izdelali so Nadja Ferletič, Laura Furlan, Dunja Gril-lo, Tanja Peteani, Roberta Plet, Kristina Sošol, Tanja Visintin, Lara Vi zintin, Rafaela Zavadlav, Peter Fer-foglia, Klavdij Ferfolja, Mitja Jarc, Damijan Igor Klanjšček, Igor Tom šič, Mario Vižintin. 5 dijakov je bilo zavrnjenih. II. razred F: izdelali so Mirjam Černič, Loredana Cingherli, Cinzia Cotič, Ingrid Cotič, Anita Kerpan, Albina Komic, Katrin Lovisutti. Nadja Marassi, Tanja Visintin, Anita Zotti, Danijel Boškin, Pavel Durčik, Mitja Juren, Albert Kovic, Mirian Likar, Samo Mucci, Andrej Pahor, David Pahor, Diego Paoletti, Flavio Primožič, Robert Tabaj. 100 dijakov tretjih razredov je bilo pripuščenih k zaključnemu izpitu, šest pa ne. se je občinstvo zelo zabavalo in prijetno sprostilo. Plešivske mame so nato povabile vse prisotne k bogato obloženi mizi, da se je tu veselo praznovanje ob petju in besedi nadaljevalo še pozno v noč. K. T. stvo nad njimi prevzelo deželno ravnateljstvo za turizem. Program folklornih prireditev je zelo bogat in se začenja 10. julija v Tarčentu in se zaključi 29. avgusta v Gorici. Najpomembnejše manifestacije prirejajo v Tarčentu, Avianu, Pordenonu in v Gorici, kjer bo 26. avgusta mednarodni kongres o ljudski umetnosti in tradiciji od 27. do 29. avgusta pa bo mednarodno folklorno tekmovanje kakšnih petnajstih inozemskih folklornih skupin, med katerimi bo tudi skupina Branko Cvetkovič iz Jugoslavije. Program koncertov v gradovih in opatijah zaobjema devet prireditev. Prvi koncert bo 19. junija v gradu Cordovado v spodnjem delu porde-nonske pokrajine, nastopila pa bosta izvajalca na flavto in klavičem-balo. Glasbene prireditve bodo v Spilimbergu, opatiji Šesto in opatiji Rosazzo, v gradovih v Moggiu, Zop-poli. Devinu in v Gorici. V Gorici bo koncertiral pianist Umberto Tra-canelli, v Devinu pa violinist Mas-simo Belli in pianist Silvio Sirsen. Odbornik za turizem Bomben je v predstavitvi programov omenil finančni napor dežele, ki je udeležena s prispevkom 70 milijonov lirj K temu znesku pa je potrebno dodati nadaljnjih 220 milijonov, ki jih je namenila za druge kulturno - u-metniške prireditve. Ob tem naj omenimo zadovoljstvo, s katerim je župan Scarano sprejel odločitev dežele, da priredi koncert na goriškem gradu, kjer je že v preteklosti bilo izvedenih več koncertov in gledaliških predstav. Vključitev Gorice, je dejal župan, v deželni program, daje več priložnosti za ovrednotenje gradu in a tem tudi mesta samega. Za popolnejšo dokumentacijo o partizanski šoli na Primorskem Domicilni odbor Skupnosti partizanskih učiteljev Primorske naproša vse učitelje, ki so med NOB poučevali na Primorskem, v Slovenski Istri, Benečiji in na ozemlju zunaj matične domovine in ki še niso izpolnili anketnih listov, naj to čim-prej store in jih do 30. junija letos odpošljejo v Ajdovščino, na naslov Domicilnega odbora, Goriška 17. Anketnemu listu naj priiože tudi svojo sliko in drugo dokumentacijo, ki se nanaša na pouk v partizanskih šolah na Primorskem. Odbor nadalje naproša svoje* padlih učiteljev, krajevne organizacije združenj borcev in druge, naj posredujejo podatke o padlih učiteljih. slike in drugo gradivo. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice. Ul. Terenziana, tel. 44-387. miiiiiiiiiiisiiiiiiiiitiiiiiiiMitiiiiiminmiiiiiiiiiiiiiiiifimimiiiiiiittiuiiiiiitiiiitiiiiiittiiiiiiitiiiiiiiiiiiilifnMi TRIPANI ODGOVARJA KOMUNISTOM V GORIŠKIH BRDIH 52 DVOJEZIČNIH KAŽIPOTOV Pokrajina bo cimprej ustanovila slovensko konzulto Deželni odbornik dr. Antonio Tri-pani je odgovoril na interpelacijo deželnih svetovalcev KPI Bratine, Battella in Iskre, ki so zahtevali pojasnila, zakaj so v Brdih odstranili dvojezične napise. Na podlagi informacij izbranih pri pokrajinski upravi, odgovarja Tri-pani so pri nameščanju dvojezičnih kažipotov v goriških Brdih upoštevali predvsem želje slovenskega prebivalstva v tem območju in so namestili nove kažipote samo tam, kjer so bili že poprej. V tiskovnem sporočilu pokrajinske uprave je navedeno tudi število kažipotov, in sicer 53, kar je veliko in kar povsem u-streza željam slovenskega prebival stva. Kot znak nadaljnjega sodelovanja, ki temelji na načelu mirnega sožitja prebivalstva, je predsednik pokrajine Silvio Cumpeta delegaciji Slovenske kulturne gospodarske zveze sporočil svojo pripravljenst, da pregleda morebitne slabe primere nameščanja dvojezičnih napisov. Ob tem je delegaciji sporočil, da bodo čimprej ustanovili slovensko konzulto, kot izhaja iz političnega programa pokrajinske uprave, zaključuje svojo izjavo odbornik za krajevne ustanove Antonio Tripani. Sedem milijonov lir za društva krvodajalcev Goriška hranilnica bo društvom prostovoljnih krvodajalcev, ki delujejo v naši pokrajini (vseh je osemnajst) razdelila za 7 milijonov lir prispevkov. Lani je bil prispevek društvom, ki delujejo na tako pomembnem področju, precej nižji. Šahovsko srečanje mest Gorice in N. Gorice Kot je že tradicija, se v okviru praznovanja praznika mesta No/a Gorica 13. junija priredi vsako leto tudi šahovsko tekmovanje. Letos je povabilo šahovsko društvo Nova Gorica šahiste iz sosednjega mesta, ki so se vabilu odzvali in odigrali medsebojno tekmo na 15 deskah. Srečanje Je bilo v dvorani Skupnosti krajevnih skupnosti, ki so za to priliko gostom iz Gorice poklonili plaketo - grb mesta Nova Gorica. Končni izid je bil 9:6 za Novo Gorico. Posamezni rezultati: Ipavec - škarabot 0:1; Vodopivec - Kušterle 1:0; Petrovič - Bernarik 1:0; Mokorel . Fabrissin 1:0; Grosar - Urdini 1:0; Dornik - Segatti 1:0; Šuligoj - Silveri 0:1; Vodopivec - Sangalli 1:0; Trojer - Bertorello 1:0; Kovačič - Lakovič Igor 1:0. Po tekmovanju je bilo še prijateljsko srečanje v hotelu «Park», kjer so igrali še hitropotezni šah. B. F. Razna obvestila Kmečka zveza obvešča, da so na razpolago izkaznice za vse tiste, ki nameravajo obnoviti članstvo organizaciji, oziroma ki se nameravajo na novo včlaniti. Izkaznice so na razpolago na sedežu organizacije v Ulici Malta 2. Kino G on ca CORSO 17.45—22.00 «Zombi». Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI 18.00 — 22.00 »Condorman*. Walt Disney. VITTORIA 17.00—22.00 «Le porno avventure di Lorelay». Prepovedan mladini nod 18. letom. Tržič EKCELSIOR 18.00-22.00 «Helga e le calde compagne*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Stripes, un plotone di svitati*. /V«Wi (w on ca •n okolica SOČA 18.00—20.00 »Poročno potovanje na švedski način*, švedski film. SVOBODA 18.00 - 20.00 »Električni jezdec». Ameriški film. DESKLE 19.30 »Dirka kanonbab. A-meriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni. Ra-Štel, tel. 83-349. OB OBLETNICI SMRTI ŠKOFA JUItJA POBRILE VELIKI POBORNIK HRVATSTVA V ISTRI POLITIČNI DELAVEC IN TRŽAŠKI ŠKOF Tridnevna znanstvena zasedanja v Zagrebu in Pazinu - Sodelovanje strokovnjakov Dobrila je bil več let župnik pri Sv. Justu v Trstu - Njegova prosvetljenska vloga Koprska srečanja za mir Bogat kulturni in politični spored nas to-pojočih iz Jugoslavije, Italije in Avstrije Danes dopoldne se bo s posebno svečanostjo v Zagrebu začelo tridnevno znanstveno zasedanje ob 100 letnici smrti velikega istrskega Hrvata, narodnega buditelja, javnega in političnega delavca, deželnega poslanca in nato člana dunajskega cesarskega zbora, dolgoletnega župnika pri Sv. Justu v Trstu in prav tako večletnega tržaškega škofa Jurja Dobrile. Za slavje sta bila imenovana dva odbora in sicer častni odbor, ki mu predseduje podpredsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti dr. Andre Mohorovičič, podpredsednik častnega odbora pa je msgr. Josip Pavlišič, ki zastopa reške cerkvene oblasti, ter organizacijski odbor, ki mu predseduje Galiano Labinjan, njegov podpredsednik pa je Ivan Barto-lič, oba javna delavca iz Pazina. V obeh odborih so znani zagrebški ali istrski oziroma kvarnerski kulturni in javni delavci. 'Znanstveno zasedanje, ki je. kot smo ugotovili, pod pokroviteljstvom Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, organizirajo puljska ali točneje istrska ustanova Čakavski sabor, ki se sicer ukvarja z istrsko zgodovino in še posebej z istrsko literaturo. Društvo duhovnikov sv. Cirila ih Metoda iz Pazina, Zgodovinsko društvo Istra iz Pulja ter istrsko literarno društvo Juraj Dobrila Kot smo rekli, se bo zasedanje začelo v Zagrebu in sicer na sedežu Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, danes, v četrtek dopoldne, nadaljevalo pa se bo jutri v Spominskem kultur nem domu v Pazinu, kjer bo več referatov o delu in vlogi Jurja Dobrile. V soboto pa bo vrsta priložnostnih svečanosti v Ježe-nju, rojstnem kraju Jurja Dobrile, pa tudi v krajih, koder je Juraj Dobrila živel in delal. Proslava ob 100 letnici smrti Jurja Dobrile pa se bo Končala v soboto. 23. t.m.. v Trstu in sicer s posebno žalno svečanostjo na tržaškem pokopališču ob 11. uri, in sicer na grobu Jurja Dobrile, nato pa z liturgičnim obredom v sami tržaški katedrali pri Sv. Justu. kjer je bil Juraj Dobrila dolgo let župnik in nato škof. Oglejmo si na kratko, kdo je bil Juraj Dobrila. Znani pobudnik neštetih kultur- Vpr.: *Jaz sem edin tistih, ki tem, trdo delal vse življenje, sedaj pa, ko bom čez dva meseca star 60 let, niti ne znam, če bom dobil pokojnino. Vrsto let nisem bil zavarovan, velilx> let pa sem delal v tujini in sem doživel veliko krivic. Dovolite mi, da vam o-pišem, kakšen je točno moj položaj. V Italiji imam plačanih vsega skupaj približno 7 let prispevkov, poleg tega sem kar 5 let služil vojsko. Takoj po vojni sem drugih 5 let delal v Kopru, vendar pravijo, da tista leta niso še priznana. Sedaj pa že več kot deset let delam v Nemčiji in tam nameravam ostati še nekaj let, dokler si ne zagotovim pravice do samostojne pokojnine. Kaj mi svetujete, da sedaj naredim? Imam kako možnost, da dobim že sedaj pokojnino v Italiji ali bom moral še čakati? Prosim vas, če mi lahko odgovorite pred koncem junija, ker se nato vrnem v Nemčijo.» A.S. Kar zadeva vašo pokojninsko dobo, je položaj res zelo pisan in so zavarovalni prispevki razpršeni vsepovsod. Kljub takemu stanju pa stanje ni tako brezupno, kot se zdi na prvi pogled. Če bi bik vsi vaši prispevki koncentrirani v Italiji, bi imeli pravico do solidne po- nih, narodnih in političnih akcij Juraj Dobrila se je rodil 16. a-prila 1812 v vasi Ježenje v občini Tinjan v osrednji Istri. Po končanem 6. razredu gimnazije v Karlovcu je nadaljeval šolanje v Gorici in sicer najprej filozofijo, nato teologijo v goriškem velikem semenišču. Ko je bil posvečen za duhovnika, so ga poslali za župnika v Mune v Čičariji, nato v Hrušico. Leta 1839 pa so ga tedanje cerkvene oblasti poslale v dunajski zavod Augustineum, kjer je Dobrila končal višje teološke študije in tri leta pozneje, torej 1842 tudi doktoriral. Kot zelo sposobnega in temeljitega strokovnjaka so ga imenovali za ravnatelja in kateheta na ženski dekliški šoli v Trstu, leta 1849 pa je postal tudi profesor in ravnatelj goriškega velikega semenišča, ki so ga delno preselili v Trst. Od 1854 dalje pa je bil kanonik in župnik v tržaški stolni cerkvi, od leta 1857 pa poreško-puljski škof. Leta 1875 so ga rimske cerkvene oblasti imenovale za tržaško - koprskega škofa in na tem položaju je ostal do svoje smrti, do 13. januarja 1882. leta. Juraj Dobrila je bil, kot smo že ugotovili, pebornik številnih nacionalnih pobud in akcij, seveda prvenstveno hrvaških, deloma tudi slovenskih. Začelo se je to pravzaprav sredi preteklega stoletja, torej nekako v dobi tako imenovane pomladi narodov, ko se je namreč začela naglo prebujati nacionalna zavest. Od kod ta nacionalna zavest pri Jura.iu Do-brili? Zelo verjetno se je Juraj Dobrila začel navzemati nacionalne zavesti najprej v Pazinu in nato v Karlovcu na srednji šoli, morda tudi v Gorici, kjer je študiralo tedaj več hrvaških in slovenskih bogoslovcev. Toda največ mu je tega dalo verjetno druženje s poznejšim škofom Stross-mayerjem v dunajskem Augusti-neumu. Dobrila in Strossmeyer sta si tudi po končanem šolanju dopisovala in ostala v trajni zvezi. Juraj Dobrila se je zavedal, kako potrebno je bilo tedaj narodno razumništvo, zavedel se je nujnosti prosvetljevanja istrskega podeželja, da bi se kmet v Istri otresel odvisnosti od italijanskega meščana, saj je povsem naravno. da je bil neuki podeželan od- kojnirie, tako pa se boste morali zadovoljiti bržkone z minimalnim pokojninskim zneskom, kar p ni tako slabo, če upoštevamo, da boste še opravljali svojo dejavnost v tujini. Pri zavodu INPS uveljavljate, kot sami pravite, 7 let zavarovalne dobe, v pokojninsko dobo pa prištevamo tudi 5-letno obdobje vojaškega roka. Torej skupno znaša 12 let. kar je pa premalo za uveljavitev starostne pokojnine. S koprsko dobo bi presegli predpisanih 15 let, vendar te dobe še ne upoštevajo v Italiji, z izjemo tistih, ki so to odkupili v svojstvu političnih pribežnikov. Treba bo torej še počakati, da stopi v veljavo administrativni sporazum na osnovi Osima. Kljub temu pa obstaja rešitev za vaš primer. Dovolj je, da vložite na INPS prošnjo za starostno pokojnino po italijansko -nemški konvenciji. Tako bo INPS, vsaj kar nadeva ugotavljanje vsaj 15-letne pokojninske dobe, moral vzeti v poštev tudi nemško delovno dobo in bo tako zadoščeno u-pravnim pogojem, ki jih predpisuje italijanska zakonodaja. V Nemčiji pa ne boste takoj dobili pokojnine, temveč ob dopolnitvi 63. leta starosti, kot to velja za nemške državljane. visen od trgovca ali uradnika, ki je živel v obalnih mestecih, kjer so gospodarili italijanski trgovci in uprava, kot politično gibanje pa italijanski liberalci. Zato je podpiral šolanje mladih ljudi in jih pošiljal ali v šolo v Ka-stav ali na gimnazijo na Reko. Ko je bil imenovan za škofa, je postal član pore.škega pokrajin skega sabora, za dobo od 1861 pa do 1867 pa je bil tudi predstavnik istrskega sabora v cesarskem svetu na Dunaju. Iz te dobe je znana njegova politična poteza, ko je odločno podprl predlog zastopnika Matije Jurinca, da naj se sklepi sabora objavljajo ne ie v italijanščini, pač pa tudi v ^slovenskem jeziku*, to se pravi v hrvaščini. Ko pa se je v saboru v zvezi s tem obračal na njegove italijanske člane, je italijanski večini naslovil poziv, naj ne krati- P. Grassi v Tribbiu Tržaški slilcar Pietro Grassi, ki tako po svoji starosti kot tudi po umetniškem uveljavljanju spada med zrelo generacijo tržaških Ii-kovnih mojstrov, je pririnil v zelo zahtevno tržaško središčno galerijo Tribbio. kjer je preteklo soboto odprl zelp bogato razstavo del, ki nosijo skoraj vsa le zadnji dve letnici, lansko in letošnjo. Grassi je zelo delaven in resen slilcar. Kdor mu sledi v razvoju, opaža, da se predstavlja občin slvu točno vsako leto, hkrati pa je iz leta v leto opazen tudi njegov razvoj, ki ne pozna skokov, pač pa neko logično in normalno izpopolnjevanje. To je očitno tudi na sedanji razstavi, ko je na stene galerije razobesil kaka dva ducata svojih temper in olj, v veliki večini pokrajin pa tudi sličic iz mesta ali obmorskih motivov. Kot vedno. Grassi, ki je po rodu iz Istre, zelo rad zajema svoje motive z istrske obale in iz istrskega ambienta nasploh, zahaja pa s svojim stojalom tudi na drugo "ilVdfi natega zaliva, roti Devinu. celo do Lignana. in seveda na naš Kras. Grassi je še vedno figurativec, vendar so njegovi o brisi talM zabrisani, da motive tako rekoč samo nakazuje. Je pa vsak njegov motiv, vsako njegovo olje ali tempera dodelana do popolnosti, le gledalec vidi motiv tako, kot bi ga gledal skozi nekakšno meglico, to se pravi, da slikar prisili gledalec, da mri o-po. zovaniu njegovega motiva z njim sodeluje. C. Floreancig v Corsii Stadion Z mlado slikarko Claudio llaza Floreancig, ki je po rodu iz Čedaoa, živi pa v Nabrežini, smo se prvič srečali v razstavni dvorani avtonomnega podjetja za gostinstvo in turizem za obalno področje nabre-žinsko - devinske občine v Scslja-nu, kjer je slikarka dala na o-gled večje število svojih olj. ki so vsa obravnavala Kras. Sedaj, preteklo soboto pa se je predstavila v Trstu in sicer v galeriji Corsia Stadion v Ulici Batlisti, kjer ie v tesne prostore galerije strpala svojo novejšo bero. Tudi tokrat se je predstavila s Krasom, ali vsaj po večini s Krasom, vendar tokrat ne več v olju, pač po v akvarelu. Če smo pred letom v zvezi z njeno razstavo v Sesljanu lahko rekli, da se je Raza dobro vživela v kraško okolje in da naš Kras čuti. da se mu je torej približala, smemo reči, da je njen Kras v akvarelu boljši ali še boliši. jo Hrvatom in Slovencem pravic, kajti tedaj, ko bodo Hi1 2 3 4 vati in Slovenci nacionalno osveščeni, bodo odgovorili za pretrpele krivice na način, ki istrskim Italijanom ne bo povšeči. Zaradi svoje odločnosti v saboru in v javnem življenju sploh, je bil Dobrila po gosto tarča članov italijanske liberalne stranke. Juraj Dobrila pa je skrbel tudi za to, da bi istrski hrvaški človek dobil tudi kaj pisane besede in zelo verjetno je sodeloval tudi pri ustanovitvi «Naše sloge*, ki je 1870. leta začela izhajati v Trstu. Toda tri lete pozneje, 1873. je pri volitvah propadel, ker ga je, čeprav le za nekaj glasov, prekosil kandidat italijanske liberalne stranke. Zato se je Juraj Dobrila nekoliko umaknil iz jav nega življenja in se bolj posvetil cerkvenemu. (Fre) Kot se zdi, slikarka skuša na nek način posnemati našega najboljšega akvarelista dr. Roberta Hlavatgja, to je očitno v tako imenovanem «tuhemt akvarelu, kot tudi v nekaterih bilj zabrisanih konturah, vselcahor pa ham zna Floreancigova prikazati Kras v njegovi bitnosti, namreč v izrazitem kamnu in skopem rastlinju, v ostrih čereh in revnem zelen ju. Ker dobro obvlada barvno lestvico, bi mogli reči, da se bo v akvarelni tehniki še bolj približala resničnemu Krasu v vseh njegovih posebnostih, rekli bi raje značilnostih. Razstava bo trajala le do 24. junija. KOPER — "Koprska srečanja*, ki jih organizira skupnost Italijanov iz Kopra v. sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi, kulturnimi in šporoiimi organizacijami iz Kopra in z obale, se bodo letos začeJa v po nedeijek, 21. junija, z razstavo foto-graiij z lanskoletnega srečanja in s predstavitvijo nove knjige centra za zgodovinske raziskave italijanske linije za Istro in Reko. Otvoritvena slovesnost se bo začela istega dne na Titovem trgu z nastopi pevskih'zborov in folklornih skupin. Srečanje naj bi ponovno poudarilo vlogo narodnosti pri ohranjanju sožitja med narodi in dobrososedskih odnosov z Italijo. Pomen "Koprskih srečanj* narodov in narodnosti ni 'e v tem. da se bo prihodnji teaen v Kopru na petih glasbenih večerih zbralo 31 zborov, orkestrov, folklornih in rock skupin, da bo več kot tisoč nastopajočih iz Jugoslavije, Italije in Avstrije, iz treh republik Bosne in Hercegovine, Hrvat-ske in Slovenije in dveh dežel Furlanije Julijske krajine in Koroške. da bodo na prireditvenih odrih, na športnih tekmovanjih, za okroglimi mizami in v drugih kulturnih dogodkih sodelovali predstavniki enajstih narodov in narodnosti, pomen Koprskih srečanj je tudi v tem, da bo vec kot tisoč nastopajočih, | a tudi gledalci in gostitelji zares tkalo medsebojna pri ateljstva, da bo imelo dovolj priložnosti za medsebojna spoznavanja in potrjevanje temeljnega načela «Koprskih srečanj*. V okviru teh srečanj je oba'na konferenca SZDL skupaj z republiško in zvezno konferenco SZDL j ri-praviia tudi okroglo mizo «Mir brez meja*, ki se je bodo udeležili tudi najvidnejši predstavniki političnega in kulturnega življenja obeh držav. Pripravili bodo tudi veliko mirovno manifestacijo na Titovem trgu v Kopru, ki bo v Jugoslaviji tretja po \Tsti v zadnjih dneh. Tema okrogle mize bodo vprašanja miru in prizadevanja za razorožitev v najširšem pomenu. Z manifestacijo na Koprskih srečanjih pa bodo želeli poudariti, da bi bilo lahko ravno sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo marsikomu za vzgled. Zelo uspel mladinski ex tempore v Piranu PIRAN — Letošnji mladinski ex tempore, ki so ga že secirnic organizirale obalne golenje iz Pi-rana, je uspel kot še nikoli. Ude le žilo se ga je kar 420 otrok iz jO slovenskih osnovnih šol, srednjih šol in vtičev. Prišli pa. so tudi i2 avstrijske Koroške in iz zamejstva v Italiji. Pri uiganizaciji ex tempore, ki je kljub slabemu vremenu trajal uva oni (v soboto in nedeljo), so se kol izreano goslotjuuni izicaza ii pionirji iz Pirana'in Lucije. Na svoje domove so namreč sprejeli vse, ki so prisii iz drugih, oada-Ijerjih krajev in jim nuaili prenočišča. Tričlanska žirija, v kateri so bili akademski kipat Janez Lernssi iz Pirana, akademski slikar Klavdij'Palčič iz Trsta in likovni kritik Roberto Ambrosi iz Trsta, ob koncu slikarskega dela ex tempore ni imela lahkega dela. V nekaj urah. si je mora,a ogledati več kot 4C0 risb in slik v na jrazličnejših tehnikah (vse so bile na temo «Pi ran in m orje p in so nudile bogato vsebino). Končno so le izbrali najboljše. Zlato medaljo je dobila Maja Grob.ovselc .iz 5, razreda osnovne šole ,.‘ . //. c/'. • /srs/ffr ■ 7--j/ SODELUJTE PRI ŠPORTNI STAVI 0 SVETOVNEM NOGOMETNEM PRVENSTVU Igrate lahko do SOBOTE, 19. JUNIJA 1982 lotocakia ■AL 5ERVIZIO DELL O ŠPORT"1 fARTITE DEL 20/25-6-1981 * F I G L I A J GermaniaOv. Čile Squadra 1* Sguadri 2» Spagna Jugoslavi« Algeria- Austria Honduras Irlanda N. Polonia Peru 7 Belgio Ungheria 8 URSS Scozia 9 Italia Camerun 10 11 12 13 Algeria Čile Fridcii Cccoslovicchii Honduras Jugoslavia GermaniaOv. Austria Concono 43 4«l 30/25-4-81 ...J - .... .... ... - ... SPOGLIO Concorso 43 del 20/25*442 "1 • 1* (ase Compton ato mondtale I* * I Si 1 k -S* •» 11 15 J2 2 §1 8.-2 _ 4L> 'I |1 Si k M ATRIČE Concorio 43 dol 20/25-4-83 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 .... .... SHRANITE STAVNI LISTEK: tako boste avtomatično prišli v poštev za posebno nagradno žrebanje stave TOTOMONDIALE. Med vsemi, ki se bodo udeležili 43. stave in ki bodo zabeležili 11 točk ali se čim-več približali zmagovitemu stolpcu, bo izžrebanih 6 nagrad v višini 3.000.000 lir v zlatih žetonih. Pravilnik nagradne stave TOTOMONDIALE je objavljen v 24. številki tednika «TO-TOCALCIO» z dne 16. junija 1982 in je v prodaji v vseh kioskih. Aut. Min. št. 4/233584 z dne "7. 5. 82