DVE SLIKI IZ BRATOMORNE IRSKE 4 Zgornja slika nam kaže dve ladji "Gorilla" in "Nepper7', katere so ustaši potopili v corškem pristanišču, da 1*1 preprečili dohod četam proste irske države. Spodaj vidite prizor \/. male vasi. Passage West v bližini Corka( kjer prebivalci pogošča-j<> voj;>Jke proste irske države. tega treba Grkom ■/.]>■■: /uiti E-ki-šerija. Smirna, Mala A i.i: :!1. av_'. — < irški in arniensj. e vil isti v n-zeinlju. v katera r» Irii Turki, *lede grški arm ki r se (»n je masitkra. Turki ■ ■ umorili vse kristijanske b»-j-nn«---. katere so vjeli na poti. KONEC PREJŠNJEGA NEMŠKEGA SUEMARINA. ZAMORCI ZAHTEVAJO NEMŠKO AFRTKO. Včeraj je oul»-mariu I —111. ki je ::!»!Čil naj-f m ■' n j deset lad i t.-!, m >v. fovne Vojne. Ko! njegove yr'Ve .ie tlltl. našel ta podmorski čoln s\oj mokri i:rob v \m • \ ili Atlantik ;. moirarskili poljih skoio uravnana, ker so se danes zopet pričela pogajanja med delodaia!ei in delavci v Phihidtlphiji. Ta optimizem je temeljil ni napredku, katerega je bilo '.»paziti na konferenci, katero sta p« i redila senatorja Pepper in lieed iz Pennsvlvanije. Ta dva senatorja bosta najbrž v družbi delavskega t ip ka -Kisla v Philadelphijo, da nadaljujeta s svojimi posredovalnimi prizadevanji. TURKI PODE GRŠKE GETE Armanski civilisti, ki se boje masakrov, slede umikajočim se Grkom. — Nikake discipline v grški armadi. Carigrad, Turčija. 31. av?. — Prva dva komunikeja, katera je izdala turška naeijonalistična vlada o bitki, ki se je osredotočeva-la krog Karahissarja, kažeta, da so bili boji skrajno srditi. Turki ne javljajo, koliko Grkov so vjeli. vendar pa pravijo, da so zaplenila dosti vojnega materijala in živil. Kot pravijo poročila, .so morali Turki prodreti skozi strojni obrambni sistem bodečih žie, ko so naskakovali grške pozicije. Grški i general Trikoupis, ki poveljuje i četam v onem sektorju, je izpraznil mesto na zelo dober in izurjen način. Turška kavalerija je zasledovala Grke proti Banasu v južno-zapadni smeri, a umikanje je bilo končno ustavljeno s pomočjo protinapada. Oprav po- j menja izguba Karahissarja velik j udarec za Grke, ker je to mesto j križišče železnic, ne bo še Tiled DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU se potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih cenah. Včeraj so bile naše cene sledeče: Jugoslavija: Razpošilja na z;i«Inje jwi^te in izplačuje "Kr. "Jadranska banka" v I.jubljani. Zagrebu, Ii«-. riboru. I ni'»r«>vriiku. Splitu, Sarajevu a!i druu' izplačilo najugodneje. 300 kron ---- $ 1.10 1.000 kron 400 kron ---- $ 1.45 5,000 kron 500 kron ---- $ 1.80 10.000 kron l«»".tni «Vk..vni nrnil in i*lu. Kranju, i'Hju. Ma-i. kjer je pll<: za hitro .. S 3.30 .. S1G 00 .. $31.00 Italija in zasedeno ozemlje: Razpošilja na zadnje i>ošte in izplačuje "Jadranska banka** v Trstu Opatiji in Zadru. 50 lir ---- $ 2.75 500 lir____$ 24.00 100 lir .... $ 5.10 1000 lir .... $47.00 300 lir .... $14.40 Za pošiljat ve. ki presegajo znesek dvajsettisor kron ali pa d v a tisoč lir dovoljujemo po mogočnosti še posebni popust. Vrednost kronam, rlinarj^ni in liram s»*daj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mojror-e podati natančne o-no vnaprej. Računamo po eeni onem dne, ko nam dosj*. (»oslani denar v roke. Glede izplačil v ameriških dolarjih clejje poseben ogla-, v tem lista JVnar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. V ' HI | N a J V Zdl^^^vtr^^ ^^ M A C2 A Yj f\ I A jf™« ^SWenian Daily in ! i II1 vJUilu Xi illvUl/ii 1 _—J__IJst^sloyensluhidelavcev^ Ameri^ _ !-„„ Readers' .....j ™rON: CORTLA1TDT 3876, Entered as Second CUaa Matter, September 21, 1903, »t the Port Office at New York, N. Y. Under the Act ofObngresa g March 3, 1879. TELEFON • CORTLANDT 2876 NO. 205. - ŽTEV. 205._ NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 1, 1922. - PETEK, 1. SEPTEMBRA, 1922. ~ VOLUME XXX. - LETNIK XXX. ~ POSLEDICA NEMIROV V HERRIN, ILL,' -- Načelnik illinojskih premogarjev pravi, da bo unija z vsemi svojimi sredstvi branila stavkarje. — Zasliševanje prič se vrši za zaprtimi vratmi. — Pomembna izjava! državnega pravdnika. — Pravi, da ne bo nastopil pro-! ti uniji, pač pa proti morilcem. Marion, 111., avgusta. — Preiskava velike porote glede masakrov, ki so se završili due 21. in 22. junija v' Ilcrriiiu, se vrši danes ž<* tretji dan. Dosedaj sta se završili dve važni stvari. Jfcuios je dvignila velika porota prvo obtožbo, in včeraj zvečer so prišli >cin državni uradniki' t'nited Minr Workers iz IUinoisa. j Takoj po prihodu so se prijeli posvetovati z \V. Ker-roui, zagovornikom preuiogarjev. Posvetovanje je trajalo! ver n r. Koncem sestanka je rekel predsednik Farrington naslednje: — Mi bomo v najtemnejšem Miku i. obravnavami proti onim našim možem, ki bodo obtoženi, 1'nija n»- bo bala niti stro4k<>v, niti sitnosti. -sti sil. ki ><» s«> itflru/.ile. n okraja jc izjavil; — V Williamson okraju j<« bi-lj lo o|naziti veliko izpreiuembo v j rwijKiloicnju j*rt*bivalstva. Pie-rit-an sem. da ho dvignjene obto/lwr. Mi vemo, dalj so ti Ijiidjr * unija pri- K pravljena braniti slehernega ol»-jt toženca. Mi-lim, *la je to na pač-h no pojmovanj«? namena ti'jja ka-»»•nske-ra izstopanja. Državno j pravdniitvo, ki zastopa narod, ne > namerava napasti preinogarske ' unije in kazensko ia>Wovanje 1 niiua nobenega stika s sporom itK'd delodajalci in prem^arji.fl Kazensko zasledovanje se briga i le za umor velikega števila ljudi': in sicer v s pričo okoliščin, ki so . ogorčile ves narod. Veseli Tiie, da'< pretežna masa delavskega naro- ' da ne odobrava umorov ljudi, ki < še niso mojrli braniti in l»rutal 1 noiti, ki so se zavrnile *>b priliki ; teh umorov. Mi ne bomo zasle-dovali nobenega nedolžnega člo- ] veka. I t Gene rahli pravdnik je mnenja. ( da je bil ned ubitimi v llerrinu 111 d s en M-liikanti-. Neki nadaljni t Mehikanec se je ponesrečil, trem se je f»a posrečilo pobegniti. Nekateri' priče, ki so čakale, da nastopijo pred veliko poroto, so kazale, v*** znake nervoznowti in nemira, ko >o vidHe prihaijati iz dvorane druge, ki so že pričali pred poroto ter nosile na obrazih i vsa znamenja strahu. Prebivalci Williamson okraja se niso posebno ranimali tekom prvih dni preiskave velike porote. Stvar je postala povsem drugačna, kakorhitro se je izvedelo, da ( je bila dvignjena prva obtožba. JAPONSKA KRTŽARKA SE JE POTOPILA. { --I Toltio, Japonska, 31. avgusta, j Japonska križarka ''Niitka'* se ' je tekom tajfuna, ki je divjal 26. J avgusta, potopila ob obali Kam- { čatke. Baje *e ni nihče rešil. Vsa posadka, »estoječa iz 300 mož, je vtoaila* r Kxiiadka j« imela 3420 ton. ČEH0SL0VAŠK1 PARNfK i NA POTU V AMERIKO) __I, Prvič v zgodovini čehoslova ška ladja v ameriškem pri-j stanišču Providence, R. I. j - i Washington, 1). C., '-'>0. avg. — J 1'rvikrat v zgodovini !>o dospel <"e-!' *k,»>>lo\atiki ]»arnik ""Lcgie" (I^tJ v ameriško v slovaška zastava za- [>lapol;i!a v ameriškem \v t :sj)el par-'*' iik "Ltgie * v tamka.fKjijv piista- ' i išče dne 2. se ptembra. Za parnik "Lcgie r se javi vs^-!1 •tran.-ko /arimiaiij" lic le v ame-j1 -iškem časopisju, ampak tudi vj< rgovslcih Urogili. l>a^i K\"ropai t u tležele Daljnega Vzhoda že se- 'uanjcnc s češkoslovaško ladjo, ki je že večkrat izvišla pot v evrop-j -ku pi i>tan >"a, ni vedela \mt-ri-M m. da i>na <. "e>kosIoViiška, ki lii-j* na morja, ladjo, ki (»rje valove, »eeaua. V Ameriki jv; le! iialolalo videl, tla tudi (Vškoslo > 1 iiv.a i.na pristop k morju, in si- er v Hamburgu, zajamčen po >"e-rsaiib»ki mirovni i^ov-jdbi, ter v I r-tu na p «il:i«ri ] i^ebne iMtifodbe! . . . 11 '. Italijo. Trst je materinsko pri-r ►taimče parnika "Leigie'', ki je, 1 ast ISan!>e češkoslovaških legijo-'1 larjev. . ^ Ladja "I.egi^" je tjila zgrajena^ ieta liriO. v japonski ladjedelnici:' la v last Legio-baiike, je J lobila ime '' I-egie v sjhmjuu na: jiškoslovaške legije. 1-idja je dol-i ^a metrov in 4-t centimetrov^ ter široka lb meti-«v in S centi-*. metrov. Njena brzina je 10 milj na i uro. Kapitan ladje je Vaclav Vo-. ^ >»'čfk, mornarji pa češkoslovaški , .... »i legij-j u a rji. h JUŽNA RUSIJA SE PUNTA PROTI MOSKVI Soglasno s poročili iz Berlina spremljajo krvavi spopadi revolucijo proti komunistom. London, Anglija, 31. avgusta. V nekem poročilu na Daily Mail iz Iterlina se gla>i. da so prišla v nemško glavno mesto sporočila, soglasno s katerimi se je sovjet v Ode*i odpovedal boljševizmu, proglasil svojo neodvisnost od Moskve ter pozval vse državljane. naj se združijo proti "komunističnim usurpatorjem*'. Poročilo trdi, da se je celo juž- i na Rusija pridružila Odesi in da so spremljali revolucijo krvavi spopadi. , ! ROJAKI, NABOČAJTE SE NA "GLAS NAHODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK 7 ZDE. D&2AVAH. ■ .j, „š ...■; - .. ^ MADŽARI SO BAJE PRIPRAVLJENI NA 80J i — • Madžarske sile se koncenti- rajo na avstrijski meji. — Mir srednje Evrope ogro-j žen vsled teh vojnih priprav. Dunaj, Avstrija, 31. avgusta. Ofieijelno s«> 11 i I«i potrjena j¥>ro-, čila, da je zbrala Madžarska svoje bile na zapadni meji Av-I stri je. • 1 Madžarski list "A Nap*' pojasnjuje, da je treba to koncentriranje čet pripisovati up irom, ,ki so se že završila v Burgenlan-du, a to je prvi migljaj o takih neredih, ki je dospel semkaj. (Jlasi se. da se notorične madžarske tolpe barona Pronav-a ter porw-nika Hej jasa nanovo formirajo na drugi strani meje.' Pripravljene so poslužiti se katerekoli prednosti, ki bi se nudila, da zopet zasedejo ozemlje, katero je Madžarska izgubila na temelju mirovne pogodbe, sk len je-J ne z zavezniki. Dotično ozemlje, namreč Burgenland. je dobila av-1 slrijska republika. Potniki, ki prihajajo z juga. poročajo o velikih gibanjih jugoslovanskih čet ol> avstrijski meji, a dosedaj so ostale šc nepotrjene vse govorice o dejanski mo-1 bilizaciji jugoslovanske armade. Angleški kanonski čoln Gla\v-\vorn je dospel semkaj povsem nepričakovano ter predstavlja | t-ilLno inozemsko oboroženo silo v* tukajšnjem mestu. Narod je zelo razburjen tako radi notranjega kot zunanjega položaj« in vlada ne ve, kako bi se izmotala iz sedanjih zadreg. UNIČENJE ŠESTIH ANGLE- i SKIH BOJNIH LADU. London, Anglija, 31. avgusta. Soglasno r. mornariškim dogovorom. ki je bil sklenjen v Wash-ingtonu. je odredila admiral i tet a " uničenje šestih velikih vojnih ladij. Te bojne ladje so igrale v svetovni vojni veliko ulogo. LIGA BO DEBATIRALA 0 AV-' STRIJI. . Ženeva, Švica, 31. avgusta. — Svet Liire narodov bo završil da- ^ nes poj»oldne razprave glede šta-tusa svetih mest v Palestini, nakar se bo pričel pečati z zadeva-.mi avstrijske republike. f ( Delegati so že pričeli prihajati semkaj na tretje zborovanje Lige, ki bo otvorjeno prihodu ji teden. ! SAMOMOR DEKLICE S POLI-j CIJSKIM REVOLVERJEM. _ . :M-letna šivilja Bertha Froelih iz Brooklvna, se je Ustrelila vče- j raj zjutraj s policijskim revolverjem. ki je bil last sina njene gospodinje. Slednja pravi, da je trpela deklica že dolgo časa na želodcu in da je bila vsa zdravniška pomoč zaman. Prejšnji večer je zopet tožila o hudih bolečinah, ponoči je pa čula gospodinja strel. - AMUNDSEN JE ODGODIL SVOJ POLET. | Nome, Alaska, 31. avgusta. — Kapitan Koald Amundsen, znani norveški raziskovalec, je sklenil, da bo šele prihodnjo spomlad poletel iz Alaske preko Severnega tečaja na Spitzberge ali na (/ran- j tovo zemljo, RUDARJI ŠE VEDNO ZAKOPANI V ROVU ! 47 mož v zlatem rudniku je i še vedno zakopanih. — Upanje, da bi jih bilo mogoče rešiti je pričelo izginjati. ✓ i Jackson, Ca L, 31. avgusta. — Po/ar v Argonaut zlatem rovu, kjer je na dnu zaprtih 47 rudarjev od nedelje naprej, je sicer pogašen. a to ni prav nič pripomoglo k rešitvi zajetih mož. Vedno manj upanja je. da bi »jih mogli spraviti žive na dan. Vročina v rovu je tako velikanska. da lahko vsak trenutek zopet izbruhnejo plameni. Poteklo t»o najmanj j>et dni. oredno bodo J mogli rešilci v rov. Reševalni odseki se še vedno obupano bore z raznimi ovirami. l)u zajetih rudarjev skušajo prodreti s treh strani, ali pa vsaj izvrtati luknje do mesta, kjer se nahajajo, da bodo ponesrečeni vsaj lahko uživali sveži zrak, če so še živi. Dva rešilna rova kopljejo skozi sosednje zemljišče, tretji dohod proti zajetim je v rovu Argonaut. SKORAJSNJA ODLOČITEV V STAVKI Delodajalci in zastopniki premogarjev so se tajno sestali. — Obe stranki zborujeta danes v Philadelphiji. Delavski department upa, da bo stavka v najkrajšem času uravnana. — Posredovanja senatorjev. Philadelphia, Pa., 31. avgusta. — Antracitui delodajalci in prcniogarji so se danes tukaj separatno sestali v pričakovanju, • nalor li r.m -Min* ■ i d..l,il v,,, kot p» • t d e ■ r ti...... ir!;,.-..V pri primarnih volitvah n !:(♦••*<,na-xpr>»tn ' r • 1 ■! j ve-- • • d*"»et t i m«.; 82 LETNI UREDNIK Sktgnslmmnaka Ustanovljena 1. 1898 Ovalni. Slrlmnta Inkorporirana 1. 190f GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki, rredscdr.ik- RUDO L. P 1'KKDAN. S33 E. i^th St.. Cleveland. O Podpredsednik . U'l'IS BU.ANT, Box l<>*> i'eail Ave.. t.or:iin. O. Tajnik: JOSEril ribi II EP. Ely. Main. Blagajnik: UKt.». L. BROZI«*H. Kl>. Minn BhLgaJnik neizplačanih smrtitin: J^'liN Mt'VERN, 41^ — l£th Are. EMt, Imluih. Minn. 1 Vrhovni zdravnik • Dr. JUS. V. GRAHEK. «43 E Ohio Street. N. t , 1'ittBburgh, Pa Nadzorni odbor: * ANTON* ZBAŠN1K. Rtn-m 206 hdkenell Uhln., cor. Diamond and Orant Streets. Ptttat-urgh, Pa M. Kl>. Minn <:RE«;«'R i PORKNTA. KUtk Diamond. Wash FRANK ZOR1CH, 6^17 S( Clair A\e. Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN PIKO. 780 London f?d . N". E , norland, O. PAULINK KRJIENC. — 3. d Strict. I.i Salle. Ill JOSIP STERL.F, 404 K. Mesa '.\\-riu-. PueM«. Colo ANTON CEL. A RC, 7'"6 Market Street. WaukeK^jlu. 111. Jednotino uradno plašilo: ""GIhs Naroda''. Vse stvari tikajoče uradnih za.lev kakor tudi denarne poSilfatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe n.1.5C ______za pnl l»t» ■___ Subscription Yssrly ««.00_ * Advertisements on Agreement. ■Om N«reg* lahaja vakl 4mm lammil n«d«U Hi praanlkov. | Oupun »ras pod p tea In osebnosti mm nm prtobCuJeJo Denar asj mm bta*ovoll poti lj*ti po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov proMmo, da os Bam tudi prejtnjo bivali »če nasnanV. da hitreje najdemo naalovnlka- Q L A • NARODA m Cartland« Strast. Borough of Manhattan. N«w Vera. N. V, Telepnone: Cortlandt t!7l_ _ ^^Jvxxrg^ _'_i V HERRINU PREISKUJEJO * __ Pre kava. ki se je naenkrat pridela v Herrinu, 111., se vrši pre- j c'j tajno. kajti javnost je skoraj izključena. i V j ravičilo tega navajajo strah prič, ki nočejo pričati, če jim ne <\e vnaprej, da ne bodo njih izjave prišle v javnost. Kaj pom^nja to skrivnostno postopanje v slučaju kot je ta; j »i kakih krivičnosti mora dovesti, ker ustvarja tla za razširjenja medij h .govoric — v-,e to je tako jasno, da sploh nI trefoa. na drobno razpravljati. j Vendar pa pridejo pri tem vpoMev obtožbe radi umorov ter celo obsodbe na smrt. Posebna preiskava, katero so uvedle sedaj državne oblast', ni > prva te vrste. Že eoronerjeva porota je izvedla preiskavo, ki je tra- i jal.i tri dni ter se končala s pravorekom, da je treba pripisovati smrt i sTavK.ikazov direktnim in indirektnim dejanjem Southern Illinois t '< r_>pany. i'o tem pravoreku coronerjeve porote je postalo vse lepo rair-n Nihče ni govoril o pravoreku cornerja in nihče ni vedel, da kaj tak- _a sploh obstaja, dokler 6e ni pričela sedai preiskava za zapr-t iui ratmi. p item. ko je bila določena svota $'i5,(X)0 v svrho pojas nitve eele zadeve. Ni težko uganiti, kar se dogaja sedaj v Herrinu. Človek pa je n.vw. an na ugibanja, ne pa na ugotavljanja dejstev*. Kljub vsej skrivnosti pa je postalo že znano, da se je okrožni sodnik Hart- j « < 11 iz Herrin okraja ubrnil na posebno poroto z zahtevo, naj pre-- e dva posebna zločina. V prvi vrsti, naj ugotovi, na kak način so' bili ubiti t rije unijski premogarji, oziroma v kakšnih okolščinah je« bil izvršen umor. Dr "o«* preiskava pa naj ee tiče umorov stavkokazov. L tega je razvidno, da vidi predsedujoči sodnik pred seboj dve vrsti, povsem m^d-ebojno neodvisnih umorov. On domneva, da so bili najprej ubiti unijski ljudje, ^tavkokazi pa šele pozneje, ter skuša h»f da j ti^otoviti. <"*e je bil umor štrajkarjev provokaeija, ki bi pojasnila poznejši umor skebov. I »a ve N>nerja, katero si moramo razlagati le na en način. V tem pričevanju je namreč rečeno: Ko so j,, približal sprevod štrajkarjev z vjetimi stavkokazi ' vrtil Hektrirni nairravi. se je ustavil, malo pred pričetkom masa-Kra. 1 ri. a Jone* je izjavil, da je prišel odzadaj neki človek, ki je prej govoril s premogarji na čelu sprevoda ter vprašal, ktb» je imel /r ktlaj v rokah kako strojno puško. To vprašanje so stavili tudi j«'tnikum, ki so izjavili, da ne vedo ničesar o tem. Kaj [tr.menja to vprašanje, je povsem jasno. .Southern Illinois * oal « ompanv je o+>orožila skebe s strojno puško, in skebi so s to j puško ustrelili tri linijske može. Radite^ra šo m> razkačeni unijski premogarji krvavo maščevali. <»ni so vt»"* tednov lwirili proti neznosnemu poslabšanju svojega Življenja in morali gledati stradanje in trpljenja svojih družin. Nihče ne ho opravičil dejanja unijskih mož, a razumel bo, kar mu je bilo prej nerazumljivo. Glavna stvar pa je ta: Odgovornost za kri ubogih stavkokazov, sovražnikov njih last-, nega razreda, pade na morilee. ki so dali tem orodjem profitirskih f lopovov in best i j v človeški podobi, v roko strojno puško. Novice iz Slovenije. Promocija. , istauk » PuSenjak je bil na staro-sla\iii Kirl-ivi univerzi v Pragi dne 1." julija primiovirsn doktorjem v>ega zdravil^trv a. Porcka. V Ljubljani se je poročil sodnik Ivan Orožnik z gdč. Elzo Kastel-čevo iz V overs mesta. Smrtna ko?a. V f juMjani so umrle: gdč. Valentina Kfumser, Magdalena Ra-ni>v- r i. Iqlie in Antonija Pra-rt-k. - V Kamniku ,ie umrla rodbini dr Fr Vidie Hčerka Zdenka. Spominska plošča dr. Kreku. Na društvenem d-omu v Selcih, kjer je pokojni dr. Janez Krek prtyivel lepo dobo »voje mladosti, hc je \ tidai^ »pominska plošča. Svečano otlkiitje te plošče ae je imelo "vršiti ?7. avgusta. Nunska uprava. 11 Jutru*" i>or"čajo: V ljubijan ?ki meistni ubožniei niamo prej po znali arestov, če je t>il kak maj-liea nered, jc pač bilo malo kara njn in utvar je bila rešena Ali odkar so tukaj nune, jc bila uvedena jpovsem nova uprava. Zapirajo se zda i stari revčki v temni luknii zaradi malenkosti kar na povelje upravitelja Spojla. Deset let s* je -hajalo brez tega, ali zna«"i nova uredba reformo v otvtrbi revežev? Ljudje, ki so dolga leta pošteno in pridno de;:di, naj se sedaj vsled za^tar(-li'i nunskih nazorov zapi raio? Teh razmer mora biti konec. Pošar vsled strele. Strela je tudarila v hišo posestnika Pevca v Št. Vidu pri Grobel-nem in povzročila požar. Požarna bramba iz Šmarja je kmahi prihitela na pomoč ter omejila požar. Pevčeva hiša pa je pogorela do tal. Skoda je velika. Tatvina. Kapitanov! soprogi Danici Mila novic, roj. Prodovič, v Ljubljani je bil z okna ukraden črn svilen plašč, vreden !0;000 kron. Nezvesta žena. V Studi, v kamniškem okraju je nenadoma umrl Franc Omerca, ki f*e je pred nekaterimi meseci vrnil h Amerike Vslod nenadne smrti se je med ljudstvom šušlja-lo, da je Omenta umrl nenaravne smrti. Sum je" letel na pokojnikn-11 Siil.a nam kaže Charlesa B. Lewi&a. ar^Inika iuimr i ističnega lista ' Arizona Kieker". ki je še vedno močan, zdrav na duhu in "e-Ici-n ter ureja svoj list že 62 let. vo ženo, ki je se dan pred njetgo-vo smrtjo v gostilnah popivala v i družbi svojega prejšnjega ljubim-' ca. Zdaj so Omerzovo truplo izkopali in raztelesili, vsebino želodca! pa pos-lali na kemično preizkuse-j val išče. Po sodni obdukciji je bila' • noindvajsetna pokojnikova žen^j aretirana ter izrreena okrajnemu! sodišču v Kamniku. ' i Delavca z noži napadli. Trije neznanci so zvečer v Hra-ideekega vasi z noži napadli dela v ! » a I.eopolda Ušaja ter ga teško poškodovali. Za nameček so ga se ,oropaIi za 15C>0 kron. Ko se je delavec Ivan Marinko vračal^z dela v mraku domov v Kožarje, pa je nenadoma napadel neki neznanko in ga sunil z nožem v prsa, nakar je zbežal. Razne nesreče. V Vaioah pri Cerkljah so tesar i ji spuščali tram na tla. V istem !trenutku je stopila iz veže poses>t-liica Ivana Koprivnik, katero je tram tako nesrečno zadel, da je I vsled težke poškfrdbo v.mrla. Ivanu Herčičii ki jučamičarju na glavnem kolodvoru v Ljubljani. je odU-tel 11; e«} dekmi ki iček i železa v desno oko in mu je občutno ranil Ivan Končan, posestnik v Drav-j !jah. se je peljal kolegom. Nasproti je priv-'zila /.ena posestnika! Carmana s km ji. Ker se v naglici' nista mogla drug drugemu ogrniti j je zadelo '»je voza Končana tako močno v trebuh, da je moral i-;ka-|ti pomoei v bolniei. « .Mesarjev sii Franc Novljan v Ljubljani je na stopnjiculi tako ae^re-'no pad-l. da se mu j*1 brusilno železo zabodlo mod reo glavi. Ranjenega Novaka in Bovho so morali prepeljali v bolnico. Kovaški vajenec Anton Peterca iz Za dvora je poipival v Svetkovi gostilni pri .Sv. Lenartu. K družbi je prisedel tudi delavec Filip Gff lic, ki je bil že močno vinjen. Du hovi so postali močno razgTeti in 'tako se je kmalu razvil prepir, ki1 je končal na ta način da j«1 Gali< sunil Petere o z nožem v glavo in I ^a težko poškodoval Ranjeni Pe terea j<- l il pi-epel.ian v bolnico CIalič pa je moral v /apor. I i Mcrilec Svečenikov spoznan normalnim Pri pomladanskem porotnem za-1 sedanju \ ilarrboru miio poro»#a!i. da sta mariboreka zdravnika dr. Jurečko in dr. Mat ko spoznala ruskega begunca ^lihajloviea Sveee-nikova, ki je v Strnišču zaradi ljubosumnosti ustrelil zdravnika .z ^Ptuja, za m n obolnega. Ker j>a sta p>prej tista sodna zdravniiAa neposredno po usodnem dejanju izjavila, da je Svečenikov pop^l noma norma le in torej od govoren, j za svoje dejanj**, je poslalo mari borsbo okro.>no siKl šr-e Sveeeniko-va v L Ljubljano, da ga ooazujejc tam sodni ps-ihiatri. Ljiibljans.ki psihiatri pa s> se po daljšem opazovanju pridružili mnenju ]>tuj-skih rzvedenet v in tako je bil Svečenik -v vrnjen mariborskemu sodišču. da stepi jeseni zopet pred poroto, ki bo precej krvava. Čedno gnezdo. Mariborska policija je napravila zadnje dni li'Mio preiskavo pri nekem J. V., ki b:l že dalje časa brezposeln, vendar s> ga videli \sak dan veselo zapravljati. Pri hišni preiskavi je tiohcija spravila na dan ceio zalogo ukradenih predmetov, kakor robo-, kravate nogavice, obleke itd. Po dolgem obotavljanju j- V. priznal, da je dobil vse te piedmete od svoje matere. ki je živela v divjem zakonu ■/. železničarjem F. A'., ki je znan kot kroničen pijanec. Ta njen d;č-ni ni^ž je sv<»je otro-ke s pretepa-njem prisilil, da s^ lnnlili kra.st j>o trgovinah, žena je pa ukradeno blago kot vtihotapijeno iz Avstri je prodajala in sj>ravljala denar. '51etna Franeka in LJIetna Greta >ta izvrševali tatvino i:i kot raz .naval k i časopisov, zlasti po trgovinah. fsta razumeli svoj posel izborim opravljati. Izkupiček je ]K> umi ponavadi ljubeznjivi oče za i.jokal. !vot zaupnica je bila pri-tegnjena tudi neka * kortenšlo-gerka", ki je tud: uknideno robo nadalje razpravala. Pri zlatarju Jami so deklice ukradle 8<>(HJ K vredno broš*>, ki jo je oče potem za smešno e-.no 5<» K prodal in denar zapil. Zverinski oče se ni nič sramoval tndi svoje najmlajše de te, Sletno Marto, navajati k tatvini. Brošo je kasnt je jxdicija izsledila in jo vrnila lastniku. PoLi-etja je erlo gnezdo razpustila. O 1 roci so bili oddani drž. oblasti z.-zaščito dcee, ostali člani družbe so pa romali v zapor. „ Ž ep ar j i na mariborskem trgu. V zadnjem ea^u se je pojavilo na mariborskem trgu veliko šte vilo žep a rje v. Gospodinje se tega že zavedajo in znto denar dobro skrivajo. Bolj neprevidne pa so okoličanke, ki v»led teira cesto nasedejo tatovom. Neki Mariji KrL žan je bilo te dni na trgu ukradenih 2800 dinarjev in nekemu L/u-3 o viku Dobaju listnica z 830 kronami in raznimi listinami. Peter Zgaga V Wa^hingtonu so bili ob iz-«mhu vojne .sklenili, da vojaki. \i bodo poslani v Francijo ter se »odo vrnili z več ali manj celimi jostmi v Ameriko, zaslužijo bonis. Sedaj pa razpravljajo v istem Wash i ngt onu, c-e .so vojaki zaslutili ta bonus ali ne. Gospodje, katerim so vojaki s >tvojo krvjo in trpljenjem v vojnem času nakuprčili miljone, no-tjo ničesar slisati o kakem bo-uusu o^roina nagradi. Toda vsi r-eveda niso tako prižeti. Častne izjeme so. Kden med njimi je uaprimer predlagal: — Vojakom naj se plača bonus. Plača naj se ^a iz obresti, katere nam bodo ilali zavezniki na izposojeni kapital. • • * Kdo misli, da so v kongresu sami.tepci, se moti. O, tudi dosti prebrisancev in hudomušnežev jc vme.s. In tak je zgoraj imenovani predlagatelj. Njegov predlog je dober, samo to je vrag, da bo morala Amerika najprej poslati svojo par-miljonsko armado v Evropo na Angleže, Francoze in druge dolžnike, da bo z orožjem v roki iz-tirjala zapadle obresti. Bojni krik te amade bo-. "Naprej, za obresti!'' Vsekakor bolj značilen in pomembnejši krik kot je bil tekom >vetovne vojne, namreč: "Naprej, /a demokracijo!*' * j. * * Zadnjič sem govoril z nekim butlegarjem. Rekel mi je, da ni 7. žganjem skoraj nobenega zaslužka več. Sklenil je pozimi butlegariti s premogom. Marsikdo spozna žensko in se poroči žnjo. Marsikateri se pa poroči 7. žen.-ko in jo potem spozna. * a * Neki učenjak je dognal, da rabi ženska v navadnem govoru približno osemsto besed. Velikega učenjaka in velikega lačunarja bi bilo treba, ki bi dognal, kolikokrat rabi ženska vsak dan teh osemsto besed. "a * V Berlinu so aretirali nekega duhovnika, tovarnarja, časnikarja, politika ,trgovca in posredovalca. Oikaški Skaza uživa lepo prostost, dasiravno je lastnik številnejših naslovov kot pa njegov berlinski bratec. * s 4 Rockefeller jeva unukinja se je baje posvetila kinematografski umetnost i. Gotovo je moralo izteči precej olja njenega starega očeta, pred-no so jo priznani igralci sprejeli v svoj krog. * * * Če imaš miljon dolarjev, lahko dandanašnji skoraj vse postaneš. rte berač, ce ni drugače . . . * Cerkvenim možem v New Yor-kti ne kaže drugega kot iti k ei-•ranki povprašt, kaj naj store, da bi se biznis na osmi cesti nekoliko na boljše obrnil. * * * ^Zadnjič sem govoril s Slovenko, ki ima najlepše in najbolj po redne oči kar sem jih videl v življenju. Še enkrat jih bom gledal. Takrat namreč, ko bo igrala v 'Divjem lovcu'. * * * Čuden je ta svet. Kadar mi za vržemo slamnike, jih začno slam-nikarji delati. Kadar pa oni zaštapajo, jih mi začnemo nositi. * *■ * Le opazujte žensko, ki ima nove čevlje. Vsaka vam bo namreč rekla: Čevlje sem si kupila, pa so mi nekoliko preveliki. No, pa bo že. * * * Španski kralj se zabava z ameriškimi komedijantkami v Deau-ville, znanem francoskem kopališču. Enako se druži z enakim. V tem oziru si pa enako ni enako po lepoti, pač pa po pameti. Površina Jugoslavije Ravnateljstvo državne statisti ke je izvršilo najnovejši popis po vrši ne celokupne države na pod • | ia^i navili inei in albanske nv je iz ' leta ]'>l:j. Po iem popisu znaša po-! vršin« : severne Srbije 49.S50 kva-■ Iratnih kilometrov, južne Srb.je 45,355, ('rim g ne MG6K Bone in Hercegovine jl.VJO, Dalmacije j I'J.TJT, Hrvatske in Slavonije 12,5o4, otoka Krk in ^ledjinuirj;*. 1.16!», Slovenije s i'i ekmurjeui : 16.245, Ba«"*ke S. T 12, Ba ran je j 1 1.214, Bana! a !».7T»: kvadr. km. ; Skupaj 276.64!» kvadr. km. i Splitski italjanski odvetniki j niso hoteli položiti pi ( dp san-- ipr; -ege jugoslovanskemu kralju. <>d vetniška zb< rniea v Splitu j> ^ la i sklenila, da se tem ::dv«>kat"ir odvzame praviea izvrševanja oil- vetniških poslov. T;>da odvetniki i so potom tržaške idvetniške zbor niec zabtcxali naj italjanska vla- I ila v njihovo korist interveniia] ■ ter jim izp rsLije pravico, izvrš*- i vati odvelniške posle tuli brez jtrisege. brzojavni sp-iriieii'ci na • ital ianskega minist pred i . . . sednika zahtevajo, naj ^e tml: >N» ven s!; i m o-l etiikom v -Jul .j italjanske ' mu kralju ali ne. To je brezprl merila provokaeija! Samomor polkovnega blagajnika. A' Osjt-ku ie i>ila blagajn ska u-( prava t«'imknj>njega polka poverjena poročniku Dragotinn Pehar ju. Živel je b.ne z«lo razkošno ter je iz polkovne 1 lagajne ponev«*ril znatno svoto. Vojaška oblast je ! nenadoma odredila skontraeijo , blaga jne. Pre-1 skontraeijo se je 'poročnik Pehar ustrelil, t - Aretacija mestnega pogltvarja. ' Iz Pančeva v Vojvodini poro«'a-da ie bil mestni p'»glavar v Vršen Stanoje Jaoj/; jo rja poneverbe dr-ž. de narja in zlorabe uradne oblasti. Lesno skladišče nonorelo. Iz Karlo\-ea ]vroeajo; da je po. : !gorelo skladišče '"Karlovačke drv ne zadruge"*, pi žar je nastal vsled :sker iz lokomotive. Zgorelo ie veliko železniških nraeov in drv za -kurjavo, ki «c. se nahajala v skla-d šču. Skoda znaša več miljonov. , Eksplozija smodnika. Iz Heogra«la poročajo: Pri gradnji proge Topčider-Mala Krena ae je pripetila ek^j>l tzija smodnika /a mine I>e't,\ -i so prenesli 13 sodčkov '^nodnika v svoje skladi j,i i tunel«. Vsled neprevidnosti se je vnel sodček smodnika-\ sletl ek^n'.o/ije jc bil delavec M Pire i/ Mre na kose raztrgan, neki drug delavce pa tako pc»škodovan, da je ze umrl naslednjega dne. OgTomna globa. \" Osjvku je kaznovala tamošnja carinarnica tvrdko Bratje Hahn v ^"Kjeku z tbfnarno g! ibo v znesku 116 m:ljon"V 17:1 tisdč 993 kron, ker je hotela Lnll:;i vtihotapiti luks'is'io blago ter pri tem podkupiti carinske organe. MOŽ Z ZLATIMI REBRI. i V *V'ratislavi v Sleziji živi mož. ki nt^i \ prav« m pomenu besede "zaklad v prsih". Zgodovina tega 4 1 let nega moža i«' sledeča: Leta 19(17. j.- bi! zip 1 si'*n kot ključavničarski pomočnik pri popravljanju neke strehe iji pri tem ga je hud sunek vetra vrgel s trinad-stropue hiše. S t<»žkimi jn»šk<» z izjemo enega rebra. Zdravniki so ga skušali o-hraniti j»ri življenju. loi>anjo .so j 11 ti stav! i kovinsko p!« sčo in pesni koš so mu nadomestili z zlatimi rebri Mojs.t-!»ko «l«'lo mo«ierne kirurgije je bilo j«o j letili in p-L »iovrš.-n.i in je zdrav zapustil klioili". M .»z je sedaj zaposlen pri neki t -varni za eierarete pri nekem -troju S t«-m b« b:la kronika moža z zlatimi rebri končana, če ne bi" bila vrne; še druga zadeva, ki pa iz«b-da tnal" fantastično. Za nabavo zlatih reber se je že takrat izdalo ogromne .svote, ki presedajo dan- miljone. Stariši ponesrečenca s«- morali takrat podpisati pogodbo, v kateri s«» zavezujejo, da po moževi smrti pripadejo zlata rebra zopet kliniki. Naravno je, da je mož. ki nosd zaklade v svojih prsih, v ved ni nevarnosti za svoje ž':vlj«'nj~ in je dobro za varovan Vendar se še vedeli svo je«:a življenja in pravi, da nc mi sli kmalu umreti. ADVERTISE IN ''GLAS NARODA**. Vladimir Lmtik: VIŠNJEVA REPATIC A. K OTVORITVI NOVE OKRAJNE DVORANE V LONDONU . rP % A-aaijevjuijm.) Ali Klotilde se ni bilo treba plašiti; ob tisti uri je «edela v eks-presnem vlaku in dremala "s .svojimi "dekleti" čez Semeni ik, domovini in zvestemu soprogu naproti, zakaj grofieuia smrt ji je bil« pregnala veselje do lnchla ne glede na bližino cesarosti. Nevarnost je zaie/ov^la pustolovca z drucdi strani. Komaj j*» vrgel ©či po kavarni, že m* j*» t»poteknil ob doktorja Skobvlla. ki je pohajkoval tam in žel.no čakal nanj. Grof je odzdravil komisarju kakor navadno; poznala sta se in nedela ž* nekajkrat skupaj pri taroku, zakaj v naših malih mest i h je težko izbirati družbo. Toda Skobvll, ki je drugače Še pretiraval dolžno ponižnost, je bil postal menda na-mah hudo zgovoren; iz pozdrava se je razvil pomenek, iz pomenka vzlie vidnemu grofovemu odporu, brezkončna debata o avtomobilnih dirkah, katere je smatral komf-«ar po vsej priliki za aristokratski predmet razgovora. Očividno je hotel študirati zagonetno osebnost; grof je ugenil, da išče nečesa izrednega, in mu zdaj že celo ni sinel uiti. Skobvll je moril in moril, besedičil. spakoval so po vseh pravilih dvorijivosti ter iz-podbndal svojega duha, da bi o-mamil grofa z dovtipi. Debele srajre so postopal«* žrtvi na čelo; ae malo, in jezik bi se mu bil obe-Kil iz ust. Da sta obrala poslednji avtomobilski vijak, ni nič pomagalo: Skobvll se je zaletel za nekaj nadstopij više ter začel brilji-rati z rod osi o v jem visoke Bour-bonsko-Parmske hiše. "K ciste, ali ne l>o konca!" je obupaval grof v svojem srcu. Pokaj me dolgočasi, falot! To ni karsihodi; zadeva smrdi, množe se znamenja na nebu... Natakar, prinesite ilustrirane časopise**, je vjknil preko rame. da bi vsaj nekoliko zamotil Skobvlla. "Ah. tudi vi. gospod grof. 6te prijatelj listov s podobami," je brž poskočil komisar. 4*Seve, kulturen človek ne more živeti brez nekega razgleda po vsem ostalem svetu, zlasti pri nas, ki zdihujemo takorekoč izven Kvrope; jaz presedim po cele dneve nad francoskimi in angleškimi tedniki. To ♦o žalibog le nemški", je dodal sočutno, ko je natakar poležil kup časopisov na stol. "Hej. Frie. prinesite gospodu grofu pariško * Ilustracijo* I" "Vi. dragi komisar, jih prelistavate pa' s posebnimi interesi, kaj " ga je usčepnil grof, kakor bi mu zli duh polagal besede na jezik. "Kako mislite?" se je sklonil komisar čez mi/o. "I nu — kar se tiče tiralic in kaj vem česa še". "Zares, hehehe," seje zasmejal Skobvll nekam prisiljeno. "Vsakdo gleda v svet. kakor ga uči poklic; niti Shakespeareja ne razumemo vsi enako." " Avi, častiti varuh javnega reda, imate vsaj to tolažbo, da je vaš pogled na stvari pogled ogromne večine človeštva". "Menite?" je dejal komisar bolj kislo. "Se pravi — kako izvolite misliti " "Tako, da nosi povprečni dobri državljan v svojem srcu zaplo-dek poliea.ia. Človeška natura je taka; praskajte jo koder hočete, izpod vnanjega lošča vas zbode zmerom ena in ista plemenita no-trajnost". *4 Vaš sarkazem je vodno duhovit, gospod jrrof". se je hahljal Skobvll prisiljeno. "Naj vam tr, dejstvo ne krati spnnja: predstavljati v sebi nekakšen ideal svojega pokolenja je povzdigljivo. kljub vsemu". "Človek bi rekel, da niste cisto prepričani o potrebnosti našega stanu?" je nastavil policist izzivalno. "O pač!" C.rof je že duh al zanko. "Saj vendar opažate, kako varnega se čutim v vaši bližini... To ni karsibodi". Medtem Rta listala po časopisih; pregovarjaie se r grofom, je gledal Slcobyll čez njegovo ramo v francoski tednik ter primomljal z neutrudno^t jo brenclja: 4'Predsednik republike... parada na Martovem polju... zmerom ^nol H(n, kar se tiče vnanjega pom pa. smo v monarhiji pač bolj« preskrbljeni — vse kar je res da s precejšnjo točnostjo izmerimo skrajno mejo. To je severna ali polarna svetloba, ako jo, kakor je to storil norveški lizik St«»m«*r. l raznih krajev i-K»čaTa ta način i« mh»>«o izračunati nično vImuo in tem pot«>m je uirotovi'o da d »sežejo rdi ei polarne svetlobe višino ^0 d 20il km. dočim ilose/ejo zeleni ark i ki se v ostalem strnejo s e jima je smehljala slika grofa Ku«-iini*rsbnirha, prijazna, 'rndna itt mah-** Ida/.irana. kakor . »* izf*b'ilal pravkar š«- njen živi original! In prof. ki je bil v s\T>-jem snu /e davno pripravljen na lak "shiraj", je zdajei zaeutil, kako fza *tre«>a zona. 4*PrebIedel s»*m." mri je Kinilo po <;lav i. "1'soda sama je spletla prizor, ki pa igrava! Drži se. prof; lakn po solarvko jim ti ne skočiš v roke". Zaprohotal se je /. najnaravnej-so veselostjo. porinil list pred Skobvlla in tidaril po sliki s hrbtom dlani: "Grom in strela, pospod komisar, poglejte! Moj portret, kakor hi me fotografiral; rastna beseda! Habaha... če to ni preneumno!"' Zibal s-e od smeha in se bil po kolenih. Pol kavarne je zvedavo pledalo nanj. toda nihče ni slutil vzroka njegove veselosti; številka lista je bila pravkar došla. in prof jo je prvi dobil v roke. "Tak reeite no kaj — prof Kuennips-brurh v tiralici vendar ni vsakdanje presenečenje!'* I Komisar je bidjil z očmi; bilo mu je, kakor da se potrjuje slutil ja. ki je že doVpo klila v njem. 1'opadlo ^a je, da bi zliti na posledice, prespati vso reč in posvetovati s»> s predsednikom. ' In ta brezskrbna ?ypurnost," mu je prišlo na um. "ta naravni smeh, s katerim jemlje vso reč na znanje; ali je peklenska hinavščina. ali pa se motim, vseeno! Prebledel je — nu. jaz bi tudi, to ni čudo. florje ti. če se prenagliš, doktor Skobvll". Vse t»* misli so v/.kipile v mož panih z vrtoglavo napllco usodnih trenotij; trajalo je kvečjemu pol sekunde. Grof Kuennigsbrueh se je smejal čedalje preaerneje in ^*rtal pri tem neprestano z očmi v Skobvllove zrenice. čuteč instinktivno. da je poražen, ako umakne pogled. Zdelo se mu je, kakor bi letel po zraku nad globokim prepadom. Nato je videl, da so zaigrale tudi komisarjeve črte v enako narejenem smehu, kakor je ^>il njegov. "Tak... takšen nesramen slu-"'•aj!,f je izjavil policist. "Tako frapantna podobnost! Ah, to vam je dovtip... ne. ne. tega ne pozabim. dokler bom živ!..." ".Ta/ tudi ne." je vzkliknil prof z velikim prepričanjem. "To so. bi rekel, impertinence naših angelov varuhov.'* "Impertinence — prava beseda ; nedopustne, nesramne, policijsko kaznjive, hahaha' Nu. rad bi si ga ogledal bliže, tega vašega dvojnika." '"Mari vam ne zadošča, da vidita mene*'" j*» drzno vprašal jrrM ter se stresel v novem popadku smrha. "Nehajte, za božjo voljo!" Skobvll je roteče iztepnil roke. "Še meni je udarilo na živce, pa ne bi vam... To ni šala. gospod grof,1 če je dala natura v svoji muhavo-' sti kdove kakemu nepridipravu} i • rte vašega obličja. V drugem kraju in med neznanimi ljudmi bi se kaj lahko zgodilo, da bi imeli gr-He neprilike zaradi polega infam-nega slučaja; pri nas. ki vemo. s kom nam je opraviti, je kajpak druga reč, ali to še zmerom ne prawi, da je zadeva smešna. Pre-kl ieano mučna je, za vsakogar, ki vas pozna in spoštuje gospod grof: kar stran s tem hudirjevim časopisom!" "Vseeno..." Grof je potegni^ predmet komisarjeve nejevolje ki sebi. "Ako je tako, da me iščejo, s tiralico — hahaha! — in strašim po časopisih, smem vendar vedeti, počeiuu ni" love." Za.-el je brati na glas. zibaj.« se vin vzklik a je, kakor bi se strašno žaba val : . ". ..Jos.-ph Vermevlen, tudi Rene de Lu>-ac*in don .Jose de las Sierras... pravo ime neznano; ra.-a na vodi. to jim je zmešal .štn no! S,- iš.-r zaradi vloma in ropa v podru;~niči Francoske banke v Bordrauxu... Tristo medve dov. lepe reči si naprtil mo. dvojnik... "n ponaredbe meni<'*> za 40 000 frankov — nu. kajpak, španskemu prandu je treba re-prezentirati: kaj bi revež brez denarja! Prav imate, stvar ni Tako humoristična. kakor se zdi na prvi mah... Popis osebe — vse se ujema, saerebleu! Oči... nos..-lista... lasje... — dovolite, da «e pogledam v zrcalu... Frapantno! Na prsih ima tetoviran višnjev komet — ne. veste kaj! Ali pomnite. da je očital onpa. umazani Rdeči plamen' »njim prijateljem norenje za 'višnjevo repa- i :eo "Zares.1* je mrmral Skobvll, ki 5e le s težavo skrival svoj notra nji trepet. "Človek mora strmeti." "Mislim da! V pomirjenie svoje in vaše vesti vam lahko tako) pokažem, da jaz ne nosim repati-ce na prsih." je rekel prof z pla-osm največje nedolžnosti. Ne meneč se za poste pri drugih mizah, si je začel odpenjati telovnik. ..Sami poglejte, ne maram, da bi me imeli za bopve kopa". Toda komisar ga je urno pograbil za roko. "Stojte, prof. ne žalite mp! Tega ne dovolim... kaj vendar mislite o meni? Pravim, da ne; ali pa bom gledal stran — vse kar je prav... Nič drugega nam nc .manjka, kakor da se grof Kuen-nigsbruch legitimira, f-eš, nisem zločinec!" Glas se mu je tresel od silne u-žaljenosti; toda profovo uho je ujelo v protestu nepristen zvok, "Ne. dragi doktor, čast je čast; t>f*tkrat sem jo branil s pištolo v roki. zdaj pa naj bi ostal kompromitiran zaradi bedastepa sluča-ja?" (Dalje prihodnjič). Relikvije sv. Frančiška Ksaverja. Patriarh i/. Goe v Indiji je izdal pastirski list, v katerem je obvestil katoličane počeli Indiji, da bodo relikvije svetega Frančiška Ksaverja javno izpostavljene v katedrali v Goi od 3. decembra tekočega leta pa do. konca leta. To razstavi jen je. ki se ni vršilo že več kot enajst let. bo del spominskih slovesnosti, ki se bodo vršile ob priliki tretje stoletnice ka nonizacije "apostola Indije". ( — Izza leta lG9o. — se glasi v nekem poročilu, ki se nanaša na ta dogodek. — so zemljske ostanke svetnika razkazovali le ob najbolj redkih prilikah, kajti eerk-vene oblasti niso imele vseh pravic. — K o n r n o so imeli le še portugalski podkralji ter visoko-stoječe osebe praviee ogledati si relikvije in sicer do leta 1755, ko je odpravljen tudi ta privilegrij-Od takrat naprej se je razkazalo relikvije le na izrecno dovoljenje portugalske vlade. Ko se je leta 1784 razširila govorica. da je nekdo ukradel relikvije. so odprli skrinjico, vsebujo-čo kosti v navzočnosti nadškofa | Cochin a ter visokih portugalskih •uradnikov. Ugotovilo se je, da je i truplo svetnika nepoškodovano. KONGRES PROTI PREDSEDNIŠKIM POLNOMOČIM. Washington, D. C., 30. avg. — Kongres ni prav nič pripravljen dati predsedniku obširne polno-moči v zadevah premoga in železnic. Med tem pa je postalo tudi znano, da se bodo lastniki in de-: lavci v antracitnih rovih najbrže kmalo dogovorili. AOVCRTItK IN "OkAt NARODA*. I j Koliko je Slovanov? / "k. j V praških "--sar^lnih Listih I je objavil dr. Jan CVrvenka /.ani-niive statistične podatke o današ njem st.-inju Slovanov v Evropi. ; Danes je v petih slovanskih dr-j .zavali {l:;r>.500r000) Slova- nov, in sicer: v Kusiji 1)0,62^,000. na Poljskem '2'J. 600,000, v Jugoslaviji 10,102.000, na Vcškoslova-skem S.Wl'.OOO, na Bolgarskem .'1.558,'NX). V germanskih državah se nahaja 2,078.000, v romanskih državah pa J.OSG.O'Jt > Slovanov. Kusov je !K).10S.7.00(» Jugoslovanov i večinoma v la!i;i, del ilna v Avstriji in Ku inunijii, 770:0«X» Bolgarov v Ru inuniji in na Grškem i?i 461.0"> < ehoslovakov v Avstriji, na Ma džars!;em in v Nemčiji , po vrh tega je ves ^uiod lužiških Srbov i (105,000) ostal v Nemčiji. V n« ^lovunskiii. državah je tedaj '2 L (Rusov. 0% Poljakov, s>'f Jug.»s!.»-ivanov. 1. Bolgarov in 5' 0 Celio-!slova':ov. iluogo Rusov je, kakoi zgoraj omenjeno. i»a Poljskem, tako da jili je izvon Kusaje 8rt. V slovansk h državah je sed^ j skupno 16:i.602.«) prebi»alce\ na pc-v! Šini 5,:J|5,000 k v. Km (55^ ev . i opske površine j. Germanov j-pod tujo vlado M.2% 12,162 000 . Romanov i- 0.4',. u»dst. . Iz tei: številk je raz vidno, da so naji-»reč-neje i/šli iz v. jae Romani. Slovan, so kljub svoji zmagi" irp -li veli-jkanske izgube, zlasii vsled meščanske vojne v Kusiji. Nemške izgube posledice vojnega pora za Nemčije. Koliko je tedaj vseh Slovanov ' .jRusov je v rustvi državi miljo-. nov, v ustalili slovanskih državah .!~1 milj »na. v celi Evnwii 101 mi-Ijon, v azijski Rusiji l^1^ miljona na vsem sveta 114 miliouov. Po , Ijakov je v lastni državi IS tn'rljo-. nov, \ osi ji I i h slovaosklh -državah , pol nnljona. v V5>ei Kvropi miljona, na vsem svetu 24 niiljo-inov. Jugoslovanov je v la«t!ii državi mil iona, v Evropi 10'j miljona. na v>em svetu 10,!SO<;).W>0 M.'vhock'» akov je v lastni drživi !» miljonov. v ostalih slovanskih dr žavah 200.000 v Kvropi 10 miljo nov, na vsem svetu 11'- miljona • liolgarov je \ Bolgariji :j.000,00<) v ostalih slovanskih državah 100 tisoč, v vsej Evropi 4,400,000 in na c-.'1-in svetu 4,400,000 LužLškili | Srbov je v eeli Frroi>i in na celem svetu 150;000. V slovanskih drzivah fvštevši azijsko Rasi jo) je skupaj 151 miljonov 900 t ip-rsč Slovanov, 8 miljo nov 113 tisoč v ostali Evropi in 4 miljone 800 tisoč v drugih delih .sveta. Skupaj vseh Slovanov 164' miljonov 815 tiaoč. ( Med nebom in zemljo. Že od dni Ikarcve bajke si človek prizadeva, da bi (fsv«jjil zračno morje nad seboj ter razkril njegove tajne. A šele novejša doba liam je dala v roke sredstva S katerimi s,- mor*.- človek dvigniti nad zemeljsko p »vršino. in o !,; i v njih pritrjeni.' \*a ta način se je dvignil ha h :i do višine :{7<»K» metrov, ."-anje i-e-.r: stri mili balonov vrši že več let i>o razn?h observatorijih, tako v Parizu, Lindeiibergu pri Beri-nu, Hamburgu, Amiensu v Toulv.si in drugod. Številu: ineteonJi.gi st- b-ivijo -l:r>raj i/.ključno izključno z vaz niiu jirnlflemom razlskavanja in nroučevaiiia višjih zračnih plasti .n tako nam je danes zn ino, da m o rt mo razločevat i dve v svojem bistvu popolnoma različni atmosfer: "ni plasti. J;i pa le polagoma prehajati! ena v drugo. Ti dve plasti imenujemo troposfero in stra tosfero. P; voocsenjcna je spodnja; plast, 1 atero hi lahko označil kot ;n»*teoro!f»ško atmosfero. Ta v v'huje vodeno paro in v tej atmosferi s«* temperatura navzgor precej enakomerno zmanjšuje. To je plast oblakov in vetrov, katere višina ra j«1 na ekvatorju (rav».iku ve«" ia bskor drugo«!. "N" srednji Evropi na prine-r se razteza Iropo stero 10 t! » 12 kil »metrov vi-oko. !na ekvatorja.pa vsaj dn 17 km V tej atmosferi se pojavljajo ob lal.i različne oiilike. katerih najvišji, takovivani "cirrus''*. se v na ših širinah, v p-jsameznih slučajih pojavlja še v višini 12 km, torej že na meji stratosfere, v kateri ni več oh lakov. Z merjenjem v tro pienih krajih se ie dognalo, da ob laki "cirrus" dosežejo včasih višino 20 km. ?»lerjenje v večjih vi-šinah sevetla ni zanesljivo, ker iina stratosfera že ]K>polnonia raz-' ličen značaj. V stratosferi, kakor vse kaže, ni nič več vodene pare, torej tudi ne oblakov, ki v taki višini ne ob?»to-! je iz vodenih mehurčkov, marveč le iz ma.jčkinih ledenih iglic. V stratosferi se tudi temperatura nie več ne menja; ie v raznih letnih časih se pojavljajo neznatne razlike. Nad srednjo Evropo na primer je merjenje dognalo v poletnem času —52° C, pozimi —57 ADVERTISE IN "GLAS NARODA". ČUDNA ZAPUŠČINA Soman. — Francoski spisal L. B. Poslovenil G. P. Električni likalniki po prenosnem plačilnem načrtu. Odredili smo, da preskrbimo Edisonove odjemalce z izbornim prvovrstnim likalnikom na prenosni plačilni načrt (brez nadaljnihstroškov). Majhen deposit postavi likalnik v vašo trgovino. Ostanek se pridene vsak mesec v petih obrokih vašemu računu za elektriko. Oglasite se v katerikoli naši izložbi, ali pa telefonirajte Stuvvesant 5600, Extension 337, za zastopnika. The New York. Edison Company vf/ Tour Service tiencral Offices: Irving Place and 15th Street Podrulnlce, kjer mm ra«ltaiu)> in raxsUvlir elektrlCM priprav* a* udobnost občinstva. *o Norfolk St - " 124 *;jf S 1«* Ea,t t*9th St , n 1 151 East 86th St -»- T « to Irvmg Place ^ 12.th St 555 Trcmont Ave Kretanje parnikov - Shipping News Gospa Robertier, stara kakih petindvajset let, sedi sama v svoji , spalnici za malo pisalno mizico iz 6 angleškega mahagonija, katero i obseva lepa svetiljka. Zaprto pis-!% tno leži pred njo. Dolgi, ozki, ru- f rnenkasti zavitek še nima nikake- ga naslova. i Gospa Robertier je na pol sle-l^ čena, kar ji dražestno pristoja. Je c fcrčkana, bolj polna blondinka. Njena polt je gotovo vedno čista, in prozorna: danes pa je veliko jokala, ker se ji opaža na trepal- ' nieah in lieih. Gospa Robertier f premišljuje. * 5 i Ko bi imela le nekoliko poguma ] in ko bi bila le količkaj samoza- ] vestna, pisala bi svojemu možu ] resnico. Povedala bi mu: "Jaz sem zavržena in Tebe nisem vredna. Ker so Te Tvoja opravila ki se tičejo naju obeh v enaki meri. zadrževala od mene, sem Te goljufala in si dobila ljubimca. lu kak-. i snega. Človeka, ki leta v klub. igra bakarat. zabitega butea... Lepe1 črne oči ima. tla. knežje roke in j veliko ime — markij de Formoza.' Pa vse to skupaj«ni nič, ni li res? Vse to gotovo ni povod, da Te izdam po dveh letih srečnega zako-1 na. Midva se vendar ljubiva... H jaz te vendar ljubim — ah, Jean ! — posebno sedaj Te ljubim, da.j' vse bolj kakor tega lepotičnikaj Formozo. ki me je ravnokar v uli-/ ci de la Baume od pete do sedme i ure imel v svojem objemu... ! (Pomišljevanje... Odmor...) Gospa Robertier počne zopet 1 razmišljati To bi pisala možu, da, ! ko bi imela le nekoliko poguma. To bi bilo pošteno, častno... (od-j1 mor) in neumno. — Najslabše je fca sopTy>ga, ako ve za stvar. j 1 Danes od pete do sedme ure je bil gospod Robertier tako miren in zadovoljen, kakor vse dneve t' (skozi. , j j Noben pameten Človek ne mo-' re zahtevali, naj Rtorim svojega] soproga nesrečnega radi svoje prevelike poštenosti. Hočem pisati Jeanu takoj prav nežno... eelo malee strastno pismo; zelo ljubi taka pisma, ako je ločen od mene. Z isto pošto pa dobi Formoza tale mali listič, ki sem mu ga pisala j takoj potem, ko sera ga zapustila. Moj mož prejme pismo pojutra-njem. Formoza pa dobi svoje že jutri. Opoldne mu ga izročijo še v postelji. To bo lepo. ko se zbudi!: Vendar ga moram prebrati še en-j kat. (Odpr 1 ovitek, razgrne list i ter bere polglasno.) "Gospod Formoza! Silno ste zlorabili zaupanje J dostojne žene. j , Ogledala bi si naj Yašof zbirko kurijozitet in potem zo-: • pet odšla — tako je bilo dogo-J vorjeno. Potem kar se je zgodilo med nama. ni več mogoče svidenje. Moram Vam pa izraziti, da svojega moža obožujem. Vas zaničujem. Jacqueline. (Premišljuje, pisemce vedno v, | rokah.) j 1 Pa... zelo je nespametno, kar, ipišemtemu dečaku. Ako pokaže to, v klubu, potem bo vendar vsako-j |mur čisto jasno: Bila sem njego-, ^va metresa. In potem ta izgovor I radi kuri jozitet ni srečen. Bila i sem tako zmedena... ompak izraz zaničevanja je izvrsten, j' (Raztrga pismo in začne novo s spremenjeno pisavo.) "Blagorodni gospod! , Vi niste bili mož — beseda. Kar j sem storila, sem storila iz domnevanja, da imam opraviti s častivrednim človekom. Grozno ste me prevarili; zato boste razumeli, da Vas ne morem več videti. Toda moram Vam še povedati, da svojega moža obožujem. Vas pa zaničujem. „ ■ J...." 1 (Pomišljevanje.) ,To pismo ni kompromitujoče...,, ampak malo pomeni. "Kar sem storila sem storila..." to ne pomeni nič; tla. slabo je izraženo. Formoza pa je bil ljubimec gospe Leseomore. ki tako dobro piše...t Resnično, še vedno ni pravo. "Blagorodni gospod! • Prosim Vjis iskreno, da izbrišete današnji dan iz Vašega spomina, kakor storim tudi jaz. Obračam se na Vašo čast. Vse je končano in pozabjeno. kaj ne' ! da? Svojega moža obožujem.' I Vas pa... " (Prekine se.)' i Ne. ako mu pišem v takem tonu, j mu ne morem povedati, da ga zaničujem. Tri vrstice višje ga imenujem častnega moža; hočem eno-' I stavno reči: Obožujem svojega mo-| ža. i Dobro. Ampak ta "Obožujem dvojega možaprvo jutro po o-nem dnevu, ko sem... Smejal se bo in opravičeno. Ali mu smem kai očitati? Zadostil je svojemu poklieu kakor mož... Dovolila sem iti k njemu pod pretvezo da j si ogledam njegovo zbirko kurijo-jzitet. pa — vedela sem. da ne o-, 'stane tako miren, kakor kak mu-' 'zejski paznik. Hotela sem se bra-1 niti. ustavljati... in potem sploh 'ne vem, kako je prišlo... (Ozlo-'voljnost). Tudi ni prav od Jeana, ;da me pušča tako dolgo samo. TT-. | bogi Jean! Tam misli name in niti I C«e sluti!.. Kako ga bom ljubila, | ko se zopet vrne. ) (Raztrga ravnokar pisano pismo in počne pisati zopet novo.) "Blagorodni gospod! Prosim Vas iskreno da izbri-, šete današnji dan iz spomina, kakor storim tudi jaz. Vse mo-, ro biti končano in pozabljeno.' Za to ceno se Vas bom spominjala sicer žalostna, vendar ne z jezo in zaničevanjem. J...." (Prebere pismo.) — j To je pravdobro. Mirno, dostoj-; t no žalostno. Bila sem zelo koket-na prot injemu! Sedaj na — ali naj pismo še1 danes odpošljem Vsi poštni u-radi so zaprti. Betsy pa bo zapa-j ■ žila naslov ter govoričila o tem.' j— Rajša ga oddam sama na pošto , jutri, ko pojdem v Lomore. Se-jdaj pa v posteljo. I (Toaleta. Molitev. Spanje. Osem; ur izbornega spanja. Drugo jutro i ^ob pol desetih pride Betsy t gos-j pejno spalnico.) Rad bi i/.\-Hb'l .'.a naslov mojega brata JOŽFFA KRMCA, doma iz vasi Osredek, fara šmarjeta.', Dolenjsko. Pred 15 leti sva rajši a v Chicagi, 111. Ker mu' imam sporočiti važne vesti iz stare domovine, ga prosim, da! se m i "Hasi ali pa če kdo cen j. i rojakov ve njegov naslov, naj ga pri javi na - Anton Krnic. H >7 Green bush St. Milwaukee, Wi 2 o n iT j Hitra služba v Jugoslavijo.] LA TOURAINE LA SAVO IE ... PARIS...... ROCHAM BEAU 7. septembra 9. septembra 13. septembra 14. septembra DIREKTNI IN EDINI PARNIK ZA DUBROVNIK TUSCAN1A (nov) 6. dec. V devetih dneh v Jugoslaviji. Fotujte na enem izmed treh mernklh velikanov, ki odplujejo vsakega torka iz New Ycika. Vsi potniki tretjega razreda so v kabinah. MAURETANIA AQUITANIA BERENGAR1A prekc. Cherbourga. Za karte in navodila vpra&ajta na.e>Iižje- i ga agenta v vašem mestu ali okolici lzborne udobnosti — kabine za dve. •tiri »n šest oseb. umivalnica In tekoča voda v vsakem prostoru — |e-dilnica. kadilnica, bara. brivnlca. odprt. pokrit krov. slavna francoska kuhinja, vino in pivo brezplačno, godba, ples. Postre±nikt govore Slovensko in srbsko. Najstarejša kompanija, ki prevala Jugoslovanske Potnike. Posebni parnjškl vlak vzame potnike in prtljago do določenega kraja. preko Trsta ali Bazela. kakor hočelo. Ne vlaku iz Havre v Juqoslavi|o ]e kompanijskl tolmač, ki qovori vaš |e-zik. Potnikom pomaga pri prtllagi In v drugih stvareh. Za n.ivooila se oalaslte pri lokalnem French Line agentu ali v KOMPANIJSKI PISARNI 19 State Street New York City ADVERTISE tN "GLAS NARODA". Praktični Računar Priročna žepna knjižica, ki ima vse kar je v kupčiji potrebno, že natančno izračunjeno, kakor tudi za izračunjenje obresti. Knjižica je trdo vezana, stane 75c SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York S POZOR! Slovenci, Hrvati in Srbi, ki potujejo skozi New York, Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite najbolj &a prenočišča in boste najbolj postreienL Oiit« »obe s no ali d vem* poeteljinuu Prestar m 150 oseb. Domača ksbiiga. Hajniije era* AUGUST BACH, S3 Gm.wid.it. N^v^k Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan. Slov.-Angleška Slovnica Obsega Bledeče: Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANtjLEŠKI BESEDNJAK, gesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja. ^ Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. Knjiga je trdo vezana, vsebuj**250 strani, cena s poštnino $1 Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, N. Y p 44 (Nadaljevanje.) I i _Previdni hočemo biti. Ce je tukaj, nam bo brez dvoma skušal nastaviti p»ast. ji ir / . , — Mi bi vendar morali najti njegove sledove. _ Te >uio na*li. Najprvo prazne vasi in koče, mimo. katerih amo prišli. . ^ — To imenuješ sled? ^ j _ Seveda. Prebivalci ^o zbežali. Zakaj* Iz strahu pred nami.) Torej so tudi morali vedeti, da prihajamo. Kdo pa jim je to pove-' dal! Bojim da je bil oče Jauar. , — Ali res misliš? \ 1 * j - L>a. Nadaljne je nad vse čudno, da so izpraznjene vse naše zalogi orožja in smodnika. Ker pa so jili lahko zasledili Indijanci, iik^m h 'ttl spravljali te okoliščine v zvezo z očetom Jaguarjem. Da-n»-> | a -viu ju ! do trdnega prepričanja: — Oče Jaguar je tukaj.j | —- Kak<» pa je rešil oba ' Jermena >o vendar visela na drevesu. j — N \ m. a ta človek izvrši stvari, ki so drugim nemogoče. ; - ( v je tvoj rai un previden, moramo biti pripravljeni, da nas Camba* kje iz zasede napadejo. — T« ua bi ne trdil. k< r niso imeli časa za to. Na vsak način pa >e moramo p'>dvir.iti. (V dvignemo ob zori. pridemo lahko do večera do "č.-tega p>toka"T ter napademo tekom noči. -— In <•♦■ I 'arnbas pripravljeni? * — Potem je bil naš jtobod zastonj. Prokieia -tvur. In »tal je toliko trutla ter ves naš denar! | Vrnili bi k- t berači, mesto da postanemo naenkrat bogatini. M, .-ramo V a bainjue. IV izi:ubim<». moramo pričeti iznova. i ( Jaz vti m v 'jorr. da poiičem kako zlato ali srebrno žilo in ti bi f »e moral vrniti k svojemu staremu |x»lu. Ti nekega dne poginil v gorovju in mene čaka smrt v . areni. V Uuen< > Air«-s zapazil, da nisem več lak kot preje. Mo- t je k<»ii mi "-tale mehke n eieni okoreli. Ne lx»m s»e več lotil stare- : Ka fM.sla. . ri — Kaj pa hočeš.' Iti z menoj v gore? ; Da bi i.. > nekega lej>ega dne v Kordiljerah moje kosti? Ne. j jaz \em rieiv;»j drugega boljšega. | — Kaj pa.' j Vprašani je pomišljal nekaj časa ter rekel nato: .j — /. nobenim človekom nisem še govoril o tem in tejra bi ne , Krnel izvedeti nikdo. Ker pa bo prišlo do boja, sem lahko ranjen ali ; eelo ubit škoda bi bila. če bi umrla moja skrivnost z menoj vred. ; Ti moj najboljši tovariš in tebi hočem zaupati to skrivnost. i. — Strašil" sem radoveden. Svečani ton. katerega se poslužu-ješ, mi kaže, da je nekaj izvanrednega. — K<•>. (Jovorim namreč o bogastvih, o zakladu, ki je ©cividno r velikanski. \l — <) zakladu? Skoro se mi zdi. da govoriš v spanju. Meni >c ne sanja in to kar ti rečem, je < i-ta resniea in istina. ' To ti lahko dokažem s predmetom, katerega prav dobro poznaš. — Katerim predmetom f — !>'dgim šopom la>. katerega si \ idel pri meni. '( — Skalp Indijanea, katerega s ubil, ker te je hotel napasti. j. Da. Stvar pa je drugačna kot sem ti jo dosedaj pripovedoval. Tebi lahki povem resnieo. ker že sam večkrat storil i»ito. Jaz sem napadel Indijance iti ne on mene. ,— Sii, vragov. Taka je t"»rej stvar. Odkrito ti povem, da nisem vrjel tv«»ji pr jšnji povesti. Ničesar nisi imel takrat pri sebi. kar bi moglo vzbuditi [>ohlep Indijanca. Ti >i ga torej napadel in skalp je v zvezi z zakladom, o katerem govoriš? Ali naj domnevam, da je bil oni Indijanec lastnik zaklada? — Da. Sto vihl'ov. (Jovori jasnejše. Zakaj pa mu nisi odvzel zaklada? Ker za n; imej j>ri -»»-bi. Pri sebi je imel le par predmetov, ki ao »»padali k zakladu. — In <»ii ti je jKivedal. kje se nahaja zaklac.? j - Ne. — Torej ne vež kje iskati ta slavn zaklad? — Da in ne. Jaz vem in tudi ne vem. j Ne govori v ugankah. — .Ja/ miš im, da poznam okolico, da pa ne vem za dotično' me&to. — Potem se ue domišljaj kaj »rlede tega zaklada. Kaj mi koristi zaklad, - e ^a ne morem najti? Mogoče obstaja le v tvoji domišljiji. — Res obstaja. — Kje pa ? — (jori v hribih in na v>ak način v neki zaseki, katero imenujejo Dolina umorov. j — To poznam natančno. Glasi se. da so bili tam umorjeni rad-: nji Inke. Tako je. Jaz domnevam, da so tam Inke zakopali svoje za- \ klade, predno -o bili pomorjeni. I — Hm. p o gost o sem že čul. kako bogati so bili ti ljudje. Vse. j česar s-, se ti vladarji dotaknili, je moralo biti iz čistega zlata. Španci s<> ob onem času pnailjali domov cele ladje polne ziata in srebra. ■ Po kaj pomajra spominjati se tega. Govori. — Vse boš ilzvedel. Prišel sem takrat iz f'ile. kjer sem sodelo-j val pri več bikoborbah ter dobil par nagrad. Kot pa sem zaslužil denar, tako je zopet šel. Saj me poznaš. Jedel sera dobro, pil še boljše. ( igral, a nisem imel sreče. Vse sem izgubil in ko sem se napotil proti domu, sem se moral vdinjati kot služabnik pri nekem trgovcu, k; ' je hotel v Mendozo. Rečem ti. da ni nikdar dospel tjakaj. Zakaj, si lahko misliš. Pri tem se je ostudno zarezal. Po kratkem odmoru pa je nadaljeval : — Bil sem torej popolnoma sam. ko sem dospel na to stran po-; gorja. Ker si bil že tam. ti je dobro znano, kako pusta in prazna je ! dežela. Hotel bi jahati naprej do Salina del Condor, a pot je bila predolga. Vsled tega sem poiskal neko skalo, da se skrijem zanjo ; ter se zavarujem pred mrzlim nočnim vetrom. Legel sem na tla te*r hotel spati. — Ali si mogel spati! — ga je vprašal gambusino. — Zakaj pa ne? — Radi onega trgovea. ki ni nikdar dospel v Mendozo. — Jaz nisem otrok ali stara baba. Kdor je mrtev, se ne vrne. Kljub temu pa nisem mogel spati. Nekdo je prišel. — Indijanec? /Tlali* nrthndrriiJt \ ^ ' -—----—-- Marcel Prevost: Pozneje. ■ (Iz francoskega.) Gospa Robertier zbudivši se,1 vpraša: "Tedaj — kaj je?" Betsy: "Milostiva... velika košarica... od Vaillanta..." Gospa Robertier popolnoma 3i vzdramljena: "Ah! Cvetice... že b( vem... dobro... Odprite okna in .n prinesite košarico!" 2- Betsv stori. Košarica je polna čudežnih belih in rdečih rož. Betsy 5-odide.) ]bi Gospa Robertier: "Kako lepa s. misel... Prihodnji dan takoj, ko se zbudim... Tlmgi dečko, pa sem mu pisala tako nemilostno!" jH (Gre k svojemu pisalniku iz;*" mahagonija, odpre pismo prejš-|C njega večera ter ga zopet čita.js Potem hodi nekaj minut po svoji;ti sobi in obstane pred trodelnim 11 ogledalom. Z zadovoljstvom opa-j^ zi. da ji je spanje vrnilo svežostj polti. Gre zopet k pisalniku in' zmečka svoje pismo.) . . .nikakor mu ne morem posla- 1 C ti tega sedaj po cvetlicah. ic Vsede se *r. napiše hitro sledečejp besede: | "Lepa hvala... Sem zelo žalost-j na. Rada bi pozabila včerajšnjo' — pa ne morem. Obžalujte me! 1 (Prebere pismo.) Tako je prav. Ravno tako dostojno. kakor prejšnje, a prijaz-neje. Hočem ga vreči v nabiralnik, ko grem v T^onore. (Pozvoni Betsv in se obleče.) i ODEŠKI SOVJET SE JE PRIČEL PUNTATI. , London, Anglija. 31. avgusta.-Neki tukajšnji list je dobil iz Berlina poročilo, da se je so v jet t v Odesi spuntal proti moskovski vladi. Voditelji sovjeta so pro- f glasili svojo neodvisnost ter po- j zvali narod, naj zaene boj proti j ^ komunističnim nasilnikom. j- Baje je že prišlo do vročih spopadov. Nov nemški kovani denar. ' Nemški d K zbor je sklenil, da izda nov iz aluminija in bakra ko- j vni denar, in s:eer 400 miljonov i komadov po 1 marko, 600 miljo-1 nov po "{ marke in S00 miljonov ; komadov po 5 mark. Novi rudniki radija. j Ti. Londona javljajo, da so od-|kršli v Turkestanu bogate rudnike "adi ja. i_________ j Prosim za naslov rojake ali sarne-. ^a MARTINA KLEMENČIČA doma iz Krupe fara Semič, jaz John Kl^menčie, 12.")9 Talbot Ave . Butte, Mont., da mu izro- j čini lastnino pokojnega brata Jožefa Klemeneiča. Naj se javi! _ rrji-R—o.p) Glede izplačil v ameriških dolarjih!! Po novi odredb, finantnega minialer •tva v Jugoslaviji ie bankam tarr. veda, prepovedano iapiaitvanjc čekov «11 «lru-| I Bih nakazil v tujih valutah. Ako toraj j poiljete denar v arierlkantki veljavi. Do 1 d.«i potom čeka ali nakazila, «a banntr)ke, /rvr-, iitl ie vedno Izplačila v ameriških do- i larjih, vendar pa nakazilo ne sme pre-• tegatl zneska $250.— za vsakega posa- j meznega potnika. Do te avote pa lahke | izplačamo poljubne zneske. Amertikl de- ; nar se izplača le proti predložitvi, potne- j ga lista v u^adu Jadranske franke v I Ljubljani ali Zagrebu. V AVSTHIJt, ITALIJ4 In BASEDE-, NEM OZEMLJU Pa Še vedno laMio brez. ovir Isvrtujemo IzplačMa v amsrilklh d-»- j larlltl. Na nakaznici ali naroClinem Hatu na] j .bo vidno označeno, da se Ima Izvrilti ' izplačilo v ameriških dolarjih. | Poleg zneska, ki na I se izplača v ime j , Hikem denarju, se nam mora poslati I i tudi za poštnino in druge stroike kakor ! sledi • ! Za izplačilo do t 10.— po SO centov, [ 'za Izplačila od t 10.— do t 50.— po | $ 1.—, za Izplačila, ki presegajo znesek i t 50.— po 2 centa od vsakega dolarja l ali po • 2.— od sto. Denar nam Je poslati najb«lje po Do- j mesti c Money Order all pa New v»rli ! Bank Draft. I Frank Sakser State Bank j 81 Ccrtlandt St. New York. N. V septembra: La Lorraine, Havre: Majast.c, Cber-)ourg; Zeeland. Jberbour^: Orduna. Samburg. New Amsterdam. Boulogne: Pres. Hard-ng, Cherbourg in Bremen. 19. septembra« Resolute. Hairburf. Berengaria, Cherbourg. , 20. septembra: t , Vrance. Havre. T'res. Monroe. Cherbourg. i it. septembra: St. Paul. Cherbourg In Hamburg: CVuerttenberg. Hamburg. 23. septembra: George Washington. Cherbourg: Noor« dam. Boulogne: Kroonland. Cherbourg, Olympic. Cherbourg: Cretic. Genoa. 26 septembra: Seydlitz. Bremen Mauretaria. Cherbourg. 27. septembra: President Adams. Cherbourg: Seydlitz. Bremen. 28. septembra: Mount Clay. Cherbourg in Hamburg. 30. septembra: Rotterdam. Boulogne. 31. avgusta: Susquehanna, Bremen: Mongolia, Cherbourg in Hamburg: Caronia. Cherbourg 1 in Hamburg. ] 2. septembra: Kyndam. Boulogne: America, Bremen, i Olympic, Cherbourg. 5. septembra: Reliance, Hamburg: lffcoretanla, Cher-!bourg. 6. septembra: : Pres. Polk. Cherbourg. 7. stptembra: Mlnnekahda. Cherbourg in Hamburg: ; Hansa, Hamburg. 11- septembra: La Savoie. Havre: Finland. Cherbourg: i Orbita, Hamburg; Homeric. Cherbourg. Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen: I Saxonia, Cherbourg in Hamburg; Argen-[tina. Trst. I' IZ. septembra: Aquitania. Cherbourg. 13. septembra: | Paris, Havre; Torek. Bremen: ( Pres. Garfield. Cherbourg in Bremen. 114 septembra: J Rochambeau, Havre. Majichuria. Cherbourg In Hamburg: j Con te Rosso. Genova; Mount Clinton, j 1 Cherbourg in Hamburg.