S EV. 238.
* LIDIjam, V srcao, ooe 25. BOVeniDra 1925. Posamezna Številka slane 2 Din. Le!G L!I!.
Naročnina
za državo SHS: ■na mesec......Din 20
Ita pol leto . |ta celo leto
120 240
za inozemstvo: Iniesečno.......Oin 30
Sobotna izdaja: celoletno
I f Jugoslaviji .... Din 60 Iv inozemstvu. ... . 80
Cene Inseralom:
Enostolpna pelilna vrsta mali oglasi po Din r5o in Din 2-—, vetji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po Din 5'— in 41—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
Pri večjem naročilu poruši
Izhaja vsak dnn izvzemšl ponedeljka in dnevu po prazniku ob 4. uri zjutruj.
S tedensko
Ilustrirani Slovenec " Poštnina pihana v gb!ov:dI,
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6 III. Rokopisi se ne vračajo: netrankirana pisma se ne spre-iemaio. Uredništva teleton 50, upravništva 328.
tiski narol.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.65(1 in 10.349 (za inserale) bura-jevo 7.563, Zagreb 39.0tt, Praga in Dunai 24,797.
Neki za g. St. Radiča navdušeni list je njegovem nedeljskem govoru v ljubljanskem l^arodnem domu zapisal, da jc napravil vsestransko močen vtis. To je vsekakor točno, jčc namreč vpoštevamo maso vtisov tega go-Ivora. Lahko rečemo, da kolikor poslušavcev Ije imel g. Radič, toliko vtisov je zapustil. iTisoč vtisov, dvatisoč vtisov ... rekord vti-Isov. Toda kakih vtisov — to je drugo vpra-Išanje. Če si stopal v nedeljo po ljubljanskih lulicah ali posedal po kavarnah in vlekel na liišesa, kaj govore ljudje o Radiču, si lahko (slišal sodbe, ki bi, ako bi jih vse zabeležil, lizdale celo knjigo, izmed katerih pa si zaman liskal vsaj ene, ki bi bila za g. Radiča zares lugodna. Torej veliko vtisov je napravil Ra-|dičev govor, toda nobenega dobrega.
Efekt kakega govora presojamo navadno Ipo navdušenju, ki ga je dosegel govornik pri [svojih poslušavcih, vsaj pri svojih somišljenikih. G. Radič ni dosegel niti sledu kakega (navdušenja. Ni ga človeka, ki je bil na Radičevem shodu in ki bi mogel z mirno vestjo Itrditi, da ga je Radičev govor navdušil. To-lliko bolj pa so ostrmeli ljudje, ki so v po-Inedeljek čitali v »Nar. dnevniku« na prvem [mestu navdušen slavospev na impozantnega, [sijajnega, nedosegljivega itd. govornika gosp. Radiča in zatem pa čitali njegov govor. Ne, s takimi fanfarami se ne da pri Slovencih nihče uglušiti, s takimi raketami nihče zaslepiti ... in od navdušenega do smešnega je |samo kratek skok.
Rcsnica je, da jih je šlo v nedeljo veliko [v Narodni dom brez vsakega predsodka ali nasprotstva proti g. Radiču, češ, slišati ga hočemo, potem ga bomo pa premerili in pretehtali. Rezultat je bil: cla so ravno ti ljudje odšli najbolj razočarani, a ne samo razočarani, nego vprav ogorčeni. Zakaj? Ker so dobili vtis, da se je g. Radič iz svojih poslušalcev pravzaprav norčeval, razlagajoč jim po eni strani stvari, kakor se navadno razlagajo analfabetom in ignorantom, po drugi strani pa obsipajoč jih z besedami, ki so izgledale ko laskanja, v resnici pa so bile le žalitve. Ali je lo morda kompliment, če g. Radič hvali Slovence, kako so nadarjeni, ko jih je par dni prej javno proglašal za tepce? Ali ni to »popravljanje« še vetja žalitev, ali |sc ne pravi to naravnost norčevati se iz nas?
G. Radič je mestoma gotovo popolnoma pozabil, da govori pred Slovenci, pred politično zrelim in politično izobraženim občinstvom, da govori pred ljudmi, ki čitajo časopise in so dobro informirani o vseh dogodkih; sicer ne moremo razumeti, kako si je upal razlagati najpreprostejše in žc davno dognane stvari, ki jih pri nas ve in razume vsak abe-jcedar, kakor n. pr. da je Jugoslavija agrarna |dežela, da je pri nas najmočnejši slan kmečki stan, da mora pa vsak slan živeti, da je Ireba sloge med nami, da je potreben medsebojni sporazum, da morajo biti na vladi razumni ljudje, da treba v državnem gospodarstvu štediti, odpraviti iz uprave, kar je siabcga itd. itd. Torej najprimitivnejšo politično in narodnogospodarsko abecedo jc smatral g. Radič za potrebno nam Slovencem razlagati. Torej nas itna le za tepce. A kar se tiče tega, kaj jc vse potrebno storiti, da bo v naši državi bolje kakor pa je danes, tu ie vedel g. Radič tako obupno malo povedali, Ja se je za zjokati. Zadnji poslušavec bi bil vedel o tem g Radiča temeljito poučili, kaj le naši državi vsega treba.
Ne, tisto, kar je zapisal omenjeni list, da le g. Radič s svojim govorom napravil mo-icn vtis, jc gotovo tiskovna pomota; hotel 'e reči: mučen vtis. Veliko je g. Radič govoril, a malo je povedal. In še to malo kar !e povedal, jc staro, obrabljeno, slabo. Ljudje pa se od vseh strani vprašujejo: Kaj je prinesel g. Radič Sloveniji? Odgovor je samo eden: polna usta besed, a prazne roke. Ko l)i imel g. Radič pokazati samo eno majhno stvarno vrednoto njegovega »sporazuma« z S' Pašičcm, ko bi bil prinesel v Slovenijo le eno drobtinico kakega poboljšanja sedanjih razmer, pa bi to več zaleglo ko sto najlepših govorov. A g. Radič jc samo govoril, fantaziral in obljubljal, rcsnica, dejstva, današnje piilikc pa kriče od vseh strani: Se slabše je od tega »sporazuma« od dne do dne! Eno vsaj so pričakovali vsi, ki so šli na Radičev shod, da bo rekel o strašnih davkih, ki Slovenijo morijo, kako odrešilno besedo. Zaman: izre-
Belgrad, 24. nov. (Tzv.) Popoldne se je nadaljevala generalna debata o dvanajstinah. Seja je trajala od 4 do 8 zvečer. Kot prvi govornik je nastopil Lorkovič in nadaljeval včerajšnji govor. Poudarjal je, da hoče finančni minister okrniti avtonomijo občin.
Za njim je govoril Š e č c r o v , ki js ostro govoril proti odredbam v dvanajstinah, s katerimi fin. minister monopolizira devizni trg, kajti on zahteva neomejene garancije in odo-brenje, da sme iz rezervnega zakladu Narodne banke jemati neomejeno velike vsote za nakup deviz in valut. V Frrnciji so fin. ministri in vlada, ki so zahlevali tak način nakupovanja valut, morali dati ostavko. Pri na zahteva fin. n.inister popolnoma neomejeno razpolaganja.
Govor pcrL čr. Kulcvca.
Nato je dobil besedo dr. K u 1 o v e c, ki je govoril nad eno uro. Izvajal je sledeče:
»Največji zagovornik sedanje vlade za-gi^oki »Jutarnji list«, je v sobo'ni številki ugotovil, da so v Sloveniii podali davki neznosni. Svari druge pokrrjine, da n^j so pravo-čas J pobrigajo, da ne pridejo glede velikih davkov same na vrsto, ker so davčna bremena neznosna Jasno je, zaksj je »Jutarnji list« ravno v soboto to napisal. Ta ugotovitev ni f.rao fraza, to je žalibog žalostno dejstvo. To n'so p-i.zne be?ede, ampak bo to. poudarja govornik, dokazal s številkami ki jih oVavlja f:n. r ' listrstvo v svojih poročilih v »Služ' nih Novinah«. Te uradne številke govore, da
Sloven ja pl"čii'c šestino vseli državnih direktnih davkov.
Govornik navaja številke za vse vrste direktnih davkov in drž. doklad iz lela 1925. Iz teh sledi, da plača Slovenija nelcrlcrih davkov sedm;no, drugih šeslino. nekaterih celo petino. Navaja uradne številke tudi iz leta 1D24. in izvaja, da sledi iz teh šlevilk isli rezultat. Poud "ja, da je Slovenija davka na vo'ni dobiček plačala primeroma največ m^d lem l-:o Srbija in Črna gora nista plačali niti vinarja tr0 davka, ki je dal pri nas tež' e in težke milijone.
Od kod ta razlika? En razlog je v davčne n sistemu. Srb!;a je imela svojo glavno moč v posrednih ,'avkih, Avstrija v c'ire''nih. Sedaj sme dobili v Sloveniji srk. ka direktna in linearna povišanja z milimi do1'!":'-mi c'ire. t-n.ih davkov s čemer smo morali b"'i zelo prizadeti. Ko ie v pre'šn;em zasedanju dokazni z istimi številkami naravnost
ka*Estrcfa'no cbcavčcr.je S'ovc"';e, ni mogel fin. minister ugovarjati, pač pa jo takrat fin. minister izjavil, d., je Slo\enija bogata, ter ima plodno zemljo in veliko industrijo. Govornik dokazuje s statističnimi podatki, kako je fin. ministru neznan gospodarski polo.".aj v Sloveniji, lodrobno navaja stilistiko glede kmetskega slani in izjavlja, da so pri nas povečini mali kmetje z 1—3, 5—10 hektarov zemlje. Velika manjšina je tistih, ki imajo več zemlje. Poleg tcea jo zemlja malo plodna, zato večina niii to iko ne pridela, da bi sc mc^o prebivalstvo cd lega [veži veli.
Krko v'n-'a pct'ri~a rplo irduc' 'jo.
Glede industrije navaja govornik knjigo načelnika ministrstva za trgovino Savica, iz katere jasno sledi, da jc fin. minister v tem oziru na napačni poti. Poleg tega slovenska indi'°trija ni n„.šla razumevanja pri belgraj-skili krogih. Navaja uradno poročilo o plačilnih poravnavah in konkurzili, ki dovolj jasno govore, v kakem »sijajnem« star ju so nahaja bogastvo naše industrije. Kako vlada podpira slovensko industrijo, so najboljši dokaz razne
kel je lako besedo, da je zazeblo pri srcu naj-vnetejše njegove pristaše — besedo, ki jc kakor klofuta, in ki bo odjeknila po vsej Sloveniji kot šc nikoli nobena.
Prav je, da je g. Radič prišel v Ljubljano in imel ta svoj govor. Bili so ljudje, ki jim vse to, kar je on doslej počenjal, ni odprlo oči. Zdaj so se jim odprle. Zdaj vedo, pri čem so z njim. Zdaj vidijo, da vse, kar sloni na njegovem »sporazumu«, za Slovenijo nc pomeni prav ničesar; da so vse to samo prazne pene, ki se, ko posežeš po njih, razpršijo, v roki pa ostane — nič.
odborom.
državne dobave. Dasi bi se po zakonu o drž. dobavah imelo v prvi vrsti ozirati na domače tvrdke, je vlada odbila ponudbe naše industrije, dasi so bile najcenejše, in je oddala dobave drugim tvrdkam.
Poštni minister je dal nabavo 66 vagonov žice, v vrednosti preko 5 miljonov dinarjev, inozemskim tvrdkam, dasi je bila ponudba jeseniške tvrdke ugodna. Istotako letos z 71 vagoni žice. Ravnotako je pri ravnateljstvu državnih železnic z 80.000 kg okroglega železa. Isto je v Ljubljani pri razpisu za elektrifikacijo drž. kolodvora. Vse te liferacije so dobile tuje tvrdke protizakonito. Jasno pa o tem trdi priča 30.000 brezposelnih, ki ne morejo dobili dela, dasiravno bi radi de'ali.
Potemtakem je jasno vsakomur, kdor ima malo vpogleda v razmere, da ta visoka vsota, ki se steka z davki iz Slovenije v drž. kase, nima svojega vira v tem, ampak je
katastrofalno izmozgavanje ljudstva,
ki se mu davki odmerjajo ne z ozirom na dohodke, ampak so to davki, ki mu zasegajo kapital. Govornik dokaže to z dvema vrstama davkov in sicer davkom na osebno dohodnino in na hišno najemnino. Izjavlja, da je pri drugih davkih isto. Zakon o osebni dohodnini je dopuščal kot najvišjo davčno stopnjo prvotno 7.47% davka. Sedaj so ta odstotek z raznimi odredbami in zakonskimi določbami tako poslabšali, da so bistvo zakona uničili. Celotne obremenitve znašajo sedaj 30%, torej sko-aj eno tretjino celotnega dohodka. Z iaz-nimi zakonskimi določbami so tudi ukinili vse olajšave, ki jih je ta zakon dopuščal. Govornik se bavi s § 172. zak. o osebni dohodnini, ki govori o davčni lestvici, ter protestira, da so še lestvica vedno uporablja v kronali in zahteva, da se čita v dinarjih.
Razlaga §§ 173. in 174., ki upoštevata gospodarske razmere davkoplačevalca, na podlagi katerih se mora ta davek popolnoma odpraviti, oziroma zelo omejili. Dokazuje z izjavami od ičnih parlamentarcev, da so z zakonom v sedanji obliki postavili vse na glavo in uničili bistvo zakona, v sedanji obliki, kakor ga sedaj pri nas izvajajo. Izjavlja, da bo slavil pri specialni debati glede tega, kakor ludi g'cde drugih stvari, sprerrb-jcvalne predloge. Dokazuje, da je davek na najemnino tako pretiran in z raznimi drž. pribitki tako neznosen, cla ga mora davkoplačevalec v nekaterih slučajih še doplačevati. Navaja več vzgledov.
Jasno je, da pomeni tak davčni sislem, kakor se izvaja v Sloveniji, konfiskacijo narodnega premoženja in popolno upropaščanje narodnega gospodarstva. Minister se ne more izgovarjati, da tega ne ve. Povedali so mu poslanci Jugoslovanskega kluba ne neštetokrat v skupščini in osebno, dokazale so to razne de-putacije. Dalje se bavi govornik s plačilnimi nalogi, ki so z zakonom ukinjeni. S tem so vzeli davkoplačevalcem vsako kontrolo nad plačevanjem davkov in vrstami plačanih davkov. Davkoplačevalec ima pravico vedeli, koliko in katere vrste davka ima plačati in katere je že plačal. Govornik zahteva, da se plačilni nalogi zopet uvedejo. Navaja zglede, kake so se v tem oziru vršile velike pomote. To je dokaz več, da je zahteva upravičena.
Da je v Sloveniji >' davčnem vprašanju tako tega je kriva tudi uprava. Nikakor ne mislim zagovarjati brezvestnosti, ampak vestnost ima svoje meje. Govornik se obširno bavi z zn_.no okrožnico delegata ministrstva za finance v Ljubljani in z njegovim postopanjem na splošno. Poudarja, da mora pač biti v vrstah davkoplačevalcev v Sloveniji velika vestnost, da se je posrečilo tako visoko vsoto iz ljudi iz-tirjiiii. Če so davke sedaj plačali in so zaostanki, je to dokaz, da je davčna moč izčrpana. Posledica so razne persekucije in intabulacije dižave za stare zaostanke. Te intabulacije sedaj poplavljajo našo zemljo. Govornik navaja, koliko prodaj in inlabulacij je bilo. Za zgled, kako pretirane davke morajo plačati, navaja n ..lega brivca v Ljubljani kateremu je davčna oblast predpisala 28.000 Din. Ljudje ne morejo več plačevali davkov, vsaj večina ne.
Poleg tega so zelo krute kazni, ker jih opomin stane še 4% več. To jc krutost.
Ponovno poudarja, da tirajo te razmere naše ljudi v propast iu to tembolj, ker je pri
investicijah in državnih dajatvah stvar ravno nasprotna.
KoLkor več plačujemo, toliko manj dobivamo.
Dejstvo je, da ni v Sloveniji prav nobenih državnih investicij in da se morajo državne potrebe v Sloveniji kriti z direktnimi davki, dasiravno znašajo direktni davki komaj deve-tino državnih dohodkov. Ne samo, da država za razna dela v Sloveniji nima denarja na razpolago, temveč je inkamerirala vse državne doklade, ki so se točno plačale pod raznimi naslovi, ne da bi dala te doklade nazaj.
Govornik opisuje šolstvo, bolnice in cesie. Izjavlja, da bi morala šole, bolnice in ceste vzdrževati država, kakor povsod drugod. Zato mora vseh 70% nekdanjih deželnih doklad fin. ministrstvo povrnili Sloveniji za ceste. S podatki dokazuje, kolik o znašajo deželne doklade in koliko država dolguje cestnim odborom. Izjavlja, da bo v specialni debati stavil tozadevno predloge.
Dalje se govornik bavi z antisocialno politiko vlade in zahteva, da se člen 20 dvanajstim s katerim se ukinjajo 5 dinarske doklade na meterski cent premoga pri državnih do-1 'vah, razveljavi. Čudi se, kako more vlada 4000 ljudi s členom 20. vreči v najskrajnejšo bedo. O lem, kakor tudi o davku na ročno dele bo stavil predloge.
Končno izjavlja, da so razmere prisili'e prebivalstvo v Sloveniji brez razlike na stranke v enotno davčno fronto. Svoji volji so dali izraza na mnogih protestnih shodili, kjer so zahtevali, da naj se neznosne razmere takoj ukinejo.
Jugoslovanski klub je solidaren s to enetno davč::o fronto v domovini in tudi v Belgradu zastopa zahteve enotne fronte. Apel ira na tiste, ki so doma v enotni fro-'i, da naj bedo solidarni v Belgradu. Govornik je izjavil, da je zaenkrat storil svojo doižnost. Odgovornost za posledice, ki bodo nastopile, če vladna večina ne bo pokazala ra .un evanja za te neznosne razmere, bo pa večina težko nosila.«
Govornik je za svoj temperamentni in z dokazi podprli govor žel veliko odobravanje opozicije. Nato je bila seja prekinjena. Prihodnja seja se vrši jutri.
Pred

87Qispin v? ii f
)i



>Začasna delavska zbornica za Sloven:Jo«, ustanovljena v smislu določb zakona o zaščiti delavcev iz leta 1922. jo bila obsojena na smrt vse do tedaj, dokler ji ni dovolil bivši minister za socialno politiko v Korošec-Davidovi-čovem kabinetu dr. Behmen z naredbo od dno 12. sept. 1924, pobirati 5% doklad od bolniških prispevkov po zakonu o zavarovanju do-larcov. Od tedaj šele so »Delavske zbornice« dobile finančno podlago, uredde svoj upravni aparat in se uspešnejše začele uveljavljati v javnem življenju dežele in države.
Če je torej »Delavska zbornica« za Slovenijo« danes v stanu, da končno vendarle razpiše prve volitve v to za delavski stan tn':o velevažno ustanovo, ne smemo pozabiti, da so bile »Delavskim zbornicam : vse belgraisko vlade mačehe, le Korošec-Davidovičeva vlada lanske jeseni je pokazala in dokazala, da ima smisel za delavski stan.
Po statutu »Delavske zbornice za Slovenijo« razpiše volitve in določi glavne drle glavni volivni odbor. Ta je bil že s^ta\.j.n. Predsedoval mu je g. dr. Mrak. Funkcij ^ a rji »Začasne delavske zbornice za Slovenijo« pa so s tem predsednikom naleteli na odpor pri velikem županu dr. Baltiču. ki je odklonil njegovo potrd;tev. Poučeni kro-i trdijo, da bi bil g. Balliču ljubši g. dr. Gorš č nač. lnik oddelku za socialno politiko, bodisi cla bo g. Baltič odklonilno stališče napram g. Mraku revidiral, bodisi da se bo imenovana sorialno-cii-mokrat-ska večina zadovoljila z g. Goršičem, — gotovo je, da stojmo neposredno pred raz - om volitev v »Delavsko zbornico za Slovenijo«.
V tem mnenju nas potrjuje zlasti še dejstvo, da je »Okrožni urad /a zavarovanje iglavcev« v Ljubljani ukrenil že vse potrebno korake, da se s 1. decembrom t 1. začno pisati volivni imeniki, ki morajo biti končani pred 20. decembrom t. 1.
Izgleda torej, da bo glavni odbor pod predsedstvom g. Mraka ali Goršiča potrjen to
dni, nakar I>i na svoji seji proglasil volitve s 1. dec. 1925. (Ui 1. do 20. decembra morajo biti nato spisani vo^ni imeniki. Od 20. do 30. de-ccmbra bodo le-',i v svrho reklamacij razpostavljeni po vseh krajevnih edinicah delavskega zavarovanja. (Ekspoziture Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, krajevne bratov-Eke Bkladnice in poslovalnice Trgovskega bolniškega in podpornega društva.) Od 1. do vključno 5. januarja 1926 bi se vlagale kandidatne liste. Glasovanje po glasovnicah pa bi trajalo od 25. do 30. jan. 1926, nakar bi se vršil skrutinij.
Vedeti je treba, da imajo volivno pravico vsi delavci in nameščenci brez ozira na spol, ki so bolniško zavarovani in spadajo še vsaj pod 6 .mezdni razred, odnosno katerih zavarovana mezda je bila višja od Din 5.26.
Kandidatne liste bodo smele vlagati samo strokovne organizacijo, ki so bile do dne 1. de-
cembra t. 1. registrirane v »Delavski zbornici za Slovenijo«. Za krščansko-socialno delavstvo in nameščenstvo bo torej prišla v poštev »Jugoslovanska strokovna zvoza« s svojimi 14 zvezami, odnosno »Jugoslovanska strokovna zveza zasebnih uslužbencev« za nameščence. Plenum »Delavske zbornice« sestoji namreč iz 60 delegatov: 50 jih odpade na delavce, 10 na nameščence. Prvi kot drugi bodo vlagali posebne ločene kandidatne liste. Nameščence tvorijo po pretežni večini vsi, ki spadajo pod pokojninsko zavarovanje za nameščence.
»Delavska zbornica za Slovenijo« je vele-važna ustanova in se bo zlasti v avtonomni Sloveniji mogla razviti do ogromne važnosti. Potrebno je, da ji posveti pažnjo celokupna naša javnost in da smatra volitve vanjo k^t rtvar, na kateri je zainteresiran celokupni sl^' ciski narod. Upamo pa, da bo delavstvo Slovenije to razumelo.
PSpOdStVU.
Veliki shodi dr. Korošta v H
m se-
KATOLIŠKO HRVATSKO LJUDSTVO OBSOJA IZDAJALSKO IN PROTIKATOLTŠKO P0-i (vO SVOJIH D^oEDANJIH VODITELJEV. — D!t. KOROŠEC RAZKR vUJE GONJO ZOPER VATIKAN ZARADI ZAVODA SV. IIIERONLMA. — BELGRAD 151 RAD IZ ZAVODA SV. HIERONIMA NAPRAVIL HOTEL ZA SVOJE PROTEKCIONAŠE. — UDANOSTNA BRZOJAVKA NADŠKOFU DR. BAUERJU.
Mostar, 24. nov. (Tzv.) Po dobrouspelili shodih v Mostarju, Ljubuškem, Grudih, Viti-nah in drugih krajih Hercegovine sta dr. Korošec in predsednik HPS Barič odpotovala v severno Dalmacijo, odkoder poročajo, da se je v Preki pri Zadru vršil veličasten javen shod, ki je bil zelo številno obiskan. Govorila sta dr. Korošec in Barič. Njuna govora sta bila sprejeta z velikim navdušenjem.
Dr. Korošec je med drugim govoril tudi o vprašanju zavoda sv. Hieronima in dejal: »Četudi je nesporno, da je zavod sv. Hieronima last Vatikana, je hotel Smodlaka imeti upravo v svojih rokah. Zavod je nacionalen v toliko, v kolikor imajo pravice študija jugoslovanski katoliki. Belgrad pa bi hotel iz zavoda sv. Hieronima napraviti hotel za svoje protekcionaše. Netaktno je, da se je naše poslaništvo sploh vselilo v hišo sv. Hieronima, tembolj, ker so bili prostori brezobzirno zavzeti. Še bolj netaktna je bila pretnja tajnika našega poslaništva pri Vatikanu Moscatellija, d." bo poslaništvo zaprlo zavod, ki je vatikanski, ne državni. Naše poslaništvo pri Vatikanu je sestavljeno iz samih diplomatov autodidak-tov brez diplomske erndicije. Dr. Smodlaka je pri nastopu službe držal netakten govor, na to pa je mislil pokazati svojo veščino z udiranjem ključavnic in lokalov in s pretnjo s policijo.
Ako vlada želi dobiti častne pravice,
mora spremenili svojo cerkveno politiko. Dosedaj je vedno delala težave pri imenovanju škofov. Številne škofovske stolice so bile leta in leta prazne, v Vojvodini se je protipravno konfiscirala cerkvena in šolska imovina, verouk se je metal iz šol. katoliške preparandije so se zapirale, škofje so se šikanirali, Belgrad ni vodil prijateljske politike napram sv. stolici, središču katoličanstva. Dobri katoliki bodo ostali na strani cerkvenega poglavarja, ki brani Hrvate in katoliške pravice. Samo izdajicc katolikov in hrvatske in slovenske misli so na drugi strani. Sedanji sv. Oče je velik prijatelj Slovanov, kakor je bil to Leon XIII., mi pa ostanemo njegovi verni sinovi.«
S skupščine je bil dr. Bauerju, zagrebškemu nadškofu, poslan sledeči brzojav: Na veliki skupščini v Preki naprošeni in pooblaščeni od ljudstva Vas prosimo, da sprejmete v času napadov na naš episkopat izraze vernosti in udanosti hrvatskega naroda in duhovščine. Dr. Korošec, Barič.«
Popoldne se je vršil drug velik shod, na katerega je prišlo mnogo ljudi iz raznih otokov. Številne deputacije iz severne Dalmacije so prisostvovale temu hodu in humo odobravale in aplavdirale govornike. Potem je imel dr. Korošec številno obiskan sestanek duhovščine iz severne Dalmacije.
ITAL' ANSKI POSLANIK ZAHTEVAL, DA SE RADIČ ZARADI LJUBLJANSKEGA GOVORA OPRAVIČI. — RADIČ POKLICAN K PAŠIČU IN NINČIČU AD AUDIENDUM VERBUM — RADIČ MORA DEMANTIRATI.
Belgrad, 24. nov. (Izv.) Dočim režimsko časopisje skuša pokazati Radičev govor v najboljši luči in javlja, da je naredil v Belgradu ugoden vtis, smo takoj ugotovili, da bi moral Radič malo bolj paziti na svoje besede. Da je temu tako, se vidi iz posledic, ki so nastopile. Ne samo, da radikali odkrito izjavljajo svoje nezadovoljstvo, je prišlo do nove blamaže Stjepana Radiča, ki je moral danes svoj govor demantirati. Tukajšnji italijanski poslanik je namreč zahteval pri svojem obisku pri Pašiču, da se mora Radič zaradi svojega govora opravičiti.
Z ozirom na to je bil Stjepan Radič takoj poklican v predsedništvo vlade, kjer je dobil dobro lekcijo od Pašiča in Ninčiča. Na-
to pa je bil primoran preko uradnega pres-biroja dati obširen uraden demanti, v katerem poudarja, da so njegov govor nenatančno i zabeležili, dasiravno so bili to izurjeni parla-■ mentarni stenografi, ki so svoja poročila pod-j pisali s polnim podpisom. Radič pravi, da ni govoril o mejah napram Italiji in da ni žalil fašistov, ko je govoril o črnih srajcah.
Izjava je vzbudila obilo komentarjev in obilo smeha v vseh tukajšnjih krogih, ker se vidi, da Radič začenja staro pesem, da tega ni govoril, kar so zapisali, dasiravno je njegov govor slišalo toliko in toliko ljudi. Smatra se, da ne bo ostalo pri demantiju, ki ga mora dajati, marveč da bo moral Radič izvajati tudi siccr potrebne poslcdice.
Pariz, 24. nov. (Tzv.) Painlev6 je moral odstopiti, ker desničarsko krilo vladne večine ni odobrilo važne določbe njegovega finančnega načrta v izplačilu obresti državnih zadolž-nic, ki zapadejo meseca decembra. Painlevč je namreč predlagal 15 odstotno oddajo premoženja. S tem predlogom se je večina v principu strinjala. Ker pa do 8. decembra ni mogoče iztirjati od obvezancev nanje odpadajočih zneskov, je Painlevč zahteval pooblastilo, da sme na račun premoženjske oddaje najeti pri francoski državni banki posojilo v znesku 8 milijard frankov. Ta svota bi zadoščala za izplačilo obresti, ludi če bi vsi lastniki za-dolžnic zahtevali svoj denar naenkrat. Del socialistične večine pa tega predloga ni sprejel iz bejazni, rla bi se vsled nove inflacije zopet podražile najvažejše življenjske potrebščine in je zahteval, da se izplačevanje dolžnih obresti razdeli na 25 let, kar bi pomenilo v stvari n i . ij. Za ta korak pa se zopet vlada ni
Italijanske vesti.
Aim, 24. nov. Veliki mojster italijanskih ' nov odvetnik Torriciani je vsled nove-; n . iiifona o tajnih društvih odredil, da se vse i.1, -daiije prostozidarske organizacije v Italiji razpuste in ustanove nove na podlagi določb novega zakona,
.Včeraj so tu aretirali bivšega komunistič-
hotela odločiti, ker bi bil s tem francoski kredit silno omajan in zato je Painleve odstopil.
Pariz, 24. nov. (Izv.) Kot začasni vodja finančnega ministrstva je izdelal Painleve zakonski načrt, s katerim se vlada pooblašča najeti pri državni banki posojilo v znesku 1 in pol milijarde, da državna blagajna ne bi ostala 8. decembra brez sredstev.
Pariz, 24 nov. (Izv.) Herriot je predlagal kot predsednik parlamenta predsedniku republike Doumergue-u, naj poveri sestavo nove vlade Briandu.
Pariz, 24. nov. (Izv.) Zbornica je sprejela Painlevejev predlog, da najame država pri državni banki posojilo v znesku poldruge milijarde frankov z 239 proti 103 glasovom. Predlog je sprejel tudi senat s 173 proti 103 glasovom. Sprejetje tega predloga ni v nobeni zvezi z rešitvijo vladne krize.
Pariz, 24. nov. (Izv.) Briand je odklonil sestavo nove vlade.
nega časnikarja Guaglina, ki je osumljen zveze z inozemskimi tajnimi organizacijami.
Milan, 24. nov. Po odredbi višjih oblasti smejo »Giustizia« (glasilo razpuščene stranke socialistov unitarcev), »Unila« (komunistično glasilo) in »Avanti« (glasilo maksimalistov) začeti zopet izhajati.
Messina, 24. nov. Tu je 2000 komunistično organiziranih delavcev prestopilo v fašistov-ski delavski sindikat.
BO,T ZA NEODVISNOST EGIPTA SE ZOPET ZAČENJA.
London, 24. nov. (Izv.) V nedeljo se je vršil v Kairu shod opozicionalnih poslancev meseca marca t. 1. razpuščenega egiptovskega parlamenta. Zbor, katerega se je udeležilo precej senatorjev in okoli 170 poslancev, se je konštituiral kot parlament in je izvolil Zaglul-pašo za svojega predsednika. Zborovalci so sklenili nezaupnico vladi in izvolili posebno deputacijo, da izroči nezaupnico kralju Fuadu.
London, 24. nov. (Izv.) Egiptovska vlada je spričo zborovanja opozicionalnih poslancev odredila obširne varnostne odredbe. Po mestu so hodile močne vojaške straže, poslopje parlamenta pa je bilo popolnoma obkoljeno od vojaštva, močne vojaške rezerve pa so bile zb rane v poslopju ministrstva za javna dela. Vlada je imela dolgo sejo, da se posvetuje o položaju. Sklenili so prepovedati vsako politično zborovanje.
Jeruzalem, 24. nov. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih pripisujejo nenadnemu po-
kretu v Egiptu velik pomen in smatrajo poj, žaj za jako resen. Vplivni muslimanski kroi so mnenja, da bo sedanji od angleške vlač imenovani ministrski predsednik Zivar-pa! odstopil. Ni izključeno, da pride med angl( škiin vrhovnim komisarjem v Egiptu in nie voditeljem opozicije Zaglul-pašo do pogajan Če bodo dovolili Angleži Egipčanom gotov koncesije, prevzame vlado zopet Zaglul-paJ,
UPOR V SIRIJI.
Pariz, 24. nov. (Izv.) »Journal des D( bats« poroča, da se položaj v Siriji ne izbo] šuje, ampak postaja od dne do dne resneji Organizacija upora dela organizatorjem va
čast.
London, 24. nov. (Izv.) »Daily News« ročajo iz Bejruta, da so Druži ujeli neko at gleško misijonarko, ki že 20 let deluje v S riji, in jo odpeljali v Hasbejo. Angleški kon zul je izjavil, da njeno življenje ni ogroženi
po
Avstrijsko časopisje proti
Radiču.
Dunaj, 24. nov. (Izv.) V avstrijskem časopisju se opaža velika nezadovoljnost z govorom Stjepana Radiča v Ljubljani, zlasti pa z onim delom, ki govori o ujedinjenju vseh Slovenccv. »Neue Frcie Presse« pravi, da je treba počakati, kaj bo rekla na Radičeva izvajanja bclgrajska vlada in meni, da je pač malo verjetno, da bi odobravala v dobi splošnega pomirjenja take besede, ki žalijo Avstrijo.
komimfste vabijo
Praga, 24. nov. (Izv.) Nekateri listi poročajo, da se nameravajo češke socialistične stranke resno zavzeti za to, da pridobe tudi j komuniste za vstop v vlado. Zastopnik čeških narodnih socialistov posl. Stribrny je baje že storil prve korake v tem oziru. Če bi se posrečilo pridobiti komuniste, bi bile meščan-| ske stranke potisnjene v opozicijo. Za pogaja-j uja med socialisti in komunisti se baje zelo zanima tudi predsednik Masaryk.
Praga, 24. nov. (Izv.) »Češke Slovo« in »Pravo Lidu« prigovarjata komunistom s posebnimi pozivi, naj vstopijo v vlado. »Češke Slovo« n. pr. piše: »Ker imajo komunisti 40 poslancev, je njihova dolžnost, da vstopijo v vlado in lam zastopajo koristi delovnega ljudstva. Narodni socialisti nimajo povoda, da bi odklanjali sodelovanje s komunisti, pod pogojem seveda, da ne ogrožajo obstoja države.« Komunistično »Rude Pravo« pa vse take in slične ponudbe zaenkrat še odločno odklanja in p:še: »Narodni socialisti in socialni demokrati naj mirno prepuste vlado meščanskim strankam in naj gredo z nami vred v opozicijo, da se skupno pripravimo na prihodnje volitve. | Če se bomo dobro pripravili, lahko računamo, i da dobimo v doglednem času na Češkem vlado kmetov in delavcev.«
NAPETOST MED ČEHI IN SLOVAKI.
Fr Ega, 24. nov. (Izv.) Na postaji Zarno-vice na Slovaškem je velika množica z gor-jačami oboroženih ljudi napadla kolodvor in hrupno zahtevala, da tamošnji češki postaje-načelnik takoj zapusti svoje mesto. Postaje-načelnik si je izprosil lc to ugodnost, da sme pospraviti svoje stvari in odpotovati z naslednjim vlakom- To so mu dovolili. V tem času pa je pestajenačelnik poklical na pomoč orožništvo, ki je takoj prihitelo na pomoč in izgrednike razgnalo. Kolovodje so orožniki zaprli.
in sporazum v Locarnu
Berlin, 24. nov. (Izv.) Na včerajšnji seji državnega zbora jc dosegel kancler dr. Luther s svojim govorom, v katerem jc priporočal odobritev v Locarnu sklenjene pogodbe, po-; polen uspeh. Najvažnejša poslcdica odobritve bo izpraznitev zasedenega nemškega ozemlja, 7. vstopom v Društvo narodov pa bo Nemčija dobila zopet pravico do kolonijalnih mandatov. Kot članica Društva narodov bo Nemčija lahko mnogo storila za nemške narodne manjšine v tujih državah.
Proti sprejetju pogodbe so nastopili samo komunisti in nemški nacionalci.
Zarota v Entfiji.
London, 24. nov. (Izv.) V Allahabadu je policija prišla na sled obsežni zaroti, ki je obsegala nad 20 tajnih organizacij v raznih provincah Indije.
KRIVDA GRČIJE.
SoJijn, 24. nov. (Izv.) Mednarodna komisija za preiskavo vzrokov grško-bolgarskega spopada jc prišla v Sofijo. Poročilo komisije, ki brez dvoma ugotavlja grško krivdo, je napravilo v Bolgariji najboljši vtis. Sedaj gre lc še za določitev višine odškodnine, ki jo bo morala plačati Grčija.
j Kakor vstttS&o leto, i tiscSI leSos S tBcpce "rsrrl&ra
1 Miklavžem v Mm.
Primera med obema je dana že sama p sebi. Slovenci smo živeli dolga stoletja po Avstrio in pod nemškim gospodstvom, Slo vaki so živeli pod madjarskim gospodstvon Avstrijska uprava je bila dobra v upravne; oziru, velike krivice pa smo morali prena Sati v političnem oziru. Tako je bilo tudi ni Slovaškem. Tu germanizacija, tam madjari zacija, ki so jo podpirali v prvi vrsti iz Gali cije piiseljeni anacionalni židje. Slovenski ele ment se je izseljeval v Ameriko, da se rel gospodarskega pogina, Slovaki tudi. In jezi kovna zanimivost je, da se Slovaki imenujeji »Slovence«.
Izid zadnjih državnozborskih volitev Slovaškem je postavil Slovaško v ospred političnega zanimanja. Pred vojno, dokler « bili Slovaki še pod madjarsko oblastjo, se zanimal zanje znani angleški politik Setoi Watson, ki je z neobičajno oekritosrčnostji in pogumom razkril pred vsem svetom tud naši javnosti le predobro znane madjarske po litične metode. Seton Watsonovi spisi o Slo vaški so pomaknili tudi dotlej še neznane Slo vake na svetovnopolitično pozornico.
Med svetovno vojno so obravnavali inozemstvu tudi slovaško vprašanje. Predolgi bi bilo spuščati se v vse podrobnosti razprav o slovaškem vprašanju; naj zadostuje, da ome nimo, da se je vprašanje Slovaške po vojn rešilo v zelo ugodnem smislu za Slovake podpisom znane pogodbe v Pittsburgu, ki nosi tudi podpis Masarykov. Glavna določba Pittsburgu v Ameriki sklenjenega sporazuma je avtonomna uprava Slovaške.
Po vojni pa je prišlo drugače. Češka vlada v Pragi je — z ozirom na Nemce na Češkem — uveljavila za vse češke dežele najstrožji centralizem, z Nemci vred pa so postali žrtev centralizma tudi Slovaki.
Centralistični upravi na Slovaškem se uprl voditelj Slovakov duhovnik Andrej Hlin-ka. On je od začetka prevrata pa do danes z železno doslednostjo vztrajal na tem, da dobe tudi Slovaki v novi državi svoje pri-redne pravice v še veliko večji meri kakor pod bivšo Madjarsko. Pretrpeti je moral zato mnogo zaničevanja, prenesti mnogo obrekovanja in natolcevanja, on pa se ni uklonil, ampak je nadaljeval neustrašeno svojo politično pot do končne zmage. »Separatist« Hlinka jc danes ena glavnih političnih sil v češkoslovaški državi. '
Hlinkovi nasprotniki trde, da se ima za svoj najnovejši politični uspeh zahvaliti le ženski volivni pravici in demageškim geslom, Ta trditev objektivne presoje razmer na Slovaškem ne prenese. Mnogo trdnejše drži trditev, da je dosegel Andrej Hlinka svoje glavne uspehe po zaslugi praškega centralizma.
Centralna vlada v Pragi je vso upravo na Slovaškem centralizirala do skrajnosti. Imenovala je sicer za Slovaško posebnega ministra, toda ta je bil le slepo orodje in zgolj izvršilni organ vlastcdržcev v Pragi. Posebno ministrstvo za Slovaško je bilo golo slepilo, češ da imajo Slovaki itak vse, kar hočejo, ker imaio svojega ministra. Pozabila pa je centralna vlada v Piagi popolnoma, da so imeli nekdanji ogrski državljani svoje komitate, ki so uživali veliko neodvisnost. Kakor že sto-in stokrat v zgodovini, se je tudi na Slovaškem pokazalo, da ni debro prenaglo trgati i starih in v življenju ljudstva ukoreninjenih I javnopravnih ustanov. Centralistična državna uprava v Pragi se za vse to ni zmenila, ampak je v imenu edinstvenosti naroda in države centralizirala vse, kar se je sploh ccn-j tralizirati dalo, ne da bi se najmanj ozirala : na zgodovino in tradicijo in na krajevne po-' trebe slovaškega prebivalstva. Ker pa so najbolj zagrizeni ccntralisti pripadali vrhu vsej" še onim krogom, ki niso smešili in zaničev-le avtonomnih pravic Slovakov, ampak ■ žalili tudi slovaški verski čut, se je od; ovtonomisličnih Slovakov proti centralističn i Čehom šc podvojil in rezultat slovaškega o.i : pora izražajo zadnje volitve.
Zgodovina uči in praksa uči. V zgodovini j so zanimive analogije. Kakor na Slovaškem
trdi pri nas vodi borbo za avtonomijo | - rka ljudska stranka. Tudi mi smo ime'1 svojo pittsburško pogodbo«, znani sporazum
v Ženevi, ki pa ga je njegov glavni podpisnik Nikola Pašič kratkomalo zatajil. Tudi pri nas se izvaja najstrožji centralizem na vseh pol.ih uprave s pomočjo ljudi, ki igrajo v našem j-v-nem življenju isto vlogo kakor na Slovaškem razni »ministri za Slovaško«. Slične razmere pa rode slične rezultate in naj si prizadevajo ti ali oni krogi v Sloveniji s še lako mamljivimi sredstvi uničiti slovensko vcljo po s.movladi, uničili je ne bodo!
Hlinkovo glasilo »Slovak« je zapisalo dne 15. novembra: »Slovaci žiju a žit budu.« Tudi Slovenci živimo in bomo živeli, kajti »dušo naroda lahko kamenjaš« — piše »Slovak« — »lahko jo stokrat ubiješ, a ona se tudi stokrat oživi.«
Pod Radičevo komando. Na sestankih v Mariboru in Ljubljani se je sklenilo, da Samostojna kmetska stranka in Zveza kmetskega ljudstva likvidirata in se popolnoma fuzijoni-rate s Hrvatsko seljačko stranko. Slovenski kmetijaci, oziroma bivši republikanci so se s tem popolnoma pretvorili v hrvatske seljake. Sicer se bodo kmetijci zaradi varanja slovenskih kmetov lahko še zanaprej imenovali »sa-mostojna kmetska stranka« ali »zveza kmetskega ljudstva«, v resnici pa so ena stranka s hrvatsko seljačko stranko, kar se je dokumentiralo tudi s tem, da je Pucelj odložil čast predsednika samostojne kmetsko stranke ter je na njegovo mesto za predsednika bil imenovan minister Stjepan Radič, ki bo zdaj neomejeno komandiral tudi slovenske kmetice. Tako je slovenska samostojna kmetska stranka obenem z bivšimi slovenskimi republikanci vzela žalosten konec in so vsi kmetijci na Slovenskem pod hrvatsko komando Pašičeve-ga ministra Radiča. Gospodje, ki so se svojčas zaklinjali, da so samostojni, so obenem z avtonomno Slovenije žrtvovali tudi slovenski značaj svoje stranke in so se podali popolnoma pod hrvatsko komando. Slovenski samostojni kmetje so bili in jih ni več — imamo samo še člane hrvatske seljačke stranke, gospod Pucelj in Kelemina pa sta ostala samo še podpredsednika HSS, prvi za ljubljansko, drugi za mariborsko oblast kot Radičeva eksekutorja med »planinskimi Hrvati«, ki tako imenilno pojo in se tepo, kakor jih je pohvalil gospod minister na shodu v »Narodnem domu«.
Spre.en žurnalist je vsekakor naš kolega, gospod Evgen Demetrovič, glavni in odgovorni urednik »Jutarnje.ga lista« v Zagrebu. V članku »Slovenija« na uvodnem meslti svojega lisla nam g. Demetrovič pripoveduje, kako rad da prihaja v Ljubljeno, kako ga Slovenija sililo zanima in kako jo on temeljito pozna in vednobolj spoznava, ln tako je bil on, kakor pripoveduje, v Ljubljani tudi preteklo nedeljo. »Bože moj « vzklika, »koga sve nišam vi-
olo na jučerašnjoj skupšiini!« Videl je malega gospoda Baltiča. ki da se ju že popolnoma depolitiziral, videl demonstrirajoče orjunaše, videl seveda tudi klerikalce in občudoval ljublj nsko meglo. Bil je tudi v kavarni — naibrž v »TTnionovi« — ter opazil, kako strastno Slovenci bero hrvatske novine tako da je »samo na pojedinu zagrebačku novinu morao čekatl čit; i sat«. In še mnogo drugih stvari je g. Demetrovič preteklo nedeljo v Ljubljani videl. Najzanimivejše pa je to, da je g. Demetrovič vse to videl, dasi ga v nedeljo v Ljub'i .ni sploh ni bilo!
Dr. Žerjav obsoja ljubljanske demonstracije proti Radiču. »Obzor« poroča: »Ob prihodu ministra Stj. Radiča v Ljubljano je klerikalna mladina proti Radiču demonstrirala. Demonstracije pa niso bile preobsežne. Ker so so demonstracij udeležili tudi pristaši rmo-stojnodemokratske stranke, se je kasneje — kakor smo zvedeli iz. verodostojnega vira — vodja samostojnih demokratov v Sloveniji g.
dr. Žerjav osebno opravičil g. Stj. Radiču in demonstracije obsodil.« — »Jutarnji list« dne 24. novembra pa o tej stvari piše sledeče: »Pravijo, da je gospodin dr. Žerjav protestiral pri velikem županu proti klerikalnim demonstracijam v soboto zvečer. Vrlo dobro! To je politika svobodne roke samostojnodemokratske stranke v Sloveniji i nadaljevanje akcije dr. Pivka, ki jo je Ljubljana namenila Mariboru. Maribor bi namreč imelo biti ono mesto, ki bi dr. Žerjava v trojanskem konju preneslo v Belgrad. Toda dr. Žerjavu se je zgodil malheur. V nedeljo predpoldne je skušala ljubljanska Orjuna, ta stvor in varovanec dr. Žerjava, demonstracijo pred Narodnim domom. Gotovo Orjuna ni bila informirana, da dr. Žerjav misli, da je prišel čas, ko bi se mogel 011 približati Hrvatski seljački stranki, potem ko njegovo približevanje radikalom ni uspelo in ko ni uspelo približevanje Pribičeviča in drugov Radiču.« — Jako interesantno!
Belgrad, 24. nov. (Izv.) Bivši poslanik pri Vatikanu se na vse načine trudi, da bi po časopisih prikril svoje postopanje in ga predstavil kot korektno. V »Večerujem Vremenu« se zopet nekdo z »najmerodajnejšega mesta« vrača na takozvano afero sv. Hieronima, v kateri se skuša opravičiti netaktno postopanja dr. Smodlake. Nekateri listi poročajo, da odide dr. Smodlaka zopet na svoje mesto. Z merodajnega mesta se pa ta vest še ne potrjuje. Diplomatski krogi so mnenja, da je to napačno, kajti postopanje Smodlake je tako, kr' ršno ne bi smelo biti delovanje diplomata. M: jnja so, da bi moral Smodlaka sam izvajali posledice.
Belgrad, 24. nov. (Izv.) Papežev nuncij je obiskal Ninčiča ter ga ponovno informiral o stališču sv. Stolice glede zavoda sv. Hieronima. Celo zadevo je sv. Stolica popo'noma pravilno, kakor se ponovno poudarja, tretirala in je Vatikan dosedaj pokazal dovolj dobre volje, da reši vsa težavna vprašanja med sv. f dico in našo vlado na najbolj prijateljski način. V kolikor se to dosedaj ni storilo, leži krivda drugje, ne pri sv. Stolici. Pravice, zajamčene sv. Stolici za zavod sv. Hieronima, so jasno raztolmačene v breve Leona XTTL, ravnotako v jamstvenem zakonu. Stvar naše dr~ave je, c'a s taktnim postopanjem p-idemo do častnih pravic, ki jih Vatikan lahko da.
M-

rjto!St3V3li IZ

y
, ' a M i.s^ril
SKOPJE SVARE PRED KULTURNIM BOJEM.
Bolgrad, 24. nov. (Izv.) Jutri zapuste zagrebški narlškof dr. Bauer, mariborski škof Karlin in djakovski škof Akšnmvoič Belgrad. Tekom svojega bivanja so prišli v stik z vse-^mi odgovornimi čini tet ji ter jih pri tem informirali o zahtevah, ki so jih jugoslovanski škofje na poslednji konferenci v Zagrebu formulirali v imenu katolikov v Jugoslaviji. Te zahteve so znane in upravičene. Zato je treba to odločitev jugoslovanskih škofov pozdravili. Pri lej priliki so opozorili merodrjne kroge na težke posledice, lu bodo morale naslopili, če se bo nsdalje vodila kulturnobojna politika, ki jo je bilo v poslednjem času čuliti na vseh poljih. Katoličani zahtevajo da so v novi državi enakopravni in ne bodo ni' dar dopustili, da bi se njihove pravice omejevale v tej ali oni obliki Škofja so svarili pred kulturnim bojem ki ga pričenjajo razni neodgovorni elementi, kajti dosedanji taki poskusi v drugih državah do-
volj jasno kažejo, da taki boji niso in ne morejo biti v korist ljudstva. Nekateri krogi celo oub priliki obiska visokih cerkvenih dostojanstvenikov niso mogli zatajiti svojega pravega čustva napram najvišjim zastopnikom jugoslovanskih katolikov, kar je najboljši dokaz, da je kampanja prot sv. očetu samo pretveza, pod katero naj bi se populariziral kulturni boj proti vernemu katoliškemu prebivalstvu. Tukajšnji katoliški krogi so mnenja, da bi bilo dobro, če bi jugoslovanski škofje svojim vernikom pojasnili v posebni spomenici poslednje dogodke in začetek novih ter posledice in njih razvoj.
Povedni odmevi na našem vseučilišču.
Ljubljana, 23. nov. 1925.
Sobotne volitve na naši univerzi so dale povoda najrazličnejšim kombinacijam in ugibanjem, pa tudi špekulacijam, ki nikakor niso osnovane. Tako reklamirata »Jutro« in »Slovenski narod« zase onih 463 glasov, ki jih je dobila »Lista delavne omladine«. Nočemo zagreniti demokratski gospodi velikega apelita, če posvetimo v navidezno skrivnost tega števila. Popolnoma tiho in nrlrno naj vzamejo na znanje, da predstavlja omenjeno število z ozirom na politično pripadnost volivcev liste A sila pestro sliko. Polimorfnost je tu celo večja nego pri listi B; samostojni demokratje poleg velikega števila radikalov, davidovičevcev, neopredeljeni, pa tudi zemljoradniki in — republikanci. Razmere so namreč take, da akademik ne razkriva svojega prepričanja pred uredniki tega ali onega lista, ampak da ga razodene sotrpinu — akademiku.
Stvar se je zanesla na politična tla, dasi ni šlo niti najmanj za kakšne politične, ampak samo za strogo stanovsko-interne interese. Če pa žc izziva člankarjenje v cmenjenm časo-p sju k odgovoru, potem bodi še poleg tega pribito, da je v nasprot u s heterogenostjo A-jašev moč grupe katoliških akademikov v homogenosti in k:mpaktnosti ter da je ravno ta grupa dala največ slovenskih glasov.
Še nekaj! Predstavitelji pod listo »A« združenih akademskih društev so se baje na predvečer volitev približali ruskim akademikom — po dolgem času in dolgem pozabljenju. Menda ni bilo uspeha pri teh »pogajanjih«, ker so tudi ruski akademiki že spregledali »bratsko ljubezen« lovcev za glasovi. Svoje dni pred štirimi leti je bilo drugače; takrat je med ruskimi akademiki prevladovala kratkovidna struja, ki je gnala svoje tovariše kar korporalivno na volišče, ker bi sicer »na-prei:'ncst« doživela poraz. Medtem pa se je zasvitalo in ravno pod demokratskim režimom os mo ali nekateri ruski akademiki iz stano-van' na gradu. Preudarnost in opozorilo tov. ruskim akademikom, da uživajo gostoljubnost vseh Slovencev in ne samo ene poltične skupine, je moralo nagniti pretežno večino ruskih akademikov k temu, da se volitev niso udeležili, ker se s tem n'so hoteli eksponirati. Samo majhno število je bilo onih, ki so šli za šta-fažo, in še to število bo ob prihodnjih voLlvah popolnoma skopnelo. Tudi med ruskimi akademiki se že svita in zato je bilo razumli vo pogostno povpraševanje po vseučiliških hodnikih v scb'to: »Kako to, da pride tako ma'o Rusov na volišče?« Tovarišem Rusom pa, ki se niso marali eksponirati, čast in priznanje!
ie na* najboljši domači intormnCni /avou ima v vseli mestih /antMjivr poverjenik? daje iniormaciif o vsem, posebno pa -e o
-rosno r-E»:ono no nove tilli modelov
damskih plaščev Slorite to vse' a' or predno si pa nabavile. Lepših in ta1 o poceni ne dobite nikjer, i a'.or samo pri
1 Ssi^P
Zanesljivim ola, ano plačilo.
i.tj/Olll III I Uk -V/ I^V/VV-II' IIV UUI IIV lil'. , I u Ul 014,14\J |fl I
imit Pred skosi;O io
measMima
imovnem -lanpi denarnih zavodov trikov sko-indiijlriiskih pod|iMi) m privatnih oseh ove inlormacijt so lotile, i/Crpnt in hr/t se 11 ul 1 a,a v Vuka Karadžiča ul, II. tieovrad ov lelelon |e i'-iiTi, a brzojavni nasl. Argus

Slomšek—Prešeren- Krek.
(Govor dr. Hohnjeca na občnem zboru Prosvetne zveze v Mariboru 23. nov. t. 1.)
Slomšek.
Letošnji občni zbor Prosvetne zveze obhajamo v znamenju rojstnih obletnic velikih sinov našega naroda, ki so bili utemeljitelji kulture med njim in vzorni delavci na prosvetnem polju.
Dne 26. novembra bo poteklo 125 let, odkar je bil na Ponikvi rojen škof Anton Martin Slomšek, eden največjih mož, ki jih je rodila slovenska mati. Velika sreča za naš narod, da je v srcu tega izrednega moža žarela vse slovensko ljudstvo obsegajoča in vne-majoča ljubezen do slovenske narodnosti in do slovenske domovine.
»O da bi mogel s svojo bratovsko besedo v vas zl uditi ogenj navdušenja za jezik Slovenije,« 'e 1. 1822. kot bogoslovec rekel svojim sošolcem, katerim je bil postavljen za učitelja slovenščine v cclovškem bogoslovju. Vzbujati ogenj navdušenja za jezik Slovenije: to ie smatral za svojo nalogo, ki jo je zvesto izvrševal vsa leta do svoje smrti.
V svoji pridigi na binkošlni ponedeljek v Možburgu (Blatnem gradu) na Koroškem jc 1- 1838. priprosti narod vzbujal iz narodnega spanja ter je o slovenskem materinem jeziku med drugim rekel te lepe besede: »Kdor svoj materinski jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, je podoben zmedenemu pijancu, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko Škodo si dela.
fa 1' r 1 j _
JJS C. 4» NARODNEGA POSL. FRAI^O ŽEBOTA IN ŠTEFANA ALEŽA NA G. MINISTRA PRO-META V ZAEEVI USTA..OViTVE NOVEuA KOLODVORA ZA TOVORNO BLAGO HOČE PRI MARIBORU.
Gospod minister!
Dne 6. julija 1925 je 16 občin in večje število drugih korporacij ter industrijskih in-teresentov poslalo ravnateljstvu državnih že. leznic v Ljubljani nasler'njo vlogo:
»Podpisani občinski uradi udano prosijo, da blagovoli ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani dovoliti oziroma izpcolovati raz-širitev postaje Hoče v tovorno postajo, tet podpirajo svojo prošnjo s sledečimi razlogi:
1.	Pcstaja Hoče je nekako prometno sre-d;šče za mnogo občin na Pohorju in gornjem Dravskem polju.
2.	V Hočah samih se je razvila industrija in lesna trgovina, tu je obširna prepojiln ea Riitgers, tovarna za kmetijske stroje Pfeifer. tovarna za čokolado »Sana«, zlasti pa je velik promet z les m iz Pohorja, v katerem je mnogo žag in mlinov Vse te gospodarske panoge bi dobile še večji razmah, ako bi bila v Hočah tudi tovorna postaja, ki bi lahko cenejše dobivala potreben materijal in izdelke lažje spravila v promet.
?. I etes se '"radi nova ekrnjna cesta izpod Pohorja skozi občine Pohorjo, Pivola, Zg. Hoče, Sp. Hoče, Rogoza, Sv. Miklavž, ki gre ravno mimo kolodvora H če ter bodo te in še sosednje občine z dobro cesto zvezane s kolodvorom.
4.	Da je res potrebno ustanoviti tukaj postajo za tovorno blago, dokazuje tudi dejstvo, da je tila p:ed vo sko že dovoljena razširitev postaje Hoče v tovorno postajo, bili so pripravljeni tudi že toza:'evni načrti in je na-kupljeno že potrebno zemljišče, treba bi bilo toraj samo že sklenjeno in pripravljeno reč izvršiti.
5.	Bližnji tovorni postaji Maribor glavni kolodvor in Račje-Fram sta preveč oddaljeni, kar zelo ovira in zadržuje gospodarski razvoj v tukajšnji okolici.
Gospod minister!
Iz cbrazloženja in vloge same je 'asno razvidno, da je razširitev postnje Moče v postajo za sprejemanje in oclpravl anje tovornega blaga res nujno polrebna. Menda nikjer si ljudstvo tako irkreno ne želi take ustanove, kakor ravno v Hočah. Tu je ozemlje, kjer je mnogo lesa, razvita lesna trgovina, domača indust ija se tu živahno razv ja :n napreduje tudi kmetijstvo, posebno živinore a Gornjega Dravskega polja in dela Slovenskih goric ima tu svoje naravno središče.
Radi tega si dovo'jujcm vprašati Vas, gospod minister:
1.	Ali bočete upošlevati veliko važn:st ustanovitve tovornega kolodvora v Hoča'-?
2.	Ali ste pripravljeni dati v pr račun primerno svoto za zgradbo tovornega kolodvora?
3.	Ali hočete naročiti ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani, da čimprej ugodi zahtevi in želji interesertov in razširi sedani osebni keledvor v Hočah vsaj s 1. januarjem 1926 v tovrni kolodvor?
Po poslovniku narodne skupščine prosim za pismen odgovor.
'SHMUJUMlBMUijt-.U^aCSgi J-gg.T-.TJJTV r - TIPM.V.
Materinski jezik je najdražja dola, ki smo jo dobili od svojih starih; skrlno smo ga c;etžni ohraniti, olepšrti in zapustiti svojim mlajšim. Slovenski jezik jc talent, katerega nam je izročil Gospod nebes in zemlje, da bi z njim baranlali in storili veliko dobička. Kdor svoj materinski slovenski jezik pozabi, svoj talent malopridno zakoplje; Bog bo enkrat terjal in vsi zaničevalci svojega poštenega jezika bodo potisnjeni v vnanjo temo. Oj, ljubi, lepi in pošteni slovenski materinski jezik — tebe hočem kakor najdražji spomin svojih rajnih staršev hvaležno spoštovati in ohraniti; želim kakor hvaležen 6in svoje ljube matere, da, kakor je moja prva beseda slovenska bila, naj tudi moja poslednja beseda slovenska bo. Nc bodi vas sram, da ste Slovenci; to naj bo vaša čast!«
In proti koncu svojega življenja je v »Drobtincah« 1. 1862. objavil »Ogovor Slovencev« kot nekako narodno oporoko, v kateri pravi: »Velik dar božji jc naš materin jezik, s kojim stvarnika hvalimo in govorimo o nc-preštetih čudežih božjih . .. Nc pozabimo, da je beseda materina vseh dobrot največja dobrota, jasno ogledalo vsakega ljudstva, mila dojka vsakega nauka in izobraženja narodnega. Dokler beseda materina slovi, časti sc narod in oživlja; kakor beseda materina umira, peša tudi narodna	noč. Kdor torej
ljubi svoj narod, nj	-agi tudi matere
mili glasovi; oni so	nja dušnega. Pri-
jatelji, ne pozabimi	Slovenci!«
Radi svojega	rodoljubja je
Slomšek imel dosti	cov ter ie moral
veliko pretrpeti. A vedno je ostal miren, trden in nepremakljiv kakor steber. Samega sebe in druge je najbolje oborožil z geslom: »Naj govorijo ljudje kar hočejo, a mi delajmo, kar je prav! V pravici je naša prihodnost in naša zmaga!«
Delajmo! Slomšek jc bil v resnici mož dela. Celo njegovo življenje je bilo dolg niz najlepših in najblagonosnejših del za naš narod.
On je veliki učitelj našega naroda. Ze po svojem poklicu pozvan k učiteljski nalogi, je iz ljubezni do našega od takratnih državnih činleljcv v omiki in izobrazbi zanemarjenega slovenskega ljudstva razširil svoje učiteljsko in izobraževalno delo na vse panoge prave prosvete,
Ker je takrat med kmetskim ljudstvom bilo malo, prav malo šol in še tiste so bile povečini pcncmčcvalnice, jc Slomšek takoj po vstopu v dušeskrbje posvetil vso svojo skrb onim slovenskim zasebnim šolam, ki so jih vzdrževali duhovniki, takozvanim nedeljskim šolam. Te šole so bile prava sreča in dobrota za ljudstvo. Ko je videl, da jc tem šolam manjkal skupni in enotni učni načrt, da so jim manjkale knjige in drugi učni pripomočki, jc spisal kot vuzeniški župnik ter 1. 1842. v Celju izdal knjigo »Blaže in Nežica v nedeljski šoli«. S tem svojim najodličnejšim pedagoškim delom, ki so ga rabili za pouk cclo na petro-grajskem vseučilišču, in 7. drugimi spisi, kakor tudi s svojim odločilnim sodelovanjem pri reorganizaciji ljudske šole med Slovenci si je
zaslužil naslov prvaka slovenskega šolstva in učitelja slovenskega nareda.
Vnet za izobrazbo in napredek slovenskega ljudstva sc jc trudil, da ljudstvu oskrbi potrebna izobraževalna sredstva, predvsem knjige. Izpodbudil je sposobne ljudi za pisateljevanje, najvztrajnejše in tudi najspretnejše pa jc sam sukal pero, dokler mu ga ni smrt vzela iz rok. Bil jc najpoljudnejši pisatelj, kar smo jih Slovenci imeli. Nezadovo jen s posameznimi knjigami ie hctcl ustanoviti »Društvo za izdavanje slovenskih bukev«. Ker mu je vlada nasprotovala, jc ustanovil zbornik, ki bi naj obsegal poučne in zabavne spise ter izhajal vsako leto. Prvi letnik te"'a zbornika pod imenom »Droblincc« jc izšel leta 1S46, »Drcblince« so med štajerskimi in koroškimi Slovcnci vršile isto narodovzgojno in književno delo, kakor Bleiv/cisovc »l\ov.cc« na Kranjskem. Slomšek pa ni miroval, dokler ni bila ideja »Društva za izdavanje slovenskih bukev« v Družbi sv. Mohorja leta 1S52. oživo-tvorjena.
Črtajoč le z glavnimi potezami sliko Slom-šeka, gorečega rodoljuba in vzornega prosve-titelja slovenskega ljudstva, nc smemo pohabiti na ogromno zaslugo, ki jo jc storil slovenskemu narodu s tem, da jc 1 1S59 sedež lavantinske škofije iz Sv Andraža premestil v Maribor. S tem je r. Vil približno 200.000 Slovcnccv na levem bregu Drave na Štajerskem, ki so prej pripadali sekovski š';ofiji. nevarnosti narodne smrti. Ako danes teče na"a narodna meja visoko nad Mariborom, jc to zasluga Slomškova.
Proslava 125 letnice A. M. Slomškovega rojstva bo na Ponikvah ob j, ž. v nedeljo 29. nov. 1925, in sicer predpoldne v župnijski cerkvi, popoldne v osnovni šoli. Vabimo vse Ponkovljane kakor tudi prebivalce iz okolice, da se udeležijo proslave spomina tega slovenskega velemoža.
Proslava 1. decembra. Iz Belgrada poročajo: Vlada namerava letos 1. december čim slovesnejše proslaviti. Minister za vere Miša Trifunovič in vojni minister general Dušan Trifunovič sta v tem zinislu že izdala svoje odredbe. Za šole izda podobne odredbe prosvetni minister Radič.
Železniški invalidi in njih vdove. Kakor se čita v dnevnem časopisju, se ukine 5 dinarski davek na tono premoga in s to ukinitvijo vsahne tudi tista mala draginjska doklada, katero so uživali železniški invalidi do sedaj. Največjim revežem, kateri so žrtvovali svoje zdravje železnici in vsej javnosti, se odvzema zadnja skorjica kruha. Društvo železniških upokojencev se je trudilo na vse mogoče načine, da se tem siromakom njihov bedni stan izboljša. Doseglo je toliko, da je deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani dne 30. IX. 1921 leta št. 435 uvedla davek na premog in s tem virom omogočila, da je s prvim januarjem leta 1922 pričela nakazovati tudi železniškim invalidom draginjsko doklado. Kaj pa sedaj, ako se še te majhne draginjske doklade ustavijo? Ne preostaja prizadetim drugega, kakor da gredo vsak s svojo družino do svojega županstva, katero mora prevzeli skrb, da prizadeti lakote konec ne vzamejo. Pričakuje se, da merodajni faktorji v zadnjem trenutku napnejo vse sile, da se vendar že enkrat starim železniškim invalidom uredijo njihove rente, enako onim, kateri se ponesrečijo sedaj, in da se tudi uredijo pokojnine starini železniškim upokojencem, provizijonistom ter vdovam.
Ladje za vojsko. Ministrstvo za vojno se pogaja zneko angleško ladjedelniŠko družbo zaradi zgradbe dveh vojnih ladij, ki bi služili za prevažanje živeža. Parnika bosta za lahko plovbo in jih bodo uporabljali predvsem za domači promet po rekah.
Razpis načrta za naš razstavni paviljon v Filadelfiji Ministrstvo za trgovino in industrijo razpisuje natečaj za izdelavo idejnih skic, po katerih bi se lahko izvedli detajlni načrti gradnje našega reprezentativnega paviljona na mednarodni svetovni razstavi v Filadelfiji. Rok do 10. decembra t. 1. Natančnejši pegeji se dobe pri velikem županu ljubljanske oblasti, oddelek za trgovino.
Plašči za orožnike. Vojno ministrstvo je odobrilo kredit za nabavo sukna za orožniške plašče. Sukno nnroče v domačih tovarnah.
Spominska plošča Evgenu Kumičidu. Dne 22. t. m. so v Zagrebu na slovesen način odkrili spominsko ploščo Evgenu Kumičiču, prvemu hrvatskemu književniku iz Istre. Plošča je na hiši v Palmotičevi ulici, kjer je Kumičič umrl 1. 1904.
Zatvoritev zagrebške zgodovinske razstave. Minolo nedeljo zvečer je bil sklep zagrebške zgodovinske razstave. Razstava se je zaključila s prebitkom, katerega uporabijo za mestni muzej, ki ga urede v spodnjih prostorih Umetnostnega paviljona.
Razpis služb. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Subotici razpisuje službe in sicer 1 administrativne in 1 knjigovodske stroke v B VI., 1 knjigovodske stroke v B VIT., 1 pisarniške stroke v C VII in 5 mest pomož-notehnične stroke v C IX. Prošnje opremljene v smislu tozadevnih predpisov je vlagali do vštevši 10. decembra 1925 pri imenovanem okrožnem uradu. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Banjaluki razpisuje eno me-
Prešeren.
Letos obhajamo tudi 125letnico rojstva velikega Slomškovega sodobnika, ki je bil rojen teden dni kasneje ko Slomšek, dr. Franceta Prešerna, pesnika-prvaka, ki je s svojimi krasnimi poezijami prvi Slovence proslavil pred svetom (roj. 3. decembra 1800 na Vrbi). Ko je Slomšek po dovršenem šestem razredu gimnazije študiral modroslovje (licej) v Ljubljani, je bil v prvem polletju šolskega leta 1319,20 sošolec Prešernov.
Kakor Slomšek jc Prešeren iskreno ljubil slovensko zemljo, »predrago deželo«, — »v kteri očetje so naši sloveli, — ktera zdaj ima grob komaj za nas.« — Iz te ljubezni do slovenske zemlje in do slovenskega ljudstva je vznikla težnja, ki se sme imenovati življcnska njegova težnja: »svoj 'zobraziti jezik«. Po njegovem mišljenju narod brez izobraženega knjižnega jezika nima plemenitejšega duševnega življenja, njemu ni mesta med kulturnimi narodi, obsojen je na smrt. Prešeren je iskreno želel, da slovenski narod živi krepko duševno življenje v vrsti drugih slovanskih narodov. Tej svoji želji je dal ostrega izraza v znani svoji puščici »Bahači čvetero bolj množnih Slave rodov« s temi besedami:
»Čeh, Poljak in Ilir, Rus svoj 'zobraziti jezik, njili lc mogočni ga rod ima pravico pisat'; beli Hrvat, Rusnjak ne, Slovak ne, s Slovenci
ne drugi,
ten; gre, Slave pesom, lajati, tace lizat.«
To je tudi bil razlog, zakaj Prešeren ni hotel ilirščine sprejeti za knjiievni jezik, ker
sto administrativne in dve mesti knjigovodske stroke v B VI, 13 pisarniških mest v C IX, 1 mesto v C VIII, za Bos. Dubico, 1 mesto sluge v 1) IX in 3 bolničarska mesta za ambu-lance za Gornje Podgradce in Sernetico v D IX. Prošnje je vlagali do 1. decembra 1925 do 12. ure.
Smrtna nesreča v Dol. Logatcu. Ponoči v nedeljo na pondeljek dne 23. t. m. je šel po železniški progi pri Logatcu Anton Vehar, 28 letni kolar iz Vrhnike št. 387. Med tem ga zaloti brzovlak, ki mu odtrga eno nogo in eno roko. Zadobil je bržkone tudi notranje poškodbe, ker je v par urah izdihnil. Nesreča se je dogodila radi goste megle ali neoprez-nosti,
Na Raki pri Krškem je začel izvrševati zdravniško prakso g. dr. Jos. Smola.
Prva popolna ženska gimnazija v Južni Srbiji. Minolo nedeljo so otvorili v Skoplju na slovesen način prvo popolno žensko gimnazijo v Južni Srbiji. Dosedanja mešana gimnazija je bila tako prenapolnjena, da se je moral vršiti pouk poldnevno. Zato se je ustanovila posebna ženska gimnazija. Zavod je nameščen v bivšem avstrijskem konzulatu.
Radio v Sarajevu V Sarajevu v kratkem dovrše radijsko postajo tamkajšnjega polkov-nega poveljstva, ki bo začasno služila tudi civilni javnosti. Spomladi začno z. zgradbo večje radijske postaje, ki jo zgradi mestna občina.
S 30.000 dinarji je pobegnil žitn. trgovcu Salomonu Spivaku iz Užic njegov 24 letni knjigovodja Ludvik Tinagl. Knjigovodja je dvignil denar za odposlano žito pri tvrdki »Union« v Osjeku. Komaj pa je imel denar v rokah, se je začelo veselo življenje. Fant je trosil denar na vse strani in ie že prvo noč zabil 8000 Din v družbi veselih tovarišic. Ker ga dva dni ni bilo nazaj, je Spivak napravil ovadbo, nakar je policija knjigovodjo prijela. Ko so ga aretirali, ni imel niti vinarja več.
Čajne incšanice v srebrnih zavitkih s znamko Buddha' so priznano najboljše. Dobe se povsod. Zahtevajte navodila.
Gospodinje, ali se zavedate svojih dolžnosti? Ali veste, da je zdravje Vaše družine v Vaših rokah? Nesnaga in umazanija sta največja sovražnka zdravja, pobijate jih uspešno le, ako uporabljale za pranje iu čiščenje samo milo »Gazela«.
\i i {ubijale.
l)r. Krek iu gospodarska osamosvojitev Slovenije jo naslov nocojšnjega prosvetno-Kre-kovega večera. Predavaielj dr. Basaj bo s pomočjo skioptičnih slik pokazal, kako mogočno je zraslo drevo naše zadružne organizacije, katero je zasadil med nas pokojni dr. Krek. Zanimive so že slike, ki nam predstavljajo Zadružno zvezo in njene članice, rastresene ši-rom Slovenije. Prav tako so zastopane poleg Gospodarske zveze še žebljarska zadruga, mlekarska, slamnikarska itd. Predavatelj je priznan delavec na tem polju, zato bo brezdvoma tvarina zanimiva za vsakogar, ki se zanima za zadružno-gospodarsko organizacijo.
Ljubljanska prosvetna društva se vljudno vabijo da se v obilnem številu udeleže Krekovega večera nocoj v Ljudskem domu ob 8. Opozarjamo ludi na občili zbor Prosvetne zveze, ki bo jutri ob pol 10 v Akademskem domu. Člani in članice, udeležile se občnega zbora!
V frančiškanski cerkvi bo jutri zjutraj ob 8 sv. maša za pokojnega dr. Kreira. Udeležni-ki občnega zbora Prosvetne zveze, kakor tudi prijatelji pokojnega, se vabijo, da se sv. maše j udeleže.	1
Največja glasbena in družalsna prireditev i v Ljubljani je vsakoletni časnikarski koncert 1
na dan narodnega praznika 1. decembra. Letos ol-' ta k oncert ljubiteljem glasbe in lepega petja še poseben užitek, ker nastopijo naši najboljši pevski zbori Glasbene Matice, Ljubljane, Ljubljanskega Zvona, Slavca in učitelj,. ča. Veliko pevsko tekmo zaključi z izbrani ■ sporedom Orkestralno društvo Glasbene
'...... o. Po koncertu pridejo vsi prijatelji za-
1 ".ve in razvedrila na svoj račun. Sodeluje godba uravske divizije. Kdor hoče torej združiti p-ijetno s koristnim, uoj ne zamudi te odlične prireditve!
Za časnikarsko akademijo, ki se vrši na naijdui praznik dne 1. decembra ob 8 zvečer v Unionu, so vstopnice od danes naprej v pred-prodaji v Matični knjigarni. Sedeži od 35 Din navzdol, stojišča po 7 Din dijaška po 5 Din.
Vodstvo v razstavi poljske grafiko. Narod-n . ualerija priredi danes ob 3 pope" Ine v -....opičevem paviljonu vodstvo s predavanjem o poljski grafiki, zgodovini rrrafičnih tehnik ter grafike. Predava dr. F. Štele.
Misijonski večer v Ljudskem domu. V ponedeljek zvečer je občinstvo napolnilo <7vo-r no Ljudskega d' ia, da se poslovi od prvih jugoslovanskih misUonarev-je^nPov, Slovenca Artona Vizjaka in Hrvata o. Pavla Mesariča, ki potujeta kot prva člana v novoor- va jugoslovansko misijonsko pokrajino Bengalijo v Indiji. Uvodoma ju je pozdravil g. dekan bogoslovne fakultete ljubljanskega vseučiVšča dr. EhrHch. akademik Kos na je v kratkem govoru poveličeval sv. Frančiška Ksaverija, v če-gar -deželo potujeta oba misijonarja. Nato ie imel o. Mesarič nad eno uro trajajoče predavanje o Indiji, ki ga je pojasnjeval s krasnimi skioptičnimi slikami. Tudi aparat je dobro funkcioniral. Navzoče občinstvo ,ie z velikim zanimanjem sledilo predavanju in je na koncu g. misijonarja burno pozdravljalo. G. pref. dr. Ehrlich se je v imenu občinstva poslovil od misijonarjev ter ju prosil, naj ponescla s seboj slovenske pozdrave zlasti nesrečnemu, zasužnjenemu indijskemu ženstvu in mladini. — Milijonarja .-da danes odpotovala v Rim, da prejmeta še poseben blagoslov sv. Očeta; dne 4. decembra se ukrcata v Marsilji in dospeta o Božiču na otok Ceylon. Kmalu po novem letu u; da bosta na svojih postojankah v Indiji. Obema pionirjema prve jugoslovanske misijonske pokrajine želimo srečen pot.
Pogreb Antona Rei nerja, krojaškega mojstra in posestnika, ki je bil včeraj ob 4 popoldne, je pričal o tem, kako je rajnik bil v Ljublj:.; : v vseh krogih izredno spoštovan. Pokojni Reisner je iz skromnih začetkov po svoji pridnosti in zgledni solidnosii ustanovil delavnico, k' mu je zasigurala v meščanskih krogih Ljubljane ne samo velik ugled ampak tudi priljubljenost, ki si jo je zaslužil po svojih v resnici redkih osebnih vrlinah, zlasti po svoji potrpežljivosti in obzirnosti do onih, ki so bili v potrebi, pa po svojem blagorodnem vedenju lir prani vsakomur. Rajni je bil tudi vzoren katolik po mišljenju in življenju, krasen stanovski tovariš in gentleman.
Mesto venca na grob blagega pokojnika A::tona Reisnerja daruje gdčna Barbka Pogačnik D n 200 za društvo slepih.
Stalna katehet ka služba na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani: Rok za vlaganje prošenj je določen do 7. decembra 1925.
Miklavžev večer v IJnionu ne bo nudil zabave in razvedrila samo otročičem, temveč bodo tudi odrasli očarani nad prekrasno režijo te prireditve. — Lahko se pa tudi zgodi, komur ni darila namenil Miklavž, da ga v tem slučaju doleti sreča in se ga spomni ob tej priliki Laket-brada, ki je še vsako leto uspešno tekmoval z Miklavževimi darili.
Polaganje kabla za ljubljansko telefonsko centralo hitro napreduje in bo, ako ostane vreme ugodno, kmalu dovršeno. Zadnje dni se pelaga kabel po Simon Gregorčičevi ulici. V
dvorani za moderno telefonsko centralo je zaposlenih 7 monterjev in nekaj delavcev. Delo gre uspešno od rok.
Umrli so v Ljubljani: Ivan Mencinger, dni-narčin sin, 16 mesecev. — Lenard Blažič, čevljarski mojster, 66 let. — Marjana Kosec, služkinja, 39 let. — Marija Lovišček, mestna uboga, 18 let.
Redka ugodna prilika nudi se vsakomur
pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana, na Bregu 20.
mmtm gospodarstvo.
Nameravana prodaja sveta na Prulah. Ta-
kozvane Prule so prav lepo ljubljansko pred-mestje. Ceste so že regulirane, tudi vodovod, kanalizacija in elektrika je izpeljana. Zadnja leta se je tudi prav veliko zidalo. Po vojni je tudi mestna občina zgradila tu tri velike stanovanjske hiše. Menda ne bo -lolgo, ko bodo vse Prule zazidane. Kakor se je že pisalo, prodaja mestna občina tu nekaj čez 400 k\. ni veliko zemljišče. Ob obali Ljubljanice na iztoči-šču štirih ulic leži ta košček zemljišča, ki je kakor vstvarjen za to, da mora ostati kot park, ker ob lepem solnčnem vremenu ali ob času šolskega odmora tu kar mrgoli sveta ter se velika ljudska in meščanska šola nahaja 40 kv. m v obližjj. Za stavbišče se to zemljišče ne more uporabiti. Napaka je le, da se že sedaj ni ta del popolnoma reguliral ter se napravil park, oziroma se razširila cesta, ki pelje mi-mo šole do rastočja Ljubljanice (na Špici). Se-daj pa se hoče to zemljišče prodali. To zemlji-šče sta za mestno občino cenila en kmetovalec in en bivši notar, ki pa nfli ni v Ljubljani. Res sta zemljišče cenila Je po ca. 12 Diu za 1 kv. m. Res je tudi, da je ta cena za privatnika, ki niti ne sme zidati na zemljišču, previsoka, do-čim je za mestno občino neprecenljive vrednosti, ter bo treba, ako se ta svet v resnici proda, neumestnost tega sklepa pred občinarji razložiti, ko se povrnejo normalne razmere na občini. Ali je mestna občina prišla že tako daleč, da za borih 5000 Din prodaja že kar ulice in trge? Naj nadzorna oblast, mesto da je pustila po takem načinu na novo ceniti zemljišče, raje vpraša naše arhitekte, ako je sploh prav, da se tu zemlj šče proda, in če ni res, je s tem da se napravi tu mal park, innogo pridobljenega in olepšanega v tem delu mesta?
Prulčani.
Da se nc pozabi. Že predzadnji občinski zastop ljubljanski je sklenil, da se napravijo novi asfaltni hodniki po Starem trgu in naprej do konca Sv. Florijana ulice, pa ne samo to, ampak tudi, da se ulici tlakujeta z granitnimi kockami. Seveda je bil tedaj sedanji gerent g. Turk v opoziciji. Ko se je pozneje že hotelo z delom pričeti, so posestniki hiš ob Starem trgu izrazili pomislek, da bo mogoče prevelik ropot voz, ako se napravi kamenit tlak, in so občino prosili, naj se napravijo asfaltna tla vsaj na zelo ozki ulici Starega trga. Zato smo se te dni, ko bi že davnaj moralo biti vse delo končano, zelo čudili, ko so počeli ob robnikih hodnika polagati muldo iz savskih krogel. To je znamenje ,o'a do tlakovanja še dolgo ne ho prišlo. Ker so te ulice zelo ozke, kamor redko posije solnce, so tudi vedno mokre in blatne. Vsled tega stanejo mnogo denarja za vzdrževanje ter trpijo poleg tega tudi hišni poseslni-ki, ker jim vozovi in avti vedno obrizgajo izložbe iu pročelja. Ker je tu promet zelo velik, ni treba še posebno poudarjati potrebe, da je nujno izvesti že nad (Ive leti star sklep bivšega občinskega sveta, da se te ulice tlakujejo,
i::-:. ;
si je bil v svesti, da bi ilirski književni jezik za Slovence bil mrtev jezik. Zato je smatral za svojo nalogo in za nalogo vsega slovenskega izobraženstva, gojiti slovenščino, pospeševali njen literarni razvoj ter tako narodu pripraviti in zasigurati dostojr.o meslo v zboru slovanskih narodov.
Prešernu je bilo geslo: slovensko 'zobraziti jezik. Naš jezik je izobražen, njegov razvoj je večji in bogatejši nego kateregakoli drugega slovanskega naroda na jugu. Z ozirom na to mora biti naše geslo: slovenski izobraziti narod. Zaklad narodne naše kulture množiti ter njene dobrine deliti posameznikom, to jc cilj, za kojim stremi ter mora stremeti naša prosvetna organizacija.
Ob 125letnici rojstva našega pesnika-prvaka se spominjamo Ovidijevih besed:
»Moenia, quae tantum potuistis ferre poetam, quantula cumque estis, vos egos inagna voco.<
Po prevodu S. Gregorčiča:
»Dom, ki ti bilo je moč, nam	•> pevca
podati,
kakor neznaten se zdiš, nam kot res velik
sloviš.«
Naš slovenski dom je majhen, pa jc podal Prešerna in Slomšeka in, da takoj dostavimo, Kreka, in zato je velik, naj se zdi še tako majhen. To nam bodi bodrilo, da po navodilu naših vzornikov dvigamo in množimo veličino slovenskega doma
Krek.
Dr. Janez Ev. Krek, kojega šest-dcsctlctnico rojstva obhajamo (rojen 27 nov. 1865 pri Sv. Gregorju), je bil mož idej in dejanj. Njegov veliki duh je bil neusahljiv vir visokih in plemenitih idej.
Centralna ideja tega bogatega idejnega sveta je bil krščanski svetovni nazor. V svojem govoru v avstrijskem državnem zboru je dr. Krek 25. junija 1909 izjavil: »Ves čas svojega življenja sem sc boril za svoje krščansko svetovno naziranje in za svojo cerkev, ki jo ljubim in za katero sem pripravljen umreti.« Trudil se je, kakor je nadalje poudaril v tem govoru, »nositi pod svojo preprosto duhovniško obleko srce, ki združuje z zvestobo do cerkve tudi zvestobo do naroda, ljubezen do revežev, ljubczc'n do zasužnjenih, ljubezen do resnice, pa tudi sovraštvo do vseh izkoriščevalcev, oderuhov in hinavcev«.
V »Zgodbah sv. pisma« jc zapisal besede: »Znamenje zveze z Bogom je nesebična ljubezen do bližnjega.« V službo te ljubezni je postavil celo svoje življenje. Delati za bližnjega, za pocdincc, za sloje in stanove, za revno slovensko ljudstvo: to jc bil cilj, ki si ga je bil začrtal v mladih letih in kateremu jc ostal zvest do svoje smrti.
»Stavba, ki bom d^lal pri njej, dokler bom mogel, se imenuje srečnejša bodočnost našega ljudstva,« tako jc zapihal v svoji brošuri »Starostno zavarovanje kmetskega ljudstva«. Da bi ta stavba bila trdna in solidna ter tako ohsežna, da bi mogli vsi sloji našega ljudstva najii v njej nrnstora, da bi bi'a zakladnica vseh materlelnih in duševnih dobrin,
zalo je Krek razvil vso svojo agitatorno in konstruktivno delavnost.
Bil je nc samo agitator, kakor ga naš narod ni imel ne pred ne za njim, marveč tudi neutruden delavec na socialnem polju. Vse organizacijo, ki so med nami delale na tem polju ter šc delajo, ki imajo namen pripoma-gali k ugodni rešitvi socialnega vprešanja med Slovenci ter pospeševati gospodarsko blaginjo delavskega in kmetskega stanu, vse so vezane na Krekovo ime.
Proti koncu življenja so Krekove oči skoro neprestano iskale jug, kamor so bile že v prejšnjih letih često in rade uprte. Krek je bil idealist vse svoje življenje. Kljub vscinu idealizmu pa vendar ni puščf>! ' r.::nar realnih činjcnic in zakonov življenja, ki povsod delujejo z biološko konstanlnostjo. Zalo se tudi pri svojem gledanju na jug ni dal premakniti z realnih tal, marveč je z uprav realistično, vseh iluzij prosto odkritosrčnostjo izjavil: »Želi bomo mi na jugu samo to, kar si bomo z zavihanimi rokavi sami pridelali in priborili.«
Te Krekove besede, v katerih je bilo dosti preroškega gledanja, so nam opomin i« pobuda za borbo in delo.
V spominu na tri velike sinove našega naroda: na Slomška, Prešerna in Kreka in na njihove visoke ideje naj se vrši vse naše prosvetno delo med slovenskim ljudstvom.
Kupujte srečke Bij, pGi jj. društva v Ljubljani!
Ena najbolj zanemarjenih ulic je vseltako
Pražakova ulica v delu ob Mtthlejsnovi hiši. N'iti v horicontalni uiti v vertikalni smeri ni podobna ljubljanski ulici, na kateri se vrši ogromen promet ter ni niti 50 metrov oddaljena od elitne Miklošičeve ceste. Kakšna je 5ele ob deževju, sicer je pa skoro itak vedno v blatu. Naj sedanje gerentstvo, ki si prisvaja Inke velike zasluge za tlakovanje in mestno gospodarstvo, malo pogleda, kaj bi se dalo tu napraviti, saj je la ulica tudi dovozna cesta k carinami.
' Iz Maribora.
Duhovniške novice. Umrla sta gg. Jožef P i- o b s t, vp. župnik z Mute, tč. v Gradcu dne 8., in Janez Kozinc, župnik na Slivnici blizu Celja, dne 21. t. m. G. Oblak Janez, kapelan pri Sv. Benediktu v Slov. goricah nastopi s 1. dec. t. 1. župnijo Sv. Lavi-m-oija na Pohorju, g. Ferdinad Pohrašky, kapelan pri Sv. Ruperlu v Slov goricah, pa župnijo Sv. Križa v Trbonju. G. Martin V r -zelak pride s 1. dec. 1925 kot kapelan k Sv. Lavrenciju na Pohorju, dosedanji g. kapelan Anton S o m r e k na Vransko, g. Ignacij Brvar pa z Vranskega k Sv. Benediktu v Slov. goricah.
V. prosvetni veier Prosvetne zveze. Mariborska Prosvetna zveza bo uporabila del izvirnih fotografičnih posnetkov, ki jih je napravil prof. dr. Jehart med svojim potovanjem po Orientu, za diapozitive in oskrbela predavanja v Mariboru in na deželi. Predaval bo g. pofesor osebno. Za enkrat je izgotovljena skupina > Mezopotamija« (Bagdad, Ur, Babilon, Ninive). V kratkem pridejo na vrsto druge dežele (Sinaj, Egipt itd.). V petek 27. novembra t. 1. ob 8 zvečer bo prof. dr. Jehart govoril v dvorani Zadr. banke v Mariboru o Mezopotamiji. Potovanje z avtom po arabski puščavi, življenje v Bagdadu, pravkar izkopane razvaline mesta Ur, kjer je bila domovina Abrahamova, zagonetni Borsippa, ki je po ustnem izročilu »babilonski stolp«, raz.-sežne razvaline Babilona, težavno potovanje v Mosul, starodavne Ninive in cela vrsta asirskih razvalin v severni Mezopotamiji; vse to je na sporedu in še mnogo drugih slik, o katerih vemo, da jih je izredno težko dobili in da so predavatelja samega stale mnogo žrtev in mnogo truda. Predavanje bo torej nad vse zanimivo. Babilon in Ninive v izvirnih slikah, to niso vsakdanje reči! Taka predavanja so redka tudi v velikih kulturnih središčih. Vabimo mariborsko občinstvo, da se predavanja v polnem številu udeleži, vabimo pa tudi naša društva po deželi, da se čimpreje oglasijo za predavanje. Prijave pošljite na: Prosvetna zveza. Maribor, Aleksandrova c. 6, I. nadstr.
Francosko predavanje. V soboto 21. t. m. zvečer se je vršilo v mali kazinski dvorani pred precej številnim občinstvom francosko predavanje o Tuniziji, ki ga je priredil tukaj-šni francoski krožek. Predaval je g. profesor Mar tel iz Ljubljane, ki je podal lepo, pregledno sliko o kulturnem in gospodarskem stanju le pokrajine. Predavanje so ponaz.or-ievnle dobro uspele skioptične slike. Friso-
aj je tudi francoski konzul iz Zagreba, g.
s s i e r z gospo soprogo in namestnik fr. konzula v Ljubljani. Po končanem predavanju so se posamezni posije podali na družabni večer Glasbene Malice v Union, kjer eo jim Matičarji zapeli nekaj slov. narodnih pesmi. Francoski gostje so bili vzhičeni nad lepoto slov. pesmi, posebno, ko se v njihovi domovini ne goji petje v toliki meri kot pri nas. V soboto popoldne so si ogledali tudi elektrarno v Fali, kjer se niso mogli načuditi širokopotezno in solidno izvedeni konstrukciji. Po povratku iz Fale sla se podala g. konzul in prof. Martel na drž. realko, kjer je pred zbranimi učenci višjih razredov prečital gosp. prof. Martel nekaj komadov. Tudi dijaki so recitirali nekaj pesmi. G. konzul se je o zna-
nju učenev pohvalno izrazil, zlasti mu je ugajalo, da so učenci tako dobro razumeli, kar so šele prvič slišali iz ust pristnega Francoza.
Pojasnilo udom »Goriška MaliceDa ne ' bo zinote radi dopisa g. Gornika iz Ljubljane j v časopisju glede »Goriške matice«, se spo- j roča v vednost vsem udom »G. M.«, kakor tudi vsem drugim, ki se zanimajo za to književno zadrugo, da se bodo knjige kakor lani Iudi letos dobile pri poverjenikih, kjer so se udje priglasili. Naročnikom v Mariboru se sporoča, da so knjige dospele in se bodo dobile tekom tega tedna. Priporočamo, da se naša javnost zanima za književno in kulturno delovanje tam preko meje. V Mariboru je poverjeništvo: J. Cijan, Maribor, Vrazova 6.
Pazpis na magistratu. Razpisuje se mesto 1. inženjerja-arkitekta in 2. geometra; prednost imajo prosilci z večletno prakso. S prilogami opremljeno prošnjo je pri mariborskem magistratu vložiti najkasneje do 20. decembra 1925.
Iz Trbovelj,
SEJA GERENTSKEGA SOSVETA.
V pondeljek ob 3 popoldan se je vršila seja gerentskega sosveta. Na sporedu je bil: 1. Pozdrav gerenta. 2. Izvolitev posameznih odborov. 3. Proračun za leto 1926. 4. Prepis parcele št. 1/4 na župno nadarbino. 5. Več prošenj. 6. Slučajnosti.
Seja se je otvorila točno ob 3 s pozdravom gerenta g. Voduška. Poudarjal je, da ima sosvet nalogo, da izvede občinske volitve, ki se vrše 28. marca prihodnjega leta. Po njegovem pozdravu so se izvolili razni odseki kakor: finančni, kmetijski itd. Nato se je prešlo bolj na osebno vprašanje skupne volivne liste vseh strank V to kislo jabolko pa ni hotel nihče ugrizniti. Gosp. Avsenik se je izgovarjal, da mora vprašati svojo stranko, g. Malovrh izjavlja, da s programatičnega stališča ne more dali odgovora dokler ne pride v stik s stranko, g. Omerza o tem še ni premišljeval. G. gerent predlaga zalo izredno sejo, da se dogovorimo o tej točki. — V volivni uradni odbor se izvolijo gg. Plavšak in Klenovšek.
Pri tretji točki proračune je stavil g. Avsenik jako umesten pred og, da se zastopniki delavstva v občinskem odboru, ki so zaposleni pri rudniku, ne bodo šikanirali ali celo odpu-slili v slučaju, ako bi slučajno ne glasovali po želji rudnika in da se morajo v takem slučaju od sosveta ščititi. Pristavil je k predlogu, da se naj glasuje tajno. Seveda je g. gerent Vo-dušek pozdravljal ta predlog, vseeno pa je poudarjal, da ne ve, če bi se bilo kedaj, niti pod Avstrijo, delavstvo, zastopano v občinskem odboru od strani rudniškega ravnateljstva šikaniralo. Ni bilo pa prav od gerenta, da je vpričo navzočega rudniškega ravnatelja vprašal prisednika delavca Grabnerja, ako se je lo kdaj zgodilo, ker bi moral znati, da se mora delavski zastopnik izjavili v njegovem smislu, kar je ta seveda Iudi storil s pripombo, da za posledice ne zna. Vsekako je bil predlog Avsenika zelo umesten, akoravno mu razmere niso toliko znane kakor n. pr. g. Kle-nošku, ki se tudi imenuje zastopnik delavstva, pa je izjavil, da tega preganjanja ni bilo iu ne ve o njem ter se skliceval na razne zakonske institucije naše države, ki šMtijo delavca. — G. Avsenik je pripravljen na prihodnji seji predložiti o preganjanju delavstva konkretne slučaje. — Predlog Avsenika je bil sprejet.
Nato izjavlja g. gerent Vodušek, da je z dekretom dobil tudi nalogo izdelati nov proračun in potrebščine znižati na minimum, da ne bo treba zvišali obč. naklad nad sedanjo stopnjo, ker so davkoplačevalci itak preveč obremenjeni. Ker ima pa sosvet v glavnem izvesti volitve, si bo prihodnji občinski zastop lahko najel večje posojilo. (Pripomba g. Avsenika: Proračun velja za celo leto!) Seslava
proračuna se odda finančnemu odseku, ki se snide v sredo ob H popoldne k prvi seji.
Pri četrti točki dnevnega reda, »prepis parcele 1/4 na župno nadarbino«, se je razvila živahna debata. G. gerent Vodušek je risal zgodovino te sporne točke in prebral akt, ko se je stvar pravno rešila od bivšega gerenta Fortiča, da občina odstopi lastnino cerkveni nadarbini, ker je itak zemljiški in najemninski davek plačevalo župno upravitelj-slvo. Sedanji g. gerent pa je zahteval od g. župnika Gašpariča izjavo, da ostane napredna posojilnica, ki ima v doljnih prostorih kapla-nije svoje uradne prostore, v kaplaniji, dokler se ne preseli kam dugam, Seveda g. župnik ni mogel dati take izjave že radi naslednikov ne. Stvar se je odstopila po daljši debati finančnemu odboru. Zanimivo je bilo pa opazovati nekatere gospode, ki so od razburjenja postajali rdeči v obraz, imajoč pred očmi samo umno gospodarstvo občine, ker »šen-kati« se ne sine nič, ako ne gre za Sokola (100.000 Din lansko leto in vso opeko hrast-niške šole za Sokolski dom). Ta akt bi se bil pač lahko obravnaval (če sploh spada na dnevni red) med drugimi stvarmi, ne pa da se je postavil na posebno točko, ker samo razburja kri. Tudi ta točka se je oddala finančnemu odseku.
Prošnje so se vse ugodno rešile in se je sprejelo večje število prosilcev v občinsko zvezo.
Slučajnosti. G. Malovrh predlaga, da se odpošlje na vse parlamentarne klube b,„o- i javna resolucija, da se ne ukine v dvanajstinah naklada 0.50 Din na premog, ker bi stem veli1 o število starovpokojencev prišlo v težki socijalni položaj. Apelira se tudi na navzočega ravnatelja Pauerja, da posreduje v tem smislu pri centrali T. P. D. Ta mora pa izvedeti za mnenje centralnega ravnatelja Skubica, sam ne more nič opraviti. Opozarja se pa na popravljanje pravilnika bratovske skladnice, ki se ravno revidira.
Pri slučajnostih se je razpravljalo večjidel o lokalnih in osebnih zadevah in je g. gerent dajal zadovoljiva poročila.
Seja je trajala do pol 6 zvečer.
Prijet ponarejalec denarja.
Iz. Maribora se nam poroča: Ze večkrat zasačeni ponarejevalec denarja Jurij Potočnik je te dni končno prišel v roko pravici.
Že leta 1913. je bil aretiran zaradi tega hudodelstva, ker je nagovarjal nekega kmeta za denar, ki bi ga mogel ponarejati. Aprila iega lela so opazili ponarejene 50 dolarske bankovce v Ptuju. V Račah so ga orožniki po pravem boju tedaj z.ajeli, ko so ga v roko in prsa obstrelili. Imeli so ga potem v bolnici in jetnišnici, pa zopet v bolnici, iz katere je pa ušel. Skrival se je v okolici Račij v vasi Branvšvajg pri nekem kmetu. Ko so ga pa zalotili, se jim je zopet izmuznil, a sledi ni mogel več zabrisati. Sled je piljala na Maribor, kamor je šel Potočnik s svojo družino in s celotnim ponarejevalnim aparatom. S kočijažem se je dal iz. Maribora peljali proti Zgornji Kun-goli, kjer je ob pol 12 ponoči izstopil v bližini neke gostilne. Tam ga je že čakala ženska z lučjo. Šli so v hrib, kočijaža pa niso plačali, pač pa zagotovili, da dobi zato en voz sena od kmeta Šunko. Ustavili so se pri nekem kmetu n« samem, pol ure od kraja, na hribu, pri Vo-delu. Tam so jih zalotili ponoči vse skupaj, ponarejevalca Jurija Potočnika in njegovo družino. Takoj so bili aretirani. Aretiran je tudi kmet Šunko in dva njegova brata. Zajeli .so tudi vse priprave za ponarejanje, kakor Iudi tele šope izgotovljenih in napol izgotovljenih bankovcev. Narejeni so prav natančno. 100 dinarskega bankovca sploh ni mogeče ločiti od p.-vega. razen po prav natančnem opazovanju-
Orožništvo in mariborska policija, posebno g. nadsvetnik Iverševan zasluži vse pri-zr je za težek, pa uspešen lov.
doživetja, da se da v tem oziru primerjati v litera-uri samo z lirično poezijo.
V sredo 25. nov. se vrši ob 3. pop. v paviljonu predavanje dr. Fr. Štele ta o poljski umetnosti, posebej o grafiki ter o zgodovini in tehniki grafike splošno.
Narodno gledališče v LJubljani.
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Sreda, 25. nov.: »Ifigenija na Tavridk —Red E Četrtek, 2(3. nov : »Veronika Deseniška«. — Red F. Petek, 27. nov.: Zaprto.
Sobota, 28 nov.: ob 15 pop »Zimska pravljica-, dijaška predstava, znižane cone — Izven Nedelja, 29. nov.: ob 15 pop. jKrpan mlajši, mladinska pred. — Izven. — Ob. 20. zvečer: »Zapeljivka;. — Izven. FoncHeljek, 30. nov.: »Krpan mlajši :. — Red A.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer.
Sreda, 25 nov.: Zaprlo.
Četrtek, 2(5 nov.: Zaprto (generalka).
Petek, 27 nov.: »Eva«, preiuijera. — Red A.
Sobota, 28. nov.: »Don Juan . — Red C.
Nedelja, 29. nov.: ob 15. pop.: »Orfej v p-i-l/rmlju«.
— Izven. Ponedeljek, 30. nov.: Zaprto.
Ljt^skl orfer v Ljubljani
Nedrju, dne 29. nov. ob pol S. uri zvečer: ROZA JELODVOUSKA", žntoigra v petih dejanjih.
f-':AT0 "auv prr„
Iz Primorske.
Sinrtua kosa. V Gorici je umrl 61 letni veleposestnik Andrej Fiegl, lastnik gostoljubne gostilne »Ali' Universita« na Travniku.
Cestni problem v Istri. Istrske ceste in poti so v takem stanju, da kmet že ne more več spravljati svojih pridelkov s polja domov oziroma na železnico ali v mesto. Problem je postal skrajno pereč in merodajni krogi so se ga sedaj končno lotili. Tc dni se jc vršil v Pulju sestanek vseh prizadetih oblasti: pokrajinske uprave, kralj, komisije za Istro in občin. Predsedoval je sen. Chersich. Istra ima 270 cesta in voznih poti, ki so vsega skupaj dolge 1494 km. Po novem zakonu morajo ceste 4. razreda — nad 500 km — popolnoma same vzdrževati občine. To je za občine, ki ■50 vse čez glavo zadolžene, neznosno breme. Država je sicer že obljubila 25 odstotkov prispevka, toda to je še nezadostna razbremenitev za občine. Pokrajinska uprava predlaga sedaj občinam sledeče: Sklene se dogovor, glasom katerega bo v bodoče vzdrževala vse ceste 4. razreda pokrajinska uprava; k stroškom — rednim in izrednim — ki se prora-čunavajo na največ 1800 lir za kilometer, naj prispevajo občine 37.50 odst., pokraj na 37.50 odstotkov in država žc obljubljenih 25 odstotkov. O predlogu se je razvila velika debata; končno pa so sklepanje odredili, da se morejo o stvari izreči občinski odbori — kjer seveda še obstojajo.
kovice Iz
Napredek ameriških Slovencev. Cleve-landski Slovenci so dobili svojega zastopnika v mestni zbornici: John L. Michelich je bil dne 2. t. m. izvoljen za councilmana. Michelich pripada ameriški demokratični stranki. — K. S. K J. je predniinolo nedeljo v cleve-landskem Narodnem doimi proslavila zmago v jubilejni kampanji (od 1. junija do 30. sept.), v kateri je pridobila nad 1C00 novih članov. Slavnosti se je udeležilo 1500 oseb. Prireditev je počastil s svojim obiskom tudi tamkajšnji škof Joshef Schrembs, ki je imel lep govor. — K. S. K. J. šteje sedaj 27.436 članov; njeno premoženje je znašalo dne 1. novembra t. 1. 1.442.526 dolarjev, podpor je izplačala od svoje ustanovitve do 1. okt. t.' 1. 2,597.612 dolarjev.
Jugoslovanski dan v Clovelandu. Oleve-landski Jugoslovani so si bili začetkom novembra izvolili poseben odbor, ki so mu poverili nalogo, da za 22. november pripravi Jugoslovanski dan na čast kiparju Meštroviču. Ta dan naj Jugoslovani skupno poselijo razstavo Meštrovičevih del. ki so tačas razstavljena v tamkajšnjem umetnostnem muzeju: na ameriški zahvalni dan pa se vrši v tamkajšnjem Slovenskem narodnem domu banket.
Smrtno kosa med ameriškimi rojaki. V Clevelandu sta umrla: 55 letna Jožefina Ster-niša, roj. Vovk, doma iz Trebč pri Žužemberku, ki je zaoustila moža in tri otroke, in 75-letni Fran Kovači č, doma iz. Hrastja, fara Šmarje.
MCTčma .'■■i.Mi-'_'.yj.—cagapgraggBMi -mm •miara—bh
Ofasba.
KONCERT ZIKOVEGA KVARTETA.
V pondeljek, dne 23. t. m. je priredil češkoslovaški kvartet Aika v Unionu koncert s sporedom godalnih kvartetov Fr. Lhotke, L. Janačka in M. Kegerja.
L h o t k o v kvartet je eno izmed najnovejših proizvodov moderne na Hrvatskem, zato nam je koristen za orientacijo v glasbenih smereh današnjega časa pri sosedih. Stilno je kvartet celota prosto nanizanih muzikalnih misli, ki jih veže v enoto le notranji, ideini smisel, za katerega v bistvu gre tej zelo snovni in subjektivni glasbi. Pisan je atonalno, v bistvu gre za duhovno izraznost črt, nji li dinamični in ritmični pogon kakot v moderni nemški »izrazni« ali srednjeveški glasbo s polifonijo je ta stil v zvezi s še modernejšo smerjo najnovejše evropske muzike. Po Hindemithu toiej za Ljubljano ne dosti novega v formalnem oziru. Zikovci so podali skladbo s poudarkom na izraznosti in zaletu črt, kakor je že sam stil zahteval.
Janačkov kvartet, »inspiriran po Tol< stega Kreutzerjevi sonati«, je četverodelna, moti-vično zgrajena skladba, ki po metodiki, ritmiki ir, kompoziciji sloni v primeri s skladbami drugih današnjih Čehov še določno na češki poznoroman-tični tradiciji. Na drugi strani nosi skladba tudi modernejše znake impresionističnega značaja, pa za Ljubljano formalno ne pomeni pravzaprav nič novega. Tudi izvajanje tega kvarteta je bilo za nas orientacijskega pomena, v izvedbi Zikovcev, ki so priznani reproduktorji češke glasbe, še znatnega estetsko-družabnega.
Regerjev kvartet v es duru je eno izmed zadnjih skladateljevih del. V njegovem sa mostoinem oeuvru ta kvartet pač niti formalna riiii idcino ni osamljen, pa zato nič mani določno ne označuje mojstrove umetniške fiziognomije. Re-ger je na eni strani eklektik, barokizirajoč kontra-
časnikarska akademija.
(Dne 1. decembra ob 8 zvečer v Unionu.)
Spored: 1- a) Kimovec: To smrti, b) Bortjanskij: Tebe Boga hvalim, mešana zbora. Poje glasbeno društvo »Ljubljana . Pevo-vodja g. dr. F. Kimovec. 2 a) Adamič: Barčica je zaplavala,
b)	Ilatze: Čergo, moja čergice (slavonska nar.),
c)	Brajša-Rašan: Lipa Mara (istrska narodna), me~ani zbori. Poje pevsko društvo »Slavec«. 1'evovodja g. J. Brnobič
8. a) Ravnik: Kmetiška. Žen ki zbor s spremljeva-njem klavirja 4ročno (rokopis), b) Adamič: Igra na nebu. Mešan zbor, poje pevski zbor Glasbene Matice. 1'evovodja g- S. Kumar.
a)	Adamič: Mara u Jezeru,
b)	Lucipeter ban, moška zbora,
c)	Lucipeter ban: Kresovale tri devojke, mešani zbor, poje pevsko društvo j Ljubljanski zvone. 1'evovodja g. Z. Prelovec.
5. a) Beethoven op. 02: Uvertura »Coriolan«, b) Borodtn: P, lovski p'esi iz opero »Knez. Igorc št. 8, z.n veliki orkester, in št. 17 za zbor in veliki orkester, izvaja Orkestralno društvo Gla?beue Matice s sodelovanjem dijaškega zbora učiteljišča. Dirigent g L. M. Škerjanc.
Razstava pclj!ke sodobne grafike
v Jakopičevem paviljonu je odprta dnevno od 10. ''opoldne do 5. popoldne. Opozarjamo na to razstavo, l:i bistveno izpolnjuj« naše znanje o sodobni »lovanski umetnosti. Kdor je videl razstavo s<>-dohno češko in hrvatske grafike, razstavo sodobnega češkega slikarstva in razstavo Srba Dobroviča
ter lansko leto hrvaških novejših slikarjev, naj ne zamudi te razstave, ki nam odpira prvič v Ljubljani pogled v umetniško ustvarjanje Poljakov. Opozarjamo, da so zastopani mnogi vodivni predstavniki poljske umetnosti z res reprezentativnimi deli kakor n. pr. Wycz6tko\vski, čegar litografije govore o lepoti poljskih mest, Jarocki in SkoczyIas podajata v tehnično dovršenih delili poljske tipe, Skoczylas nudi učinkovite lesoreze iz literarno popularnega življenja tatranskili roparjev, drugi zopet se v svojem čuvstvovanju in podajanju približujejo poljski ljudski umetnosti, Stryje! ska je razstavila ciklus Slovanski bogovi, ki je veleznninriv po svoji formalni in predmetni koncepciji slovanske milo-logije. Po vsebini tvori ta razstava skrajno mnogovrsten svet, ki je naši fantaziji deloma tuj, v kolikor so nismo seznanili ž njim po prevodih iz poljske literature, zato je tembolj važno, da se nam nudi sedaj prilika videti ga v njegovi vidni realizaciji. Nič manj podučila ni ta razstava za naše občinstvo po svoji tehnični strani ker so zastopano vse glavne grafične tehnike n. pr. lesorez, linorez, i ujedlcovina (akvafort) in Biografija in sicer vse v | evropsko popolni izvedbi. Za poznanje grafike, | njone tehnike in izraznih zmožnosti posameznih ' načinov je tn razstava tako izredna prilika, kakor sa nam bržkone ne bo kmalu ponudila. Opozarjamo občinstvo tudi na dejstvo, da so vsa razstavljena dela originalne umetniške vstvaritve enakovredna po svoji umetniški kvaliteti z, deti slikarstva v o!,ju, temperi, pnstelu ali drugih tehnikah. Grafika je namreč danes samostojna in ne več samo tehnična, reproduktivna stroka; ona samostojno, na sobi lasten način podaja umetniška doživetja večidel na tako svojslen način, da ga za dan namen nc moro nadomestiti nobena druga tehnika.
Potrudite sc torej na razstavo In si vzemite čas za potrebno ogledovanje teli intimnih, vsebinsko nenavadno bogatih in pesirih umetnin, no bo vam žal. Opozp.rjnmo posebno na do;/4vo, da jo grafična umetnina posebno ujedkovinn in včasih biografija tako neposreden, spontan izraz umetniškega
23. novembra se je ob pol 10 dopoldne otvoril v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru občni zbor mariborske P. Z. Nad 100 delegatov včlanjenih društev in še drugi člani so sprejeli pozdrav predsednika dr. II o h n j e c a , ki je občni zbor otvoril z •navdušenjem. Predsednikov pozdrav je bil v znamenju jubilejev, ki smo jih oz. jih bomo v tem času obhajali: 125 letnice Slomškovega in 60 letnice Krekovega. 125 letnice Prešernovega rojstva. Pozdravil je nato zastopnika prosvetnega nadzornika mariborske velike župa-ulje g. dr. Adolfa P e č o v n i k a z željo, da se priznava, kako tesno se sklada naše prosvetno delo z interesi naše države; nadalje zastopnika Prosvetne zveze v Ljubljani g. Franc P o z n i č a , dva zastopnika Slov. kat. izobr. društva »Kres« v Gradcu, zastopnika Slov. kršč. soc, zveze za Koroško v Celovcu, ministra na razpoloženju g. prof. Ivana V e s e -n j a k a. Mariborski župan g. dr. Leskovar se je opravičil, da ni mogel osebno na občni zbor. Prosvetna zveza v Gorici je poslala pismen pozdrav. Pismene pozdrave so nadalje poslali Orlovska podzveza v Ljubljani, Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani, »Krekova mladina« v Ljubljani. V teh pozdravih, ki uiso le kake oficielne izjave, se je zrcalila tesna vez vseh Slovencev, ki so združeni pri istem delu v državi in izven nje; in ta vez se je še bolj utrdila in naše delo poglobila. — Nato se je predsednik spominjal g. dr. Medveda, ki je bil odbornik Posvetne zveze in sicer za resor narodne obrambe, poudarjal n;egnvo požrtvovalno prosvetno delo. V počaščenje njegovega spomina so navzoči vstali s sedežev in mu zaklicali »Slava«.
Nalo je prvi podpredsednik, g. prof. Ivan Prijatelj, poročal o organizacijskih zadevah in splošnem položaju društev, o predavanjih in o delu centrale za društva, o »Našem domu«. Konečno je apeliral na našo inteligenco, da sodeluje pri prosvetnem delu po vseh svojih močeh. Občni zbor je s pritrjevanjem odobraval njegovo poročilo.
T a j n i k o v o poročilo, katero je podal neutrudljivi tajnik P. Z., g. Ježe S t a -hej. ie po kratkem zgodovinskem pregledu podalo društveno statistiko za leto 1923-24 kakor za dobo 1924-25.
STATISTIKA.
V poslovnem letu 1923-24 je bilo v Prosvetni zvezi včlanjenih 142 društev, ki so imela skupno 11 956 članov. Razmerje med moškim in ženskim članstvom je bilo tako. da je bilo na pr. v 105 društvih 3.3CS moških in 5.049 žensk. Knjižnice je izkazalo 92 društev in dotična društva so imela v teh knjižnicah skupno 33.211 knjig, 74 društev je izposodilo 32.071 knjig in G! društev je izdalo za knjige 28 907 Din. Podatke za ostaia društva je lahko dobiti procentualno. Dramatične predsiave je navedlo 69 društev ki so imela skupno 263 dra-matskih predstav. V 49 društvih se je vršilo 248 predpvanj. V 88 društvih je bilo 417 od-borovih sej. Blagajniški promet je izkazalo skupno 30 društev, ki je znašal pri teh "99.534 dinarjev.
Ža danes je predvsem važno n^še statistično poročilo za preteklo poslovno leto 1921 in 1S25, ko se pokaže, koliko smo napredovali ali nazadovali.
Nasproti prejšnjim 142 včlanjenim društvom ima Prosvetna zveza z današnjim dnem že 153 včlanjenih društev, torej smo napredovali med preteklim poslovnim letom za 14 društev. Od teh 156 društev je poslalo za dobo od 1. septembra 1924 do 1. septembra 1925, 140 društev pregledniške pole, torej 89 84% napram 53% preteklega leta. Teh 140 društev izkazuje skupno 13.299 članov in ko prištejemo k tem še nedoslatni procent za 16 društev, dobimo za leto 1924-25 14.820 flmov napram prejšnjemu poslovnemu letu, ko je štela P. Z. .11.956 članov.
punktist ter posnemovalec klasicistične stavkove dejme, na drugi strani pa je njegov stil, čeprav ustvarjen p.etežno s starimi sredstvi, pravi predhodnik ekspresionistične pa tudi najnovejše evropske glasbene struje. Koj prvi stavek našega kvarteta je kazal nagibanje v linearen stil s polifono tendenco — skoro govoreče izrazne črte in ritmični pogon v njih so oplodile Hindemitha in več-alimani vso nemško »izrazno glasbo« za vojne in pd vojni — prvi trije stavki so kornpozicionalno sloneli na klasicizmu, končna iuga pa pomeni določno priznanje k stilu, ki je postal last moderne šele po Regerjevi smrti. Fuga z bachovski prikrojenim tematom je po arhitektoniki in pristnem kontrapunktičnem zanosu vredna vzporedbe z veliki:: i baročnimi dosegljaji kakor so to orgeljske fuge iz srednje in zadnje dobe J. S. Bacha Tu je maaeren človek obrnil moderni hrbet in napravil starim poklon, docela njih vreden, kakor tega razen Guilmanta morda v našem stoletju še nihče ni storil. Ta poklon je, v kolikor gre danes za polifonijo, objektivno plastiko in logično grajenje, ena izmed možnosti čisto sodobnega glasbenega izražanja, eklektična možnost z znanstveno zgodovinskimi sredstvi Reger, za življenja čudaška figura, ki nekako ni hotela pristojati v okvir svojega časa, ie videl naprej.
Značilno je za Zikovce, da so uprav to fugo s tem, da so jo dali na konec, napravili za višek koncerta, znač-ino je mihovo vživetie v polifono glasbo, pri kateri se je vsak član kvarteta izkazal za samostojnega umetnika, značilno, s kakšnim elanom so vzdržali uprav orgeljske imitacije in konec. To njihovo delo za našo produkcijo in reprodukcijo gotovo ne bo brez koristi in pobude, čeprav imajo za druga mesta še važnejše programe.
Že danes lahko rečemo, da je bil koncert svetovnoprirnanih Zikoveev tudi kot umetnostna misija eden izmed najvažneiših glasbenih dogodkdv te sezone v Ljubljani.	V.
V
Pripomnili pa moramo, da to niso kaki fiktivni papirnati člani, ampak da so to res člani, ki se v društvih tudi dejansko udejstvu-jejo. Procentualno razmerje med moškim in ženskim članstvom je izkazalo 133 društev, kjer je 5418 moških članov in 7501 ženska članica. Društveni inventar je izkazalo 108 društev in ta inventar je bil ocenjen skupno na 1,016.944 Din.
Knjižnic imajo vsa včlanjena društva 144, v katerih je sjfupno 49.755 knjig. Izposojalo je knjige 110 društev, ki so izposodila skupno 50.849 knjig. Izdatke za knjige je navedlo 93 društev, ki so izdale skupno 48.674 Din. Število odborovnih sej je navedlo 121 društev, ki so imela skupno 590 sej. Predavanja izkazuje 81 društev, ki so imela skupno 572 predavanj. Dramatske predstave navaja 93 društev, ki izkazujejo 319 dramatičnih predstav. Drugih društvenih prireditev je bilo v 32 društvih 50. 100 društev je navedlo tudi število obiskovalcev pri dramatskih predstavah, oziroma drugih prireditvah, jn po njihovih podatkih sta pri le-teh 97.902 obiskovalca. — Blagajniški promet je izkazalo 114 društev; ta so imela skupno 511.620 Din dohodkov in izdatkov. Lastne društvene domove ima 23 društev, lastne društvene zastave pa 17 drušlev. Razna društva so izkazala te le odseke: 9 mladeniških zvez z 248 člani, 28 dramatskih odsekov z 296 člani. 38 pevskih odsekov z 640 člani, 18 tam-buraških odsekov z 141 člani. 3 »Čebelice«, 3 treznostne odseke. 1 bralni odsek, 1 socialno-znanstveni odsek, 1 retorični odsek, 3 godbe-ne odseke, 1 tiskovni odsek 2 telovadna odseka. 2 časnikarska odseka, 1 posmrtninski : sklad. 1 orkester in 1 olepševalni od^ek. Končno je treba pripomniti še k statistiki, da je članarino Prosvetni zvezi vplačalo 136 dru-| štev, torej 80.01%. »Vestnik« je plačalo 130 društev.
Glede na gornje statistične nodntke moramo reči brez vsake sentimentalnosti, da je v njih skrito ogromnega dela. ki ga vrše tiho in požrtvovalno naša prosvetna društva zavedajoč se pri tem. da je delo izobrazbe v resnici res najbolj potrebno, ker je ten^eli tnko gospodarskemu kuPurnemu, kakor tudi političnem napredku Slovencev.
DELOVANJE P. Z OD ZADNJEGA OBČNEGA ZBDRA OKTOBRA 1924
izkazuje sledeč postavke:
Vložni zapisnik izkazuje za preteklo poslovno dobo z današnjim (jnem 2735 poslovnih številk napram 1101 poslovnega leta 1924. Od teh 2735 številk je Prosvetna zveza prejela 853 dopisov, odposlala pa 1882 dopisov, kjer pa niso vštete razne okrožnice in druge tiskovine. ki so se odposlale pod eno številko. K rednim odborovnim sejam se je odbor sestal 25 krat. Prosvetna zveza je bila ves čas de aprila tekočega lela brez vsake pisarniške moči, a naraščajoče delo jo je prisililo, da je nr.stavil odbor s 1. aprilom prvo poslovno tajni. j. Kmalu nalo pa se je pokazala še potreba, -daviti drugo pisarniško moč. posebno, ko je jrevzela Prosvetna zveza »Naš dom« v svojo last.
Tcikji. — Prosvetna knjižnica. — Osnutki. — Dela za mladinsko izobrazbo.
Za društva je skrbela Prosvetna zveza s tem, da je priredila v preteklem poslovnem leta 2 tečaja: prvega 28., 29. in 30. decembra 1924, drugega pa 20., 21. in 22. novembra 1925. Udeležba na obeh tečajih je bila skupaj 118 udeležencev. Ti tečaji niso samo prinesli v <~ wiva novega življenja, ampak tudi udeležence praktično uvaj. v društveno poslovanje. S takimi tečaji fco zveza nadaljevala, po me >sli pa jih bo prirejala izven Maribora še po posameznih okrajih, da se s tem omogoči udeležba vsakemu društvu.
Društva so vedno pogosteje želela imeti od svoje malice navodil za razna predavanja, prireditve itd.; zaio se je odbor ponovno posvetoval o teh rečeh in društvom ustregel vsaj v veliki meri. Namesto posameznih osnutkov je pričela izdajati zveza Prosvetno knjižnico, kaiere 1. zvezek, dr. Jerajev »Narodni prerod« je obsegal 12 najaktualnejših predavanj za društva, tako da je prišlo po eno predavanje na mesec, in so mogla društva nuditi svojim članom ves pregled in vse potrebe sodobnega prosvetnega in kulturnega gibanja, ki temelji na stanovski kulturi in korenini v vseh dobrih lastnostih naroda samega. Za poletno in jesensko dobo pa je objavila zveza v 7. in 8. številki »Vestnika« potrebne osnutke, ki so zlati zaklad za predavanja, ako jih društva le hočejo i imeti in izpeljati. Šla pa je zveza še dalje in je napravila skupno z ljubljansko Prosvetno zvezo za zimsko društveno sezono točen program za društva po mestih, za društva po va-i seh na deželi in za delavska društva, kar je vse objavljeno v 11. številki »Vestnika«.
V mesecih avgustu in septembru, ko delo v društvih nekoliko počiva, je skušala zveza razgibati zlasti mladino na takozvanih Mladinskih dnevih, ki so se vršili na Ložnem, pri Devici Mariji na Kamnu in v Šmarju pri Jelšah. Poleg tega pa se je zvezin odbor večkrat posvetoval o željah in nasvetih, ki so prihajali z dežele glede neorganiziranih fantov in deklet. Kar tiče neorganiziranih fanlov, je napravil zvezin odbor na svoji seji dne 24. no-' vembra 1924 naslednji sklep: Kjer je ustnnov-I Ijen Orel, naj sc ne ustanovi še druga posebna ' organizacija za fante, razen, če bi fantje to
sami izrecno želeli. Kjer pa ni Orla, tam naj se ustanovi kakor posebna organizacija za fante, odsek tamkajšnjega prosvetnega ali izobraževalnega društva.
Za Dekliške zveze se je ravno zadnji čas izvolilo novo vodstvo, ki bo ukrenilo s pomočjo Prosvetno zveze vs£ potrebno, kar tiče organizacije naših deklet in žena. Da pa se sploh pritegne v naša društva kolikor mogoče veliko Tudi naprej bo pazno zasledovala krščansko ženrko organizacijo, o tem se je sklepalo na prsebuem sestanku dne 3. septembra 1925 v Ljubljani in so se tam dosegle za vso Slovenijo enotne smernice.
Narodnoobrambno delo. — Slovenski katoliški
narodni svet.
Z drugimi slovenskimi krščanskimi prosvetnimi organizacijami je bilo treba rešiti mnogo zadev, ki niso tikale le posameznih z'-ez, temveč vse skup.«j. Temu namenu je bila posvečena p^va prosvetna skupščina v Ljublj' i dne 18. avgusta 1925 in sestanek v Mariboru dne 18. sep*embra 1925. To sta dva dogodka v preteklem poslovnem let", ki pomenita za napredek slovenske krščanska prosvete zelo veliko. Sklepi 1. prosvetne skupščine so bili objavljeni v 9. in 10. številki tek let. »Vestnika«, izmed katerih sta zlasti važna dva: oni o narodnoobrambnem delu in o ustanovitvi Slovenskega katoliškega narodnega sveta; prvi sklep glede narodnoobrambnega dela. ki pravi: »Naše skupno narodnoobrambno društvo je Jugoslovanska matica«, s že izvaja, o čemer bo poročal odbornik za narodno obrambo. dočim je izvršitev drugega sklepa o Slovenskem katoliškem narodnem svetu kot vrhovnemu predstavitelju vsega katoliškega pokreta v najboljšem teku.
Prosvetno ^elo v Mariboru.
V Mariboru samem pa je Prosvetna zveza pridobivala s svoj'mi smernicami in s svojim delom vedno več na ugledu, in tako jo zdaj vsakdo smatra kot prvo in resno predstavite-ljr slovenske krščanske prosvete v mariborski veliki županiji. Kolikor ji je oilo mogoče, je prirejala Prosvetne večere, in sicer skupno 8, ki so bili vsakokrat izredno lepo obiskani in so nudili občinstvu veliko resnega pouka. S temi Prosvetnimi večeri v Mariboru bo zveza nadaljevala.
Za poživitev narodnih noš.
I V zmislu raznih želja in prošenj društev je zveza napravila to leto prve korake glede poživitve narodnih noš. Uspeh je ta, da izda zveza v bližnjem času o narodnih nošah na Slovenskem Štajerskem, Koroškem in Prek-nuirju posebno knjigo, ki bo v lahko umljivi besedi podala vso zgodovino teh noš predočila le noše v barvanih slikah, za krojenje noš pa bo imela hkrati tudi krojne načrte. Delo je poverjeno strokovnjaku, in upamo, da bo zagledala knjiga že kje meseca maja prihodnjega leta beli dan. Društva naj že sedaj opozore na to izrednost svoja člane, zlasti Dekliške zveze morajo stopiti na noge, in ko bo prva večja prireditev v Mariboru, se bodo že lahko naša dekleta kakor tudi možje in žene pokazali v slikovitih svojih lastnih narodnih nošah, o katerih se je vedno slišalo, da jih mi nismo poznali in jih prezirljivo zavrgli, ker so pač bile naše.
Članske izkaznice. — Igre. — Organizacija petja.
Za društveno poslovanje je zveza založila lične članske izkaznice, ki jih mora upeljati vsako društvo za svoje člane, ako hoče kaj veljali, imeti red in pregled. Na razpolago ima zveza tudi članske znake in razne druge društvene potrebščine, česar so pač društva prosila, in more zveza tozadevno zdaj ugoditi posameznim željam. Da odpomore pomanjkanju dobrih iger, je nakupila 4 igre take vsebine, ki jih društva žele najbolj igrati. Igre so v pi^.isu že sedaj ua razpolago. Ko bodo pa sredstva dovoljevala, jih bo Prosvetna zveza tudi založila. Za organizacijo petja in pevcev
naših društvih je tucfi že napravljen začetek, in sicer s tem, da se je ustanovil najprej v Mariboru močan in dober pevski zbor, to je Slovensko pevsko društvo Maribor, ki bo začelo z organizacijo pevskih odsekov s pomočjo in v soglasju Pevske zveze v Ljubljani.
Za delavstvo.
Izobrazbi delavskega stanu, ki je bil doslej skoro najbolj zanemarjen in zapuščen in prosvete in izobrazbe potreben, je posvetila Prosvetna zveza v preteklem poslovnem letu precej skrbi. Sodelovala je izdatno pri Delavskih dnevih, ki so se vršili 7. in 8. septembra 1925 v Mariboru, poskrbela si je igro z delavsko vsebino, založila pa tudi kot 2. zvezek Prosvetne knjižnice brošuro »Delu slava, delu čast!«, kjer bodo našla delavska društva dovolj gradiva za predavanja in razne tečaje. Tudi naprej bo pazno zasledovalo krščansko socialistični delavski pokret in mu pomagala, kolikor največ mogoče.
Tajnik je svojo izčrpno poročilo končal z besedami: »P. Z. hoče vedno biti objektivna, nepristranska straža slovenskih krščanskih In narodnih kulturnih dobrin. Načeloma ne odklanja sodelovanja z nikomer, ki niu gre res samo za dobrobit in resnično prosveto slovenskega naroda, obračala bo vedno dalje svoje oči doli na jug k bratom Hrvatom in Srbom, ki z njimi sodelovanja v prosvetnih rečeh niti najmanj ne izključuje, a bore pa, da se da in pusti vsakemu svoje, kar ie njegovega, naj-časluejša svetinja,«
Brezobvezno
si oglejte krasno zimsko zalogo
oblek in ulstrov pri Jos. Rojina, Ljubljana.
Temu je sledilo blagajniško poročilo g. Joško M a 1 e š i č a , ki izkazuje 279.341.91 Din prometa.
Knjižnično poročilo g. Franca Kram. bergerja nam je pokazalo, da ima osrednja knjižnica 3602 dela v 4425 zvezkih. Za to knjižnico je Prosvetna zveza izdala v prošlem letu do 13.000 Din. Izposodila je 2010 knjig. Izdala pa je tri potovalne knjižnice in dvema društvoma knjige za ustanovitev knjižnice. — Prav važen je bil nasvet poročevavca, da naj se starejše knjige zbirajo, da bo mogoč« sestaviti nove potovalne knjižnice.
Poročevavec o narodni obrambi je po tajniku g. Stabeju podal pismeno poročilo, ki je bilo prav razveseljivo. Vsa v Prosvetni zvezi včlanjena društva sodelujejo pri Jugoslovanski matici. Način sodelovanja se popolnoma pu.ti prosto krajevnim činiteljem glede na dotične krajevne razmere. V krajih, kjer še ni nobene podružnice Jug. matice, naj se ustanovi taka podružnica. Prosvetna zveza je bila nadalje v stalnih stikih s Slovenci v tujini. Brezplačno je dala 1414 izvodov »Našega doma« in večje število knjig. Povzročila je nadalje, da se je izvršila 5. obletnica koroškega plebiscita po intencijah Jug. matice. Občni zbor je vzel i radostnim priznanjem to poročilo na znanje kakor tudi sklepe, da se mora odslej za narod-noobrambno delo in zavest med ljudstvom še več storiti.
Iz poročila vodstva Dekliških zvez, ki ga je podala predsednica gdčna M. C r č e k , posnamemo, da je 62 dekliških zvez z 2500 članicami. Dekliške zveze obračajo posebno pozornost gospodinjski izobrazbi, zavedajoč se, da si s tem gradijo temelj svoji bodoči družinski sreči. Nadalje je priporočala skrb in ljubezen do narodnih noš in za ohranitev narodnih običajev in slovesnosti.
S tem so bila odborniška poročila '"črpa-n . Sledilo je poročilo preglednikov, ki ga je podal g. ravnatelj Jožef Mirt, ki je pričalo o vzornem redu v celotnem poslovanju, ter predlagalo celokupnemu odboru absolutorij s pohvalo za res veliko in vzorno delovanje. Občni zbor je to poročilo navdušeno potrjeval.
NOVI ODBOR.
Nato so se višile volitve novega odbora. 7 pred.eanika je bil ponovno izvoljen g. dr. Hohnjec. Za odbornike pa naslednji gospodje: prof. Ivan Prijatelj dr. Jože Jeraj. Jože Stabej, Frai Kramborger, Joško Malešič, dr. Franc Sušnik, Marko Kranjc, Franc Hrastelj. Za pre-g'e:lnike so bili izvoljeni ,-ospod'e: dr. Andrej V Mo, Jožef Krošl in Jožef Mirt. V razsodišče pa: dr. Josip Leskovar, dr. Alojzij Juvan, dr. Anton Jerovšok, Joža Barle in Pavel Živertnik.
Nato se je obravnaval samostojen predlog Izobr. društva pri Sv. Benediktu v Slov. goricah glede poživitve mladenlških zvez in organizacije prosvetnih okrajev. Po živahni debati je bil predlog sprejet.
PREDLOGI ODBORA.
Sledili so samostojni predlogi odbora:
1.	Za včlanjena društva je vsakoletna poslovna doba od 1. septembra do 1. septembra. Za Prosvetno zvezo pa od 1. novembra do 1. novembra.
2.	»Naš dom« je glasilo članstva v Prosvetni zvezi včlanjenih društev, ki so dolžna, da ga med člani kar najbolj razširjajo. Predlaga se občnemu zboru Prosvetne zveze v Ljubljani, da napravi za svoja društva enak sklep.
3.	Da se dvigne število članov Družbe sv. Mohorja, se naroča včlanjenim društvom, da store v času, ki je določen za nabiranje članov, kar največ, da se število članov Družbe sv. Mohorja pomnoži in se za Družbo ohrani slalno zanimanje.
4.	Letna članarina za leto 1925 —26 ostane neizpremenjena, letno 25 Din.
Vse te predloge je občni zbor soglasno sprejel.
Pri slučajnostih je v imenu Prosvetne zveze v Ljubljani pozdravil občni zbor njen odbornik g. Poznič. G. Gašpar ič je predlagal organizacijo pevskih odsekov ali vsaj zborov po društvih.
Občni zbor je končal ob pol 1 popoldne.
Končano delo, na občnem zboru pregledano, nam kaže na široko zasnovan delokrog naših prosvetnih organizacij. To delo je bilo in bo v naprej velika moralna opora našemu narodu v njegovem težkem položaju. Da bo šel boljši bodočnosti nasproti, naj mu pomaga našo prosvetno delo!
Dijaški vestnik.
Verski prerod naše mladine O tem velevnž-nem vprašanju sklicuje Akad. korgregacija drcvi ob četrt na 9. v Akad. domu sestanek za vso tovariše akademike in tovarišire. ki jim ie ta stvnr res globok pri srcu Prisrčno vas vabimo, da pridete! — Za korgregacijo: Prefekt.
Naznanila.
Člane organizacijo javnih nameščencev. ki' ter! dosedaj še niso poravnali gbsoni dopisov Stev 176 ali 177 predpisane članarine, pro-imo ponovno, da to storijo najkasneje do 10. decembra t. I Rade volje dovolimo tudi plnčcvrnfe zaostanki *
i obrek h Člane, knleri ne bodo plačali osianka. bo mo črtali. — Odbor.
®3§podarsl\To.
Poslovanje zadrug 1923.
> Narodni gospodar« št. 11. z dne 15. novembra t. J. ima prilogo, ki vsebuje statistični pregled poslovanja članic Zadružne Zveze v Ljubljani za leto 1023. Ker zbrani materijal daje točno sliko zadružništva v letu 1923., ga v izvlečku prinašamo, da zve tudi širša javnost za uspehe našega zadružnega gibanja.
Število vseh članic Zadružne zveze je bilo v letu 1923. 508 (1922. 505). Tu so vštete tudi zadruge — 28 po številu, ki računskega zaključka niso poslale ter 31 zadrug, ki niso poslovale.
Skupno število članov v tabeli izkazanih zadrug je znašalo 117.447, leta 1922. je bilo izkazanih 97.899 članov. Povprečno odpade na 1 hranilnico in posojilnico 248 članov (1922. 243 članov), na nabavno in prodajno zadrugo 540 članov (leta 1922. 371 članov), na mlekarsko zadrugo 179 (1922. 158 članov), na živinorejsko zadrugo 56 članov (1922. 21 članov), na zadružno elektrarno 73 članov (1922. 64 članov), na stavbinsko zadrugo 89 članov (1922. 78 članov), na obrtno 117 (1922. 135), na kmetijsko strojno 71 (1922. 39) in na posamezno izmed ostalih zadrug 121 (1922. 68) članov.
Statistika za 1. 1923. obsega: 273 hranilnic in posojilnic s 67.898 zadružniki, 72 nabavnih in prodajnih zadrug s 38.946 člani, 18 mlekarskih zadrug s 3231 člani, 19 živinorejskih s 1069 člani, 8 električno-strojnih s 591 člani, 6 stavbinskih s 539 člani, 20 obrtnih s 2341 člani, 11 raznih s 1341 člani in 21 kmetijsko - strojnih s 1491 člani.
Celokupni promet vseh zadrug je znašal 1973 milijonov dinarjev napram 1082 milijo-jjov dinarjev v letu 1922; vsota deležev je bila 6.215.000 dinarjev napram 1,759.000 dinarjev. Skupni rezervni zakladi so znašali 4,060.000 dinarjev napram 2,707.000 dinarjev leta 1922.; skupni čisti dobiček pa je bil 2,113.000 dinarjev napram 1,388.000 dinarjev v 1. 1922.
Pri 273 hranilnicah in posojilnicah je bilo 1. 1923. 223 milijonov dinarjev hranilnih vlog (pri 261 leta 1922. 176 milijonov dinarjev), posojil pa 101 milijon (leta 1922. 66 in pol milijona dinarjev).
Upravni stroški so znašali leta 1923. (v oklepaju za leto 1922.) pri hranilnicah in posojilnicah 1.81°/oo (2.22»/„„), pri nabavnih in prodajnih zadrugah 7.64°/00 (11.86°/00), pri mlekarskih zadrugah 2.35°/00 (2.37°/00), pri obrtnih zadrugah pa 1.20°/on (1.51°/00) prometa. To zmanjšanje je razveseljivo dejstvo.
Obrestna mera pri hranilnicah in posojilnicah se je gibala za vloge po veliki večini med 5 in 6%, za posojila pa med 7 in 8%. Leta 1922. je bila za vloge večinoma med 4 inu>a%, za posojila pa med 5Vi in 6XA%.
Najbolj redno so poslovale hranilnice, za njimi pa stoje v tem oziru nabavne in prodajne ter kmetijsko - strojne zadruge. Poslovanje ostalih zadrug je bilo na splošno manj zadovoljivo, kar je razvidno iz njih prometa in iz dejstva, da kljub ponovni urgenci niso
poslale računskega zaključka.
* * *
Uradni lefaji za mesec december 1925. Iz Belgrada poročajo, da je finančni minister odredil za mesec december sledeče uradne tečaje: napoleondor 217 Din, turška lira 245, angleški funt 273, dolar 56.25, kanadski dolar 56, nemška marka 13.40, šiling 7.93, poljski zlat 8.50, 100 francoskih frankov 224, 100 švicarskih frankov 1088, 100 lir 226, 100 bel-
gijskih frankov 255, 100 holandskih goldinarjev 2262, 100 romunskih lejev 26, 100 bolgarskih levov 41, 100 danskih kron 1404, 100 švedskih kron 1505, 100 norveških kron 1147, 100 pezet 801, 100 drahem 75, 100 Kč 167, milijon madžarskih kron 778.
Novi glavni ravnatelj Slavenske banlce. Kakor poroča zagrebški »Morgen«, je poklican sedanji ravnatelj Jugoslavenske banke v Belgradu g. Rudolf Pilts (namestnik gen. direktorja) na mesto generalnega direktorja Slavenske banke d. d. v Zagrebu.
Taksa za olvorjene in tekoče račune pri delniških, družbah. Taksa po tarifni postavki 37. taksne tarife zakona o taksah in pristojbinah se je do sedaj pobirala od vseh tekočih računov ne le pri delniških družbah, ki se pečajo z denarnimi posli, ampak tudi od tekočih računov pri industrijskih delniških družbah. Na pritožbo nekega industrijskega podjetja je generalna direkcija posrednih davkov v konkretnem primeru dne 10. okt. 1925 pod št. 331 odločila, da računi, katere vodijo industrijska podjetja v svojih knjigah o upnikih in dolžnikih, niso zavezani taksi po tarifni postavki 37., ker se ta taksa nanaša samo na otvorjene ali tekoče račune pri denarnih zavodih. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja industrijska podjetja na to odločbo, da ob prihodnjem plačilnem roku za to takso (15. januarja 1926) vložijo prijave, v katerih naj uveljavijo taksno prostost po tej tarifni postavki z utemeljitvijo, da niso denarni zavodi.
Izdelovanje šolskih potrebščin. Na pritožbe, sosebno iz kroga trgovcev s šolskimi potrebščinami, da namerava ministrstvo prosvete te potrebščine izdelovati v lastni režiji ter z njimi zalagati državne šole, je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo posredovala na merodajnih mestih, da se ta namera prepreči. Dobila je, kakor izvemo, pravkar odgovc <>d ministrstva trgovine in industrije, da so \se vesti, ki so krožile po časopisju, da ministrstvo prosvete namerava izdelovati šolske potrebščine v lastni režiji, neosnovane. Interesenti se o tem obveščajo, da ne bo nepotrebnega razburjenja.
»Narodni gospodar« (glasilo Zadružne zveze v Ljubljani). Izšla je 11. številka s sledečo vsebino: R. Krištofič: Vodstvo denarnih zadrug. R. Krištofič: Dvostavno knjigovodstvo. .T. š.: Varstvo planin. Gospodarska razstava v Švici. Vprašanja in odgovori. Zadružništvo. Gospodarstvo. Priloga: Statistični pregled poslovanja članic Zadružne zveze v Ljubljani za leto 1923.
Zadružna šola. Iz Narodnega gospodarja posnemamo, da obiskuje letos zadružno šolo 40 fantov.
Dne 24. novembra.
Denar.
Zagreb. Herlin 13.393—13.693. Italija 227.34--229.74 (226.18-228.25), London 272.'8—274.78 (272.84—274.84), Newyork 56.10-56.70 (56.10'— 56.704). Pra<ra 166.40—168.40 (166.50—168X0), Dunaj 7.91—8.01 (7.9125—8.0125), Curih 10.854— 10.934 (10.85-10.935).
Curih. Belgrad 9.175 (9.175) Italija 21 (20.92), London 25. 135 (25.135), Ne\vycrk 518.75) (518.625), Pariz 20.15 (20.10), Praga i5.36 (15.375). Dunaj 73.10 (73.10).
Dimni. Devize: Be^rad 12.5425. KoJanj 175.80 London 34.81, Milan 28.67, Newyork 708, Pariz 27.45, Varšava 102.45. Valute: dolarji 708, angleški
8f2?' 'rancoski frank 27.33, lira 28.55 dinar 1250, češkoslovaška krona 20.965.
. P^a. Devize: Lira 137.50, Zagreb 59.985, Pariz 131.125, London 163.525, Ne\vyork 33.75.
Vrednostni pnpirji.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 75 bl., vojna odškodnina 282 bl., zastavni listi 20-22, kom. zadolžnice 20-22, Celjska 200-204, Ljublj. kreditna 210 den Merkantilna 100-102. zaklj. 102, Praštediona 9o0 den., Slavenska 40 den., Kred. zavod 175—185, Strojno 123 den., Trbovlje 320-832, Vevče 120— 12o, Nihag 34 den., Stavbna 100—110, šešir 146— 153.
Zagreb. 7% invest. posoj. 74—75, vojna odškodnina 290—295. nov. 290 - 291, Hrv e=k 117— 119, Kred. 133—135, Hipobanka 65—66! Jugobanka i?!!-,110' PraStef'i°na 935-940, Ljublj. kreditna £10 den., bksploatacija 43—45, Šečerana 475—500, Nihag 39 bi., Gutmann 375-380, S'avex 145-150 Slavonija 46—48, Trbovlje 330—335, Vev*e 120 d!
Dunaj. Pod on ,-sa vska-jadr. 657.500, Zivno 750, Alpine 276. Greinitz 132. Kranjska industrijska 308, Trbovlje 418, Hrv. esk. 145, Leykam 150, Jugobanka 184, Mundus 95500, Slavex 192.
Blago.
Ljubljana. Les: Bukova drva, suha, cepanice, do 10% okroglic, fco meja 3 vag. 25—25. zaklj. 25, bukove okroglice, meterske, oziroma l.?0 m dol^e suhe, zdrave, od ca 4—8 cm prem. debelj., fco va" Postojna tranz. 1 vag. 22-22. zaklj. 22, hrastova meterska. suha, zdrava drva z do 15% okroglic, fco vag. Postojna tranz. 20 vag. 20-20 50. zaklj. 20, hrastovi neobroblieni plohi: 70 mm od 2 70 m naprej: 80 mm od 2.80 do 3.10 m; 110 mm od 2 20 do 2.50 m, vse od 22 cm naprej, fco va". Postojna t ran«. 1 vag. 1080—1100, zaklj. i 110, hrastovi ost o-rcbi plohi, 43 mm, od 2.60 in 2.70 m, 50 mm. od 2.80. 2.C0, 3 m, vse od 18 28 cm šir., fco va" Postojna tranz. 1 vag. 1300—1300 zaklj.1300. smrekove obtožnice (faderine), glasom note, fco meja tranz. 660 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšenica banaška, 76 kg, fco vag. nakl. post. 245 bl., pšenica bačka 76 kg, par. Ljubljana 290 bl., pšenica 76/77, 2% pr. par. Bjelovar 1 vag. 250—250, z^k'j. 250. plenica 76. fco vag. slav. postaja 250 bl., koruza stara, fco nakl. post. par. Novi Sad 160 bl., koruza stara, par. Ljubljana 190 bl., koruza stara, ru-menozohata, fco vag. Ljubljana gor kol. 200 bl., koruza stara, okrogla, fco vag. Ljubljana gor kol. 2'0 bl., koruza umetno sušena, par Novi Sad 145 bl., koruza umetno sušena par. Ljubljana 180 bl.. koruza nova, času primerno suha, par. Novi Sad 115 b'., oves, fco vag. slav. postaja 170 bl., otrobi debeli v vrečah, par. Novi Sad 145 bl., otrobi drobni, fco vag. Djakovo 120 bl., otrobi drobni, fco Ljubljana 140 bi., ajda domača, par. Ljubljana 270 bi., proso domače, fco vag. prekm. post. 215 bl., krompir be i, fco vag. Koprivnica 1 četrt vag. 825—825, zaklj. 825, orehi v vrečah, po vzorcu, fco vagon gor. kol. par! Ljubljana, za takoj 900 bl. — S t r o č n i c e i n semena: Fižol beli, ban., v eg. vr par Postojna 275 bl., fižol rjavi, ban., v eg. vr. par. Postoina 260 bi., leča sladkornica, fco vag Ljubljana 400 den., brinje itak, fco vag. Ljubljana 375 den
Turistika in spori.
NOGOMET
V Ljubljani sta se odigrali v nedeljo vkljub mrzlemu in meg'enemu vremenu prvenstv. tekmi med Ilirijo in llermesom ter med Slovanom in Primorjem. Tretja določena tekma, Jadran : Svoboda je odpadla, ker Svoboda ni nastopila; Jadranu pripadeta tako brez boja obe točki. Preostaneta sedaj le še prvenstveni tekmi Jadran : Hermes in Primorje : Hermes Od zadnje imenovane tekme bi bilo odigrati pravzaprav le preostalih 20 minut (tekma je bila svojčas vsled mraka prekinjena), ker se pa ta preostanek ni odigral v roku enega meseca, bo moral podsavez celo igro ponoviti. — Stanje prvenstvene tabele je sedaj sledeče: Ilirija 12 točk, Jadran in Slovan 8, Hermes in Primorje po 4, Svoboda 2, Slavija 0. Rezultati zadnje nedelje so:
Ilirija : Hermes 4 : 0. Igra obeh moštev je bila ambicijozna in v splošnem zadovoljiva. Ilirija je bila večinoma v premoči; razvila je dobro kom-binacijsko igro, le v bližini gola ni bilo potrebne odločnosti in udarca na gol. Ugajali so tokrat bolj od ostalih Kreč na levem krilu, desno krilo Zupančič I, desni half Herman ter Beltram v obrambi. Miklavčič je imel malo posla. Zupančič It se za enkrat ni vživel v vlogo srednjega napadalen, prav tako dr. Tavčar ne na mesto sr. halfa. Pri Hermcsu je ugajala celotna obramba na čelu z vratarjem Habic! tom in sr. halfom Jesihom. Moštvo se ni sa-
'drticjc
Mi s/zča
Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi.
Dnevna gojitev s »Kalodontom-f je najsigurnejsa pot, da obvaru* jete lepoto in zdravje Va-"ih zob.
jSacb »zošjuu^nct^jp^^
O-usti/l vsa/icc/ar
mo žilavo branilo, temveč je znalo vprizoriti tudi nevarne napade na nasprotni gol. — Sodnik Ster-nad je bil na mestu; v presojanju foulov je šo vedno negolov.
Slovun : Primorje 4 : 2. Zmaga Slovana je prišla precej nepričakovano, treba pa povdariti, da je bila zaslužena. Igrat je s skrajno požrtvovalnostjo in elanom, igrači so dali vse iz sebe, sklenjeno napadli nasprotna vrata, pa zopet sklenjeno odbijali napad protivne napadalne vrste. S svojo ambi-cijozno igro so popravili celo slab utis, ki ga je napravilo moštvo ob nastopu. — Siovan je namreč začel igro le s 7 igrači ter se šele tekom prvega polčas izpopolnil r.a 10 inež, enajstega igrača pa sploh ni bilo na izpregled ftkoda je, da to moštvo ne kaže tudi napredka v te! ničnem oziru. — Primorje je začetkoma vzelo stvar preveč z lahke strani. Zato vkljub znatni premoči v prven) polčasu ni moglo prekoračiti hitro in robustne Slova-nove obrambe. Ko je doseglo vodilni gol, je celo lahkoumno zavrglo enajsiko Slovan je enako Sanso brez pomislekov takoj izrabil. Skupna igra Primorja je bila nesmoirena, edino na desnem krilu je bilo videti nekatere dobre taktične poteze. Prvi polčas je končal z rezultatom 2 : 1 za Slovana. Kasneje se je Primorje uvedlo kočljlvofltl položaja ter skušilo za vsako ceno izivvnati'. Presenečeno nad trdim odporom protivnikn, pa je prekmalu popustilo. Slovan je koncem it;re i;repko napadal in dosegel še dva gola napram enemu Primorja. — Tekmo ie izvrstno vodil g, Vodišek.
V	Mariboru je Rapid zmagal n; I Mariborom v razmerju 3 : 1.
V	Zngrebu je igral v soboto in nedeljo [iraški Deutscher F. C. s HAŠKom. Zagrebčan! so oba dni podlrgli in sicer z 1 : 3 in 2 : 5.
V	Pelgratlu je gostoval oba dni Teplitzer F. C., svoječasno zelo renomtran SšSsonemikl klub. Proti Jugoslaviji je igral v soboto zmagovito s 4 : 3, Ber.gin L\i SK jou je pa prizadejal težak poraz v razmerju 1 : 6.
m« kapitana Granta.
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
Polagoma je stopal divjak proti plenu; zdaj je postal in se delal, kakor da kljuje zrneca, zdaj je zakrilil in razbrskal z nogama pesek, da ga je obdal oblak prahu. Posnemati je znal zares izvrstno. Ne morete si misliti boljšega posnemanja nojeve hoje. Pri hoji je lovec zamolklo golčal, da bi prevaril celo same kazvarje. ln res jih je prevaril. Divjak se je kmalu znašel v sredi med brezskrbno tropo. Tedaj je roka bliskovito zavihtela gorjačo. Od šestih kazvarjev jih je obležalo pet.
Lovec je imel srečen dan, lov je bil končan.
Tedaj so se Glenarvan, popolnici in vsa četica poslovili od črncev, ki jih slovo ni prav nič bolelo. Najbrž je obilni plen naredil, da so pozabili na evropejske slaščice. Torej niso imeli niti trebušne hvaležnosti, kaj šele srčne, ki je že tako ali tako ne smeš iskati pri grobih, živalskih naravah.
Pa naj si bo kakorkoli, v nekaterih stvareh so morali občudovati divjakovo pamet in spretnost.
—	Kaj pa sedaj, dragi moj l\Iac Nabbs, ali ste sedaj še mnenja, da so Avstralci samo opice in nič irugega? je vprašala Glenarvanova gospa.
—	Mari zato, ker znajo tako izvrstno posnemali hojo te ali one živali? je odgovoril major. Prav nasprotno je res, da la spretnost v posnemanju šc podpira mojo trditev 1
—	Šala še ni noben odgovor, je dejala gospa Helena. Le po pravici povejte, major, da ste drugačnega mnenja, pa bo.
—	Naj bo, restrična! Dn, ali pravzaprav: nc. Avstralci nro opice, ampak opice so Avstralci.
—	Ta jc pa lepa!
—	Kaj res ne vesle, kaj pravijo zamorci o zanimivem plemenu oranmilanuov. naivečiih ouic?
nt;
134
—	Kaj neki?
—	Pravijo, je odgovoril major, da so orangutangi črnci kakor oni sami, pa hudobnejši: »Opica nič ne govoriti, da nič delati,« je dejal nevoščljiv zamorec, ki je videl, kako gospodar krmi udomačenega oran-gu tanga.
XVII.
Bogata živinorejca.
Popotniki so mirno prespali noč na 146. vzporedniku. Na Sv. tri kralje so sc ob sedmih zjutraj napotili naprej. Hodili so vedno proti vzhajajočemu solncu; sledovi konjskih kopit so kazali na ravnem polju čisto ravno črto. Dvakrat so prekrižali sled pastirjev, ki so šli na sever. Na takih mestih bi se različni sledovi pomešali, da ni imel Glenarvanov konj znamenja iz Black-Pointa z dvema deteljicama.
Ra\nino je zor.nl tupatam muhast potoček, obdan z grmovjem. Videti jc bilo, da nima vedno vode, ampak le po nalivih. Izvirali so vsi na pobočju gričevja Buffalos-Ranges, ki jc valovito v vsej slikovitosti na vzhodnem obzorju.
Sklenili so, da prenoče še tisti večer tam. Ayrton je pognal vole, in po dnevni hoji petintrideset milj so si megle utrujene živali odpočili. Utaborili so se pod visokim drevjem. Prišla je noč, in z večerjo se niso dosti pomudili. Mislili so manj na jed kakor na spanec, ker jih je bila ježa utrudila.
Na Paganela je prišla vrsta, da je stražil prvo četrt noči. S karabinko na rami je čuval nad taboriščem, sprehajajo se gori in doli, da bi se laže ustavljal spancu.
Čeprav ni bilo lune, je bila noč skoro svetla, tako so se bleščala južna ozvezdja. Kakšno veselje je bilo za učenjaka, da je mogel brali v Icj veliki knjigi nebesnega svoda, vedno odprti in tako zanimivi za tistega, ki jo zna citati, Tajinstveni molk uspavane pri-rode je molilo sumo rožljanje okov na konjskih nogah.
Tako se je dal Pagnnel zapečati svojim zvezdo-znanskim razmišljanjem, brisal se io boli za nebeške

kakor pa za zemeljske stvari. Naenkrat ga zdramijo iz sanjarenja ubrani glasovi.
Pazljivo je prislušknil. Na velikansko začudenje je menil, da sliši glasove klavirja. Par širokih akordov mu je zabrnelo na uho.
Ne, ni sc mogel motiti!
—	Klavir v puščavi! Prebita reč, lo mi pa že ne gre v glavo, je mrmral Paganel.
Stvar je bila v resnici več kakor nenavadna, zato je Paganel raje menil, da ima opraviti s kakim čudovitim avstralskim ptičem, ki posnema glasove Plcve-lovega ali Erardovega klavirja, kakor posnemajo drugi tiktakanje ure ali škripanje brusa.
Ali v tistem hipu je prinesla noč čiste zvočne glasove človeškega peija. Pianistu te jc pridružil še pevec. Paganel je prisluškoval, a še ni mogel verjeti. Vendar pa se je po par trenotkih moral vdati, ko je zaslišal krasno arijo. Pevec je zapel 11 mio te-s o r o t a n t o iz Don J u a n a.
—	Pri moji veri! jo pomislil zemljcpisec, naj so avstralski ptiči še tako čudoviti, naj ima ta dežela za glasbo najbolj nadarjene škorce, ti vražji kljunaši vendar ne bodo peli Mozarta!
Potem je poslušal do konca vzvišeno, navdihnjeno mojstrovo pesem. Učinek prijetnega napeva, ki ga jc prinašala jasna noč na rosnih krilih, je bil ne- ; popisen. Paganel je ostal še dolgo pod vtisom neiz- j rekljivega čara. Nato je glas umolknil, zavladala je | globoka tišina.
Ko je prišel Wilson izmenjat Paganela, ga je na- i šel zatopljenega v prijetno sanjarenje. Paganel ni črh-nil mornarju niti besedice. Sklenil jo, da obvesti zju- j traj Glenarvana, nalo pa sc je stisnil v kotiček ter , zaspal.
Na vse zgodaj je prebudilo četico pasje lajanje. | Glenarvanovi so šli pogledat, kaj je. Po robu majhne šumice .sta tekala dva krasna lovska psa, sloka za- . stopnika plemenite angleške pasme. Ko so prišli po- ; potniki 'r'iže, sia se umaknila med drevje in še glasneje lajala.
M
i 2 - m
N —- ;-«
-j o m
.9
Q
co ,g
Z. o.
^ 13
D
s J=
C 1
ta
ID
a: §
>
O

= c
a Z2	- .
jJ	«
0) ri	>v>
« .S	3
4)
~	O
•N	<=>
c
c	§
©	..
S»	M
a	,1J
®	£
~ « -S 3 S 8 "ŽS
S
o
a , c
S a
a <o —
o *-
% « .5- -o
> 00 q
Ž 3
cL © o® S
•s > .2 S
M P H
>
~ ° S 3
a n
u
<D o
ca -c
i

LAHKA ATLETIKA.
Za preteklo nedeljo določeni jesenski cross-country ljublj podzveze je bil vsled neprimernega vremena odpovedan.
HAZENA.
HazenaSice Ilirije igrajo 29. t. m. v Bolgradu z Beogr. SK predfinalno tekmo za hazensko prvenstvo države države. Zmagovalni tenm igra nato v Zagrebu odločilno tekmo z zagrebškim prvakom Akad. ŠK.
Prosvetne prireditve.
Iz Novega mesta. Slov. kat prosv društvo »Soča« v Novem mestu je priredilo v nedeljo, dne 22. novembra 1925 v Rokodelskem domu v proslavo 125 letnice rojstva A. M. Slomška Slomškov večer s slavnostnim govorom, dcklama-cijami in petjem, Slavnostni govor je imel g. Janko Grad, ki je v pesniško vznesenih besedah orisal življenje, delovanje in zasluge velikega Slomška za ves slovenski narod. Deklamirali so: Ante Vrtačnik Medvedovo »Slovenska govrica«, France Pelko Slomškovo »Čas«, Mimica Vodnikova Gregorčičevo »Kmetski hiši« in Silvin Sardenkovo »Legendo«, Marica Kosova Slomškovo »Tri rožice« in Medvedovo »Večerni zvon«. Vse dcklama-cije so bile lepo in s čustvom prednašane. Mešani zbor je pel pod vodstvom g. pevovodje Grada K. Adamičevo: Lastovkam, Slomškovo: Preljubo veselje, oj kje si doma in Gerbičevo: Ka) iščeš tu lovec; ženski zbor pa Vodopivčevi: Ptici in Zvončki zvonijo. — »Sočin« odbor je priredil večer vstopnine prost ravno vsled tega, da bi se ga udeležila mladina, ki je pa bila žal bolj malo zastopana.
»ŽENITEV«. — N. V. Gogolj. — Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani je priredilo dne 15. novembra t. 1. svoj običajni Martinov večer. Poleg izbranih pevskih točk pod vodstvom g. prof Bajuka in dobro usipelih kupletov, ki jih je i zborno dovršil g. R. Vrančič, je uprizorilo društvo tudi Gogoljevo >2enitev«, komedijo v treh dejanjih. Da primerjam igTo kot tako, ki daje tudi poklicnim igralcem mnogo truda, je bila igra v splošnem dovršena. Mnogo bi se dalo še izbolj-
šati. Igra jo v celoti preveč trpela; v gotovih prizorih ni bilo skupnosti. Posebno se je to opazilo v sceni snubaCev pri Agati Tihonovni. Posamezne vloge so bilo dobro zasedene, samo žal, da so proti koncu popustile. — Agata Tihonovna (Mostarjova) bi morala stopnjevati in vidno prenašali bojcenos! pred snubci in pa željo po možu. — Arina l'an-talejnionova (Ziljska) jo bila dokaj dobra, samo v zadnjem dejanju bi morala z več užaljenim čutom podčrtati prefriganca snubača Kočkarova. — Tekla Ivanovim (Zagorska) je pokazala svojo zmožnost v mnogih prizorih. Ona edina so jo okrenila od vs&li drugih s tem. da je bila živahnejša proti koncu. Njena maska je bila ponesrečena; ni bila na mestu za klepetuljo, ki bobna vkup snubce. Primerna bi bila kvečjemu ženski, ki živi v alkoholu — Snu-bači: Podkolcsin (Pečar) jo. bil včasih preveč gostobeseden. — Kočkarovu (Nenad) se je poznalo, da živi tudi v drugih mislih in ne samo v vlogi. Zapletale so se mu besede, kar je mnogo škodovalo dovršenosti vloge. Podčrtavam pa, da je še premalo izvežban za režiserja. — Ivan Pavlovič-Jajčnik (Novak) ni bil na mestu. Poznalo se mu je, da ne vzdrži vloge eksekuiorja, dočim mnogo boljše sedi v kulantni kupčiji in bnrantn jgeSeft^, simo tamo, za gvofa Ištvana — Anučkin (Vizjak), pehotni častnik, jo zamenjal nežnost svojega temperamenta z nergavimi kretnjami. — Ževakin (Ga-noni), mornar, se je mnogokrat izvil iz težkega položaja s svojimi mimičnimi izrazi. Njegovo napačno rusko narečje pa je včasih preveč žalilo po sluh. — Štefan (Erjavec), sluga Podkolesina jo dobro izvršil zaspanega slugo. — Dunjaška (Dolenčeva) je izvedla svojo vlogo. — V slučaju ponovitve bi se dalo marsikaj zboVjšati Kakor vemo in beremo na programih, so osebe iz najožje dile-ta-nls^e srede, zato jim ne bo težko popraviti, kar jim dosedaj ni bilo jasno.	Ra-k.
Szprecf soclšča.
Sleparski agentje. Pri »Jugoslovanski trgovski agenciji« v Belgradu je bil zaposlen kot dninar neki Svctozar Matic, doma nekje iz Brčke. Mož pa, ki ni posebno priden za delo, se je kmalu naveličal zavijanja raznih ovojev in podobnih pošiljatev in je sklenil, da si uredi lepše in zabav-
nejše življenje. In sredi meseca maja je pobegnil iz Belgrada. Potoval je po Jugoslaviji in je prišel ki..:du v Slovenijo, kjer se mu je še najbolj dopadlo. Zvedel je tudi, da so Slovenci dobri, podjetni in pošteni trgovci, ki vedno radi kaj kupijo, če imajo za blago odjemalce. Tako je posečal mož razne stranke v Ljubljani in po drugih slovenskih mestih, kjer je sprejemal naročnike za modne liste. Izdajal se je za zastopnika zgoruj imenovane družbe, pri kateri je preje služil kot dninar, pri čemer si je nabavil pred begom tudi več naslovov raznih trgovcev. Pri vsakem naročilu pa je vzel tudi nekaj nakupnine. Na ta način je oslcparil, kolikor je dosedaj znano, 75 oseb in jim izvabil čez 5600 Din naplačil, Mož torej ni ravno slabo živel, in je jasno, da je osleparil še več strank, ki pa se radi sitnosti, stroškov in pa potov niti prijavile niso in so napravile križ čez sleparja in izgubljeni denar. Končno je postal sumljiv in so ga aretirali. Pri njem so našli 10 Din gotovine in ponarejena pooblastila. Omenjena agencija je sporočila, da ni imel od nje nobenega pooblastila ali naročila. Mož je bil obsojen končno na 5 mesecev težke ječe. Ker je kazen že odslužil s preiskovalnim zaporom, so ga poslali nazaj v domovino, da ne bo več sleparil Slovencev. — Tako) za tem možem jc nastopil na zatožni klopi krščeni Jud Maks Rosenberger z Dunaja. Ta je sleparil tudi z oblekami. Nastopal je pod raznimi imeni in se je predstavljal poleg Rosenbergerja tudi za Hessela, Kollerja, Goldnerkreuza in Bog zna koliko imen si je še prilastil, samo da je napravil «Geschaft«. Posebno rad je obiskoval uradnike najrazličnejših kategorij in jim nujal obleke po izredno nizki ceni in pod jako ug( dnimi plačilnimi pogoji. Pokazal je vzorce finega angleškega ševijota in je ponudil kompletno obleko iz takega blaga za 500 do 600 dinarjev in še to v obrokih. Pri naročilu je vzel takoj mero in nekaj predplačila. Na ta način je obral v Sloveniji čez 500 naročnikov, ki so mu dali po večini tudi naplačila, nato pa so zastonj čakali na- obleko. Pri obravnavi je kljub izjavi izvedencev, da tega ne zmore nobena tvrdka, tudi če bi blago in druge potrebščine tihotapila v Jugoslavijo, je obtoženec trdil, da je imel res trden namen in dobro voljo, da ustreže svojim naročnikom. Sodnik mu pa ni verjel in je bil mož obsojen
radi goljufije na osem mesecev težke ječe. Po
prestani kazni pa ga izroče avstrijskim oblastem ki ga že tudi delj časa iščejo — spretnega juda
Dve tiskovni pravdi. Odgovornega urednika lista »Organiziran železničar«, Antona Mozetiča, j« toiil Rozman in sicer, ker je objavil v svojem li. stu članek, ki je bil za tožnika precej žaljiv. Oči. tal mu je namreč v člmku, da je gostobeseden možiček kot Ahasver, da samo besediči, naj ni govori »zabadava«, naj ne preobrača »kozlov«, d? ne bo »blamiran«. Glasom obtožnice ga je izročil s tem javnemu zasramovanju in ga je smešil, n« da bi navedel dejstva. Mozetič se je zagovarjal da se ni zavedel, da vsebuje članek žalitve. Kei pa se je o tem prepričal senat, je bil obsoien na 500 Din globe in mora objaviti tenor sodbe po pravomočnosti v svoiem listu na istem mestu. — Druga tiskovna pravda pa se je vršila proti odgovornemu uredniku »Na-odnega Dnevnika«. Tega je pa tožil okr. tajnik Martin Zelenko iz Ptuja, V obtožbi je ugotavljal, da ga je list skrajno raz. žalil v svojem članku, katerega je priobčil list dne 21. septembra 1924 v štev. 233 in sicer pod naslovom »Sramota«. V tem in še v drugem član-ku je očital Zelcnki Inžnjiva, nepoštena in ne. korektna dejan;a. Olital mu je zaničtiive lastrosti in mišljenje. Med drugim piše v člankih, da Slo. venci v Ptuju ne mo'-eio več trpeti šikan tega člo-veka kot mestnega tainika, ki ni niti po srcu niti po prepričanju naš. V slovensko družbo ga tudi ni. Pozivamo, da se odstrani iz magistrata in se niti vzamejo vse agende. — Obtoženi urednik je trdil, da članka ni čitnl, nastopil pa je za svoje trditve dokaz resnice. V to svrho je navajal, da je tajnik Martin Zelenka vedno v nemški družbi, Udeležil se je tudi ta;nega volivnega shoda Nemcev in je zabavljal zoper vse slovenske stranke in jih je imenoval lumpe, falote in korupcijoniste, Izrazil se je baje celo: »Še na kolenih boste pro. sili za službe, ko pridemo zopet Nemci na stol-ček!« Očitalo se niu je tudi, da prenaša pošte 7 nemški tabor. Senat se je po zaslišanju prič uve. ril, da se je uredniku dokaz resnice za svoje trditve v nekoliko točkah res posrečil, vendar pa ne po, polnoma. Obsodil ga je zato samo na 300 Din globe in pa v obi.ivo sodbe v prihodmi ali drugi številki, ki bo sledila pravomočnosti sodbe.
iraMgHBMgHBBgMBZi^^	S3S
Vsaka drobna -vršilca OJ in 1'50 oli vseka beseda SO jicir. Naj-
manjši S Dira. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! sj,
Jj
"VBSg CF
Kuharico Sr K
razume tudi druga gospod, dela, sprejmem takoj. Starost od 24 do 40 let. Meseč. plača 300 Din. Fani Folanc, valjčni mlin, Radeče pri Zidanem mostu.	7893
"27 letni trgovec
posestnik, želi poročiti gospodično s primernim kapitalom. - Ponudbe upravi lista pod »Resna slika 7SC0«.
fjf» Za dolgove, ka-_ lltere naredi eden ali drugi mojih sinov ali kdo drurfi na moje ine, nisem plačnik. Ljubljana, 25. nov. 1925.
Leopold Tratnik star,,
hotelir in posestnik.
POZOR!	POZOR ! CerRv	j
Vsakovrstni i s c t * viožkom za kovani ;n Pa.
I pirnati denar. - Ključavni-kakor: punčke, konjičke, mi- I čarstvo I. \VEIBL, Slomško-
klavže, parkeljne. različna | med roba, prvovrst keksi, otr biškoti, šampanjci, bibi itd. priporoča cenj preprodajalcem po najni.'ji c-ni izdelovalec T. NOVGTNV -Ljubljana, Opekarska cesta 26. Glavna zaloga: Dunajska cesta št. 9.	7270
va ulica št. 4

H5sa v
enonadstropna, z več stanovanji, v sred. mesta in lepi legi, z velikim vrtom, se proda. - Vpraša se: Ma.ibor, Siomškov trg 18/L 7892
manufakturist, dober prodajalec, se sprejme kot prva moč v trgovini Fr. Prija e", Tržišče — Dolenjsko. V 891
NAJBOLJŠA
REKLAMA so oglasi v »Slovencu«.
Pohištvo,
moderno, vsakovrstno, po konkurenčnih cenah, tudi na obroke, nudi in vabi na ogled Matija A~dlovic, zaloga pohištva, Ljubljara, Vi-dovdanska cesta 2, Celje, Krekov rg.
loj m\ cenili
znamk za leto 1926, z 20 strani in k temu 25 raznih rumunskih znamk, dobite, ako mi pošljete Din 5-— Izidor Steiner, najstarejša trgovina znamk, Brod n/S.
Bojige me
jaslice, pastirčice, prtičke k jaslicam, svečice, držala za svečice, bengalične vžigalice, čudežne sveče, barvan krep in svilen papir, božične in novoletne razgied-nice, cve:lično perje, cvetje ter žico za cvetlice — priporoča najceneje veletigov.
Ljubljana,
za zidar, in tesar. mejstre,
okolu 10 "0 kom. trdo vezanih. z vsemi potrebnimi tabelaričnimi podatki iz teh dveh strok, proc!a-n po ze'.o
u^o-^ni ceni.
■=hv p vi
uprava lista pod štev. 7895. Vsakovrstno
listo Kupole
po najvišjih ce"ah
Č::?-,-, iu ©5ir» Ljubljana
\V0H0va ulica štev. 3.
BAKRENA PEČ
kopalna, dobro ohranjena, c I-kasta banja in lončene p."i naprodaj, - Naslov v upravi lista pod štev. 7269.
Olssel motor70 HP
kompleten, z 10.000 kg re-zervariem za olic in prevoznim vozom za 1000 kg, se radi povečanja obrata proda. Motor je v obratu. — Vprašanje na štev. 7857.
LJUBLJANA, Sv. Jakoba trg štev. 9.
Velika izbira! — Točna postrežbal
DRETO in vse vrste vrvar-skih izdelkov ter v to široko spadajoče blarfo, dobile v skladišču »KONOPJUTA« - Ljubljana, Gosposvetska 2.
KOKS - C E 151M
Wolfova ulica 1 /II. - Tclelon !>(»
P
modroce, posteljne mreže, železne postelje Izložl ive), otomane. divane in dru*e tapetniške izdelke — doMte najceneje pri RUDOLFU PADOVANU, taperiku -Krekov trg Stev 7 (poleg »Mestnega doma«).
Poravnajte naročnino!
Med. Univ. dr. Josip Smola
naznanja cenj. občinstvu, da je 19. t. m. otvoril na Raki pri Krškem zdravniško prakso.
se zopet dobiva v vseh boljših trgovinah f
'I K
Generalno zastopstvo:
C. c. Lotlisah S. C., ZagrcD
Vaška u . 46 a.
Telefon 2—73.
SL	^ . ®
Itn S^BUCillisiŽiiS
ter industrijskim podjetiem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
tSnj&oveznica CC„ T. D- v LJUBLJANI
I	Kopitar.eva u^ica S/13.
I •__....__ _
prve vrste novo blago popolno zrela
Prva hrvatska tvornica salame, sušenega mesa in masti
N.Gavritoviilnsinovi(J.d,
Petrinja.	ljVJ.G.$
Zastopstvo za Ljubljanski in celjski 2 j« okoliš	| ld
R. Bunc m drug, Ljubljana - Celje. Vpemiiu^
Hl?v rte n Usmili na cbrohe in na
Bosendorfer, Forsler. Steinway etc. Vsi inštrumenti za bleh- in štrajh-cod bo, strune in žice vseh vrst na debeli in drobno.
f.llonz Brezi. LNiana, Mestni trs Slon. i
(pri magistratu). Najsposobnejša tvrdka v Jugoslavjj
i"^3SHBKiS!3E0EE2E2i3ffiQ52D!2ni2QBnEEJaB
in velour za plašče za površne suknje
in modni ševijot
rs
Sukno za lensite cb'eke, cista uoina ..... od	Din	35-—	naprej
Štofi zn p'a3£0, 13C—140 cm sire ki.......Din	90'—	„
Koški štofi...............Din	70-—	„
Kasane, čisla t/olna, 100 cm široko.......Din	65-—	„
cai,e s.foni, b^rhenti, cef rji i. t. d.
ep	s«	w__a
mi & P 1 » w 3 m----— -
O	sn Pic
sparil
Gosposka ui. 57

m
Mt r
m
Jtlšiljjcis
osvoibo.eMa Sjrez nevarnosti?
Revmat;zem jc strašna, zelo razširjena bolezen, ki ne prizanaša ne revnim ne bogalim. Svouh žrtev si išče po kočah in pulačah, Ze o mnogovrstne so ol like, ki se v njih po;avlja ta bol, in čišče niso bolezni, ki jih označujejo s pi vse drufim imenom, n č drugega kot revmati >em. Sedaj se pojavljajo boli v ud h in členkih, sedaj zojet zatekli členki, pohabi ene roke in noge, bodljaji, zbadanja in trganje po raznih delih telesa, i!a celo oslabelost oči je pogostokrat posledica revmatičnih boli in trganja.
Kakor pa je različna oblika, v kateri se pokazuic la bo!ezen, tako nmogostranska so tudi vsa mog >ča in nemogoča sredstva, zdravila, zmesi, mazila itd, ki sc priporočajo in vs l.uje.o bo ne mu človeštvu. Največ teh sredstev oa ne prinese ozdiavljenja, z njimi se kveč emu za kratko dobo doseže polaj anje. Kar Vam mi priporočamo, ie neškodljivo zdravljenje s pitura vreka, ki je že mnogim bolnikom psmsgalo. Na3c rdravhpnie ir i^hnrno in nnčlo iičinkuio. Da si naglo pridobimo pristašev, sinu sc odločili vsakomur, ki nam pite, našo zelo zanim vo zelo poučno broluro o tem vrelcu
poslčasa popolnoma zasionj.
Kogar torej mučiio bolečine, kdo, se hoče narjlo 'cmfli to in brc. nevarnosti Istih osvoboditi, naj piše še danes: Augu»t MžirisSce, BerliH-WjilmersilorJ', Buc(isaiei,si,5
Abt. 310.
i
za moške in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivi nizki ceni priporoča obče znana tvrdka
lile Jii štt" Lliai
Zunanjim naročnikom se dopošliejo vzorci na zahtevo poštnine prosto.

D
n
Fozor! Najceneje
otomane v blagu 850 Din; otomane v gradlu 720 Din; afrik modroce 250 Din — kakor tudi vsi drugi tapetniški izdelki po znatno znižanih cenah. — Vse vrste ŽIMA vedno v zalogi. — Vsa popravila se solidno in najceneje izvršujejo. — Se priporoča
FRAN JAGER, tapetnik — Kolodvorska ulica 27.
Za jesensko prodajo
SlBSu i« Milil stroji
cene znatno znižane pri %
iS e
Palača Liutaljanske kreditne banke
Zilžne cene!
Brez dobička prodajamo
do 10. decembra obleke in čevlje za deklice, dočk in otrrkc kot Miklavževo darilo ! — Izrabite t ugodno priliko ter sc pravočasno oskrbite z darilom
Fran Derenda in Oje,, Ljubljana
Erjavčeva cesta št. 2.