N«jvACji »(ovnuki dnevnik v ZciruženiK državah ,1 V4ic ea ?;e leto • • Za pol leta • • • • Zm. York ceic leto Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki* TELEFON: CHelsea S—1242 The largest Slovenian Daily m the United States. ej Issued every day except Sundays Land legal Holidays. 75,000 Readers. 51 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1243 No 17.— Stev. 1 7. NEW YORK. THURSDAY, JANUARY 21,1937—ČETRTEK, 21. JANUARJA 1937 Volume XL v.—Letnik XLV. PREDSEDNIK ROOSEVELT—VDRUGIČ 1NAVGURIRAN Delavska tajnica konferira z Lewisom prizadeval si bo doseči svoj glavni cilj - pomagati vsem, kateri so pomoči potrebni Inavguracijake cerimonije je motilo slabo vreme. Zaprisegel ga je predsednik najvišjega sodišča. Cilj "New Deala ' morajo biti doseženi. — Pri cerimoniji je bilo navzočih trideset governerjev. WASHINGTON, D. C., 20. januarja. — Sto in stotisoč oseb je danes prisostvovalo cerimonijam, ko je bil Franklin Delano Roosevelt vdrugič inav-guriran za predsednika Združenih držav. Pri tej priliki je imel zelo značilen govor v katerem je rekel, da se je v zadnjih štirih letih dosti iz-premenilo ter poudaril, da je treba storiti še mnogo več, kajti v Ameriki je še vedno več milijonov ljudi, ki se jim navzlic boljšim časom in razmeram slabo godi. Tretina prebivalstva še vedno stanuje v slabih stanovanjih, je slabo oblečena in slabo prehranjena Obljubil je, da bo storil za te ljudi vse, kar je v njegovi moči. Njegov prvi termin je potekel opoldne. Pol ure kasneje se je pojavil predsednik v spremstvu svojega sina Jamesa na odru pred Kapitolcm. Najprej je senator Joseph T. Robinson zaprisegel podpredsednika Garnerja. Nato je zaprisegel predsednika Roosevelta najvišji sodnik Hughes. In Roosevelt je ponavljal za njim: — Prisegam, da bom vestno vršil dolžnosti predsednika Združenih držav in bom po svojih najboljših zmožnosti ohra- j njal, ščitil in branil ustavo Združenih držav. Po zaprisegi je začel predsednik govoriti in je govoril dvajset minut. Najbolj so mu ljudje plo-j skali, ko je rekel: — Naše delo bo preizkušeno. Preizkušnja pa ne j bo v tem, če naj tisti, ki imajo vsega dovolj, še več ki imajo dobe. Naša naloga je, pomagati tistim, premalo. Glede New Deala je izjavil: — Kar smo začeli] bomo nadaljevali. Navzlic hudemu dežju se je odpeljal v odprti ka ri v Belo hišo, odkoder si je po obedu ogledal inav-guracijskc- parado. Pri inavguraciji je bilo navzočih več kot trideset goveinerjev, nešteto državnih uradnikov, županov, šerifov itd. V Beli hiši so bile zastopane štiri generacije Rooseveltove družine. Najbolj častitljiva je bila Sarah Delano Roosevelt, 82 let stara predsednikova mati, edina ženska v zgodovini, ki je bila dvakrat navzoča pri inavguraciji svojega sina. WASHINGTON, D. C., — Podpredsed- nik Garner, ki je že osemintrideset let v javni slu-žbi, je rekel, da je bila njegova današnja prisega njegova zadnja prisega. WASHINGTON, D. C., 20. jan. — Vsled 20. amendmenta k ustavi, ki določa, da naj bo predsedniška inavguracija dne 20. januarja, ne pa 4. marca, je bil skrajšan prvi Rooseveltov termin za dvainštirideset dni, in predsednik je bil prikrajšan pri plači za $8,628. Predsednik ima na leto $75,000 plače, torei približno $205 na dan. republikanci zavzeli važno postojanko Z nepričakovanim napadom so zavzeli Cerro de los Angeles. — Ujetih je bilo 300 fašistov in mnogo orožja zaple-njenega. MADRID, Španska, 20. jan. — Vladno čete so naskočile i'i zavzele Cerro »le los Angeles, ki je največjega strategičnega pomena in je zemljepisno src . . v y v 1 disee Španske. Zavzetje to.^a kraja pomeni za republikance največjo zmago v celi državljanski vojni. Toda čete. ki so se polastile griča, .-o se umaknile v postojanke, k.jer niso tako izpostavljene sovražil t* mu artilerijskemu ognju. Xa hribu pri Cerro de los Angeles so imeli fašisti razpostavljene svoje baterije, s katerimi so obstreljevale Madrid. Republikanci s Cerro de los Angeles obvladujejo celo pokrajin^ ter mesto Getafe, ki i-ina \eiiko letališče, in železni- ( ški postaji v Piuto iu Valde-moro. Pri zavzetju Cerro de lo-Angeles so republikanci ujeli ."00 fašistov in zaplenili veliko množino orožja in municije. Poveljnik ujetih fašistov major Belda je rekel, ko je bil ujet: 4'Vem, da za mene pomeni konec, ker me boste ustrelili.'' — Toda republikanski major Modesto mu je odgovoril: 4'Ujetnikov ne streljamo, temveč spoštujemo njihovo življenje." Ujetniki so bili naloženi na tovorne avtomobile in odpeljani v vojno ministrstvo, kjer jim je general Miaja zagotovi!, da ne bodo ustreljeni. Miaja jim je rekel, da so jili njihov! voditelji zapeljali, da so >c bo rili proti vladi Ln proti špan skemu narodu. In ko je končal svoj govor z besedami: "Zive-li republika!", tedaj so tud: ujetniki zaklicali "živela!" — Vsi -o nato izjavili, da se hočejo boriti za republikansko. \ lado. GIBRALTAR, JO. januarja. — Španski fašisti, ki prodirajo proti Malagi, pri čemur jilt podpirajo acroplani in bojne ladje, so se zapletli v vroče 1 Kije z republikama pri Marbelli. V teh bojih je imela vsaka stranka nad 1000 izgub. Poročila, ki so prišla s fronte, zanikujejo prejšnjo vest. da so fašisti zavzeli Fuengirolo, •JO milj od Malage. zasledovanje v everettu je ustavljeno Štirje osumljeni odvedbe v zaporih. — Eden si mora pustiti rasti brado. — Slike bodo poka-zane pričam. TAOOMA, Wash., 20. jan Zvezni detektivi sledijo novim sledovom pri zasledovanju u-grabitelja in morilca Charlesa Mattsona. Policija v Portland, Ore., pa zaslišuje nekega moža, ki natanko odgovorja popisu zločinca. Detektivski poveljnik J. .J. Keegan je .naznanil, da se nahaja v Portlandu v zaporu .*>liko. pa je rekla, da ni prav nič podoben možu, ki je odvede! Charlesa Mattsona. Oblasti pa Fowlerja še vedno izprašujejo in so že dognale, da je oropal neko tkalnico v Bellingbamu. "Ta mož je popolnoma podoben popisu ugrabitelja," jo rekel Keegan o Wilsonu. "Ka.; več o tem bomo izvedeli, ko lvi-sia Mattsonova otroka videla njegovo sliko." S tem jo midil na brata in sestro Charlesa Mattsona, Muriel in Williama. Iskanje zločinca v Everett u in okolico je bilo končano, ko -<> vsi detektivi odšli iz mesta. Kak uspeli je imelo dosedanje iskanje zločinca, ni bilo naznanjeno. minimalni zaslužek in delovni čas Obojestranski voditel j i še niso edini glede delovnega časa. — Demokrat bo stavil predlogo proti otroškemu delu. ALBANY, X. V., 20. jan.— Četudi je seda j gotovo, da pr?-dejo trije načrti za minimalne plače kmalu na javno zasliševanje, vendar še ni mogoče z vso gotovostjo reči, kdaj bo izvedencem dana priložnost, da post a voda jalcem povejo svoje mnenje. Poslanec F. A. Washburn j;* predlagal, da se 2. februarja pred odborom obeh zbornic prične zasliševanje. Predsednik poslanske zbornice Heck jo takoj podpiral njegov predlog. Predsednik senatnega delavskega odbora J. .T. Howard pn ,;e zahteval, tla se prične zasliševali jo že 27. januarja. Ker je poslanska zbornica republikanska, senat pa demokratičen, r.e more nikdo vedeti, "kako bo tekel zajec/' Demokratski poslanec Wii j liam Schwartz je od legislature zahteval, da sprejme postavo, po kateri bi bila prodaja o-trošjcih izdelkov prepovedana v vseh državah, razun v državi. kjer so bili izdelki narejeni. MISS perkins n! mogla pridobiti lewis a za nova pogajanja WWASHINGTON, D. C., 20. januarja. — Vse prizadevanje delavske tajnice Miss Perkins, da bi se zopet pričela pogajanja v stavki pri General Motors je bilo zaman, navzlic temu, da je o tem 9 ur razpravljala z Johnom L. Lewisom in governerjem Frankom Murphyjem. rpanje na kinalošnjo pora*' ravo stavke je sedaj manjše, kot pa je bil v pondeljek, ko je bilo dogovorjeno premirje prekinjeno. Miss IVrkins je rekla, da so razpravljali o vseh po- rekanjem med piketi in policijo vržena solzna bomba pred tovarno Brigg Body v Detmi-tu. je vse primeroma mirno na fronti avtomobilske stavke. Avtomobilska družba in uni- drobnostih stavkarskega polo-J,,a avtomobilskih delavcev DESET LET STA SE DRUG DRUGEGA BALA V Brooklyuu so aretirali icij>ki stražnici, da sta se s Ca-jetnega Tonija Outcria, ki je tanzaroin pred desetimi leti i 28. decembra ustrelil .'W-letnega Antona Catanzara. Outeri je izjtovedal na poli- sprla. Od tistega časa sta >e drug drugega bala. — Če bi gu jaz ne ustrelil, bi 011 mene, — je rekel. GENERAL OBTOŽEN UMORA NEW CASTLE, Ky., 20. jan. — V tukajšnjem sodišču je bil obtožen umora svoje neveste bivši generalni adjutant Hen rv Denhardt. Pod jamščino $_'.">,o pričela 2o. januarja pred najvišjim vojnim sodiščem. To je že d miri veliki proces proti zarotnikom proti sovjetski vladi. Kot znano, je bilo poleti obsojenih na smrt 16 zarotnikov, ker so skovali zaroto proti življenju Josipa Stalina in drugiii sovjetskih uradnikov. Poleg Radeka, ki je še pred kratkim pisal uradne članke v listu "Izvestja", so obtoženi bivši podkomisar za težko industrijo Gregor Pjatakov, biv š ipodanik v Londonu Gregor Sokolnikov in bivši prometni j »odkomisar L. Serebrijakov. Olnlložniea jih dolži veleizdaje ni zarote. Obtožnica izjavlja, da je pre iskava dognala, "da so zločinci nameravali izpod kopati vojaško silo sovjetske unije, podpirati vojaške napade tujih de žel na sovjetsko unijo, tuje napadalce pri zavzetju in razdelitvi sovjetske zemlje podpira 'delati, tla bi delali. Tedaj šele govarjala voditelj unije avto mobilskih delavcev R. Travi-in predsednik Flint Alliance George E. Boysen, ki sta si v avtomobilski stavki največja sovražnika. Časnikarski poročevalec Paul Gallico je povabil Travisa na kosilo v neko restavracijo, ka-!» or je malo kasneje prišel tudi Boysen. Gallico povabi Bov-st na, da prisede in Boysen se je povabilu odzval. Travis je bil Bovscnu predstavljen samo po imenu in Boysen je midil, da je tudi Trjivis časnikarski poročevalec. Bovsen se je pričel hudovati na voditelje stavke, zakaj ne lovolijo delavcem, ki hočejo ti, strmoglaviti sovjetsko vlado in zopet obnoviti kapitalizem v sovjetski uniji." Kakor pri procesu proti Zi-uovijevu in njegovim tovarišem, je tudi sedaj imenovan Leon Trocki kot glavni voditelj zarote proti sovjetski via di in sovjetski uniji. Skupno z naznanilom, da sc I'O pričel novi izdajalski proces, je bilo tudi objavljeno, da je bil odstavljen kot urednik uradnega lista sovjetske vlade jlzvestja" Nikolaj Buharin. Ze od petka ni bil Buharin podpisan kot odgovorni urednik "Izvestij", temveč "uredniški svet". . _ , «Jallico pove Bovscnu, da Travis voditelj avtomobilske unije, na kar je Boysen odgovoril: "O, da, da, slišal sem o vas." 17 FUNTOV TEŽAK NOVO-ROJENEC FORT WAYNE, Ind., 11). januarja. — Mrs. Elmer Fleck je poroti i la dečka, ki tehta sedemnajst in četrt funta. Dr. Jesse Brijftfs je izjavil, da je to najtežji otrok izuied vseli, ki jim je dosedaj pomagal na t vet. Mati in otrok »ta zdrava. OL A 8 V AR ODA" New York, Thursday, January 21, I 937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A. "Glas Naroda" (A Oorpontl—) Owned and Poklkfead by 9L0VKNIC PUBLISHING COMPANY ITealdant_ _L Bmdlk, "6LA8 NARODA" (Vaiee af the Peeple) lamed Brerj Dajr Except Sondaji and Holiday* a eelo leto Telle Kanado ........ ft pol lota s tet rt lata ..... aa Ameriko la 90.00 9&00 91.00 Za New York aa celo leto......97.00 Za pol leta....................98.60 Za InocenaetTO ca celo leto......97.00 Za pol leta....................93JS0 Bvbeeriptfcci Yearly 98-00 Oeplai brea podplaa in osebnosti se ne prlobCnjejo. Denar naj aa blagovoli Dottljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da *e aam tudi prejfinje bival) Sče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Ola* Naroda" Uhaja vsaki dan lzvzsemSf nedelj In praanlko* "GLAS NARODA". 216 18th Street, New Yatfc. N.,1. Telephone: CHelsea 3—1242 HITLERJU SE CEDE SLINE Hitler jo ovrgel določbo za določbo versailske mirovno pogodbe. Angleži in Francozi so protestirali, ko je poslal svoje vojaštvo v Porenjc; protestirali so, ko je začel graditi bojne lavi je. in protestirali so, ko je povečal nemško armado. Protesti so pa izzveneli in niso zadeli živo. Svoj glavni načrt namerava sedaj izvesti: dobiti hoče kolonije, ki jih je Nemčija i zabila tekom svetovne vojne in po nji. Ta želja se mu ne bo nikdar izpolnila. Kajti še vsak, ki je hotel v poslednjem času odvzeti Angliji kak bistveni del nje •nega imperija, se je opekel. Proti temu Hitlerjevemu naertu'je Anglija kot taka :n proti njemu so neodvisni angleški dominiji, ki pod mandati Lige narodov upravljajo bivše nemške kolonije. Po bivši Nemški Jusozapadni Afriki se je začela širiti na-rodno-soeijalistična propaganda. Angleška Južna Afrika že razmišlja, kako bi to ozemlje priključila sebi. Nova Zelandija, ki upravlja Kamoo in Guinejo, ne kaže niti najmanjše volje, da bi vrnila ti dve deželi Nemčiji, ozi-rcma, da bi se odpovedala svojemu mandatu nad njima. Treba je le pomisliti, da -se Anglija ni hotela odreči niti mandatu nad Palestino, dasi ji je slednja povzročala nepopisne težkoče. Angleški ministrski predsednik Baldwin in vnanji min: ster Eden sta večkrat izjavila, da sta pripravljena začeti poga janja glede preskrbe Nemčije s surovinami, s tem pa še nikakor ni rečeno, da mislita Nemčiji vrniti kolonije. Konservativci in člani delavsko stranke so si v tem pogledu povsem edini. Se celo glede preskrbe s s urovinami se Anglija obotavlja. Ve namreč, da Hitler zgrabi za roko, če mu kdo prst pomoli. V Angliji so pač mnenja, da je Nemčija sama kriva svojih gospodarskih težkoč in zaprek. Dokler daje Hitler kanonom prednost pred presnim maslom, ne bodo Angleži s presnim maslom preskrbovali Nemčije. Pod vaško Kpo Piše kakor misli FRANK ^KŽK DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesl ji-f vo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO tm t 1*5__Din. 199 9 5 99 _ Din. 299 9 t M _ Din. 999 91L79 _ Din. 599 922.88 _ Din. 1999 __Din. 2999 V RAL|JO 9 8.58 9 12.25 9 38.09 9 57.88 911238 918750 t I Ur 188 Ur 299 Ur 989 Ur 1088 Ur 2008 Ur 9999 MEM BE CENE BEDAJ HITEO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVMŠENE SPREMEMBI GORI ALI VOLI l&LA V 19*-* m I DOLARJIH ¥ 919— • m 915— m •9 918— fit. m m —........ -9*1— 949u.d m m 94LM m 0 .........J51J9 IflM T ati kraja IspUS* ▼ dolarjih. STOJUNO 91*- 5LOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Narod«99 10» 10u. Nt x* JIE5Ž "GLAS HARQB& Nekaj navodil za naše. Zadnje predsedniške volitve so pustile zelo globok vtis, kateri se vse premalo povdarja in o katerem se dosti premalo piše. Ta vtis je fakt, da je bilo za časa kampanje osemdeset odfetotkov angleškega časopisja proti Rooseveltu in njegovi politiki in le dvajset zanj. Tomu nasprotno pa imamo drug fakt, da jo bilo osemdeset od--sto t ko v /tu jo jezičnega časopisja za Roosevelta in le dvajset proti. To je znano dejstvo ne samo nam, ampak vsem velikim fa«ktorjeni od predsednika doli. Posledice tega se čutijo vsak dan v naišem javnem življenju. Lota in leta so je razvijala očitna kampan ja proti tujezemcem. Kjerkoli je bil kak štrajk in s tem seveda gotovi nemiri, smo bili vselej mi vzrok. Če se je kje kaka skupina oglasila za svoje človečke pravice, smo bili zopet mi krivci. Na tisoče tuje-zomeev jo trpelo radi tega, na tisoče jih jo bilo na tihoma od-peljanih iz te dežele. Že med svetovno vojno so se začeli tisti posebni vlaki, ki so vozili po enkrat na mesec od vseh stra-! ni proti New Yorku in nosili j samo "nezaželen" človeški i materijal. Spravili so ga na! barko in ljudje so bili odpelja-1 ni vsak v svojo deželo. Redkokdaj se je kaj pisalo ali slišalo o tem. Kako pa? Ta dežela' je tako velika, da se glas posa- j meznika no sliši daleč. Vsaj' tako daleč no, da bi prišel v' angleško časopisje, ki je itak v kontroli velekapitala. Vso to je šlo leta in leta no-opaiženo vse do nastopa Roose-veltovega. On sicer ni mogel preprečiti raznih sodnih odlokov, ampak vpeljal je vsaj bolj človeško in pravično ravnanje. Posameznik je bil vsaj zaslišan, da je imel priliko pokazati, kaj je res in kaj nevtemeljeni očitki. Zadnje volitve »o prinesle v tem ozira veliko izpromembo. Tisto časopisje, ki se je o vsaki priliki zaletavalo v inozem-ce, je kar naenkrat umolknilo. Ne samo to — od slučaja do slučaja celo izkazuje nekako naklonjenost, pa če je že kaj prida ali ne. Res je pa eno: da se več ne vali krivde na ino-zemce. Prišli smo torej v kredit in dobro ime. To velja za druge, velja v polni meri tudi za nas. Ta kredit, ki je prišel tako shičajno in nepričakovano, je vredno, da hranimo. To se pravi: ako je bila naša preteklost taka, da je izzivala od časa do časa očitke v angleškem časopisju, lahko uredimo našo bodočnost tako, da ho mir in varnost za nas. A ne samo to. Da bo tudi kruha za naše otroke. Vsako nasprotstvo v angleških listih proti tujezemcem se kaj hitro čuti v javnosti. Gre človek v kako agencijo za tem ali onim pisarniškim delom, pa! se začno vprašanja na desno in I levo. In ker je materijala dovolj ali rajši preveč, najdejo hitro kak izgovor, včasih tak, ki so ga c i ta I i tisto jutro. Ne vpraša se, koliko je resnice, ali zadeva tega ali onc*ga — čemu pa? Za to ni časa. Mi Slovenci smo tudi v preteklosti streljali kozle na desno in levo. Včasih je izgledalo tako v naših listih, kakor da res mi vodimo vse, kar je in kar ni. Nikdar nismo vedeli ali preiskovali, kako daleč gre naš delokrog, kaj spada nam in kaj ne, kaj je produktivno delo in kaj izguba naših sil. Posledica tega je, pa imamo po desetletjih raznega dela pri seštevanju same ničle. Če hočemo urediti delo svoje bodo&oiti, mojamo pred vgm vedeti malo, kakšna bo politika v naših državah v bodočih letih. Nisem prerok, vendar pa vidim gotova znamenja, po katerih se lahko sodi, kako bo in kaj bo. Pod predsednikom Rooseveltom bomo dobili nekaj delavstvu naklonjenih zakonov, ki bodo ublažili položaj, ne pa odpravili temeljnih vzrokov. Dobili bomo kak zakon proti otroškemu delu, potem mogoče zakon minimalnih plač in delovnih ur. Vse to pa s podlago obstoječega sistema, to se pravi: kapitalizem olstane kot do zdaj v kontroli privatnih rok. S tem je pa povedano vso. Zakaj dokler bo kapital v privatnih rokah, bo delal vselej in povsod za dobiček. Kakor v pre-, teklosti, tako se bo znal varovati tudi v bodočnosti. Bo že iznajdol pota in sredstva, da bo zavaroval sobe. Naravno je, da delavstvo s tem ne bo moglo biti zadovoljno. Dokler bo temelj privatni kapital, bo tudi izkoriščanje. Ne gre drugače. Posledica tega bo, da bomo imeli v letu 1940 na volišču kako novo stranko, mogoče kak "Farmer-Labor" ali kaj podobnega. Temelje za tako stranko polagajo danes napredni delavski voditelji, pa tudi posamezno države, kakor Wisconsin, Minnesota in druge. Kaj bo posledica tega? Da se bodo stari konservativni elementi združili in nastopali skupno proti vsaki preureditvi. To so pravi: da bodo republikanci in demokrat je potegnili skupaj, kjer bo treba, in obdržali že za dolgo svoje postojanke. Časi, kakoršni so bili, so in bodo še dolgo, silijo ljudi v skupine, ki obetajo največ pravice in preskrbo. Ne pozabimo nikdar, da je boj današnjega malega človoka za kruh, za dober kruh, ki ga mora biti dovolj, kakor daleč nosijo oči in misli. Polog to tretje stranke pa se bodo razvijale razno radikalne stranke, pred vtsem pa komunizem. Kaj pomenja komunizem za tiste, ki imajo, vodo čisto dobro. In ker vedo, zato se bodo z vsemi možnimi sredstvi borili proti njemu. Pričakujem tako, da bo za Rooseveltom jako konservativna večina v naših zbornicah. In ta večina bo vzprejela polno zakonov proti komunizmu in komunistom. Zdaj pridem do tiste točke, katero bi rad povdaril našim ljudem: pazite malo na svoje politično delo, da ne bo kaj napak. Je tako: mi smo tnkaj naselniki, ki smo postali vtsled poselbnih zakonov ameriški državljani. In pravtako lahko postanemo v bodočnosti vsled novih zakonov zopet nedržav-ljani. Vse to je v rokah zakonodajnih zbornic, ki lahko napravijo, kar hočejo. Po naravi sem optimist, to se prafvi: človek, ki išče in najde v vsaki stvari kaj jasnega, svetlega. Vendar se pa ne morem iznebiti misli, da bodo konservativni ljudje vzprejeli enkrat zakon, katerega bistvo bo, da se vsem naseljenim komunistom odvzame državljanstvo in da se jih posije nazaj, odkoder so prišli. Veste, jih je že do danes bilo na tisoče odposlanih, -četudi nimamo še tako izrazitega zakona proti njim. Ne rečem, da bo vse tako, kakor jaz pišem, ampak možnost je. In še več: tnd} vsa znamenja kažejo tako. Zato bi rad svetoval našim ljudem, naj malo pazijo, kako se bodo v bodočnosti politično združevali. V bojih za vsakdanji kruh ni nič lažjega, kakor vuprejet i nekaj, kar £ obet* feoljči krak LETNIK KER2ETOVEGA "ČASA'' dobi tisti, ki nam pošlje POLLETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA". NA RAZPOLAGO JE LE SE NEKAJ USTNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJITE ČIMPREJ Vsak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega čtiva: povesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —. zanimivosti in koristnih nasvetov. NAJBOLJ PRIMERNO IN PRIPRAVNO ČTIVO ZA SE- DANJE DOLGE VEČERE UPRAVA "Glasa Naroda" y«af ucnei i;=; ? 3ts?sr ra : i mk*--x^*sif>ani-r nr-; in varno bodočnost. Če se človek samo malo ozre okoli sebe, vidi razmere, ki ga naravnost silijo v ekstrem. Čitaj samo o profitih in dividendah, ki jih je "zaslužil" kapital zadnje leto. Poglej v zaznamek osebnih dohodkov in zapazil boš, da imamo še veliko vrsto ljudi, ki "zaslužijo" na leto pol milijona dolarjev in več. Vsaka ladja je polna talk i h, ki gredo zapravljat čas in denar v Evropo. Po Floridi so jih valja v solncu in pesku na tisoče. Slednji dan čitaš, kako ta ali ona "promi-nentmi" družina vpeljuje svoje po osemnajst let stare smrklja v "družbo" in plaea za en sam večer po petdeset tisoč dolarjev. Vso to človek čita in se nehote vprašuje, kaj bo zmirom tako? Kje je pa pravica? Na eni strani sama reva, borba za vsakdanji kruh. na dragi pa tako razkošje. Vpraša se, pravim, odgovora pa ne ve. Tako je — ampak s tem ne more biti človek zadovoljen. Torej išče potov in sredstev, da se vse to odpravi, da se postavi človeka na enako stopinjo z vsemi. Če manjka vsem, vsak rad potrpi — če manjka večini — eni imajo pa preveč, potem je nekaj nezdravega in nepravičnega na svetu. Kako bi so to popravilo, kako odpravilo? In v takih slučajih se človek nehote iznajde miselno s tisto skupino, ki pravi: pravica in enakost za vse in ne samo za nekatere. Če človek bolj premišlja, bolj vidi pred sabo eno samo pot. In glede te poti, je treba, da smo kar se da previdni. Zdi se mi, da je daleč najboljše za nas, naselnike, če se držimo principa, kakor sem ga nedavno bral v Slovenskem tedniku, listu naših emigrantov v Buenos Aires, ki je v jifžni Ameriki. Piše članek o razmerah med našimi in pravi nekako tako: Večja in širša vprašanja prepuščajmo v rešitev Argentincem. Enako bi bilo dobro za nas. Večja in važnejša vprašanja naj rešuje ameriški narod. Ni treba, da je tako, kot je bilo v preteklosti. Mi smo se lotili in obdelovali dnevno vprašanja, kakor da smo mi gospodarji v ti deželi. Posledica tega je, da so vse nase žrtve in beseda popadale v vodo in tudi vtonile. Ne pozabimo nikdar dejstva, da je osemdeset odstotkov angleških listov bilo proti Booee-veltu. In to samo radi tega, ker je imel nekaj progresivnih idej v svojem programu. Kadar bo prišlo na vrsto komunistično vprašanje in bo resevano od konservativnih ljudi, se bo ta procent zvišal do malega na sto« Ni je boljsžataetae gsade, ka- kor je posameznik, ki trpi radi političnega prepričanja. Posebno, če je ta posameznik delavec, katerega nikdo ne vidi, nikdo ne sliši Človeku se nehote vsiljuje vprašanje: komu je ta človek koristil s svojim prepričanjem? Nikomur. Komu je .škotlil ? Samemu sebi in svojim, če jih ima. Jaz pridem precej v stik z ljudmi in vidim, kako se svet giblje. Velika večina našili »pada v srednjo ali še poznejšo dobo. Bilo bi žalostno, če bi človek videl trpeti naše ljudi v poznih letih, ko je za vse na svetu prepozno. Zato je pa jako pametno, da danes nekoliko mislimo na to, kaj vse lahko pride. Zakaj, kadar bo tukaj, bo za nekatere že prepozno. Jaz tukaj ne razpravljam o komunizmu samein, no preiskujem tega, ali je dober ali ne, ali pride kdaj ali ne, ampak samo svarim, ker vem, kaj se vse lahko zgodi. Komunizem je prepovedan po veliki večini evropskih držav in med temi tudi v Jugoslaviji. Če v takih državah kdo dela komu 11 »stično propagando, jo dela na svoj račun. In če mora za to plačati, je pač njegova stvar. Za nas, ki smo naseljeni, je gotovo eno: da je udejstvova-11 jo v komunizmu nevarno. Ne rečem, da danes ali da povsod. Ampa, da je bil 44prvi veliki Amerikanec** in je bil morda najznamenitejši mož, ki se je rodil v kolonijalni Ameriki. Bil je edini Amerikanec, ki je trojno zaslovel po vsem >*vetu: kot rirsatelj, znanstvenik in državnik. Umestno je torej, da se ga spominjamo ob proslavi njegovega rojstva. Kot tiskarski vajenec je Benjamin Franklin še slišal prepovedi proslulega Puritan-skega groniovnika, Increase Mather, ki je zagovarjal nazi-ranje cerkvene prevlade nad državo. V svoji visoki starosti pa je bil v prijateljskih od-nošajih z Voltaire-jem, velikim liberalnim mislecem starega sveta. Franklin je bil živec produkt gmotnih in duševnih sil, ki se v teku njegovega dolgega življenja spremenile ljudstvo britanskih plantaž v A-meriki v svobodoljuben in neodvisen narod. Bil je sin angleškega pri seljenca in rodil se je v Bostonu. Po dveh letih šolanja je šel na delo v staro-ti 10 let, najprej v očetovi svečami in potem v tiskarni svojega brata. Hoteč biti n<*xlvisen, je odšel v Pilila delili jo, da postane tiskar in izdajatelj. To je bil začetek najsijajnejse karjere v ameriški zgodovin:. Poleg časopisa je izda-al koledar "Poor Ridi. rd's Almanac", ki je dosegel do tedaj nezaslišane cirkulacije Ta koledar je bil njegov največji uspeh na polju žurnalizma. Bila jo prva ameri-ška knjiga, ki jc postala popularna tudi v inozemstvu, kajti je bila prevedena malone v vse kulturne jezike. Franklin je bil 30 let star, ko je začel raziskave na polju el?-ktricitete, ki so mu dale položaj med najbolj znamenitimi znanstveniki svoje Jc-lv. Nazorno je obrazložil — b'lj kot kdo poprej — teorijo pozitivne in negativne elektricitote, do kazal je, da bliskanje iu clektri. eiteta je ista stvar, in izumil je strelovod za zaščito liis. Znatno je pri.^pel tudi k znanosti meteorologije in je zaslovel kot praktičen izna jditelj. Bil je že precej star. ko jr spor kolonij z angleško vlado prišel do krize. Bival je mnogo let na Angleškem, de se potrudi pridobiti priznanje kolo-nijalnih pravic, ali njegova prizadevanja so bila zaman. Povrnil se je v Ameriko ob predvečeru revolucije. Takoj je pristopil na stran ljudstva proti vladi. Kot delep-at Kontinentalnega kongresa je bil eden izmed petorice, izbran ? za pri pravo Proglasa neodvisnosti. 44 Da, sedaj moramo vsi skupaj držati (hang together), drugače bomo viseli vsak posebej (hang separately)," je vzkliknil, ko so delegatje pedpisali slavno Deklaracijo. Kot najbolj pojmlami Amerikanec v inozemstvu je bil Benjamin Franklin izbran od kongresa za poslanika v Franciji. Bil je sprejet v Parizu z velikim navdušenjem: največji pisatelji, filozofi in znanstveniki prcdrcvolucijonarne Francije so se mu klanjali. V prihodnjih dveh letih je njegovo pariško stanovanje postalo evropski glavni stan ameriške revolucije. Tukaj se je srečal z vodilnimi francoskimi, nemškimi, poljskimi in švedskVii pro stovoljci, ki so kasne.je prišli v Ameriko, da se borijo ob strani George AVashingtona, glavnega poveljnika ameriške revoluci-joname vojske. Od največje važnosti za revolucijo je '/da pogodba, ki jo je Franklin 1. 1778 podpisal s francoska vlado. Ta čin je takoj p n skrbel kolonije z mogočnim brodo-vjem, dobro izurjeno vojsko in veliko zalogo municije — kar je omogočilo zmago ameriške revolucije. Star in utrujen se je povrnil v Ameriko 1. 1785, ali novorojena republika je še zahtevala njegovo pomoč. Služil je trikrat kot governor P^nnsylva-nije in bil je član konvencije, ki je sprejela konstihicijo Združenih držav. TiK pred smrtjo je izdal dva spisa: eden se je bavil s svobodo tiska, v drugem je apeliral na kongres, da odpravi suženjstvo črncev kot zločin napram civilizaciji Ob smrti žalovala je Amerika in Evropa. V frmeoski revolueijonarni zbornici je bil poveličan kot mož, "ki jc strgal blisk z neba in žezlo iz :rke tiranov." ISKANJE PONESREČENEGA LETALA ( lani CCC kempe iščejo po zasneženem govorju države Utah veliko potniško letalo, v katei Letalo so slednjič našli razbito in vse osebe v njen« mrtve. eni se je nahajalo sedem oseb. Dopisi, NEGUfiOVO SREBRO NA DRA2BI. V Londonu je dal. kakor smo poročali, neguš na javni dražbi prodati svojo srebrnino. To srebro izvira po večini iz njegove bivše palače v Hararju. K dražbi je prišlo mnogo zbiralcev spominkov. Dragocenejši del zaklada je dosegel deloma.prav lepe izkupičke. Tako so servis 24 srebrnih krožnikov, ki so bili okrašeni z zlatniki in srebrniki iz različnih dežel in so imeli po 22 cm v premeru, prodali skupno za 507 funtov šterlingov. Skupni izkupiček še ni znan. S pota. Ker zaradi moje bolezni (strte kosti v nogi) ne morem na kakšno daljše potovanje, boru moral ostati še nekaj mesecev v sicer mrzli, toda zdravi Minnesota Zdravniki, ki so me zdravili, so mi naročili, da moram polahko hoditi, in zato bom obiskal naročnike po Minnesota glede naročnine za Glas Xaroda, prodaje Koledarjev iu knjig. Torej nasvidenje! Matija Pogorele. New York City Xa letni seji prosvetnega društva 44Bled", je bilo sklenjeno, da priredi v nedeljo 31. januarja 1937 ob G. uri zvečer veliko maškaradno veselico, ples, šaljivo pošto itd. Za najboljše maske so določene 3 nagrade $5, $3 in $2. Za ples bo kranjska harmonika; za lačne in žejne bo dobro preskrbljeno. Nadalje je bilo sklenjeno, da bo igra 4'Ženitev" v 3 dejanjih vprizorjena po Veliki noči. Za leto 1937 so bili izvoljeni sledeči: L. Pelich, predsednik; Fr. Wojska, podpredsednik; Miss H. Hude. blagajničarka; G. Gostich, tajnik. Želimo in pričakujemo obilne udeležbe na naši inaškaradni \ zabavi. Vsi ste dobrodošli. Članica "Bleda". prečitamo. Jaz mu rečeni: — Poglej, koliko črk manjka, jaz ti jih vse plačam. Potem sem januarja meseca leta 1905 pisal g. Franku Sakserju in od 20. januarja 1905 obnovim naročnino vsako leto. Takrat je bil list za 2 koloni manjši kot je sedaj. Jaz ne bi tega pisal, ampak hočem dati vzgled drugim, ier list Glas Xaroda mi je najboljši prijatelj in ga prebiram že 32 let. Priporočam ga vsem Slovencem po Združenih državah in Canadi. Pozdrav uredništvu in čitateljem lista Glasa Naroda. Michael Millek. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKKATKO N A DOPISNICI SPOKuCe SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. General Milan Tucako-vic umrl. Naročite se na " Glas Narisa" največji slovenski dnevnik i Združenih drimviK VABILO NA PRAZNOVANJE • N. Y. ALL-AMERICANS št. 580 S. N. P. J. KONCERT IN PLES -: SE VRŠI V NEDELJO, DNE 24. JANUARJA, 1937 DOMU BROOKLYN, N. Y. i. V SLOVENSKEM 253 IRVING AVENUE P BOG RAM MLAIiI TAMIU'KASI „(pod vodutvom Jobnu Gerjovleha) : a) Star Spangled Banner — F. Scott.Ke.v; b) Uesi Polka—R. Crnifovich OPERNI In KONCERTNI BARITON ANTON &UBELJ: (Spremlja Pauline dubelj) a) Jaz pa eno kajžico—Narodna; b) Gor čez jezero—Koroška narodna: c) Water Boy—▲. Roblnsor GOVOR: FRANK ZAITZ. [iredaednik nadzornega odbora S. N. P. J. PEVSKO DRUŠTVO "SLOVAN" (pod vodstvom Ignaca H ude-ta) : / *) Zvečer—H. Voiaric: Slovanski brod—Franc Gerbič ' OOVOR: ANNA P. KRASNA SOLIST. OPERNI In KONCERTNI BARITON ANTON ŠUBELJ: (Spremlja Pauline dubelj) a) Home on the Range—I). W. Gulon; b) Detva sred' jezera—Narodna ; c) Če dekle samo spi—J. Gre gore MLADINSKI TAMBURAftKI ZBOR: (pod vodstvom Johna Gerjovich«) •) Merry Widow Waltz—Strauss; Forty Cents—Rudy Crnkovich ZA PLES IGRA JERRY'S STARLIGHT ORCHESTER (pod rodstrom Jerrya Koprlvfieka) Začetek ob 3.30 popoldne. Vstopnina 40 centov. i. V Beogradu je umrl armijski general v p. Milan Tucakovič IX) daljši bolezni. Pokojni general se je rodil v Kragujcver. leta 1871 in se jo odlikoval v balkanskih vojnah in v svetovni vojni. Že leta 1923 jo bil imenovan za armijske^a generala, a jo bil kmalu potem vpp-kojen. Služboval je mod drugim tudi v Zagrebu leot poveljnik savske divizije in tri ,leta kot poveljnik armade. REDOVNICE ZDRAVNICE. Reading, Pa. Ker sem začel pisati, bi malo (•menil, kako je tu v Keadingu Jaz skoro pet let nič ne delam in seveda tudi ne zaslužim nič. Mladina še nekaj dela, mi starci se pa iz kota v kot poganjamo. Zdaj je že prišlo tako, da so ljudje v 3 razrede razdeljeni. do 20. leta je premlad; od 20. oo 40. leta bo delal; potem bo prestar za delo. Nič se ne bi bal, če ne bi prišla suša v klet. Ko začne bobnati po kleti, potem je jo j. Ej, Petra Zgago bi rad enkrat razveselil, da bi mu ušesa gorela kot včasi meni, pa smo predaleč. Res se ne poznava osebno, samo njegova kolo na mi ga predstavlja, da je fest. fant od fare doma. Če Bog da, se letos želim obiskati uredništvo Glas Naroda, pa naj bo suša ali mokro, ne bo nič škodi lo. Z vašim listom sem se seznanil leta 1904, ko je Janko Pleško prišel «v Reading in je ponujal Glas Naroda. Jaz s? nisem dosti brigal za list in ga tudi nisem naročil. Samo neki boarder se je naročil nanj, nakar sem ga včasi pogledal. Nekoč me je zalotil boarder, ko je prišel z dela in je začel preklinjati, da mu vse "cajtenge*' V Rimu so izdali važno odločilo, ki je zlasti pomembno za misijonstvo. Zavedamo se, kaslen še pri neki drugi denarni ustanovi in je porabil denar te ustanove, ko pa je slutil, da mu tamkaj pridejo na sled, je primanjkljaj pokril z društvenim denarjem. To je storil na ta način, da je povedal direktorjem, da morajo biti vsi mestni davki plačani do konca prejšnjega leta. Kor ima posojilno društvo precej hiš vsled zapadlih posojil, sta predsednik in blagajnik podpisala Laokoviču "blank chek" v svrho, da tajnik sam zapiše vsoto, ki jo ima izplavati za davke. Tako si jo Laekovič nakazal $10,000 in pokril luknjo pri drusfom zavodu. Društvo no l»o nič trpelo, kor je bil tajnik pod poroštvom in izgubo pokrije zavarovalna družba. * V soboto zjutraj ob 9. uri je bil v mestni elektrarni v Clevo-landu pri delu na mestu ubit dobro poznani Viktor Opaškar. star 54 let. Pokojni jo bil doma iz vasi Gorju še pri Domžalah, odkoder je prišel v Ameriko pred 31 leti. ■m V potek večer je v Plevelan-du po kratki bolezni preminul rojak Jack Murn, samec, star 62 let. Doma je bil iz Prezida, odkoder je dospel v Ameriko leta 1900. NAJBOLJŠA LICA NARODOV odjemalci Trinerjeve Angelice! bokega pomena, saj bo misijonarsko še tesneje združeno z ljudstvom. Vprav v deželah, kjer živijo ženske še zelo zase. ko na primer v kitajski provinci, kjer moški zdravniki nimajo dostopa, bodo mogle pomagati ženske zdravniee-redov-nice. Jugo Slovanska Kat. Jednota Je najbolj&a In najpopularnejša slovenska podpora« organizacija ▼ Ameriki. Računa nizke asesmente in platoje liberalne podporo za alotej bolezni, nezgodo all smrti. Ima 185 podrejenih društev in Meje nad 2«,000 članov v obeli oddelkih. Za vstanovltev novega društva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev Pišite za pojasnila na GLAVNI (JKAD J. S. K. J. • • • • ELY, MINNESOTA WPA pomaga žrtvam otroške paralize. Mnogim tisoč Amerikancem, večinoma otrokom, nudi \VPA raznovrstno pomoč v njihovi borbi, da si pridobijo nazaj rabo paralizirauih udov. Ta pomoč vsebuje gradnjo bolnišnic in holničnih oddelkov, posebno opremljenih za lečenje otroške paralize, gradnjo in upravljanje zdravilnih kopališč, ustanovitev poletnih taborišč za pohabljence, fizio-torapeutično lečenje in kopeli, izvajanje eksperimentov z novo razvitim polio-pršenjem v svrho, da se ]x»skusi ustavljati razširenje bole-zni, in (šolske tečaje za paralitične bolnike, ki no morejo pohajati šole. V mnogih državah zidajo "NVPA delavci bolnišnice in kopališča za pohabljene otroke. V AVest Virginiji, kjer se ceni, da je 12.000 ljudi, potrebnih le-čenja. se sedaj zida novo krilo Morris Memorial bolnišnice v mestu Milton. To dodatno poslopje bo vsebovalo dve obsežni kopališči za slano vodo in sobe za lečenje. V I lot Springs, Xew Mexico, se vrši gradnja bolnišnice za pohabljene otroke. Tmola bo S4 postelj in dve kopališči za podvodno lečenje. Xovo terapeutično kopališče je bilo dovršeno pri James AVhit-comb Riley Memorial bolnišnici v Tndiannpolis, Indiana, in v Tucson, Arizona. Te gradnje so zaposlovale več kot 2000 ljudi. V Albany, Xew York, kjer jc prosed nik Roosevelt poprej stanoval, TVPA upravlja fizio-terapentičon projekt, ki vsebuje lečenje in kopanje za paralitične bolnike. V Lakeside. Rhode Island, so nahaja poletno taborišče za pohabljence, z "SVPA učitelji v njem. Za ono otroke, ki ne morejo pohajati šolo, jo WPA organizirala podučno tečaje za šolske predmete v državah West Virginia, Iowa in Xew York. V Liga narodov, ki je bila organizirana meseca junija 1919 v Ženevi, Švica, po-tane večkrat gnezdo nesporazumov. Hudo jo kritizirajo in nihče ni zadovoljen ž njo. Toda pred več nego štiridesetimi leti je bila stvor-jena resnična liga narodov od onih, ki pijejo Trinerjevo An-j,elico. Člani te lige pripauajo dvema ducatoma narodov, so v popolnoma soglasju in imajo -amo besede hvale za Trinerjevo Angelioo. Poskusite jo enkrat, pa se bo*te prepričali, čemu je vsakdo zadovoljen. To je želodčna tonika, ki temeljito, toda milo izčisti črevesje, vrne zdrav tek, pomaga prebavi ter -e po nji čutite živahnega. Pametnemu zadošča ena beseda: — Trinerjeva Angelica je naravno zdravilo, napravljeno samo iz zeliščnih sestavin, kot so korenine angelice in druga zdravilna zelišča, ter iz najčistejšega, starega kalifornijskega vina. Oživljajoča je in prijetna za piti. Brezplačen, izda ten vzorec dobite, če pišite izdelovalcem, .Joseph Triner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Vaš lekarnar ali prodajalec zdravil ima naprodaj veliko 23-unč no družinske? steklenico, za samo $1.25. Pijte jo. predno greste spat, kajti dobro nočno spanje je v vsakem njenem požirku. —Adv't. West Virginiji so WPA učitelji v rednem stiku z mnogo tisoč otrok. Xekateri dobivajo poduk v bolnišnicah, kjer se zdravijo, druge učitelji obislcuieio doma v svrho poduka. Projekt pa, ki obeta najbolj dalekosežne uspehe, jo oni, ki se bavi z eksperimenti potom polio-pršenja. Kajti ta odpira pot h končnemu razvoju pro-prečilnega sredstva, ki utegne "časoma iztrebiti to bolezen, katera vsako loto zahteva toliko žrtev v vseh državah Unije. Prš jo bila izumljena od Dr. Charles Armstronga, zdravnika pri federalnem zdravstvenem uradu, in dognalo se je. da je 100% uspešna v preprečevanju razširjanja bolezni pri živalih. Do poletja 1936 pa se ni izvedlo nikakih eksperimentov na človeških bitjih. Epidemija, ki je lanskega julija izbruhnila v Alabami, je 4car čez noč spremenila vso državo v orjaški laboratorij. Zdravniki in bolničarke so povsem sodelovali z zdravstvenimi oblastmi in 127 WPA l>ol-ničark jo prihitelo na >ice mesta. Približno 270,000 oseb jo bilo opršenih s polio nosno prš i no. Vodil so jo natančen zapis o zdravju teh ljudi in ta se je pri ravna val z zapiski o zdravju kakih 160.000 oseb, ki niso dobilo prši. Izid je dokazal. da prš na vsak način zmanjšuje nevarnost okuženja, da pa je treba nadaljnih študij v svrho, da se najde bolj učinkovit instrument kot je "atomizer/* ki jo sedaj v rabi. in tudi da se izumi boliša raztopina, kot ona, ki je bila do sedaj razvita. NAZNANILO In ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjam vhpdi sorodnikom iu prijateljem žalostno vest, da mi je umrl mož — ANTON BRAJAR Pokojnik jo Ml slar osemdeset let in dva mexeca. I>re leti je Ml r jh>-Kteljl In ki nI nuip>l sam nI/1 pnmajcati. ]><> zadnjega je firepeticl jk> starem krajn. in vsak dan sem mu morala fitnli "<5lns Naroda**. NajlepSa hvala prijateljem v Farrelln In Shaman za vse, kar fte storili pokojniku In meni dobrega, l'owhua hvala moji hčeri Francem fiorenr v Farrelln. Iskrena hvala prijateljem v <;irardu in najle)i^.i hvala nosilcem krste. 1'okojnik je zapustil Štiri hf-ere, med katerimi so tri {»oroPone. Itragi mož, poMraJ r miru in lahka naj Ti ho ameriška zemlja. Žalujoča soproga FRANCES BRAJAR In HfERR O Irani, Ohio, 15. januarja WTT. "GLA8 N'AR'ODA" ' i* " === ..... New York, Thursday, January 21, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A. WiiililBHiiM poučne knjige razne povesti in romani pesmi in poezije KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y zemljevidi molitvenih t' IGRE : i 2 i.>w/r.iiiiim»iMi.iiH ROMANI - SPISI - POVESTI ANDREJ TERNOVC. (autor), reliefna karikatura lz minulosti __________——.................-« J® TIN DNEVNIK. 1*4 utrniti. ■pisala Lolza Pesjakova. — Polne Pavline Pajkove Je Lulza Pesjakova takorekoč edina ženica, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski knji-fterauati. Njeui spisi razodevajo »Hitelo žensko dUŠO. NOfl. MALI JUNAK, »pisal P. M. Do-»UjetakL 152 »Irani. Cena.........................— M Krat k«* i*»ve*tl Is življenjepis pisatelja. To so prva književna dela »lavnega ruskega ro- Muopiri. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Coneaurt. 112 »Irani. Cena -------------------------------------------- •«• Cun<*ourtova dela »o polna fines in zanlml-roatl, zlasti v risanju značajev, r-ijih nekateri ko mojstrsko {MKlanl in ima človek med branjem vtis, «1« imsamezne oseba sedijo *raj nj«'pi in kramljajo t njim. DON KI HOT spi*»l Miguel Cervantes. 158 »tr. Cena .78 To je klasično delo Klavnega Španskega pisatelja. To je satira na vlteStvo. ki je Se ved-tio bolelo oliriiuitl svoj f>onos In veličino. pa ne nI zavedalo, da že umira. "L>on Klhot" spada med mojstrovine svetovno literature. DVE SLIKI, spisal K saver Meško. 103 strani. Cena .68 l>ve ftrld enega naših najboljših pisateljev ▼selMijc ta knjiga. "Njiva" in "Starka". (H *e sta mrdsterako zn vršen i. kot jih more savršiti edinole naš nežno-čuteči Meško. F1LOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jlrasek. 182 rt rani. Cena ............................................... .60 Kdor ne |>ozna dijaškega iivljenja, naj prečita ta roman, ob čltanju se mu bo odprl po-TM-m nov svet. |H>ln ne*lutenlb docodkov. GLAD. Spisal Knut Ilansun. *J40 strani. Cena JI Itoman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno vclezatiimlv in odkriva /'•isto nove strani človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA. (Kari Figdon)..... M GOZDOVNIK, spi Kal Kart Maj. Dva zvezka. 288 In 138 strani. Cena--------------------75 jurčičevi zbrani spisi C. zv. Doktor Zober — Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige bo naprlpravnej-8e čtlvo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtlpnl Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata In cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno Uveli. jutri, spisal Andrej Strug, 85 stranL Ona trda vezane .78 Knjiga je posvečena onim, ki so Sil skozi bol In pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu JunaStvu. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 stranL Cena _____________________ .18 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi Imel tako živo domišljijo kot jo je Imel Francos Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresnlčlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarln, polet v stratosfero itd, • KAZAKI, spisa! L. n. Tolstoj. 388 strain. Cena .78 Edlnole veliki Tolstoj Je znal opisat! Življenje tega naiNildlvjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stei»ab. Xa|>eta povest, polna burnih doživiWjev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-fievee. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.58 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo iu živijeuje kmetskega fanta, kt so ga stari- fil poslali v šole, kjer se Je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šolo do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem Je stremel. Knji»® «#» pisane živahno. Ob čltanhi se bo moral člLa-telj večkrat od srca nasmejati. Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov **V padiftabovl senci", "Vlnetov", "Žut" itd. liejanje "Oozdovnika" se vrf* na nekoč divjem ameriškem Zapadu. GOMPAČI IN KOMLTCSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja« ▼e, bujne dežele, ki smo jo do oedavna poznali komaj po Imenu. To je pesem ljubezni ln zvestobe. « GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .76 GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 128 strani. Cena -----------------------------------------8° To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. ČltatelJ doživlja za-eno a pisateljem oziroma glavnim Junakom •koro neverjetne pustolovščine, ki se vrSe T ▼ zračnih višavah. BUDO BREZNO In droge povesti, spisal Franc Erjavec. 78 strani. Cena ------------------------ -35 Naš taboren pripovednik ln poznavatelj narave nudi čltatelju lepoto naših kralev ln aanlmlvoatl lz življenja nafilh ljudL IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. STIHI KNJIGE. Cena ..................S.38 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuj* nad tisoč stranL IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj Je v tej povesti klasično opisal Igralsko strast. Igralec Izgublja ln dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkar!, doživlja ln pozablja, tod* strait do Igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 108 stranL Cena ...................................LN Janes Mendger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil a poti, ki sta jo hodila Jura« »'Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi tri zanimive črtice. JAONJE, 116 stranL Cena brat _______________ .38 V knjigi je poleg naslovne fc povest "Starček a gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti opisal ju je znani mladinski pisatelj Krlitof fimid. ič ZMAGOVAČ. spisal H. Slenkiewicz, US stranL Cena--------------------JT .58 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vrednL da jih Človek čl ta. H. L Čeloma, 168 f KMEČKI PUNT. spisal Aug. Šenoa .....75 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — "Zadnji kmečki punt" je inojstersko opisal slavul hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen ro man bo sleherni z užitkom prečita*. LA BO HEME. Spisa', H. Murger. 402 str. Cenh...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli i»olovlce devetnajstega stoletja. — Knjiga svetovno znano de".v,. LISTKI. (Ks. Meško ^ 144 strani ............ .76 MALI LORD, spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena ____________________ .86 Globoko zasnovana iiovest o otroku, ki gane odljuduega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna raltk med bogatini ln reveži. poč pa zna razlikovati le med dobrim ln slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 128 strani. Cena .38 Štiri zanimive črtlee našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ............- .66 Zanimiva imvest iz dalmatinskega življenja. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 stranL Cena ------—.. 75 Do skrajnost! najiet roman lz modernega Življenja. Oppenbclm je znani angle&ki ro-anopisec poznan po celem svetu. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena........ ,60 MJKLOVA ZALA, spisal dr. Jakob Sket. 116 str. Cena trda vez .............................60 Zanimiva povest izza časa, ko so bili Turki v naši deželi. MIMO ŽIVLJENJA. C^ ivan Cankar. 238 str. Cena .80 MLADA LETA. (Jan. rL «.'rek), 188 str. ...... 40 MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.50 Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čltatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. .... Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje, čl ji h duSevnost opisuje, so pristno slovenski ia opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja ▼ zadnjih njegovih letih. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cem. ......... .35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvičku, a sredi pota omagajo. NAŠA VAS, spisal Anton Novaten. 224 stranL — Cen 1 V zvezku Je devet črtic povečini is naSe lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedcsgljlv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal MIlan PngelJ. 125 stranL — Cena ves.____76 Broft. ........... M Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal du5o dolenjskega kmeta kot le malokdo. NA&I LJUDJE, spisal Alois Remec, 84 strani Ta pretreaUtva povest jo vzeta is dobe ipan-revoloclje. Sočutno aaaledn jemo usodo po-oboojenega J nana Miaerlje. V o-Lopeslnka pa vldtmo, kam življenje PING VINSKI OTOK, visa! Anatale France. 282 stranL Cena J9 To je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren t svoji cabavljlcL PLAT Z! ONA. spisal Leonid Andrejev. 181 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, ntCM "Misel v megli" ln -Bresdno". PISANE ZGODBE. Splaal Janko Kač. 113 str. .. JO "Med Pada rji ln Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki ae je posebno proslavil a svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) _____ 1*8 POPOTNIKI, splaal Milan Pngrij. 85 strani. Cena M V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic lz našemi domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, »pisal K saver Mečko. — 79 strani. Cena ______________________________________ M Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njeirove misli so globoke ln mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. ^ PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena _______________________________ 30 Povest lz vojne dobe. k*, se je v' srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovin*? uoseže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 86 str. Cena .35 Mojstcrsko delo slavnega ruskega plsatella, PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani, Cefta .68 Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta lz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spissl Gang]. Ill strani........ JO PRODANE DU&E, spisi! Joža Likovlč. 168 str. Cena .66 Kdor hoče vedeti, kaj i»očno fašisti z našim ulKjgim ljudstvom na Krasu, nal nrečlta to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagorc. Trda vez. 84 strani. Cena___________________________ .75 Prgeovori. eseji in inisll slavnegs indijske« ga pisatelja. RANJENA GRLDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran., ocna.... .35 Posebno zanimanje vzbuja ta |K>vcst po svoji aktualni vsebini, ki razmotrlva noreče moderne probleme in posega v drugem delu v vojno in povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kart Figor. 19« stranL Cena .70 V širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineao. da mora Čita-telj nehote z napetim pričakovanjem čl tati do konca. ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena .......................................... .60 • SANIN. Spisal M. ArclbaSev. 488 str. Cena .... L— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran. slika na realističen način ruskega Inteligenta, malomeščana, oficirja, študenta, Žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 stranL Ona _______________________________ M SLIKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Oena ........................1-26 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angiefikega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojevn stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti In napetosti, kt veže bralca z nepremagljivo silo SLIKK, spisal Ksaver Meško. 189 Mi^nL Cena.... J6 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. Student naj bo. — nas vsakdanji KRUH, spisal F. K. Finigar. 88 strani. Cena .56 NaS mojsterskl pripovednik nam nudi v teh dveh avojih dellb obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 stranL Oena---------------------------- -50 To je ena najslavnejših knjig, ki Imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno ln natančno. Vsaka mati bi morala čitatl to knjigo, kajti to jo izpoved žene ln matere, ki je izgubila na bojiSču svoje najdražje. TATIČ, spisal France Bevk. Trda ves. 86 str. Cena .70 NaS Izborcn primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povestL ki jih je posvetil svoji materL TARZANOV SIN. Vezano, 301 strani .......... 1.2v TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str. Cena 1.2V Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo ln Ameriko. Cele nrmade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev Je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železno volja Inžlnlrja AHana ne odneha, dokler ne steče med Evropo ln Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena............................ .78 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezn' - «orodnii dušah. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. .30 Eden najboljiih spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zcvaco. 461 strani. Cena.................—.... 1.30 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljajl ln nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega Čltatelja, ki ga vzame v roko. v GORSKEM ZAz&OTJU. spisal Anton Koder. 130 strani. Cena------------------------------------ .48 Zanimiva povest ls prejšnjega stoletja. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez. ........ .75 Mehko ves. ....... .88 IMAMO V ZALOGI 8LAZNIK0VE Pratike za leto 1937 V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost in srčna plemenitost najslavnejšega in* dljskega pisatelja. VOJNIMIR. spisal Josip Ogrinee. 78 str. Cena JSS Zanimiva povest iz časov prekršcevanja koroških Slovencev. V ROBSTVU, spisal Ivan MatiiiL 255 strani. Trda vet. Cena ...-----------------------------------1.26 Ivan Matičlč je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne ln njenih grozot ter posledic, ampak sna tel! vse pretresljivo oplsatL ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ------ .75 Zvezek vsebuje (»ovesti Milčlnskega, Premka in Laha. Posebno pretresljiv je spis MIIČilskega "Mladih zanlkernežev lam.nl življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Splaal A. Šenoa, poalovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, ln je Jako zanimivo pisana povest Cena ...................................... ,78 ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev* jevsld. I. DEL 260 strani, II. DEL 212 str. 2^ Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanih katorgah, utrjenin Jetnl-Skih taborih v Sibiriji. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena . .1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duSevnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Doyle. 882 stranL trda ves. Cena ... J6 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ............................... 76 Pregelj Je eden unjboljšlh slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čltatelju. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 strani. Cena ................................................. .68 NaJlHiljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katerem Sherlock Holmes glavno vlogo. Zbirka ZANIMIVIH POVESTI BBIiriliiykJiaiSXISiL.: I PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. _ VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. — VEČINA KNJIG OPREM MENA Z LEPIMI SLIKAMI :i0e :<«c 38e 25e 7f>r 2r»c 4t»e 70c 2.1c 4 Or 5 Or .30 30 Čitatelj se mora do sols nssmejati, ko Čita poglavja: Kako je izgubil Napoleonov buzar uho; Kako Je zavzel Saragosso; Kako je u-bil "brata*"; Kako ga je hudič akuSal, Itd. JI Zanimiva povest lz časov, ko so bili Frančozl na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan kOZMaff. Trdo VP- Knjlga vsebuje "miril, ki so se rodile v So-veku v prvih letih svetovna vojno1*. PESMI V PROZL stranL Cena Verna slika ljenja in 118 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street Haw York, V. T. ZBRANI SPISL 888 stranL (1L zvezek). Gcsl 251 V Mm zvezku ao zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podllmbarskega, ki je pogledal v Široki svet ter deloval za adruienje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 struni. Cena .........................35 ANDREJ 1IOFER ....................................................50c BENEŠKA VEIIEŽEVALKA .................................35e BELGRAJSKI BISER ...........................................35c BOŽIČNI DAROVI ...................................................:i"»r BOJ IN ZMAGA ........................................................2»r CVETINA BOROGRAJSKA ...................................ir,r CVETKE ..... KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................ MARKO SENJANIN. SI.OVKNSKI ROBINSON.... MA RON. krščanski de^ek iz Libanona ................ MUSOLINO, ropar Kalabrije ................................ MRTVI GOSTAČ ..................................................... MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................ MLADIM SRCEM (par krasnih frtic pisatelja Meška) ......................................................... NA RAZLIČNIH POT1II ........................................ NA INDIJSKIH OTOKIH ..................................... PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Kpiiliiian. Cena ........ PRISEGA IIURONSKEGA GLAVARJA. Povest iz stan-jM- misijonske zgodovine kanadske. _Spisal Ant. Iluonder. Cena .............. PRVIČ >!EI) INDIJANCI. Povest izza časa o.l- kritja Amerike. Cena ....................30 PABERKI IZ ROŽA ..............................................25c PARIŠKI ZLATAR ..............................................r,t POŽIGALEC ...........................................................25c 1*RSTI BOŽJI ............................................................aoe PRAPREČANOVE ZGODBE .................................:{3c POVODENJ (spisal KriSlof Šmit) ........................30c PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez............. L— PIRHI (spisal Krištof Smit) ..........................joe PRAVL.JICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I- -................. 40e II. zv................40c PRAVLJICA. Spisal II. Majar. Izbrani lz i»ro- stega naroda. Cena ..................... .40 PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. IIonset*. Poslovenil Vladimir Levstik. Itoman za mladino. Cena ............................. PRASKI JUDEK ......................................................25C PATRIA (povest iz irske zgodovine) ................. 30c POSLEDNJI MOIIIKANEC ............................ 30c RDEČA IN BELA VRTNICA .............................. 30c REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ......... 30c ROBINZON KOŠUTNIK ...................................... SKOZI SlRNO INDIJO. Kačji krotitelj, nevarnosti ln nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena .............................C0 SUEŠKI INVALID ................................................35e SISTO IN SIESTO (povest oz Abrneev) ...........30c SVETA NOTBURGA ...................................... 35c STEZOSLEDEC ...........................................30c SVETA NOČ (pripovedke) ^J^ZI~l"l"l".!!if86c TRI INDIJANSKE POVESTI ....................................30e TURKI PRED DUNAJEM .......................... .....30c TISOČ IN ENA NOČ. mala Izdaja, trdo vezano 1._ VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov P° ............................ J50 VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; s slikami) ............................................... g^oo Trda vez.......1.26 ZABAVNI IJSTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ....................................................... ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _ 60e ZLATOKOPI (povest lz Alaake) ____________________^ ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) _ L del ---------- 46e II. del ________ 40e ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povest« In 18 povesti spisal Engelbert Gang!), v l svezku ...... VINSKI BRAT. (V. zv.),' Odngl .............. js% S POVBSrt (IV. zv.), Gangl ................ 18 POVE8TL (III. zv.), Pangl .............\ IB BOSNE, 228 Is krvava tm—nriia agodovine. Boji s Turki; *oro neverjetno dogodivščine; Uit opis aajboU kravata dote SL0VENIC PUBLISHING COMPANY WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. GLAS NARODA New York, Thursday, January 21, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S. 4 KRATKA DNEVNA ZGODBA S3S5 KOUAN-POU YOU AN: Bilo je ob peti straži prvega dne v letu — bilo je ob ea*u, ko strogo vlada zima, ko je umrla moja ljubljena žena. Ne ver jainem, da je se kdo na širnem »vetu, ki bi bil tako nesrečen kakor jaz. "Oh, če bi bila še živa, bi ti bil za novo leto podaril novo obleko — toda, oh! Odšla si doli v carstvo teme, ki ga napaja rumeni studenec! A da te miren zopet videti, ti n^žna, obišei me, a ljubljena senca, o-polnoči, pridi k meni, v easu tretje nočne straže, da r»žive Zopet sladke sanje preteklosti. • • • V času drugega meseca, ko se poraja |>omlad, se mudi soln-ce dlje na nebu; in vse družine pero svoja oblačila in obleko v najčistejši vodi. Potem so razvseljujejo možje, ki še imajo krotke tovarišice, s tem, da krase njihovo lepoto z novimi oblačili . .. Jaz pa, ki sem izgubil svojo soprogo, eutim samo žalost, ki me gloje, pekočo bol, ki me po-uživa! Daleč izprcxl oei sem skril male šole neke, ki so bili vajeni oklepati njene mične no-žiee . . . Včasih sem bil mislil na to, via bi si izbral novo tovariš ico. Toda kje bi mogel najti še katero, ki bi bila tako lepa, tako modra in tako prepolna ljubezni! • • « V času tretjega ineseea jo doba, ki se imenuje tsink-ming. MRTVA 2ENA svojem blesku. Koliko nehvaležnih mož se vdaja zdaj svoji nasladi, ne da bi se le z eno mislijo spomnili svoje krotke tovarišice, ki so jo bili izgubili! Mož in žena sta kakor dve ptici istega gozda; — ko se pri bliža usodna ura, odletita vsaka v svojo smer. Vsa radostna lepota, vsp brezmejna ljubezen mi je za zmerom izginila v kratkih trenotkih enega samega jutra. Oh! zakaj nista mogla dva tako iskreno združena soproga živeti skupaj leta in leta, dokler jima mila starost ne bi pobelila glave t Podoben sem možu, ki ga omamljajo najsladkejše čarobne sanje; — ko pa ske zbudi, se zaman ozira po lepem in nesmrtnem bitju v katero so se mu v snu zamikale oei in ušesa; in okrog sebe vidi le praznoto in samoto in molk. • • • V času petega meseca, v dobi, ki se imenuje tuanvang, orjejo zmajeve ladje vode. Žlahtna vina zore; najslastnejše sa-Ije se kopiči v zvrhanih plete-nicali. Vsako leto ob tem času sem užival radost, da sem s svojo ženo in otroci delil nedolžno ve. sel je teh praznikov. A zdaj •?em nemiren in n rt? rečen; plen kakršne drugje na SA'otu ne morejo imeti. Ko volno barvajo, .je velikega pomena voda in poedine pokraji-l ne proizvajajo prav posebne I barvo. Odtod so oni značilni odtenki posebnih barvnih razlik v eni in isti preprogi. Barvanje, ki zanj seveda že nekaj destetletij ne uporabljajo samo rastlinskih in živa^kih r-novi, jo umetnost zase. Uporabljajo le tako niti, ki so ročni izdelki. V *oj dobi, ko imamo na jizbra-nojše predilne stroje, je pradavni način izdelovanja preprog zares duhovita preprostost. Perzijska preproga je tem lepša in dragocenejša, čim boljša je volna, (ovčj?. kozina in kamelja, malo je časih tudi bombaža vmes) in čim trdnejša je nit. (1im več vozlov je na kvadratnem centimetru preproge, tem dragocenejša je. Na slavni cesarski lovski preprogi iz svile, ki je 2daj kot najdragocenejši predmet v dunajskem muzeju, je na enem kvadratnem centimetru 12.700 vozlov. Perzijske preproge so tako dragocene, da si more le malokdo okrasiti z njimi svoje stanovanje. A kjer je to mogoče, so s tako preprogo zares lepote na tleh, ki so ko pravljica iz Tisoč in ene noči. vtaknila v lase. Zopet mi solze zalivajo oči; moji prsti se krčijo od gorja in bi jejo po kummili prsih. V sobo grem, v kateri je živela moja žena. Oba moja otroka mi sledita in prihajata žalostna k meni, da se oklenita mojih kolen. Vsak me prime za eno loko in dušeč se v solzah kliče-ta moje ime. Vprašujeta me po materi s svojimi solzamf, svojimi nebogljenimi kretnjami, svojimi ihtenjem. • • • Prvi dan desetega meseca obdarujemo revni iu bogati, brez razlike, svoje žene z zimskimi oblačili. Jaz pa, ki nimam več žene, komu naj dam zimsko obleko? t'e mrslim na mojo milo, ki je delila z menoj ležišče, katere ljubka glava je počivala na eni blazini z mojo, sežigam slike iz zlatega papirja za njo; in moje solze teko brez konca. Doprinašam ji te dari, njej, ki se mudi sedaj na bregovih Rumenega studenca. Ne vem, če ti tfbcrni mrtvaški darovi sence tiste, ki je ni več, kaj pomenijo — toda plačal ji bom vsaj dan ljubezni in žalosti. • • • V času enajstega meseca, ko sem bil pozdravil zimo, mnogokrat zapored zaman kličem svojo l*«po ženo. Strah me je roba moje hladen postelje; ne upam se ganiti; in svilena odeja drhti nad praznim mestom. Ihtim in vpijem do neba; bp-gove prosim in rotim, naj se usmilijo ubogega soproga , ki preživlja hoq v WM&9& žalo- 89 Grof Eggc je šinil kvišku. "Ako bi imela le i roll o smisla za lov, bi ji to potovanje bolj u-gajalo ko katerokoli drugo, kajti prav takrat .-eni ustrelil svoje največje jelene!" jc za v pil »emnordečega obraza. "Toda niti iskrice razumevanja 11] imela za kaj takšnega. Pošteno sem če trudil, da bi si jo privzgojil k sebi. Vse zaman ! Nič čudnega zato, če me je naposled minilo potrpljenje." 44Pa tudi nič čudnega, če je mlada žena, Ki je mesec za mesecem samevala 11a Hubert oven«, daleč o(i svojih otrok—" "Otroci! Otroci! Mar naj bi vse vas kričače vlačil za seboj po svojih lovskih potovanjih? ' "Vpraša se samo, ali so bila ta potovanja tako važna, da je moralo zaradi njih utihniti vse, kar bi smela t voja žena in tvoji otroci zahtevali od tebe." "Ah, kaj! Zahtevati! Ako bi vaša mati imela kaj smisla za to, kar jc veselilo mene, bi se ji ne bilo treba cmeriti, našla bi zabave na pretek. Toda seveda, v lovski koči ni mo^la spati, :>eno jo je ščegetalo. I11 vonj irhovk je bil za njen nežni nos prava nesreča! Ali sem potem jaz kriv, če je morala zdeti na Hubertovem sa ma? I11 zaradi vas? Imeli ste v Monakovem toplo gnezdo z guvernantami in domačimi učitelji, za katere sem moral štetj težke denarje. Vršil sem s>vcjo dolžnost pošteno! A na vse zadnje živi človek tudi zase. Jaz živim in umrjeni za lov. S tem je treba računati. Najprej je pri meni lov, potem dolgo nič in šele nato vse drugo/' "Te resnice ni skušal nihče težje, ko naša mati." "Mati! Vedno mati! Zdaj sem tega sit!" Z utripajočo roko -e je prijemal grof Kgge po prsih, kakor bi imel na sebi še jopič in bi rad /.apel gumbe. "Norec sem. da me vsa ta kložnja tako razburja! Ven! Konec! Opravljeno je! — Hodi svoja pota! Ako se pozneje kdaj spomni* ia mater ter ti pri tem pride na misel tudi oče, •si smeš reči: To je vse za njim! Cc ga p£Kpri tej stvari še kaj jezi, je edino to, da ni mogel rogov, ki mu jih je blagovolila nastaviti tvoja častivredna mati, obesiti med svojo zbirko. Krasno bi se ji podali in bi zatemnili vse moje jelene — celo one najbolj kapitalne iz Bukovi-iie. I11 zdaj hodi z Bogom!" Obrnil -e je stran in se prijel z obema rokama za deblo bližnje smreke, kakor bi za jezo v svojih prstih potre boval trdne igrače. Tasilove oči so bile globoko žalostne. Glas mu je skoro odpovedal. "Grem. Ne z jezo. Snu lis se mi, oče. Kar čujem govoriti iz tclie. ni več človeški glas, temveč demon strasti, ki je 11:' razumem, četudi vidim njene učinke. Ta strast .se pognala mojo inater na kriva pota in v zgo- Injo smrt. Ločila je tebe od otrok, uničila naš dom in našo mladost, nas izročila slepi igri u-sode — in pogubila tudi tebe!" Grof Kgge se je jezno zasmejal, odluščil z debla dve skorji in ju zmlel v svojih pesteh. Potem je stopil počasi k Tasilu. odprl prste i:i ^pustil drobce na tla. H rope! je in ustnice so sc mu gibale, kakor da išče besedo, ki jo hoče izgovoriti. Tedaj je začni korake in so ozrl. Vili je stopil kočo in Robert je prihajal ter začudeno motril očeta in brata. Se enkrat je grof Kgge iskreči in so pogledom ošinil obraz svojega sina. Potem se je suho zasmejal iu se obrnil stran. 7> obema rokama je poni i gnil Robertu in zaklicali "Čestitam vam, otroci! Danes se vam jo lov posrečil! Vsak od vas treh je za milijon bogatejši. Znebil sem se enega dediča i 11 mi še enkrat ni bilo treba ustreliti." Robert je osuplo zazijal, ko je šel oče mimo njega. Pri koči se je grof Kgge ozrl čez ramo in opazil, da gre Tasilo že proti -tezi, vodeči na planino. " Poglej ga norca, odšel je brez pa-liec! — Vili" Njegov najmlajši se je prikazal z rdečim obrazom in leskečimi očmi med \ rati, kakor bi bil v drvarski bajti srknil nekoliko preveč niriištajnca. "Odnosi onemu vili raven njegovo gorsko palico! Po puški ga gotovo nič ne mika. Dolovil je v mojih revirjih." Vili ni razumel. 44Toda, papa! Kaj sc jc zgodilo?" "Stori, kar bi,,, mi šepe-če, "ne muči se več z mislimi name! V bodoče te vsako noč o^B^emy sanjah!" ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Obože-valcih Ognja', "Ob Vardarjukdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPET! ROMANI! ! ! IZ BAtsiMDA V STAMBUL 4 knjige. ■ slikani, 627 slranl Vsebina: Smrt Mohamed Evina ; Karavana trm rti; Na begn w Gorui« ; l)ra2ha En Nacr Cen -----------LM KRIŽEM PO JUTROVKM 4 knjige, S98 strani, ■ slikani Vsebina : Jezero smrti; MoJ roman ob Nlln; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Samarih; Med Jexld! Cena -----------------Lff* PO DIVJEM STTRDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: Amadlja; Beg ls JeCe; Krona sreta; Med drema ognjema Ocas_________IJI Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 West 18th Street PO DEŽELI SB I PETA KJE V 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; RoCa ▼ soteski; Mirldlt; Ob Vardarju Cena ...________________1JS9 Izdajalec; Na lovu; Hpet n» divjem zapadn; KeSeni milijoni; Dediči Cena ----------------S.BI V <;0KAH BALKANA 4 knjige, a slikami. 57C strani Vsebina: Kovač Šlmen; Zaroaa k zaprekami: V go: «b-njaku ; Mohamedanskl svetnik Cena.................LM "Glas Naroda" New York, N. Y. OLA8 N'ARDDA'1 New York, Thursday, January 21, 1 937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A. oslovilno pismo ROMAN IZ ŽIVLJENJA # ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: L H 23 = FRANCOSKA ARTILERIJA V MAROKU "Lona — oh, Lona — tega ne bi smel. narediti. Sedaj tem te vendar le potegnil v boje in sti-ske. Samo eno opiu-ščenje imam, ljubim te neizmerno. Ljubezen je bila moc*-u*jj6a, kot jaz.*' Z blaženimi očmi ga pogleda. "Hvala ti, Ludvik, da si mi pokazal svojo ljubezen. Srdaj moje življenje ne bo več brez solnea. Moj srčni mir: bi mnogo bolj vznemirjal, ako bi ostal pri miopia vi h ladno-j sli. Ako bova mogla biti kdaj združena, ne vem. Nobene-j ga upanja nimam, komaj, želje; vem samo, da sem srečna, ker sva .si mogla dopovedati, da se imava rada. Nikdar ne smeš! dvomiti, da si mi najljubši na svetu in da ne bom nikdar, nikdar imela koga drugega." Ludvik jo zopet pritisne k sebi in jo prisrčno poljubi. "Lona, mogoče je slabo, od moje strani mogoče sebično,j t< da osrečuje me, da tako govoriš z menoj. Tako sem se bal, da boš kdaj vzela drugega in sem z vročo ljubosumnostjo iska.| domnevanega tekmeca. Na tir. Friesena sem že bil enkrat j ljubosumen; njega sem moral smatrati za moža, o katerem j* govorila tvoja mačeha." Lona zmaje z glavo. "Prisiliti me je hotela, da bi pri dr. Friefcenu zbudila kako upanje. Toda potem bi morala postati popolnoma drugačna, kot pa sem. Dr. Friesen je moj gospodar, ki ga čislam in ki je, hvala Bogu, zelo zadovoljen z menoj. Upam, aa bo kmalu drugo nevesto pripeljal na svoj dom, da me saj moja mačeha s to stvarjo ne bo več mučila. V meni, hvala B< «ru, ne vidi nič drugega, kot svojo tajnico." In pripoveduje o riredlogu Mr. Stanhopeja, da bi prišla k njemu in kaj je na to odgovoril dr. Friesen. Ludviku je srce mnogo olajšano, četudi ima še tudi sedaj le malo upanja da bi si Lono v doglednem času pridobil. Lono prime za roko in pravi: "Tako zelo si mi olajšala srce, Ix>na, pa vendar je še tako težko, ker ti za sedaj še ne moreni nuditi brezskrbnega življenja." Lona pa ga zaupno pogleda. "Delala bova, Ludvik, in hranila, kolikor moreva. In k lo ve, mogoče se dogodi kak čudež, ki naju bo združil, mogoče še prej. kot pa moreva slutiti. Do tedaj pa se morava tolažiti z zavestjo, da se imava rada. To pa mora ostati najina tajnost, Ludvik. Ali ne bova že neizmerno srečna, ko bova imela to čudovito lepo tajnost."' Ludvik jo še enkrat pritegne na svoje prsi in jo poljubi. Gresta dalje, Ludvik potisne svojo roko pod njeno pazduhe. Krasno je za oba iti skupaj, kot bi že bila zvezana. In govorita si mnogo ljubeznivih in nežnih besed, kot delajo vsi zaljubljenci. Pa če hodita še tako |>oča4i, vendar prideta do postajališča poulične železnice ter že od daleč vidita prihajati voz. "Kaj b«> pa sedaj. Lona?" vpraša Ludvik med vzdihom. Lona ga poghda z ljubeznivim pogledom. "Vse bo *lo tako dalje, kot doslej, Ludvik; samo da bova vcdtla za >vojo ljubezen. Brez vednosti mojega očeta se ne bova tajno sestajala, zato sva pre poštena. Zadovoljna morava biti s tem, da se včasih brez vsakega dogovora vidiva in bova zadovoljna, ako se pogledava, ali pa stisneva roke." Ludvik zojKft globoko vzdih ne. Tako z malini zadovoljen, kot je Lona. ni mogel biti. "To je. žal, zelo malo. Lona." "Todu mnogo, mnogo več, kot pa sva do sedaj imela. Morava biti skromna. Ludvik, dokler ne pride veliki čudež! Lahko noč, Ludvik!" Mlin UN*., %OPOOOOOOOOOOPOOQCOOOOO<^ Francoska artilerija v bližini Feza, nedaleč od Spari-koga M a roka, je pripravljena stopiti v akcijo, če se bodo nemšk? prostovoljci še nedaljc zbirali v španskem delu Maroka. Mirna kri v zakonu. Priljubljen angleški list je naslovil na svoje bralce in bralke vprašanje, kateri so vzroki, ki najbolj pogostoma kvarijo medsebojni zakonski mir. Prišla je cela poplava odgovorov, lep dokaz za trditev, da je "zakonski mir" za večji del zakoncev zelo lepa, toda prazna beseda, in drugič za trditev, da se večina zakonskih prepirov spočne zavoljo malenkosti, ki se vidijo neprizadetini tk>tm>!-noma brezpomembne. Poglejmo si nekoliko odgovorov: A neki bralec iz Wembleya poroča: "Ko vzamem zjutraj v j>re • ' , i .. ■ ,"Kaj ze greš? Sam! Ze osem- enim pogledom prepričati, ka- . * , - • , » • . . naist let sva poroeena, ze osem- ko je zunaj z lučjo, sem si nns- . . . . 1 , • lii-i -ti najst let grem vsako jutro toc- lila in oddahnila sem si. T oda , . ... . .. . „ , no ob osmih iz liise, a se m koli samo do večera. Takrat ie . . . ..... ni moja z namreč moz ponovi običajno ce- i i * »iii vprašanja." remomjo, odprl vrata, pogledal! ven, jih spet zaprl in jaz sem, NE GRE JI V GLAVO od jeze ugriznila v blazino. Zakaj noče te navade opustiti ali zakaj ne more, si ne vem razlagati. Morda dela to zato, da i "da vtika svoje šivanke in ple- zamudila teira 44 Moja žena ima strahovito navado." pravi neki usmiljenja vredni duhlinski zakonee. Nn pni itik »1». ki »o drbrlc (i«ktnl, . r~* % izleti u >d rrlsti M uhiiMiirxa »prfmljfvilri. S-i. jaim.i rju ' KUiii|iii v Ureiueo 'Si. j.itiuarj*: Oiiit«- ili Sarum v CIeo<>a Cliauiplaiu v Havre r«. januarja: I .\<|iiil]iiila v V"1»»tIh»H'g Muiitiatian v Havre - r«-liri:urja: iiri-iiicu v Pn-uien IWi-ngaria v Cherbourg •. tiimuiiju: I*:• 11> •• Havre Itl-A V iil'tllltt i. f rinila rja* Ku r«»j >»♦ \ iireuiea .e. februarju: Washington v Havre rt. februarja: Conte «11 Savoia v Genua j. februarja: Kremen v Bremen _*U. februarja: lie »le Kram* v Havre Saturnia v Trat Ji. februarja: Manhattan v Havre Quit"; Mary v Cherbourg JU. februarja: Eur upa v Bremen .T. februarja : Paris v Havre Kex v Genoa marca: Xotnawlie v Havre B/rengaiia v Cherlmurg ♦». nutn-a : Conte die Savoia v (Jeuoa '.i mar«'a : ..'lAlte nam ca cene vaanlA U-■to*. retMfrvaeljo kablu ln po-Ja»olIa za poCovunje. M LOV EMC PIIIUSUINU COMPANY . ajirila : Itoma v Geuoa •JI aprila : Manhattan r Havre Queen Mary v Cherbourg •J4. aprila: lie «le France v Havre Conte
  • a Manhattan v Havre '.'4. mara : •JO. maja : Manhattan v Havre Ber«>ngaria v Cherbourg Quf-n Mary v t"lirrl»<>ur^ L'l. maja : -7. mar<-a : ISri-incii v Uri-mon M. marca : 'l'l. maja : 1. aprila: Koma v Genoa Hi- iN- Fram-p v Havre *J.*». maja : I.remfii v ISrem<*n Lafayette v Havre aprila : 'Ki. maja : C«*iite ili Savoia v ticuoa Queen Mary v Cherbourg 7. aprila : 28. maja : Washington v Havre Paris v Havre Ijifayette v Havre if), maja: Quih-ii Mary v Cclirbinirg Itex v N_>enoa ima nje mož neiztrebljivo na-"hinjo. Stanovanje sem dobe- vado, da polaga zvečer pri branju časnika ongo čez nogo in ziblje copato na iztegnjenem paleu na nogi. Ce ne ziblje, tedaj časnika sploh ne more 44uživati" a žena ne more pogledati stran. Mož mora zilwi-ti, žena mora gledati. "Moje življenje je ta prekleta navada zastrupila", toži obžalovanja vredna bankirka. PREPRE VIDNI: Neka dama iz Worcestra piše: "Moj mož odpre vsak večer preden leže, vrata spalnice in pogleda, da-li ni pozabil ugasniti luči v predsobju. Že dvanajst let sva poročena in noben večer ni pozaibil, da bi ugasnil luč. a vendar se vsakokrat znova prepriča. Odpre vrata, polled a ven in jih spet zapre. Pred nekoliko leti, ko te navade nisem mogla več prenašati, sem dala s svojimi gospodinj- (Dalja prihodnjič.) "GLAS NARODA*9 pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. sedno potlakovala s škatlicami vžhralic, pa te era ne mice jo, na vsak način hoče in mora v kuhinjo, da si prižge pipo po stari navadi." "ŠIVILJA" Možje so poslali znatno manj odgovorov nego žene. Imajo očitno debelejšo kožo. Neki možak iz Brightona poroča: "Moja žena si daje |x>-gostoma delati obleke, in sicer v dobrih salonih. Toda že čez teden dni prične predelovati obleko, ki ji dobro stoji. Predeluje sama. Odločno pograbi škarje in jaz utečeni, kar me nesejo noge. Se nikoli ji ni uspelo, da bi na kakšni obleki kaj popravila, po vsakem poskusu je obleka samo sla'bsa, končno jo zažene stran in si kupi drugo. Toda že čez teden dni, itd., glej zgoraj ..." ZE ORES? Neki londonski zakonski mož piše:44Kadar grem z ženo poše-tat, je vedno drugačnega mnenja nego jaz. V trenotku, "ko je mogoče udobno in brez nevarnosti prečiti cesto, trdovratno obstane, pogleduje sem in tja in prične teči v istem trenutku, ko zdirjajo avtomoibili od vseh strani proti njej. Rešil sem ji življenje najmanj že pet sto krat in uspeh vseh teh srečno minulih nevarnosti je samo ta, da je po vsaki rešitvi samo se nervoznejša in še manj smotrna." 1937 SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street i_ *