r\. öimioanivauöüham MAntJUna
Eing nungt am 8-0^.1913
mit Beilage^
rt
/
I
i
Maribor, dne 2. oktobra 1913.
Tečaj XLVJI.
Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na lato samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Uprava iS t vo »Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tokovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo : Koroška cesta itev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
fehaja »sak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za eek> leto 4 K, pol leta 2 K_ in za fetrt tata 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, a droge itvenavstrijske
K. Marocnina se pošilja "osamezni listi st
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Zs inserate ss plačuje od enostopne petitvrste i* enkrat 16 vin., xa dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vi«. Za večkratne oglas« primeren popust. InseraH se sprejemajo do torka opoldne. — Ne
zaprte reklamacije so poštnine proste.	___
Današnja številka obsega 10 strani in Gospodarske Novioe-
Lačna mladina.
Mnogo se gleda na ljudskošolsko mladino, Z velikimi gmotnimi žrtvami se gradijo za njo lepe, zdrave učilnice, plačujejo se mnogoštevilni učitelji, pišejo se za nje modre in kratkočasne knjige, zlagajo dobre in slabe pesmi, a le malo se pazi na njih želodček. In vendar je toliko gladnih želodčkov po naših ljudsko-šolskih klopeh! Posebno po zimi. Ljubitelji ptic snujejo posebna društva, da preskrbljajo po zimi drobne ptičice s potrebnim živežem. Naše male otroke pa pustimo gladovati. Mnogi od nas ve iz lastne izkušnje, kako hudo je prenašati pomanjkanje. „Odpri oči, saj me poznaš, saj bil sem včasih tvoj pajdaš!" govori glad iz mladih let k nam.
Za razvoj človeškega telesa je neizmerne važnosti dobra in tečna hrana, zaužita ob pravem času. Zlasti v dobi razvoja — in šolska doba spada sem — je hrana odločilnega pomena za vse nadaljno življenje. Kaj pa vidimo večkrat na naših ljudskih šolah? Otroku primanjkuje redne lirane ravno takrat, ko se razvija in začne tudi duševno delati. Otroci, ki so doma v vaseh, oddaljenih po več ur daleč od šole, ostanejo opoldan brez vsake hrane ali pa vsaj brez gor-ke hrane. Zjutraj morajo hoditi po več ur daleč, zvečer se zopet vračati, včasih ob najslabšem vremenu. Ni čuda, da začno marsikatera šibka telesca hirati. Brezdvomno upliva tudi slabo na otrokovo zmožnost, slediti pouku.
Za vse imamo denar, za alkohol, za veselice, za potovan j ti, a zri dobre namene pa je na svetu sila malo denarja. Vsak stiska svoj vinar in noče ž njim na svetlo, ako se od njega zahteva, da stori dobro delo. Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, ta del božje zapovedi je v sedanjem, s svobodomiselstvom napojenem Času, zelo pozabljen. Sebe ljubimo in žrtvujemo vse, svojega bližnjega pa ne vidimo, posebno kadar je v bedi in pomanjkanju.
Najprimernejše, da se pomaga lačni ljudsko-šolski mladini, so šolarske kuhinje, ki preskrbe ubogim otrokom in otrokom iz oddaljenih selišč opoldan gorko in tečno hrano. Sedaj je čas, da se ustanavljajo, sedaj je tudi čas, da se že ustanovljene na novo ožive. Naša stranka je storila marsikaj dobrega za Slovenski Stajer, zanesla navdušenje med narod za marsikojo dobro in plemenito stvar. Naj tudi klic za ustanavljanje šolarskih kuhinj ne gre mimo src naših pritjlašev.
Letošnji katoliški shod v Ljubljani, ki je dal toliko krasnih nasvetov, tudi na šolarske kuhinje ni pozabil. Sprejel je ta-le sklep:
Ker so vsled ozkosrČne razlage državnega šolskega zakona otroci iz krajev, ki so od šole oddaljeni, mnogokrat prisiljeni, Čez poldan ostajati brez strehe in hrane, se priporoča vsem poklicanim činiteljem posebna skrb za te otroke. I, V ta namen naj se v šolskih okrajih, kjer je celodnevni pouk in ki obsegajo tako oddaljene vasi in sela, da otrok ne more opoldne domov, ustanovijo kuhinje za šolske otroke (šolarske kuhinje), II, V to je poklicana občina in šolska oblast, iste pa podpiraj pri tem delu cerkvena oblast, dežela in država po svojih osebah, ker pripada naprava šolarskih kuhinj k skrbi in varstvu šolske mladine. III. Ako se šolarske kuhinje ne morejo vzdrževati celo šolsko leto, naj se ustanovijo vsaj za zimski čas, ko otroci zlasti potrebujejo zdrave, gorke hrane.
Nauk.
Ne da se še izračunati, koliko škode je imela naša država s svojimi prebivalci vred zavoljo krvave vojske na Balkanu, Marsikaj zelo hudih nasledkov se utegne še-le pokazati. Toda že zdaj je huda, V slepem strahu so ljudje več ali manj po vseh deželah jemali denar iz hranilnic in ga skrivali doma. Zlasti srebro, pa seveda tudi zlato. Kar se ga je dalo dobiti, so ga po tej poti odvzeli prometu. Hranilnice in banke so morale imeti veliko več denarja izven prometa vedno pripravljenega za vračila. Zunanja trgovina je zastala, zato ni prišlo denarja v državo in zavoljo tega ga je seveda tem bolj manjkalo. Zato je bil pa vedno dražji. Obrestna mera je silno poskočila. Dragi denar je pa rodil celo vrsto nevarnih in škodljivih reči: ljudje so manj kupovali, omejili so svoje izdatke, kar se je dalo. Promet je zastal na vse plati in ž njim obrt in trgovina. Vse polno ponudb in razprodaj, — pa nič kupcev. Kdor je moral v teh razmerah postaviti kako večjo vrednost na prodaj, je bil strašno tepen. Draginja je naraščala.
Iz tega žalostnega časa pribijemo eno resnico: Najložje je še prenesel te težave srednji in mali kmet. Najmanj je Še on, ki nas s svojimi rokami preskrbuje s kruhom, čutil strašne posledice, ki so drugod na stotine prej premožnih ljudi popolnoma uničile. Slepec mora videti iz tega krutega dokaza, da v splošnem polomu najložje prebije stan, ki nam varuje in obdeluje zemljo. Vse tiste slavospeve, da je v državi prva reč tovarna in trgovina, da se mora to pred vsem podpirati, da je kmetu prijazna politika škodljiva, je odnesla burja. Danes vedo vsi, kako nespametne so bile tiste kričave zahteve, naj se odpro meje za živino, naj se s tujo konkurenco oškoduje našega kmeta pri lesu in živini, ki smo jih tokrat slišali. Mi bi bili uničili svojo živinorejo, če bi se bile te zahteve
uresničile in ko bi bili navezali svoje trge na balkansko meso, bi bili sedaj že eno leto in še dolgo naprej brez zadostne klavne živine, ker so hlevi balkanskega kmeta zdaj sami prazni in bo dolgo treba, da se zopet napolnijo.
Pa še nekaj! Mi smo vedno povdarjali, da je neumno in škodljivo, Če gresta obrt in trgovina in ž njima mestno in delavsko ljudstvo, na vojsko proti kmetu. Izkušnje, ki jih imamo od zadnje vojske, nam to izpričujejo. Se mnogo bolj bodo pa to potrdili Časi, ki pridejo. Naša država je že prej nasproti drugim drža^ vam bila glede na trgovino Čez mejo na slabšem, Sa^ mo po Jadranskem morju, ki je vsled neumne politike, zlasti vsled tega, ker je 'Ogrska nasprotovala, da se ne bi Dalmacija ožje po železnicah zvezala z Bosno in Hercegovino in z Balkanom, v velikem delu neizrabljeno, imamo pot v svet odprt. In koliko je pa treba, da se nam Jadransko morje zapre? Saj imamo pravzaprav same sovražnike v tem oziru. Bog ve kaj še pride. Po kopnem je pa pot naši trpovini na Rusko in med balkanske narode, kjer se nam sedaj obeta vse kaj drugega, nego prijazen sprejem. Upajmo, da se to, kar je nespamet narobe naredila, s pametno, pred vsem nam južnim Slovanom pravično politiko, kdaj popravi, toda tako hitro pa ne gre ta reč.
Zato pa povejmo tako na glas, da bo odmevalo po celi državi, povejmo ne enkrat, marveč p^navljaj-mo v enomer: Podlaga za našo obrt, za naše tovarne, za našo trgovino je domači, notranji trg v mejah naše države. Največji kupec, ki porabi največ biaga, je pa kmet. Oslabiti kmeta se pravi pri nas, oslabiti obrt in trgovino, jemati delavcu priložnost za delo in zaslužek. ,Obubožani kmet pomeni splošno revščino, pomeni gospodarski polom v največjem obsegu. Boj proti kmetu je boj proti gospodarskemu napredku sploh; s tem bojem si žagata obrt in trgovina vejo, na ka^ teri sedita. Trden, imovit kmečki stan potrebuje naša država; brez njega ji zmanjka kruha za živež, zmanjka kupcev za obrtne izdelke, zmanjka pa tudi vojakov za svojo obrambo.
Tako je; in zadnji dogodki naravnost kriče, naj se ne pozabijo te resnice. Naša stranka se je tega vedno držala in zato so vsi zavedni kmetje, pa tudi vsi pametni, ne rečemo niti pravični zastopniki drugih stanov, v njenem taboru. Neštetokrat je naša stranka proti liberalcem branila to edino resnično načelo; neštetokrat so njeni zastopniki to povdarjali v javnih zborih.
Eden izmed naših voditeljev je izpregovoril tele besede: Mi branimo prvi temelj naše dežele, prvi temelj našega naroda, to je naš kmečki stan. Ta stan ohraniti in po možnosti ojačiti je naša poglavitna naloga. Kmečki stan ohraniti to je po našem uverjenju
Strah štajerskih Nemcev.
Štajerski Nemci že dolgo niso prestali toliko strahu kot zadnji Čas, ko' jim hudobna zverina v gorah ob koroško-štajerski meji ubija živino in se je bati, da bo sedaj, ko se goni živina s planin v doline, začela napadati tudi ljudi. Dosedaj se še ni moglo z gotovostjo dognati, ali je dotična zver lev, medved, volk, hijena, ali kakšnakoli druga žival-roparica. Nekateri ljudje celo mislijo, da se gre tukaj za prazen strah, „bau-bau" imenovan, in da je vse govorjenje o grozni zverini le prazna domišljija strahopetnih šta-jerskih Nemcev. Kaj je na vsej zadevi resnice, bo pokazala bodočnost.
Od raznih strani so se razpisale že lepe nagrade za onega srečnega lovca, ki bi usmrtil ono hudo zver, ki prizadeva ubogim Štajerskim Nemcem toliko strahu. Vlada je obljubila že 600 kron nagrade, okr. zastop v Voitsbergu 100 K in okrajno glavarstvo isto-tam 40 K. Pa kakor je videti, bodo te nagrade še dolgo časa čakale, da si jih kdo zasluži. Dne 25. septembra n. pr. je Šla četa nemških lovcev, broječa 14 mož, na lov za zverino. Popoldne okrog 3. ure sta zapazila 2 nemška Joklna kakih 30 m pred seboj veliko, rjavo zver. Starejši lovec je takoj nameril s puško in hotel ustreliti. .Mlajši pa ga zgrabi za roko in pravi: „Mihi, schieß net, sunst sa ma olle hin!" (Mihi, ne streljaj, sicer smo vsi proč!) In res, korajžna Nemca sta se ustrašila in — si nista upala streljati. Ce bo nemška, korajža vedno taka, se bo divja zver še .dolgo veselila svojega življenja in bo prizadjala zajčje korajžnim Nemcem obilo strahu, posebno tedaj, ko jbo začela njih same hrustati.
Nek lovec poroča o zveri sledeče: Kot starega lovca je tudi mene vleklo v ozemlje roparice. Peljal sem se v Švanberg, nato pa sem se podal sam na planino Brendl. Tu sem poizvedel prve novice. Ponoči na 21. septembra je roparica na Kamperkoglu raztrgala 2Yz leti staro govedo in odnesla 30 kg mesa. Raztrgano žival sem si natančno ogledal. Roparica je na njo skočila s strani in jo z levo taco udarila; s kremplji, ki jih je zapičila 2—3 cm globoko, je iztrgala meso; desno taco je vpičila v trebuh. Ponoči od 22. do 23. p. m. so bile raztrgane posestniku Brunnerju v Herscheggu 4 ovce. Roparica je eno ovco, izvzemši nog in glave, čisto požrla; drugi je pa požrla 1—2 kg mesa; tretje in četrte ovce pa roparica ni pričela trgati, samo usmrtila ju je tako, da jima je pregrizla grla. Ponoči od 24. na 25. sept. je izgubil posestnik Hofer med Salztiegelnom in Gaberlom 14 ovac; 2 so našli nepoškodovani, 2 je pa roparica pričela žreti; ostalih 10 je roparica najbrže razkropila. O roparici se v okolici veliko govori. Videlo jo je 5 oseb na raznih krajili, ki jo enako opisujejo. Neka deklica, stara 11 let, hči neke pastarice, je videla roparico. Opisuje, da je 45—60 cm visoka, 65—80 cm dolga, sivkasto-rjave barve, z lasmi na uhljih, z dolgim, visečim repom, ki je na koncu bel. Ravno tako opisuje roparico neki upokojeni orožniški stražmojster in posestnik na Koroškem, ki je videl roparico 10—15 korakov oddaljen med Breitenegom in Pakom, ko je pila. Ker ni i-mel puške, se je moral hitro umakniti. Neki gozdar, neki kmet in neki drvar zver ravno tako opisujejo. Ker teh 5 oseb ena druge niti ne pozna, se jim mora le verovati. Tudi dva dunajska lovoa sta videla zver v daljavi 15 korakov, A ko sta jo zagledala, sta se ta-
ko prestrašila, da sta pozabila streljati in jo niti opisati ne moreta. Sam sem meril razdaljo od sprednje tace do zadnje leve tace in znaša razdalja 68 cm, odtis tace je 12 om dolg in 10l/2 om širok. V celem ogroženem gorovju so urejene telefonske postaje, postavljene po telefonskem oddelku 22. pehotne divizije. Telefonske postaje so v Gradcu, Koflaohu, Gaberlu, Alm-wirtu, na Paku, Alpenkanizu, "VVeberwirtu in v Glas-hiittnu. Telefonsko postajo dobe tudi v Nemškem Lon-ču. Po moji sodbi, ki temelji na poizvedbah pri kmetih, lovcih, vojakih in orožnikih in po mojem prepričanju, se nahaja v ogroženem gorovju več roparic. Ker je zver trgala dne 15. p. m. živino na Brendl-planini, potem pa na Kamperkoglu in na Hirscliegg-Reinu in so jo tu tudi videli, sklepam, da se bo od tu umaknila proti severu in bi kazalo, če bi jo tudi iz nasprotne strani, iz Lobnigga, gonili. Dopisnik sodi končno, da se bo umaknila zver na Gornje Štajersko, Ako se to uresniči, potem bo nemški strah še večji in bodo tudi gornještajerski Mihelni začeli trepetati od strahu. V Gradcu in drugih mestih imajo razstavljene posebne slike, ki predstavljajo in smešijo lov na divjo zver. Prodajajo tudi posebne razglednice, na katerih predstavlja velik, našemljen' pes o-nega strašnega leva na zahodno-štajerskih gorah, Lovci, ki so čakali na zver, so, ko so jo zapazili, tar-koj zbežali in se poskrili. Eden se je skušal skriti in zariti v veliko planinsko travo, drugi je splezal na drevo, tretji pa pleza in skoči čez visok plot. Puške pa so vsi trije junaki pustili na mestu. Zver tudi upliva na nemške pesnike, ki zlagajo pesmi o „junaških* činih nemških lovcev.
prva dolžnost vsake stranke, ki hoče res delati za blagor naše dežele in našega naroda. Priznati se mora, da je naše ljudstvo napredovalo in da je naša stranka napredovala z ljudstvom, da je ta stranka pospeševala napredek ljudstva po svojih močeh, da je vzbujala ljudsko samozavest, in sicer do zadnje pastirske koče, da je naša stranka odprla oči ljudstvu in mu dala zavest, da je tisti, ki ima odločevati v deželi.
In drug voditelj se je izrazil tako-le: Naš krnet je gotovo na jugu še eden najbolj podjetnih in najbolj pridnih in zato se bo povzdiga kmetijstva tudi dobro Izplačala, Ce se razmere, kakor se sedaj razvijajo, uredijo, potem je gotovo, da bo naš kmet igral na jugu važno vlogo.
Politični ogled.
—	Državni zbor še sicer ni sklican, toda vzdržuje se glas, da se bo to gotovo zgodilo med 15. in 20. oktobrom. Vlada in nemškonacionalna večina se bosta težko ustavljali sklicanju že zaradi uradništva. To postaja vedno bolj nevoljno, ker se ga zaradi zvišanja plač vleče že več let za nos, a zgodi se pa nič. Nemški poslanci se pri vladi pritožujejo, da jim uhajajo uradniki vsled te nezadovoljnosti v sncialnodemokra-ški tabor. To bi se reklo, da so nemški uradniki zaradi zvišanja plač zmožni izpremeniti tudi svoje politično prepričanje. Da bi imeli mi Slovenci kaj denarja, bi si lahko Nemce kuDili.
—	Štajerski deželni zbor. Pogajanja za dela-zmožnost našega deželnega zbora se še vedno nadaljujejo. Kadar stranke menijo, da so že vsi mostovi razdrti, najde še cesarski namestnik vedno desko, ki jo položi Čez prepad, da bi si nasprotna tabora prišla bližje. Danes, dne 2. t. m., ima Slovenski klub dežel-nozborskih poslancev zopet v Mariboru posvetovanje o na novo mu predloženih predlogih za delazmožnost deželnega zbora.
—	Kranjski deželni zbor. Celo leto so se liberalci širokoustili, da bodo držali z našimi poslanci hud obračun, ko se bo zopet sklical deželni zbor. Dne 24. septembra se je res zopet sešel kranjski deželni zbor, toda obračun so imeli naši poslanci z liberalci in ne narobe. Najprej se je označila gonja proti Ljudski posojilnici, češ, da pri njej ni varen denar, kot čisto navadna liberalna lumparija. Liberalci so po izjavah deželnega glavarja in predsednika, da jamči za Ljudsko posojilnico cela dežela, zlezli pod klop. S par pohlevnimi medklici so vtaknili liberalci blamažo (osmešitev) v žep. Nato je prišel drug obračun. Liberalci so pred zasedanjem lagali okoli, da so se morala ustaviti dela na Završnici, kjer gradi dežela velike električne naprave. Deželni glavar je pa izjavil, kar je itak vsak vedel, ki je hodil ali se vozil mimo Završnice, da se dela nadaljujejo in se niso ustavila. Deželni odbornik dr. Lampe pa je dokazal, da je tudi nadaljna trditev, da je deželni odbor naredil z nekim Tomažem Pavšlarjem kupno pogodbo zaradi e-lektričnih naprav ob Savi, le laž in obrekovanje. Tomaž Pavšlar je bil prej naš pristaš, a sedaj ko ne more narediti „kšefta", je prestopil k liberalcem. Zato je dr. Lampe trdil, da je Pavšlar s krivim pričevanjem pred sodiščem v zadevi Glavne posojilnice napravil vsprejemni izpit za liberalno stranko. Pri teh besedah so kajpada liberalci skočili vsi v zrak, kajti čutili so težo dr. Lampetovih besed. Kričali so: „0-značil nas je za krivoprisežnike!" In naredili so tak hrušč in trušč, da je moral deželni glavar prekiniti sejo. Ker se je med liberalci posebno grdo vedel poslanec Ribnikar, so ga iz ene seje izključili, in tudi liberalni poslanci so glasovali za izključenje. Ko so voditelju kranjskih liberalcev, dr. Tavčarju, očitali, kako lažnjivo in neotesano pišejo o deželnih zadevah liberalni listi, je zamahnil in vzdahnil: „Kaj cajten-ge!" Iz tega se jasno razvidi, da celo najodličnejši liberalci ne držijo nič na svoje časnike,
—	Visoki vojaški krogi. V teh krogih se je letos zgodilo več zanimivosti. Pri manevrih na Češkem sta si stala nasproti general Aufenberg in general Bruderman. Aufenberg je bil naš prejšnji vojni minister in v odločilnih krogih ni vžival več polnega zaupanja. Zato so mu pri letošnjih manevrih dali najvišje poveljstvo čez eno armado ter mu postavili nasproti kot nasprotnika generala Brudermana, ki velja kot eden najbolj zmožnih avstrijskih generalov. Toda Aufenberg je tako dobro manevriral, da je vjel celo Brudermanovo armado, zato še sedaj ne bo šel v pokoj. Pač pa se govori, da bo kmalu stopil v pokoj sedanji načelnik generalnega štaba, Konrad Hecendorf. Navajajo se za ta nameravani korak različni vzroki, kar je znamenje, da se za pravi vzrok ne ve. Pravijo, da gre v pokoj zaradi starosti, ali zaradi npspo-razumljenja s prestolonaslednikom pri letošnjih manevrih na Češkem, nadalje zaradi vohunov Redla in Jandriča itd. Prihodnji dnevi bodo pokazali, ali Konrad Hecendorf sploh gre v pokoj In če gre, se bo gotovo tudi izvedelo za pravi vzrok.
—	Nemška kmečka zbora preteklo nedeljo sta se tako-le obnesla: Pančev shod v Št, Mihaelu seje sicer vršil mirno, le čez klerikalizem se je zabavljalo prav po liberalnem uzorcu. In vedno še nekateri Nemci mislijo, da je Panc krščanski socialec. Tudi štajerskega deželnega zbora so se spomnili ter hočejo imeti ali delo ali razpust. Nove žolje to niso! V Gradcu pa je bil kmečki zbor bolj buren. Na shod so prišli tudi socialni demokratje ter metali v predsed-
stvo shodi*'Vrčke, kupice, krožnike in kar so dobili v roke. Slipd se je moral prekiniti in še-le, ko so kmetje socije,natepli in jih postavili pod milo nebo, se je zborovanje lahko nadaljevalo. Na shodu je govoril tudi mariborski Francelj Girstmayer, ki sicer ni kmet, najmanj pa vzoren kmet, vendar je tokrat povedal resnico, ko je trdil, da je nemško časopisje sovražno kmetu. To mi že dolgo trdimo, a Girstmayerjev „Sta-jerc" take trditve zanikuje. Le kadar so sami med seboj, si nemški gospodje povedo resnico.
—	Nove vojaške zahteve. Vojna uprava zahteva zvišanje rekrutnega kontingenta (števila) za 40,000 mož ter obsežno preustrojbo artiljerije, zlasti pa trd-njavskega topništva. Vprašanje denarnega kritja naj se po nazorih vojaških krogov reši tako, da se vzamejo potrebne tozadevne svote iz blagajniških preo» Stankov, — Glede vojaškega proračuna, ki bo predložen delegacijam, se zatrjuje, da bo obsegal za prvo polletje 1914 prilično 250 milijonov stroškov za armado, torej 25 milijonov več nego lani, in 38—40 milijo-nov za mornarico; poleg tega pa pridejo še nove izredne zahteve za zgradbo ladij, ker je dosedanje tozadevno izredno posojilo v znesku 312 milijonov že izčrpano. Delegacijam bodo predloženi tudi računi, koliko je stala Avstrijo zadnja mobilizacija,
—	Napadalec na hrvaškega komisarja Škrleca, Štefan Dojčič, je bil dne 25. septembra v Zagrebu obsojen na 16 let težke ječe. Predno so odpeljali obtoženca iz sodne dvorane, se je obrnil k poslušalcem in poslušal: „Živela Hrvatska! Živela svoboda hrvatskega naroda!" Nato k sodnikom: „Za menoj pridejo drugi. Iz Amerike bodo prišli in dokončali moje delo!" — Ta dogodek priča, da preveva hrvaško ljudstvo hud gnjev zoper svoje zatiralce Madžare in madža-rone.
—	Na Balkanu. Boji med Albanci in Srbi so hujši kot se je prvotno domnevalo. Albanske čete, ki so pravzaprav podobne roparjem, napadajo srbska in črnogorska sela, pobijajo ljudi, oropajo vse, kar jim pride pod roke, in zopet izginejo. Albanci se ne borijo kakor druge armade, v skupni celoti, ampak so razdeljeni na čete po 500, 1000, 3000 ali največ 10,000 mož. Albancem poveljuje znani hajduk Isa Boljeti-nac, Oboroženi so Albanci z najboljšimi modernimi puškami. Od Dibre so se obrnile albanske čete proti severu in vzhodu. Požgali in razdjali so Albanci 23 srbskih vasi. Kamor pridejo albanske čete, požgejo vsa sela, prebivalstvo pa pomorijo. Strahoviti so bili boji pri vasi GaliČnik, vzhodno od Dibre, Albanci oblegajo mesto Prizren. Srbska posadka v mestu znaša samo 2800 mož. Albanska oblegovalna armada šteje 6000 mož. V mesto prebiva tudi mnogo Albancev, kateri iz svojih hiš streljali na srbsko vojaštvo. — Albanci nameravajo, kakor kaže gibanje čet, udariti proti Skopiju in Bitolju. Glavna albanska sila stoji med Uibro in Strugo. Pri Kičevem, Strugi in Djako-vici so zadnje dni Srbi Albance premagali. Na srbski strani je 300 mrtvih in 500 ranjenih. Albanske izgube so pa še mnogo večje. Iz Srbije prodirajo dan za dnevom nove vojaške čete na albansko mejo. Ves osebni in tovorni promet na železnici na jugu je u-stavljen. — Turki in Grki so se začeli močno prepirati. Turčija se upira, podpisati končni mir med Grško in Turčijo ter zahteva za-se otoke Kios in Mitile-ne, ki pripadajo po londonski pogodbi Grški. Iz A-ten poročajo, da se Grki pripravljajo, da udarijo z nova nad Turke, Torej grško-turško prijateljstvo ni dolgo držalo.
—	Hinavski Francozi. Na Francoskem se vedno bolj množijo glasovi, da je treba stopiti zopet v zvezo s katoliško cerkvijo. V Parizu so imeli te dni obrtniki in tovarnarji sestanek, na katerem so izjavili, da se naj vlada zopet pobota z Rimom in naj da cerkvi zopet stare pravice nazaj. Ministrski predsednik pa je izjavil, da na to ni misliti, pač pa hoče skrbeti za to, da se nasprotstva med katoliško cerkvijo in Francijo ublažijo. — Mornariški minister Baudin je izdal odlok, da se francoske vojne ladje in mornarji udeležujejo v tujih' pristaniščih katoliških cerkvenih slavnosti. Minister izvaja, da gre za staro spoštljivo navado. Znano je, kako streže nemški cesar katoličanom v Palestini, da jih pridobi za-se; ravno tako goreči so tudi Italijani v svojih naselbinah. Francija, ki je za svoje krščanske naselbine toliko storila in je lahko na svojo zgodovino ponosna, ne sme radi predsodka in liberalne nestrpnosti svojega stališča v tujini omajati. — Tako delajo liberalni Francozi iz do-bičkarije. Doma pa zatirajo katoličanstvo, kar se da.
—	Preteča vojska med Kitajsko in Japonsko. Iz Pekinga poročajo, da je japonski poslanik opozoril kitajsko vlado, da dosedaj Japonska - še ni sprejela zadoščenja za umorjene Japonce v Nankin-gu. Ce Kitajska v 3 dneh ne ustreže japonskim zahtevam, si bo Japonska sama poiskala pravico. Deset ja^ ponskih vojnih ladij z moštvom za izkrcanje Čaka pred Nankingom za uspeh tega ostrega pogoja.
Razne novice.
Godovi prihodnjega tedna.
5.	nedelja: 21. po Binkoštib. Roženvenska.
6.	pondeljek: Brunon, spoznav, Fida, devica in mučenica.
7.	torek: Justina, devica; Marko, grof.
8.	sreda: Brigita, vdova; Simeon, spoznav.
9.	četrtek: Dionizij, škof in mučenec; Abraham, očak.
10.	Frančišek B., spozn.; Gereon in tovariši.
11.	sobota: Nikazij, škof; Firmin, škof.
* Duhovniške vesti. V pokoj je stopil kurat v moški kaznilnici v Karlau-u, velečastiti g. M. Ljub-
ša, po 221etnem službovanju na omenjenem zavodu in se nastanil v Gradcu. G, Ljubša je naš rojak od Sv, Benedikta v Slov, gor. — C. g. Anton Lassbacher, kaplan na Vidmu, pride za mestnega kaplana v Celje. — Provizor Č, g. Ivan Luskar v St. Lenartu nad Laškim je nastavljen kot kaplan, na Vidmu. — V Kopru v Istri je dne 17, septembra po dolgi, jako mučni bolezni umrl Č. g. Franc Kramberger, rojen v radgonski župniji dne 23. septembra 1863. Gimnazijo je dovršil v Varaždinu in Osjeku na Hrvaškem, bogoslovje pa je pohajal v Gorici. V mašnika je bil posvečen dne 12. julija 1891. Služboval je nato v tržaško-ko-prski škofiji kot kaplan in zadnja leta kot kaznilnični kurat v Kopru. Blag mu spomin! — V Gradcu je dne 30. septembra praznoval zlatomašnik, vpokojeni župnik graške predmestne škofije Karlau, č. g. Franc Ser. GroBlinger svojo 951etnico. Rojen je bil dne 30. septembra 1819 pri Sv. Juriju v Slov. goricah. V mašnika je bil posvečen 27, junija 1845. Od aprila 1865 do 1. februarja 1904 je pastiroval v Gradcu.
Osebna vest. O. Benko Cirič, kapucin je prestavljen iz Celja v Murau na Zgornjem Štajerskem. (V Lipnici in v Celovcu pa slovenskih duhovnikov pomanjkuje!) — O. Hilarij Perpar je prišel za pridigarja v Celje.
*	Živile Petrovče! „Slovenski Gospodar" je dobil te dni iz P e t r o v č v Savinjski dolini 20 novih plačujočih naročnikov, Savinjčani mečejo lažnjive liberalne Časnike iz hiš in si naše naročajo. Kateraobčinaaližupnijaboprvasle-dila Petrovčam?
Hi. redna skupščina Slovenske Straže se vrši dne 12. oktobra popoldne ob,3. uri na Jesenicah. — Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo o loteriji. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Razni predlogi. 7. Slučajnosti. — Opombe: Predlogi se morajo naznaniti vsaj 8 dni preje drušitvenemu vodstvu. — Podružnice imajo pravico, odposlati najmanj po dva zastopnika, podružnice, ki imajo nad 50 članov, pa za vsakih 50 članov še po enega zastopnika, ki imajo pravico glasovanja. Želeti pa je, da agitirajo podružnice za čim večjo udeležbo. Zastopnike določite takoj in sporočite njih imena na priloženem pooblastilu osrednjemu vodstvu. — Vlaki: Za Kranjsko je najprimernejši vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob pol 12. uri dopoldne. Za Koroško vlak, ki odhaja iz Celovca ob 11. uri 47 minut dopoldne. Štajerski udeležniki imajo v Celovcu in Ljubljani zvezo. Za odhod iz Jesenic so na vse kraje jako primerni vlaki. — Agitirajte za obilno u-deležbo!
*	„Dajte nam nazaj usmiljenke v bolnišnice."
Ta klic gre danes po Francoskem in razna okrožja v prošnjah nujno pozivajo vlado, da jim dovoli v bolnice zopet vpeljati usmiljenke. Okraj Grenoble je pred kratkim poslal tako peticijo z 11.000 podpisi na vlado. V okrožju Montmartre v Parizu pa so imeli socialno-demokraški delavci velikanski shod, kjer so odločno zahtevali od vlade, da naj v javnih bolnišnicah zopet nastavi usmiljenke, češ, te strežejo delavcem z isto ljubeznijo kot bogatinom. Bogatini se zdravijo v sana-torijih (posebnih bolnišnicah), in ker dobro plačajo, se jim tudi dobro streže. Delavci ne morejo plačati, zato se pa po bolnišnicah ž njimi od strani strežnikov in strežnic grdo ravna. Res je: Samo ena ljubezen je, ki vse premore, in ta je krščanska.
Združene države v Severni Ameriki prosijo za jezuite. Na povabilo vlade Združenih držav se bode podalo deset nemških jezuitov in usmiljenih bratov za misijonarje na Filipinske otoke, da tamkaj ozna-nujejo sv. evangelij divjakom v provinci Abra.
*	Spomini s katoliškega slioda. Prijatelj J. L. nam piše: Mirno se pustijo v svojem teku živcii ptice v zraku, ribice v vodi in *te pa živali na kopnem. V tem smislu smo slišali 3 vekoslavne govore. I. Dr. Ehrlih iz Celovca biča naše sovražne nasprotnike Nemce, ki puste Turkom in Lahom pravico eksistence (obstanka), le nam Slovanom, zlasti koroškim Slovencem, ne pustijo dihati na domači grugi. — II. Dr. Brejc dokazuje iz starega in posebno novega zakona v navdušenem govoru, da smo Slovani od Boga stvar-jen narod, po Kristusu pa kristjani, da branimo svoj narod in kristjansko vero. — III. Dr. Hohnjec dokazuje: Um in pamet nam opravičujeta, da le ena je resnica, ta je Kristus, katerega so zavrgli Judje in neverni liberalci, kojemu pustijo celo Turki v koranu častno mesto. Kristjan, odločno na dan!
*	E, kaj cajtenge! V deželnem zboru kranjskem so očitali katoliški poslanci generalu liberalcev, dr. Tavčarju, da liberalni časopisi drugače pišejo kakor liberalci v deželnem zboru govorijo. Na to je dr. Tavčar s polnim zaničevanjem na liberalno časopisje vskliknil: „Kaj cajtenge!" General liberalcev sam o-značuje svoje lastno časopisje kot lažnjivo in ničvredno, zato pa je čudno, če še kdo od pametnih ljudi na liberalno Časopisje sploh kaj da!
*	Liberalci lažejo. Liberalcu verjami le toliko, kolikor sam vidiš in veš. To velja tudi o liberalnih listih. Kljub temu se še najdejo ljudje, ki verjamejo, kar liberalci govore in pišejo. Tako so na Kranjskem uprizorili tiberalci veliko agitacijo proti Ljudski posojilnici, ki je v rokah naše stranke, češ, da ni varno pri njej. V deželnem zboru kranjskem pa sla izjavila c. kr. deželni predsednik baron Svarc in deželni glavar dr. Sušteršič, da nobena posojilnica ni tako varna kakor Ljudska, ker za njo jamči cela dežela. Vrhu tega je pri Ljudski posojilnici vse poslovanje v najboljšem redu. Zakaj pa liberalci tako postopajo proti Ljudski posojilnici? Vodi jih bleda zavist. Ljudska
posojilnica je velikanski denarni zavod, ki ima na leto čez 80 milijonov kron prometa in stanje vlog znaša čez 22 milijonov. Liberalne posojilnice pa so nekatere okradene, druge vsled nezaupanja sulie.
*	NiMiižla. in i i tirnim. Jj.VUlfrtV»- PreteČeno nedeljo so se mariborski Orli povodom slovesa 0 bratov-Orlov, kateri gredo k vojakom, udeležili v baziliki Matere Milosti skupnega sv. obhajila ter so pri pozni božji službi stregli v orlovski uniformi. Ljudem, celo poštenim Nemcem, se je lepo obnašanje vrlih Orlov dopadlo. Ko so se vračali Orli od službe božje, so začeli liberalni slovenski študentje in Sokoli žvižgati ter psovati Orle. S tem so opozorili Nemce, kateri so se navalili z vso silo na naše Orle, ki so korakali mirno naprej. Nemškutarski komiji in študentje so z gorjačami šli nad Orle, Naši fantje so se dobro branili in so z golimi pestmi prizadjali nemški fa-kinaži močne spomine. Pred „Pomočniškim društvom" se je navalilo nad Orle več stotin pouličnih nemških vagabundov, Prišlo bi bilo gotovo do krvavih pretepov, ako bi ne bil prišel slučajno na lice mesta poslanec dr, Verstovšek, kateri je zdivjani nemžkutar-ski in liberalni množici z odločnim nastopom ustavil pot. Korajža Nemcev in liberalcev je res velika. Prvi se n. pr. bojijo zverine, ki jim mori živino v gorah, kot hudič križa, tukaj pa hočejo, ko jih je na stotine, pokazati svojo korajžo na divjaški način napram peščici slovenskih mladeničev! In liberalci! Ko se je šlo pred kratkim za obstoj slovensko-nemške šole v KrČevini, kjer je trebalo odločno nastopiti proti Nemcem in nemškutarjem pred vratmi Maribora, se niti eden liberalec nI upal pokazati. Bali so se zamere pri svojih zaveznikih. Liberalni Sokoli s svojimi glavarji, dr. Rosino, dr. Pifkotom in dr. si ne upajo javno na ulico v sokolski uniformi. V culici ali pod plaščem imajo skrite svoje rudeče srajce, le Če je treba nastopiti proti bratu-Slovencu, tedaj so korajžni, ko vedo, da jim bodo prihiteli zavezniki nemškutarji in Nemci na pomoč! A povemo vam: naši Orli se ne bojijo ne vas, ne nemškutarskih pouličnih barab, to so pokazali naši fantje dne 28. septembra.
*	Liberalno gospodarstvo je že rodilo po celem Slovenskem najslabejše sadove. Liberalci na Kranjskem imajo na svoji kosmati vesti Glavno posojilnico; na Goriškem so liberalci zakrivili polom v Trgovski obrtni zadrugi; pri nas na Štajerskem se vsled slabega liberalnega gospodarstva vije v najhujših gospodarskih bolečinah Celjska Zveza. Sploh, kamor-se o-zremo, povsod vidimo pri liberalcih slabo gospodarstvo. — Liberalcu ni ničesar zaupati.
*	Soc. demokratje in bogastvo. Po svojem časopisju bujskajo rdečkarji kaj radi proti cerkvi in njenemu navideznemu bogastvu. V svojem taboru pa imajo ljudi, ki so neizmerno bogati. Znano je, da zaslužijo voditelji dunajskih rdečkarjev, dr. Adler, Austrelitz in drugI, na leto po več kot 30.000 K. Nedavno je u-mrl voditelj nemške socialne demokracije, Bebel. Bil je po svojem poklicu strugarski pomočnik. Govoril je na svojih shodih vedno proti kapitalistom, proti bogastvu cerkve in duhovnikov. In glej spaka! V oporoki je zapustil svoji hčeri ogromno premoženje, namreč 937.500 frankov, torej malo manj nego cel milijon.Be-bel sam kot masten kapitalist je nastopal zunaj vedno proti kapitalistom. Taki so voditelji rdečkarjev!
*	Narod beži v Ameriko. Od 1. aprila do zadnjega avgusta, odkar je nastopila v Ljubljani državna policija, ki ima nadzorstvo nad prodajo voznih kart v Ameriko, je kupilo samo pri ljubljanskih izseljeni-ških agentih vozne karte 5800 oseb. To je najvišje število v tako kratkem času petih mesecev, od kar hodijo naši ljudje v Ameriko. To ni več izseljevanje, to je beg naroda v Ameriko.
*	Tihotapci še žive. Po Trstu se puši posebno mnogo vtihotapljenega inozemskega tobaka, s Čemur je zelo oškodovana avstrijska država. Tuji tobak pu-šijo ali zasebniki, ki so ga oskrbeli sami, so pa trgovci v Trstu, ki tržijo s tujimi, nezacarinjenimi cigaretami in tobakom. Tako je zaprla pred mesecem policija nekega Canarutta, ki je oškodoval avstrijsko drž. blagajno na tak način za okroglih 120.000 K, in pred kratkim pomorščaka Medaniclia, ki ga tudi sumijo, da je imel za kakih 5000 kron prometa.
*	Vojaška godba slovenskega polka v Skadru. Vojaška godba 87. pešpolka v Pulju je določena za Skader ter bo tam začetkom oktobra. Godba tega polka je bila svoj čas tudi na Kreti. V Skadru sta imeli godbo doslej angleška in italijanska posadka, sedaj Ido tudi avstrijska godba godla Albancem.
*	Velikanska škoda vsled neurja. Uradno se poroča, da so napravile letošnje povodnji in deževje v Galiciji 206 milijonov kron škode, in sicer na polju 210, na cestah 15 milijonov, ostanek pa odpade na poškodovana poslopja, utopljeno živino in na druga o-pustošenja.
*	Letošnja vinska letina na Hrvaškem bo vsled ugodnega vremena v zadnjem času glede kakovosti dokaj dobra. Kmečki mošt bo imel 13—16% sladkorja, na veleposestvih pa 16—20%. Pridelalo se bo pa vina za 20—30% manj nego lansko leto. Kar se tiče cen, so doslej nekatera veleposestva stavila ponudbo po 33—35 K za hI mošta takoj izpod stiskalnice.
*	Tržno poročilo. Deževno vreme zadnjih dni skrajno slabo upliva na razvoj vinskih cen. Vinogradniki tožijo, da grozdje zelo gnije. Mnogi so pričeli že s trgatvijo. Cene za vinski mošt se sučejo med 32—70 vin liter. Mariborski vinotržci obljubujejo baje „na vago" 4—8 vin. nad stopinjo (%'). — Cena živini je neizpremenjena. — Enako je tudi pri žitni trgovini. Edino cena koruzi je nekdliko padla. — Cene za
seno in slamo so v Gradcu sledeče: sladko seno (100 kilogramov) K 9'50 do K12'—, kislo K 9'- do K 11'-, slama K 6'— do K 7'—. — Tovarnarji volne zvišajo ceno svojim izdelkom s 1. novembrom za 2—8 vin. pri metru.
* Naš podlistek. Opozarjamo naše čitatelje, da prinesemo prihodnjič zanimivo povest „Junakinja". Ko bo ista končana, pa izpod peresa remšniškega Ja-nuša „Cvet ljubezni". Upamo, da nam naše povesti privabijo Še več novih naročnikov.
*	Štajerska za Slov. >>tr.iž(i: Nabrano na primiciji 6 g. Janko Slavič-a na Cvenu pri Ljutomeru, 45 K; nabrala Micika Kranjc iz Ljutomera na dekliškem shodu v Središču 12 K 40 vin.; Josip Kolarič župnik Šmartin na Paki 20 K; po č. g. Janku Širec, kaplanu na Vranskem, nabrano na sedmini Antonije Grabner 3 K; Frid. Repclusk, župnik v Št. Vidu nad Valdekom, iz nabiralnika 5 K; podružnica Hoče pri Mariboru 7 K t>4 vin.
*	Za Siov. Stražo je darovala vesela družba v Celju 14 kron; podružnica v Celju, iz nabiralnika, 11 kron.
*	Slabe letine kmetovalec lahko prepreči. V praksi se je izkazalo, da so zimsko setve, ki so se krepko gnojile s Tomaževo žlindro, mnogo bolje prezimile, sploh da so se bolje upirale slabemu vremenu in škodljivcem. Poleg hlevskega gnoja je gnojenje s Tomaževo žlindro k jesenskim setvam v razmerju 400 kg za hektar za dosdgo najvišjih dohodkov izredne važnosti. Brez gnojenja s hlevskim gnojem se bo dodatek Tomaževe žlindre na 500—600 kg zvišalo; ob enem pa se bo dalo primerno gnojenje dušika in kalija.
*	Veselja d*n je vedno dan žrebanja za onega, ki kupi turško srečko ter ž njo zadene glavni dobitkov po 40C.(k;0 ali 200 000. Ker vsaka srečka mora zadeti, zato jo z mirno vestjo priporočamo v nakup vsakomur, ki hoče svojo srečo poikusiti s srečko, kajti če se mu že ne pripeti glavni ali drugi večji dobitek, dobi v obliki najmanjšega dobitka večji del, s prodajo srečk v doglednem času pa tudi ves, za njo izdan denar nazaj. Turške srečke so tedaj manj nevarna loterija, obenem pa tudi varna hranilnica, ter je ni druge srečke, ki bi se v tem oziru mogla ž njo primerjati. Mesečni obrok za turško srečko znaša samo 4 K 75 vin. Kdor pa si hoče upanje na dobitke zvečati, ta naj poleg turške srečke naroči še izborno srečko italijanskega rudečega križa proti mesečnemu odplačilu po (i kron. Naročila sprejemajo in pojasnila dajejo za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19, in vsi njeni sotrudniki po deželi. Naročajte le po posredovanju Slov. Straže, pa ne bodete varani in oškodovani!
Kolera»
V Galiciji se kolera Še vedno razširja. Natančnejših podatkov o razširjanju kolere, katero so zanesli v naše severne kraje rezervisti, ki so se vrnili z juga, seveda ne dobimo. Gotovo pa je, da se kolera vedno bolj razširja vkljub vsem, še tako strogim zdrav-stveno-varstvenim odredbam. Se hujše razmere vladajo v tem oziru na Hrvaškem. V zadnjih dneh je bilo naznanjenih deželni vladi 38 novih slučajev kolere, med katerimi je umrlo 8 bolnikov, pri katerih so dognali kolero. Sploh se kolera v deželah, v katere so se vrnili rezervisti, vedno bolj razširja, in bati se je, da ne napravi ta pojav še več škode, kot jo je napravilo vpoklicanje rezervistov na naše južne meje. Zato je dolžnost zdravstvenih oblasti, da zastavijo vse svoje moči in sile, da nas obvarujejo vsaj pred to nesrečo.
Novejša poročila pravijo, da je na Ogrskem o-bolelo te dni na novo 11 oseb, na Hrvaškem 26 in na Rusko-Poljskem 8 oseb, — V Pragi je umrla za kolero 681etna vdova FanČa Naldi, ki je pripotovala iz Bosne. — Po 1 nov slučaj kolere se je pojavil v Sarajevu, v Doboju in Oporzecu v Galiciji.
Slovenci!
"V soboto ob 8. uri zvečer priredi S. K. Z.
javen društven shod
v Mariboru s sledečim vsporedom:
1.	Zakaj napadajo „Orle"? Govori br. Žebot.
2.	Naša str kovna organizacija. Govori dr.
Vehi« iz Celja
KatoliSki Slovenci! Pridite v velikem Številu k temu zborovanju, na katerem hočemo protestirati proti zadnjim napadom na naše „Orle". Obenem je zborovanje velevažno za organizacijske zadeve kat.-nar. delavcev.
Mariborski okra).
m Maribor. Članom mariborske in okoliške skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze se naznanja, da je v soboto, 4. okt., od 0.—8, ure zvečer v Zadružni Zvezi mesečno vplačevanje.
m Maribor. Občni zbor Dijaške kuhinje se je vršil dne 25. septembra pod predsedstvom g. dr. Mlakarja. Natančneje poročilo prinesemo prihodnjič.
m Sv. Peter pri Mariboru. Pretečeni teden je našel v grmovju pri Dravi naš župan g. Lorber človeško glavo, samo lobanjo, in zraven nje še tudi spodnjo čelust. Spravil jo je na pokopališče. Seveda se u-giblje na vse strani, čegava je ta glava. Nekateri pravijo, da je mogoče od onega policaja, ki je ravno pred 10. leti dne 13. septembra 1903 z brvjo vred padel v Mariboru v deroče valove Drave. No, če bi bila na njej še kapa, bi verjeli. Sedaj pa le Bog ve, čegava je glava in kje je ostalo truplo. Revni duši pa daj Bog večni mir in pokoj!
m Ploderšnica. Dne 8. oktobra t. 1. ob 11. uri dopoldne se vrši v sobi št. 5 c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru javna dražba občinskega lova Ploderšnica za čas do 30. junija 1916,
- m Drvanja. Dne 9. oktobra ob 9. uri dopoldne se vrši v občinski pisarni pri Sv. Lenartu javna dražba občinskega lovaDrvanja za čas do 30. junija 1916.
m Sv. Anton v Slov. gor. Prireditev, ki smo jo obhajali v nedeljo, dne 8, septembra, je bila nekaj takega, česar še nismo doživeli pri Sv. Antonu. Vse je
izvršilo svojo nalogo tako popolno, da smo se vsi čudili. Petje in igre so nas presenetile; ljudstva je bilo toliko, da je zmanjkalo prostorov. Zategadelj se je društvo odločilo, da bo ponovilo obe igri dne 12, oktobra. Na to že sedaj opozarja svoje prijatelje, ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala.
m Iiuše. Veselica, katero so priredili vojaki-no-vinci dne 21. septembra, se je kaj lepo obnesla. Da je bilo zabave dovolj, se imamo zahvaliti pevskemu zboru v Rušah in domači godbi. Zelo je dopadel tudi govor mladega vojaka-novinca.
m Maribor. Naš Orel ima v nedeljo, dne 5. oktobra ob 2. ur1 popoldne predavanje. Bratje pridite!
m Slav. gledališče v Mariboru. Letošnja V. sezona (doba) slov. gledališča v Narodnem Domu se votvori v nedeljo dne 5. oktobra ob pol 8. uri zvečer s češko dramo „Žetev".
m Za dij. kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotniki: dr. Fr. Lukman, profesor, namesto venca na grob f prof. Robiča 10 K; Mibael Sevnik 6 K; dr. Rosina 14 K; Podvršnik Florjan, posestnik pri Sv. Martinu 5 K; Močnik Franc, kaplan 5 K; za kruh sv. Antona 7 K; Horvat, kmet od Sv. Lenarta 2> kg fižola, 15 kg moke 3 kg zabelja, 1 vrečo krompirja, 15 glav zelja. Vsem dobrotnikom Bog plati! Novo šolsko leto se je začelo, potrkalo pa je že tudi čez osemdeset dijakov na vrata dijaške kuhinje, da bi dobili obed. Prosimo torej prisrčno v imenu mladine za obilno podporo.
m Slov. Bistrica. Za Slov. Stražo so nabrali 5 K mladeniči izobraževalnega društva v Slov. Bistrici ob priliki odhodnice vrlega mladeniča Franca Leskovarja k vojakom in pri poslovitvi Fr. Obersne od od samskega stanu. Živela „Slovenska" Bistrica.
Ptujski okraf.
p Ptuj. V sobgtnem „Slovencu" beremo sledečo zamililtU RofM1!"'"CTbegli nemški tovarnar. Tovarnar usnja, Piripb v-]Btnjn; je bil zasledovan po sodniji radi goljufivih dejanj in podjetij. Izdana je. bila za njim tiralnioa. Mož je mnogo nemških tvrdk, bank in ptujskih ter mariborskih nemških denarnih zavodov obremenil z neiztirljivimi tisočaki. Njegova tovarna je, kakor znano, dvakrat pogorela. Prišlo je baje tako daleč, da ni dobil izplačane vse zavarovalne svo-te. Te dni je Pirich brzojavil iz Buenos Airesa (tv A-meriki), da je srečno utekel avstrijski roki pravice. Seboj ima baje več desettisočakov. Nemški listi molčijo, molči „Stajerc", molči Ornig, 'molčijo vsi drugi „Stajerčevi" krušni očetje. „Stajerc", ki tako rad prijemaš „klerikalce" in Slovence radi kake malenkosti, tukaj pometaj, tukaj se Špeglaj! V tvojem taboru smrdi! Reši, Če moreš, očisti ga, reci, da je mož poštenjak, Če moreš! Pravijo, da Pirichu sledijo še drugi slučaji enake vrednosti." — Pa še eno g. urednik. Pred kratkim je bila v ptujski okolici prodana po prisilni dražbi lepa kmetija. Ne vinarja ni kmet dvignil: še dolgovi so izgubili. Bilo pa je tako: V hišo .«•ta zahajala „Stajerc" in „Narodni List", Stari je zahajal v ptujske šnopsarne, otroci pa so se družili z liberalnimi petelini in škriei. Gospodarstvo je bilo pod psa. Nihče ni delal. Stari je pil, mladi pa so pili, plesali in igrali. In sedaj ? Kmetijo je kupil ptujski nem-škutar, oče je umrl pijan za plotom, otroci pa so se raztepli na vse 4 vetrove. Nimajo več domovja. Ob njega jih je spravilo nemškutarsko in liberalno Časopisje.
p Iz ormoškega okraja. Volitve za okrajni za-stop so razpisane. Volitev se vrši po sledečem redu: veleposestvo voli v sredo, dne 8, oktobra. Začetek ob 8. uri zjutraj; veletrgovina v Četrteks dne 9. oktobra, ob 11. uri; skupina trgov in mest v petek, dne 10. oktobra, in kmečke občine v soboto, dne 11. oktobra, ob 9. uri dopoldne.
p Sredičše. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira in izza kulis, hoče Olepševalno društvo v Središču ob novem letu imenovati g. Fr. Serajnika svojim častnim članom radi velikanskih zaslug, katere si je pridobil na polju svojih „nagovorov" na „klerikalce", Vendar stvar še ni popolnoma podstreho. Pripoveduje se, da je od novega leta do 1. septembra baje prav „lepo nagovoril" v 1766. slučajih 1009 „klerikalcev", liberalci pa zahtevajo 2000 slučajev. Upamo, da g. Serajnik to število in to čast doseže,
p Središče. Dne 21. p. m. je umrl v Središču absolvirani učiteljiščnik Miha Meklin, doma iz Bistrice pri Pliberku na Koroškem, Bival je dalj časa tukaj pri svojem prijatelju g. učitelju Fricu Venigerholzu. Po kratki bolezni je umrl nenadoma. Po končanem študiju je moral pustiti svoje upe in leči v hladen grob, daleč od svoje ljubljene domovine, tužne Koroške, v kateri je hotel delovati kot ljudski učitelj; v tem je pač zapopadena vsa pretresljiva usoda njegove nagle smrti — zdrav in vesel oditi k svojemu prijatelju na obisk in tam umreti. K pogrebu so prihiteli v spremstvu gg. prof, Smorancerja in DruzoviČa njegovi bivši tovariši. Pri hiši žalosti so mu zapeli domači pevci, ob odprtem grobu pa njegovi tovariši. V slovo mu je govoril ob grobu nadučitelj g, A. Kosi. N. v m. p.!
p Ptuj Prihodnjo nedeljo, dne 5. oktobra se vrši v prostorih Kmečke posojilnice (minoritski samostan) ustanovni Bhod skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze za Ptuj in okolico. Na shodu govorita po slanec dr. Korošec in predsednik štaj. okrožja Fr Žebot. Delavci, vi-ničarji, železničarji, hlapci, dekle, obrtniški pomočniki, posestniki in vsi, ki si z rokami služite kruh, pridite na shod! Začetek po pozni sveti maši.
p Ptujski Orel ima prihodnjo nedeljo, dne 5. oktobra svoj redni občni zbor z običajnim vsporedom takoj po službi božji v minoritskem samostanu, drugo nadstropje. Fantje pridite vsi! Na zdar!
p Vurberg. Gospodarsko bralno in izobraževalno društvo naznanja, da priredi v nedeljo, dno 5. oktobra takoj po večernieah v slovo vojaškim novincem veselico v dvorani vurberškega gradu. Na vsporedu je šaljivi nastop „Burklja" ali „P.ivsod smola", Stotnik in njegov sluga" in lepa igra „Novi zvon na Krtinah". Zapelo se bo tudi nekaj lepih pesmi.
p Središče. Dne 12. oktobra ima Dekliška Zveza poučni meseč ni shod. Predavat pride tudi govornik o zanimivih stvareh. Na shod so vabljena vsa dekleta, ki se naj udeležijo polnošt^vilno, pa tudi Orli, kakor drugi fantje in dekleta, možje in ženo. Pridite vsi! Shod se vrši v prostorih č. g. župnika Dogša.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Na kvatrno soboto, dne 20. septembra, so se zbrali novoizvoljeni udje okrajnega zastopa, da si izvolijo odbor. Za načelnika je zopet izvoljen g. Jože Rajh, kmet na Moti, katerega je liberalna časnikarska nesnaga nedavno tako ostudno grdo napadala; za namestnika je izvoljen g. Franc Sršen, trgovec v Ljutomeru, ki je tudi odbornik iz velepose-stva. Iz industrije je izvoljen g. Ozvald Honigman, iz trgov pa g. Anton Prelog, posestnik v Veržeju; iz občin g. Franc Dunaj, kmet v Cezanjevcih. Iz plenuma g. Anton Heric, kmet v Vučji vasi, in g. Franc Stu-hec, kmet v Logarovcih. Vidi se, da je zopet okrajni zastop v rokah pristašev Kmečke Zveze, in kakor o-sebe v odboru, tako tudi ostali udje okrajnega zastopa jamčijo, da bodo delali za napredek okraja. Zgodila se je sicer zdatna izprememba, in sicer, da jih 8 ni več v okrajnem zastopu; nekateri se namreč niso dali več voliti, nekatere pa so volilci odslovili in jih z drugimi nadomestili. — Liberalni in slogaški zgaga rji so seveda s potekom volitve nezadovoljni. Verjamemo!
1 Veržej. „Narodni List" v št. 38 poroča, kako je „klerikalec" F. K. v pijanosti napadel s koso trža-na Kot.nika. Kakor je napadel ta pijanec mirnega so-tržana, tako podli dopisnik našo stranko, zato Vam damo tudi zasluženi odgovor. 1. F. K. ni nikakšen „klerikalec", ampak v trgu znan šnopsar. 2. Ce ga hočete liberalci prišiti nam, vam povemo,, da ni ravnal po naših „klerikalnih", to je krščanskih naukih, ampak po liberalnih. Malo pred tem dogodkom je predsednik „Svete vojske", dr. Kovačič, tukaj imel govor zoper pijančevanje in svaril zlasti pred Šnopsom. F. K. ni bil med poslušalci, ampak med tistimi, ko so se norčevali iz boja proti žganjepitju. Pijančevanje obsoja krščanstvo, zoper pijančevanje piše skoro v vsaki številki naš list, na čelu „Sveti vojski" zoper pijančevanje je katoliški duhovnik dr. Kovačič; kdor se torej drži „klerikalnih" naukov, ne sme biti pijanec. Nasprotno ima „Narodni List" v vsaki številki naznanila veselic, kjer je ob koncu prosta zabava in ples, zoper pijančevanje pa ne najdemo ničesar. Vzgled pijančevanju so liberalni Sokoli, ki pri svojih izletih pijejo, kolikor koža drži. Pri zadnjem izletu v Veržej so ljutomerski Sokoli to kaj sijajno dokazali. Liberalec, ki ne veruje v Boga, ne v večnost, ki ne pozna božjih postav, tudi ne vidi nič boljšega, kakor da pijančuje. Ce torej hočete propadle šnopsarje ločiti po strankah, jih iščite najprej med seboj. Ali razumete ?
1 Ljntiimer. Lepo je gledati našo mladino, kako hoče letošnje sv. leto posvetiti sv. Križu. Udeležuje se cerkvenih slovesnostij, ki se vrše v ta namen, a proslavlja zmago krščanstva tudi v društvenem življenju. Še le pred 14 dnevi so priredila na dekleta Konštantinovo slav-nost, prihodnjo nedeljo nas pa vabijo mladeniči na isto slavnost. Igrali bodo namreč v dvorani gospe Kukovec igro „V tem znamenju boš zmagal". Ker se uodo to pot pokazali večji del novi igralci in je igra po vsebini zelo lepa se pričakuje in prosi za obilno udeležbo. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina po navadi.
1 Kmet padružnica v Vučji vasi priredi v nedeljo, 5 oktobra popoldne ob 2. uri v šoli zborovanje na katerem govori potovalni učitelj g. Pirstin^er o trgatvi in o umnem kletarstvu. Seboj prinese tudi sadje raznih jablan in hru5ek, ki se priporočajo za tukašnje kraje, da si je lahko vsakdo ogleda. Pridite kmetovalci mnogobrojnol
Slovenjgraški okrs*?.
s Šmartin pri Slovenjem Gradcu. Nekaj novega. Kontumaca se bo morala proglasiti v Slovenjem Gradcu. Slovenjegraški Nemci se namreč hudo grizejo med seboj. V torek, dne 23. septembra, so bile občinske volitve, pri katerih sta si stali nasproti 2 stranki: bolj zmerna, ki je bila dosedaj na krmilu, in zagrizeno nemška, ki bi najraje potopila vse Slovence v žlici Mislinje. Njeni glavni stebri so zdravnik dr. Harpf gostilničar Schuller (Šolar), kojega gostilno z občudovanja vredno vnemo obiskujejo okoliški Slovenci, in trgovec papirja, raznih drobnarij, posebno pa ,.Štajerca", Bastiantschitsch (beri: Bastijančič). Končni izid občinskih volitev je bil ta, da se dr. Harpfu nI izpolnila srčna želja, sedeti med slovenjegraškimi občinskimi očeti, da bo torej tudi za naprej sn,mo od zunaj smel si ogledovati zbrališče mestnega občinskega zastopa. Schuller pa in Bastiantschitsch, ki sta bila dosedaj občinska zastopnika, sta bila pri volitvi spoznana za nevredna, da bi še zanaprej smela sedeti med onimi, ki vodijo usodo slovenjegraškega mesta. Je sicer hudo, dobiti tako nezaupnico, ali: „Kdor drugim jamo koplje ..."
s Velenje. Tukajšnja skupina J. 'S. Z. je priredila v nedeljo, 28. sept., delavski shod. O ciljih naše organizacije in o škodljivosti socialne demokracije je govoril predsednik štajerskega okrožja J. S. Z. Fr. Žebot. Shodu je predsedoval rudar Vinko Zaje. Popoldne se je vršila v Društvenem Domu ljudska veselica. — Po delavskem shodu je isti govornik govoril o naših kmečkih gospodarskih organizacijah. Pojasnil nam je posebno zadružno prodnio živi-jpe iter priporočal kmetom, naj pristopijo k Osrednji zadrugi za vnovčevanje živine v Mariboru.
s Sv. Anton na Pohorju. Dtae 20. septembra je nenadoma umrla blaga žena in skrbna gospodinja Klara Završnik, p. d. ZapeČnica, v 06. letu svoje starosti. Srce blage pokojnice je bilo plemenito. Radodarna je bila do revežev, nobeden ni brez daru odšel. Bila je pa tudi vzorna gospodinja, kakoršnih je malo. Živela je v miru z vsemi sosedi. Pogreb je bil jako slovesen. Ogromna udeležba je pričala, da je bila ranjka v obče priljubljena. N. v m. p.!
s Šmartno pri Velenju. Dekliška Zveza ima to nedeljo, 5. oktobra svoje redno mesečno zborovanje. Ker so bila zadnjič dekleta razletela na razne Btrani, pričakuje se tokrat obilne udeležbe.
Konjiški okraj.
k Konjice. Mesto poštnega sela v trgu je dobil g. Jože Jevšenak, pošten in vrl mlad posestnik na Blatu. — Nad 90 vojaških novincev se te dni poslavlja iz konjiškega okraja — in iz konjiške nadžupnije med drugimi tudi 3 vrli udje Bralnega društva — F. Strmšek, F, Skerbinšek in J. Hren, Posebno Franc Strmšek je bil več let delaven odbornik in ga bode-mo zelo pogrešali. Fantje, vse dobro vam želimo! — Gospodu uredniku sem mislil poslati en lep jabolčni cvet, pa ni bilo časa.
k Zreče. Pri mesečnem shodu Dekliške Zveze so govorile: Načelnica Lamut Barbika, Bogatin Mimika, Komperšek Ana, O rož Tončika,
k Brinjeva Gora. Posestnik Podkrajšek Egidij se je s tovarišem vračal z lova. Ob rami viseča puška je potoma zadela na neko korenino ter se, ne da bi bil petelin napet, sprožila in lovcu po nesreči odstrelila kazalec desne roke.
k Loška Gora. Tu je umrl mladenič Višnar Matija, star 25 let, član Marijine Družbe in domoljubne obitelji«. Svetila mu večna luč!
k Sv. Duh--Loče. Naše občinske volitve so za posdinemške kljukce ugodno izpadle. Volitve so minule dne 3. aprila t. 1. Po navadi se voli novega župa-na v 8. ali 14. dneh, pri nas v Ločah se pa še zclaj ne zmenijo za to. Ne vemo, ali je županski stolec tako s smolo namazan, ali so se pa županove hlače tako močno prilimale, da ne morejo ž njega. „Stolec se maje." Potegujejo se baje tudi drugi trije za županski stolec, posebno ga pihne neki „velikan", znani „Sta-jerčev" agent. Pa jim baje ne bo ratalo.
k K njice. Dekliška Zveza ima svoj redni mesečni sestanek v nedeljo, po rožnivenski procesiji. Dekleta pridite.
k Zre c. V nedeljo, 5 t. m. po večernicah je mladeniški sestanek. Mladeniči, pridite polnoštevilno, imamo se marsikaj pogovoriti.
k Zri-fe. V nedeljo, dne 12. oktobra po večernicah priredi Mla-deniško-Dekliška Zveza Konštantinovo slavnost. Na vsporedu je slavnostni govor tujega govornika, petje, igri „Krčmar pri zvitem rogu", uprizorijo mladeniči in rSv. Cita", uprizorijo dekleta. Godbo oskrbijo domači tamburaši. Prijatelji poštene zabave, prihitite ob tej priliki na izlet v Zreče.
Celjski okraj.
Celjski in o&oliski Slovenci, v Dedeljo, dne 5. oktobra popoldne ii „Belemn voln".
Celje. Dne 23. septembra je šlo več splavov tod mimo proti Zagrebu. Blizu Zidanega 'Mosta štrli iz Save velik drevesni štor, katerega se je mogoče izogniti le, če se pridno vesla na stran. Prvi splavi so srečno prišli mimo nevarnega mesta, med tem ko je splav, katerega sta vodila Janez Vratenar in Jožef Pecnik iz Gornjega Grada zadel s tako silo ob štor, da se je splav raztrgal in sta Vratenar in Pečnik pa^ dla v vodo. Prvi se je rešil, med tem ko je drugi izginil v valovih. Trupla še niso našli,
c Št. Jurij ob juž. žel. Liberalcem delajo trž-ke občinske volitve mnogo skrbi in truda, sedaj kličejo na pomoč postavo, paragrafe, dr. Kukovca, dr. Sernca, zdravnika iz Celja; med vsemi je pač najbolj potreben za liberalce dr. Sernec, ker sicer ne vemo, kako bo z njih pametjo. Samo smolo imajo s svojimi občinskimi zadevami; enkrat se ti vesele zmage, drugič vsi odstopijo, potem zopet kandidirajo itd. Kdo jih naj razume v tej zmešnjavi? Na kandidatno listo se ne morejo zediniti, ker bi bil vsak rad župan in ne privošči drugemu te časti. Zadnjič so celo ravnatelja kmetijske šole izbacnili iz svoje kandidatne liste, čeprav jim je gospod Belle vedno zvest pri liberalnem delu. No, g. Belle je pa vkljub temu lahko ponosen, ker je dobil 1 glas, beri eden glas, pri občinskih volitvah, in še za ta glas g. Belle dobro ve, kedo mu ga je dal. Kaj ne g. Belle, to je smešno. Veliki zvonec pri teh volitvah nosi Herman Kincl, odpadnik od „klerikalne" stranke. Da je ta odpadel, je po izjavi njegove žene krivo to, da ga je še sv. Duh ob pravem času razsvetlil. Razsvetlil ga je pa najbrž dotič-ni dan, koso ga od alkohola „sladko gin jenega" spremljali z godbo domov. Sicer bomo pa imeli o Hermanu še itak čas pisati. Da Jože Drofenik nima miru ob volitvah, to je razumljivo. Letos so ga volitve še bolj zdelale, ker na dan volitve mu je ležala edina hčerka na mrtvaškem odru, a vkljub temu se je tako brigal za volitve, da smo z glavami zmajevali, in ko so bili liberalci poraženi, padel je od žalosti v nezavest. Liberalci se družijo tudi z nemčurji, ker jim je dala glas M. Schesolierko. J. Cretniku je županski stolec odletel po krivdi „klerikalcev", Dobovišek se je pa že veselil kot nov župan, pa županil najbrž nikoli ne bo. Ce si pa on domišljuje, da je župan, mu pa radi privoščimo to veselje. Prihodnjo soboto se zopet vidimo in videli vas bodemo popolnoma premagane. Do tedaj pa le uživajte božje darove, da bodete lažje pretrpeli smrtni udarec liberalizma v trgu St. Jurij.
c Dobrna. Pašniška zadruga. Dne 22. septembra je konzulent za živinorejo in pašništvo, gospod R. Kukutsch, po naročilu ministrstva obhodil St. Joške planine in si .ogledal posebno 2 posestvi: Jarnejčevo in FlorjenaČevo, ki sta naprodaj in ju namerava zadruga kupiti. Gospod konzulent je bridko tožil nad zanemarjenostjo teh krasnih planin, kjer je zakopano ogromno bogastvo, pa žal leži tukaj brez koristi. Obljubil je zadrugi izdatno pomoč in smemo upati, da bo
v doglednem času kljub rovanju naših nasprotnikov tudi naš kmet deležen darov, ki jih ministrstvo v prid kmetijstvu vsako leto dovoli. Cas bi že res bil, da bi se prizadevanje In trucl načelnika zadruge poplačal s tem, da bo zainogla zadruga delovati v prid ubogemu živinorejcu.
Vojnik. Pač velik razloček je med zapitimi in izgubljenimi mladeniči in mladenkami ter med takimi, ki se izobražujejo po naših izobraževalnih društvih! To sjno čutili zlasti v nedeljo pri lepo uspeli Konštan-tinovi slavnosti Izobraževalnega društva. Zbor pri-prostih, a izvežbanih fantov in deklet, nam je zapel lepo pesmico: „Slovan na dan!" Dekleta pa so med splošnim odobravanjem občinstva uprizorila 2 šaloigri .Pri gospodi" iii „Boj za doto". Slavnostni govornik vel. g. Josip PeČnak pa nas je navduševal za neoma-jenost v veri in narodnem prepričanju. Le prekmalu nam je minila prelepa slavnost. Da bi vendar vsi sta-riši že enkrat izprevldeli, kje se res prav izobražujejo njih otroci, ali žalibog so še mnogi, ki pač mladino vodijo v gostilne, a ji prepovedujejo pošteno zabavo po našili društvih.
c Vojnik. Sola se je pri nas zopet začela. Čudno pa je, da je dobila nemška šola letos par slovenskih otrok več nego lani. Opazili smo pa nanovo večinoma otroke naših slovenskih liberalcev in par drugih brezbrižnikov. Največ otrok zahaja v to šolo iz tistih vasi,, kjer je liberalizem najbolj razširjen. Imena so na razpolago. Narodna stranka in „Narodni List" so najboljši agitatorji za šulferajnske šole. V pošteni slovenski hiši za liberalno cunjo ne sane biti prostora. Na cesto ž njo!
c Petrovče. Zadnjo nedeljo, dne 28. septembra, se je vršilo pri nas veliko mladinsko slavje. Od vseh strani je prihajala mladina v staroslovenske Petrovče, da se pokloni petrovški Mariji in da si na shodu nabere novih navodil za pot v življenju.
—	V cerkvi je pridigoval mladini in daroval sveto mašo dr. A, Korošec. Po končani službi božji se je pričelo v Društvenem Domu mladinsko zborovanje. Za predsednika je bil izvoljen petrovški župan Anton Koren, zapisnikarica je bila vrla Braslovčan-ka Trezika Sketa. Imenom mladeničev je pozdravil mnogoštevilno mladino in starše ter druge goste mladenič Anton Goršek, imenom mladenk pa predsednica Savinjskega okrožja Z. S. D., Marija Drev.
—	Potem dobi besedo urednik Franc Žebot, ki priporoča mladini, naj se s ponosom zaveda, da je v naših vrstah, v naših organizacijah velika moč. A priporočal je tudi mladini, naj ne hiti v tujino, v mesta in tovarne, ampak naj ostane raje doma. — Za tem nastopi slavnostni govornik, naš državni in dež. poslanec dr. A. Korošec, katerega je ves veliki zbor navdušeno pozdravil. Govornik je v poljud-no-išaljivi obliki načrtal mladini pota, po katerih naj hodi, da pride do svojih ciljev. Mladini naj stariši ne branijo v naša društva, ampak naj pomislijo, da je ravno naša mladinska organizacija, ki vodi .mladino na pravo pot. — Nato so nastopile po vrsti mladenke-go-vornice.Marija Kunst iz St.Pavla priporoča mladenkam deset upoštevanja vrednih lastnosti; ' Trezika Sketa iz Braslovč pravi, da se edino naša mladina lahko imenuje srečno, ker naše organizacije stremijo le za tem: osrečiti vso slovensko ljudstvo. Govorile so še: Julijana in Marija Pečnik iz Smartna v Rožni dolini in Pepoa Mežnar iz Vojnika. Ob koncu zborovanja je došel v dvorano drž. in dež. poslanec Pišek, katerega so ziborovaloi viharno pozdravili. C. g. Dd-bršek in pa predsednik Koren sta se končno zahvalila udeležencem in govornikom, nakar je bil lep shod končan. — Popoldne se je vršila v prostorih Društvenega doma ljudska slavnost, na kateri je poslanec Pišek vspodbujal mladino k vstrajnemu delu. Nato se je pa začel zabavni program. Tamburaši, pdvci, srečolov, deklamacije mladenk Sta,dler Terezije in Žužej Mar. in razne druge vesele točke so pomagale, da se je slavnost prav lepo izvršila. Savinjska dolina naprej!
c Sv. Peter v Savinjski dolini. V nedeljo, dne 5 oktobra, bodo prevzvišeni knezoškof slovesno blagoslovili naš novi, veliki oltar. Vse se tega dneva že veseli.
c Gotovlje. V krogih naših liberalnih posojilni-čarjev vlada velika žalost. Žalostni so, ker so izvedeli, da od okrog 65.000 kron, katere so naložili pri Glavni posojilnici v Ljubljani, dobe le 19.500 kron nazaj, 45.500 kron bo pa izgube; žalostni so, ker so izvedeli iz Šoštanja, da so se državni revizorji iz Dunaja, ki so pred kratkim revidirali ondotno posojilnico, izrazili, da so delnice delniške pivovarne v Žalcu brez vsake vrednosti (g. dr. Kukovec sam lahko to potrdi!) in je liberalna posojilnica v Gotovljah zopet izgubila 9.600 kron. Žalost je radi tega tako velika, ker ne znaša rezervni zaklad niti polovico izgube. Posojilnični člani in vlagatelji vprašujejo, kdo bo pokril izgubo: Malgaj, Brinar, Antloga ali Jošt, ali vsi ti s pomočjo celjske liberalne Zveze, katera je nalaganje pri Glavni in nakup delnic delniške pivovarne priporočala? Ljudje opozarjajo naše liberalne posojil-ničarje na žalostno usodo mlekarske zadruge v Veliki Pirešici, ki je pred kratkim končala svoje življenje brez dela in truda in izginila iz vrst celjskih liberalnih zadrug. Naše somišljenike v Gotovljah pa opozarjamo na to, da spadajo Gotovlje tudi v delokrog mlade kmečke hranilnice in posojilnice v Žalcu. Nje se o-klepajte!
c Gornji Grad. Žalostne razmero vladajo med nekaterimi našimi fanti. Po sobotah zvečer, ko dobe zaslužek, se spravijo pit, In v nedeljo zjutraj, ko gredo ljudje v cerkev, prikriče skrokani iz beznic. Ako
Za 12 vin. lahko vsakdo prepričanje,
da ni pametno prati perilo, ne da bi bilo namočeno prej čez rioč s pralnim izvlečkom .Ženska hvala'. Saj se mora tudi sladkor prej razstopiti, preden kavo zmešate. Za Yaj torej nočete temeljito odmočiti nesnage s praln.izvlečkom genska hvala', da odide potem skoraj sama od sebe s SchichtOVim milom in toplo vodo ?
vratar ne straliuje mladeničev, prosimo c. kr. pol. izpostavo v Mozirju, naj poskrbi, da se bode upoštevala policijska ura v trgu Gornji Grad, kjer so c. kr. uradi in se je svoječasno že iz teh ozirov prepovedal vsak krik in vik tudi po dnevi po ulicah. Vsi ti županski predpisi so se pod Drukarjem vrgli proč, Ni čuda, da raste izseljevanje, če je tako malo treznosti in štedljivosti med mladino. Zadnjič so celo ženske vso noč lumpale, možje pa trpe in se mučijo v Ameriki. V letu Konštantinovega jubileja delujmo v znamenju križa za iztreznenje ljudstva vsi činitelji!
o Sv. Peter' na Medvedovem selu. V nedeljo, dne 28. septembra, je naše delavno Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredilo lepo spominsko slavnost v proslavo Konštantinovega in Ciril-Metodo-vega jubileja ob veliki udeležbi ljudstva. Po pozdravu domačega g. župnika je deklamoval Alojzij Drofe-nik pesem: „Križ — naša zmaga". Slavnostni govornik, naš domačin bogoslovec g. Hinko Skorc, pa je v navdušenih besedah orisal pomen Konštantinovega razglasa cerkvene svobode in povdarjal, kako je sveta katoliška cerkev postala vsem krščanskim narodom po veri in krščanski omiki najboljša mati, tako tudi slovenskemu narodu, kateremu je naklonila v svetih bratih Cirilu in Metodu apostola vere, začetnika slovenske knjige in posvetitelja slovenskega jezika. Slovenski narod si je s svojo versko zvestobo ohranil svoj obstanek in prav je, da se v znamenju križa dandanes vnovič vsestranski prenavlja. Kdor v veri v Križanega išče zavetja, ne propade. Nato je dekla-inovala Marija Vehovar pesem: „Petdeset in tisoč let", Neža Mešiček pa Silvina Sardenka pesem: „Zmagoslavnemu Križu", Naš mešani zbor je pod vodstvom organista Fr. Sredenšeka lepo popeval sledeče pesmi: Aljaževo: „Oj, z Bogom ti planinski svet", Vodopiv-čevo: „Pesem Slovenske Straže", Hudovernikovo: „Naša zvezda", Premrlovo: „Himna v čast sv. Cirilu in Metodu" in Slomšekovo: „Popotnica vojaška". Do-padla nam je tudi Jaklova koračnica: „Orel" s samospevom. Končno je domači g. župnik izrekel zahvalo vsem za veliko udeležbo in pozival zbrane, naj tudi v bodoče krepko podpirajo naše Izobraževalno društvo, ki svojo bogato knjižnico, ki šteje nad 900 knjig, ter s svojimi lepimi prireditvami vzorno skrbi za pravo katoliško in slovensko izobrazbo našega ljudstva.
c Dol pri Hrastniku. Umrl je dne 19. t. m. dolgoletni občinski odbornik in cerkveni ključar Janez Pust, v 66. letu svoje starosti. Bil je krščanski mož in je zlasti veliko skrbi posvečal gradenju sedanje nove župne cerkve. Številno obiskan njegov pogreb je pričal o veliki priljubljenosti rajnega med dolskimi župljani. Gospod župnik in d. s. Veternik mu je v cerkvi ginljivo govoril za slovo. Bodi mu žemljica lahka!
c Sv. Lenart nad Laškim. Dne 21. p. m. v nedeljo smo spremili k zadnjemu počitku naglo preminulega Jožefa Flis, p. d. Lukeža, bivšega posestnika, sedaj prevžitkarja na Vrhu. Pokojni je bil blaga duša, miren, delaven in postrežljiv. Rad je zahajal v cerkev, kjer je stregel, kadar je bilo treba. Se dne 14, t. m., ko smo obhajali Konštantinov jubilej, je nosil v procesiji sveto razpelo. Dasi že v 72. letu, bil je rad v veseli družbi, kjer se je zmiraj dostojno obnašal, pel in bil dobre volje. Kot vojak se je udeležil vojske proti Prnsom pri Kraljevem Gradcu, kjer se je kot topnicar hrabro boril na strani svojega, že umrlega sorodnika Janeza Lapornika. Bil je ponosen na svoj vojaški stan in je vedel povedati marsikatere zanimivosti. Da je bil pri vseh priljubljen, pričal je njegov pogreb, katerega se je udeležilo ogromno število domačih in tujih župljanov, pri katerem so imeli Č. g. 1 rovizor ganljiv govor. Bog mu bodi milostljiv!
c Laško. Rokodelska zadruga si je na mnogo-obiskanem zborovanju dne 21. p. m. na Zidanem mostu izvolila za predstojnika Blaža Zupane v Laškem in za namestnika g. Ivana Bergerja v Trbovljah. Odborniki so gg. M, Vuzdarič, Laško; N. Pinterič in M, Kozin, Trbovlje ter P. Pauerheim, Hrastnik.
c Celje. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 5. oktobra ob 3. uri popoldne po večernicah v vrtni dvorani hotela pri Belem volu gledališko predstavo „Kovačev študent", spevoigra v treh dejanjih s spremljevanjem glasovirja. Prvokrat nastopi tudi novoustanovljeni mešani zbor Izobraževalnega društva. Med odmori svira društveni tamb. zbor. Po igri prosta zabava s srečolovom. Vsi člani, kakor' tudi pri jatelji našega društva so najprisrčnejše vabljeni, zlast tudi sosednja društva v Laškem. Petrovčah, Vojniku in Št Jurju.
c Mozirje. V nedeljo, dne 5. oktobra se vrši Konštantinova slavnost, katero priredi izobraževalno društvo ob 3. uri popoldne v hotelu „Ilirija" v Mozirju. Spored: Slavnostni govor, narodna igra „Krivo-prisežnik" in drugo.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Tukajšnja Dekliška Zveza bo v nedeljo, dne 12. oktobra po pozni službi božji s slavnostnim zborovanjem proslavila svoj petletni obstanek. Ob tej priliki se bo tukaj vršil sestanek zastopnic Dekliških Zvez iz rogaške in šmarske dekanije, da se osnuje poseben odbor za obe dekaniji in sestavi načrt za bodoče delo. Na ta dekliški shod že sedaj opozarjamo vse Dekliške Zveze obeh dekanij.
c Dol pri Hrastniku Na rožnivensko nedeljo, dne 5. oktobra se vrši pri nas blagoslovitev in razvitje zastave dekliške Marijine družbe. K tej svečanosti se zlasti uljudno vabijo članice M. D iz sosednjih župnij.
Brežiški okraj.
b Brežice-Zakot. Kako krvavo potrebni so poučni mladeniški shodi, se je videlo ravno ob našem mladinskem shodu. Med tem ko so zavedni fantje poslušali razne govore, pa so spodaj v krčmi drugi že napol pijani, ki se za naše shode nič ne zmenijo, po-pevali, to se pravi, kričali in divjali, da so bolela u-šesa ter se je slišalo daleč gor v zborovalno dvorano. Stariši, kateri teh fantov vam bolj ugajajo? Ce nekateri pravite: „E, naš fant ne hodi ne na shode, ne v krčmo!" — pa le počakajte malo; če ne hodi v naša društva in na shode, bo kmalu zahajal v krčme in na plesišča. Ker nima utrjenega značaja, ga bo lahko lahko kmalu zapeljal kak tovariš in družba, zlasti še, če je v verskem življenju že postal mlačen.
b Artiče. Letina je pri nas letos srednje dobra; krompirja, se je pridelalo precej in tudi koruza lepo kaže. Po vinogradih se še za letošnje leto precej dobro dela, samo v zadnjem času je začelo grozdje nekoliko gniti' Po nekod že pričenjajo s trgatvijo. Že čriček prepeva, ne more več spat. . .
b Sromlje. V sredo, dne 24. septembra, je peljal posestnik in gostilničar Ivan Bogovič iz Brežic od svojega vinograda poln naložen voz lesa. Pod vinogradom g. Rozmana se je konju spodrsnilo ter je padel v poleg ceste se nahajajoči 10 m globoki prepad ter potegnil zraven še drugega konja s seboj. Dobro bi bilo, da bi se ob tako nevarnih krajih napravile varnostne naprave.
b Pišece. Ob strašnem neurju, Vakor se je zadnje dni tu ponavljalo, je v Bojsnem zažgala strela nek škedenj v petek zvečer, na Bizeljskem pa je nekega moža, ki je stal tik svoje hiše, na mestu ubila ter vsega ožgala.
b Bizeljsko. Na poštnem vozu, ki vozi iz Brežic na Bizeljsko," se blišči samonemški napis. Ker je to od strani c. kr. pošte izzivanje ljudstva, katero je pri nas izključno slovensko, zahtevamo, da se napravi dvojezični napis ter ob enem prosimo našega drž. poslanca g. dr. Benkoviča, da nas v tem podpira, — V bizeljski župniji je hiša, kjer se berejo samo liberalne „cajtenge". Nasledki se že kažejo. Pri hiši je vedni prepir in celo pretep med stariši in otroci, preklinjanje ter tožbe s sosedi. Kdo to dela? Lažnjiv in nesramen liberalen Časnik! Stariši, ki kaj držite na poštenje svoje hiše, vrzite liberalno nesnago na cesto in si naročite raje poštene katoliško-narodne Časnike, To bo vam in vašim otrokom v korist.
b Bajhenhurg. Našim fantom, vračajočim se iz mladeniškega shoda v Brežicah, so neznani lopovi porezali vrvi pri vozu ter sneli varnostne odpornike iz osi, tako da bi se bila lahko zgodila velika nesreča. Cela stvar se je naznanila orožnikom, ki bodo gotovo napeli vse sile, da se pride surovežem do živega. Sum pada na osebe, ki se štejejo med izobražene (?). 'Morebiti so tudi take lumparije v „vzvišenem" programu naših „naprednih" junakov?
b Kozjanske novice. Zopet je v noči od 16. na 17. septembra okrog polnoči drvelo grozno in strašno neurje od južuo-zapadne strani. Dež je lil kakor iz škafa, bliskalo se je tako strašno, da so kar švigale goreče pisane Črte po oblakih; treskalo in grmelo je pa tako, da so okna žvenketala. Ubogo ljudstvo je bilo v groznem strahu. Vse je vstalo iz sladkega spanja ter skupno molilo in prosilo, naj se jih vendar Še ljubi Bog že zavoljo majhnih otročičev usmili in odvrne Že grozečo šibo. Istočasno je užgala strela neko gospodarsko poslopje onkraj Podčetrtka. Ko je to grozepol-no neurje nekoliko ponehalo, sem pogledal na cesto in zapazil, da je pri vsaki hiši brez izjeme luč, kakor v božični noči. Pa komaj so ubogi prestrašeni ljudje zaspali, že je okrog 5. ure zjutraj prihrulo drugo neurje v isti smeri kakor o polnoči in z istimi nasledki. Potem se ie neurje z bliskom in gromom vedno ponavljalo vsako tretjo ali četrto uro do danes, dne 21. septembra, ko to pišem. Najstarejši ljudje ne pomnijo takih grozepolnih dni in noči z vednim neurjem, bliskom in gromom. Kvaterni tedni so po pregovorili in prerokbah starih ljudi navadno grdi, deževni in mrzli, a takih še ni bilo v 19. stoletju. Bog se nas u-smili in podeli lepo in toplo vreme, da bi se moglo po polju kaj delati, posebno krompir izkopavati, ki je letos prav lep, ampak vsled vednega deževja bo gnil. Tudi grozdje že hudo gnije in poka, silno potrebuje nekaj lepih dni za zorenje. — Pred nekaterimi dnevi je zgorelo gospodarsko poslopje z vsemi shranjenimi pridelki vred posestniku in poštarju Martinu Vrečko-tu v Žegru, št. 18, občina Presečno. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Najbrž po neprevidnosti. Pomiluje-mo g. Vrečkota. — Dne 14. septembra so imeli Ciril-Metodovci v gostilniških prostorih Pirh ob 4. popoldan 3tlejansko igro: „Pri belem konjiču". Vsebina i-gre je bila brezpomembna in za mladino nesposobna. Potem je bila ljudska veselica, seveda s plesom in godbo. Pri igri sta sodelovala 2 gospoda iz Brežic. Velika čast to za kozjanske CiriPMetodarje, kajne!?
b Sv. Peter pod Sv. Gorami. Na roženvensko nedeljo, dne 5. oktobra bo na sv. Gorah veliko dekliško slavje. Slovesno se bo upel-jala nova Marijina družba pri Sv. Petru. Cerkveno opravilo se na Sv. Gorah začenja ob pol 11. uri predpoldne. Po cerkveni slavnosti bo dekliško zborovanje Pridiguje in na shodu govori dr. Hohnjec. članice Marijinih družb, Dekliških zvez in sploh slovenska krščanska dekleta iz sosednjih župnij, pridite v obilnem številu!
O-rsusIso tržno poročilo.
Sejem z rogato živino dne 25. septemb. 1913. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 92—108 kron (izjemoma 112 kron), poltolsti 76—90 kron; suhi od 68 — 74 kron; voli za pitanje od — do — K; klavne krave, tolste od 68—82, poltolste od 48—66, suhe od 40—46, biki od 66—84, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4 tele od — do — K: breje krave od — do — Iv; mlada živina od 68 do 84 kron. Kupčija slaba, cene večinoma nespremenjene
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K l'36, K 1'46; teleta Ia (izjemoma cena od K l-48 do K 1*60); mlade svinje od K 1'56 do K 164; nemške pitanske svinje od K 1 41 do K 146; ogrele pitanske svinje Ia od K 1'44 do K 148; ogrske pitanske svinje Ha od K 1 32 do K 138; mesne svinje od K 1'48 do K 1-56; bošnjaške pitanske svinje, od K 144 do K 1*48; ovce od K —'80 do K —-90; kozliči in jagneta od K —•— do K —•—. Kupčija slaba, cene napredovale.
Listnica upravniSfva.
Kuharicam, ki so se oglasile na inserat št. 1122 javimo, da je dotična služba že oddana. -» Petrovče: Hvala lepa za tako častno število novih naročnikov. Podrezajte še v soseščini. Mnogo je župnij v Savinjski dolini, ki bi lahko imele še polovico več naročnikov. Pozdrave!
Listnica uredništva,
Št. Peter niže Maribora: Hvala! Ostalo pride ob priliki. Škoda da večkrat ne zastavite pero za naš list, ko vemo, da Šentpetrani tako radi berejo Slov. Gospodarja. Pozdrave! — Makole: Vašo pritožbo o spanju Izobraževalnega društva in Orla priobčimo prihodnjič. Če se do tedaj omenjene organizacije kaj „zganejo", pa jim bomo prizanesli.
—	Središče: Tako je prav! Le pridno trebite iz naših poljan lažnjivo liberalno časnikarsko nesnago, če pridobite res toliko novih naročnikov, pa dobite lepo darilo k Va5emu godovanju. Iskrene pozdrave! — Artiče: Ostalo prihodnjič. — Konjice: Nerazumljivo. — Repnje: Prihodnjič. — Ljutomer: Hvala za poročilo o okrajnem zastopu. Le večkrat nam poročajte, če „Slov. Narod* in „Narodni List" sramotita naše kmečke in katoliško misleče može, je to zanje velika čast. Pozdrav!
—	Rajhenburg: Vendar preosebno in brez politične vsebine. Taki prepiri spadajo drugam. — Sv. Trojica v Slov. gor,: Pišite drugič s črnilom, da se bo dopis dal brati. — Sv. Križ na Murskem polju, Raj-henl)urg, Prihova: Prihodnjič.
Loterijske Številke.
Trst 24 septembra 1913 3 33 89 54 62 Dunaj 27. septembra „ 4 45 18 34 30
fl HALA OZNANiLA. Š1
Pojasnila o inseratih daje npravništvo samo BB B tistim, ki priložijo znamko za 10 vin. Ti■»pmmmmm————«smilim— ■imaiuuuu.iiituMuii.iaumiM «umi
Preselitev. Prage (švelerje)
Janez in Kati Fischer, krojač naznanjava cenj. občinstvu, da sva se iz Samostanske ulice preselila na Tegethofov trg št. 8 v Mariboru.	1169
No^i bencin-motorji
tudi taki, ki so že bili v rabi, zelo priročni domači mlini se zelo po ceni oddajo. Sprejmem vsa popravila in nova naročila. Karol Sinkovič, ključavničar, Maribor, grad.	1170
Lepa vila je na prodaj z lepim gospodorskim poslopjem, zraven lep sadonosnik in lep zelenjadni vrt, v Mariboru v magdalenskem predmestja, blizu cerkve, pripravno za upokojenca ali privatista, vpraša se pri g. Francu Spes, Le-naugasse 18.	1173
V najem se da d"bro idoča gostilna, posebno primerna za mesarja, ker je mesnica in ledenica; je pri farni cerkvi in pri veliki cesti. Natančnejša pojasnila daje lastnik g. Ivan Čeh. gostilničar pri Sv. Barbari niže Maribora. 1172
Vdova išče dobrosrčno družino, ki bi vzela dve dekleti eno 4 in eno 6 let staro za svoji. Vpraša se pri Neži Pec, Studenci pri Mariboru. 1171
Lepo p sestvo z vsem gospodarskim poslopjem, pripravno za vsako obrt, v bližini cerkve iu rudo-kopa se proda. Naslov pove uprav-ništvo lista.	1098
Proda se mlin
in žaga, na močni, stalni vodni sili, tik železniške postaje s posestvom vred pod ugodnimi pogoji. Resni kupci naj se zglasijo pri R. Kunce, Št Jur ob juž. žel. 1176
Mlad krojaški pom črnk si v svrho večje izobrazbe želi službo spremeniti. Naslov: „Fr. Kr." poštno ležeče, glavna pošta, Vojnik. 1180
za južno železnico, bukove in hrastove, vsako množino po najvišjih cenah kupi od vsake postaje juž, žel, ednaku tudi jesenov les. Ponudbe na Rudolf Dergan, trgovec Laški trg.	1181
LepO posestvo je na prodaj; 1 uro od Maribora, 5 minut od velike ceste in od postaje Pesnica. Lepe njive, travniki in gospodarsko poslopje z opeko zidano, hlev in stiskalnico Lastnik: Anton Fras, posestnik, Jelenče št. 24. 1183
Lepo posestvo je na prodaj; štiri orale zemlje, dve njivi, travnik, sadonosnik, vodnjak, lepe velike brajde, velika, prostorna hiša, hlev, obokana klet, tri svinjski hlevi. Proda se zaradi preselitve. Cena 8 tisoč kron. Naslov: Simon Do-nik, Gornja Bistrica št. 48 1184
Čevljarskega pomočnika in učenca sprejme Franc Lorger, Zreče pri Konjicah.	1187
Proda se radi družinskih razmer lepo posestvo, ki se nahaja v bližini mesta na Spod. Koroškem. Obsega 70 oralov sveta, od teh je 30 oralov gozda in pa 50 birnov posetve. Zraven je tudi mlin z 2 paroma kamnov in stopami. Poslopja so v srednjem stanju. Več se izve v Narodnem Domu v Pli-berku.	1177
Lepo malo posestvo se proda na
prijaznem prostoru v Rušah, pripravno za rokodelca ali penzijoni-sta. Več se izve pri g. Fuancu Repolusk, gostilničarju v Rušah. 1158
Pekovskega učenca takoj sprejme iz poštene hiše. Na mesec 6 kron plače in 3 lotno učenje. Franc Horvat, pek v Cirkovcah pri Pra-gerskem.	11:8
Posest o na prodaj. Meri 1 oral. Cena je 2000 kron. Izve se pri g. Jakob Polanec, Nova vas pri Kon jicah.	1179
Hlapec ali majer. Oskrbništvo grofice Brandis pri Sv. Petru niže Maribora potrebuje enega oženje-nega hlapca 8 tremi delavskimi močmi. Vstop 1. novembra t. 1. Plačilo po dogovoru.	1134
Raket®
in raznovrstni umetalni ogenj od 25 h naprej pri Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. gor. Preprodajalci znaten popust.	1128b
Papirnati možnarji
znamka „Cuno", kot nadomestilo nevarnih železnih topičev, dovoljujejo vsakomur streljanje ob raznovrstnih slavnostih. Počijo dosti močneje nego železni in so neodvisni od vsakega vremena. Komad stane 40 h; najmanjše naročilo 25 komadov.; 100 komadov 35 K. Naročila sprejema Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. goricah. Proprodajalcem znaten popust.
1128a
Štefan Kaufman
trgovin« i felaznino v Radgoni
priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih
križev
po jako nzki ceni.
Divje kostanje in suhe gobe 1148
v vsaki množini, na drobno in debelo kupuje po najvišjih cenah,
Tdnai» Tielor trgovoc, Maribor, Iglldl) llblGl, Tegethof. cesta 19
MfJSiik ¡toetefc .->• ...
Priden in krepek učenec se takoj sprejme proti mosečnemu plačilu pri Janezu Böhm, umetni mlin v Framu.__1103
Na predaj je gostilna In mesarija
na Sp Štajerskem v sredini mesta, zraven okrajne sodnije, okraj, glavarstva, farne cerkve, sejmske-ga prostora in zraven železniške postaje. Hiša je enonadstropna, mesnica, ledenica, živinski hlev, vrt in nekaj zemljišča. V gostilniških prostorih je tudi električna razsvetljava. Piva se stoči na leto 1300—1500 sodčkov, vina pa 50— 60 polovnjakov, v mesnici se kolje vsak teden po dva vola. Proda se vse, kar leži in stoji. Na-lov v upravništvu Slov. Gosp. pod št. 1106
Učenec iz dobre hiše z dobrim spričevalom zmožen tudi nemškega jezika se takoj sprejme v trgovini Jos. Senica, Domžale, Kranjsko.	1108
Priden učenec iz dobre hiše in z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga pri g. Ivanu Traun, trgovcu, Ptujska gora. Prednost imajo in na krajšo učno dobo tisti, kateri imajo kako gimnazijo ali realko, ali pa tisti, kateri so se že kje učili.	1033
Našel se je mlad pes, velik sivo-rujav. Lastnik se naj oglasi pri Jos. Ribič, žel. čuv. Cirkovce pri Pragarskem.	1145
Sprejme se mizarski pomočnik pri
A. Lekše v Mozirju, df-lo celo zimo, plača po dogovoru. Nastop takoj.	1143
Učenca za krojaško obrt sprejme takoj Franc Pungartnik v Slivnici pri Mariboru.	1147
Na prodaj je na Spod. Štajerskem jako dobičkanosno posestvo, obstoječe iz lepih njiv in travnikov, 20 oralov gozda; hiša s 5 sobami pod hišo lepa hladna klet in mesnica. Zraven hiše lepo gospodarsko poslopje Redi se 4 glav goveje živine. Poslopje je z opeko krito, na glavnem trgu, zraven farne cerkve in želežniške postaje. Več se izve pri Janezu Rus, Loka pri Zidanem mostu.	1149
Točna ijostrcžbai
Dobro. Po ceni!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih
stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke I llustrov. ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7'— Original ornega tira K 18"— Kuhinjska ura	K 4'—
Budilka, niklasta K 3'— Poročni prstani	K 2'—
Srebrne verižice K 2-— Večletna jamstva,
Nas!. Dietinger
Theod. FeMach
urar in očalar
Maribor, Gosposka ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
«3
m
o
£ > O
Ml
a
•s-
¡z;
o- «8
© sä!! £1 2 I? g
>1
O iS
si <8 Jt<5
GM
O"
I 's
M «H
m jf
m
M
"3
•s
N
Proda se lepo urejeno, prav roj dovitno posestvo, ležeče 10 minut <jd trga in železniškke postaje Žalec v Savinjski dolini. Hiša je enonadstropna in nova z dvema balkonoma ter pripravna za pen-zijoniste pa tudi za vsakovrstno obrt. Gospodarsko poslopje je o-bokano in vse v dobrem stanu. Zemlje je 10 oralov vso na ravnini in obstoji iz hmeljnikov, njiv in travnikov. Proda so s pohištvom, živino in tudi z vsemi letošnjimi pridelki vred za prav nizko ceno po dogovoru. Pojasnila daje g. Lovro Šah, nadučitelj v Teharjih, pošta Štore.	1166
Pridna dekla se takoj sprejme v župnišče. Kje, pove upravništvo 81ov. Gospodarja.	H64
Dva učenca iz poštene hiše se takoj sprejmeta po dogovoru pri Janku Kikl, pekarski mojster v Veržeju.	1151
filojz Lentz:: Ljutomer
trgovina stekla in porcelana išče zanesljivega delavca, kateri zamore vsako delo ki pride v taki trgovini naprej, sam dobro izvršiti Istit&kO se išče prodajalka, katera je že bila v trgovini, v ka teri se trži s steklom in porcelanom.	1163
Na prodaj je
dokro idoča gostilna
s koncesijo v večji vasi pri glavni cesti na Spod. Štajerskem zelo pripravno za trgovino ali mesarijo. Za gostilniško obrt so 3 sobe z električno razsvetljavo, kuhinja In dve sobi za stanovanje, kegljišče z verando, potem vrt za zelenjavo, brajde, lepo dvorišče z studencem, gospodarsko poslopje z drvarnicami, skedenj, 4 svinjaki in hlev za dve govedi. Zraven gostilniškega poslopja je še drugo, ki nese letno 360 kron najemnine, pod katerim so lepe kleti. Posestva je dva orala lepili rodovitnih njiv, dva orala lepega travnika in 4 in pol orala mladega gozda. Do železniške postaje je 12 minut, blizu farne cerkve. Cena je 20.000 kron; vknji-ženo lahko ostane 6000 kron. Več se izve pri Ivanu Dežman, tgovina s steklom in porcelanom, Maribor Glavni trg.	llf.2
Resna žeuitna ponmlba. Pošteno kmečko dekle, staro 42 let, ki ima gotovine nad 2600 kron ter izobražena v gospodinjski kakor tudi v kuhinjski stroki, se želi poročiti z gospodom od 42 do 50 let starim, bognljnbnega življenja, ter da ima stalno službo v kakem uradu ali pa pri kakem drugem podjetju. Ponudbe se naj pošljejo na upravo Slov. Gospodarja pod „poštenost št. 1135" če mogoče s sliko, ki se potem v slučaju neugodnosti vrne. Za tajnost se jamči.
Proda se posestvo z mlado gošo,
6 oralov za 40U0 kron v Jankovi pri Vojniku. Matevž Benedek, istotam.	1132
Pridnega fanta, katori ima veselje do kovaške obrti, sprejme g. Mstej Bregant, kovač v Orehovi vasi. Slivnica pri Mariboru. 1130
Učenac so sprejme pri g. Pečnik, pekovski mojster Selnica ob Dravi.
1140
Wiktorlnova luč je najlepša žareča luč; posamezne svetilke od 35 K naprej. Zahtevajte cenike od Zinauer & Co, Sv. Jakob v Slovenskih goricah.	1155
kupiti se želi kmefka hiša,
z dobrimi njivami in travniki ne daleč od šole. Plačilni pogoji se morajo naznaniti, istotako tudi koliko dolga se mora prevzeti. Naznani se naj tudi oddaljenost od žel. postaje. Ponudbe se naj pošljejo na gosp. „Wallner Friderik" na upravo Realitäten-Merkt, Gradec, Hamerlinggasse 6. 1159
Ža nakup se išče trgovska hiša
na deželi. Za aro se plača večja primerna svota. Za trgovino brez hiše se ne reflektira. Pisma se naj pošiljajo na gosp. „Konrada Grö-singer" na upravo Realitäten-Markt c. kr. oblastveno dovoljena posredovalnica za prodajo posestev, Gradec, Hamerlinggasse 6. Posredovalci so izključeni.	1160
Posestvo v občini Št. Pavel v bližini tovarne, z lepo opeko krito hišo in 4 lepe njive s hlevom se proda ped ugodnimi pogoji za 5400 kron; denar ni treba takoj položiti. Več po dogovoru. Cenj. ponudbe se_ naj pošljejo na Kari Rojnik v Št. Pavlu pri Preboldu.
1150
4 gramofonske plošče znamka „Favorite", popolnoma nove se dobijo za 8 kron samo do 30. sept. kdor nam pošlje eno staro ploščo in ob enem naroči 3 nove. Novi gramofoni za 10 K 1000 igel za 1 K 50 h samo pri Zinauer & Co , Sv. Jakob v Slov. gor. 1154
Nagrobne .križe
Kamenite podstavke za nagrobne križe, nagrobne križe, nagrobne svetiljke, vsakovrstne peCi, navadne, preproste, pa najnovejše do najfinejših izpeljav, tudi trajno goreče, štedilnike, kotle za žganje in pičo kuhati, slamoreznice, reporeznice, robkarice za koruzo, sadne mline in stiskalnice za grozdje, umetna gnojila in vsakovrstno železninarsko blago, priporoča po najnižjih cenah na debelo in drobno
veletrgovina z železnim) „Merkur" P. Majdič, Celje.
Priporočam svojo bogato zalogo manufakturnega, suknenega, platnenega in špecerijskega blaga, kakor tudi železnine vsake vrsti. Postrežba vestna in točna. Z vsem spoštovanjem
prva zagorska slovenska trgovska hiša
Ferdinand Škof,
B^islinja.
1174
Nanufakturna trgovina
aribor
Razglas.
Podpisano županstvo da na-znanje, da je neka ženska z imenom Ivana Krebelj pustila tukaj blaga v vrednosti okoli 1000 kron. Dotična je domačinka v okraju Postojna na Kranjskem. Kdor se izkaže z dokumenti, da ji je v sorodstvu, naj se tukaj oglasi.
Občinski urad Tepanje, dne 20. sept. 1913.	1165
Jan. Obrul, župan.
Grajski trg it. 2 (Burgplgtz)
se cenjenemu občinstvu, gospodarjem, fantom in dekletom za nakup novih oblek, lepo novo modno vclnsno in pe-rilno blago, platna in drugih potrebščin, vsein uljudno priporoča, ter zagotavlja na dobro, breikenkurenčno, ceno postrežbo. Vse vrste odej in flanelnih odej za postelje od 1 K 40 vinarjev naprej.	1175
fig... SI Za jesen in zimo svojo veliko novo » S IpPli OS^rfS u zalogo blaga za moške in ženske obleke, vsakovrstne barhente, odeje, velike robce, jegrove srajce itd., se radi ogromnega nakupa blaga po jako znižanih cenah proda.
Hedtta prii©ŽR@st! x kzt:
dolge 180 cm za K I 50 se dobijo dokler so v zalogi. Pričakujoč obilnega obiska se zabeležim
i.PaylandvPfulu
trgovina z manufakturnim 576 blagom se vsem priporoča.
500 krosi
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „Ria-mszllo" Vašega kurjega očesa, bradavice, trde kože v treh dneh brez bolečine ne odpravi. Cena ene posodice z garancijskim pismom eno krono. 224
„Kemeny, Kašaa
L poštni predal 12/76 (Ogrsko)".
Lepo p6sestvo, eno uro vožnje od Maribora, približno 33 oralov zelo dobrega rodovitnega zemljišča, okoli žlahtnega sadnega drevja, se lahko do 16 glav živine redi, za 4000 K vso vrste mehkega in trdega lesa za posekat, stanovanje novo zidana hiša in gospodarsko poslopje, vse z opeko krito. Zraven vinograd z viničarskim stanovanjem in stiskalnico, je z vsem bogatim, ležečim in stoječim fun-dus instruetus, se po zelo nizki ceni proda za 20.000 kron. Vpraša se pri g. Gaube Juriju, trgovec pri Sv. Jurju ob Pesnici, p. Zg. Sv. Kungota. Prekupci izključeni.
1115
Za stalno, dobro službo se išče 14—15 let staro dekle brez sta-rišev. Naslov: H. Postel, restavracija na kolodvoru v Bistrici nad Mariborom.	1110
rricaUujoč obilnega obiska se zaoeiezim	«->. m	© m
Jožef Ullaga, Maribor Naznanilo.
Tegeth <fova cesta št. 21.
1100
Hamburg-
Amerika
Linie
Generalna agentura za Stojersko M ar p lata 3 OfdClC&C Murplats 3
Najhitrejša zveza Gradec—New-York v 8 dneh. 4 parniški razr.
Izvrstna hrana, oskrba in postrežba. Tedensko 3—4 vožnje iz Hamburga.
Prihodnji parniki;
»Kais. Aug. Viktorja« 16. oktobra, »Armenia« 18. oktobra, »Prinz Albert« 18. oktobra, »Impe-rator« 22. oktobra, »Pretoria« 25. oktobra, »President Grant« 2. novembra, »Cleveland« 4. nov
Kupiti se želi vila
ki bi bila pripravna za tujca-penzijonista. Javiti se mora, koliko se mora naplačati v gotovini in kdiko se naj prevzame dolga. Ponudbe na „gosp Jurij Kramer na upravo „Realitäten-Markt" c. kr. oblastveno dovoljeni posredovalni urad za prodajo pose stev, Gradec, Hammerling-gasse 6. Posredovalci izključeni.	1158
10 oralov lepega sečnega bukovega gözda so po ceni proda. Gozd je zraven okrajne ceste. Več v upravništvu.	1156
tajava.
1177
Podpisani Janez Medved, poses n;k v Savodnji se toplo zahvaljejem zavarovalnici „North British" And Mercan-tile v Gradcu, da mi je ista vsled posredovanja mo ega zastopnika dr. K. Petričeka, odvetnika v Šoštanja, kljub temu da sem bil zaostal s plačilom premij za 4 mesece, po požaru mojih poslopij, znesek 600 K izplačala ter radi tega zavarovalnico posestnikem toplo priporočam. Janez Medved.
Pri Sv. Barbari v Halosah (pri Borlu [Ankenstein]) na Štajerskem m a « ^ .&..^¡^ tik farne berkve na je lepo	Pr°daj. Tri sobe, ku-
hinja, klet, gospodarsko poalopje, sadoDOsnik, njiva, 2 vinograda, travniki, skupaj čez šest oralov. Punudbe sprejema gospa H. Ulrich.	1157
Kmečka hranilaicsi in posojilnica v Artičah pri Brežicah
daje na znsnje, da bo obrestovala hranilne vloge z novim letom 1914 po 5%, to je od vsakih 100 kron naloženih, 5 kron obresti. — Da se ta kmečki zaved tako dobro razvija, pričajo letne bilance z jako dobrim uspehom in napredovanjem in na ta način je tudi ves denar varno naložen. Toliko na znanje vlagateljem ! 1182
Kdor ni svojega denarja
sovražnik
naj ne pozabi na velikansko trgovsko hišo Josip Druškovič, Slov. Gradec z najnovejšim zimskim blagom, tudi cenejše kakor v vsaki drugi trgovini.
Prevara
ali
ugestija
Ponuja se občinstvu že leta sem ustne vode, ki so jako fino parfumi-rane. Občinstvo jih rabi in jih označi kot jako dobre, ker so dišeče, ne da bi o tem premišljevali, jeli imajo tudi kater koli zdravilno vrednost. Ako bi o tem premišljevalo, ne polagalo bi glavno vrednost le na okus, marveč bi vprašalo tudi po desinfiskujočih snoveh. — Tudi ni vse eno, ali ustna voda neprijetni duh zakrije ali pa ako ga resnično odpravi. Dobra in uplivajoča ustna voda naj ne parfumira samo, temveč naj vse snovi vnetja ter nalezljlvnsti uniči, nepri.etnl duh cdpravl ter vkljub temu osvežujoče upliva. Po teh temeljnih stavkih je napravljen Pfefferm nz-Ly8)form. Pfefferminz-Lysoform presega po znanstvenih preiskavah tudi doslej kot najboljše priznane ustne vode šestkratno na uplivu. Obledi zobe I Ker se rabi za en kozarec ustne vode samo deset kapljic Pfefferminz Lyso-forma, izda ena brizgalna steklenica skozi cele 3 mesece I Kolosalno ceno in izdatno 1
Ena originalna brizgalna steklenica Pfefferminz-Lysoforma stane K 1 60 v vseh lekarnah iu drožerijah. Zanimivo knjigo „Kaj je higijena ?u pošljem Vam zastonj in franko. A. C. Hubmann, referent „Lvsoform-tvornic", Dunaj XX, Pe-traschgasse 4.	1131
LISTER.
Izgnanci.
(Povest iz prvih časov krščanstva),
(Dalje.)
Iz tega kroga hudičev v človeški podobi jo je odrešilo sedaj naznanilo svobode; kaj čuda, da pri pogledu tako dolgo pogrešane solnčne svetlobe ni mogla prenesti vse blaženo veselje, ampak je padla pri durih ječe na tla ter dala v potoku solz duška svojemu srcu. Ko je vstopila potem v hišo svoje tete in ko so se njene mlajše sestrice vriskajoč in poskakujoč vrvele okrog nje, tedaj jih je mogla samo molče objeti in jih med jokam in smehom pritiskati na srce. Poklicanemu zdravniku se je le polagoma posrečilo, pomiriti ji v največji meri napete živce.
Saj pa tudi ni bila samo njena svoboda, kojo veselje jo je premagalo, ampak ukaz senata, ki je klical prognance nazaj, ji je dal nepopisno sladko upanje, da bode videla v kratkem tudi svojega očeta in svojega ženina.
Sicer je napravilo Čez nekoliko dni poročilo, da je Gordijan umorjen, da pa Maksimin še živi in da je z mogočno vojsko na potu proti Italiji, v Rimu nepopisno razočaranje in zmešnjavo, toda v tem nevarnem položaju se je spomnil senat svojega nekdanjega ugleda in odločno in z vso energijo je prijel za krmilo države ter proglasil Pupijana in Balbina, dva moža najboljših lastnosti, imperatorjem.
Ako je že odprtje ječ in izpuščenje jetnikov napolnilo vse mesto z veseljem, tem bolj se je še obnovilo to veselje vsakokrat, kadar je pripeljala kakšna ladja lepo Število prognancev nazaj svojim sorodnikom.
Prvi pregnanci, ki so se vrnili v Rim, so bili iz bližnje Sardinije.
Ko se je naenkrat, od nikogar pričakovano, razglasilo po temnih hodnikih rudokopovnaznanilo:„Svobodni ste; zunaj na morju vas čaka ladja, ki vas popelje jutri nazaj v Rim", je bilo veselje čez to tako dolgo in nestrpno pričakovano, toda v tem trenotku popolnoma nepričakovano novico, tako veliko, da je mnogo jetnikov napadla neke vrste blaznost. Nekateri so se objemali, drugi so v joku in smehu plesali okrog, Jretji so z razprostrtimi rokami zahvaljevali nebo za odrešenje, zopet drugi pa so razbijali orodje, s kojim so morali dosedaj delati- Kako se je zopet ponovilo veselje, ko so prišli jetniki iz teme na solnčno svetlobo, kojo mnogi izmed njih že eno ali dve leti, da, nekateri že dalj časa, niso videli! Z otročjo razposajenostjo so skakali sem in' tje, kričali, se smejali m jokali ter se zopet in zopet objemali. Ko je potem drugo jutro odrinila ladja, ki bi naj pripeljala več sto kaznjencev nazaj v Rim k svojcem, je izbruhnilo veselje vnovič. Dolgo je trajalo, predno so začeli pravilno in v redu veslati, potem pa je letela ladja v enakomernem traku veselo po gladkem morju kakor pušica. Se nikdar ni niliče dospel v tako kratkem času iz tega o-toka do zaliva Tibere.
Skof Fabijan je z ladjo, ki bi naj pripeljala izgnance nazaj, poslal tudi nekaj dijakonov, da bi prinesli vernim bratom okrepčila in pred vsem pa obleke. Na prošnjo Florencije je naročil Fabian enemu izmed teh, naj takoj njenemu očetu kakor tudi Fausti-nu javi njeno izpreobrnitev; kako rada bi se bila sama peljala naproti, da bi ne bil izrecen ukaz kapi-na to prepovedal!
Iz celega sveta.
Na stare dni novo zobovje je dobila neka 88-letna starka v vasi Altdoril pri Radgoni. Zenica je bila že več let brez zob, a pred kratkim je opazila, da so ji zrastli na gornji čeljusti 3 in na spodnji 2 nova zoba.
Pijanca umorile pijavke. Marko Brezovič iz Balegovca pri Derventi v Bosni se je ponoči preko pc-lja vračal domov. Ves dan je prepil v Šnopsariji in bil seveda popolnoma pijan. Na poti je zabredel v globok jarek, a se vendar izkopal iz njega. Nato je na vrhu obležal in zaspal. Zjutraj so ga našli mrtvega, vsega ogrizenega od pijavk in drugega mrčesa, ki se ga je bil oprijel v jarku in mu čez noč izsesal toliko krvi, da je v itak hladni noči umrl.
Rešeni otrok. Nedavno tega so otroci v Kožarjih pri Ljubljani brskali po potoku, ki teče ondi mimo nekega vrta. Struga je jako različna: tu voda do členkov, koj nato pa kotlja, da ni varno va-njo, ako človek ne zna plavati. Triletna deklica M, P. je za-šla, ko bi trenil, v tako kotijo. Drugi otroci so hiteli po njeno mater. Gostilničarka M. D. je videla preplašene otroke, pa jih je vprašala, kaj da se je zgodilo. Ko so ji povedali, da bo P . . . ova Micka v kotlji u-tonila, je stekla z deklo vred k vodi. Tu se ji je nudil obupen prizor tonečega otroka. Cepetalo je revše z nožicami, mahalo z rokama, pa se ni moglo zagnan ti nad vodo. Samo lasje so pomahljali iz vode. Imela je že mrtvaške oči. Stopita brž ena za drugo v vodo, so dobro držita za roke, pa jo z ^grabljami privlečeta h kraju. Deklica je prišla kmalu k zavesti. Sam Bog je dal, da sta bili ti dve ženski tam.. Preden bi bila prihitela mati, bi bila deklica gotovo utonila. Ob re-Čenem vrtu je lansko poletje utonil dveletni otrok. Sta^ riši, pazite na otroke!
Kako se na Ogrskem prodajajo kmečka posestva. V Nagy-Szanto v biharskem komitatu so se te dni prodajale nepremičnine kmeta Ivana Gacsi. Naj-
Toda v iOstijo nasproti hiteti, to je smela! Oh, kako se je razveselila, ko je zapazila daleč na obzorju ladijo z belimi jadri! Kakor bliskovito je tudi ladij a hitela po morju, njej se je zdelo kot polževa hoja in vsaka ura čakanja na obali ji je bila cela večnost. /Florenciji se je dozdevalo, da že razločuje ljube svojce, ko je bila ladja še daleč, daleč od obrežja oddaljena; ko bi jih bila dolga ječa in neznosne muke še tako izpremenile, med tisoči bi bila Florencija spoznala svoja dva.
Od nepopisnega vriskanja na obali stoječega ljudstva pozdravljena se je vendar pripeljala ladja proti izlivu Tibere, kjer so jo pri Ostiji zasidrali. Stotina razprostrtih rok je sprejela na suho izstopiv-še vjetnike; veselja in vriska ni bilo konca.
Florencija je slonela na prsih svojega ljubljenega Faustina, ki jo je oklenil s svojimi rdkami, oba nema od nepopisne sreče. Samo od solz mokre oči so govorile med seboj jezik onega blaženega veselja, za kojega nimajo usta nobenih besed.
Fotem je Florencija objela svojega očeta; ah, po vseh nepopisnih mukah in bolečinah zadnjih mesecev je bila ta ura prepolna sreče in nebeškega veselja; po temni noči, v koji je — kakor se je zdelo — ugasnila vsaka zvezdica upanja, je napočil sedaj dan, krasen, topel in jasen in smehljajoči angelčki so plavali nad njim ter trosili cvetlice skozi sinje nebo, ob-Ijubujoč blažena, srečna leta.
Vsled senatovega sklepa, kojega smo zgoraj o-menili, sta dobila Florencij in tudi Faustin vse svoje premoženje in posestvo nazaj. A bilo je še sedaj celo kopico zapletenih opravkov in razprav, kakor tudi dela na vseh koncih in krajih, predno so si posestvo, ki je bilo tako dolgo v tujih rokah, uredili. Dotični hišni prijatelj, ki se je takrat »a prošnjo Florencije toliko trudil, da je izsledil kraj njenega prognanega o-četa, je stal tudi pri tem delu zvesto ob strani; ko je bilo v splošnem vse potrebno ukrenjeno, je ponudil svoje malo posestvo v bližnjem Tiburu Florenciju na razpolago, da bi se tukaj v tihi samoti s svojimi po-krepčal načeto zdravje.
Tibur, današnji Tivoli, nekoliko ur od Rima na pobočju sabinskih hribov ležeče, s svojimi vodopadi, koje dela tukaj reka Anio, svetovno znano, je bilo košček zemlje, kakoršne si Florencija ni mogla lepše želeti, da bi vživala vso svojo srečo. Krasna pomlad s svojo južno lepoto, svetlo, toplo solnce, petje ptičev m vonj cvetlic: vse to se je tem trem srečnim zdelo tako lepo in razveseljujoče, kakor nikdar poprej. Svoj čas je oživela domišljija pesnikov naravo z vilami in nimfami; sedaj pa jevidelo oko vsepovsod vsemogočno, darežljivo očetovsko roko božjo in vsako veselje je povzdignilo pogled proti nebu k Njemu, ki je u-stvaril vse tako lepo in dobro.
Obletnica mučeništva obeh apostolov-prvakov Petra in Pavla pa je bila vrhunec vse sreče. V me-moriji ali mali kapelici, kojo je drugi naslednik Petra, gkol Anaklet, sezidal nad grobom apostola v Vatikanu, je namreč v jutru tega praznika sklenil mladi par zakonsko zvezo, kojo je blagoslovil škof Fabian.
Malokdaj so se udeležili rimski kristjani kake poroke s tako številno in prisrčno udeležbo, kakor sedaj ; še pač nikdar ni stopil kak par pred duhovnika, kojega bi bilo združilo nebo na tako čudežen način. NovoporoSencem so klicali vsi iz srca željo: Vi-vatis in Deo, živite v Bogu! Ves Rim se je udeležil sreče mladega para, ko so na večer ob bakljadi in petju veselih pesmi spremljali sorodniki in prijatelji nevesto iz očetove hiše v hišo njenega soproga. Flo-
prvo je bilo prodanih 20 oralov njiv, potem je prišlo na vrsto 5 oralov pašnika. Vzklicna cena je bila 100 kron. Oglasil se ni nihče. Končno je zaklical licita-tor: „Pet oralov polja za 6 kron!" Sedaj se je oglasil notar Jožef Dienes. Odvetnikov zastopnik — mlad jurist dijak — je ponudil 10 kron; toda notar je protestiral, Češ, da njegov konkurent še ni polnoleten, in polje je ostalo njemu: 5 oralov za 6 K!
Naloga časnikarjev. Na otvoritveni seji mednarodnega časnikarskega kongresa v Rimu je govoril predsednik mednarodne časnikarske zveze med drugim sledeče o nalogah časnikarja: „Na podlagi javnega mnenja morajo biti časnikarji: dnevne priče pred velikim sodnim dvorom zgodovine in nepristranski sodniki, ki (kakor bi to bilo možno!) vse presojajo po svoji vrednosti in resničnih razmerah, brez povečanja ali pomanjšanja. Oni morajo imeti dar vsepri-sotnosti, vse videti, vse čuti, vse znati, vse pojasniti; morajo biti na ta način oči in uho, spomin in usta družbe — in potem zopet ne smejo nič videti, nič čuti, se na ničesar spominjati ter igrati neme v trenotku, ko to zahteva višji interes države in družbe. Sle* eliti morajo notranji zapovedi stroge vesti in' vendar z navdušenjem smatrati stvari drugih za svoje lastne, ne da bi veliko vpraševali zakaj in čemu? Oznanjati morajo bolečine, veselje in častihlepje narodov, biti morajo branitelji nesrečnih in bednih. Biti morajo mednarodni radi svojega .poklica in patrijotje (domoljubi) iz razlogov uma, svobodni umetniki, ki vidijo vse skozi svojo osebnost, in na drugi strani fotografi ; biti morajo goreči, resni in morda dolgočasni pro-povedniki in obenem ljubeznjivi in zabavni z domišljijo ..." — Torej toliko čednosti in toliko lastnosti se zahteva od ubogega urednika.
Goclčevo maščevanje. Bogati kmet Magdalen v varšavski okolici na Rusko-Poljskem je prisilil svojo hčer, ki se je bila obljubila vaškemu godcu, da se je poročila z nekim bogatim sosedom. Na svatbi je godel zavrnjeni godec. Med veselim hrupom sta se godec in
rencija je imela na sebi od starih časov ohranjeno in samo za poroke pripravljeno obleko: belo tuniko, čez njo belo togo, pajčolan in mrežico rumenkaste barve za lase ter svež venec cvetlic čez njo.
Rimljanske postave glede prognancev so bile tako stroge, da je trebalo posebnega cesarskega odloka, ako so hoteli prepeljati truplo kakega takega u-mrlega v Rim ter ga pokopati v rodbinskem grobu. Cerkev pa je, posebno v prvih stoletjih, gledala posebno na to, da bi bili škofje pokopani v tistem kraju, kjer so izvrševali svojo višjepastirsko službo, da bi imela cerkev tako na viden način nepretrgano vrsto svojih predstojnikov v apostolskem delovanju pred očmi. Skof Fabian je torej mnogo skrbel in delal na to, da bi dobil od obeh cesarjev dovoljenje, da sme telesne ostanke Poncijana v rudokopih Sardinije izkopati ter jih prepeljati v Rim; ker sta mu bila oba vladarja naklonjena, mu ni bilo težko dobiti to dovoljenje.
Fabian je tudi obenem porabil te mirne dneve, da je dal vsepovsod v katakombah, posebno pa v Ka-listovi, mnogo popravljati in izboljšati; tukaj so z zidanjem pritrdili že slabe stene, tamkaj so s slikami ali kakšnim drugim kinčem ozaljšali grobove slavnih mučenikov ali pa so z napravo ličnih stopnic olajšali vhode v podzemeljska grobišča. Med drugimi je dal tudi pred grobiščem, kjer so počivali njegovi predniki, pobeliti rjave stene hodnika ter je ozaljšati z različnimi barvami; nad tem grobiščem pa je sezidal zunaj kapelico, kjer so se verniki zbirali ob obletnici mučenikov pri sv. maši. To je kapelica, ki stoji še dandanes, po 16. stoletjih, v bistvenih delih v bližini vhoda v katakombe; kakor nam poročajo knjige romarjev iz srednjega veka, je bila posvečena sv. Ceciliji in sv. Sikstu.
Kakor hitro je dobil Fabian cesarsko pismo, s kojim se mu je prenos trupel obeh mučenikov, Poncijana in Hipolita, dovolil, je najel ladjo, da bi v vsej svečanosti osebno v spremstvu vse mestne duhovščin ne izkopal telesne ostanke mučenikov v rudokopih Sardinije.
Ne samo radi tega, da bi pokazala papežu kraj, kamor sta pokopala mučenca, sta ga morala Faustin in Florencij spremljati, ampak tudi radi tega, ker je Florencija želela iz vsega srca videti kraj, kjer sta njena ljuba dva tako dolgo in tako neznosno trpela. Kolikokrat je iz sočutja in vsa ginjena jokala vroče solze, ko sta ji v pretečenih tednih slikala muke in trpljenje neznosnega prognanstva, vdano ljubezen Hi-politovo, lepo mučeniško smrt obeh mučencev in drugo!
Bilo je zadnji dan meseca julija, ko je odplula ladija ravno od tistega mesta, kjer so svoj čas tako neusmiljeno odtrgali Faustina od svoje ljube, od koder so ga peljali skupno s Poncianom v prognanstvo.
Takrat — in sedaj —: kako Čudno je vendar nebo vse prenaredilo!
Srečno in brez vsake nezgode so dospeli na večer tretjega dne do otoka ter določili, da bodo drugo jutro izkopali oba mučenika. Senator pa je šel z mladim parom in z velikim številom duhovnikov še isti večer v rudokop, da bi v molitvi in s prepevanjem psalmov prebedeli celo noč ob grobu mučenikov.
V jutru prihodnjega dne je daroval škof Fabian na grobu svetnikov sveto mašo. Nato so odprli grob in ko so zavili telesne ostanke spoštljivo v dragocene rjuhe ter jih položili v nalašč za to narejene zaboje, se je začela premikati veličastna procesija — vsi u-deleženci so imeli goreče baklje v rokah — med petjem himn iu psalmov po temnih hodnikih rudokopa ven na prosto.	(Dalje prih.)
nevesta izmuznila iz hiše. Kmalu nato je v hiši izbruhnil j3ožar in na pogorišču so kasneje našli zgo-reno godčevo truplo. Nevesta se je nato vtopila v bližnjem ribniku.
Kaznovan vinotržec. VNeumarktu na Tirolskem so veletrgovca z vinom, dr. Emila pl. Ferrari, obsodili na 10.000 kron globe, ker so mu dokazali, da je že mnogo let z vodo in glicerinom potvarjal vino in tako občutno škodoval vinogradništvu.
Strela ubila 9 goved. V bližini Judenburga na Gornjem Štajerskem je ubila strela 9 lepih goved, last posestnika Pichlerja v Aichdorfu pri Judenburgu. Živina se je nahajala na paši ter je ob času nevihte zbežala pod neko drevo, v katero pa je udarila strela in obenem ubila tudi živino. Posestnik trpi veliko škodo, ker so bili samo 4 komadi zavarovani.
Največji vojak v nemški armadi je 221etni dijak Peter Zimmermann, ki služi v 11. bavarskem peš-
polku. Visok je 2 m 8 cm in tehta 117 kg.
* *
*
Odkrito. Gospa gospodu, ki je zaradi nje sedel v voz 111, razreda: „Gospod doktor, pa se vendar zavoljo mene ne boste vozili v III. razredu?" — On: „O gospa, zaradi Vaše druščine bi se vozil tudi v živinskem vozu!"
Neodpnstljivo. Nekemu možu je lahkomišljena žena ušla in čez dolgo časa zopet prišla nazaj. „Ljubi moj", pravi ona, „saj mi odpustiš, ker sem te bila zapustila, kaj .ne da?" — Mož: „To ti že odpustim, ampak da si nazaj prišla, tega ti ne odpustim. Adijol"
Žensko ročno delo. Nace: „Za božji čas, kaj pa da imaš tako zateklo lice?" — Tone: „To je žensko ročno delo!"
Modrijan. A.: „Ta mož, ki gre mimo, je modrijan!" - B,: „Kako poznaš?" - A.: „Ker molči!"
Se da pomagati. Mati: „France se ne smo iti kopat, ga trebuh boli!" — Oče: „To nič ne de; naj plava po hrbtu!"

l! y<" .

seine«-:

Znano je9 da
se kupuje
pri staroznani domači zanesljivi veliki trgovini ne samo po ceni, ampak tudi prst dobro: Sukneno blago (&t< f) za moške in dečke, Novomodno volno za ženske in dekleta, Najnovojie perilno blago za obleke in bluze, Platno belo in pisano za srajce in spodnje hlače Blago za pr steljo, za rjuhe brez šiva in matrace, Srajce izgotovljene vseh vrst za moške in ženske, Piedpasnite veliki izbir za prati in s črnega atlasa, Zmiraj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje
SMT zastonj "K I
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago.
Kari Worsche9
Gosposka ulica št. 10.
Pozer!
Pozor!
Svoji k svojim
Nova slovenska I manufakturna £ trgovina v Ptuju! 31
Cenjenemu občinstvu dajem uljudno na znanje, da sem odprl 2. avg.
t. 1. novo manufakturno trgovino v Ptu u tik poŠte Nudil bodem cenj. odjemalcem samo novo blago, kakor veliko izbiro modernih itofov za moške in ženske obleke, hlačevlne, satene, druke, rlpse, vsakovrstnega pisanega in belega platna za perilo. Nadalje naznanim tudi cenj. odjemalcem, da dobim za jesen in zimo samo nove lodne za moške, ter „damentuhe" za ženske obleke,
porhate vsake vrste, itilk ne robce, srajce itd. Dobilo se bode pri meni tudi gotovo perilo in sicer razne moike srajce, «podnje hlače, ovratnike, maniote, kravate kakor tudi fine klotaste In druk ne odele, ken ske koče, dežnike in sploh vse, kar spada v manufakturno trgovino. — Postrežba bo točna ln solldn«.. Za obilen obisk se priporoča narodni trgovec
952
Alojz Bremiž.

IÄ
Ä!
azalas.
Iz deželnih drevesnic v Gleisdorfu, Brucku ob Muri in v Celju se hod j oddale Štajerskim kmetovalcem v jeseni leta 1913 oziroma spomladi 1914 sledeče vrste jabolk in hrušek, skupaj krog 38.000 komadov drevesc.
Od teh se bode oddalo tri četrtine kmečkim posestnikom po znižani ceDi po 70 vin. komad in ostala četrtina nekmečkim posestnikom po tržni ceni 1 K 20 vin. komad, izvzemši zavitek in voznino.
Naročila sprejema deželni odbor. Naročila se pridene potrdilo občine, da je prošnjik kmečki posestnik v občini. Če se rabijo drevesca za jesensko sajenje, se mora to v naročilu posebej omeniti in naročilo poslati vsaj do 15. oktobra 1913. Prošnje se bodo sprejemale, dokler bo kaj zaloge kakor za jesensko tako tudi za spomladno sajenje takoj po objavi tega oznanila in se bodo reševale po vrsti, kakor dojdejo.
Več kakor 120 komadov eden posestnik ne dobi in je dotični dolžan, ta drevesca vsaditi na svojem lastnem
posestvu.
Drevesca se oddajejo samo proti takojšnemu plačilu. Če je ene ali druge vrste zmanjkalo, se nadomesti z njej najbližnjo vrt-to in naročilec lahko to vrsto sprejme ali pa odkloni.
če se nadomestne vrste ne sprejme, se mora ista obratno odpovedati.
Drevesca naj naročilci, če le mogoče, osebno prevzamejo ali pa, če se pošljejo po železnici, takoj po prejemu skrbno pregledajo.
Pritožbe se naj takoi pošljejo na vodstvo drevesnice. Na poznejše pritožbe se ne bo oziralo.
Seznamek devesc.
jabolk in hrušek, ki se bodo oddajale v sadni dobi 1913/14 iz deželnih* drevesnic:
/
št.	1. Jabolke	a) v Gleisdorfn			b) v Brucka			c) v Celju		
		Visoko deblo	Na pol vis. deblo	pritljikavo drevje	Visoko deblo	Na pol vis. deblo	pritljikavo drevje	Visoko deblo	Na pol vis. deblo	pritljikavo drevje
1	Štajerski mošanci.....	5550	165	___	300	___		:-500	_	_
2	Vel. renski bobovec ....	2340	—	—	850	20	—	2300	—	—
3	Ananas rajnete......	r 45	12	12	—	—	—	360	40	105
4	Baamanova reneta ....	757	2	7	210	15	30	13 0	—	—
5	Damason reneta.....	120	—	—	—	—	—	747	—	—
6	Kanada reneta .....	220	—	—	—	—	—	300	—	—
7	Belefleur rumeni......	70	12	—	—	—	—	312	—	50
8	Astrachan beli.....	_	_	—	100	10	—	—	—	—
9	Šarlamovski ......	65	—	6	250	15	35	400	—	—
10	Gravensteiner......	105	—	10	380	20	50	—	—	—
11	Prestolonaslednik Rudolf . . .	612	—	8	—	—	—	—	—	—
12	Kardinal piemenasti ....	254	—	—	175	20	—	656	—	—
13	London pepinek.....	52"	—	—	—	—	—	780	—	10
14	Ribstcnov pepin.....	—	—	—	260	15	30	450	—	30
15	Schöner od B iskoopa ....	405	—	—	—	—	—	370	—	—
16	Lesnika rudeča......	280	—	—	200	—	—	—	—	—
17	Huberjeva moštna jaboljka . .	315	—	1 —	—	—	—	210	—	—
18	Dbnziger jaboljko (Kantapfel) .	—	—	—	180	20	—	—	—	—
19	Plemenito jabojko (rumeno)	—	—	—	315	20	10	—	—	—
20	Landsberška reneta ....	—	—	—	520	20	45	■ —	—	—
21	Zimska zla a parmena . . .	—	—	—	110	10	—	—	—	—
22	Rodeči jes nski kalvil . . .	—	—	—	—	—	30	—	—	—
23	Renski zakrivljeni steblovnik .	1?50	—		10	15		667		
	II. flrušk@									
1	Dielova maslenka.....	55	30	1F-0	160	10	50	40	—	90
2	Postrvovka.......	28	6	80	—	—	—	—	—	—
3	D bra Louisa iz Avranches . .	65	5	160	100	5	50	10	—	130
4	Liegeljeva maslenka ....	—	—	—	—	—	5	—	—	—
5	011 vier de Serres ....	—	—	75	60	—	—	60	—	50
6	Pnstorka .......	15	10	80		10	30	57	—	—
7	Salchnrgerica.......	30	4	—	70	5	35	—	—	4
8	Zimska dehantska hruška . .	70	25	45	—	—	—	—	—	—
9	Jelenka . . .....	260	20	—	340	10	—	—	—	—
10	Weiler'jeva moštna hruška . .	1100	75	—	700	40	—	511	—	—
11	Boskovka podolgasta ....	—	—	—	120	6	—	—	—	—
12	Tepka ........	—	—	—	—	—	—	120	—	—
13	6tBjtr.->ka mcštnica.....	175	8	—	—	—	—	-	—■	—
	Skupaj . .	15 678	298	644	58U0	1514	J 663	j 2U003	j 326	| 584
Franc Pleteršek,
zaloga pohištva
% Kc
Maribor, Koroška cesta št
nasproti CiriBove tiskarne
priporoča svojo bogato zalogo pobranega, motno ii trdega lesa nareto pohištvo, za spalnice, jedilnice in kuhinje. Di-vane, vložke, matraoe, stole in ogledala. Otroške železna pos'elje. Vse domače delo, solidno tako, da je vsaki odjemalec zadovoljen. Prav nizke cene. Krščansko ljudstvo 81	k tipaj pri Slovenca.

Samo 5 dni vozijo brzoparniki francoske
prekomorske dA iz
Hawr@ ¥ Nevyorlt
najkraj. in naj hit. vožnja.
Veljavne vozne listke (Šifkarte) za potnike v Ameriko in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino izdaja edino
Ed. Smarda :: Ljubljana
konces. potovalna pisarna Dunajska cesta 18
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti znane gostilne „Figabirt".
375
Razven teh se bo < ddalo po znižanih c<nah 742 komadov orehovih visokih drevesc, 150 pritlikovih breskev in 250 pritlikovih mirel o iz drevesnice v Celju in Gleisd.>rfu, 1650 kom. črešnjevih in 325 kom. višnjevih visokih in srednje visokih debel ii dež»-.ne drevesnice v Brucku.
Gradec, dne 29 avgusta 1913
v D mi IImestna lekarna
r.ii iiii i)ri c-kr> °rin
MARIBOR
Glavni trg št. 15 poleg mestne hiše.
^anliirp ZSl svini@ proti rdečici je izvstno ftopillie »a avimgo zdravilo. Gotovo pomaga,
že bolani svinji se lahko daje 3krat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K.
Gospod A. H., Sv. Križ piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlo povoljnil
Gozpod Janez K. piše: Prav dobro pomagalo!
Nadalje priporočam:
Kapljice za želodčni krč: ^^ *fenica Žganje proti trganju: : ^TpS^
zglobih in udih. Cena 1 K.
Fm.,.!! mestna lekarna pri o. kr. orlu • fi*rUII MARIBOR, Slavni trg itev. 16.
Prva slovenska izdelovalnica mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovino in obrt, stav. in umet. ključavničarstvo
Ivan tcebek
Celje, Poljska ulica it. 14
priporoča svoje tehtnice. Ilust-rovani cenik na razpolago brezplačno in franko. 798
Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež.
Kdor hoče dobiti?
za malo denarja veliko dobrega blaga, naj si naroči od „Prve slovenske spodnje štajerske razpošiljalnlce"
J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica St. 5
Ostanke raznega blaga n. pr. 20 m močnega belega platna za samo 8 K, 20 m posebno močnega za 9 K, 20 m zelo finega za 11 K, 20 m močnega druka K 8 60, 20 m posebno močnega za 10 K, 20 m zelo trpežnega 12 K. Za enako ceno kakor druk se dobijo tudi ostanki cajga, kambrika, levantina, pisanega platna in parhenta. Ostanki so v dolgosti od 2—7 m. Naročila nad 20 kron se pošljejo franko. Zamenjava dovoljena.	680
Z mojo
umetno moštovo esenco
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pijače. Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krone. Dobi se samo v
drožerili Maksa Wolfram,
Maribor, Gor. Gosposka ulica.	102?
1087
Od štajerskega deželnega odbora.
r
ZUN
Stern
(vpinana znamka).
je izborno važno gnojilno sredstvo za vse sadeže na vseh vrstah zemlje. Pomnoži dohodek po dobičkanosnem načinu. Uporaba istega ni vezana na noben letni čas. Tomaieva Žlindra »zvezdna znamka« je priznano najizbor-nejše blago neskvarjene kakovosti. Zato naj zahteva vsak poljedelec Tomaževo Žlindro »zvezdna znamka«, kajti zvezda na vreči in plombi daje poroštvo za čisti in polnovredni izdelek.
POZOR.
Tomaževa žlindra »zvezdna znamka« se v originalnih vrečah prodaja pri sledečih trgovcih:
Peter Majdič, Celje; Jos. Kasimir, Ptuj; F. Kreschischnig, Radgona; Alojz Maček, Maribor, Alojz Pinter, Slov. Bistrica; Eduard Suppanz, Pristava; N. Zanier, Št Pavel pri Preboldu.
Kjer ni nobene prodajalne se naj obrne naravnost na: 10x7
ThomasfGsfatfabriken" um.
Berolin W 35.
"" Pred manjvrednnTTIagom*"8e*^ŠTarT^^^~
Prosim le Palma-podpetnik! je najtrpežnejši imed vseh.
99
Tppyine s špecerijskim	Slovenci! Zavedajte se!	Trgovino z moho in de-
= blagom =		«= ielnimi pridelki °
1-1
Glasna si. zaloga hi rolifca Izbira
kranjskega vruarskega blaga, n.
pr. ifrang, uzd, vrvi, štriHcv za
perilo, mrež za seno In za otro-
= šhe postelje itd. =
Točna in solidna postrežba.-®* BraŠfea llliCS ŠfBU. Zl.
Ravnitsar!
Celje
l
Dedno sveža žgana haua
Slavna slov. zaloga snhHi bi ofl-natih barv, íopiíev, firneia in lahov.
Bnpujenj po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen.
W"Toöna ¡n solidna postrežba.
!___I
■
No drobno in no debelo!
Zaloga rudninskih uoda
m S o
jdt m O
hm
X?
O &
Prepričaj se predagi odjemalec, Kje boljša je postrežba pri meni al' drugod; gjk _	_flJA _ „ _ Vsekakor ti priznavam kot trgovec
6	iadlSC« 36 Da neprilike se najdejo povsod.
obiskati domačega in narodnega trgovca
F r. Lenarta v Ptuju
ki priporoča čenj. občinstvu za jesen in zimo veliko izbiro novo-došlega vsakovrstnega modnega blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi razao platno za životno in posteljno perilo.
Hadalje priporoča
za jesen in zimo različne nove porhate, novo hlačevino, nove koče in odeje, nove štrikane robce in srajce, tepihe, dežnike, krar&te, manšete, ovratnike, nogavice, rokavice ter veliko drcgega norega
blaga za oblačila.
Franc Lenart.
Za mnogoštevilen obisk se priporoča
waat-- —

983
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.
O 10
-i <D
N< ö' m
13 O
v»<
0 3
01
Redki priložnostni naknp.
Mlin s posestvom blizu prometnega mesta na Štajerskem ob železnici, vedno ledu prosta vodna sila, izvrsten obrat. Cena z gospodarskimi poslopji in posestvi 30 tisoč kron. Proda se le radi starosti in bolebnosti posestnika. Naplačilo 8 tisoč kron. Dopisi pod „Gelegenheit št. 65626" na anončno pisarno Henrik Schalek, Dnnaj I. Wollzeile št. 11.	1039
GCarol Koci
umetni kamnosek-podobar,
izdeluje oltarje, prižnice, krstne kamne, podobe, grobišča in mauzoleje
Velika zaloga gotovih spomenikov po priznano nizkih cenah.
Štlsrjeva ulica štev. 25.
Maribor
Za njive in trav ni se, za sadje, ze-lenjad, za žito, vinograd, moraš žlindre pridat.
m
ziinara
j Pravi I:Franck:		dobra kava
		
zvezdne
Ster^^^arka
znamke
je priznano najboljša in poceni, fosfornato kislo gnojilo za jesensko setev.
Gotov učinek! Bogat donesek! Pozor!
Tomaževa žlindra zvezdne znamke se prodaja le v plombiranih, z zvezdo zaznamovanih vrečah. Za vsebino fosiorove kisline, ki je na vrečah označena
se da popolno jamstvo. Zalogo zvezdne znamke ima veletrgovina »Merkur« Peter Majdič, Celje. Naročila na debelo
in na drobno se takoj izvršujejo. 1019
%
Franc Korošec !
*
Priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo železnih nagrob-t nih kr žev z zla-1 timi napisi in z « podstavki; bakre-i ne in železne ma-J rijaceljske kotle, peči, štedilnike, drugo železje, orodje in posode. Stroje za krmo in šivanje, kolesa (bicikelne) in vse dele za iste. Deske, late, štafelne itd.
trgovina z žele-
zom in mešanim	i
blagom	t
I v Gor. Radgoni,	j
traverze
umetna gnojila od
c. kr. kmet. družbe v Gradcu. Zaloga cementnih cevi, kerit in drugo.
Zaloga vsake vrste opeke, iz sloven. križevske opekarne, ki se vsak dan dobi. Vsak pondeljek skozi celo leto sveže apno, za kovače najboljši koks, oglje in „ostrauer" premog, tudi svitli premog v vel. kosih za kurjavo.
to sta
2 tesno
se skladajoča pojma!
Radi tega ravno se pravi :Franck: najde v vsakem gospodinstvu, kjer se ceni okusna kava.
Kdor ga še ne pozna, pogreSa najboljše.
d em 1M/S5.647
Vse šolske potrebščine
za ljudske šole kakor:
svinčniki, peresa, peresniki, radirke, kamenčki, gobice, raznovrstni pisalni in risalni papir, barve, črnila, tuš, gumi, ravnila, torbice za šolarje, škatlji-ee za peresa, kreda itd. se dobivajo v najboljši kakovosti in po najnižji ceni pri	186
Nagrobni spomeniki!
častiti duhovščini in slavnemu občinstvu priporoča svojo bogato zalogo kamnoseškega dela. kot nagrobnih spomenikov v najlepši izpeljavi iz marmorja, gra-aita itd.
Franc ¡toban,
kamnosek, Račje (Kranichsfeld) Štajersko. 883
Gostilna pod velo Jeric v Pocehovski dolini
Se ostane nekaj časa odprta. Toči se še do^ro, izb > no vino po 96 vin. liter, ob enem pa tudi sladki n ošt portug zec po 80 vin. liter. Velespoštovanjem se piiporuča
1133_ Jerič.
Pozlatar m cerkveni po ravij dec
prevzame popravo, kakor tudi napravo novih cerkvenih oprav in potrebščin: oltarjev, prižnic, krževih potov, Okvirjev za podobe itd . Strokovna izpeljava po solidnem Blogu oziraje se strogo na starinsko in umetniško vrednost
Nizke cene!	1125 Najbi Ijše reference.
H. Fehsler, Gradec, Saokst asse24.
Vsled velikega uvoza sem v stanu razpoš Ijati in
prodajati zelo priljubljene kavine vrste
kakor:
Santos 1 kg surovo po K 2"80 žgano K 3'20; Santos-prima, surovo po K 3'—, žgano K 3'40; Central-amerik», surovo po K 3 40, žgano (mešano) K 4-—; Portoriko ali Ceylon. surovo K 4 —, žgano (mešano) K 4'80. Pri B kg poštni zaboj, (postkolli). Trgovina s kolonialnim blagom
Silv. Fontana ml., Maribor
Tegetthoffova ulloa.	1126
Ooričar & Leskovšek zaloga pohištva.

v Celju.
Lastna zaloga ljudsko-šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov in vseh tiskovin za urade. Na debelo!	Na drobno!
>ß0910
ionu
Produktivna zadruga mizarHkh mojritr«?, reg. zadr. z om. por., Maribor Burgplaiz št. 3. Podrnžnica v Ptnjn, 8arnit«»va ulica. 771 Sprejemajo se stavbeno-mizarska dela. Nizke cene.

Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo I	Na drobno!
• •• • ••
CELJE
FRANC STRUPI
Graika cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene In porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih Sip in okvirjev za oodobe. — Prevzeije vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Najsolldnegša in točna postrežba.
Dobiva\ se t vseh velikostih
1124
Hočete li
krmo hitro pariti in ob enem z isto kurjavo ravno toliko vode segreti, ali pa uporabljati parilnik tudi za kuhanje Zganja, potem kupite edino-le novi, večkrat patentovani izvirni brzo-parilnik „Alfa" iz najboljše železne pločevine, paientovano kurjavo, patentovano okroglo varnostno zaklopnico in obešajoč) mečkalnico.
llustrovani cenik brezplačno.
Delniška družba Alfa Separator Dunaj XII/3
Več kot 1
kron
ca. je v kratkih mesecih izplačalo zavarovancem društvo 1111
9«
Mädchenhort".
Prvo splošno dobrodelno društvo za preskrbo dote in bale za dekleta, ki imajo namen stopiti v zakon
Vsak član plača v dveh letih 294 K in dobi čez 2 leti v slučaju porom tre 600 K in se torej svota obrestuje z 124% Sprejem članov: brez določene starosti, brez laslike
glede vere, brez zdravniškega atesta. Noben riziko! Zahtevajte takoj brezplačne prospekte od glavne izplačiloice „Madhenhorta" za Štajersko, Gradec Annenstras^e 9, ali od njenih izplačilnic v mnog h krajih. Voditelji vplačilnic se na Štajerskem in Koroškem povsod pod ugodnimi pogoji sprejemajo.
Serravaliovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-::' Jika in častni diplom k zlati kolajni ::
Krepdno sredstvo sa slabotne, malo-krvne in rekonvalscerite. Povzroča voljo do jedi, utajuje živce in popravi kri. Iaboren okna. Nad 7000 zdravniških spričeval.
i^cir. dvorni dobailtelj
Triestc-Bareela.
Kupi se t lekarnah v steklenicah po pol lit» i K 2'60 in Vi 446	po 1 liter i K 4'80.
Ma ura 14 dni na poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzetju, Fo 14 dneh 8e na želje denar vrne.
BSS" Velik cenik brezplačno,
(Jamstvo 8 leta.) 14 karatni zlati prstani . , . , 14 karatne zlate ure za gospode
Srebrne ure ........
Srbrne ure s 8 srebrnimi pokrovi Pristne tula ure dvojno pokrovo Ploščnate ure iz kovine . . . Srebrni pancer-verižice . . . 14 karatne zlate verižice . . . Amerikanske zlate double-ure .
Gol din Roskopf ure.....
Prave železničarski Roskopf-patent. Prava nikeln. točno na min. idoče K 6"— 14 karatne zlate ženske are . . „ 19"— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10"80
Kuhinjske ure......
Budilke.......
Budilke z dvojnim zvoncem
A. Kiffman, Haribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlat »me in srebrnine.
40--K 8-50 . »'M
» 6-. 2--„20--»10--. 4-—
2-40 3 —
3-60

J. Donosa.
Eden naivainejSih organov (čmiteijev) natega telesa je želodec. Njegovo delovanje se naj podpira.
Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljših in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredutvo, ki lahno oddaja in odstranjuje posledice neanernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja ia zapečenosti kakor gorečico, n»petost, pr.obilo tvoritev kislin in krčevito bolest, sredstvo, ki »se to ublaži ali pa odstrani, j« „Dr. i Rosa-Balzam za želode«" iz lekarne B FragHerja v Pragi.	i '
SvariUI Vsi de|^ zavoja nosijo po-■tavno določeni varstveni znak.	N^PSas '
Razpošilja se vsak dan.
Ena steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Po p«4ti, ž« se pošlje napre K l-6u, se pošlje mala stekleuios, za K 4-70 dve veliki steklenici, za 8 K štiri velike, za 22 K štirinajst velikih steklenic franko na vse poBtaje avstro - ogrske monarhije. Zaloga v lekarnah Avstio-Ogrske. Izdeloval' O in D r^nnnop lekarnar, c. kr. dvor. glavna zafega D- r * »SJ> zal Praga III. št. 203. Dobi se v lekarnah v Mariboru: W.A. Konig, Frid. Proll, Viktor Savost.
V
m
Bolečine zmanjševati,
vnetje in onesnaženje kake rane zabraniti, se zamore le z antiseptično uplivajočim obvezilom,
KONTRHEUMAN
besedna znamka za (mentolosa-licilizirani kostanjev ekstrakt) pri ribanju, masiranju in obkladkih.
Ena tuba 1 ko no.
Ce se pošlje naprej K 1"50, se 1 tuba
» i	»	D	»	, „ 6 „
n » » » n 9' , „ 10 „
15?>o
2 ° a o«
ra
O <B
Izdelovatelj in glavni založnik B. F»*agner, lekarnar in dvor. založnik Praga III., št. 203.	39-1
Pozor na ime izdelka in izdelovatelja. Zaloga v Mariboru: W. A. König, Fridrih Prüll, Viktor Savost. Pozor na ime izdelka.
Med. dr. A. Kunsft
distriktni šn zobozdravnik
naznanja, da ordinira od 30. septembra naprej v ŽalCU v hiši g. trgovca Vodenik-a
nasproti cerkvi.	1153
Žalec, dne 24. septembra 1913.
S zlati nauki za zdravje želodca!
EdOr s „FLORIAN"-om se krepča, Zmiraj dober tek ima I
Če želodec godrnja.
Pij ,lFL0RIAN"-ai pa nehal
Nt otožen, ni bolan, Ta ki viiva
694—2
Bolezen pri svinjah
pomeni za vsakega svinjerejea veliko izgubo.
Svinjereja je le	„Snssannol", ki
tedaj dobičkonos-	^	so se že nad 50
let dobro obnesle. Neštevilno zahvalnih in priporočil-
A. Huberja naslednik J. Donosa Ljutomer
priporočam svojo veliko zalogo po na j • lžjih ee»>«hi Železno blago, slamorezn ce, n«grob .<li kiiž v> pef*i in dilriiu: v, <kovi za stavbo in pohištvo, gnojiš6ne erepalnike, lito-ielezni, bakreni in prenosni kotli, sadili mlini, žične mreže vodovodne cevi, traverze, 1129	cement itd. Spoštovanjem
na, če nobena žival ne zboli. Najuspešnejše sredstvo za obrambo in ozdravljenje vseh svinjskih kužnih bolezni so Obeliskove svinjske kapljice,
nih pisem, dokazuje izborni učinek tega izvrstnega sredstva Vsak svinjerejec bi moral imeti te iz-
borne kapljice vedno doma. Steklenica a eno krono. Deset 8teklenie 8 K. Paziti je treba na varnostno znamko „Obelisk" in ime „SnssanOl". Vse dr ge preparate se naj kot manjvredne odločno zavrne.
Glavna zaloga v Mariboru: Leksrna „PriMariji Pomagaj" W. A. König, Tegethoiova cesta 1 (nasproti frančiškan)
ski cerkvi).
Edin® isdelovalnica:
Lekarna „Pri obelisku", M". Viktor Häuser, Celovec, Kardinalni trg (Koroško). 1102
NAZNANILO.
Jože Novak, obl. izkušeni zidarski mojster in stavbeni podjetnik v Desnjaku, okraj Ljutomer daje naznanje, da je otvoril svojo obrt, ter prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Načrti, proračuni in pojasnila, ako se mu delo poveri, brez-plačno. ___ns5
Franko (poštnine prosto) pošiliam na VS6
strani 5 kg v poštnih zabojčkih (postkolli) ječmeno kavo po K 280; žitno kavo po K 3 60 po poštnem povzetju.	1127
Silv. Fontana mL
Maribor, Togettboffova alloa.
Izdajatelj In založnik i KatoMko tiskovno društvo.
M r ät u ¡ n Z fcbliL
Tlak tiskarn« sv. Cirila v Maribora,