Posftme/tia številka 20 vinarev. Stev. 54. tf liublianf. v torek dne 18. marca 1919. W Una celoletno pa pošti K 40—. z« liuMjano K 36 — • oollstn« ... 20'—. ... 13'— • fetrttetiM ... 10 —. ... S'— ni- ?eSBtM - - - 3-50. „ . „ 3 — ur*®mJtvo hi uprava: Kopitarjeva utica 6. — Telefon 50. NEODVISEN DNEVNIK Inserati: Enostoipno petfivreta (59 n« Kreto In 9 M tisoka «8 alt prostor) m enkrat po SO na. it drete večkrat po 45 cit«. — OD sobotah fl»e)n! tartt — Poslano: Enortoipna uetitsrst* K V—. — Itftala rut c a n, izvzemi! oede!|e (n praznffce. ok 1 «ft eopoldM. Italijani odklanjalo plebiscit in Ufilsonovo posredovanfe. Posebno poročilo »Večernemu listu*, . Pariz, 17. marca. Italijani so po podatku WiJsona v Pariz izjavili, da odkSa-ai®jb posredovanje ter predlog jugoslovanske delegacije, da se ji^oslovunsko-itali- jansld spor reši z ljudskim glasovanjem. Italija vztraja na londonskem dogovoru. Končna odločile v pa še ni padfa, marveč se čvc-torica mož še posvetuje. Kako Italijani zagovarjajo svoje zahteve. LDU. Split, 17. marca. (DDU.) Izmed ®nogih komentarjev, ki jih je italijansko fasopisje posvetilo spomenici, ki jo je v imenu Italij-^r.^ke delegacije predložil-JJar-®t’ai mirovni konferenci, }e menda najznačilnejši oni, ki ga je prinesel >»Secolo«tdne 13. t, ni. v svojem uvodniku. »Secolo^ se itrinja s spomenico o' vprašanju Trealista n Tr*,-> ter naglaša pravice Italije na ta- kozvano »Venezia Giulia^ in »Ven«zia Tridentina«, imenujoč ji tradicionalne me-l je Italije. Trdi, da so ti kraji dali dekaz italijanskega vernega in nmčeoiškega iredentizma in nadaljuje, da se te zahteve opirajo na etnografsko pravo, izkuša do-kazati pravičnost zahtev in se bavi z vpra-šanjem glede Dalmacije. Ljubljanski dogodek v italijanski luči. Sklep nazvišjega vojnega sveta v Parizu, da ima posebna vojaška komisija prečkati ljubljanski incident, daje italijanske-ni1’1 časopisju povod k napadom na.tf&go-slavijo sploh in Slovenijo posebej. »Corri-ere della Sera« porablja ugodno priliko in Pravi, da je ljubljanski dogodek pokazal, kako politično nezreli so Slovenci v mednarodnih ednošajih. S zadovoljstvom pa se ®ora ugotoviti, da je ta slučaj dal priložnosti zastopmkom zaveznikov priznati posebnost, da se da Italiji za žalitev primer-40 zadoSčenje in da ima Italija tudi pravi-Co zahtevati primemo spoštovanje, ki }i Sfe nc le kot velikemu narodu, ampak tu- di kol zmagoviti državi. Italijanom je od-ozela njihova domišljavost še zadnji ostanek razsodnosti, katere že itak niso imeli v obilici. Po celo vojno so se izkazali kot najslabši vojaki in strategi, militarično niso dosegli prav ničesar, zlasti bi ne bili nikdar prebili fronte na Piavi brez notranjepolitične revolucije v Avstriji in sedaj sc bahajo in ščeperijo s svojo t&kozvano »zmago« kakor pravi šarlatini in kričači. Narodnostna načela in Vv^ilsocove zahteve so jim seveda deveta briga, četudi jih imajo polna usta. Narod, ki hoče uživati in ščititi najdražji zaklad, svojo svobodo, jim ni zrel za samostojno državno življenje! Beda uredništva v zasedenem ozemlju. Vesti o bednem gmotnem stanju urad-^tva v zasedenem ozemlju, koker jih javljajo laSki časopisi snmt, so nam nov SjS®* m to, koko malo se briga Italijan-iza. »odrcSeno« ozemlje. Goriški m tržaSki državni uradniki so to dni pobudi Reputacijo k ministrskemu predsodku Ortandu, ki jo prosila italijansko vla- 0 2a uujao po mo C, ker ie gmotno stanj« uradnlštva skrajno žalostno. Pred kratkim so stavkali delavci in železničarji v Trstu v znamenje nezadovoljstva s postopanjem italijanske vlado in njeno nemarnostjo, zdaj so na vrsti uradniki. Če se (talija briga tako malo za svoje lastne »odreSene« rojake, kako mora šole postopati * barbarskimi Jugoslovani! zadnji postaji,.. Narode! Tisoč let in več sl nosil težke verige suženjstva, tlačila te je železna pest nemile usode, tiščala ti tilnik k ilem. Privadil si se trpljenju, privadil si se bolečinam, potrpežljivo si prenašal težko breme, ki ti ga je nalagal tvoj gospod. Kako »e — saj si bil le hlapec, ne, niti hlapec ne — bil si pravcati suženj. Potrpežljiv šibil, ker si vedno upal, da pride dan, ko bo omahnila: roka divje krivice. Čakal si in upal, toda kolikokrat si se pre-varil, ubogi narod. Že so sc tl prika v.aJi žarki svobode,, a le na lahno' so ie pobožali po razeranem, izmučenem' licu, objel le je le duh svobode. Iz juga se je pripodil temen oblak, solhce svobode ti ie otemnelo ia tebi, nesrečni narod, je hujše kot kedaj prej ~ ko so ti skozi stoletja rezale verige suženjstva živo telo. Svet se je hotel poigrali s teboj — pokazal ti je svobodo, a ti je nisi ni dobro pogledal, kaj še da bi jo zgrabil in ohranil; kako neki, saj si imel še upognjeno telo iz dobe strašnega tisočletnega robstva. Igrali so sc s teboj, kakor bi dali na smrt izstradanemu jetniku hleb gorkega kruha, tako so pokazali tebi svobodo, da sc pri pogledu nanjo vzradostiš in — pogineš. Pa komaj deset dni ti je svetila {v Primorju), luč svobode —- in še ti dnevi, kako burni so bili, koliko strahu in trpljenja si prebil na prehodu iz suženjstva v svobodo. Deset dci svobode! Kaj je to v primeri s tisočletnim suženjstvom! A vendar oleusil si prvi žarek zlate svobode ia ta te je dimil globoko v srce in nikdar ne boš pozabil, da si tudi ti rojen za srečo, da imaš tudi ti neomajno sveto pravico do svobode, da smeš biti tudi tl sam sebi gospod! Upal si vedno, ubogi jugoslovanski narod; često te je že upanje varalo, upaj tudi sedaj če ne moreš zaupati dru- Šim, zaupaj vsaj samemu sebi! Vedi, da je to poslednja postaja tvojega trpljenja, postaja, kjer se bo odločilo, ali boš živel ali izdihnil. Ne obupaj, četudi ti kujejo najboljši iovači nove verige, da bi te vanje vkle-lili, Če si se rešil tisočletnih vezi, rešiti se moraš tudi teh. Vedi, da je svoboda ogenj, ki ga posamezniki ne morejo ugasniti, luč, ki jo nor« upihniti lc narod sam s tem, da se jokloni svojemu tlačitelju in poljubi mrzlo telezo suženjstva. »Svaka sila do vremena!« Če si vztrajal dosedaj, vzdrži tudi pri .adnji postaji svojega trpljenja, da bo vsla-enje tem veličastnejše, svoboda tem dajša! Prisega brezdomovincev. »Gorica, Trst in Istra izgubljeni.« Sa-ja zastane, kakor pribit ostane na mestu, mrzel pot oblije slehernega Primorca, ko Ju j e to vest. Kakor sunki z nožem v živo telo so klicali raznašale! časopisov. Torej res! Zgodilo sc je, kar smo s strahom pričakovali! Gorica 1 Naša solnčno. Gorica! Izgubljena za vedno!? In ti Trst, ti tužna Istra! Tujec bo gospodoval nad teboj? Ti rodna gruda, nam neprostopna? Ne! Ne sme se to zgoditi. Upanja še nismo zgubili. Ni se še izgovorila zadnja, odločilna beseda tam, kamor nam po dnevi in po noči uhajajo misli. Če pa bi nas to upanje varalo in bi se naša rodna gruda in naš domači krov prepustila gospodstvu zemljelačnega tujca, potem pa čujte vi, ki trgujete z našo zemljo, ki ste nas prodali in ste za to odgovorni, čujte pimdano primorsko mladino, ki je štiri teta trpela in krvavela za vas, za svobodo, ki je sedaj pregnana od doma, čujte njih sveto prisego: Mirovali ne bomo prej, dokler ne bo »leherna ped naše zemlje prosta, sleherni brat in sestra svobodna in strt za vedno pohlep našega dednega sovraga po naši Kemiji. Ne strašimo se mnk in žrtev. Živeli bomo samo še osveti! In ti, draga mati, ki si bila pregnana od doma, katerega je vojna uničila, ki si tavala z otroci po svetu, onemogla in Irudna, ki nisi čula tolažilnih besed, vzgoji tvojega sina v pravem duhu, zadeli mu v mlado srce maščevanje do narodnega sovraga. In ko pride ura, opogumi se ln ukaži mu, naj zgrabi za puško, da »prost paš dom bo, prost naš rod, na svoji zemlji tvoj gospod!« Izgnanci. Širite »Večerni iist“ .Spremembe v dunajski vladi. LI)U Dunaj, 18. marca. (ČTU) Nova avstrijsko-nemška vlada je imela, včeraj svojo prvo kabinetno sejo. Razpravljalo se ja o predlogih za prihodnjo sejo konstilu-anto. Potem jo bil odobren pogovor s čeho-slovaskim ekspertnim uradom glede sladkornega presneta. I.DU Dunaj, 13. marca. (ČTU) Državna tajnika Stehrvvender in Mayer sta so včeraj poslovila od uradništva. LDU linčaj, 18. marca. (ČTU) Usti potrjuje vest, da namerava dr. Bauer že v prihodnjih dneh odstopiti in da bo tudi odpoklican nemško-avstrijski poslanik v Berlinu dr. Hartmanu. Mirouita pogodba i Kemčijo 0 1'elikinoci. LDU. Ženeva, 17. marca, (ČTU.) »Echo de Pariš« poroča, da bodo aliiranci v aprilu sporočili nemškim pooblaščencem svoje sklepe. Razprave bodo v Versaillesu, kjer bo okoli Velike noči podpisana mirovna pogodba, ki sc bo potem predložita raznim parlamentom, da jo potrdijo, LDU. Berlin, 17, marca. (ČTU.) Iz Curiha brzojavljajo: Kakor poroča »Stam-pa« iz Pariza, se je Wilson na mirovni konferenci energično zavzel za to, da se Nemčija preveč ne oslabi, Majna odškodnina Hemaje. LDU Ženeva, 17. marca. (ČTU) Glasom poročila »Echo de Pariš« je ententa Nemčiji dovolila 50 letno dobo v poplačilo vojne odškodnine. Do leta 1922. mora Nemčija plačati 10 milijard. Glede drugih obveznosti, katere bi morala prevzeti tudi Avstrija, hoče ententa počakati, dokler ni popolnoma na jasnem o političnih, gospodarskih in financijelnih odnošajih med Nemško Avstrijo in Nemčijo. Boljševiki v Parizu. LDU. Berlin, 17, marca, (ČTU.) S švicarske meje poročajo: »Journal« objavlja vest, da so v bližini Pariza aretirali tri ruske boljševike, ki so baje no to vali v Pariz, da razstrelijo Eifflov stolp. Pred splošno stavko na Ungleškem. LDU, Frankfurt, 17. marca, (ČTU.) Iz Chiassa poročajo: Burčau Europa Press poroča preko Milana iz Londona, da je le malo upanja, da se prepreči splošna stavka na Angleškem, Nezadovoljnost med delavskimi zvezami je čim dalje večja. Rudarji zahtevajo podržavljenje rudnikov, železničarji pa podržavljenje transportnih podjetij. Položaj je vedno resnejši, zlasti ker se tudi druge poklicane skuoine pripravljajo na stavko. Stavka v Hewyorku. LDU. Basel, 17. marca. (CTU.) Listi poročajo iz Newyorka: Vsled izbruha stavke pristaniških delavcev jc nevarnost, da se zaostavi celokupno plcvstvo. Prevoz živil se bo vršil iz drugih pristanišč, vendar pa so se tudi žc drugod pns;aM*W delavci izjavili solidarnim. Ogrski železničarii stavke. LDU Budimpešta, 18, marca. (čiU) Ministrski svet jc sklenil ustanovitev va* nisterstva za socializacijo, ki naj prevzame vso industrijo, ki se nahaja v uprav: različnih ministrstev in pripravlja državno upravo industrij, ki so zrele za socializacijo, Organizacijsko delo n jv ega minis-r* stva se započne že v prih idnjih dneh. Londona se noroča: Vodja angleških ®c" lezniških delavcev Thomas sc jc izrazi) v, nekem pogovoru, da ie poo/aj zelo resen« Železniško osobje je z 91esetinsko večin® za stavko. Vodje so izgubili kontrolo na® delavci. Vlade bo torej nn-ala ugoditi za-stevam delavcev, če noče, da pride d® stavke, Thomas je potem r«>kel, da ril vse, kar je mogel, da prepreči nadvlado ekstremistov. Nadeja se, da se bed® pogajanja vršila na lak način, da ne rrd® še prej do stavke. Včeraj je govoril 1 ho-mas z Lloyd Georg*?,‘cm in prcdsedr;l>®<® železniškega sveta in ti so mu izjavili, d® je položaj obupen, Pemonsfradje vfudintpešf.' LDU, Budimpešta, 17, marca. (Čl d) OKU poroča iz Pape: Povodom demon* stijacije, kj jo je tukajšnja socialnodem®' kpatična stranka uprizorila v sredo, j® skupina demonstrantov udrla v prostor® kršč, soc. stranke, razbila pohištvo 10 vrgla spise na cesto. V petek zvečer so neznane osebe streljale skozi okno v stanovanje dveh socijalisličnih voditeljev. Ta dogodek je ozlovoljil tukajšnji eskadre® 7. husarskega polka, ki je skupno z drugimi vojaki socialističnega mišljenja šel 3 poslopju kmetske stranke, kjer se je ravnokar vršila seja s kršč. soc. stranko pled® (ljudskega shoda, ki so ga nameravali skh' cati v nedeljo. Vojaki so hoteli udreti v prostore, naleteli so pa na hud odpor, na' kar so jeli streljati skozi okna. Pri tem st® bili dve osebi ubiti, pet pa težko in deset lahko ranjenih. } LDU, Budimpešta, 17. marca. (ČTLT.) Ogrskega ministra za prosveto Iva®3 Vassa so v nedeljo popoldne socialni d®' mokratje nanadii ni nekem shodu. Vsi®® tega je minister Vass podal predsednik® Karolviju ostavko, LDU Budimpešta, 18. marca. (ČTU) Minister za bogočastje Ivan Vasz, ka^cref?3 so v soboto pri volilnem zborovaniu ®a' tepli socialni demokratje, zahteva zadošC®' nje in žuga a svojo demisijo. Živila m Evropo. LDU. Berlin, 17. marca, (ČTU.) ^ Rotterdama se poroča: Kakor dozr"v »Morning Post« iz Newyorka, je v H®- Joktu pripravljenih 65 transportnih ladij z živili za osrednje države, Te ladje bodo odplule, kadar bo izročila Nemčija ®vojo trgovsko mornarico, . LDU BerHn, 17. marca. (DKU) WU poroča o včerajšnji seji komisije v Bruslju: General von Hammerstein je prosil za dovoljenje izvoza živil iz Rotterdama po mor-m v Hamburg, Stctin, VVarnemunde, Rostock in \Vismar, ker prevoz na kopnem časa ni mogoč. Amerikanski zastopnik •e izjavil, da bo 20. marca približno 2000 nemžkili sanitetnih vojakov iz Thursa s Posebnim vlakom odpotovalo v Limburg. och jo g pridržkom privolitve poveljujo-eg angleškega generala v Baltiškem mor-lu v svrho oskrbljevanja nemških čet z •ivili v Vindavi dovilil vožnjo ob obali med , in Vindavo. Kakor je izjavila an-"■ *ka komisija, no obstoja nobena uvozna Prepoved za surovine v nemško ozemlje, 1 jo zasedeno od angleških čet. LDU Hamburg, 17. marca. (DKU) sptn parobrodov bo še ta teden zapustilo 'abmorško pristanišče v svrho prevažajo živil v Nemčijo. ,; Raznoterosti. • LDU Berlin, 17, marca. (Dun. KU) ‘\akor pereča »8 Uhr Abendblatt«, so nepoznani zlikovci danes popoldne odprli s P0l^re;cnimi ključj izložbeno okno zlatarja Stossa v Friderikovi ulici ter ugrabili ^ izložbenega okna nakite in dragocenosti več kot pol milijona mark. LDU Berlin, 17. marca. (Duh. KU) *{* Uhr Abendblatt« poroča iz Hallja: Akcijski odsek za splošno stavko v Srednji Nemčiji javlja v nasprotju z drugimi poročili, da se v doglednem času ne namerava apiizorili novo splošno stavko, LDU Ke-pzahagen, 17. marca. (Dun. KU — Brezžično.) Kakor se poroča iz Moskve, so zopet poizkušali umoriti Ljenina. Ko se je vozil z avtomobilom po mestu, je Rekdo iz hiše s streli ranil šoferja, ni pa P.ogodil Ljenina. LDU Šavlija, 17. marca. (Dun. KU) v>Agence Ha vas« poroča: Po zborovanju, katerem so zastopniki radikalne stranka imeli ščuvajoče govore, je prišlo do sPopadov. Padli so streli, nakar je tudi °rožnSšlvo začelo streljati. Padlo je 12 ^sob. Redarstvo je aretiralo več izgredni-kov. Llbau, 16. marca. (DKU) Po brezžični orzojuvki iz Moskve so četo vodjo Kozakov ^■igorijeva zasedlo Kerson. Enlentnc četo s° zapustile po težkem boju mesto. k pokrapne. Deputacija svojcev vojnih ujetnikov, uprave še niso popolnoma izvršene. Čla-Reputacije naj se vsak dan v vseh dnevnikih zanimajo za to stvar, ker je roogo-Ce» da bo treba kar nemudoma nastopiti. kr Od komisije za terjatve proti biv-f.011? erarju se nam poroča, da se je konstituirala. Za poslovanje je treba dobiti ?e nekaj verziranih uradnikov. Komisija A vfe spise priglašenih terjatev pregleda in predelala. Zriiave, katere so z do- kazili tako opremljene, da je likvidnost terjatve dokazana, se bodo takoj odstopale posameznim likvidujočim ministrstvom na Dunaju v likvidiranje in izplačilo. Prijave, katerim nedostaje takih dokazil, pa se bodo morale v svrho spopol-nitve vračati strankam. Da se komisiji delo olajša, naj vsakdo priloži svoji prijavi tudi vsa potrdila, ki jih ima za svojo terjatev. kr Prihodnji jožcSovski semenj v Metliki sc.vrši v sredo, dne 26. marca. kr Iz Loč pri Konjicah. Nedavno smo čilali v nekem hstu, kako nesramne psovke rabi gostilničar Valant za Slovence m Jugoslovane sploh. Radi teh gostilničarjevih nesramnosti, je ta gostilna razupi a daleč naokrog. Pripetilo se je, da je vrgel slovensko učiteljstvo na cesto s psovkami: »Alle Jugoslaven sind lauter Bunde.« tn zdaj ne razumemo, kako more isto učite, j-stvo in drugi Slovenci še pohajati v to gostilno? Ako bi bili mi malo bolj zavedni, bi ne nosili naših grošev ravno takim zagrizenim nemčurjem v žepe. In le-ti bi bili potemtakem že zdavnaj prisiljeni pobrati svoje pete. Torej malo več zavednosti in ponosa! v , kr Rokovnjaške razmere v Vevčah m okokci. Gotovo ne obsojajo v celi Sloveniji tako slabe varnostne razmere, kakor v Vevčah in okolici. Skoro nc mine noc, da ne bi bilo vlomneno v kako poslopje, tako, da je prebivalstvo že skrajno razburjeno, Komaj je bilo vojne kmr.ee, že so pojavile očividno dobro organizirane tatinske družbe, ki obstojajo iz mnogih nomadih delamržnih elementov, pred katerem: ni nikoli varna lastnina, pa tudi ne pošten človek. Naj si predrzne kdo kega sumničiti, takoj je slišati nevarne grožnje, da si vsak premisli in molči, med tem ko ti banditi nemoteno naprej kradejo. Saj je obče znano, da so člani te tatinske organizacije ob času preobrata kar z vozovi orlvažail moko, slanino, sladkor itd. iz bližnje zaloške postaje, katere stvari so potem razprodajali. Ko tam ni bilo več plena, posvetili so svojo pozornost raznim kmetom, trgovcem in gostilničarjem, po-, sebno pa papirnici, v kateri je bilo že ne-broj vlomov izvršenih. Nedavno so popolnoma izpraznili skladišče tovarniške apro-vizacije, tako da se ta mesec delavstvu ne more ničesar razdeliti. V soboto ponoči so hotel nekemu delavcu odpeljati živega prašiča iz hleva, lastnik pa je spal v hlevu in obstrelil er.cga izmed uzmpvičev. Poprej pa se je izvršilo nebroj vlomov po drugih liišah, katere ni mogoče vse popisati. Imamo sicer orožniško postajo in orožnike, a ti niso v stanu napraviti konec temu rokovnaštvu, akoravno se tatvine žc pol leta intenzivno ponavljajo. Pa tudi osebno ni človek nikdar varen, zlasti pa ponoči ne, kajti izvršilo se je že več napadov na osebe, koje tern banditom niso po volji. Te razmere so postale naravnost neznosne in ker so naši orožniki brez moči, se naposled moramo obrniti do vlade z nujno prošnjo, da pošlje nemudoma dovoli in boljših varnostnih organov in da napravi konec temu rokovnjaštvu. Upamo, da naša prošnja rse bo brez uspeha, sicer bi si morali pomagati na drug način. kr Književno naznanilo. Šole in izobraževalna društva, kakor tum gojitelje domače glasbe, opozarja podpisar.ee, da je sestavil za uporabo pri proslavi zgodovinskega dogodka ujedinjena naroda biiS lahko izvedljivo spevoigro »Živela troime-na Jugoslavija!« ki pride kmalu na svetlo,, ako se oglasi povoljno število naročnikov. Delce obsega petje (s spremljevanjem klavirja ali harmoniji?) in deklamacije ter se lahko uporabi pri vsaki patriotični prireditvi. Morebitna naročila naj sc kmalu pošljejo na naslov podpisanega. Cena bo ' rog 8 kron. Razpošiljalo se bo samo po povzetju, Anton Kosi, šolski ravnatelj v Središču. kr Regulacija Save in Kolpe. Trgovska in obrtna zbornica v Zagrebu se je obrnila na merodajne činitelje s spomenico, da bi reki Sava in Kolpa z uravnavo napravili plovni. Trgovinsko ministrstvo je predloge upoštevalo in se bo že v letošnji proračun uvrstila postavka za regulacijo Save in Kolpe. kr Dve vreči cekinov je ukradel. Pre«. tekli teden sta dospela v Zemun za Bel-grad dva vagona zlatega in papirnatega denarja ter vrednosti Srbske državne narodne banke. Med tem je zmanjkalo dvoje vrečic zlata. Ugotovljeno je bilo, da sta ti dve vrečici vredni 60.000 dinarjev in da sl ju je prilastil kapetan Radovan Pavlovič, dodelen mestni komadi v Zemunu. Zaprli so ga in mu vzeli denar, krBosna dobila živež. Pred kratkim je dospela iz Zelenike za Bosno večja količina živeža od entente. Pošiljatev obsega predvsem mast, soljeno meso, klobase, slanino, gnjatovino in kondenzirano mleko. kr Avslro-ogrska trgovska mornarica v italijanskih rokah. Reški »Giornale« poroča, da je Italija popravila že vse bivše avStro-ogrske trgovske ladje, ki jih je bila po vojnem pravu zaplenila. Teh ladij je 65. Vse so zopet v najboljšem stanju. kr Pessimo pane — skrajno slab kruli, naravnost nevžiten kruh reže »mati« Italija Rečanom. Tako toži nekdo v reškem »Giornale«, Pravi, da tako slabega kruha še niso imeli v tej vojni in da je naravnost vnebovpijoče, kaj se z ljudstvom počenja, Ve, da se bo očitalo, da so take tožbe ne-patriotične, m a santo Dio, ali je prav, da mora ljudstvo jesti tak kruh. dočim je bogatinom na razpolago v poljubni množini najfinejši beli kruh, čeprav po 4—7 kron kilogram. Pa je že tako: ubogo ljudstvo se mora uda ti v vse in molčati na vse. —- Rečani so torej dobili mačeh?, ne pa mater, kr Cere V Za drugo polovico marca so določili v Reki za mestno apro-vizacijo naslednje cene: moka za kruh, pcl lrug' kg na osebo, po 1 K kg; olje v poljubni množini po 14 K mast po 16 K, testenine (ool kg na osebe) no 4 K kg, oslajena kava (četrt kg) pn 6 K kg, milo (ool kg) po 6 K, so! (četrt kg) po 64 vin,, riž fpol kg) no 3 K, sladkor (četrt kg) po 6 K. ječmen (29 dkg) po 3 K, razen tega paradižnikove konserve. Krma: oves po 1 Tč fromne po 70 vinarjev, pšenični otrobi ! K kg, „ _ , kr ZouJm'vo goMro. V Bel- gradu so dosedanjo Hajckukovičevo ghiina- ,ijo preosnovali v »Svobodno gimnazijo«, t kateri sc more učiti, kdor hode, ne glede ja starost in prejšnje šolanje. Vsak si more izbrati predmete, katere sam hoče. Na fceljo more vsak napraviti izpit o svojih vednostih in dobiti izpričevalo, a izpit ni obvezen. Zaenkrat so obdržali učni načrt državnih gimnazij. kr Skupščina velike duhovščine farhi-hierijc) se je začela v Belgradu. Na dnevnem redu je med drugim vprašanje o popolnitvi škofovskih stolic. Navzoč ie tudi niški vladika Dositej. kr Za 30.000 kron vreč ukradli so tatovi iz plombiranega vagona na zagrebškem kolodvoru, kr Cene ha Hrvalskem padle. Na ffrvatskcm je cena platnu od 45 80 K padla na 18 K meter, cena sukancu pa od 50—60 K na 10—12 K za kolesct; jajca ?o po 40 vinarjev kos, kr Jugoslovanska mlinarska zveaa ■>e je ustanovila 5. t, m. Vsi več|i mlini na Hrvatskem in v Slavoniji, v Bosni in Sloveniji so se pridružili. Upanje je. da sc Jugoslovanski mlinarski zvezi priključi tudi mlinarska zveza v Vojvodini. (z Ljubljane. : Smrtea kosa. Umrli so: Frančiška f' zasebnica, 85 let •— Josip Zdešar, c pijanski brat, 37 let. — Helena Kosem, Z ''ebnica-hiralka, 79 let. — Fran Štuiar, občinski ubožec, 71 let. — Feliks Andrejini posestnikov sin, 22 let. Ivana Vo-hirc, mestna uboga, 49 let. — Alfonz Rozman, natakar, 20 let —- Neža Riliar, mestna uboga, 76 let. — Melita Lichtenberg, lur- zuuhnice, 2 me.s"i. — Neža Hailer, hira'l<3, 81 let, -— Lucija Hlebš, dninarica, 60 kt, — Janez Jamnik, žagar, 60 let. — Ivan Kenda, kočar „n Cerkvenik, J3 let. — Aro Perko, posestnikova liči, 8 let. — Neža- Piezovar, beračica, 50 let, — Anton Žcrga. strojevodja v o.. 73 let. — Alojzija An'?:č. tob. delavka v p.. 65 let. 1 Državna posredovalnica za delo, podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu (od 9. do 15. marca 1919) je iskalo delo 141 moških in 68 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 233 molkih in 70 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 77. Pri vseh podružnicah Državne posredovalnice za delo je od 1. januarja 191.9 do 15. marca 1919 iskalo dolo 3367 delavnih moči, delodajalci so |'a iskali 3167 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tein času 703. Delo iščejo pisarniške moči (172), trgovski uslužbenci (118), sluge, tov. delavci (176), služkinje, mizarji, kolarji, ključavničarji, kovači, zidarji, tesarji, pleskarji, čevljarji, krojači, peki, mlinarji, mesarji, rudarji, natakarji itd. — V delo pa sprejme posredovalnica davčno praktikante, delavce za v tov. za čevlje, tesarje, zidarje, krojače, šivilje, služkinje, mlinarje, in razne druge obrtnike. ! Krojaško nakupovalno društvo naznanja svojim Članom, da se je reduiral sukanec po najnižji ceni ter naj gg. člani pridejo ponj. V zalogi so tudi različno vrste gumbi. 1 Zadruga krojačev v Ljubljani naznanja svojim članom in članicam, da se vrši važen sestanek dne 25. marca 1919 dopoldne ob 10. uri v hotelu »Union« v sobi (lložcab), poleg točilnice. 1 Fižol v kompenzacijo za sladkor prevzame Žitni zavod po svojih komisijo-narjih. Kdor odda 20 kg fižola, prejme 1 kilogram sladkorja. Žitni zavod plača fižol po 2 K kg, sladkor pa oddaja po 6 K kg. 1 Zgubil sc je vozrn listek od cestne električne železnice, Kdor ga je našel, naj ga blagovoli oddati na nasiOv Mihael Mo-škerc, Dunajska cesta 38 ali pa v Jugoslovanski tiskarni. dolmena kronika. p Ne priznamo ločitve! Hrvatsko katoliško akademično društvo »Uomagojc je na svoji protestni skupščini 15. t. ra, sprejelo resolucijo, cta v naši ustavi uropane nam pokrajine ne smejo izostati, marveč se morajo vpoštevati in voaiti dalje kakor naše, dokler ne pride čas, da jih rešimo izpod italijanskega jarma. Pozivajo ves narod, posebno pa dijaštvo, naj zastavi vse svoje sile, da se to čira preje zgodi. p Italijansko vojaštvo v Splitu izziva, V nedeljo, 9. t. m., so italijanski mornarji v Splitu na obali uprizorili nesramno izzivanje občinstva ter grozili z orožjem. Tudi drugod v mestu so napadali mirne meščane. Več oseb je bilo ranjenih. Vojaštvo so nahujskali in napojili splitski ita-lijanaši. Žen a. ž Socialne konferenca sa žene je začela prirejati Kršč, Ženska Zveza v Zagrebu, Konference vodi p, Ivan Kujundžič 1). J. ž Kitajski posli. Kitajsko pojmovanje , ne dovoli, da bi opravljala taj-taj, to je ev- ] ropska gospodinja, domača dela. Če se ta- i ko daleč spozabi, se ji zaničljivo smejejo in rogajo, A ena je sama vesela, če ima pomočnike, zlasti še, kadar se vročina dviga, tako da je vsako delo doma otež-kočeno, celo onemogočeno. Vsak kitajski pose! ima svoje odkazano delo, preko katerega ne naredi ničesar, tudi noče ničesar narediti. Če bi si morali pomagati drug drugemu, delajo zmiraj težkoče in šele po opetovanem prigovarjanju jih je mogoče dovesti do skupinega dela. Strogost nič ne pomaga, Kitajec ima pač svoje nazore, čisto drugačne kakor mi. Kuhar opravlja kuhinjo, to se pravi, on pripravlja jedila. Pri umivanju posode, snaženju kuhinje mu mora pomagati ali pa je poseben posel nastavljen za to. Kuhar hoče varovati svoje dostojanstvo in svoje roke. Mladi pomagač pa briše prah, snaži obleko, streže pri mizi in sprejema goste, Kuli — to je sploh ime bolj za težaka — opravlja surova dela. Vode pa ne nosi, za to ima gospodinja po-sebnega vodnega kulija, ki ne spada k hišnim poslom in dobi za svoje delo na mesec dveinpol do triinpol krene. Plače poslov sploh niso velike. Kuhar dobi 50 K, i mladi dečko 30, kuli 25, a se mora sam luani*«. N’kdar ne bi eden teh ljudi sna« žil stranišča. Vsako jutro pride stara ž«« na, vzame za gnojilo tako dragoceno Iva« rino in dobi za to ha mesec pet do sedem* inopl krone. Za krpanje obleke in šivanj« nogavic pride kaka ženska v hišo in ji pla* čajo 150 do 200 kešov na dan (1260 ke-šov je 5 kron). Posli pa, ki ne znajo angleško, so seveda skromnejši in cenejši. S prehrano poslov pa nima evropska gospodinja na Kitajskem nič opraviti. Kuhar skrbi sam zase, oženjenemu kuliju prinesejo hrano otroci ali pa gre domu jest, Kaj bi dale naše gospodinje za to. Glavna hrana v notranji Kitajski je kaša, bolj proti obali pa riž. Kitajec kuha riž prav iz* vrstno, vsako zrno ostane celo in je ven-dar prav mehko, cela godlja je suha. Visoko z rižem napolnjene skodelice so hitro prazne, napolnimo drugo, večkrat tudi tretjo in četrto, riž si porinemo v usta s klinčki ali palčicami. Iz drugih skodelčic jemo prikuhe, zopet s pomočjo palčic, ta' ko meso, zelenjavo, ribe, školjke, morsk° travo itd., vse hudo papricirano, Juho jedo z žlicami iz porcelana. Če prihaja čas obeda, prenehajo vsi takoj z delom, tud' če bi bilo dobro, da se delo konča. Slišimo vzklike: Zelo sem lačen, ne morem delati itd. Bolj kakor Evropejec si želi Kitajec pri jedi miru. Najprvo sc mora do-besedno napolniti, kakor jiravi, potem skodelica čaja ali riževega vina in pipica, šele nato sc delo zopet prične. Pojem snažnosti je na Kitajskem čisto drugačen kakor pri nas. Ni čuda, Kitajci morajo biti vsled velikega števila varčni, morajo živeti skupaj natlačeni in tako so na snažnost popolnoma pozabili. Z istim prtom, * katerim snaži krožnik, si obriše Kitajec če treba tudi znoj s čela. V neki evropski hiši si je umival kuhar noge v skledi za juho. Pa saj pri nas večkrat ni dosti bolie, pomislimo samo na grdo razvado* da jedo psi z istega krožnika kakor ljudje* s Zmaga zrakcplovbe. Znani italijaC' ski izdelovatelj načrtov za zrakoplov« Caproni je izjavil enemu souredniku oe' kega zrakoplovnega časopisa, da bo i*10' derno žrakoplovje v tekmi s železnicam1 in parobrodi zmagalo. Veliki zrakoplovi* ki bodo preskrbljeni z več stroji in bodo odgovarjali vsem tehničnim predpi' som, bodo popolnoma obvarovarti vsak® nesreče. Število potnikov, ki se bodo V°' zili s takimi stroji, bo kmalu doseglo število 100. Vsa velika svetovna mesta bodo zvezana z gosto zrakoplovno mrežo in r»' čunati moramo z letom preko oceana * Ameriko, s Ženska poslanica v Perziji Scarlatti piše v sjMinevre« o ženskih in o njih naj' novejšem političnem delovanju, pa ob t* priliki pripoveduje dogodbe davne PfC' teklosti ženskega prava. Neka Marija Pe* tit se je bila zaljubila v diplomata Fabrea ravno, ko ga je bil poslal kralj Ludpvjj* XIV. v Perzijo ko rednega poslanika. ženska je šla v Turin, oblekla se v moško obleko in se vtihotapila v Iadijo, ki je pe' ljala Fabrea v Perzijo. Ni se prikazala ni' i komur, dokler ni bila prepričana, da je “prejo več. vrniti. Tako je mogla biti v »lizini ljubljenega človeka. Ko so šli s ka-ttvano skozi Sirijo, so Arabci navalili na. popotnike in ubili poslanika. Marija Petit e sprva bridko zajokala nad tem, potem Pa sc je opogumila in sc imenovala za podanikovega namestnika. Ekspedicija je ?nšla do šaha, ki je sprejel nežnega in mlateča poslanika z vsemi častmi. Ko se je Zvrnila na Francosko, je doživela razočaranje, Kralj jo je dal zapreti zato, ker si ™; lastila čast, ki ji ni pristojala. Kralj bi ji “■1 še odpustil, toda ves diplomatski zbor se je dvignil proti nji, češ, da je vrgla vsled svojega samolastnega nastopa na poslanici poklic odsev sinešnosti Najhujši je bil Sfo{ Fcrriol, ki je pisal iz Carigrada pis-j^0 za pismom in prinašal dokaze, da je “°tcla Marija Petit prestopiti k mohamedanski veri in da je vprizorila na vsem Orientu burne škandale s svojo nemoralnostih- Na njeno srečo je grof Ferriol kmalu na dvoru v nemilost in na ta način se je Pe-rešila. s Francoski filozoi o ženski volilni Jravici. Kot poroča »Matin«, se je obrnila fle|{a mlada dama na nekega starega filo-z°*a z vprašanjem, kaj on misli o ženski volilni pravici. »Ne mislim nič,« se je glasil njegov odgovor. Toda, ko je mlada ‘tenia še nadalje silila v njega, ji je odgovoril: »Ta stvar ni tako velikega pomena. Kar edino bi moglo imeti vpliv na narodn: Napredek, hi bile praktične šole, preureditev elementarnih šol. temeljne premem-“e pri izpitih.« To je damo ujezilo, ''a je ®eiala: »Francozinja je v ti vojni dokaza, kaj more.« »Tako je,« je dejal filozof, »toda ona je za čaša miru dokazala, ne more.« — »In to je?« je vprašala Vznevoljena dama. »Da ne rodi otrok,« je odgovoril filozof brezobzirno. s Nansen o diplomatski misiji. V Pariz (e pričel raziskovalec severnega pola Nansen v diplomatični misiji, Konferiral je ? lordom Cecilom in polkovnikom House- o zvezi narodov. Zavladalo je mnenje, morajo biti vse nevtralne dežele člani zveze. — To mnenje je šele zavladalo? mi smo bili že davno tega mnenja. Šc Več, hoteli smo tudi, da s'o tudi bivši sovražniki člani te zveze, da si prihranimo odoča maščevanja. Sicer bo to »zveza Goljenih«. ,v.s Mož 7. dvema ženama. V 1, 1915 sta 8t p,^va vo)aka v rusko ujetnštvo. Ker a bila oba velika prijatelja in sorojaka — yra iz Militiča — sta naredila tako, da •j« Prišla k nekemu kmetu ko delavca, vih”!^3 SC zaMubila vsak v eno kmeto-j a *n se Pozneje tudi poročila. Mla- p P3!"3 sta živela v zakonski sreči. Prišel je> ,e'konec vojske, enega ujetnikov je pri-na° ..®!not°žje, napravil sc je na pot, in kan0 kmetu, naj pripelje ženo za njim, St? °F ^ro so uredijo razmere. Ko je pri-!>o Sfe^no domov, ni nič omenil, da je že Prid 60 -V Rusii‘' 80 mu s^ar*ši mnogo kogovarialiT jc stopil v nov zakon z ne- *ak ar^°' s katero jc živel v srečnem S]. °nu> dokler ni pred tedni prišel kar na- q kmet iž Rusije, ki je pripeljal na .;e ° Prvo njegovo ženo. Misliti si mora- nj 2a«udenje starižev in druge žene, ko 1 ,f> Padla Rusinja krog vratu in tfa pri- srčno pozdravila. Ko sq celo stvar pojasnil li, so se pričeli pogajati s ženam?, kateri obe sta trdili, da imata pravico na moža. Sodniku bo pač težko razsoditi, tako, da boste obe ženi zadovoljni in da se nobeni ne zgodi krivica, s Mrzel zrak proti jetiki, Naziranje, da morajo živeti jeucm v sicrono zaiuirje-mn prostorih m se morajo varovan ziasti prca prepinom, sedaj ne veija v ec. Cisto drugo naziranje je zavladaio, Zuravijenfje jetičnih v svežem zraku se je taivo ouues-lo, oa sc ga bouo v spiosnem oprten m tucii držah, Sicer pravi neki am^nKansia zaravmk, da m m«akor dokazano, da bi vpuv soinčmh žancov blagoaejno vpiival na jetične in tudi ne, da bi bilo idealno pooneoje za jetične ravno ono z oosti som-ca, A^ravi, aa je ravno mrzel zrak prav posebno zdravilen, aa je pa topioia v zvezi z viago prav zanič. Opira se pri svojem dokazovanju na pc#kuse z morskimi pre-šički, ki so jih cepni z tuberkelbacili in jih izpostavili raznovrstnim higieničnim in knmatičnim razmeram. Nekatere so imeli na deželi, druge ob morski obali, druge na raznih višinan in pod raznim soincem, Nekaj pa so jih dejali v pariški laboratorij v temen prostor, kojega okna so bila vedno odprta. Vse poskusne živaii so dobivale isto hrano. Kakor hitro je ena poginila, so jo poslali v Pariz v preiskavo. Dogodil se je čudež, da so najdalje živele živali v temnici pariškega laboratorija, Dočim pravimo, da jc najidealnejše podnebje za jetične Ono z dosti solnca, malim vetrom, suhim zrakom m ne preveliko višino nad morsko gladino, je neki angleški zdravnik spravljal svoje bolnike na kraje z malo solnca, nasprotno pa močnimi vetrovi, mnogo vlage in prav nizko višino nad morjem. Ubogi bolniki, ki so prav za prav samo poskusni predmeti za žep tega ali onega zdravnika. Amerikanski zdravnik je trdil, da ugodni uspehi v zdravljenju bolnikov v švicarskih Alpah in v visokem gorovju sploh niso delo solnčne svetlobe, pač pa delo mrzlega zraka. Zboljšanje bolnikov sc na takih krajih pojavi zmiraj šele takrat, če je koža žc močno ožgana in nam da nekako varnost pred svetlobnimi žarki, Saj je znano, da bledi ljudje, ki ne postanejo rjavi, tudi ne ozdravijo. Največ uspehov dosežemo tudi v visokem gorovju zmiraj le pozimi. Morebiti so ti uspehi v zvezi z globokim dihanjem v višinskih krajih. V Oetztalskih Alpah so šteli v višni 3300 metrov med samimi ledeniki števi- lo dihov, izpostavili so kožo glave in rok polni luči in so pustili vplivati nanjo znane ultravioletnc žarke. Poprečno dihanje je znašalo na minuto sedem dihov, To je pa dosti manj kakor v dolini, A s počasnejšim dihanjem sc je pojavilo globočje vsrkavanje zraka. Tako amerikanski in angleški zdravniki. Današnji nauk pa pravi: Veliko solnca, visoka lega, če le mogoče med 1200 in 1800 metri, čisti zrak, pa je vseeno, ali je topel ali mrzel, samo da ni vlažen, To so dognali najnovejši poskusi v najbolj znanih in preizkušenih sanatorijih. b Umor v Zagrebu. V Zagrebu so našli v neki koluži blizu železniške proge na samoborski cesti truplo mlade žene v črni obleki, ki jo bila kakih 22 let stava. Bila je zamotana v razparano vrečo, okoli nj« pa so ležalo prazne steklenice različne velikosti. Sodi se, da je ta žena Primorka, ki jo prišla v Zagreb prodajat olje. Truplo ima na desni in na levi strani glave rano, ki je napravljena od uboda z nožem ali bajonetom. Truplo so fotografirali in jo prinesli v mrtvašnico. Storilec je neznan. Skoraj gotovo, da žena ni bila umorjena na onem mestu, kjer so jo naSli, ampak j« bila tja samo prepeljana z vozičkom, pokritem z vrečo in s par stek lenicami na nji, da so ljudje mislili, da vozi morilec steklenice. s Bivši cesar Viljem se boji noža. Viljem postaja od dne do bolj nervozen. Kot javlja neki pariški list, ga je zdaj strah noža. Viljem vidi zdaj same nože; na njegovi pisalni mizi, na nočni omarici, v postelji... Tu pa tam se zasliši iz njegove sobe krik, sluga prihiti in Viljem mu veli: »Odnesite proč ta nož!« Sluga napravi tako, ko da jc izvršil povelje, in strah ga nekaj časa popusti. Čez kakih deset minuf pa se nož pojavi zopet — seveda samo v Viljemovi domišljij — in začnejo se nove muke. Dopisnik pariškega lista je imel pri liko, da je videl bivšega cesarja na izpre-hodih v amerongskem parku, ne da bi govoril ž njim. On pravi, da nosi Viljem neko staro oguljeno uniformo in klobuk s peresom in da sc opira na palico. s Zverinstvo na zverinstvo. Zagrebški listi poročajo o novem zverinstvu. Nek delavec v tovarni za katran je zapazil pred nekaj dnevi, kako plavajo v potoku kosi dozdevnega govejega mesa, To sc miaci'oua!ec), Alfreda KaBIai (Hal. BOcijaSst) in Josipa Feriolio (Jnietlsvas^ da izprašijo cd oaisale takojšnjo paacž »»esla, M ja oQvoiono e-J veliko navffirncsii). (Dalje.) Oranža m m sorodnice. Oranžno drevo, imenovano tudi oranžna agruma ali pouiciančno drevo, postane kakih sedem metrov visoko, ima vedno zelene usnjate liste in bele, dobro dišeče, precej velike cvetove, viseče kakor grozdje. Sadež je kroglasta jagoda z več ali manj debelo žlezasto oljnato kožo, ki pokriva, neko gobavo plast, katera pokriva sacfno m&so. Naravoslovci poznajo splošno le sadež cittus aurantium, ki ima dve vrsti: sladko, to je prava oranža, in grenkokislo, to je pomeranča, Botaniki pravijo, da se je oranža razvila iz pome-ranče. Divja raste oranža še v bengalskih gozdih, v Birmi, iužni Kitajski in Kočin-čini kjer je menda njena domovina. Fo tej domovini se oranža tudi imenuje citrus sinensis, to se pravi kitajsko jabolko. Nič več v rabi pa ni ime pomesina, kar bi pomenilo ravno isto. V 17. stoletju so bile oranže v Evropi še tako redke, da so jih mogli kupiti samo knezi in jih pošiljati drug drugemu v dar. Na Španskem in Grškem so pa začeli kmalu goiiti kitajsko tujko in hitro so nastali oranžni gaji, zlasti v bližini samostanov. Glavna kultura oranže je pa sedaj doma v Italiji, kjer gojijo sedaj 150 vrst. Ne bomo opisovali posameznih vrst; nekaterih pa le ne smemo prezreti. K niim spada n, pr. krvava oranža z otoka Malte, meso je sladko, krvavordeče pisano ali pa čisto krvavordeče. Je posebna vrsta oranže, ne šele nastala s cepljenjem ali vbrizgavanjem, kakor so nekaj časa mislili. Druga vrsta je dvoinosadna oranža, kjer vsebuje vsak sadež v svojem gornjem delu še drugega notranjega. Zopet druga vrsta je violetna oranža, koje listi in nezreli sadeži imajo violeten dih in ki nam služi samo za kras. Posebna vrsta sladke oranže je ponipelus s hruškastimi, debelokožuimi in rjavooranžnimi sadeži. | Njihovo dobro dišeče, malo kiselkasto ro- j za ali bledorumeno meso se da lahko deliti, ker je zaprto v velike sočne vreče; | ! to nam olajša uživanje dva do treh kilogramov težkega sadu. Čuano ime pompe-lus je francoskega izvora. Angleži pravijo tej oranži Sadok; tako se ;e imenoval kapitan, ki je prinesel oranžo iz Azije v Zahodno Indijo. Angleži ji pravijo tudi goljufiva oranža, kar se z resnico prav nič ne ujema. j Cela Itaiija se peča s kulturo agrum, ! pod kojim imenom razumemo oranže, ci-! trone, mandarine, cedrate, bergainote itd., a največ jih izvaža le Sicilija. Samo iz Palerma so jih izvažali letno za 10 do 20 milijonov lir, za 9 do 10 v amerikansko Unijo, za poldrugi milijon v Anglijo itd. Mesina jih je izvažala na leto za kakih 15 milijonov. Pozneje je pa nastopila za to sicilsko kulturo težka kriza: vrednost zemlje se je znižala, nadprodukcija je bila prevelika, glavni vir dohodkov, Unija, je ušel. Ameri kanska oranžna dežela je danes Kalifornija; izvrstno uspeva oranža zlasti najugu, vzhodno od mesta Los Angeles. Pred vojsko 80 proizvajali na leto več kot za 18.000 vagonov, na vsak vagon 300 zabojev. Francoska produkcija oranž in citron je majhna v primeri s potrebo. Uvažajo z otoka Haiti in iz Unije. Zanimivo je to, da v okolici mesta Orange (izgovori; oranž) sploh ni oranž. Zato tudi na Francoskem splošno znani pregovor: V Oran-ž uni oranž. Pač pa gojijo v jugovzhodnem delu Francije v velikem obsegu sestavlja-tnje parfimerij iz oranžnih cvetov, deloma tudi iz lupin in listov drevesa. Glavni kraj te industrije je okolica Nice. Skozi štiri tedne prodajo tam vsak dan 15 do 20 tisoč kilogramov oranžnih cvetov. Na Španskem se s kulturo oranž in citrone tudi zelo pečajo, zlasti v okrajih Sevilla in Valencia. Škoda le, da razsaja tam — pred vojsko — neka bolezen, ki j hoče uničiti vse nasade. Kako je bilo med vojsko in kako je &edaj, ne vemo. Prvovrstne oranže uspevajo na Balearih, na i dobrem glasu v pristaniščih Sredozem-: skega morja so zlasti oranže glavnega ba-! learskega otoka Mallorca. Portugalska je i vsa pripravna za kulturo agrum; tudi na grških otokih je šla hitro kvišku. Druge dežele oranže so Egipet, Sirija, Mehika; Južna Amerika, v Avstraliji, Japan in različni zahodfaoindijski otoki. Klasična dežela oranžne kulture je bilo pa in ostane tudi vnaprej otočje Azorov, kojega oranže so znane po vsem svetu. Na celem svetu je uporaba oranž in njenih sorodnic v zadnjih dveh desetletjih prav zelo zrastel. V marsikakih deželah, ki so navezane na uvoz, se je podvojila in celo potrojila. Prodaja, no čepljep x> Celju v hiši r4at*odnecja doma ' «»3 je otvorila »JVliitenska čevljarska zadruga**, t. 6. Čevlji iz pravega usnja v vseh vrstah od težkih delavskih do elegantnih. Trpežno ročno delo. Oglejte si osebno J Roman. Spisal Aleksander Petofi. (Konec.) »In za to srečo se moram zahvaliti Vam, ker bi jo brez Vaše pomoči ne poročil že Bog ve kdaj.« »Tudi mene srčno veseli, ljubi nečak, da sem ie pripravil do sreče, prav v srčno ' veselje mi je .,, kako tudi ne? del sreče, ki jo storimo drugim, odpade tudi na nas. Iti moram. Bodi zdrav. Tedaj, kot sem dejal, zapusti to stanovanje, poišči si boij primerno, vzemi služinčad in začni živeti na bolj sijajen način,« »Kot ukažete, ljubi stric!« Ko sera Ternjevega vnuka obiskal enova, sem vstopil skozi sijajno opremljeno sobo do njega. Blesteča oprava, številno služabni- stvo. »Naenkrat si postal pameten, ljubi moj nečak,« sem mu dejal, »ko me ubogaš. In kako se sicer počutiš sredi lega udobnega življenja,« »Vse bi bilo dobro, ljubi moj stric,« je odgovoril, »toda priznati moram, da me nekoliko dolgočasi, ker sem bil kot rokodelec navajen na vedno delo. Spočetka mi je ugajalo brezdelje, zdaj mi je pa bolj in bolj v nadlego.« »Ti si ne znaš pomagati!« seru zaklical. »Toliko premoženja, pa sc dolgočasiš! Bogatinu se je treba samo ozreti in užitki ter zabave sc Irtu ponujajo kar same od »Poskusil sem že to in ono.,. toda pustil sem vse, ker mi je nudilo samo kratek užitek, ki ni imel trajnosti,« »Igraš na karte?« »Ne.« »Tedaj igraj na karte; to je najnedolž-nejša zabava in sicer taka, da nas ne zdolgočasi, ampak nam ugaja bolj in bo!).« »Toda, če izgubim?« »Dobiš drugič zopet.« »Toda, če zgubim zelo mnogo?« »Pridi k meni, toliko ne moreš tako kmalu izgubiti, kolikor lahko dobiš od tnene. Sploh pa izgubč samo boječi igialci. Če velja pregovor, da sc sreča smeja pogumnemu, komu, tedaj velja gotovo igri.« In Ternjejev vnuk je začel igrati na karte in je postal ravno tako strasten, a ne tako srečen igralec ko njegov ded^ prej ko sem priigral jaz njegovo premoženje. Čez nekaj mesecev je prišel ves obupan k gneni, da ima že enega otroka, da drugega pričakuje in ,. da je zaigral vse svoje premoženje. Zasmejal sem se glasno in ga potolažil s toliko vsoto, kot so bile prejšnje. — Zdaj mu nisem dal izkopati denar y, svoji koči, ampak v gozdu poleg nekega parobka, ko sem mu dejal, da sem dal radi ,varnosti zakopati denar na več mestih ... Že bi kdo vendarle odkril en del, ostal bi *ai drugi. Dan pred tem, ko sem začel pi-®ati te doživljaje, je prišel Ternjejev vnuk (zadnjikrat k meni, bolj potrt ko kdaj tottrej. »Čemu la potrtost?« sem ga vprašal. »Že zopet sem vse izgubil,« je vzdihnil. »Je to vse?« sem dejal. »Otročarija!« »Se nekaj se mi je zgodilo. Moj ubogi ded je prišel pred'nekaj tedni v strašni revščini k meni (o te bede si ne morete misliti!) in pred nekaj dnevi je umrl, Bog se ga je usmili!!« »Kaj?« sem zaklical. »Tvoj ded je p. earl?« »Da.« > lia!,,. Pokoj njegovi duši,.. Pokoj njegovi duši... ti si tedaj zaigral vse pre-možene.« »Vse...« »No, nič ne de; takoj ti bera pokazal, kje dobiš znova denarja, da se izkoplješ iz zadreg. Koliko ctrok imaš zde;?« »Dva.« »Ali ju ljubiš?« »Neskončno.« »In onadva tebe?« »Tudi me ljubita.« »In tvoja žena?« »Ona živi samo zame ur za moje otroke, to dobro bitje .,,« »No, glej,.. glej,.. tedaj tvoj ded, ubogi starec, kje je pokopan?« »Na pokopališču.« »V katerem delu?« »Poleg vrat, ker je pokopališče že polno.« »Samo da počiva, ubogi človek. Čakaj tedaj, povedal ti bom, kje leži denar, največja vsula, kar si jih do sedaj dobil, a tudi zadnja. Več nimam; skril seut jih dobro, tja, kier nihče ne sluti, da so, ker sem zelo mislil na varnost denarja.« »Kje naj ga poiščem, ljubi stric? ... sedaj bom gospodaril tako, da bo denarja do smrti dovolj.« »O, s tem denarjem boš izhajal do smrti, le nikar ne skrbi. Za cn korak severovzhodno od vislic, dva čevlja globoko v zemlji leži denar.« »Dva koraka od vislic? ...« »Da, tam je, zapomni si dobro: en korak severovzhodno od vislic, dva čevlja globoko v zemlji.« »Razumem, Hvala Vara, moja srčna hvala za Vašo plemenitost. Hvala še enkrat.,.« »Rad, prav rad sem to storil, moj nečaki« Šel je. Sledil sem niu v toliki razdalji, da rac ni videl. Nekaj korakov od"vislic sem se skril v grmovje. Šel je v mesto, kar nisem dvomil, da prinese lopato, Ko je poslalo mračno, je prišel... dospel do vislic ... in kopal. Segel je v jamo, potegnil nekaj iz nje in se zgrudil. Še dolgo potem so je zdramil,.. ozrl se ,,. in začel teči... poslal... pričel zopet teči,,. — To je trajalo nekako dve uri. Bila je zvezdnata noč, toda brez mesečine, videl sem samo temne obrise, a iz njenih gibov sem mogel spoznati najvišjo stopnjo obupa. Spanec me je omamil. Vrgel serrt se na tla in zaspal. Ko sem se drugo jutro zbudil, se je ravno prikazalo solnce Izza obzorja. Bilo je ravno tako lepo jutro, ko pred šestindvajsetimi leti, ko so obesili mojega sina. Orzl sem sc na vislice .., Nek človek je visel na njih .,. Ternjejev vnuk,,, , Obesil se je sam na isto vrv, ki jo je v nadi, da bo dobil zaklad, izkopa! v pre- tekli noči, kamor sera jo bii jaz zakopat preje. Po cesti so šli ljudje, pomignil sem Pm< naj pridejo bližje. Prišli so in so sneli samomorilca. Vrv sem vzel jaz in se odstranil, _ Šel sem na pokopališče, kjer je počivala Roza, toda ne k Rozinem grooU, ampak r.a grob Baltazarja Ternjeja in go* voril: . ,, »Baltazar Ternjej, ali slišiš moj Čuj me, jaz sem, Matija Andorlaki... y si spravil mojega sina na vislice po krvniku, jaz sem ap spravil na vislice tvcleSfa vnuka po njem samem, na iste vislice, n® katerih je visel moj sin .., z isto vrvjo, K* je v moji roki in ki jo polagam na tvoj grob. Le obesi se nanjo, kjer si, na oh®111 svetu!« a Krompir za IV. okraj. Stranke trtegu okraja dobe krompir v četrtek, dn® 20. t. m. in v petek, dne 21. t. m, Pn Miiheišnu na Dunajski cesti. Določa tale red: v četrtek dopoldne od 8 do “ štev, 1 do 150, od 9 do 10 štev". 151 do 300, od 10 do 1! štev. 301 do 450, poldne od 2 do 3 štev, 451 do 600, 0“ 3 do 4 štev, 601 do 750, od 4 do 5 štčy» 751 do 900. V petek, dne 21. i. m. doj poldne od 8 do 9 štev. 901 do 1050, 9 do .10 štev. 1051 do 1200, od 10 do ]} štev. 1201 do 1350, od 2 do 3 štev, 135* do 1500, od 3 do 4 štev. 1501 do 1650, oA 4 do 5 štev, 1651 do konca. Stranka dob* za vsako osebo 5 kg krompirja. Kilograt*1 stane 80 vinarjev. a Kislo zelje za V. okraj. Stranke pc' tega okraja prejmejo kislo zelje r.a ze!e**a nakazila za krompir v četrtek, dne^ 20. V m., pri Jakopiču na Mirju. Določen je tal* red: dopoldne v četrtek od 8 do 9 1 do 500, od 9 do 10 štev, 501 do od 10 do 11 štev. 1001 do konca. Strank dobi za vsako osebo 2 kg. Kilogram stan I krono. t a Kislo zelje za VL okraj. StraI! 1 šetstega okraja prejmejo kislo zelje na * lena nakazila za krompir v četrtek, 9 20. t. m., pri Jakopiču na Mirju. Doioc ^ je tale red: popoldne od 2 do 3 štev. , do 400, cd 3 do 4 štev. 401 dv 800, 4 do 5 štev. 801 do konca. Sranka dob* vsako osebo 2 kg. Kilogram stane 1 K- . a Kislo zelje za VII. okraj. Stran** sedmega okraja prejmejo kislo zelje na 1 lena nakazila za krompir v petek, dne Z' t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen J • tale red: dopoldne od 8 do 9 štev, l y 350, od9 do 10 štev. 351 do 700, od 10 II štev. 701 do konca. Stranka dobi * vsako osebo 2 kg. Kilogram stane X , a Kislo zelje za Vin, in \%. okjjj Stranke osmega in devetega okraja do kislo zelje na zelena nakazila za krotnp v petek, dne 21. t. m., pri Jakopič*1 , Mirju. Določen je tale red: VIIL « popoldne od 2 do pol 4, IX. okraj od P . 4 do 5. Stranka dobi za vsako osebo 2 8' Kilogram stane 1 krono. Izda Intel! kor.sorcij »Večernega list«*. Odgovorni urednik Viktor CeačM- _, Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubil*111