URADNI VESTNIK OKRAJA L J U B L J A N A LJUBLJANA, 26. JUNIJA 1962 LETO IX., ŠTEV. 49 42. Na podlagi tretjega odstavka 3. Siena zakona o ustanovitvi enotnih gospodarskih zbornic (Ur. list FLRJ št. 22-267/02) izdaja Okrajni ljudski odbor Ljubljana po sklepu Seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 22. junija 1062. ODLOK 0 določitvi števila članov upravnega odbora gospodarske zbornice okraja Ljubljana 1. člen Upravni odbor gospodarske zbornice okraja Ljubljana ima 20 elanov, poleg teh pa še predsednika, podpredsednika in tajnika. Upravni odbori dosedanjih zbor-nk izvolijo izmed sebe po 5 članov. 2. člen Gospodarska zbornica okraja Ljubljana prične z delom 1. julija 1962. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 023-31/62-44 Datum: 22. junija 1962. Predsednik okrajnega ljudskega odbora Boris Mikoš, 1, r. 43. Na podlagi 48. in 49. člena temeljne uredbe o finančno samostojni zavodih (Ur. list FLRJ št. 51/53) L® okrajni ljudski odbor Ljubljana a seji okrajnega zbora in na seji io?>a Proizvajalcev dne 22. junija sprejel ODLOČBO 0 Prenehanju Zavoda za prosvetno — Pedagoško službo Ljubljana 1. Finančno samostojen Zavod za P osvetno — pedagoško službo Jubljan^ preneha dne 30. septembra 1962. 8. _ Likvidacija zavoda se opravi po Predpisih uredbe o prenehanju P°djetij in obratov. 3. Ta odločba se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 022-55/62-44. Ljubljana, 22. junija 1962. Predsednik okrajnega ljudskega odbora Boris Mikoš, 1. r. 44. Na podlagi IX. poglavja temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. list FLRJ št. 51/53) izdaja okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 22. junija 1962 naslednjo ODLOČBO: 1. Dijaški dom zobotchnične srednje šole v Ljubljani, Njegoševa 8, preneha dne 31. julija 1962. 2. nikom OLO, kot predsednik upravnega odbora sklada zdravstvenih centrov okraja, kot predsednik komisije za uslužbenske zadeve in kot predsednik upravnega odbora sklada za gospodarske investicije. Tone Koprivnikar, odbornik zbora proizvajalcev je bil izvoljen za podpredsednika okrajnega ljudskega odbora. Tone Koprivnikar, podpredsednik OLO je bil razrešen funkcije predsednika Sveta za industrijo in obrt OLO. Tone Koprivnikar, podpredsednik OLO je bil izvoljen za predsednika Komisiji za uslužbenske zadeve in za predsednika upravnega odbora sklada za gos; darske investicije. Janez Nedog je bil razrešen kot predsednik Sveta za tržišče OLO. Janez Nedog je bil izvoljen za predsednika Sveta za industrijo in obrt OLO. Ing. Drago Lipič je bil izvoljen za predsednika Sveta za tržišče. Ing. Marijan Tepina, podpredsednik OLO je bil izvoljen za predsednika 'bitražnega sveta za re- ševanje pritožb med svetom delovnega k - lekiiva in tajnikom OLO. Stanc Fele, odbornik okrajnega zbora je bil imenovan za predsednika Gospodarske zbornice okraja Ljubljana. Nace Nagode, odbornik zbora proizvajalcev OLO je bil imenovan za podpredsednika Gospodarske zbornice okraja Ljubljana. Peter Rogelj, je bil imenovan za predsednika upravnega odbora sklada zdravstvenih centrov okraja Ljubljana. Imenovana je bila komisija za ugotovitev delovne dobe in posebno dobe pri okrajnem ljudskem odboru: Damjan Conč za predsednika Jože Gregorič za namestnika predsednika Rudolf Burič za člana Lojze Podlogar, za namestnika člana Milan Kiauta za člana Nada Androjna za namestnika člana Franc Nemec za člana Vlado Zupančič za namestnika člana. Pojasnilo mvestitoijsm o postopku za pridobitev dovoljenja za graditev Naloge zavoda prevzameta Dom »Ivana Cankarja« in Dom »Anice Černejeve«. 3. Obratna sredstva se prenesejo na Dom »Ivana Cankarja« in na Dom »Anice Černejeve«, z osnovnimi sredstvi pa razpolaga ustanovitelj. 4. Ta odločba se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 022-54/62-44. Ljubljana, 22. junija 1962. . Predsednik okrajnega ljudskega odbora Boris Mikoš, 1. r. RAZREŠITVE, IZVOLITVE IN IMENOVANJA NA 47. SEJI OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OLO DNE 22. JUNIJA 1962 Stane Fele je bil razrešen kot podpredsednik okrajnega ljudskega odbora. Stane Fele odbornik okrajnega zbora je bil razrešen naslednjih funkcij: kot predsednik arbitražnega sveta ?a reševanje pritožb med »vetom delovnega kolektiva in taj- Z uveljavitvijo Temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Ur. 'list FLRJ št. 45/61) in zakona o urbanistični inšpekciji (Uradni list LRS št 18/61) so za investitorje in sploh za državljane nastale določene nejasnosti. Ker je postopek za pridobitev dovoljenja za graditve in za izposlovanje uporabnega oz. obratovalnega dovoljenja dejansko precej zapleten, objavljamo naslednje: POJASNILO Investitorjem o postopku za pridobitev dovoljenja za graditev Kadar sc Investitor odloči za gradnjo nekega objekta, mora vedeti, da potrebuje: i. odločbo o odobritvi lokacije; II. od pristojnega organa sprejeti investicijski program, poenostavljeni elaborat ali referat, kar ne velja za individualne državljane, kolikor z novimi zakonitimi predpisi ne bo drugače odrejeno; III. investicijsko tehnično dokumentacijo; IV. dovoljenje za graditev in V. odločbo o tehničnem prevzemu objekta in odločbo o uporabnem dovoljenju. I. V postopku za izdajo lokacijske odločbe je treba razlikovati: a) določitev lokacije objekta v primerih nedvomno dopustne uporabe zemljišča za gradbene namefte, to je za objekte v gradbenih okoliših po določbah zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Ur. list LRS št. 13/56) in b) določitev lokacije objekta v primerih uporabe zemljišča za gradbene namene izven gradbenih okolišev, po poprejšnji izdaji izjemnega dovoljenja Oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve OLO Ljubljana. V lokacijski odločbi morajo biti dani vsi elementi (stavbna črta, višina objekta nad terenom ali v nadmorski koti, arhitektonski izgled objekta, povezava s komunalnimi napravami itd), katere potrebuje projektant za izdelavo investicijske tehnične dokumentacije. ad a) 1. Investitor se naj preje osebno obrne na Krajevni urad občine ali pa na oddelek za gradbene zadeve tiste občine, na katere področju leži za gradnjo predvideno zemljišče, z ustno prošnjo za pojasnilo glede možnosti zazidave določenega zemljišča. Tu dobi investitor tudi pojasnilo 9 tem, dali leži za gradnjo predvideni zemljišče v ali zunaj gradbenega okoliša. 2. V kolikor obstoje izgledi, da bi bil uspešno opravljen postopek zA odobritev lokacije, izposluje investitor prt Zavodu za izmero in kataster zemljišč (pri bivši Upravi za kataster): — 6 izvodov overjene reambuli-rane mapne kopijo v katastrskem merilu in STKAN 203 GLASNIK — 6 izvodov situacije v merilu 1:1000, iz katere mora biti razvidno obstoječe stanje z označbo bližnjih komunikacij in objektov, z označbo podatkov o komunalnih napravah (ceste, vodovod, kanalizacija, elektrika, plin) in v katero mora biti vrisan predlog ožje lokacije. Investitorjem se priporoča, da je mapna kopija in situacija na enem listu. Vsi načrti morajo biti potrjeni od pristojnih organov in datirani. Pristojni organi za potrditev ream-buliranih mapnih kopij so Zavodi za izmero in kataster zemljišč, za potrditev situacij v merilu 1:1000 s predlogom ožje lokacije objekta pa so v mestih, kjer obstojajo Zavedi za urbanizem, ti zavodi, sicer pa odgovorne organizacije, ki so usposobljene za izdelavo investicijske tehnične dokumentacije (projektantski biroji in podobno). 3. Ko Zavod za izmero in kataster zemljišč izdela mapno kopijo in situacijo v merilu 1:1000, vloži investitor to dokumentacijo pri občinskem gradbeno-upravnem organu s posebno prošnjo, iz katere mora biti razvidna označba zemljišča, opis in namen objekta ter podatki o investitorju. Individualni državljani morajo poleg tega navesti osebne podatke (priimek in ime, poklic, bivališče, kraj in način zaposlitve, stan) in utemeljiti, zakaj so se odločili za predlagano zemljišče (lastno zemljišče, bližina zaposlitve in podobno). 4. Na vlogo stranke za odobritev lokacije se predlog preveri po občinskem preudarku najprej na seji za urbanizem pristojnega sveta pri občinskem ljudskem odboru, nato pa opravi urbanistični upravni organ ObLO komisijski ogled in razpravo na kraju samem, na katerem se zaslišijo prizadeti interesenti in ugotovijo tehnični ter drugi pogoji za izdajo odločbe o lokaciji. Lokacijska komisija je dolžna na terenu pri lokacijski razpravi preveriti pravilnost izdanih podatkov. Za primer, da vrisani podatki niso pravilni, je treba izvršiti v dokumentaciji popra ke, na kar se primer na investitorjeve stroške ponovno obravnava na terenu. Po potrebi se komisijske ugotovitve še dopolnijo z izjavami ali mnenji organov, kot so na primer Cestno podjetje, komunalne službe (vodovod, kanalizacija, elektrika, plin), Skupnost jugoslovanskih železnic, Skupnost podjetij za PTT promet, sanitarni inšpektorat, Tajništvo za notranje zadeve glede gradnje zaklonišč In požarne varnosti itd. 5. Na podlagi komisijskih ugotovitev in mnenja občinskega sveta sestavi urbanistični upravni organ občine osnutek odločbe o lokaciji in ga pošlje Okrajni urbanistični inšpekciji. Osnutku odločbe o lokaciji priloži občinski upravni organ tudi vse druge dokumente, ki se nanašajo na zadevo in ki lahko pojasnijo posamezna stališča oziroma odločitve. 6. Upravni organi ljudskih odborov občin oziroma investitorji, ki nameravajo graditi na območju mesta Ljubljane, si morajo pred izdelavo osnutka lokacijske odločbe oskrbeli vse elemente za odrejanje lokacij pri Okrajnem zavodu za urbanizem Ljubljana in to dokumentacijo priložiti prošnji za odobritev lokacije. 7. Okrajna urbanistična inšpekcija poda izjavo k osnutku odločbe o lokaciji oziroma sporoči svoje pripombe, ki jih je treba upoštevati pri izdaji odločbe o lokaciji. Obenem z izjavo oziroma s pripombami k osnutku odločbe o lokaciji, vmo Okrajna urbanistična inšpekcija vse spise urbanističnemu upravnemu organu ObLO, po en izvod osnutka lo- kacijske odločbe, reambulirane map-ne kopije in situacijskega načrta v merilu 1:1000 pa zadrži za svoj arhiv. Ta postopek velja do potrditve ureditvenih načrtov po Zakonu o urbanističnih projektih (Ur. 1. LRS št. 22-127/58), potem pa občina sama izdaja odločbe o lokaciji za objekte v gradbenem okolišu. 8. Občinski urbanistični upravni organ izdela dokončno odločbo o lokaciji in jo pošlje investitorju ter drugim prizadetim organom. Investitor prejme obenem z odločbo o lokaciji tudi po en izvod overjene reambulirane mapne kopije in overjenega situacijskega načrta v merilu 1:1000. ad b) Velja isti postopek, kot je navedeno zgoraj pod točkami la (1, 2 in 3), posebej pa še naslednje: 1. Gradbeno upravni organi pri občinskih ljudskih odborih niso pristojni za izdajo izjemnih dovoljenj za uporabo zemljišč za gradbene namene zunaj gradbenega okoliša in morajo predloge investitorjev za izdajo navedenih izjemnih dovoljenj pošiljati Oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve OLO Ljubljana, predlogom pa priključiti vlogo stranke, 4. izvode reambulirane mapne kopije, 4 izvode situacijskega načrta v merilu 1:1000, mnenje Sveta za urbanizem ObLO in vse druge spise, nanašajoče se na zadevo, ki lahko pojasnijo posamezna stališča oziroma odločitve. 2. Na vlogo stranke za odobritev lokacije na zemljišču zunaj gradbenega okoliša bo občinski upravni organ predložil strankin elaborat Oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve OLO Ljubljana, s predlogom za izdajo izjemnega dovoljenja. Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve OLO Ljubljana bo po proučitvi spisa ln po event. ogledu situacije na kraju samem izdelal predlog za izdajo soglasja Republiškemu urbanističnemu inšpektorju, ali pa bo sam zavrnil izdajo izjemnega dovoljenja. Ako bo republiški urbanistični inšpektor izdal predlagano soglasje za izdajo izjemnega dovoljenja za uporabo zemljišča zunaj gradbenega okoliša, si bo pridržal za svoj arhiv po en izvod reambulirane mapne kopije in situacijskega načrta v merilu 1:1000. 3. Investitorji, ki predlagajo izdajo odločbe o izjemnem dovoljenju za uporabo zemljišča zunaj gradbenega okoliša na območju mesta Ljubljane, si morajo na svoje stroške oskrbeti vse pismeno dokumentirane elemente za odrejanje lokacije pri Okrajnem zavodu za urbanizem Ljubljana, kar mora biti priloženo prošnji za odobritev lokacije. 4. Za primer, da bo Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve OLO Ljubljana izdal izjemno dovoljenje za uporabo zemljišča za gradbene razmere, bo upravnemu organu občine vrnil 2 izvoda reambulirane mapne kopije, dva izvoda situacijskih načrtov in vse ostale na zadevo sc nanašajoče spise, katerim bo priključena odločba o izjemnem dovoljenju za uporabo zemljišča za gradbene namene. Pozitivna odločba o izjemnem dovoljenju za uporabo zemljišča za gradbene namene zunaj gradbenega okoliša se ne vroči stranki, pač pa se ji pošlje en izvod odločbe, s katero se predlog za izdajo izjemnega dovoljenja odkloni. Kolikor je izdaja izjemnega do-dovoljenja odklonjena, je postopek za stranko končan, če v zadevi ne uveljavlja pritožbe. 5. Po prejemu pozitivne odločbe o izjemnem dovoljenju izda občinski gradbeno-upravni organ po določbah 15. člena Temeljne uredbe o generalnem urbanističnem pianu (Ur. 1. FLRJ št. 78-624/49) in ob upoštevanju ostalih zakonitih predpisov odločbo o določitvi lokacije, pri čemer pa morajo biti obvezno upoštevani pogoji in pripombe odločbe o izjemnem dovoljenju za uporabo zemljišča za gradbene namene Oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve OLO Ljubljana. II. Investicijski program, poenostavljeni elaborat ali referat je elaborat, s katerim se določa investicijski objekt, ki naj se zgradi, daje analizo pogojev za zgraditev tega objekta in razlaga opravičenost njegove graditve. Investicijski program lahko izdela investitor sam, o sprejemu pa sklepa glede na svojstvo investitorja Izvršni svet, ljudski odbor, delavski svet, zadružni svet ali pa ustanovitelj podjetja v izgradnji. Ko je investicijski program sprejet, mora poslati investitor bre? odlašanja glavne podatke iz programa upravnemu organu Okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojen za področje, v katero spada investicijski objekt, da evidentira investicijsko izgradnjo. Ker se za potrebe republiških organov zbirajo podatki iz investicijskih programov za vse gospodarske in negospodarske dejavnosti pri Zavodu za gospodarsko planiranje LRS in ker se bedo ti podatki zbirali na okrajnem ljudskem odboru centralno ter pri upravnem organu OLO, ki je pristojen za področje, v katero spada investicijski objekt, naj investitorji pošiljajo upravnemu organu Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, ki je pristojen za področje, v katero spada investicijski objekt, po en izvod sprejetega investicijskega programa, kateremu naj bosta priključena 2 izvoda glavnih podatkov v smislu in ob smiselni uporabi Odredbe o glavnih evidenčnih podatkih iz investicijskega programa za industrijske objekte (Ur. 1, FLRJ št. 18/62). Za objekte individualnih investitorjev ni potreben investicijski program, prav tako pa tudi ne poenostavljeni elaborat ali referat, III. Investicijsko tehnično dokumentacijo (poprejšnji glavni projekt) izdela po naročilu investitorja projektantska organizacija. Ta dokumentacija naj bo izdelana najmanj v 4 enakih izvodih in v tem številu predložena obenem s prošnjo za izdajo dovoljenja za graditev občinskemu gradbeno-upravnemu organu. Tehnično kontrolo investicijsko tehnične dokumentacije opravi občinski upravni organ, ki v ta namen ne izda nobene posebne odločbe in ki po izvršeni kontroli opremi investicijsko tehnično dokumentacijo z ustrezno klavzulo, elaborat pa zapečati ali zaplombira. IV. Prošnjo za izdajo dovoljenja za graditev vloži investitor pri občinskem gradbeno-upravnem organu, prošnji pa mora priložiti: 1. investicijsko-tehnično dokumentacijo, 2. potrdilo o zagotovljenih finančnih sredstvih, 3. potrdilo pristojnega organa, da je nameravana graditev v skladu s prostorninskimi načrti (odločbo o odobritvi ožje lokacije), 4. soglasje vedno-gospodarskega organa, če je investicijski objekt odvisen od vodnega režima ali če vpliva nanj, 5. soglasje organa, ki je pristojen za promet in zveze, če utegne investicijski objekt vplivati na varnost in pravilno funkcioniranje prometa po kopnem, po vodi ali v zraku, 6. soglasje drugih prizadetih organov. Dovoljenje za graditev izda občinski gradbeno-upravni organ. V. Ko je končana graditev investicijskega objekta ali objektov družbenega standarda, je treba pred pričetkom njihove uporabe zaprositi za tehnični pregled zgrajenega objekta ali objektov. Prošnja se vloži pri občinskem gradbeno-upravnem organu, ki opravi tehnični pregled jn ki je pristojen za izdajo uporabnega dovoljenja. STROŠKI organov IN strank Posebni denarni izdatki organa, ki vodi postopek, kot so: potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, oglase in podobno, ki nastanejo v postopku o kakšni upravni stvari, gredo praviloma v breme tistega, ki jc ves postopek povzročil. Vsaka stranka trpi praviloma sama svoje stroške, ki jih ima zaradi postopka, kakor so stroški za prihod, zamuda časa ter izdatki za takse, za pravno zastopanje in strokovno po-moč. Stroški so praviloma zaračunani strankam pred izvršitvijo komisijske razprave ozir. pred ogledom prizadetega zemljišča ali objekta. Stroški so strankam zaračunani s posebnim sklepom. TAKSE Upoštevati je treba določbe Zakona o upravnih taksah-(Ur. 1. FLRJ št. 28-513/59) in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah (Ur. 1. FLRJ št. 23-389/61), ki so v obravnavni materiji v glavnem naslednje: 1. tar. št. 1: za zahteve, prošnje, predloge, prijave in druge vloge, se plača 50 din. 2. tar. št. 5: za pritožbo se plača 200 din. 3. tar. št. 6: za vsako prilogo se plača 30 din, če obsega spis do 10 prilog, sc plača za vsako prilogo po 30 din, če obsega spis nad 10 do 30 prilog, se plača za vse priloge 1 taksa 300 din, če obsega spis nad 30 prilog, sc plača za vse priloge 1 taksa 600 din- 4. tar. št. 7: za vse odločbe, za katere ni predpisana posebna taksa, se plača 200 din. 5. tar. št. 39: za odločbo, s katero sc dovoljuje lokacija gradbenega objekta, se plača 1000 din. 6. tar. št. 41: za akt, s katerim sc izda dovoljenje za graditev, sc plača ne glede na to, ali jc zgradba zasebna ali družbena lastnina: A. zn stavbe, ki so namenjena pretežno za stanovanje: a) v krajih do 10.000 prebivavceV 500 din, b) v krajih nad 10.000 do 50.000 prebivavcev^ 1000 din, c) v krajih nad 50.000 preb Iva v-cev 2000 din. B. za gospodarske objekte: a) za tovarniške zgradbe 20.00° din, ULASN1H STRAN 203 b) za stavbe, ki so namenjene predvsem za obrt, trgovino ali kakšno drugo gospodarsko dejavnost: — v krajih' do 50.000 prebivavcev 2000 din, — v krajih nad 50.000 prebivavcev 3000 din, c) za manjše kmetijske objekte 500 din, d) za druge gradbene objekte 2000 din. Opomba: za dovolitev rekonstrukcije, razširitve, dozidave ali popravila stavbe, se plača polovica ustrezne takse iz le tar. št. 7. tar. št. 42: za odločbo, s katero se dovoljuje gradnja hidrotehničnih naprav za izkoriščanje vodnih sil, se piača: A. za pretočne naprave (majhne elektrarne, vodne mline, valjarne, žage); a) do 500 KM 2000 din, b) nad 500—1000 KM 10.000 din, c) mul 1000 KM 50.000 din. B. za naprave za vodovode, namakanje in melioriranje ter za drugačne vodne zajeme: a) z zmogljivostjo do 1000 litrov v sekundi 1000 din, b) z zmogljivostjo nad 1000—3000 litrov v sekundi 5000 din, c) z zmogljivostjo nad 3000 litrov v sekundi 25.000 din. C. za odločbo, s katero se dovoljuje gradnja naprave z akumulacijo, se plača taksa iz točke A. ozir. točke B te tar. št., povečana za 50 %. 8- tar. št. 43: za dovoljenje za radijsko postajo se plača: e) za ladijske in letalske radijske postaje 2000 din, b) za radijske postaje prometnih podjetij, izvzemšl radijske postaje iz točke a te tar. št. 5000 din, c) za radijske postaje družbenih organizacij 1000 din, d) za druge radijske nostaje 10.000 din. 9. tar. št. 62: za overovitev načrta pri državnih organih se plača 1000 din. 10. tar, št. 70: za pregled mesta, kjer se namerava zgraditi zgradba ali naprava, se plača, če znaša predračunska vrednost: a) do 2,000.000 din 1000 din, b) nad 2,000.000 do 10,000.000 din 2000 din, c) nad 10,000.000 din 5000 din. 11. tar. št. 71: za pregled celih stavb ali posameznih prostorov, potreben za uporabo dovoljenja, se plača: a) do 5 prostorov 1000 din, b) nad 5 do 20 prostorov 2000 din, c) nad 20 prostorov 5000 din, za pregled drugih gradbenih objektov (novih, obnovljenih ali preurejenih), potreben za uporabo dovoljenja, sc plača 0,5 promile od obračunske vrednosti objekta. Ta taksa ne sme znašati več kot 100.000 in ne manj kot 200 din. 12. tar. št. 72: za pot državnega uslužbenca iz pisarne na zahtevo stranke se plača za vsak cel ali začeti dan 500 din. Taksa po tej tar. št. se plača naprej, in sicer za vsakega uslužbenca posebej. Takse se plačujejo samo v državnih kolekih. Ljubljana, dne 20. junija 1962. Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve OLO OBČINSKI LJUDSKI 08B08I OBČIMA DOMŽALE 468. Na podlagi 14. in 39. člena temeljnega zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni bat FLRJ 52-847/59) in 26. člena sta-tuta občine Domžaie je občinski ljudski odbor Domžale na seji občinskega zbora in zbora proizvajav-cev dne 26. aprila 1962 sprejel ODLOK o proračuna občine Domžale za leto 1962 1. člen Proračun občinskega ljudskega odbora Domžale za leto 1962 obsega: din I. dohodke v znesku ki sc zmanjšajo za 780,600.000 1. 9,3 % od skupnih virov dohodkov za sklad za skupno financiranje strokovnega šolstva za območje okraja Ljubljana 43,189.000 2. 16,3 % od skupnih virov dohodkov za sklad za skupno financiranje negospodarskih investicij na območju okraja Ljubljana 75,697.000 3. 26,8 'U od vseh dohodkov za občinski sldad za šolstvo 177,339.000 4. 1,7 % od vseh dohodkov za občinski sklad za telesno vzgojo 11,249.000 5. 7 % od vseh dohodkov za sklad za komunalne potrebe družbenega standarda 46,320.000 6. odvod v 10 % posebno proračunsko rezervo 37,711.000 tako, da ostane za financiranje proračuna 389,095.000 ”• Izdatke v znesku 389,095.000 - 2. člen čavet za finance in družbeni plan m ^bfblašča, da razporeja sredstva nr^ihmske rezerve za premalo nn=avi“cne nepredvidene izdatke posameznih proračunskih postavk inskega proračuna ter da odobra-D_ 1 plačila za izredne izdatke iz let računske rezerve do štiri petine i,- 5a Plana proračunske rezerve Ri_J* n^nadnemu poročanju občin-*cemu ljudskemu odboru. p 3. člen so „°SCv, del proračuna, v katerem razčlenjeni dohodki in izdatki proračuna, so sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok velja ed objave v »Glasniku'«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa sc od 1. januarja 1962. Številka: 400-8/62-2. Datum: 26. aprila 1962. Predsednik občinskega ljudskega odbora Franc Habjan 1. r. dohodkov 1. del — 2. del — 3. del — 4. del — 6. del — del del del del del del 8. del — 9. del 10. del PREGLED in izdatkov proračuna ObLO Domžale po delih A. DOHODKI Skupni dohodki Posebni dohodki Dohodki državnih organov Ostali dohodki Prenesena sredstva Skupaj vsi dohodki Odvod v sklade in 10 % posebno proračunsko rezervo Ostane za kritje proračunskih izdatkov B. IZDATKI: Prosveta in kultura Socialno varstvo Zdravstvena zaščita Državna uprava in sodstvo Komunalna dejavnost Negospodarske investicije dotacije: — samostojnim zavodom 31,900.000 — Družb, organizacijam 21,399.000 — skladom 45,000.000 — ostale dotacije 12,515.009 Obveznosti in garancije Proračunska rezerva Skupaj izdatki I: za 1. 1962 464.400.000 312.400.000 1.500.000 2.300.000 780.600.000 391.505.000 389.035.000 11.831.000 26.806.000 23.109.000 126.940.000 29.524.000 110.S14.C00 32.323.000 27.743.000 389,095.000 03ČINA KAMNIK 453. POPRAVEK odloka o premiji za mleko, prodano neposrednim potrošnikom V odloku o premiji za mleko, prodano neposrednim potrošnikom občinskega ljudskega odbora Kamnik, objavljenem v »Glasniku-« okraja Ljubljana št. 42 z dne 1. junija 1962 je pri tiskanju v 1. členu izpadla ena vrsta besedila. Cit, člen se pravilno glasi: 1. člen Gospodarskim organizacijam, ki prodajajo sveže kravje mleko, se bo izplačevala iz občinskega proračuna premija za mleko, ki ga predajajo neposrednim potrošnikom. Iz tajništva občinskega ljudskega odbora Kamnik 470. Na podlagi 1. odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52), 16. točke 8. člena statuta občine Kamnik in 150. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 2/59) je Občinski ljudski odbor Kamnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizva-javcev dne 30. maja 1962 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o tržnem redu. 1. člen Besedilo II. in >V. odstavka 3. čl. odloka o tržnem redu (Glasnik okraja Ljubljana št. 82/59) sc črta. 2. člen Besedilo 23. člena se spremeni In se glasi: Za uporabo prodajnega mesta zunaj tržnice ali v pokritem prostoru tržnice, kakor tudi za uporabo prostora na drugem kraju, navedenem v 2b točki 2. člena, plača prodajavec oz. uporabnik stojnino oz. pristojbino, ki jo predlaga Komunalno podjetje Kamnik in potrdi občinski ljudski odbor. 3. člen Besedilo 24. člena se spremeni in se glasi: Za enkratno uporabo prostora: A. pred ali v tržnici: a) minimalni prostor v dolžini 65 centimetrov z. uporabo prodajne mize ali prostora na tleh 40 din, b) rezervacija nit stalna uporaba prostora v tržnici v dolžini 1 metra 100 din, c) prostor pred tržnico z uporabo lastne stojnice ali ročnega vozička 200 din, d) prostor -pred tržnico z uporabo vprežnega voza 300 din. B. Izven tržnice in njene okolice ob občasnih priložnostih z uporabo: a) ročnega vozička 400 din, b) vprežnega voza 600 din, c) lastne stojnice 1000 din. C. Pristojbina: a) Kostenjarjem se za uporabo prostora za eno sezono odmeri pavšal 2000 din, b) lastniki vrtiljakov, cirkusov in drugih zabavnih dejavnosti plačajo dnevno od ma prostora 5 din, c) prodajavci suhe robe, sadik in drugih proizvodov, ako ne uporabljajo prostora iz 1. točke 2. člena, plačajo dnevno od m2 prostora 10 din, vendar najmanj 50 din od prostora. Stojnino mora plačati prodajavec takoj, ko zasede prostor, pristojbino pa plača uporabnik ob najemu prostora za vso dobo naprej. 4. člen Ta odlok velja od 1. junija 1962 dalje, objavi pa se v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 020-39/62-1/1. Kamnik, dne 30. maja 1962. Predsednik občinskega ljudskega odbora France Vider vol 1. r. VSEBINA 42 Odlok o določitvi števila članov upravnega odbora Gospodarske zbornico okraja Ljubljana 43 Odločba o prenehanju Zavoda za pro-svetno-pedngoško službo Ljubljana 44 Odločba o prenehanju Dijaškega doma zobotehnične srednje šole v Ljubljani Razrešitev, izvoUtev in Imenovanja na 47. seji obeh zborov OLO Pojasnilo Investitorjem o postopku za pridobitev dovoljenja za graditev 468 Odlok o proračunu za leto 1962 občine Domžale 463 Popravek odloka o premiji za mleko, prodanega neposrednim potrošnikom občine Kamnik 470 Odlok o spremembah ln dopolnitvah odloka o tržnem redu občine Kamnik Zaključni računi gospodarskih organizacij STRAN 204 GLASNIK Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE* Radomlje Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Mengeš AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra PASIVA Za p št Naziv Dostavke Znesek /ap v 000 din št Naziv p >sv=tvke ZnescK v 000 din A Osnovna sredstva i. Osnovna sredstva 17.297 2 Denarna sredstva osnov nlh sredstev 4.983 B Sredstva skupne porabo 3 Sredstva skupne porabe 4. Denarna. sredstvo skupne porabe C. Obratna sredstva 5. Skupna obratna sredstva . D. Izločena sredstva B. Denarna sredstva rezerv nega sklada In drugih skladov ?. Denarna sredstva neraz porejenih sredstev E. Sredstva v obračunu ln druga aktiva B Kupci in druge terjatve 9 Druga aktiva situpap 568 3.739 1.085 3.807 6.810 2.156 '40.445 A Viri osnovnih sredstev L Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe 3 Sklad skupne porabe 1 Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev j Sklad obratnih sredstev 3 Drugi viri obratnih sredstev ' D Rezervni sklad Ul drugi sklatil i Rezervni sklad ln drugi skladi 8. Viri nerazporejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10 Dobavitelji ln druge obveznosti 11 Druga pasiva Skupaj 15.872 10.039 727 2.627 3.640 1.133 5.023 1.139 240 40.415 Računovodja. Predsednik UO: Direktor: Marija Bernik Ivan Nastran Anton Rcpovž AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1960 PASIVA šl Naziv postovke v 000 din 3t Naziv postavke v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 53.126 V Sklad osnovnih sredstev 10.850 2 Denarna sredstva osnovnih sredstev 1.471 2. Drugi viri osnovnih sredstev 45.912 B. Viri sredstev skupne B. Sredstva skupne porabe 3 SIclad skupne porabe 6.282 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstvo skupne 7.748 1 Dhugl viri sredstev skupne porabe 1.776 porabe 68 C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 1.547 C. Obratna sredstva 22i337 6. Drugi viri obratnih 5 Skupna obratna sredstvo sredstev 106 O Rezervni sklad D. Izločena sredstva In drugi skladi 6 Denarna sredstva rezerv* l. Rezervni sklad ln drugi nega sklada ln drugih skladi 1.374 skladov 1.167 0 viri nerazporejenih I. Denarna sredstva neraz sredstev — porejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu in druga pasiva E. Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 10.339 9 Kupci in druge terjatve 6.834 10 Dobavitelji ln drugo 7.421 9 Druga aktiva 1.6G8 obveznosti 11 Draga pasiva , 1.012 Skupaj: 94.439 S k u paji 94.439 Računovodja Predsednik UO: Direktor: Jurij Jerič Ivan Mušič Jože Petek Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Domžale AKTIVA BILANCA 0» dan 31. decembra 1960 PASIVA Znesek Za p Naziv postavke v 000 din Naziv Dostavke v 000 din A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 27.200 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih 25.GG8 3 Denarna sredstva osnov- 2.170 sredstev 7.858 nih sredstev B Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe 15.549 porabe 3 Sklad skupne porabe 4 Drugi viri sredstev 14.205 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne skupne porabe 1.688 porabe 78 C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 5.208 C. Obratna sredstva 8. Drugi viri obratnih 5 Skupn,a obratna sredstva 8.942 sredstev 2.074 D Rezervni sklad D. Izločena sredstva ln drugi skladi e Denarna sredstva rezerv 1. Rczcrv.il sklad ln drugi 2.482 nega sklada ln drugih skladov J Denarna sredstva neraz 2.764 8. Viri nerazporejenih sredstev porejenih sredstev 15 B. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva C. Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 5.474 B Kupci ln druge terjatve 9 Druga aktivo 10.153 2.064 10. Dobavitelji ln druge obveznosti It Druga onslva 3.C80 603 Skupaj: 68.935 Skupaj! 68.935 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Štefka Volgcimit Franc Javornik Franc Zapušek 1 Zaključni račun KMETIJSKEGA POSESTVA, Domžale AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 19G0 PASIVA Z£p Naziv postavke Znesek v 000 din Zap. Naziv postavke Znesek v oou din j A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 12.106 l. Sklad osnovnih sredstev 1. Drugi viri osnovnlli 9.072 2 Denarna sredstva osnov- 3.737 nlh sredstev 464 O. Viri sredstev skupne B. Sredstva skupne porabe porabo 3 Sklad skupne porabe 4. D'rugl viri sredstev 55 3- Sredstva skupne porabe 1. Denarna sredstva skupne 43 skupne porabe 3 porabe 7 C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 555 C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih S. Skupna obratna sredstva 1.910 sredstev D Rezervni sklad D Izločena sredstva in drugi skladi 8. Denarna sredstva rezerv- f. Rezervni sklad ln drugi nega sklada Ul drugih skladov f. Denarna sredstva neraz- 40 8 Viri nerazporejenih sredstev 148 porejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva E. Sredstva v obračuna 9. Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 847 8. Kupci ln druge terjatve » Druga aktiva 771 711 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 11 Druga pasiva 1.384 184 S k n p a J i 16.050 S k u p a J i 16.058 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Štefka Volgemut Franc Javornik Franc Zapušek Zaključni račun podjetja »NOBLESSE«, moško in žensko krojaštvo, Ljubljana, Cankarjeva 12 AKTIVA BILANCA na dan 31. derembra 19CI1 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Z5atp Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev l. Osnovna sredstva 1.052 l Sklad osnovnih sredstev t. Drugi viri osnovnih 1.200 2 Denarna sredstva osnov- nlh sredstev 148 8. Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe porabe 1. Sklad skupne porabe 1. Drugi viri sredstev 3 Sredstva skupne porabe l Denarna sredstva skupne skupne porabe — porabe — C. Viri obratnih sredstev 8. Sklad obratnih sredstev 703 C Obratna sredstva 8. Drugi viri obratnih 3 Skupna obratna sredstva 1.019 sredstev -• D Rezervni sklad O Izločena sredstva In drugi skladi 6 Denarna sredstva rezerv t. Rezervni sklad ln drugi nega sklada ln drugih 75 skladi 8. Viri nerazporejenih 81 i Denarna sredstva neraz sredstev 15» porejenih sredstev 9 B. Viri sredstev R. Sredstva v obračuna v obračuna ln druga pasiva •- Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 753 « Kupci ln druge terjatve 215 10. Dobavitelji ln druge l Druga aktiva 1.044 obveznosti 144 l! Druga pasiva 520 Skupaj: 3.562 Skupaji 3.562 Računovodja! Predsednik uOi Direktor: Ivana Rossi Jože Heric Vinko Scflc • Alojz Zontar Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Moravče AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1960 PASfVA Zap Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna sredstva A Vlil osnovnih sredstev t. Osnovna sredstva 1. Denarna sredstva osnov- 63.319 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih 21.912 40.400 nlli sredstev 2.611 B. Viri sredstev skupne B. Sredstva skupne porabe porabe 8 Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev - 8 Sredstva skupne porabe 8 Denarna sredstva skupne skupne porabe 96 porabe 96 C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 4.132 C. Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 8.024 1. Skupna obratna sredstva 21.726 sredstev D Rezervni sklad D. izločena sredstva In drugi skladi 1. Denarna sredstva rezerv- l Rezervni sklad in drugi 1.626 nego sklada ln drugih skladi skladov 2.340 1 Viri nerazporejenih 1. Denarna sredstva neraz- sredstev porejenih sredstev 61 E. Viri sredstev v obračunu In draga pasiva 8 Sredstva v obručunn 9 Kratkoročni krediti 20.100 ln druga aktiva ta obratna sredstva 1 Kupci in druge terjatve 6 Dnina aktiva 17.916 1.081 10 Dobavitelji ln druge obveznosti 6.225 674 1! Druga pasiva a K u p a J i 109.100 8 K u p a ) i 100.108 Vodja računovodstva; Preti.. UOi Direktor: Regina Gril Franc Lovrač Karol Lavrič