Posamezne štefflk«* • radue Din —‘50, ob no* 5 daljah Din 1*—« ,TABuK* uba)a rsat dan, taaren S nedelje m praznikov, ob 18. uri z J da.umora naaledniera dne ter stare ■ mesečno r>o posti D 10*—», sa ino« * tomslvo D 18 —, doatavljea na dor-D U*'~, na iikaznice J) Ir Inserati po dogovoru Naroča b« upravi ,T-MAE1130E, Jurčičeva ulic Leto: SIL Poštnina Dlačans v golovln?. ABOR l Posamezne Storilke* IT«. S ; rsdn« Din —»SO, «b no« S deljah Din 1»—. Z CTEEDUI^TVO m nahaja r Harf- • JJ boru, Jurčičev« »L št. 4, JU nad« ■ ■ b trop j e. Telefon interurb* it. 276. 5 • UPIIAVA se nahsja v Jurčičevi p ■ ZČ&EthSSiJte l • čua štev. 11.787. J J Na naročila bre» denarja mm ■ ‘j d lira. — Kokopiat »• M rračajo. J Maribor, četrtek 20. julija 1922. Številka: 161. Državna kriza na Poljskem. . , 2e je več ko šest tednov, Kar je podala ostavko vlada Ponikovski - Mi-ehalski na Poljskem ih še vedno traja tkri^a dalje. Ne le da ni videti rezultata^ ampak celo po ostrenje' ' iz vladne *rize nastaja državna kriza. Vlada oliv/inskega, Pilsandskijevga prijatelja, je po par dneh življenja doživela v sejmu (parlamentu) poraz. Glavni odbor sejma, ki je bil izvoljen proti v°lji Pilsudskega, je.izvolil Korfantija novega ministrskega predsednika. Pa jo naletelo na odpor pri predsedniku republike Pilsudskem in zanosil je, da odstopi. Strankarske razmero v poljskem *©jniu (parlamentu) so — kakor smo 2e Poročali — takšne, da njegova se- ^ stava no odgovarja več volji poljskega Naroda. Pel poslancev ni voljen, am-Pak imenovan, celi deli države — gornja Slezi ja — sploh niso zastopani, ■^asprotstva notranje —* in zunanje Politične naravo so so poostrila, sejm 3® postal za vladanje -nesposoben — narod žc]| n0Yih. volitev. . Levico sejma tvorijo kmetje in so-^iGalfeti. Pri zadnjem, gla&ovamju je ^ela^ 206 glasov .Pesnica s centrom v*ed Šteje, odkar se je mali »Klub kon-stitucijonalnega dela« vrgel na desni-213 glasov. Obe skupini ste torej pridno enako močni. In vendar je desni-sedaj že trikrat pripravila poraz Andskemu: pri vzpostavitvi glavne-odbora, ki nominira kandidate za '«UnifitrsJj.o predsedstvo, pri zrušenju • dnevnega min. predsednika Sliwin-®^&ga in končno sedaj, ko je proti volji Pilsudkkega glavni odbor nominiral Korfantija za min. predsednika,. ^ Ves čas, odkar obstoja samostojna k oljska, se vrši med strankami težek '®ej za politično moč. Vsakokratna hladna stranica — in dozdaj je bila to ta vica — ima seveda več upanja, da dob; zase odločilne glasove malih skupin, ki so na velike stranke naslanjajo r°d slučaja do slučaja. Poleg mnogih drugih važnih zakonskih predlogov jto&a sejm še rešiti no(v*i volilni zakon ter nadaljevati delo za sanacijo državnih financ, katerih letni deficit je napasel na 400 milijard. Notranja politika- stoji v znamenju novih volitev. V »unanji politiki zahteva desnica konsolidacijo pred vzpostavo nove Rusijo^i fronto proti Nemčiji, levica pa fronto 'Proti Rusiji in vsaj gospodarski sporazum z Nemčijo. Pilsudski in vojaški cnitelji odobravajo zunanje-politična ■načela levice, ker ne izključujejo možnost vojnih zapleti ja jev na vzhodu. Zato desnica vodi oster boj proti Pil-sudskemu. Kot afront proti sebi smatra^ Pilsudski tudi kandidaturo Korfan-ltyja,* znanega voditelja poljske vstaje v Gornji Sleziji, ki_ je dala antanti o-ibilo pošla, p redno jo je diplomatskim :!Potom zadušila, in ki jo prinesla Poljakom znatne teritorij alne uspehe. — ■pilsudski grozi z odstopom — državna kriza je na vidiku, Pilsudski sam je pred Seat 'tedni iz-fcval sedajno krizo. Nastopil je takrat Proti vladi Panikowslvega in jo vrgel, ^er je hotel imeti vlado gotovega, političnega programa, vlado levice. Naj-ftovejši dogodiki se morajo vsled tega fctfiatrati nesporno za poraz leviee in 'Pilsudskega. To Priznava tudi organ Poljske soeijalistrčno stranke »Robot-»lfc«, ki pa obe-nem ostro napada Pil-®iulskega, ceš da je sklenil pakt z des-kico.^ Predsednik' socialističnega kluba Pa je izjavil Pil andskemu, da nima Pravice brez dovoljenja svojega kluba ir-azgovairjnti s katerokoli skupino des-mce, Stjranjka j© 'tiovjnh preptala Naša vlada in banka za obnovo Avstrije. Beograd, 19. julija, (Izvirno.) Švicarske banke. Ta banka naj se V včerajšnji seji ministrskega sveta ustanovi z glavnico 100 milijonov Švi-se je razpravljalo o ponudbi Balkanske carskih frankov ter naj služi za obno-banko glede nakupa konj, ki jih dobi vo Nemške Avstrije. Naša vlada je naša država na račun reparacij. Vlada je to ponudbo odklonila ter skleni- sprejela poziv, naj se udeleži pri tej banki z vsemi avstrijslc. obligacijami, la, da sc najprej posvetuje o tem z re- ki jih ima naša vlada. Vlada jo pred- log zavrnila, ker so te obligacije edina garancija, ki jo ima naša vlada, da bo Avstrija plačala vojno odškodnino. paracijsko komisijo. Nato se je vršila razprava o mandatih, Ivi so jih predložila nekatera ministrstva, nakar se je razvila daljša debata o predlogu Državna kongres obrtnikov v Sarajevu. : 3: Za jadransko železnico preko Sarajeva. Sarajevo. 19. julija. (Izvirno.) vso državo. Od finančnega ministrstva Kongres obrtnikov v Sarajevu je bif naj zahteva prepoved uvoza vseh onih danes zaključen. Poločila so se pravila predmetov, ki se lahko izdelujejo do- ma v državi. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se zahteva, da se izgradi jadranska železnica preko Sarajova, v bodoče pa se naj pri vsakem takem vprašajo tudi pridobitni obrtnih zadrug, izvolilo centralno vodstvo s sedežem v Beogradu ter sklenilo, da so izdaje poseben zadružni list kot glasilo udruženja. Centralno vodstvo naj se nemudoma obrne na vlado projektu in izposluje, da se dosedanji obrtni za- sloji kon bivše kraljevine Srbije razširi na Trgovska pogodba z Avstrijo podaljšana. Beograd. 19. julija. (Izvirno.) žavo in Nemško Avstrijo. Podaljšanje Zastopnik ministrstva za trgovino in velja s 1. julijem t. 1. Protokol vsebuje industrijo ter diplomationi zastopniki tudi določbo, da lahko vsaka stranka avstrijske republike so podpisali dne po preteku treh mescev, pogodbo od-12. t. m. protokol, s katerim se podal j- pove. ša trgovinska pogodba med našo dr- Kriza v Italiji. ■ R i m , 19. julija. (Izvirno.) Generalna stavka v Novari traja dalje. V To-lentinu eo prisilili fašisti oFčinski odbor, da je odstopil. Radi tega nasilja je izbruhnila generalna stavka. Rim, 19. julija. (Izvirno.) Poročilo ministrskega predsednika Pe Fac- +e jo bilo do srede preloženo. Večinski listi odklanjajo krizo v tem času, do- . ... čim jo smatrajo levoliberalni listi že videti, kako se^razvojeao razmere, za dejansko ter nominirajo Orlanda in Mussolinija kot kandidata za sestavo bodoče vlade. ■ . . ,: Še en poskus z Rusi v Haagu. Haag, 18. julija. (Izvirno.) Na popoldanski seji neruskih komisij je htevajo pa, da morajo razpravljati z Rusi samo o tem, kar njihovo izjavo in zahteval runmnski strokovnjak v ime- nedavno izdani komunike prekliče. nu vseh na Rusijo meječih držav, naj se še enkrat skliče skupna seja z Rusi. Ra.tyn je proti večeru sporočil ruski delegaciji sklep neruskih komisij ter Francoski, belgijski in italijanski stro- povdarjal, da bo to zadnji sestanek ne-kovnjaki so pristali na ta predlog, za- ruskih komisij z rusko delegacijo. IZ NAROBNE SKUPŠČINE. ' Beograd, 19. julija. Včeraj se Je nadaljevala razprava o .proračunu. Prvo poglavje o vrhovni državni u-pravi je bilo sprejeto. V razpravi o proračunu ministrstva pravde so govorili dr. Hohnjec, ki na naših solni-jah ni našel nič dobrega, dr. Koritn, ki je izjavil, da bo glasoval za proračun, Lušič, ki je napadel odvetnike, min. dr. Markovič, ki je branil sodno uradništvo proti napadom, dr. fiecerov. Proračun ministrtva pravdo jo bil sprejet. Zbornica je prešla na razpravo o proračunu ministrstva prosvete Govorili so: klerikalec Sndaro-vic, NSSair Deržič. radikalec Ivanič kleirik&loc Pulič. AVSTRIJSKI FINANČNI MINISTER PROTI VALUTNEMU VERI-ZENJU. Punaj, 19. julija. (Izvirno.) Finančno ministrstvo je izdalo natredbo, s katero se zabranjujo od danes naprej prosto trgovanje z inozemskimi plačilnimi sredstvi, bodisi na borzi ali v zasebni kupčiji. KANAPA TRGUJE Z RUSIJO. Pariz, 19. julija. (Izv.) Glasom londonske vesti »Ma.tina« je Kanada zopet obnovila trgovske odnošaje s sovjetsko Rusijo. BORZA’, PEMON1STRACUE PROTI POD RA. ZEN JU KRUHA NA PUNAJ U. Punaj, 19. julija.. (Izvirno.) Pa-nes krog devite ure dopoldne se je zbralo' pred parlamentom krog 1000 delavcev iz tovarn za železniške vozove 16’4"50^ *,,- svečo in milo, kjer so demonstrirali _ V™1*’ proti pod-naženju ka’uhn. Delavci z-rde- S Zagreb', 19. julija. (Izv.) Sklepni JoutzI: Pariz 700, Curih 1.6.35—16.40, London 3.79—3.80, Berlin 18.---------19.-—, Punaj 0.22^—0.25, Praga 192M—193 — Milan 404.--------408.—, Newyonk 84—S5, čimi traki so bili reditelji ter so ^vzdrževali red, tako da nikjer ni prišlo do nemirov. Posefana depuitaeija je odšla v parlament, kjer je vložila'.protest de-lavatva,. kron 0.01 in eedecm osmin, Praga 11.65-Newyork 5.20?i, Berlin 107'/4, Pariz '44.40, London 33,20, Italija 24.25, Budimpešta 0.39H, Varšava 0.09}; Bukarešta 3.30, Imš zadnje dni zopet težko krizo, k"et so iz narodne delavske stranke izstopili štirje poslanci in šli — na desno. Poskus kompromisno rešitve vladne krize se ni posrečil — izšel je iz nje Kc>rfan-ty kot bojni kandidat desnice. Boj, ki se da-nes bojuje v Poljski, ni novega datuma, ampak sega daleč nazaj v korenini v strankarskih bojih' bivše ruske Poljske, se vleče skozi celo svetovno vojno, jo prešel v poljsko republiko in tvori glavni motiv njene notranje in v gotovi meri tudi zunanje politike. Ima polno tragičnih momentov. V teh bojih se javlja osebnos-t Pilsudskega kot moža izredno silne volje, a ne vedno moža potrebne mirnosti in politične razsodnosti. Rojen iz bogate plemiške rodbine — postane vodja revolučne delavske stranke, izdaja konspiratjrvni list, pojde v ječo in pregnanstvo. Za časa vojne postane voditelj poljske brigade v avstrijski vojski, se bojuje skupno z Nemci, a sej končno postavi proti njim in jo od njih! zajet. V Varšavo se vme kot bodoči predsednik države. Iz sila težavnih začetkov organizira armado in pričenja' sanjati o Poljski kot velesili, o popolni razdelitvi Rusije, napade Kijev. Oni dan, ko ga sprejema Varšava kot zmagovalca, je njegova armada poražena. Posreči se mu, zahraniti katastrofo,-pričenja bratska doba miru. A Pflsud-ski nima miru, izzove novo krizo —i morda sanja o novih vojnah, morda1 hoče poraziti samo svoje notranje nasprotnike. Tudi ta boj nosi pečat njegovega duha. Morda bo poražen — miroval ne bo. Mož z licem starega poljskega plemiča je mož vseh možnosti. Morda se poda v volilno borbo, a nihče niti Poljaki — ne more danes pied- Le eno je gotovo: čim bolj bodo trajali notranji boji, tern/bolj bo trpela Poljska in tudi sosedne države. Interesi Male antante, na katero se Poljska naslanja, zahtevajo nujno rešitev poljske državne krize. Bankrot utopi]. Konferenca za konferenco se ruši, vse priprave za obnovo bratstva ter za vzpostavo večnega mira razpadajo v. prazen nič; vera v poboljšanje človeštva se je izkazala zopet kot prazen fantom, utopija. In vendar je _ ravno vsled trpljenja v svetovni vojni toliko ljudi prišlo do prepričanja, da to tov Piljenje no more ostati brez moralna nagrade in zmage višjih' idealov duha nad profiti materijalizma! Med temi' številnimi je bil tudi veliki fantast ^ b onostran morja — predsedink ameriških Združenih držav Wod.roow Wilson. Prišel je s svojimi 14. točkami, prišel je s svojo Zvezo narodov. Toda le prekmalu je spoznal, da so njegove sa.nje v praksi, v resničnem političnem življenju neizvedljive. Razočaran je zapustil Pariško konferenco in sploh Evropo, a za plačilo mu je odrekla zaupanje še Amerika sama — izrviolila si jo drugega predsednika. Kaj bi Amerika, dežela materijalizma, s fantasti in platoničnimi reformatorji olo-vešta? -Tako Kot 'Wi)lson, tako so propadi? doslej še vsi oznanjevalci bralstva; enakosti, večnega miru. Tako je propadel Buddha, piopadel je Kost,_ propadel je Tolstoj, propadel je socializem-Človeštvo jo nepoboljšljivo, ker bo telo osjtalo vedno močnejše nego duša, ker je duša ujeta v telesu in ne telo v duši. Najbolj tragično pri vsem pa jo, da so oni kd so hoteli, človeštvu dobro, mu v resnici le še bolj škodovali: Vse lepe'in krasne ideje preporoditeljev, velikih idealistov in ljubiteljev Slove-šty& so špekulirajoči ljudje, izkorišče- situacije, izrabili v svoje nečedne namene. Tudi vzvišenemu Kristovemu Hanibiu niso prizanesli, Njegovo cisto ljubezen eospremnili v sovraštvo vojn fe, krvoprelitij. Da, še danes izrabljajo /hrezvešitneži njegov nauk in njegovo Sme v umazane matmi j alistične namene; dovolj je že, ako opozorimo tu na klerikalce, ki s Kristom in njegovo^ vero javno kupčujejo kakor z ribniško •kramo. Enako so izrabili ljudje tuji ■Wilsonove točke v svoje umazane namene. •Njegov' nauk o samoodločbi narodov so možje, ki so oblačili in vedrili )na mirovnik konferencah uporabili ,vselej takrat, kadar so hoteli, kak narod prav posebno udariti, kadar bi mu 'bilo treba z njim koristiti, takrat jpa seveda o njeni niso hoteli niti slišati.. ' Istotako je postala lepa ideja Zveze narodov naravnost zločinsko orodje velesil za. ‘zatiranje enakopravnosti med državami ter pravic malih narodov.-Današnja Zveza narodov ni nič drugega nego institucija velesil, s ka-itero si. te hočejo zavarovati za vedno v/se, krivične pridobitve iz svetovne vojne. Te par primerov na j^ zadostuje za zgled: Med drugimi • je_ naloga Zveze narodov čuvati Avstrijo, da se ■ne združi z Nemčijo, ter obenem »veda tpdi čuvati neposredno nad tem. da se npši koroški rojaki ne združijo z nami. Nadalje je namen Zveze narodov čuvati nad tem, da ostade naše Primorje pod Italijo ter da se nobenemu Italijanu v’ naši državi ne skrivi-niti las, do-čim smejo Italijani v Italiji nemoteno kUti naše ljudi itd. To je nastalo iz lepe misli vesoljnega bratstva in enakosti med naredi ~~ Zveze narodov. I o Ije nkstalo iz vzvišenih Wilsonovih gesel , Toda pot razočaranja onih, ki so .verjeli v zmago boljše strani človeštva, ki so verjeli v lepe fantome, v utopjje, gre še dalje, še nižje, Materijalisl ione strasti človeštva so se po vojni le že :br>lj. razpasle, zavzele v-se večje dimenzije. Med naredi danes ni niti toliko .medsebojne ljubezni, dobrohotnosti in popustljivosti, kakor je je bilo pred svetovno vojno. Na konferencah in sestankih, ki naj bi družili, se poraja vedno več razdora,- kljubovalne sovražnosti, egoizma. Idealiziranje je danes samo še vaba v past. Gorje posamezniku, ki se da zapeljati s to vabo, še bolj gorje pa narodih To vidijo m vejo vsi trezni in zreli narodi, to vidijo Angleži, Francozi, Italijani in celo Nemci in Rusi in se teinu primerno tudi utrjujejo. Poglejmo le Italijane! Koliko lepih besed o vzvišenih idealih bratstva in miru razmečejo njihovi državniki, kadar jih to nič ne stane in kadar -gre, recinio, za, nas, kadar na šo sami med seboj, jim je. edino sveto geslo »sacro egoismo«.- Iti dočim so v Wa«hiiigtonu hoteli doseči za Jugoslavijo razorožitev, sami neprestano grade novo bojno orožje, osohito zrakoplove in porbnornike. Enako pa delajo tiiiii vsi stali neizvzemšd Nemce, ki se pripravljajo na revatlžo sicer tajno, toda, sigurno. Vera v večni mir in v bratstvo narodov se razblinja v nič. Bila je posledica vojne psihoze, ki izginja z mirom. Split. Mesto preteklosti in bodočnosti! ■Katero mesto v Evropi se kakor Split ■lahko ponaša s tem, da ga je ustanovil rimski cesar, da v njem preživi svoja stara leta l Katero mesto v Ji v rop •ima kakor Split izgled, da v najbližjih letih postane pomorsko izhodišče ne lo velike države, kakor je Jugoslavija, ampak najibrže tudi izhodišče^ veliko večjega kompleksa,,, cele Srednje Evrope? Zato jo Split vreden, da si ga_ ogledamo. V Avstriji, kjer so nas cepili ter nam,, obračali oči le na cesarski Dunaj .ter v kraljevsko Budimpešto, smo komaj mimogrede izvedeli, da se nahaja tam doli v pusti in siromašni Dalmaciji neko mesto, ki te rove Split. Kdor se je zanimal še dalje za tomesto, je končno morda, izvedel še to, da se- v tem mestu nahaja palača rimskega carja Dioklecijana, oziroma narobe, 'da se nahaja mesto Split v toj palači. Več ni bilo mogoče izvedeti. Danes, kb živimo v svobodni jugo-goelovenski državi, kateri pripada tudi rifl-šfl. divna Dalmacija s Špikom, frmp na to prastaro mesto ponozni. — Črnke Kpliikd sgoefovia- To uvideva danes ves svet, le pri nas je žalibog šo vedno nekaj ljudi, ki ali res tako duševno omejeni, ali. pa tako zakrknjeni, da tega. ne vidijo ali pa, ka.r je bolj neverjetno — nočejo videti! To so ljudje’, ki. hočejo, naj hi le naša. država bila tako neumna ter bi lepo zavrgla v .sako -oborožen jo, da, celo orožništvo in policijo ter naj bi letala od enega do drugega sovražnega naroda, ter ga, poljubljala in objemala, same miroljubnosti, kar bi pomenilo za nas nič več in nič manj kakor konec. Otresimo se raje nad v prazne fonto-me, v bolne utopije ter pripravljajmo ih utrjujmo se' za, oster boj za, obstanek, ki nas šc čaka. kajti vojne bodo še vedno, kakor So bile. bodo tako dolgo, kakor bo živelo človeštvo, ki bo nosilo v sebi vsa slaba nagnjenja, katera je nosilo doslej in nosi še danes. Politične vesti * Kongres zem 1 joršdniških strank češke, Poljske. Jugoslavije in Bolgarske se vrši v oktobru v Pragi. * Načrt za novi gospodarski red. Londonski list »Daily News« _ naglasa potrebo, da se takoj najde soliden načrt za izvedbo novega gospodarskega reda. Finančni zlom Nemčije, žalostna usoda Avstrije in neuspeh haaške konference so predznaki katastrofe. Res.e-nje celega problema je v ozki. zvezi^s sporazumom med Anglijo in Francijo v reparacijskem vprašanju. Za to stavi list predloge: 1. Francoski dolg Angliji se naj anulira. 2. Nemški ropa raci jski dolg se naj zniža na 2500 milijonov funtov šterlingov. 3. Francoska mora ratificirati waehingtonsko konvencijo in reducirati svoje oboroževanje na nivo. ki se bo določil. 4. Vsfvari naj se mednarodno posojilo, ki bo v prvi vrsti porabljeno v korist Francije. 5. Nemčija se sprejme v Zvezo nabodov kot reden član Sveta Zveze. * Grško-turški konflikt. Na zadnjo noto angleške, vlade o sestanku kome-renee za bližnji vzhod je francoska vlada odgovorila z meni or an dom, v katerem predvsem izjavlja, da. pristaja na angleške predloge. Stavi s svojo strani sledeče predloge: L Obe stranki morata'. sprejeti stavljene pogoje. 2. Konferenca se naj vrši v Bejkosu. 3. Grški se prizna pravica, da preišče vse ladje, ki so na potu v turške luke. 4. Ojačiti se mora zaščita, krščanskih manjšin v azijski Turčiji. Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. (Od 8. do 17. septembra.) Vsem poseinikom in razstavljale cm naznanjamo, da je južna železnica dovolila na vseh svojih, progah 50 odstotkov popusta za osebni in tovorni promet. Popusta pa so deležni samo oni. ki .se izkažejo z legitimacijo i,u znakom: ki te bo prihodnje dni izdal. Prodajalce znakov in legitimacij objavimo pravočasno- Legitimacija velja ob enem kot permanentna vstopnica v razstavne prostore. ______ skih' spomenikov, koliko starih umet n in krije za svojimi zidovi! Ostanki DioMecianove palače, četvero, vrat, peristih mavzolej, tempelj, koliko dobro ohranjenih krasot! Tam preko, le uro hoda; od obale, v drugem, solinskem zalivu, pa nepregledne vrste ostankov starih rimskih hm f teatrov, tempeljev. trgov, kopalji, palač, hiš, cest, vodovodov — ruševine nekdanjega velikega, ponosnega mesta. Salonac, današnje mesto izkopanin — Solin. A še dalje doli na levo Kaštelanska n vijeva i_n koncem nje živ arheološki in umetniški muzej — Trogir. Krog teli zgodovinskih spomenikov pa bujno južno zelenje, spodaj -sinje valujoče morje, gori sdlnce, toplo južno solnce, a tam zadaj gole Dinarske planine, Mosor, romantični Klis. Topota mrtve, zgodovinske preteklosti se druži z lepoto žive narave .tople sedanjosti. Split je največje dalmatinsko mesto ter šteje kro g30.000 prebivalcev, je torej približno enako veliko kakor naš Maribot ima pa kljub temu čisto drugačno, vse bolj velikomestno zunanjost. Že ljudje so docela drugačni, zdi se. kakor da se vsakdo izmed njih zaveda, da jg .n«toec elavflih in zoams- Razstavni znaki in legitimacije bodo prihodnje dni dovršene in se bodo dopcslale vsem, ki jih naroče pri 'raz-stavneirau odboru. Lastnik legitimacije in znaka ime. pravico _ do polovične vožnje na, vseh prpgah južne železnice ■ter vedr.o prost'vstop na, razstavo. Prodajalce zpakpv in legitimacij objavimo pravočasno, tako da si jih bo lahko vsakdo n aha vil. Oglasi za razstavni katalog se sprejemajo še do l, avgusta, na kar posebej opozarjamo vso trgovce, obrtnike, in-dustrijalce in gostilničarje. Po tem roku se bodo sprejemal,! in sera,ti. le še, v kolikor bo ,fo.,-dopuščal prostor in tisk. Naj tfikdb ne zamudi te ugodne prilike za' najuspešnejšo in ceno reklamo! Zavarovanje razstavnih predmetov. Vse razstavljale« ponovno opozarjamo, da se zavarujejo vsi predmeti proti požaru. Kdor bi želel, da se njegovi razstavni ptedmeti zavarujejo tudi zoper druge elementarne nezgode, naj to pravočasno prijavi razstavnemu odboru. Vsa pojasnila glede razstave se dobe- v pisarni razstavnega, odbora, v Mariboru, Aleksandrova, cesta št. 22. kamor se je obrniti bodisi ustmeno ali pismeno. Dnevna kronika, - DRUŠTVA OPOZARJAMO, da morajo z noticami, ki naznanjajo veselice in druge prireditve proti vstop, nini, vposlati obenem znespk za davčno pristojbino in.sicer od krajših notic po 1 Din., od daljših po 2 Din. Če taksa ni v pismu priložena (je lahko tudi v znamkah), se notice ne objavijo. — Ml in »begunci«. Kor se Kame-narovičeva, »Jugoslavija« vedno zaganja v naš Uši- -ter nas skuša pred svetom naslikati kot »sovražnike beguncev«, čeprav vede tudi v našem uredništvu ■.'begunci«, moramo enkrat vendar odgovoriti jasno in odločno, da ne bo več slepomišenja: Prod vsem moramo pribiti, da. pri nas ne poznamo več »beguncev«, ker to že oni niso več bili, ki so se sete' preselili in ne pribežali! Skoro vsi Primorci, ki žive danes v Slovenji, so taki priseljenci in ne 'begunci. Beguncev-, pravih vojnih begun cev je prav majo in niti n« prihajajo v poštev. Pa vzemimo vendar, da so tudi ostali priseljenci bili »begunci«, danes so že skoro vsi optirall za naše državljanstvo' in so torej naši državljani, pristojni v naše občine prav tako kakor vsi drugi državljani, torej niso nikaki »begunci« ali ljudje kake druge vrste. Tretjič pa se pred »begunstvom« mi ne klanjamo brezpogojno in to ravno radi tega ne, ker sede tudi v našem- uredništvu »begunci«, ki poznajo razmero in vejo, da. naslov »begunec« še ni diploma za, neomejeno o-sebno ali narodno -čistost, in poštenost. Kakor med vsako.vrsto ljudi, tako je tudi med vrsto »begunom7« mnogo dobrih, a tudi nekaj slabih. Ljubka je med vsako pšenico. Večina naših pri- niitih dob, preteklosti. Odkar je Split naš jugoslovanski, je izginilo iz njega še onih par Italijanov od poprej, tako da je Split po 97'% jugoslovanski. Jugoslovanski zato, ker Splitčani, kakor tudi že zadnjič omen jeno Dubrovnica-ni, ne poznajo p leninskih razlik, ker zanje ne obstoj a jo ne Hrvati, ne Srbi, ampak samo —. Jugosloveni. V tem so Splitčani tako odločni, da so si blokaši z Radičem in vsemi drugimi ^apostoli polomili. zobe, ob zidovih njihovega mesta ter jo morali žalostno odkuriti, ko so jih hoteli spreobrniti. Split ima poleg obal, ki so ob večerih najlepša sprehajališča, tudi moderno nrejno' moteko kopališče, za katerim se nahaja velika, lepa restavracija — Baovioe. V bačviškem kopališču se kopa lahko vsakdo, tudi oni; ki še ni bil nikoli v morski vodi, ker se prodaš ta tla odmikajo tako počasi, da se še 30 in več metrov od obale lahko stoji, ne da bi voda srednje velikemu odraslemu človeku segala do vratu. Divno sprehajališče je Marjan, z borovci in drugim zelenjem ter z agavami zasajen, na naj višja točki le 178 m visok griček, ki se dviga severozahodno od mesta, mvaam&joč zadnji dol istotako imenu- morskih’ rojakov je res zapustila svogtf-nesrečno domovino, ker jo je morala« ker .iih je k' toaiu prisilil zahrbtni tn« jec, toda priznajmo odkrito, da so prišli med njimi nekateri sem brez tega vzroka, prostovoljno, kor so mislili, d® bodo tu na račun narodne zavednosti, •katere Pa nikoli ni-rv podrobneje poz* nali, udobno živeli. Da, so sed-.j taki pustolovci' razočarani in da se zanje mi ne bomo Potegovali, je jasno, čep*1 1 hoče »Jugottia.vj.ja« zbirati pod .svojd ba ndero take »begunce«, ji nismo prav nič nevoščljivi.. ^— NarodKesofctJaln? poslanec Der«, žič se mora-ob vsaki priliki in neprihkj obregniti ob demokrate. Tako je v seji narodne skupščina 18. t. m. v svoje11* govoru pravil, da so mod drugim tudi ■demokrati v_ Celju bili krivi, da je bil* obrtna šol.a^dve lm, a pred njo, spomenik hrvaiskep? ijesnika Luke Bo tiča, ki je že skora sto leti sanjal o narodni svobod in o uedinjenju. .j S te točke je tudi prekrasen razora na mesto samo, na pristanišče, zad^ jra na solinski zaliv, koder se bo, _ • dobi Split pravo železniško zvezo, d galo veliko blagovno pristanišče, ki ^ lahko tekmovalo z vsemi ostalkm. . Obenem pa. se od tu tudi vidi, koa . se bo razvilo v bodočnosti novo spi sko mesto, ki bo — in to je odvisno s mo od pametne politike —- lahko vl dalo Jadra n rk emu morju. y Split pa je obenem tudi najid®te nejše središče za neštete izlete na. r' ke Brač, Hvar, Vis, v Kaštele. . lin, Trogir ter na jug v romanti Emiš ter. v Makarskr M anBorr sorjuirj '*T rA' BOE«" ttSSkiHrajtiP- *"^u: Strga & Dopisi. Iz Ljutomera. Prostovoljno gasilno društvo Ljutomer obhaja dne 20. avg. t. 1, 5Qletnico obstoja in priredi na ta dan veliko veselico v Seršenovem lo-?u, Ker ne čisti dobiček prireditve namenjen za. nabavo gasilnih r>< •*• '7ahi, društvo k obilni udeležbi., sosedna dru.štva pa prosimo, da upoštevajo 'lašo prireditev. Ptojske vesti Nemškutarji so začeli izzivati! Na Veselici ptujskega gasilnega društva v ceieljo 16. t. m. pri »Novem svetu« je Pokazal sin gostilničarja in mesarja •Koserja zopet svojo »inteligenco«. Na-Pram narodnim osebam, ki so mu se-,&-e nasproti pri sosedni mizi, je rabil ®raze, vsled katerih je prišlo do ostre-Sa nastopa. Posredovati je moral pod-2«pan. Ko je mladi izzivač Koser vi-nekoliko nevarno situacijo, jo je ss^eda urno popihal. Ne sovražimo Poštenih Nemcev, nemčurskih izziva-Ce7 bomo znali sami ubraniti na ?eilo občuten način! — Mariborski očividec. Mariborski. Javnosti! » -Kakor povsod, vlada tudi v Mariboru pomanjkanje stanovanj in tujec, Pride v naše mesto, le s težavo dobi Prenočišče v prenapolnjenih hotelih, dneh od 8. do 17. septembra se vrši Mariboru Pokrajinska obrtna raz-stava, katero obišče mnogo tujcev iz delov naše države. ?.& sedaj so Slavljena razna društva iz Hrvatske, I^l-®’ Bosne itd., i si bodo pri tej prijal ogledala ne le razstavo, a.mapk tu-^i-to samo. Kolikega pomena, je to Maribor, pač. ni treba, posebej pov-jati; .Nasa častna dolžfebst pa. je. da ^Pravimo'tem našim gostom bivanje na,mi čim prijetnejše, da se na.s ‘Podo vedno in povsod radi z veseljem opominjali. Za to pa. je predvsem po-v^bno,.. da jim preskrbimo 'prSnjerna «. ^°''’anja vsaj za onih par dni, ko r™°.- naši gostje. S samimi.hoteli je to f^oSe. Kakor so nedavno poročali imamo pravzaprav samo še dva vštevši onih par gostilnic s ^nbčišci. Vse'to pa pri velikem šte-Prijavljenih in še pričakovanih Costov ne zadostuje niti daleč. Zato awlira razstavni odbor Pokrajinske f^st.ave na vso mariborsko javnost razlike, da vsak po možnosti od-za. onih par dni bodisi samo podijo ali pa oelo sobo aa prenočevanje %i<*?v. Y poštev pridejo pogubno še Stanovanja dijakov, letoviščarjev in Slugih, ki razpolagajo z več sobami, '^se kompetentne oblasti Stanovanjci urad. policija itd.) bodo sla raz-*a.astavnemn odboru na roko in se morebitne rekviziclje stanovanj ni bati bi bila t.aika bojazen, neute- meljena. Prvič po preobratu bo .ob tej ftflSjsi: pogetilo naše mesto toliko tuj-in Maribor mora pri tej priliki po-da je solidno in gostoljubno ®¥tešto.. S tenn bomo pridobili mestu in ®A® samim dober glas ter privabili ^ edno več tujcev, od česar bo imelo ^ssto in vsak posameznik mnogo ko-■Pfet-i Panovno torej apeliramo na vso ■mariborsko javnost, na zasebnike, kakor .trgovce in obrtnike, da gredo v tern oziru razstavnemu odboru na roko. .Slovanka gostoljubnost se mora tu (n tokrat _ izkn zati! Prijave naj se dostavijo Pismeno ali ustmeno stanovanjskemu odseku razstavnega odboja Pokrajinske obrtne razstavo. Aleksandrova cesta št. 22, kjer so dobe v^a. ^daljna pojasnite. 'Mariborske vesti. Maribor 19. jaliia 1922. , m Pomanjkanje prenočišč v Mariju postaja vedno občutneje. Pravzaprav imamo samo še dva hotela, t. ^Memn« in »Zamorec«. Podrtija r^raidt« Wieo:« je v razpad«, najlepši ntel »Honion« pa se je opustil in se ^r®^redii v stanovanja.. Gostilne' & pre-[K;iscd razpolagajo le z neznatnim šte-nioni postelj in še te ne odgovarjajo ^»trebam in razmeram. Mnogo se je govorilo o zgradbi velikega, moder-®ga hotela, a ostalo je doslej menda flfifiV.P KTJ eorv/vjsuiflh lin načrtih Kakor je pri nas že navada. Bil bi res že skrajni čas, da bi dobil Maribor kot obmejno mesto naraščajočemu tujskemu prometu primeren hotel, da. ne bodo tujci že v Mariboru- rekli, da sc prišli na, najjužnejši del Balkana. m Iz Vrbar.ove u!?ce smo dobili že več pritožb, da vlada ponoči tamkaj grczna tema. tako da se pasauti zadevajo drug ob drugega. V vsej ulici ni namreč niti ene svetilke. Mislimo, da bi bil že skrajni čas poskrbeti ne le za Vrbanovo, ampak tudi za ostale ulice, ki šo še včdno v egiptovski temi, primerno električno razsvetljavo. ^ saj imamo na Fali na razpolago pač dovolj moči. m Sprejem trgovskih vajencev. — Trgovski gremij poživlja gg. trgovce, da pri sprejemanju učencev gledajo tudi na to, da imajo primerno šolsko izobrazbo, posebno v pisanju in računstvu. Ker so se v zadnjih letih sprejemali tudi tičenci ki niso razpolagali niti- z najpotrebnejšim znanjem, bode gremij primoran uvesti v bodoče izpit za vsprejem v trg. nad. šolo in se bodo popolnoma nesposobni učenci, ki ne' bi bili v stanu sledeit.i pouku na tej šoli, dosledno odklanjali. m Za »Otročjo bolnico kraljico Marije* so nadalje prispeli sledeči prispevki: Sidonija Belle Sv. .Turij ob juž. želez. 1479 K; Obč. urad Sodinci-Ptuj 200 K; Savinjska Posojilnica Mozirje 1CG0 K: Obč. urad Vel. Nedelja 200 K; Anica Pučnikova Slov. Bistrica 12.180 K; Posojilnica Konjice 19.000 K; Drž. zaščita dece Murska Sobota 3.001 K; Obč. urad Studenci 500 K; Šola Spod. Poljskava 541.60 K; Berg- und Hiit-temverk Store 4000 K:' Šola Sv. IJok o. S. 58 K; Šola Laško 846 K; Pr. Canj-ko Sl. Gradec 400 K: Obč. urad Ribnica n. P. 6000 K; Marija Če me.j Celje 40 K: Šola Kostrivnica-Podplat 204. K; Učiteljstvo Limbuš 160 K; • Šoia Sv. Jernej 141 K; Thea Suppanz Maribor 4000 K; Obč. MarenbOrg 400 K; Dr. Fr. Marinič Maribor SOS K; Brž. zaščita, dece Slov. Gradec 2128.K.''Šola Šoštanj 580 K: Šola. Svečina 244 K; Šola Sv. Andraž Sl. Gor. .1308 K; Obč, urad Ormož 5.560 K; Drž. zaščita dece Rogatec 2389 K; okc. Posojilnica Ljutomer 100 K: Kolo jugosl. sester Ptuj 1680 K. m Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v .Maribora nudi svojim članom izdelano otroško obleko... večjo zalogo različnih moških, ženskih in otroških čevljev kakor tudi .različnega manufaktur nega; blaga in pomladne 6trdi, vse po ugodnih cenah. m Trgovska nadaljevalna šola. (Začetek pouka). Trgovski gremij v Maribora naznanja na mnoga vprašanja da se prične prihodnje - šolsko leto na nadaljevalni šoli dne 2. oktobra t. 1. Istega, dne se bodo vršili tudi sprejemi in ponavljalni izpiti. Pojasnila, v šolskih zadevali daje vsaki torek, petek in nedeljo od 8. do 10. ure vodstvo I. deške osnovne šole v Razlagovi ul. 16. m Slovenska banka, podružnica Maribor., je prevzela, tukajšnjo podružnico Zadružne banke Split, v Gosposki ul. 20. Slovenska, banka . ima. centralo v Ljubljani in se zelo lepo razvija. — Mariborska je že njena peta podružnica. 1108 m Kokošji tat. V zadnjem času je izginilo v mestni okolici več kokoši, ne da bi bilo mogoče izslediti tatu. V nedeljo pa je aretirala policija nekega Albina K. te Krčevin?, ki je nesel' dye kokoši. Kakor je dognala preiskava^ je K. z dvema svojima tovarišema, obiskoval kokošnjake in prodajal nakradeno blago. Izročen je bil sodišču. m Kavarna v mestnem parku. Od danes naprej pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. in od 21. do 23. ure. — m Velllča Kavama. Najmodernejša kavama v Sloveniji. Na. razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. Kultura in umetnost x Ljubljanska Glasbena Matica v Rogaški Slatini Pevski zbor ljubljanske »Glasbene Matice«, ki je nedavno zelo uspešno izvedel pevsko turnejo po Jugoslaviji, priredi dne 6. avgusta, t. !. v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini koncert, pri katerem nastopi društveni mešani zbor. po številu nad 100 pevcev in pevk pM vodstvom koncertnega mojstra in ravnatelja ljubljanskega konzervatorija, g. Mat. Hubada. Zbor bo izvajal jugoslovenski program umetnih . in narodnih pesmi.-x XXIV. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani se otvori v začetku meseca avgusta. V razstavo se sprejmejo dela slovenskih umetnikov vseh smeri. Pri izberi bo poslovalo umetniško lvi^sodišče. Prijave in pošiljatve naj se naslove na: R. Jalkopič, Ljubljana. Turjaški trg št. 2,. oziroma Umetniški paviljon, najkasneje do 26. julija. — Klub »Grohar« se te pirve razstave ne udeleži, pač pa so udeleži druge ob .priliki Velikega semnja. Ako pa se hoče kdo izmed posameznih članov redeležiti t.udi te razstave. stori to lahko na svojo roko. x Jugoslovenski Poraorac, Izšla, je 12. in 13. številka s sledečo vsebino: Savremena svjetska pomorska politika — Ješ o našoj glavnoj luči i nekojim sporedninn u Južnoj Dalmaciji. — Znanost in praksa u ribarstvu. — Propadanje svetskega brodarstva i pitanje subvencije. Razne vesti. — Listak: Prvi parni bred na Jadranu. Književnost. — , Št. 13. — Važnost pomorske propagande u Jugoslaviji. — Razvijanje brodarstva. — Največji parobrod na svijetu. — Razne vesti. — Listak: Morski zmajevi. — Književnost. — Poroka uredništva. — Jugoslovenski Pomorac, edina pomorska smotra za propagando našega morja in pomorstva stane celoletno 30 dinarjev ter se naroča pri upravi v Zagrebu, Prilaz G. Deželi ča broj 67. sodišča. Maribor, 19. julija. Kaznovan nasilnež. Pred okrajnim sodnikom se je zagovarjal dne 19. f. m. 28-letni mesarski pomočnik Jož. Štoler, stanujoč v Splavarski ulici radi nevarnih groženj. ■ Ker so se njegovi in otroci v bližini stanujočega Glušiča. med salbo sprli, je zagrozil Glušiču javno, da ga bo... Obtoženec je priznal obdolžit ve, izjavil pa jo sodniku, da bo toži+elja res nabil, če bo samo radi groženj kaznovan. ■ Pritrdili so mu 200 K globe olj pa 24 ur •/;:Tiara in povrnitev 'pravdni!' stroš kov. Nemški izzivač. Danes se, je zagovarjal pred okraj, sodnikom poslovodja mizarske zadruge Franc Ussar, rojen Mariborčan, ker je v neki gostilni razžalil Henrika Omana z besedami: Schuft! Windi-seher Hu-nd! Obtbženedf ki ne zna niti besedice slovensko, kljub temu, da je poslovodja mizarske zadruge v jusro-slovenskem Mariboru, taji, da bi bil rabil drugi i®raz ter se zagovarja, s pijanostjo. Končno sta se obe. stranki pora^mali tako, da prekliče Ussar javno v' časopisju vse žalitve in plača stroške. Jugoslovansko zadružništvo v Julijski Krajini. Zadružno življenje v Julijska krajini je v težki gospodarski krizi. Zagrebška »Riitieč« prinaša o tem daljši članek, iz katerega, posnemamo: V celem obstoja v Julijteki krajini 414 aadimig; od teh j« organiziramih pri > Zadružni zvezd« v Trstu in Gorici 268, d očim je-146 še neorganiziranih. Razen tega se je ustanovilo v zadnjem času še 30 s+ avbenih zadrug, ki pa se več ali manj le prehodnijega značaja, v glavnem z namenom obnoviti cip.usto-šene kraje. Od imenovanih zadrug so 203 denarne, t. j. posojilnice, hranilnice in posojilna društva, 127 je produktivnih, t. j. gospodarska, vinamska, raleka.r-slca, sadjarjaka in sirareka dmštva, 36 konzumnih in 48 raznih obrtnih zadrug kakor mizarske gostilničarske iu stavbene zadruge. Skupno so štele te za.-diruge koncem leta 1021. nad 70.000 članov, od katerih je imela, samo tržaška »Zadružna zveza< 4fi.00rt članov. Te zadruge so danes glavna zaslomba gosipodrsko-političnega ta kulturnega ratsvoja našega naroda v Julijski krajini. V začetku zadružnega pokreta pred kakimi 30 leti je bil glavni namen zadrug, osamosvojiti našega kmeta od tujega kapitala, tu od italijanskega. samostakio&ti je sledila; politična in od tega časa naprej se j*e zadružništvo vse do svetovne vojne le* po razvijalo. S kruto roko pa. je svetovna vojna plodonosno delo več desetletij razdrla in skoraj popolnoma uničila. Prvi u-darec za zadrugarje so bila avstrijska vojna posojila, ki so jih morale zadruge podpisati na pritisk od zgoraj. Zadrugo so na ta način izgubile nad pet in pol milijona kron predvojne vred-upsti. ' Po mirovni pogodbi pa Italija niti ni dolžna, da prevzame ta dolg na-se. Govori se sicer, da bo za vsakih sta kron izplačala 30 lir, pa tudi v tem slučaju bi zadruge izgubile samo na; glavnicah vojnih posojil nad dva in četrt milijona lir. Drugi težki udarec je bila prepoved uvoza denarnih vlog iz Jugoslavije v zasedeno ozemlje, ki jo ja izdala italijanska okupacijska vojska. Vsled tega .je danes v Ljubljani naloženih 18 mili-onov kron za te zadruge mrtev kapital. To je povzročilo skoraj pri vseh! zadrugah pomanjkanje denarnih sredstev, vsled česar zadruge ne morejo normalno poslovati. Na samo, da ne morejo svojim članom dajati potrebnih kreditov, ne morejo niiti pri njih’ naloženega denarja pravočasno izpla-* fiat!. Vsled te pasivnosti pada tudi zaupanje v naše zadruge. Vložniki dvigajo svoj naloženi denar, tudi brez potrebe, boječ se, da bi naše zadrage popolnoma propadle in bi na ta način izgubili svoje premoženje. Naravna posledica tega je, da izkazujejo bilanca zadrug izgube. Režijski stroški so po vojni silno narastli, vsled omejenega prometa pa so tudi dohodki vedno manjši. Malone vse zadruge životarijo le še od svojih rezervnih fondov. K vsemu’ temu pa še prihaja konkurenca italijanskih denarnih zavodov, ki skušajo naše zadružništvo na vsak način uničiti. Italijanski zavodi so se ugnezdili v takih krajih, kjer niti prej niti sedaj ni bilo slišati niti ene italijanske besede, kakor n. pr. Ajdovščina, Postojna, Idrija, Sežana itd. Če reasumiramo vse to, vidimo, cbaJ ta organizacija, ki šteje 70.000 članov, sieer še Žiri. toda je v stagnaciji in preživlja težko gospodarsko krizo. — 5a.ua, ki jih je zadala primorskem« zadružništvu svetovna vojna, in njflt. težke gospodarske posledice, so prefež-' ke, da bi se zacelile same od sebe. Z'ati sanacijo primorskega zadružništva jie ;nepbhpdno potrebna takojšnja in izdatna pomoč. Btoz te podpore bo ‘ za* družništvo še morda leto dni žiVota rilo, potem pa popolnoma propadlo.' Kaj bi pomenila propast organizacije, 'v kateri je organiziranih nad 70.000 elanov (malone vsaka slovenska primon> ska dmžina). je aia tem mestu nepotrebno posebej tolmačiti. Primorska' zadružništvo, ki ima, pri ju goelovenskih zavodih nad 18 milijonov kron, pač po pravici pričakuje od teii zavodov pomoči v svoji težki borbi za ob stanek. ' ... Ssort. : Rapld :,GAC 1:7 (1:3), Bapid- j? imel v nedeljo graškega prvaka GAC kot gosta. Slednji so postavili simpatično hitro moštvo tehnične popolnosti ter taktične routine, ki je zamoglo nad Rapidom zmagati bi*ez. posebnega napora. Med tem, ko so tvorili Gradčani dobro ddsciplira.no zaključeno celoto, ni nudil Rapid nikake skupne igre. Pred vsem je odpovedala njega napadalna vrsta; v kateri so srednji napadalec ter obe krili Moditz in Benko popolnoma neuporafoljivi. Edine situacije pred nasprotnim goalom sta ustvarjala, Rudi in Kogej, kojih slednji je sicer deber tekač a mu njegovo tehnično popolno neznanje ne dopušča, dose' či uspehov. Ugajali so edino le Baum-gartner s svojo požrtvovalnostjo ter oba branilca. Vratar je bil kot začet' nik dober. — Igro otvori GAC, ki pričenja takoj z lenimi napadi kojih rezultat jo že v 4” lep neubranljiv goal, kateremu sledi v 8” drugi, dosežen'"po kotu. Premoč gostov postaja vedno večja, vendar se Rapid krčevito brani ter tako zamore vzdržati odprto igro. V 11” zviša Rapid po lastnem goalu serijo na 3. Nato menjajoči napadi do kler se Rapidu ne posreči v oredoru doseči v 18” edini uspeh. — Sledita v 19. in 22” dva kota. ki pa ostaneta neizrabljena, Do odmora nato od o bob strani hitri a brezuspešni napadi- V SEr&rne MaMaf; 20/.jutija iwzz diruigi polovici enaKa slika. G AC na-tiialjuj© zapooeto serijo v 15. z 11 m, v 18. tor v 20 in 39 minuti. Rapid si za •h-eaotek izvije premoči, si ustvarja n-tporaMjive šanse pred goalom belo-rdeeih. a napadalna vrsta popolnoma odreče. Če ostane Rapidovo moštvo v taikvšnjj kondiciji kot včeraj, pač ne more imeli mnogo upov v bodoče na uspehe. Koti 1:8 za goste. Sodnik g. Sapec jo bil brezhiben ter je s to pred odhodom zadnjo tekmo dosegel vsekakor najlepši uspeh. obmejne šole rep. Avstrije že vse te u-dobnosti. 3. »Zveza slov. učiteljev in ■učiteljic na Štajerskem« se razpusti t er ustanovi v slučaju potrebe svoječasno nova taka organizacija za mariborsko zaradi produkcija vzdržati velika, po lemiko z avtorjem knjižice »Problemi 1 bejših in slabih’ nasadih. Golding je ^ agrarne politike«, banskim svetnikom j polnem cvetju, med tem ko P®a’ Galičem, ki zastopa ravno nasprotno j hmelj prične poganjati ovet-ne pop^e konservativno stališče, češ da treba j Vsled vročine je začelo spodnje^lisW oblast. Gospodarstvo. sestva. Turk pa dokazuje, da veleposestva producirajo mnogo manj nego kmetje in. da ta razlog torej niti najmanj ne drži. g SejmsKo poročilo. Na svinjski se- S g Tvornico Irravat »Prvan« v Celju jem dne 14. 7. 1922 seje pripeljalo 240 j je od dozdajnih lastnikov prevzel gosp. svinj in 4 koze. Cene so bile sledeče: j Drago Cerlini. Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 350 do 600 K; 7 do 9 tednov 800 do 3000 K; 3 do 4 mesece 1500 do 1600 K; 4 do G mesecev 3800 do 2200 K; 8 do 10 mesecev 2500 do 2800 K; 1 leto 3000 do 3500 K; 1 kg žive teže 61 do 66 K; 1 kg mrtve teže 70 it; koze komad po 400 do 500 K. g Kriza češke' tekstilne industrije postaja vsled visokega tečaja češke K od dne do dne hujša.’Že danes je 29400 delavcev v tej industriji brez posta. Lani je Trgovina, obrt in indastrijr. Delegaeijsko zborovanje Zveze Staj., ačiteljev. V nedeljo 16. t. m. se jo vršilo v Mariboru delegacijsko zborovanje Zveze učiteljstva iz bivšo Štajerske. Med drugim so bili sprejeti sledeči predlogi: 1. Kakor vsa druga uprava, naj se tudi šolska v Sloveniji razdeli. v mariborsko in ljubljansko. V. svrhp temeljitejše poglobitve obče kulturnih zadev, kakor tudi. lažjega razvoja narodnega šolstva, naj se združita po dve ali več šolskih' oblasti (n. pr. či po znižanju delavskih plač. K a Slovenijo ljubljanska in mariborska g Osnovi naše agrarne politike, šol. oblast) v prosvetno direkcijo, ki pisao agronom Dragan Turk. Knjiga Je v vsakem oziru direktno podrejena1 stoji bez poštarioe kod pisca Zagreb ministrstvu prosvete. 2. Šolski oblasti, (Wilsonov trg 2.) K 25.—, poštam 2 K a&i posvečajo posebno skrb obmejne- j više. — Ta zelo temperamentno pisana mu šolstvu v tem, da gmotno podpira- j razprava so zavzema za izvedbo agrarno učiteljstvo, ki deluje v takih težkih j ne reforme po načelu, da zemlja mora . .. ... razmerah in skrbč za vsestransko po- j pripadati onemu, ki jo obdeluje. Izven j klrote je rastlina pri hudi vročini neko- itpolno opremo takih šol, ker uživajo tega vsebuje zelo ostro, a stvarno po- liko zaostala v razvoju, posebno v sla- bilo ob tem času brezposelnih, komaj 11.300. Ako bo češka krona še ] v Sarajevu. Letošnji Savezni kongres nadalje rasla, bo morala industrija se-1 bo v Splitu, kjer se bo tudi razpravlja- ; lo in sklepalo o ustanovitvi glavne zadružne banke. g Dunajska borza je ta teden otvor-! jena samo v poudeljek, sredo in petek, j g IX. poročilo Hmeljarskega dni-j štva za Slovenijo o stanju limeljslrfh i nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 35. julija 1922. Vsled pomanjkanja mo- v nekaterih nasadih rumeneti. RastU' na je pa zdrava in brez mrčesa. Ker že od dne 1. julija ni izdatno deževalo, bilo bi nujno potrebno, da bi v dos©£? obilo lepega hmelja pohleven dež temeljito premočil vsa hmeljišča. Društveno vodstvo. g Izgledi vinske trgatve v Avstriji' g Bilanca češkoslovaško zunanje tr- j P o poročilih poljedelskega ministrstva govJne. Trgovska bilanca Češkoslova- j obeta vinska trgatev v Avstriji, le 0 ške za leto 1921. izkazuje 22.4 milijair-j doseči rekord. Če bo v avgustu se ka de čK uvoza- in 27.3 milijarde ČK iz-j toplih tednov, cenijo vinski pridete* voza, Leta/ 1920. so bile skoraj enake) na poldrugi milijon hektolitrov. AV' številke ter izkazujejo 2-3.3 čK uvoza j strjja sama pa leonsumira letno saaw in 27.5 čK izvoza. 1*2 milijon hektolitrov. g Tobačne cene v Avstriji so se s g Svetovna žeW. Po informacij 15. t. m. zopet povišale za 50 do 300%.; mednarodnega gospodarskega urada * Kmečko ljudstvo je radi tega zelo o-. Rimu je letos obdelana skoraj ista pe gor ceno tor proti s stavko. | vršina zemlje, kakor lani. Skoraj P g G!(ivni Zadružni Savez je imel; vsej Evropi in severni Afriki je 30, in 11. jul. sejo Upravnega odbora \ hladnem pomladanskem vremenu J13' stopila velika suša, ki silno neugodao vpliva na setve v Avstriji, Ne®01?’' Češkoslovaški, Madžarski, Poljski,1,. Holandiji. V Italiji, Franciji in AnSi1* l>o žetev povprečna. V Bolgarija m Ju- goslaviji, kjer je letos nekaj Posejanega, so setev zelo dobro ra®v^ ja. V Ameriki bo žetev po voljna, splošnem so računa, da bo žetev le®* za sedem odstotkov boljša od 1&0®*, Kanada in Japonska računata na ^ dobro žetev. “JBernhard Kellermann: PREDOR. / Roman. (Dalje.) (14) '• Saj bi bilo možno, rda razpoloži ta dečko starinsko šaro, na primer da namerja namakalne in oploje-{ralne naprave ,v; Saharski puščavi ali kaj takega. Njegov; nasmitek vsaj ni bil dolgočasen. To je bilo že prav mnogo. Zlasti tso. si oddehnilj samovalci in malobesed-iniki — AUan, se- nikakor ni nadejal, da poslušalce s svojim aasnutkom podre, in je bil z učinkom svojega naznanila docela zadovoljen. Več za zdaj ni mogel zahtevati-jSaj bi svojo misel lahko palil po malem, pa jo je na-jjmenotna treščil med poslušalce kakor granato, da na /en roaii razdene ta oklop iz lenokrvnosti, priučenosti, »utrujenosti, preračunjavosti in odpora. Moral je teh (Sedem milijard prisiliti, da ga poslušajo. To je bilo njegova prva naloga, to in nič drugega. In zdelo se je, da se mo je posrečilo. Usnjeni stoli so zaškrtaM, nekateri zborovalci so se udobno oslonili, si zapalili smodko. Mrs. Brown si je na uho nastavila slušalo. Wittenstei-npr od Newydrk-Central banke je I. O. Morsu, lastniku bakrenih rudnikom nekaj zašepetal na uho. V In Allan je nadaljeval opogumljen in svestnejši. Predor naj bi se začel sto kilometrov južno od /kwyorka> ob newyorški obali, zadel v Bermude in jAcore ter ob Severng Španijo in se ob vizcayski obali vzpel m Francijo. Oceanski postaji Bermudas in Aco res sta bili iz tehniških razlogov neogibne^ potrebni. Zakaj razen na enem ameriškem in na dveli evropskih krajih se je treba predora lotiti na še dveh drugih, ,v, iVsoki torej na petih mestih. Nadalje sta oceanski postaji nad vse važni za rentabilnost predorskega podjetja. Bermudos bi vase srkale ves osebni promet in pošto Mehikanske kotline. Zapadne Indije, Osrednje Amerike in Panamskega prekopa. Acores bi osvajali fjves promet Južne Amerike in Afrike. Oceanski postaji bi bil! vr kratkem stekališči svetovnega prometa in .važni kakor Newyork in London. Brez obrazložitve se da na prvi pogled oceniti, kolike važnosti utegnejo Ivi bodočnosti na zemeljski obli biti ameriška postaja in obe evropski! Poedine vlade bi bile primorane privoliti m zgradbi predora, da, on, Mac Allan, bi jih pri-sislil, da bi na svojih borzah ne zabranjevale papirjev predorskega sindikata — zakaj sicer bi svojo industrijo oškodovale za tisoče milijonov. »Predor pod Behrinskim prelivom, ki so ga graditi začeli pred tremi leti,« je dejal Allan, »in predor Dover- Calais, ki bo dogotovljen letos, sta zadostno dokaza?a, da gradnja podmorskih predorov novodobni tehniki ne povzroča nikakih težav. Dover-calaiški predor je dolg okoli petdeset kilometrov. Moj predor bo dolg okoli pettisoč kilometrov- Moja naloga je potemtakem zgolj ta, da postoterim delo Angležov in Francozov, četudi so težavnosti večje, kar mi nikakor ni neznano. Vam mi j)ač nitreba še posebej poudariti: kjerkoli more današnji človek postaviti stroj, tam je doma! Denarstveno je izvedba nasnutka zavisna od Vašega pritrdila. Vašega denarja ne potrebujem — kakor je dejal Hobby — zakaj gradil bom predor z aiaeriškim in evropskim denarjem, z denarjem vsega sveta. Nasnutku tehnično odoleti v dobi petnajstih let, je mogoče zgolj na podstavi mojega izrnnka, ki ga poznate: z allanitom, trdim jeklom, ki je samo za eno stopinjo manj trdo nego demant, ki omogočuje obdelovanje najjršega kamenja in ki daje v moč, s skrajno malimi troski izgotoviti neomejeno število svedrov poljubne velikosti.« Poslušalci so sledili. Videti je bilo,%kakor da so po-spali. Toda prav to je cčitovalo, da so možgani začeli svoje delo. Večina sivih in belih temen se je bila povesila, samo dvoje od potu lesketavih obrazov je bilo obrnjenih navzgor proti nebu, kjer so zvezde blestele kakor steklene črepine. Nekdo je med ušiljenimi ustnicami sukal smodko in mežikal kvišku proti Allanu, nekdo je brado upiral v dlan itj zamišljeno kimal predse. Skoraj iz vseh oči je izginil izraz otroške dobrodušnosti, umeknivši se zamišljenemu, zastrtemu ali pošastno budnemu pogledu- Mrs. Brown je strmela v Allanove ustnice in njena usta so kazala rezek, porogljiv, skoraj zločest izraz. Možgani trideseterice bogatinov, ki so se okoriščali s sužnji in ki jim je Allan v glavo zabijal svoje misli in razloge, da so v njih obtičali kakor klini, so se bili razgibali. Razmišljal je denar, razmišljalo je železo in jeklo, razmišljal, je baker, les in premog. Ta Allanova reč ni bila vsakdanja. Vredna je bila premisleka m ocenitve. Nasnutek, kakršen je bil ta, se ne najde vsak dan na cesti. In ta Allanova reč ni bila lahka! Tu ni šlo za par milijonov bushljev pšenice ali svežnjev bombaža, ne za tisoč delnic King-Edvard-Mines, Avstralija. Šlo je za vse kaj več! r Enim je bila Allanova reč gora denarja, ne da bi jim bilo treba v kdo ve kakor nevarnost pripr-aviti železo, jeklo, premog. Njim odločitev ni bila težavna. Drugim je bila denar, spojen z velikim rizikom. A treba se je bilo odločiti. Odločiti! Zakaj tu je šlo še za nekaj drugega nego za Lloyda in za nikogar drugega, nego za Lloyda vsemogočnega, prek zemeljske oble stopajočega kakor zlata pošast, stvarjajočega in uničujočega! Lloyd je prav dobro vedel, kaj dela, in je rinil Allana, ta pa je mislil, da je sam tisti, ki rine. V poslednjih tednih so se bile v Wallstreetu izvršile velike premene rudniških vrednotnic in papirjev težkč industrije. Sedaj so vedeli, da je Lloyd bil tisti, ki je bil svoje vojske po slamnatih možeh potisnil naprej! (Dalje prihodnjič.) Mala oznanila. Solidna gospodična Dr. V. Kac, zobozdravnik, do 15. avgusta ne ordinira. 1192 uretSaifc: Radivoj KcKar. Odgovorni »rednik: KttdoK Oaim. cin i—ii i ipumin" iuBijpii arm gBP Oglas. Javna dražba 84 konj, ki so došli iz Nemčije, se bo vršila dne 21. eventuelno tudi še 22. t. m. ob 9. uri na dvorišču Nušakove vojašnice, Trnovo v Ljubljani. Podrobnosti se razglase pred zagetkom* licitacije. Ljubljana, dne 17. julija 1922. 1200 Komisija za prevzem in postalo konj in živine na račun nemške vojne odškodnine. Podpirajte Jugoslovensko flatico! Zahtevajte povsod ,TABOR4! Proda sa dobro ohranjen otroški voziček. Meljska cesta St 67. 1199 Zamenja se lepo aolčno stanovanje, Obslojejo iz 3 sob in pritiklin, z enakim. VpraSnti: Kolodvorska trafika. 1197 2-1 Gonilni jermeni 'u prvovrstnega usnja v vsaki iirini ka kor t^idt Siv. in vezalni jer meni v zalogi pri Ivanu Kravos, Aleksandrova cesta 13. 1185 10—3 Dobro mleko in drugi mlečni izdelki se dsbijo v mlekarni Ivana Golob, Slovenska ulica št. 16. 111* 10—10 Kumare iz cvetljižnakov kg 16 do 20 K, Melancanl komad 4 da 6 K ifl vsa druga zelenjava najcenejša pri »VRT* Džamonja in dragovi, Maribor. Telefon 150. 1136 10-5 išče sobo, eventuelno tudi hf»® ^ pri boljši rodbini. Ponudbe,,__ 'Mariborska tiskarna d. d., ribor. Za takojšnji nastop $*** koilarske i pomoč#6 Plačam na uro K 30^ Stalno nameščanje- Koilarska delavnic* Miloš Zagora( Iliča 170 ZAGREB I11M Brusači stekla dobijo prijetao službo z dobro plačo v Novatns*^ (Bačka). Ponudbe je aadoviti pod Šifro »Zrcalo8 upravaištvo »Tabora*- 1142 3^ AN ERI K AN SKl Slnmr Singer Singer Singer ti# šivalni stroji, dobijo se eL # v naši lastni^ nov! trgovi1" Maribor, Šolska ni 2. kakor tiidij igle , i sukanec nadomestni deli itd. Singer šivalni stroji za. todbittsko rabo ^ ,.' obrtniške. syrhe. / ■ Prodaja na mesečno odplačilo (24 meseci Lastna mehanična delavnica za popravila vseh sistemov šivalnih strojev. Singer šivalni stroji & C®., New-YorK Maribor, Šolska ulica štev. 2 mmamm tasfcoik ia izaaiatelj; Konzorcij ,Tabo< liska; Mariborska tiskarna