UREDNIŠTVO GLASILA »V AGISU« — IZHAJA TEDENSKO
UREJA MAKS MENONI —
RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR I
Št. 31
10. julij
Leto izdaje: II
KAJ NAM PRINAŠuAJO UKREPI ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA?
V svežnju ukrepov ZIS za izboljšanje gospodarske krivulje, ki je letos takšna, da kratkomalo terja ukrepe, takšne ukrepe J ki bodo zavrli poglabljanje krize znotraj in seveda ugodno vplivali na' ekonomsko odnose s tujino, so tudi takšni, ki se bodo neposredno odražali pri našem delu. Ukrepi, popravki ali dopolnitve gospodarske politike ali kakorkoli drugače jih imenujemo, so tu. In kako se bodo le-ti odražali na gospodarjenje v naši PO?
Ker je materija, ki jo želim posredovati (Ur. list št. 34-/1986) zelo obširna, jo bom strnil kolikor je to mogoče oziroma dotaknil se bom le' področij, ki nas neposredno zadevajo.
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona n zavarovanju 'plači], med uporabniki družbenih sredstev
Ta zakon med drugim določa, da TOZb ne more več avalirati menic, ampak le temeljna oziroma združena banka. Interne banke bodo lahko ava-lirale menice v izjemnem primeru in to le takrat, če bodo dobile pooblastilo temeljne oziroma združene banko,.
Tosledica tega ukrepa se bo odražala v zmanjšanju naročil (tudi naših izdelkov) in to zaradi bistveno zmanjšano plačilne sposobnosti OZI.
- Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za negospodarske in neproizvodne investicije v drugem polletju 1986 in v letu 198?	"
V naši DO se bo ta zakon odrazil v tem, da TOZP'Komorcrala in LSSS Pe moreta več investirati.
IZ VSEBINE:
-	Kaj nam prinašajo ukrepi Zveznega.izvršnega sveta?
-	V najkrajšem času moramo zmanjšati režijske stroske
-	Z osvajanji proizvodnje se gibljemo na robu nevarnosti
-	Skupni temelji za pripravo srednjeročnih planov nase BO za obdobje 1986 - 90 v TOZD EM tudi v drugo niso bili sprejeti
-	Med prejemniki značk civilne zaščite tudi dva naša sodelavca
-	Je bilo z malico v sredo kaj narobe?
-	Od danes naprej bomo jedli kruh za 110 % dražji
-	Malica v prihodnjem tednu
- Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke,, za skupno porabo delavcev in za določene poslovne stroške za leto 1986
Ta zakon določa, da se morajo osebni dohodki vskladiti z družbenimi dogovori in Samoupravnimi sporazumi in sicer v dveh smereh°
1. da izplačila akontacij ne smejo presegati osnov in meril, ki jih imamo v OZD in da so ti samoupravni akti v skladu z bran-žnim sporazumom in družbenim dogovorom o osnovah in merilih v republiki in federaciji,,
Ta zakon nas obvezuje, da moramo do 1. 10„ 86 vskladiti naše samoupravne akte z branžnim sporazumom, v kolikor tega ne bo®0 uskladili bomo lahko izplačevali OD, ki jih morajo v 30 dneh predpisati zvezni organi in
2„ TOZD, ki bodo inole ob -periodičnem obračunu izgubo bodo lahk° izplačali osobne dohodke v višini, ki je določena z zakonom o sanaciji oziroma prenehanju TOZD, Preveč izplačane osebne dohodke po tem zakonu v I, polletju ’86, bomo morali vrniti v šestih enakih mesečnih obrokih»
- Odlok o obveznem poprejšnjem obveščanju zveznega zavoda za cene o spremembi cen določenih proizvodov in storitev
Po tem odloku smo uvrščeni v skupino OZD, ki morajo 120 dni pred pove' Čanjem cen obvestiti zvezni zavod za cene, ki lahko na podlagi podat*•' o gibanju cen, ki jih moramo ob vlogi za povišanje cen posredovati ■> . zniža % oziroma v celoti prepove povišanje, V kolikor ne bi spoštoval-1 stališča Zveznega zavoda za cene nam morajo poslovne banke prenehati kreditirati za obratna sredstva, To praktično pomeni, da bi morali V1-6 nehati delati.
Že zdaj pa je jasno., da imamo najmanj štiri mesece zamrznjene cene,
- Odlok o vračilu davčnih, carinskih in drugih davčin ter o drugih ukrepih za spodbujanje izvoza
' ... 0' S tem odlokom se povišujejo z vračilom carinskih in drugih davčin vk dbude za izvoz.
-Odlok o vrnitvi cen določenih proizvodov na določeno raven
Po tem odloku morajo določene OZD vrniti cene na raven doseženo v feo„ bruarju 1986, Til gre" 2a dokaj dolg seznam proizvodov, za nas pa to P meni, da bi se pocenili le proizvodi iz plastičnih mas.
To je le kratek oris bistvenih sprememb iz prvega sklopa ukrepov izboljšanje gospodarjenja in to le tistih, ki se bodo odražali pri vijenju in delu v naši DO,
V MJKRAJŠM 'ČASU MORAMO ZMANJŠATI REŽIJSKE STROŠKE (s posveta poslovodnih organov 9»7»86)
F^s0}neorganiziranosti ni mogoče več prodajati. Zakaj?. Zato ker nam zdajšnja organiziranost pogojuje ogromno jalovega dela« To pomeni, da ljudje delajo, rezultati njihovega dela pa nikomur ne koristijo. Ne opravljamo pa nalog, ki so bistvenega pomena za obstoj AGIS-a. Toraj znotraj nove reorganizacije DO je treba najti takšne rešitve, ki bodo dale optimalne rešitve oziroma, da se bodo režijski stroški zmanjšali
Uvajali smo veliko, tokrat (ne) potrebnih šefov, podšefov,vodij, namestnikov itd ob tem, da, nam proizvodnja pada. Da pa je stvar še hujša, veliko teh delavcev nima dovolj kvalifikacij in mora ob tem delovati še štab ljudi, da proizvodnja sploh teče,	...
Katera režija je v Agisu.še potrebna, je osnovna naloga delovne skupine,.ki mora do 1, 10, 1986 pripraviti ustrezen predlog. Delovno
skupino na predlog poslovodnih organov (potrdil jo bo še DS DO) sesta vljajo: Janez Pičerko, Branko Joha in Zinka Lah, Za koordinacijo dela skupine in realizacijo predloga pa je zadolžen dir, DO Martin Učakar,
Z osvajanji proizvodnje se.gibljemo na robu nevarnosti
Žal lahko ugotavljamo, da imamo v AGIS-u še vedno nesprejemljiv odnos, To med drugim tudi potrjujejo bistvena odstopanja, ne povsod, žal pa v večini primerov, V zvezi z odstopanji od dogovorjenih-osvajalnih rokov nastaja nepopravljiva škoda, za katero pa moramo najti krivca in slediti mora odgovornost tudi in predvsem zato, ker so ne,-katera (ne) osvajanja usodnega pomena za Agis,
Marketing mora ob poročilu osvajanj DS DO pripraviti vzroke, odstopanj od rokov osvajanja in poiskati odgovorne za to, DŠ DO pa bo na osnovi poročila sprejel ustrezne ukrepe„	r;.. .in..'
_______________________________________________________;__-____IL_____
Skupni temelji za pripravo, srednjeročnih planov naše DO za obdobje 1986 - 90 v TOZD EM tudi v drugo niso bili sprejeti
V TOZD EM so v ponedeljek 30, 6, 86 ponovno na referendumu glasovali o Skupnih temeljih za pripravo srednjeročnih planov naše DO za obdobje 1986 - 90 in žal moramo ponovno ugotoviti, da le-ti niso bili sprejeti,
Izid referenduma je naslednji:
Od 101 zaposlenih je glasovalo 91 zaposlenih, ZA je glasovalo 38 zaposlenih ali 37,62 %, FROTI je glasovalo 52 zaposlenih ali 51,48 %o
Kaj pomeni nesprejetje Skupnih temeljev za 10 in kakšni ukrepi bodo sledili v TOZD bom pisal v prihodnji Številki,
MEJ) PREJEMNIKI ZNAČK CIVILNE ZAŠČITE TULI DVA NAŠA SODELAVCA
Na proslavi v počastitev Civilne zaščite Jugoslavije so bile podeljene značke civilne zaščite za izredne zasluge pri razvoju, podružbljanju in izpopolnjevanju civilne zaščite.
Med prejemniki značk sta tudi dva naša sodelavca:
- Ivan' ŠEBELA, poveljnik Štaba civilne zaščite DO AGIS,in
-.Silva MAJCEN, pripadnik enote prve medicinske pomoči.
Brez dvoma gre za dva naša sodelavca, ki sta CZ resnično predena kar seveda, v praksi že vrsto let dokazujeta.
Obema v imenu kolektiva čestitamo!
M,
JE BILO Z MALICO V SREDO KAJ NAROBE?
V prvi izmeni malice omenjenega dne so delavci TOZD Kovinske obdelave v malici našli nekaj sumljivega.
Da bi se izognili neprijetnostim in, da bi zadovoljili zahtevam koristnikov malice so drobovino - svinske želodčke umaknili z delilnega me" sta. Namesto tega so ponudili govejo juho, (ki je bila ta dan dietna malica) nato kranjske klobase in nazadnje 'so ponudili prešano šunko (v vseh primerih je bil tudi jogurt). Je možno, da bi bili v malici kakšni neželjeni "dodatki"? Pri zmrznjeni drobovini obstaja vedno določena možnost neČesar, kar si sicer ne bi želeli. Na ta dan v TMI Košaki) kjer mi kupujemo vso sveže in zmrznjeno meso, niso dobili od nikogar razen od Agis opozorilo, da je z želodčki nekaj narobe,	,
Sedaj ko to 'pišemo, pričakujejo v ODP predstavnika Košakov s katerim s bodo o zadevi dogovorili.
Eno je že sedaj jasno, v poletnih mesecih je drobovina v omaki črtana z jedilnika,
"Vsem, ki so imeli z malico morebiti ta dan težave, se delavci ODP opravičujejo in zagotavljajo, da se bodo še naprej trudili, da bi zadostili in zadovoljili vse delavce DO,
OD DANES NAPREJ BOMO JEDLI KRUH ZA 110 % DRAŽJI
Kruh, ki ga jemo v našem ODP je od danes za več kot enkrat dražji.
Doslej smo za kilogram kruha odšteli 150,- din, od danes naprej pa kar 515,- din. Po zdajšni porabi bomo odslej pojedli na dan za 120,000,-ali na leto za 550 mio (3,5 miliarde). Je to mogoče? Je! In prav zato bomo morali spremeniti odnos do kruha, Kruh je za pomije že sedaj predrag, odslej pa je seveda še dražji.
Pa še to. ODP pri nakupu kruha nimajo izbire in lahko kupujejo le dolo-čeno/rrsto kruha, V našem primeru je to štajerski kruh.
n. j
MALICA V PRIHODNJEM TEDNU
14.7.86	PONEDELJEK 15«7 o86 TOREK
16.7 -86 SREDA
17.7.86	ČETRTEK
18.7.86	PETEK
Testenine s mesom, zelena solata, kruh
Tlačenka v solati - posebna v solati s para.kruT
Goveja juha z mesom, kruh
Ocvrta pariška, solata, kruh
Svinjska pečenka, krompir, solata, kruh