Poštnina plačana v gotovini
Cena Din 1. - Ptoaao UL
*ev. 121
kkljujop zastopstvo ni oglase Is Kraljevine Italije in inozemstva ima rUnloiM Pubblidti Italiana S.A-, Milano.
V Ljubljani, sreda 28. maja 1941
Uredništvo in optavai Kopitarjeva (, Ljubljana. Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. |
Ule VI.
Unica rappresentante per le inserzioni dal Rejfno d’ItaHa o daB’«e>aro k 1’Unione Pabblidti Italiana S. A-, Milano.
Duce je imenoval Sosvet za Ljubljansko pokrajino
Nova ustanova je sestavljena po načelih korporativnega reda
Ram, 28. maja. Z odlokom Dnceja, Notranjega Ministra in na predlog Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino je bil imenovan sosvet za omenjeno pokrajino. V sosvetu so gospodje:
dr. Marko Natlačen, sin Petra in Jožefe, rojen v Mavčah (Vipava) 24. aprila 1886, °dvetnik, bivši ban;
Ivan Pucelj, sin Frančiška in pokojne Ivane, rojen v Velikih Laščah 1887, posestnik, bivši minister;
dr. Matija Slavič, sin pokojnega Matija 111 Ane, rojen v Bnčečovcih 27. januarja 1877, rektor vseučilišča v Ljubljani;
Franc Heinricher, sin Franca in Manje, rojen v Selcih 29. februarja 1897, podpredsednik Zveze industrijcev;
dr. Ivan Slokar, sin Ivana in Marije, *°jen v Mostah 8. oktobra 1884, glavni ravnatelj Zadružne gospodarske banke in predsednik Društva bančnih in zavaroval, zavodov;
Karel Kavka, sin Mihaela in Apolonije, *®jen pri Sv. Pavlu (Domžale) 22. oktobra 1897, s‘avbenik, predsednik Obrtne zbornice;
Imenovanje Sosveta in njegov pomen
Priključitev zasedenega slovenskega ozemlja Italiji, ustanovitev avtonomne Ljubljanske Pokrajine, sklep o velikih javnih delih v Sloveniji ter imenovanje Sosveta so Štiri Ducejeva dejanja, ki »o zgodovinsko odjeknila v srcu slovenskega prebivalstva na tistem delu naše zemlje, ki je postal Uajmiajša sestavina Cesarstva.
Če so prejšnja dejanja bila zlasti političnega ali socialnega pomena, je pa treba imenovanje Sosveta označiti kot dejstvo, ki bo najgloblje poseglo v vse življenje naše etnične skupnosti. V »jem vidimi začetek uvajanja korporativnega družabnega in gospodarskega reda, ena najrevolu-*totiarnejših stvaritev Fašizma in Mussolinijevega Kenija, stvaritve, ki je načelni nauk Fašizma izoblikovala življenjsko in mu g tem dala najvišje izživljanje in trajnost. Ca je Fašizem pomenil v italijanstvu in pojmovanju njegovega poslanstva idejno ter politično revolucijo, pomeni korporativizem stvarno preosnovo vsega življenja v narodu, saj mu postavlja na novo podlago in docela novo ureja osnovna vprašanja življenja: vprašanje o skladnosti in sožitju med stanovi, ki nastopa namesto razrednega boja, vprašanje o tem, komu gre v družbi prvenstvo ali tvornemu delu ali mrtvemu kapitalu; vprašanje o pogojih socialnega miru; vprašanja o splošnih, človeških Pravicah delovnega človeka.
Korporativizem je družabna revolucija Fašizma, ki je Italiji po Ducejevi zamisli dala nov red in z njim gospodarske ter socialne pogoje za ^inah v Imperij.
Z včerajšnjim dnem je bil po korporativnih načelih o vodstveni vzajemnosti vseh produktivna stanov imenovan novi Sosvet kot zastopnik ®nienjcnih stanov v novi Pokrajini. S tem je bil uan temelj za izvedbo nujnega družabnega ter gospodarskega preobrata tudi pri nas Slovencih. S tem je bil dan temelj za reševanje tega, za nas še posebno nujnega vprašanja tudi v Sloveniji.
Trdo potrebo po tem smo čutili že prejšnje čase vsak dan bolj. Svoje rešitve so nam ponujali isti sistemi kakor drugod, toda naše ljudstvo, za-padnjaško po svoji omiki ter katoliško po svojem nazoru, jih navzlic propagandi ni maralo. Čakalo je, a je dočakalo začetek novega reda šele po Zgodovinskih političnih spremembah. Ideja korporativizma je bila pri nas znana, razpravljana m zaželena; zlasti mlajši znanstveni rod je v njej pravilno slutil edino možno in pravično rešitev Vprašanja o socialni ureditvi, toda možnosti za Uresničenje te misli ni bilo. Možnost je dala Sele vključitev slovenskega ozemlja v sestav Velike Italije. Ta možnost je v znamenju fašistične dinamike nastopila naglo, kakor dozdaj nismo bili vajeni — nov dokaz, kako brezpogojno in takoj se bo uresničilo vse, kar nam je bilo po Ducejevi naklonjenosti zagotovljeno.
Pomen novega reda, v katerega zdaj stopamo Po Ducejevi volji, je za nas Slovence, delovni narod, narod kmetov, obrtnikov, delavcev in razumnikov, ogromen in daljnosežen za naše življenje ter bodočnost, da tega ni mogoče nakazati v kratkem sestavku.
Slovenci se važnosti te Ducejeve odložitve zajedamo. Vidimo v njej začetek boljše socialne bodočnosti, zaradi česar so delovni sloji našega ljud-
Ka za ta veliki korak hvaležni in ga pozdrav-jo.
Milko Pirkmajer, sin Frančiška in Marije, rojen v Framu 15. februarja 1893, inženir;
Dr. Jože Lavrič, sin Karla in Ane, rojen v Moravčah 18. marca 1903, glavni tajnik Kmetijske zbornice.
Albin Smerkolj, sin Viljema in Marije, rojen v Korminu 2. februarja 1886 trgovec, predsednik trgovskega odseka Trgovinskoindustrijske zbornice.
Dr. Jože B a s a j, sin Jakoba in Marije, rojen na Suhi 5. oktobra 1887, ravnatelj Zadružne zveze.
Lojze Sitar, sin Petra in Marije, rojen v Mešačah 25. maja 1906, trgovski sotrudnik, zastopnik trgovskih uslužbencev.
dr. Vladimir Valenčič, gin Ivana in Uršule rojen v Trnovem pri Ilirski Bistrici 26. februarja 1903, zastopnik bančnih uslužbencev.
Rudolf Krušeč, sin Stefana in Elizabete, rojen v Gaberju 6. aprila 1898, mehanik, zastopnik industrijskega delavstva.
Karel Rogina, sin Mihaela in Marije, rojen v Drevčah 12. februarja 1909, kmet, zastopnik kmečkega delavstva.
Vladar pri ogledu del na Kapitolu
Rim, 28. maja. s. Kralj in cesar je včeraj obiskal dela. ki so v teku, aa bi se ločil vzhodni del Kapitola od griča samega. Vladarja, ki je bil v spremstvu svojih pribočnikov, je sprejel rimski guverner in druge visoke npravne osebnosti.
Suveren je najprej pregledal načrte za ore-ditev vzhodnih pobočij kapitolskega griča in je nato pregledal ves odsek, kjer se razvijajo dela. Vladarja so množice delavstva povsod z velikim navdušenjem pozdravljale.
Vladar se je nato zanimal za druga pripravljalna dela, ki so v tekn v drugih delih mesta, in je izrazil guvernerju svojo veliko zadovoljnost za ogromna opravljena dela.
II Duce ha nominato la Consulta per la
Provincia di Lubiana
II nuovo corpo e costituito secondo i principi delfordine corporativo
Con Decreto del Duce ministro per l’inter
no, su proposta dell’alto commissario per la provincia di Lubiana, e stata nominata la consulta della detta provincia nelle persone dei signori:
Natlačen dottor Marco di Pietro e di Giuseppina nato a Mauce (Vipacco) il 24 4 1886, Avvocato, ex Bano;
Pucelj Giovanni di Francesco et fu Gio-vanna nato a Velike Lasce nel 1887 possidente, ex ministro;
Slavic dottor Mons Mattia fu Mattia e di Anna nato a Bucecovci il 27 1 1877 rettore dell'universita di Lnbiana;
Heinricher Francesco di Francesco e di Maria nato a Selca il 29 2 1897 vice presiden-te delTunione industriale;
Slokar Dottor Giovanni di Giovanni e di Maria nato a Mostar 1' 8 10 1884 direttore generale della Gospodarska banka e presidente del-Tistituto bancario e assicurazioni;
Junaški odpor v Abesiniji se nadaljuje
Ponoči na ponedeljek je sovražnik izvedel letalski polet na Benghazi. .
Egejsko morje: Angleška letala so metala bombe na nekatere kraje na otokih Rodos Ib Scarpanto.
Vzhodna Afrika: V pokrajini jezer Galla in Sidamo so se naše čete bojevale proti sovražnim oddelkom in jim prizadejale nnde Ugube. Dne 24, maja je ob reki Baro eden naših oddelkov napadel in razbil sovražno postojanko. V pokrajini Debra Tabor naše čete uspešno odbijajo sovražni pritisk.
Rim, 28. maja. Uradno vojno poročilo št 356 pravi:
Ponoči so naši bombniki napadli pomorsko oporišče La Valetta (Malta).
Severna Afrika: Močno živahno delovanje topništva na bojišču pri Tobruku. Naši letalski oddelki so bombardirali naprave in važne zgradbe V Tobruku in so bombe izzvale obsežne požare. Med bombardiranjem, ki ga omenja včerajšnje uradno poročilo, sta bila zadeta in hudo poškodovana še dva drnga parnika.
L*eroica resistenza nell’Etiopia continua
II Quartiere Generale delle Forze Armate
communica:
Nella notte sni 27 nostri velivoli da bom-bardamento hanno attaccato la base navale di La Valletta (Malta).
Nell’Africa Settentrionale attivita di arti-
flieria parficolarmente intensa sul fronte di 'obruk. Nostri reparti aerei hanno bombardato gli impianti logistici di Tobruk, provocando no-tevoli incendi. Dnrante il bombardamento aereo citato nel bollettino di ieri risultano colpiti e gravemente danneggiati altri due piroscalL
Nella notte sni 26 il nemico ha compiuto una incursione aerea su Bengasi. Nello Egeo aerei britannici hanno lanciato bombe su aleune localita delle isole di Rodi e di Scarpanto.
Nell'Africa orientale, nella zona dei laghi (Galla e Sidamo), nostre truppe hanno sostennto combattimenti contro reparti nemici infliggendo loro notevoli perdite. Sul fiume Bari il mattino deli 24 nn n ostro reparto ha attaccato e scon-fitto nn grosso nucleo nemico. Nella zona di Debra Tabor la pressione avversaria continua ad essere validamente contrastata dalle nostre trnppe. (Stefani)
Junaški boj ffBismarka"
Bojna ladja, ki je pred nekaj dnevi potopila angleškega »Hooda«, je podlegla močnejšemu nasprotniku
Berlin, 28. maja. DNB poroča: Nemška bojna ladja »Bismarck«, ki je v svojem prvem boju proti premočnim britanskim silam potopila oklepnico >Hood< ter poškodovala bojno ladjo >King George V.< je bila zadeta na kljunu z granato, ki ji je zmanjšala brzino. Torpedo, vržen med letalskim napadom 24. maja, je še bolj poškodoval »Bismarcka« in mu še zmanjšal brzino. 26. maja je bila ladja neprenehoma napadana po premočnih sovražnih silah, 400 morskih milj zahodno od Bresta znova težko zadeta po dveh letalskih torpedih, ki sta ji raznesla Krmilo in vijake. Ob 23.40 istega dne je admiral Ltitjens poslal vrhovnemu mornariškemu poveljstvu naslednje sporočilo:
»Ladja ne more več manevrirati. Borimo se do poslednje granate. Živel Vodja!«
V bitki s sovražnikovimi pomorskimi silami, ki so se vedno bolj množile, je »Bismarck« nadaljeval z bojem, dokler ni bil 27. maja zjutraj prisiljen podleči premoči sovražnikovih sil.
Berlin, 28. maja. s. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva pravi, da se je oklepnica »Bismarck« borila do konca proti dosti močnejšemu sovražniku, čeprav ni imela možnosti za
Roosevelt žene Združene države v vojno
Razglasitev pripravnega stanja - Roosevelt si je dal diktatorska pooblastila
Newyork, 28. maja. Snoči je Roosevelt izdal ®dlok, s katerim uvaja v Združenih državah stanje neomejene pripravljenosti. Ta odlok dovolj jasno kaže, da žene Roosevelt navzlic opominom svarilom od vseh strani Združene države v napadalno vojno, ki naj bi njemu prinesla diktatorsko oblast. To oblast Rooseveltu novo stanje 'udi daje, saj ima zdaj pravico postaviti pod svoje nadzorstvo vso industrijo ter jo prisiliti, da dela *a vojne potrebe, pravico ima ustaviti vse valutne in denarne posle za tri mesece, lahko zaleže vse radijske postaje za državo ali za vojsko, Vse električne centrale in druge naprave, lahko zasega ladje in vozila, lahko preklicuje določila o 'Jelovnem času.
Roosevelt je ob tej priliki imel tudi daljši hujskaški govor, v katerem je slikal nevarnosti, ki da groze Združenim državam, razglasil je kot ogražanje Amerike dejstvo, če bi ee kdor koli polastil evropskih otokov v Atlantskem morju ali zahodne afriške obale, zlasti Dakarja. S tem je Roosevelt uradno razglasil vmešavanje Amerike v evropske zadeve.
S tem odlokom o uvedbi pripravljenosti je v Združenih državah dejansko prenehala še tista demokracija in svoboda, kar jo je bilo, zakaj predsednik bo v novem stanju lahko preganjal pod krinko boja za državo in demokracijo vse tiste, ki nasprotujejo njegovi usodni politiki.
manevriranje. Oddelek angleške mornarice, ki se je bojeval z »Bismarckom«, je štel tri bojne ladje, eno nosilko letal ter nekaj rušilcev. Dalje poročajo, da so od včeraj zjutraj dalje nemška
Kavča Carlo di Michele e di Apolonia nato a Sv Pavel (Domžale) il 22 10 6897 perito edile, presidente unione artigiani;
Pirkmajer Milo di Francesco e di Maria nato a Fram il 15 II 1893 ingegnere;
Lavrič dottor Giuseppe di Carlo e di Anna nato a Moravce il 18 3 1903 segretario generale nnione agricoltori;
Smerkoli Albino di Goglielmo e di Maria nato a Cormonte il 2 2 1886 commerciante presidente della camera di commercio;
Basa j dottor Giuseppe di Giaconto e di Maria nato a Suha il 5 10 1887 presidente del-1’nnione cooperative economiche;
Sitar Lnigi di Pietro e di Maria nato a Misace il 29 5 1906 commesso di negozio, rappre-sentanto lavoratori del commercio;
Valenčič dottor Vladimiro di Giovanni e di Orsola nato a Tarnovo di Villa del Nevoso il 26 2 1903 rappresentante lavoratori bancari;
K r u s e c Rodolfo di Stefano e di Elisabetta nato a Gaber je il 6 4 1898 meccanico rappresentante lavoratori dell'industria;
Rogina Carlo di Michele e di Marin nato a Drevce di Vuscenica il 12 2 1909 agricoltorc rappresentante lavoratori deU'Qgricoltura.
Vesti 28. maja
V Zagrebu so se med Hrvaško, Italijo in Nemčijo
začela pogajanja glede podružnic, ki jih imajo hrvatski bančni zavodi na ozemlju Italije in Nemčije.
Nemška vlada je včeraj objavila odlok, da je v Holandiji uvedena obvezna delovna služba. Služiti bodo morale tudi ženske.
V Dubrovniku so iznad mestnih vrat na Pilah
sneli z zidu Meštrovičev relief kralja Petra I. srbskega ter ploščo v spomin na prihod srbske vojske v Dubrovnik leta 1918. Na mesto bivšega spomenika bodo nad vrata postavili kip mestnega zaščitnika sv. Blaža.
Predsednik irske vlade De Valera je v poslanski zbornici povedal, da misli Irska uvesti korporativni red.
Irski vojni minister je dobil pooblastilo, da lahko ob morebitni vojni imenuje vrhovnega poveljnika irskih vojnih sil.
letala začela ta odelek po načrtu napadati. Poročilo pravi, da ves nemški narod z moško, ponosno žalostjo obrača svojo misel k junaškemu poveljniku admiralu Ltitjensu, kapitanu oklepnice Lindemannu ter hrabri posadki.
Prvi angleški podatki o pomorskih izgubah pri Kreti
Rim, 28. maja. s. Ko j« angleško vrhovno pomorsko poveljstvo, ne da bi štedilo z ljudmi in materialom vrglo v*e razpoložljive pomorske in letalske sile v Severnem morju proti »Bismarcku«, ki j« v boju z dvema najmogočnejšima angleškima oklopnicama bil prisiljen podleči, hotelo izkoristiti ugodno razpoloženje angleške javnosti za to, da pove nekaj tudi o izgubah angleške vojne mornarice okoli Krete. Zmaga stotine nad enim na
da sta bili v boju za Kreto potopljeni križarki »Gloucester« ter »Fiji« in pa štirje rušilci: »Juno«, »Greyhound«, »Kelly« in »Cashmir«. AnglešKb poveljstvo velikodušno doda, da sta bili poškodovani dve drugi oklopnici ter nekaj križark, toda ne hudo. Križarka »Gloucester« je imela 9600 Ion in 700 mož posadke( spuščena je bila v morje L 1933. Križarka »Fiji« je bila dograjena I. 1937, imela j« 8000 ton in 553 mož posadke. Rušilec »Greyhound«
severu naj bi omogočila pozabiti udarce v Sredo- I 1335 ton, 135 mož posadke, ostale tri križarke pa zemlju. Prvo priznanje o angleških izgubah pravi, * po 1690 ton in po 183 mož posadke.
Japonska je pripravljena na vse, tudi
na vojno z USA
Novi opomini Združenim državam
Tokio, 28. maja. s. Po opominu, ki ga je Združenim državam pred nekaj dnevi poslal nemški admiral zaradi nevarnosti, da bi ameriške vojne la d j« spremljale prevoze v Anglijo, je včeraj prišlo novo starilo iz Tokia. Ob 36 letnici pomorske bitke pri Sušimi, s katero se je začela japonska oblast na morju, je japonski mornariški minister imel govor. V njem je poudaril težave, v katerih je zdaj država ter povabil Japonce naj se strnejo v en sklop sil, da bodo domovini dali sijajno bodočnost, ki ji gre. Za njim je govoril bivši mornariški odposlanec v Rimu, kapitan Hiraide, ki je japonsko ljudstvo opomnil, naj se tudi na Tihem morju pripravi na najhujše. Vse kar se razvija v Evropi, bi utegnilo odmevati tudi v Tihem morju. Združene države se pripravljajo, da bodo pošiljale prevoze v spremstvu ameriških vojnih ladij čez Atlantsko
morje, da bi oskrbovale Anglijo. Združene države vedo, da v tem primeru tvegajo sprožitev nove vojne. Japonska bi bila ob posegu Združenih držav v sedanjo vojno življenjsko prizadeta. Japonska mornarica je vedno pripravljena na sleherno morebitnost. Čeprav je okoli 200 japonskih ladij zaposlenih v patrolah vzdolž vse kitajeke obale, je ostala mornarica s kakimi 4000 letali razporejena po oporiščih v Tihem morju in pripravljena, da nastopi, kadar bo dobila zapoved. Združene države bi ob morebitni vojni ne skušale zaeesti Japonske, temveč bi »e omejile na poskuse, kako ovirati japonski pomorski promet. Govornik je omenil možnost ameriške blokade proti Japonski ter ovire, v katere bi taka blokada naletela.
Govor dokazuje, da je Japonska pripravljen* aa vse
Stran 2.
iSLOVENSKI DOM«, dne 28. maja 194i.
Štev. 121.
Churchill mora priznati težke borbe in občutne izgube angleške mornarice
Lizbona, 28. maja. a. Včeraj je imel Churchill kratek govor v angleški spodnji zbornici, v katerem je poskušal omiliti vtise, ki so jih naredili zadnji težki udarci sil Osi britanski vojni morna-rioiv Atlantiku in v bojih za Kreto. Churchill je najprej govoril o gigantski bitki, ki se razvija na Atlantiku. Neglede na to, da je izguba >Bismarkat omogočila Churchillu izjavo, da se je Angliji posrečilo ohraniti svobodo atlantskih pomorskih poti, pa je sam poudaril, da so bile težke izgube, ki jih je britanska vojna mornarica doživela zaradi hudih napadov nemške vojne mornarice. Posebno je poudaril, da pomeni za Angleže težko izgubo propad bojne ladje »Hood«, ki je bila potopljena iz
daljave 20 kilometrov. Ko je govoril o bitki za Kreto, je Churchill izjavil, da odločitev še ni padla zaradi veličastnega odpora angleških čet. Churchill je nato potrdil, da se je bila strahovita borba med angleškim brodovjem, ki je poskušalo preprečiti izkrcavanje nemških oddelkov, z nemškim letalstvom, kajti angleško brodovje ni uživalo zaščite svojega letalstva. Ko je naštel potopljene ladje, je Churchill pripomnil, da sta bili poškodovani tudi dve bojni ladji, več križark in nekaj rušilcev od bomb, ki so padle v neposredno bližino ladij. Churchill je zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da bo Anglija vse storila za obrambo Krete, kajti ta otok je >ena od postojank, ki so prevažne za Egipt«.
Pregled tedenskih vojnih operacij po nemškem generalu Oleise Horstenau
Berlin, 28. maja. s. V svojem tedenskem poročilu o vojaškem položaju piše vojaški sotrudnik DNB-ja general Gleise Horstenau sledeče:
Prvikrat v vojni zgodovini so bili poslani oddelki hrabrih vojakov s padali in letali na otok, da bi ga zasedli, pa čeprav ga brani sovražnik. Potem, ko so nemški padalci pogumno in vztrajno branili postojanke, ki so si jih priborili na Kreti, pa so si nemške čete, ki so za njimi pristale, zagotovile v nekaj dneh oblast nad deli otoka. Anglija je poskušala zbrati svojo sredozemsko mornarico okrog Krete, toda to se ji ni posrečilo zaradi napadov nemškega letalstva. Službena poročila so že poročala o izgubah angleške mornarice. Uspeh naše mornarice, ki je razrušila več križark, rušilcev, eno podmornico in več angleških motornih čolnov in poškodovala več drugih ladij, je dokaz za veliko vlogo in pomen, ki ga ima moderno letalstvo v vojni na morju. Dela za popravilo pomorskih angleških enot, ki so bile v teh spopadih z nemškim letalstvom poškodovane, bodo zelo težka, povedati pa je zraven treba, da Malta s svojimi ladjedelnicami že več mesecev ne more delati za angleško mornarico, in zato se bo slednja morala zateči v egiptsko obalo.
V treh vrstah...
Prijava brezposelnih. Borza dela poziva vse brezposelne, ki se dosedaj še niso prijavili, da izvrše to takoj. Prijave rabi Borza dela zaradi evidence.
Borza dela išče 90 tesarjev in 20 delavcev. Prijavite se takoj.
Naš rojak-letalec odlikovan. S srebrno kolajno je bil odlikovan naš rojak poročnik Viktor Barič. Doma je iz Trsta. Odlikovan je bil v priznanje zaslug v bojih na Sredozemlju.
Reka na pragu novega razvoja. To pa zaradi tega, ker se bo odslej usmerjala vsa madžarska pomorska trgovina na Reko. Ne ve se še, ali bo Madžarska ustanovila posebno družbo za pomorsko plovbo, ali pa se bo naslonila na kakšno že obstoječih družb, ki so Madžarsko že odslej oskrbovale glede uvoza in izvoza. Z ureditvijo tega vprašanja se Reki obetajo nove možnosti pro-irnfnCvita.
Zaradi porušenega mosta v Slavonskem Brodu je bil doslej vsak promet nemogoč med Bosno in Hrvatsko. Sedaj se vrši promet s prevozom blaga po čolnih med Bosanskim in Slavonskim Brodom. V ta namen je izšla celo naredba, ki jo je izdal minister za domobranstvo.
Število slovenskih nogometnih klnbov je padlo od 58, kolikor jih je štela prej slovenska nogometna zveza na 13, kolikor jih je ostalo v Ljubljanski pokrajini. Toda vsi klubi, čeprav tako okrnjeni so že začeli z delom. V kratkem bo prišlo do juniorskega srečanja med ljubljanskimi in tržaškimi juniorjL
Belgrajski nogomet. Belgrajski nogometaši so se že znašli. Tudi tekmovanje za pokal Srbske nogometne zveee se bo to nedeljo že začelo. Nastopili bodo te-le pari: BSK : BASK, Jugoslavija : Jedinstvo v Belgradu, v Zemunu pa domači Vitez : Jabuka iz Jabuke.
Posebno ravnateljstvo je bilo imenovano za uravnavanje rek in izsuševanje močvirij v hrvaškem uradnem listu.
Brat Kvaternika povišan v generala, pa čeprav šele po smrti. Tako je odločil PoglavnLk. Pnter Kvaternik je našel smrt na veliki četrtek v Splitu.
Vina je vedno manj na Spodnjem Štajerskem. Prav tako je že veliko pomanjkanje mesa. Sedaj ljudje največ pijejo pivo. Graškega piva pa na trgu še ni.
Vse prazne sobe v Maribora, ki so ostale na razpolago zaradi odpotovanja stanovalcev, morajo lastniki hiš takoj prijaviti posebnemu uradu, ki sme oddajati sobe spet v najem.
Samo dekan Gomilšek opravlja sedaj službo božjo po Slovenskih goricah. Na dan ima kar dve maši, tako da imajo vasi tedensko po eno sv. mašo.
S temi uspehi v Sredozemskem morju se olajšuje naloga oddelkov Osi v severni Afriki, ki so tudi ta teden pri Sollumu nadaljevali s svojim živahnim delovanjem. Posebnega pomena so danes letalska oporišča, ki so bila vzeta sovražniku. Po zmagi v Sredozemskem morju je prišla še zmaga v Atlantiku. Nemške podmornice so v zadnjih tednih dokazale, da lahko delujejo ne samo v Atlantiku, temveč tudi ob afriških obalah in da nadzirajo tudi te poti, ki vodijo v Veliko Britanijo. Nobena druga stvar ne bi mogla boljše dokazati velikega akcijskega radia nemških podmornic, kakor pa sporočilo vrhovnega poveljstva, ki je reklo, da so podmornice v severnem Atlantiku blizu Gronlandije in ob obalah zahodne Afrike razpršile in deloma razrušile sovražnikove konvoje. S temi novimi 110.300 tonami bro-dovja je nemško podmorniško brodovje doseglo nov uspeh. Ce je angleška admiraliteta mislila, da lahko drži v oblasti in da usmerja svoje konvoje za Anglijo severno in da jih lahko spremlja z vojnimi ladjami, pa je zmaga nemške oklepne ladje »Bismarck« nad največjo vojno ladjo sveta >Hood< dokazala, da so tudi poti ob Islandiji prišle pod naše nadzorstvo in da je v bitki za Atlantik odnesla Nemčija. Angleška admiraliteta je morala priznati potopitev 20 pomožnih križark. Dejansko število pomožnih križark, ki smo jih potpili, pa je mnogo večje. V Atlantiku je Anglija v maju izgubila 529.100 ton trgovskega brodovja, kar da dnevno povprečno 22.046 ton. Angleška mornarica je zabeležila v preteklem tednu najtežje izgube v vsej vojni. Napadi nemškega letalstva na angleška pristanišča so povzročili Angliji težko škodo, ker so bile razrušene ladjedelnice, skladišča in shrambe.
Dr. Lorkovič o politiki hrvaške vlade
Zagreb, 28. maja. s. Hrvatski ministri .so imeli zadnje dni več zborovanj med hrvatskim ljudstvom. Tajnik za zunanje zadeve dr. Mladen Lorkovič je imel govor v Požegi pred desettisočglavo množico. Dr. Lorkovič je rekel, da je imela Paveličeva politika za neposredno posledico ustanovitev neodvisne hrvatske_ države in da se je hrvatski narod otresel suženjskih spon. ki so ga tiščale dolga leta v sužnosti. Posebna zasluga dr. Paveliča je v tem, da je rešil hrvatski narod tega, da ga državi osi nista prišteli med sovražne narode. Zato, je rekel dr. Lorkovič, bodo še prihodnji rodovi hvaležni Paveliču. Obnovitev krone kralja Zvonimira pa je jamstvo za suverenost hrvat-ske države in za njeno neodvisnost. Ko je dr. Lorkovič obravnaval gospodarsko politiko nove vlade, je poudaril, da je hrvatska vlada namenila 4 milijarde dinarjev za velika in obsežna javna dela. Ta vsota je večja, kakor pa so jo kdaj Hrvati dobili od belgrajske vlade. Ta vsota je dvakrat večja kakor pa je bil celoten proračun prejšnje hrvatske banovine. Zdaj vladajo na ILvatskem edino Hrvati, ne pa več judje in Srbi. Dr. Lorkovič jo zaključi} svoj govor z ugotovitvijo, da si je hrvatski narod z ustanovitvijo svoje države začel pisati novo stran svoje slavne zgodovine.
Ranjeni italijanski vojaki se vračajo iz Sofije
Sofija, 28. maja. s. 45 italijanskih vojakov, ki 60 bili ranjeni na grškem bojišču in so bili začasno prepeljani v nemško vojaško bolnišnico v Sofiji, se je odpeljalo iz Sofije v domovino. Bolgarska vlada je dala Italijanom na razpolago poseben vlak, ki jih je odpeljal v Skoplje, od tam pa so jih odpremili v Tirano, odkoder se bodo odpeljali naprej v Italijo.
Angleži odhajajo iz Sirije
Beiruth, 28. maja. s. Kakor poročajo iz Alep-pa, je britanski podkonzul nasvetoval številnim judovskim družinam in britanskim državljanom, naj zapuste kraj. Po vse mestu v Aleppu se množe lepaki, ki pozivljejo ljudstvo, naj podpre Irak v sedanji borbi. Arabsko časopisje pravi, da je neresnična trditev angleške propagande, da Gebel Drus ne bi podpiral Iraka v sedanjem spopadu in pravi, da je takšna trditev neresna. Listi dalje pravijo, da je vsak Arabec na strani Iraka in da je pripravljen podpreti pravično stvar za osvoboditev Arabcev.
Zelenjave je na trgu vedno več
Ljubljana, 28. maja.
Na živilskem trgu je od dne do dne bolj živahno. Dovoz živil je vedno večji, posebno dovoz zelenjave je razveseljiv. Vedno bolj se pozna, da carinske meje med Ljubljansko pokrajino in drugimi pokrajinami ni. V Ljubljano prihaja čedalje več povrtnine iz južnih krajev.
V splošnem se je cena zelenjave znatno znižala. Cena krompirju je 2.50 din za kg, novega krompirja pa je zelo malo na trgu, pa še tistega, ki ga pripeljejo, ljudje takoj pokupijo. Tudi češnje se dobe že po 14 din za kilogram.
Perutninski trg je bil slabo založen. Tisto malo kokoši in piščancev, ki so jih prinesli na trg, pa je šlo takoj v denar, pa še celo po nekaj kovačev dražje, kakor pa je bila perjad vredna. Vedno in vedno se še opaža, da ljudje preplačujejo blago in tako sami dvigajo ceno. Ljudje se pač ne morejo navaditi na maksimirane cene. Špinačo so danes prodajali tako, kakor je to določil tržni urad za ta teden. Bila je po 7 do 8 din. Zelo lepa berivka je bila naprodaj po 14 din, kolerab je bilo tudi precej in so jih prodajali od 14 do 16 din. Grah se je za nekaj pocenil. Bil je po 12 din kg. Za mlečne izdelke so se ljudje tudi danes prerivali na vse pretege. Kislo smetano in surovo maslo so gospodinje hitro pokupile. Tudi zelje in repa sta šla lepo v denar. Kilogram zelja je bil po 4 din, na trg je prišla že nova pesa, ki niti ni tako draga. Kilogram stane 14 do 16 din. Čebule je bilo tudi nekaj naprodaj. Na mlekarskih stojnicah za stolnico je bila prava puščoba. Niti ene stojnice ni bilo. Od medičarjev pa sta postavila dva svoje stojnice. Cvetlični in žajbljev med je ostal v ceni neizpre-menjen. Bil je po 40 din kilogram. Kakor po navadi pa je bilo sadja na trgu dovolj. Jabolka so bila 12 do 20 din kilogram, kar je pač odvisno od kakovosti blaga. Mesarji so imeli svoje stojnice zaprte, le Ocvirk je prodajal. Imel pa je naprodaj le jagnjetino in kozličevino. Seveda jo je hitro razprodal, kajti kupcev ni manjkalo.
Jajc je bilo malo naprodaj
Ljubljana, 28. maja.
Da je na trgu jajc vedno manj, je razumljivo, kajti jajčarice, ki prinašajo jajca v mesto, svoje blago rajši prodajajo po hišah raznim gospodinjam, ki jajca lahko preplačajo. So pa tudi jajčarice, ki trgujejo od trgovine do trgovine. Zaradi tega opozarja mestna občina vse trgovce, ki kupujejo in morda tudi preplačujejo jajca, naj tega ne delajo, ker bodo drugače izročeni sodišču zaradi prekupčevanja in veriženja. Prav tako mestna občina opozarja gospodinje, naj ne preplačujejo in naj ne kopičijo živil, ker je to strogo prepovedano ter jim bodo nakopičena živila odvzeta, same pa bodo strogo kaznovane. Samo gospodinje brez srca morejo nakupičevati zaloge živil, ki se jim potem skvarijo in propadajo. Na ta način gre mnogo živil v nič. Take gospodinje naj pomislijo, da so tudi javni uslužbenci med tistimi, ki se ne morejo zalagati z živili. Sicer pa preplačevanje obeta tistim, ki 6e zalagajo, tudi drugo razočaranje. V teku je namreč akcija, ki jo je pokrenila mestna občina, ki naj Ljubljano založi s cenenimi jajci iz Bosne in Hrvaške.
Kupuj blago le pri svojem stalnem trgovcu
Ljubljana, 28. maja.
Samo prf svojih trgovcih, kjer stalno kupujejo, naj kupujejo odjemalci ter naj ne hodijo po blago po vseh mogočih trgovinah, ker zaradi navala prav lahko pri tem ali onem trgovcu zmanjka dotičnega blaga. Dosti strank sl namreč na ta način zbira zaloge, zlasti pa se tega načina poslužujejo prekupčeval«, da lahko veri* žijo s tako zbranim blagom. Celo na mestni tržnici so zalotili mlekarja, ki si je tako zbiral zalogo surovega masla, da so drugi zanj kupovali zavitke po % kg. Kdor obleta vse trgovine in kupuje tudi samo po K kg, si v kratkem času že nabere precejšnjo zalogo, a drugi morajo ostati
brez tega ali onega živila. Ljudje naj se torej ne pritožujejo, če pri trgovcu, ki jih ne pozna, ne dobe zahtevanega blaga, saj trgovec mora založiti svoje stalne odjemalce s potrebnimi živili ter jih obvarovati pred pomanjkanjem. Trgovci odklanjajo kupce v interesu svojih stalnih strank in zato naj nikdo ne zahavlja, če ne dobi blaga v trgovini, kjer ni prej kupoval. Kdor išče blago pri tujem trgovcu, je že sumljiv zbiranja in ku' pičenja živil ter tudi prepovedanega prekupčeva' nja in veriženja. Zato pa opozarjamo gospodinje, naj se drže svojih trgovcev, trgovci naj pa tudi postrežejo v prvi vrsti samo svojim stalnim odjemalcem.
Novice s Hrvaške
Zagreb, 28. maja. s. V Zagreb so prispeli člani nemškega odposlanstva, ki se bodo P°2?la za trgovsko pogodbo med Nemčijo in neodvisno hrvaško državo.	.	..
Dubrovnik, 28. maja. s. Iz Valone so prispeli prvi vojni ujetniki iz bivše jugoslovanske vojske, kateri so bili izpuščeni na svobodo. Med njimi J« bilo tudi več častnikov.
Zagreb, 28. maja. s. Včeraj so se v Zagrebu začeli jjosveti kolonizacijskega odbora P°d predsedstvom ministra za korporacije. Odbor bo najprej podeljeval hrvaškim državljanom tisto zemljo, katero je prejšnja srbska vlada podeljevala srbskim vojnim prostovoljcem.	,
Zagreb, 28. maja. s. V Zagrebu je^ bil včeraj prvi nastop novo ustanovljenega orožniškega zboj ra neodvisne hrvaške države. Oddelki so nastopili pred maršalom Kvaternikom.
Zagreb, 28. maja. s. Uradni list je objavil ukaz, ki določa, da bo dr. Pavelič sam preirce; vodstvo in nadzorstvo nad najvažnejšimi javnim* deli na Hrvaškem.
Zagreb, 28. maja. s. Minister za narodno obrambo je ustanovil poseben inšpektorat za narodno gospodarstvo, pod katerega pristojnost bodo prišla vsa vprašanja finančnega in industrijskega značaja, ki se tičejo narodne obrambe in javne varnosti.	_	_
Zagreb, 28. maja. s. Uvedena je bila spet že* lezniška zveza med Sarajevom in Dubrovnikom i* na odseku Uskoplje—Zelenika. Obenem je bil po* pravljen most, ki je bil razrušen pri Potovu ter pripravljeno vse za postavitev mostu pri Ludberu. Velik most pri Bolinju bodo postavili s pomočjo hrvaških inženirjev.
Zagreb, 28. maja. s. V Zagreb sta prispela ro; munski konzul Caralunga, ki je bil prej romunski konzul v Belgradu, in Campeanu, tajnik bivšega romunskega poslaništva v Belgradu. Naslednje dni pa pričakujejo romunskega jxx>oblaščenega ministra, ki bo prispel iz Rima.
Zagreb, 28. maja. s. V teku so dela za popravilo znamenite katedrale v Djakovu, katero je zadelo ob umiku bivše srbske vojske več topovskih strelov.
Zagreb, 28. maja. s. Uradni list je objavil ukaz, s katerim se ustanavlja posebno izjemno 60-dišče na ozemlju Zagreba in Gospiča.
Zagreb, 28. maja. s. Dr. Pavelič je ukazal ustanoviti ]x>seben vojaški muzej, v katerem bodo shranili vse spomine in znake, ki se nanašajo na vojaško zgodovino hrvaškega naroda.
Zagreb, 28. maja. s. V Zagrebu se bo ustanovila nova banka pod imenom Hrvaška bančna družba, ki bo imela za 100 milij. din. temeljnega kapitala.
Osijek, 28. maja. s. Včeraj so Osijek zapustile nemške vojaške oblasti. Predstavniki hrvaških vojaških oblasti so jih prisrčno pospremili do meja.
Novi spopadi v Botnbayu
Šanghaj, 28. maja. s. Protiangleške demonstracije v Bombayu, ki se dogajajo navzlic vsem naporom angleških oblasti in navzlic močnemu pt> segu poLicije, so jx>vzročile, da je stanje v Indiji resno. V ponedeljek so bili neredi taki, da jim policija ni bila kos. Večkrat so morali priskočiti na pomoč vojaški oddelki. Ko so angleške čete sku-sale zasesti nekatere dele mesta, so naleteli na odpor demonstrantov in zato streljali. Samo pri tem spopadu je bilo 21 mrtvih, 151 pa ranjenih. 400 ljudi je bilo prijetih. Guverner Bombaya in šef tamkajšnje policije sta v oklepnem avtomobilu vozila skozi mesto, da bi se sama prepričala o stanju med prebivalstvom.
Nekai nesreč
Zadnje dni so se dogodile nekatere nesreče, ki jih' omenimo. Nekaterih je bilo spet krivo razstrelivo, pa čeprav smo v našem listu že neštetokrat opozarjali na opreznost. Ljudje! Če najdete razstrelivo, ne drezajte vanj, ampak pokličite takoj vojaške oblasti ali pa orožnike, ki bodo takoj odstranili nevarnost.
Smučarka Mravljetova je padla na stopnicah tako nesrečno, da si je znova, že lani poškodovano nogo močno poškodovala. — 13-letni sin zidarja Vinko Kleščič iz Medvod je splezal na drevo in si pri padcu zlomil desnico. — Ludvik Demšar, posestnik z Rakeka, je imel delo pri cirkularki. Po nesreči mu je poleno spodletelo tako, da je prišel z roko pod žago, ki mu je odrezala prste na levici. — Včeraj in v ponedeljek so pripeljali v ljubljansko splošno bolnišnico spet nekaj ponesrečencev, ki so se poškodovali z razstrelivom. Iz Trate pri Škofji Loki so pripeljali 11 letnega sina poljske delavke Franca Oblaka. Doma je našel ročno granato, ki je eksplodirala in mu odtrgala obe roki v zapestju in ga tudi sicer močno poškodovala. — Anton Bojc, 14 letni fantek, je tudi v gozdu našel patrono, po kateri je začel tolči. Patroma se je razletela in mu razmesarila desnico. Tudi po obrazu je dobil močne poškodbe. Prav tako je eksplodirala pa-trona v roki Antonu Rusu in mu močno poškodovala desnico.
Bdgar Wallaee:
Na sever, potepuh!
Tudi ovratnik si je izravnal. Črna samoveznica pa ga je napravljala naravnost odličnega.
»Izgledaš kakor kakšen trgovski jjo+nik, ki se bavi s prodajo pogrebnih potrebščin,« mu je smeje se dejala Oktober.
Srajco sta razgrnila čez motor, da se posuši; medtem pa sta se sjjravila k zajtrku. Med jedjo sta se razgovarjala in delala načrte za nadaljnji beg.
Po Robinovem mnenju je dolginova smrt precej poslabšala njun jx>!ožaj. Gotovo so se že razvedele posamezne podrobnosti. Lastnik avtomobila je brez dvoma naznanil tatvino policiji in povedal njegovo številko. M.r Elmer ga je skoraj spoznal in najbrž ni molčal. Že te okoliščine so bile zelo opasne. Ce pa se razve še o zločinu v zapuščeni hiši, bo vsa stvar postala še bolj zapletena.
Ona pa je ugovarjala:
»Saj ni mogoče, da bi te obtožili, da si ti umoril onega lumpa.«
»Zelo mogoče je in niti najmanj ne dvomim, da bodo to storili.« ji je odvrnil cm.
Videli so ju. da sta prispela iz one smeri in nadzornik garaže je opazil kri na njegovih rokah.«
»Moje edino upanje je Elfrida... saj je zelo modra.«
Oktober ga je začudeno pogledala.
»Jaz pa sem mislila, da bi te prav ona rada dala zapreti, če bi le mogla. Vsaj po tvojem pripovedovanju sem tako sodila... Ali te ne sovraži?«
Robin je molče prikimal.
»Ne more me trpeti,« je končno dejal. »Vendar
bi si vse na svetu prej želela kot to, da bi me aretirali. Da bi to preprečila, bi bila pripravljena žrtvovati vse prstane, uhane in V6e svoje dragulje. Celo njena biserna ogrlica, s čigar vrednostjo bi mogla odkupiti celo kralja, bi 6e ji ne zdela preveč za to. To je vendar njena najvecja skrb. Nikdar mi ne bo odpustila, da sem pritegnil pozornost javnosti nase. Če bi mogla pogledati v njeno dušo, bi videla, da je pogreznjena v obup. Uboga, stara Elfrida!«
Oktober se je vsedla v kot avtomobila in vzdihnila.
»Ta zgodba je zame prava uganka. Prav ničesar ne razumem. Kakšna skrivnost je to? Prej 6i mi pripovedoval, da te ta stara gospa sovraži z vso dušo, sedaj pa mi praviš, da bi bila pripravljena žrtvovati vse svoje dragulje, da bi te rešila. Nato pa je imenuješ ,ubogo staro Elfrido" kot da bi bila tvoja najboljša prijateljica.«
Robin se je veselo zasmejal.
Kmalu pa se je zopet zresnil In dejal:
»2e po naravi sem skrivnosten. A to 6edai ni važno. — Dejstvo je, da sva zaznamovana. In glavni povod temu je avtomobil. Sicer ne morem z gotovostjo trditi, da je lastnik že stopil v stik s policijo, ker je še precej zgodaj. A vsako uro postaja nevarnost večja. Vse garaže v okolici bodo obveščene. Mož, s čigar obleko se ponašam, naju bo gotovo izdal. Edina sreča je, da ne bo povedal, da je svojo obleko zamenjal za tvojo uro. O tem 6em prepričan. Ootovo &i misli, da je ura ukradena; zato bo molčal, da mu je ne odvzamejo. Povedal bo samo, da sva kupila bencin in se odpeljala dalje.«
»Kaj naj torej storiva z avtomobilom?« je vprašala Oktober.
»Zapustiti ga morava... a ne tukaj. Sele v bližini kakšnega mesta. Tudi 6voj plašč moraš zavreči. Preveč je razcapan in bi brez dvoma vzbujala pozornost.«
Njegova srajca se je medtem deloma posušila; na nekaterih mestih pa je bila celo ožgana. Oktober je predlagala, da bi jo podušila na zraku. Robin ji je prinesel močno vejo, na katero je privezala srajco za rokave. Pritrdila sta jo na avtomobil in koefa se odpeljala dalie, je vihrala ob strani kakor zastava.
Cesta je bila še prazna, zato se jima ni bilo treba bati, da bi s svojo svojevrstno zastavo vzbujala pozornost. Le enkrat sta jo morala sneti, ker jima je prišel nasproti kmečki voz.
Ko sta dospela v bližino mesta, je srajca bila že popolnoma suha.
Prav za prav sta dospela zelo nepričakovano, pri prvem križišču — na zelo živahno cesto. Zt z vrha griča, jx> katerem je vodila cesta, sta videla več kmečkih voz, nekaj avtomobilov, nato velik voz, poln praznično oblečenih fantov in deklet, slednjič še tovorni avtomobil, na katerem so se peljali muzikantje v zelo čudnih uniformah.
»Ootovo mora biti v bližnjem mestu kakšen praznik,« je dejal Robin.
Oktober pa je pripKjmnila:
»Zdi se mi, da je prav danes zborovanje farmarjev. Mr. Elmer je o tem pripove<k>val. Saj zavzema med njimi precej vidno mesto.«
Le tega se ni mogla spomniti, katero mesto naj bi to bilo.
»To zborovanje mora biti precej pomembno, ker prihaja v mesto toliko ljudi že navsezgodaj.«
Oktober je pripovedovala svojemu tovarišu vse, kar je o teh slovesnostih slišala od mr. El-merja in njegove žene. Povedala sta ji, da je ob takih prilikah zelo veselo. Mrs. Elmer ji je pripovedovala o ženski, ki je požirala meče in o možu, ki je vtaknil svojo glavo v levovo žrelo.
Vee to je Robinu pripovedovala njegova spremljevalka, medtem ko sta polagoma dospela do kri: žišča. Robin se je hitro odločil. Ce nočeta vzbujati
Pozornosti, je najbolj, da se priključita množici, očasi je okrenil avtomobil in ga usmeril med težak tovorni avto in s trakovi okrašen kmečki voz.
Skupno z drugimi sta prispela v sredino mesta, kjer je na trgu stala cela vrsta avtomobilov.
»Če bi bil jaz predsednik Združenih držav, bi odredil, da mora vsako mesto imeti na vsakem koncu z velikimi črkami napisano 6Voje ime,« je dejal Robin, ki bi za vsako ceno rad vedel, ka» sta dospela.
»Našega hudobnega bebija pa bova pustila kaj tukaj,« je nadaljeval. »Kjer je že toliko avtomobilov, pač nihče ne bo postal pozoren na najinega; vsaj tako kmalu ne. Sedaj me pa skrbi, kje naj zapustim tebe?«
»Mene misliš zapustiti?« je vprašala presenečeno.
Robin je prikimal.
»Priskrbeti moram drug avtomobil, obleko z* oba in razne informacije. Vse to pa najlažje opravim, če sem sam Res škoda, da si nisi izbrala poklica žeparja, bi mi sedaj vsaj lahko priskočila n pomoč. Tudi jaz sem za to delo premato spreten* Moral si bom pač kako drugače pomagati.«
{DaljftJ
Štev. MU,
»SLOVENSKI DOM«, dne 28. maja 1941.
Stran X
Kako so gledali na alkoholizem pred dobrimi sto leti v Ljubljani
Zanimivi podatki, ki jih je nanizal v posebnem poročilu takratni ljubljanski mestni zdravnk dr. Lipič
DW>
Ljubljani, 28. maja.
vsako leto so oblasti izdale posebne sezname o potrošnji alkohola, pa tudi zdravstvene ustanove vodijo posebne sezname, iz katerih 6e dobro vidi, koliko potrošijo naši ljudje za alkohol in kakšne kvarne posledice ima na narodni razvoj. Vedno in vedno opozarjajo merodajni činitelji na kvarne posledice alkohola, ki je velika napaka naroda, Je ga uživa v preveliki meri. Ali se ne bi hoteli ozreti morda za kakšnih sto let nazaj v zgodovino našega naroda in pogledati, koliko so takrat potrošili alkoholnih in drugih pijaf. Statistiko bomo podali tako, kakor so jo gledale takratne zdravstvene ustanove. Starejši očanci se bodo spominjali nekaterih dejstev in primerjali, ce je bilo res vse tako, kakor je opisal takratni znani ljubljanski mestni zdravnik dr. Fran Viljem Lipič. Lipič je bil po rodu Hrvat, Leta 1834 je izdal obširno znanstveno knjigo, ki je imela seveda nemški naslov: Topografija provincialnega glavnega mesta Ljubljane. V tem ne samo zdrastveno-zgodovinsko zanimivem delu obravnava dr. Lipič vsa važnejša vprašanja, ki se tičejo zdravstva v današnjem smislu besede in še marsikaj. Knjiga, ki je izredno bogat vir za spoznavanje zdravstvene preteklosti naše prestolnice v Prešernovi dobi, je pri privatnikih že prava redkost Nekaj knjig te zanimive izdaje pa je prav gotovo po antikvarijatih in večjih zbirkah, ki jih imajo strastni ljubitelji knjižnih del. Dr. Lipič v svojem delu popisuje tudi, kakšna je bila potrošnja alkoholnih in drugih pijač. Pa poglejmo, kaj pravi o tem:
Še pred malo leti je bila v Ljubljani^ žganjekuha skoraj nepoznana. Od tega časa pa že lahko naštejemo osem žganjekuhov, ki pridelajo letno približno 4<XX> veder. (Eno vedro drži 52 litrov žganja). Posebno priljubljeno	je	bilo v tistih	časih brinjevo žganje ali kakor	se	mu pravi	po	do-
mače brinjevec, ki so ga pogosto izdelovali že poprej tudi na deželi.
V tistih časih so uvozili vina nad 26.000 veder.
Najbolj priljubljena so bila tedaj dolenjska in spodnještajerska vina. Najmočnejša in najbolj zlato pobarvano vino daje okolica Srajbarskega turna, Krškega in Drenovca. Okrog Novega mesta in SL Jerneja pa so vina bolj bleda in^ slabejša. Okrog Mokrice in Metlike so vina živodrdeča; Zadnja vina rada povzročajo	glavobol in	so	pri
nas manj cenjena. V nižavah	in	nekaterih	gričih,
ki so soncu manj izpostavljeni, uspevajo zelo kisla in zelenkasta vina. Te vrete vina mešetarji pogosto mešajo in dobijo tako razne vrste, kakor stre-savca, berščino in druga. Tako mešano vino je rdečkaste barve kot šiler in kiselkasto, z vodo mešano ugasi žejo in postane, te 10 let odleži, precej milo namizno vino. Od spodnještajerskih vin, ki so splošno bolj svetle barve in močnejša, pri tem pa nič manj kisla, povprašujejo pri nas po rajhenburžanu, sevničanu, brežičanu in bizelj-cu. Manj primerno je nabavljanje mariborčana, Ptujčana, radgončana in ljutomerčana, ki jih tukajšnjim vinopivcem tudi manj priporočamo zastran svetlozelene barve, okusna po vrenju in večje vsebine apna, kakor zavoljo tega, ker povzročajo bolečine v glavi, 6 časom pa trganje v udih in treslico. V mislih je imel avtor najbrž stresanje udov, predvsem rok, ki jih opažamo pri 'kroničnih alkoholikih.
Od vipavskih, furlanskih in istrijan9kih vin, bi imajo to lastnost, da ne obstanejo dolgo, pijejo pri nas največ drago prošek, črnikalca in rebulo. Ta vina so kalna kakor mošt, zelo sladka in pretočena so zlate barve, lahko jih priredimo slično kakor šampanjec ter rada povzročajo glavobol in slabost, napetost in ščipanje v trebuhu. Cebedin je vodenobarven, prijeten, močno vpijanljiv, ostane dober nekaj let, pospešuje spanje in človeka žeja, ko se prebudi Vina, ki jih pridelajo v Vipavski dolini na Notranjskem, so zlatobarvna ali oledordečkasta, sicer tudi zelenkasta, vodeno-svetla, ne preveč ugodnega teka in hitro omotijo, kakor n. pr. bržanka Znana so tudi vina: piko-lit, berzamin, cepičar. Teran je črno vino kakor črnilo, vleče usta skupaj, povzroča zaprtje. Nedotaknjen ostane dober nekaj let.
Za dalmatinska, hrvaška in ogrska vina se v Ljubljani bolj malo pulijo.
Od inozemskih, predvsem dezertnih vin, so najpriljubljenejša:	cipro,	malaga,	malvazijee	in
šampanjec.
Vina, kakor tudi žganja, le redkokdaj ponarejajo. Najobičajnejše je mešanje vinskega mošta s sadnim, kar se spozna šele pri pretakanju po motni, kalni barvi, po okusu in duhu. Manj v rabi je žveplanje. O dodajanju kakšne kovine še nismo nikdar slišali. Kalno vino prečistijo z vizjim me-hurem ali pa zmesjo iz jajc, mleka in soli.
Z vinotočem se v Ljubljani ukvarja 154, z žganjetočem pa 7 gostilničarjev.
Tukajšnje pivo je po navadi revno na sladu in hmelju, zato je malo hranljivo in povečini narejeno s sumljivimi dodatki. Pivo je grenko in vpijanljivo. Zaradi pomanjkanja dovolj globokih kleti je pozimi ledeno mrzlo, poleti pa je mlačno in se nagiba h kislemu vrenju. Zato ga navadno ne iztočijo vsega. Letna količina proizvoda znaša okrog 10 tisoč veder in zaposluje 6 pivovarnarjev in prav toliko pivotočev ter nega trgovca 6 hmeljem. Strogo nadzorstvo nad to pridobitno panogo spada v zdravstveno-policijskem pogledu do sedaj med najbolj pereče.
Medica je pri nas redka.
Kavo pozna vsako gospodinjstvo, še celo naj-ubožnejše. Poleg vsega imamo 7 kavam. Zaradi visoke uvozne carine in ker sta Reka in Trst blizu, se splača mnogoštevilnim tihotapcem zalagati Ljubljano s tem predmetom za manjši denar. Ponaredbe tega arabskega nektarja so pri nas manj v čislih. Nižji sloj pije to pijačo bolj mlečno enkrat na dan kar iz skledic za juho, premožnejši ljudje pa kar večkrat na dan iz posebnih skledic za kavo. Namesto sladkorja rabijo kot dodatek h kavi tuda sirup.
Snov za mehikansko pijačo (kakao) dobimo od dveh izdelovalcev čokolade. Za otroke ^rabijo nalivek i zžganih kavnih lupin. Holandski čaj pijejo le redkokdaj brez dodatka punča.
Od umetno pripravljenih hladilnih pijač je najnavadnejša limonada. Tej 6lede predvsem malinovec, mandljevo mleko in pri revnejših voda
j kuhanega sadja. Sladoled, ki je poleti zelo pri-1 ljubljen, moramo prištevati bolj pijačam kakor pa jedilom, ker skušajo doseči z njim namen pijače. Marsikateri želodčni krk dokazuje, da spada ta luksuzni predmet med stvari, ki dražijo.
V Ljubljani je bilo v tistih Časih 400 pijancev. Na leto pa spijejo Ljubljančani: 4000 veden žganja, 26.000 veder vina in 10.000 veder piva.
Glede zatiranja alkoholizma daje dr. Lipič ob koncu svoje knjige še tele dodatke: Da bi Zavrli nezmernost v uživanju alkoholnih pijač, ni boljšega sredstva kakor visok davek na žganje in prepoved izdelave istega iz žita. Spričo razmerja med zlorabo in potrebo naj se preuredi tretjina vinogradov v polja ter ustanovi društvo zmernosti.
K pojemanju pijančevanja bi neposredno tudi pripomogli, če bi dali preprostemu Človeku sredstva za nabavo tečnejše in krepkejše hrane in če bi primerno omejili brezposelnost
Stara umetnina slikarja Šubica
je spet našla pot v Ljubljano
Ljubljana, 28. maja. Umetniške slik« naših slikarjev bratov Šubicev so zaslovele že v dobi svojega nastanka, še bolj jih pa ceni umetnostna kritika in sploh zgodovina sedanje dobe in to prinas doma ali pa tudi zunaj po svetu. Trgovsko ocenjeno so dosegla dela bratov Jurija in Janeza Šubica zunaj v svetu včasih neverjetno visoke cene, mogoče celo najviše med vsemi našimi starimi slikarji sploh. Veliko teh del slavnih bratov se je razgubilo po svetu, nekaj jih je ostalo pač pri nas doma ter se nahajajo v zasebni lasti ali pa tudi po galerijah. Ker sta brata Šubic izpopolnjevala svoje znanje tudi v inozemstvu, zato umetnostna kritika in zgodovina pač ni mogla slediti, niti pozneje ne, vsem njihovim delom in se večkrat vname umetniški pre-
f>ir za to, ali pritiče slika Janezu ali Juriju Šubicu, n tako se je zadnje čase zopet pojavila srednje-velika oljnata slika, po tehniki slična Šubičem, ki predstavlja pravljični motiv »Pepelke«, v vsem pa prevladuje izredno melanholičen ton barv. Posamezni strokovnjaki so takoj pristali, da je slika enega izmed bratov Šubičev, drugi so zopet oporekali to trditev, kot je pač lastno o vsaki stvari, ki je mistično zavita, kot je ta slika, v zanimivo zgodovino naše preteklosti.
V graščinskih analih graščine Avgustenburg
v Savinjski dolini se večkrat omenja obisk slikarja Šubica pri lastniku baronu Wietenbachu, deloma je tudi dosti pisemske korespondence med baronom Wietenbachom in Šubicem. Baron je bil velik prijatelj umetnosti sploh in mu je Šubic naslikal motiv »Pepelke«, ker je poznal pravljično zamaknjeni značaj baronov. V pismu sicer Šubic trdi sam, da ima slika bolj značaj oljne Skice in je zato ni podpisal, ker jo bo, če bo le mogoče ob priliki, čim obišče zopet Avgustenburg v Savinjski dolini, še izpopolnil in dokončal. Dnevnik hčerke Ize Wietenbachove da misliti, da je bila ona kot model za Up Pepelke. Sploh je bil Avgustenburg poln zanimivih dogodkov. Prof. Orožen ga v zgodovini gradov Savinjske doline velikokrat omenja, zlasti je zanimiv upor francoske vojske, ki se je tukaj mimo pomikala preko trojanskih klancev v okupirano Ilirijo. Francoska vojaška oblast je tedaj štiri upornike pustila obesiti v graščinskem stolpu Avgustenburga. In v tej pisani zgodovini te graščine ležijo še zapiski preza-nimivi za umetnostno zgodovino bratov Šubicev. Slika je našla sedaj svojo pot v Ljubljano, kjer vzbuja umetniške prepirčke za in proti, medtem ko omenjeni dokumenti jasno govore za Šubice. Sedaj jo ima v posesti antikvariat Jamnik na Sta-i rem trgu.	—nik.
					
Razglas
CEPLJENJE ZOPER KOZE V LETU 1941
je na osnovi 81. 3 »Pravilnika o zaščitnem cepljenju zoper koze« obvezno za vse v letu 1940 rojene, ki doslej še niso cepljeni, kakor tudi za vse one, ki so bili rojeni v 1.1941 in so stari najmanj 3 mesece.
Javno brezplačno cepljenje zoper koze bo po naslednjem redu:
ZA NOTRANJE MESTO Cepljenje v ponedeljek, 9. junija, ob 17. v Mestnem domu; pregled v ponedeljek, 16. junija, ob 17. istotam; cepljenje v ponedeljek, 9. junija, ob 17. v Mestnem zavetišču, Japljeva ulica št. 2; pregled v ponedeljek, 16. junija, ob 17. istotam; cepljenje v sredo, 11. junija, ob 17. v Šolskem poslopju na Cojzovi cesti— Graben; pregled v soboto, 18. junija, ob 17. istotam; cepljenje v soboto, 14. junija, ob 17. v Mestnem domu; pregled v soboto, 21. junija, ob 17. istotam.
ZA SPODNJO SISKO Cepljenje v torek, 10. junija, ob 16. v goli v Spodnji Šiški; pregled v torek, 17. junija, ob 16. istotam.
ZA ZG. ŠIŠKO,	ZAPUZE, DRAVLJE	IN KOSEZE
Cepljenje v	torek,	10. junija,	ob	17. v šoli v
Zgornji šiški; pregled v torek, 17. junija, ob 17. istotam.
ZA VIC, GLINCE, R02N0 DOLINO IN BRDO Cepljenje v sredo, 11. junija, ob 16.30 v šoli na Vaču; pregled v sredo, 18. jun., ob 16.30 istotam. ZA JARŠE, OBRIJE IN TOMAČEVO Cepljenje v petek, 18. junija, ob 17. v šoli na Šmartinski cesti; pregled v petek, 20. junija, ob 17. istotam.
ZA KLEČE, SAVLJE,	STOŽICE	IN	BEŽIGRAD
Cepljenje v	petek,	13. junija,	ob	16 v šoli za
Bežigradom, Vodovodna cesta;
pregled v petek, 20. junija, ob 16 istotam.
ZA ŠTEPANJO VAS Cepljenje v soboto, 14. junija, ob 16 t Sokolskem domu;
ZA HAUPTMANCO, ILOVICO,CRNO VAS, IŽANSKO CRSTO, GALJEVICO. DOLENJSKO CESTO Cepljenje v soboto, 14. junija, ob 17 v šoli na Barju;
pregled v soboto, 21. junija, ob 17 istotam.
ZA MOSTE IN ZELENO JAMO Cepljenje v petek, 13. junija, ob 17 v šoli v Mostah na Zaloški cesti;
pregled v petek, 20. junija ob 17 istotam.
Cepljeni morajo biti vsi otroci, ki še niso biti cepljeni in pa oni, pri katerih cepljenje doslej ni bilo uspešno, neglede na to ali starši prejmejo tozadevno vabilo ali ne. K cepljenju je prinesti otroka čistega in v čisti obleki.
Otroka je prinesti na najbližjo cepilno postajo tako k cepljenju, kakor tudi na isto cepilno postajo k obveznemu pregledu.
O pravilnem cepljenju in pregledu dobe starši pismeno potrdilo, katero je dobro spraviti.
Cepljenje izven omenjenih dni in ur je tudi vsak dan med uradnimi urami na mestnem fi-zikatu, a ni brezplačno.
Starši onih otrok, katere bo cepil zasebni zdravnik, morajo predložiti takoj mestnemu fi-zikatu dokazilo o uspešnem cepljenju.
Otroke, ki bi se jih iz kakšnega tehtnega razloga, n. pr. zaradi bolezni ne moglo cepiti, je opravičiti o priliki javnega cepljenja ali pa med uradnimi urami na mestnem fizikatu. Mestni dom.
Kdor se pregreši zoper določila navedenega pravilnika, posebno če otroka ne prinese k cepljenju in pregledu, oziroma se pravočasno ne obraviči, bo kaznovan po določilih zakona o zatiranju nalezljivih bolezni.
MUNICIPIO LUBIANA
MESTNO POGLAVARSTVO V LJUBLJANI dne 1. junija 1941.
Po pooblastilu predsednika:
mestni fizik: dr. Rug s. r.
Urejanje ljubljanskih ulic se bo nadaljevalo v mejah možnosti
Ljubljana, 28. maja. Naprava lahkih tlakov z uporabo domačega poilahtnjenega katrana po naših ulicah je že davno sklenjena stvar, da bi se rešili blata in nadležnega prahu. Ljudje pa morajo ootrpeti, saj ob hladnem in deževnem vremenu sploh ni mogoče utrjevati tlakov e katranom, kar so ta dela 'nogoča in uspešna le ob poooiroma suhem in dovolj toplem vremenu. Sicer pa letos ne smemo v tem pogledu preveč zahtevati od mestne občine, ki je dobila polno novih, težko izvedljivih, a neodložljivih nalog. Pomislimo samo na prehrano! Prav tako pa morajo Ljubljančani upštevati tudi za 10% in več odstotkov višje cene raznega gradiva in tudi visoko povišanje drugih stroškov. Marsikatero delo je sploh obstalo, ker ni nikjer mogoče niti za drag denar dobiti potrebnega cementa in drugega gradiva. Navzlic vsemu temu bo pa mestna občina letos popravila še asfaltne
»Slovenska Matica« sporoča
Zaradi izrednih razmer se je izdaja knjig Slovenske Matice zakasnila. Za sedaj je mogla iziti samo Vojeslava Moleta »Umetnost«, ki stane broširana 50 din, v celo platno vezana 64 din. Cenjeni člani se prosijo, da upoštevajo to okoliščino in ostanejo Slovenski Matici zvesti, da bo mogla še dalje vršiti svoj program.
Koledar
Dane«! »reda, 28. maja: Avguštin, škof.
Jutri, četrtek, 29. maja: Maksimiljan.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5 mr. Kuralt, Gospo«vetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
Priporočamo ogled razstave najmlajith pri
Bati. Je brez vstopnine; odprta je le še ta teden.
Gospode zdravnike opozarja mestni fiiikat da
je po odredbi Visokega Komisarja poleg dosedanjih infekcijskih bolezni treba prijavljati tudi še morbilU, parati tis epidemica, malaria in scabies.
ŽSK Hermes — lahkoatletska sekcija. Pozivam vse članice in člane, da se udeleže važnega članskega sestanka v četrtek 29. maja ob 19 na Stadionu. V primeru slabega vremena je isti ob istem času v sobi gostilne Kržič poleg Stadiona. Posojeno opremo in orodje naj ori-nese vsak nazaj. Legitimacije za vstop na igrišče se dobe četrt ure pred sestankom pri vhodu stadiona. — Načelnik.
Generacija slovenskih najmlajših umetnikov, ki se je pri vsej skromnosti tako dostojno predstavila na razstavi pri Bati, je doživela pri najširšem občinstvu popolno priznanje. Razstavljajo Dolganova, Jakič, Štrekelj, Perko in Franc Kralj. Vstopnine ni, obisk te razstave, vsem najtopleje priporočamo.	i
Profesorski zbor juridične fakultete je poklonil Akademskemu podpornemu društvu znesek 700 din namesto venca na grob svojega člana bla-gopokojnega gospoda dr. Kada Kušeja, rednega univ. prof. — Iskrena hvala!
Zastopnik Rdečega kriia potuje v soboto v Split. Ce ima kdo svojcem v Splitu kaj sporočiti, naj odda sporočila do sobote v pisarni Bdečega krila na Miklošičevi cesti (Delavska zbornica).
Odvažanje pepela iz centralnih kurjav, tovarn in sploh večjih kurilnih naprav. Ker mestni smetarji ne morejo pobirati teh odpadkov z navadnimi smetarskimi vozovi za zabojčke, saj so ti vozovi določeni pač le za pobiranje smeti in pepela iz stanovanj ter ima vsako stanovanje pravico le do enega zabojčka, zato posestniki tako velikih kurilnih naprav morajo pepel in gorko ter drugo odpadke samifodvažati na določena odlagališča.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Sreda, 28. maja ob 19. uri: Kovarstvo In ljubezen.
Izven. Ljudska predstava. Izredno znižane cene od 14 din navzdol.
Četrtek, 29. maja ob 19.30: Učenjak. Red Četrtek. Petek, 30. maja ob 15. uri: šesto nadstropje.
Izven. Ljudska predstava. Izredno znižane cene od 14 din navzdol.	i
Opera:	0
Sreda, 28. maja ob 19 uri: Faust. Red Sreda.
P. n. gledališke obiskovalce opozarjamo, da je odslej začetek vseh večernih predstav v Drami in Operi ob 19.30. — Začetek predstav, ki trajajo preko tri ure, pa bo ob 19. uri, in bo to vselej posebej omenjeno v gledališkem repertoarju in noticah.
Drevi ob 19. uri bodo igrali v Drami kot ljudsko predstavo po globoko znižanih ecnah od 14 din navzdol Schillerjevo dramo »Kovarstvo in ljubezen«. V njej je udarno pokazana razlika med aristokratskim in meščanskim svetom ter borba med poštenostjo in kovarstvom koristolovcev. V igri bodo sodelovali: Levar, Jan, Levarjeva, Mi-leva Boltar-Ukmarjeva, Peček, P. Juvanova, Gre-
forin, Sever, Raztresen in Simčičeva. Režiser: ’. Malec k. g. Ojx>zarjamo, da bo to zadnja uprizoritev ter predstave v tekoči sezoni.
»Učenjak« je naslov Detelove veseloigre v treh dejanjih, v kateri bo igral Jan naslovno vlogo. Pisatelj je pokazal na satiričen in zelo humoren način, kam privede mladega učenjaka mehanično uporabljanje frenologije. Za gledališko občinstvo, ki ljubi neproblematične igre, ki jim je glatni namen razvedrilo in smeh, je igra kakor nalašč ustvarjena. Živahni odziv, ki ga ima pri občinstvu, je najboljši dokaz, kako ugaja.
Ljubeznivo in srčkano delce je Camasio-Oxilia veseloigra »Bog z vami, mlada leta«! Vsebinsko prikazuje življenje v študentovskem stanovanju, kjer živi mlad študent in kjer se shajajo njegovi prijatelji in prijateljice. Ljubezenska zgodba med njim in hčerko njegove gospodinje, tvori glavno dejanje.
bodnike v Prešernovi in šelenburgovi ulici ter dokončala nekatera že lansko leto začeta d«la, na novo pa pride na vrsto Vegova ulica in zgornji del Emonske ceste do Zoisove ceste, naposled pa tudi Turjaška ulica pred palačo Vseučiliške knjižnice. Zaradi naraščanja cen in pomanjkanja gradiva pa niti za naštete ulice in ceste danes nikdo ne njore jamčiti, da bi bile utrjene in urejeno po dosedanjih načrtih in sklepih.
Charlie Chan v San Franciscu
»Da, gospod! Vprašal sem ga: sir Frederik, ali ste oboroženi? Pa je odkimal z glavo in mi odgovoril: — Ni potrebno Parady. Oseba, ki je prišla na obisk, se mi zdi, da je ženska. — Nato je odšel, gospod... in našel smrt.«
Nekaj trenutkov so vsi molčali in premišljevali o tem, kar jim je sluga povedal.
»Moramo se povzpeti gor in obvestiti goste o tem, kar se je dogodilo,« je rekla končno gospodična Morrow. »Toda eden mora ostati tukaj. O. Chan, ali bi vas smela prositi...«
»Zelo žal mi je, če bom morebiti povzročil vaš srd. toda vnaprej vas prosim za oproščenje«, je odgovoril Chan. »Toda tudi jaz bi iad opazoval, kakšen učinek bo naredila na goste vest o tem dogodku,*
»Razumem vas, gospod Chan.«
»Bom pa jaz ostal, gospodična,* je predlagal Paradjr.
»Dobro. Bobrte tako dobri in mi javite, čim bo prispel kapitan Flanery.«
Ona je oašla prva. Kirk in mali detektiv iz Honolula sta odšla za njo.
•
Gostje Baryja Kirka, ki jih je novica razburila in presunila, so stali molče v
salonu, ki je bdi sedaj popolnoma osvetljen. Ko je vstopila mala skupina, so vsi radovedno uprli vanjo svoje oči. Kirk je obstal, ker m vedel, kje naj bi začel svoje pripovedovanje.
»Povedati vam moram strašno novico,« je končno spregovoril. »Nesreča... strašna nesreča ...«
Chanov pogled je med tem švigal od obraza do obraza. Nekoliko dalj pa se ie zamudil na bledem in zmučenem obrazu Eliane Andberrv.
»Sir Frederik Bruce je bil ubit v moji pisarni!« je končal Kirk.
Nekaj trenutkov je vladal mučen molk, nato pa je gospa Andberry vstala.
»Tema je tega kriva,« je začela s cvilečim glasom. »Vedela sem, vedela sem, da se inora zgoditi neka nesreča, ko bodo vse luči pogašene. V to sem bila pre-pričana.«
K njej je pristopil njen mož, da bi jo pomiril.
Chan je sedaj motril obraz polkovnika Beatema. Za hip se mu je zdelo, kakor da bi neka krinka padla s tega sicer .trudnega in razočaranega obraza... toda i le za kratek hia.
Hitro eo začeli vsi glasno govoriti. Toda glas gospodične Morrow je vse prekričal.
»Ostati moramo mirni!« je ukazala. Njena hladnokrvnost je Barryja Kirka očarala.
»Sum pada na vsakega izmed nas,« je pristavila gospodična Morrow. »MI...«
»Glej, glej, to mi pa ugaja!« je vzkliknila gospa Dawson-Kirk. »To mi pa res ugaja! Sumnja!«
»V tej sobi je bila popolna tema. Vsak trenutek je kdo izmed nas odšel ven ali pa prišel noter. Ne bi rada, da bi bila prisiljena ta trenutek izvrševati svojo poklicno dolžnost, toda pričakujem, da vam bo mnogo bolj ugajal moj dosedanji način preiskovanja, kakor pa način policijskega inšpektorja, ki se bo v kratkem pojaviL Kdo vse so odšli iz salona med predavanjem polkovnika Beatema?«
Popolen motk je nastal po tem vprašanju. Prekinila ga je gospa Dawson:
»Film me je nenavadno zanimal. Pa navzlic temu sem med predavanjem enkrat odšla v kuhinjo...«
»Da bi prekontrolirala svojo hišo...« je pripomnili Barry Kirk.
»Ne! Bog varuj! Posušilo se mi je grlo in sem hotela izpiH kozarec vode.« i »Pa niste videli nič sumljivega?« je
vprašala gospodična Morrow.
»Nič... razen razsipniški nered, ki vlada v tej kuhinji,« je izjavila gospa Kirk.
»In vi, g06pa Tapper-Brook?«
»Jaz sem ostala pri gospodični Ger-land,« je odgovorila z odločnim, mirnim glasom »Niti ena od naju se ni premaknila z mesta ves čas predavanja filma.«
»Tako je« je pritrdila igralka.
Po kratkem molku je začel govoriti Kirk:
»Prosim polkovnika, da bi me ne razumel napak. Njegovo predavanje je bilo nenavadno zanimivo in mi vsi se zahvaljujemo za čast, katero nam je izkazal s tem, da je pristal na to, da predava pred nami. Jaz osebno sem bil ves čas v sobi... izvzemši trenutek, ko sem odšel na vrt. Tam nisem videl nikogar drugega razen...«
Chan je stopil korak naprej:
»Kar se mene tiče, sem z nenavadnim užitkom spremljal predavanje in film. Za hip pa sem si zaželel biti sam, da bi razmišljal o veličastnih prizorih, ki sem ja h videl na platnu. Odšel sem na vrt in tam sem našel g. Kirka Pogovarjala sva se o spoštovanem gospodu polkovniku, o njegovi neukrotljivi hrabrosti, o njegovi
veliki genialnosti in o uslugah, ki jih je s svojim delom storil človeštvu. Nato sva se vrnila v sobo, da bi čim manj filma zamudila.«
Tu je Chan za trenutek obmolknil, pa spet nadaljeval:
»Preden pa sem spet sedel na »roj prostor, sem začul v predsobju lahen še-lest. Odšel sem iz radovednosti, da bi videl, kaj se tam dogaja... Videl sem...«
»Ah, da ... predavanje je bilo sijajno ...« je vpadel v besedo Garrigue And-berry. »Tuai jaz 9em z velikim zadovoljstvom spremljal film. Pristaviti pa moram, da sem enkrat odšel ven, da bi na stopnicah pokadil cigareto.. ,«
»Garrigue, ti si tepec,« je vzkliknila njegova žena. »Kaj takega si dovoljuješ le še ti!«
»Kaj? Zakaj pa ne? Nisem opazil nič nenavadnega. Stopnišče v nadstropju pod nami je bilo prazno.«
Obrnil se je k gospodični Morrow: »Človek, ki je storil ta grozni zločin, je pobegnil po reševalni lestvi. To vam je bilo že povedano.«
»Tako je! To smo slišali že od vale žene!« je pripomnil Chan.
»Da, res je. Moja žena vam je že povedala,« je ponovil Andberrv. »Dobro. Kaj sedaj mislite? Jaz...*
Maršal Italo Balbo:
Italijanski roji nad svetom
Stormi d' 11a 1 ia sul mondo
To pot pa ni bilo nobenih določil o slovesnem vedenju, nič cilindrov, nobenih torb iz črnega usnja, temveč samo ptičje petje, vonj po smoli ter šum morja. Včasih so sc oglasile muhe vetra, ki je grozil, da bo vrgel v zrak tri šotore, katere j4 postavil minister — preobračalec navad. En šotor je bil določen za Duceja, ki bi bil rad prišel, pa ni mogel. Veter je imel svoje pravice in ni zamudil prilike, da bi naredil ponovne dolžnostne obiske tistemu, ki je bil ravno minister zraka.
Pa to življenje v šotoru prav zares ni bilo tako divje, kakor bi se moglo zdeti. Če je res, da smo podnevi živeli — nekaj prijateljev in jaz — v kopalni obleki ter v skromnosti ribičev, smo bili zvečer vendar sposobni natakniti si črno suknjo ter z dolžnimi obredi sprejemati med šotorskimi stenami številne obiskovalce, ki so prihajali iz bližnjih svetovljanskih središč, od koder jih je privlekla novost. Včasih so Jih spremljale tudi prijazne obiskovalke, katerim je radovednost nazadnje le premagala boječe obotavljanje. Tam blizu šotorov je bila vila »La Versiliana«, ki so mi jo bili dali na razpolago, pa nisem vanjo nikdar stopil.
Bila je to vila, kjer je Gabriel D’Annunzio nekdaj pisal »Alciona« ter pel o čaru dolgih sončnih zahodov nad ustjem Arna, o pojočem pomladnem deževju na pinijah, o vzdihovanju zaljubljenega Centaura in o lepih ustnicah Hermijoninih.
Zdaj je ta vila last slovečega zdravnika, nadvse prijaznega, izobraženega in finega človeka: dr. Mattolija, velikega mojega oskrbovalca s sadjem in z dehtečim vinom, ki mi ga je vedno radodarno nudil.
Obedovališže v borovem gaju »Versiliane« je bilo tiste dni
zelo obiskovano. Ni manjkalo dobre volje in zdrave mladostne zajedljivosti, s katero so solili obrekovalne zgodbice, ki so prihajale iz sosednje druščine svetovljanskih središč za nami, zlasti pa z razkošnih obal, kjer so Smeli veliko posla z govorjenjem o taboru pri »Versilianu.
Nekega dne sta pri povratka iz Pise prišla tovariša Bottai in Alfieri, prišla je skupina velikih italijanskih gledaliških umetnic! Prihajali so časnikarji, ki jih je privlekel glas o nekakšnih levjih kožah itn kožah belih medvedov, na katerih, kakor so pravili, čepe stanovalci »Vereiliane« po arabsko in sprejemajo goste! Skratka, domišljije so bile na deln!
Prava reči Pustil sem, da so se taki glasovi širili. Zavajanje radovednosti mi je bilo koristita V »Versiliano« sem bil zares spravil majčkeno vodno letalo in tisto slepomišenje z raznimi bajnostmi mi je prav dobro služilo, da sem lahko v miru izvajal nad morjem svoje vaje podnevi in ponoči, čez nekaj mesecev me je čakala drngačna prostranost vode in najbrž kaj drugačni viharji. Majhna človeška radovednost bt se bila sicer spremenila v bolj prilizljive poklone. Tako sem se sam zase kratko, pa temeljito vadil ter med tem izkoristil are, ko sem bil prost, da sem skoraj vsak dan šel ▼ Sarz&no. Na tistem letališču *n v treh dneh dobil tri diplome.
3.
Ljudje ia stroji.
Let se bo začel v Orbetettn.
Obiščimo z bralci to gnezdo orlov, preden se dvignejo. Imeli bomo neizbrisljiv spomin nanj.
Italijani morda še vedno mislijo, da so veliki poleti sad bolj ali manj drznih korakov na slepo in da boginja sreče leta na svojem edinem kolesu z belo obvezo na očeh, pred zmagovitimi roji, kakor v časih bajk. Nel Obveza je z enim koncem padla muhasti mladenki s čela. In'če po njeni zaslugi ostaja pri
človeških delih še vedno nekaj malega nepreračunljivosti, se ta malenkost iz dneva v dan bolj manjša. J
Že pri poprejšnjih letih je verjetnostni račun obširno, govoril za nas. Za atlantski polet pa nam je bil še bolj ugoden. Da se prepričamo o tem, bo treba na kratko pogledati tehnične posebnosti tega načrta.
Takoj bom pomiril bralce. Ko bodo preletavali to poglavje, se ne bodo dolgočasili. Snov je zelo zanimiva tudi za človeka, ki se v njej ne spozna.
Naša moderna občutljivost nas zdaj sili, da odkrivamo večje lepotne sestavine in več ljubkosti v kakem stroju kakor v posnetku grškega kipa. V tem se docela strinjam z Marinettijem. Dovolj je že prvi pogled na kako letalo »S 55«, naj kroži po zraku kakor nedolžen žerjav z razprostrtimi krili, v skoraj prozorni' lahkotnosti pod poljubi sonca, bodisi da se ziblje vrh vode na svojSh čolnih-dvojčkih kakor povodna ptica, ki je pravkar sedla po dolgi poti in je še napol v zraku, vsa drhteča od letenja. Nič lepšega ni v klasičnem smislu besede kakor obris, ki ga ta stroj kaže v lahno dvigajoči se črti svojega nežnega ožilja, od gibkih čolnov do lepih stegnjenih kril, z mogočnim motorjem, dvignjenim v višino kakor glava prežečega orla.
Obiščimo torej te stroje. Poznamo jih že dolgo. Morda je to najbolj poznano vodno letalo na svetu. Ima slavno zgodovino. Kakšne novosti so mn danes dodali izdelovalci?
Samo nekaj malega so ga spremenili. Na čolnu so samo ta pa tam kaj dopolnili, da bi stroj lažje odletel. Zadaj se čoln zdaj nehava v konico, v zakrivljeno ostrogo, ki naj se pogrezne v vodo kakor lemež pr iplugu, prej pa se je končaval v ploski rep, podoben račjemu ^ kljunu. Druge spremembe bodo služile boljši razpodelitvi kuriva ter bodo bolj ojačile dno za drsnje po vodi. Ostroga na koncu čolnov bo pomembna zlasti pri pristajanju. Služila bo ali kot zavora, ali za ravnovesje.
(Nadaljevanje sledi.)
8trM	  —------------------------   *LDmeB	SOM«,	-«m	».	TO	mm.
Eksc. Visoki Komisar Emilio Grazioli v bolniški sobi ljubljanske splošne bolnišnice. — Ecc. PAIto Commissario Emilio Grazioli in una camera degli ammalati nelPospedale di Lubiana.
Zabavne in bridke o rentgenskih žarkih
75 letnemu kitajskemu državniku so šele v Evropi povedali,
da ima kroglo v glavi
Že leta 1851 je neki MitcKcock napisal zanimivo knjigo »Religija geologije«. V njej je med drugim napisano tudi tole: Če položimo bakrorez na papir med srebrno in amalgami-ra.no ploščo ter vse to pustimo 15 minut v popolni temi, kjer potem ploščo držimo nad ži-vosrebrnimi parami, bomo dobili lepo sliko bakroreza, ki je torej morala priti skozi papir.
Istega leta, verjetno pa še nekoliko prej, ie izšla tudi knjiga, v kateri se pisatelj Hunt bavi s spremembami, ki lahko nastanejo na telesih, če so v temi. Pisec trdi, da so si vsi učenjaki edini v tem, da so v naravi sile, ki v popolni temi lahko preslikajo obrise stvari na drugih stvareh. Kar je ves svet leta 1895, ko se je namreč raznesla novica o uspehih Rontgenovih raziskovanj, smatral za nenavadno odkritje, kakršnega človek zmore le v daljših časovnih razdobjih, so Angleži po trditvah omenjenega pisca že poznali in imeli kot svojo znanstveno dognanje. Nemci z nekakim posmehom pišejo o tem in pravijo, da so morali Angleži res^ biti tako skromni, da so svoje znanje obdržali zase in »tako dali priliko nemškemu fiziku, da je svoj izum objavil...«
Veseli kmet sredi polja — smrt s koso
--Učenjaki in navadni ljudje so bili nemalo presenečeni, ko se je zvedelo za izum Rontge-novili žarkov. Ves svet pa se je še bolj začudil, bo&«e je nekemu fiziku posrečilo izumiti pripravo, s pomočjo katere je mogoče videti, kakšna je notranjost živega človeka. V Ameriki so sprva mislili, da bo odslej mogoče z enostavnim fotografskim posnetkom narediti sliko človeškega okostja, pri tem pa so trdili, da bo po rontgenskem postopku narejena slika dosti dražja od navadne fotografije. Nekoč so nekje celo poskrbeli za tele vrste presenečenje: Sredi polja je bila postavljena slika veselega kmeta, ki je visoko dvigal svoj srp, poleg njega pa je stala riintgenska slika istega človeka, ki pa ie samo okostnjak, ki kakor smrt maha s koso . . .
Raziskovanje novih žarkov pa se je neprenehoma nadaljevalo in seveda tudi napredovalo. Že so se pojavile po izložbah prve slike: roka s prstanom, kjer so se zlasti lepo videle človeške kosti in prstan kot prevelik obroček na njih, dalje omara s ključi, kovinaste črke, ki so jih slikali skozi leseno škatljo.
Prvi praktični poskus
Za ugotavljanje diagnoze so se poslužili »X«-žarkov, kakor jih je iznajditelj sam imenoval na neki seji berlinskega zdravniškega društva leta 1896. Zanimiv je bil med drugim tale primer: Neka krojačica se je zbodla že pred dvema mesecema z iglo v mazinec. Konica igle se je zlomila in izginila brez sledu, toda
bolečine, ki jih je ta krojačica trpela zaradi tega zbodljaja, so postajale čedalje hujše. Zatekla se je po pomoč k zdravnikom, ki so najprej skimavali z glavo, ker se jim je zatekli prst zdel Velika zagonetka, zlasti še, ker odlomljenega konca igle niso mogli nikjer otipati. Nato pa so sklenili v praksi preskusiti novo iznajdbo. Naredili so dve rontgenski sliki. Obe sta jasno pokazali, da konec igle tiči med četrto in peto kostjo, na mestu, kjer so najmanj mislili, da bi bil. Treba je bilo potem narediti še majhno operacijo in zlomljen konec igle je prišel na dan, krojačica pa je bila kmalu rešena hudih bolečin.
Krogla v glavi — »trajen spomin« na atentat
Pri ugotavljanju diagnoze so se rontgenski žarki sijajno obnesli. Odslej ni nihče več dvomil o izrednem pomenu tega novega odkritja, zlasti še, ker so se tovrstne zdravniške priprave in načini postopanja z njimi kmalu zelo izpopolnili. To naj dokaže še naslednji zanimiv, skoraj zabaven primer: Nek 75 letni kitajski državnik je tedaj prišel na obisk v Nemčijo. Med drugim so mu pokazali tudi novo iznajdbo. Vprašali- so ga, če dovoli, da tudi na njem narede poskus z rentgenskimi žarki. Kitajski državnik je v to tudi privolil. Naredili so rontgenski posnetek njegove glave, na veliko začudenje pa so ugotovili, da v glavi tega Kitajca tiči prav blizu senc majhna krogla, izstreljena iz samokresa. Bil je to »trajen spomin« na atentat, ki so ga nanj nekoč vprizorili njegovi politični na-sprotki, po poznejši preiskavi pa krogle, ki ga je zadela v glavo, niso mogli nikjer najti. In ko so v Berlinu kitajskemu politiku pokazali rontgensko sliko njegove glave in mu povedali, da tiči v njegovi glavi tudi krogla, se je Kitajec nasmehnil in dejal: Zdaj vsaj vem, zakaj me vedno glava boli...«
Čeprav je od tedaj, ko so iznašli v zdravilstvu rontgenove žarke, pomenijo vendar še danes pravo čudo za marsikoga, zlasti za tistega, ki prvič' vidi svoj lastni okostnjak.
Edinstven muzej starinskega papirja
V mestecu Diiren, ki je znano po svojih papirnicah, je bil te dni ustanovljen papirni muzej. V glavnem je sestavljen iz zbirke 28,000 papirnatih listin iz vseh časov, ki jo je s tolikim trudom zbiral 33 let ravnatelj SchwanKe. Ta mož je tudi predstojnik tega edinstvenega nemškega muzeja. Najstarejši od vseh teh kosov papirja je iz leta 139D j in so ga našli v neki primitivni niirnberški tiskarni. |
Na Finskem so našli Tyeho de Brachejev teleskop iz 15. stoletja
Tedaj, ko je divjala zadnja vojna med Finsko in Sovjetsko Rusijo, vojna, ki je vzbujala tolikšno pozornost po vsem svetu, so sovjetska letala večkrat hudo bombardirala rar-na finska mesta, med drugim tudi pristaniško mesto Abo ali kakor ga še drugače imenujejo, Turku. To važno finsko mesto ob zahodni obali ima poleg drugih zanimivosti tudi lep in zgodovinsko pomemben grad, s katerega se nudi krasen razgled daleč naokrog po Botniškem zalivu Baltiškega morja. Bombe pa so tedaj večkrat zgrešile vojaško važne točke in so med drugim padle tudi na ta sloviti grad ter ga močno poškodvale. Po končani vojni sO Finci kmalu začeli z obnavljanjem tega svojega zgodovinskega gradu. Pri razkopavanju na severni strani poslopja pa so na veliko presenečenje našli teleskop slovitega danskega astronoma Tycho de Braheja, ki je živel v 15. stoletju.
Iznajdljivost nemških tehnikov
Lani je bilo priglašenih 43.479 novih izumov
Kakor je razvidno iz številk, ki so jih te dni objavili v Berlinu, je iznajdljivost, ki so jo tudi na industrijskem polju pokazali zadnje čase številni nemški učenjaki, tehniki in tudi drugi, ki bi jih najpravitaeje šteli med samouke, res velika. Iz objavljenih podatkov še vidi, da je leta 1939 prijavilo svoje izume patentnemu uradu v Nemčiji nič manj kot 47.555 ljudi v naslednjem letu, t. j. lani pa 43.479. Seveda je treba pni tem povedati tudi to, da je med temi izumi tudi nekaj takšnih, ki prav za prav niso več nobena novost, pač pa so bili znam že prej, čeprav morda ne ljudem, ki so jih zdaj nevede znova predložili v potrditev patentnemu uradu. Iznajdljivost pa zaradi tega seveda ni nič manjša, Tako so na primer v letu 1939 priznali od zgoraj navedenih le 18.767 izumov, od lanskih pa 18.544. Iz teh številk je razvidno, da je bilo predlanskim sicer prijavljenih približno 4000 izumov več kot pa lani, toda med lanskimi je bilo kljub temu več izumov odobrenih kot prejšnje leto, kar kaže, da so biti na splošno lanski izumitelji Ie iznajdljivejši. Morda je vpliv vedno srditejše vojne segel tudi na to izumiteljsko področje.
Dokaz resnične hvaležnosti
2 milijona dolarjev, ker mu je reSU življenje
Švedski časopisi poročajo o bajni 'dediščini dveh milijonov dolarjev ali približno 120 milijonov din, ki jo je zapustil Šved Karl Anderson 1 izletnemu brezposelnemu Amerikancu Stewartu. Dediščina ima zanimivo zgodovino. .......
Pred štirimi leti je bilo, ko je Anderson nepremišljeno šel . če? Broadway v Newyorku vprav
v trenutku, ko je po tej cesti s precejšnjo naglico privozil nek avtomobil. Nevarnost je opazil Ame-rikanec Stevvart, brž skočil za Andersonom ter ga tik pred nesrečo zbil izpred avtomobila. Tako je ta mladi Amerikanec Andersonu rešil življenje.
Šved te usluge ni nikdar pozabil. Še isti večer je lS-letnemu svojemu rešitelju poslal 20.000 (tolarjev, ko pa	je Anderson umrl, je Stewart	preje)
od njega še	50.000	dolarjev. Tedaj	je bil	mladi
Amerikanec prepričan, da je s smrtjo darežljivega Šveda tudi konec daril, ki bi jih drugače morda še dobil od	njega.	Toda zmotil se	je. Po	smrti
Andersonove	sestre,	zadnje potomke	tega rodu, je
nek newyorški notar po naročilu blage pokojnice Andersonove izročil Stewartu še tretje in tokrat res zadnje nakazilo — kar 1,930.000 dolarjev.
Ce denar res že tudi pomeni srečo, potem je Stevart zdaj gotovo zelo srečen človek, zlasti če pomislimo, da mu za vso lepo vsoto dolarjev m bilo treba storiti drugega, kot da je pahnil starega Andersona izpred avtomobila, da ga ni povozil.
Volna iz žlahtnega trsta
V Nemčiji sade v manj rodovitnih krajih, kakor na primer na močvirjih, tako imenovani italijanski trst (Arundo donax). S saditvijo tega trsta so našli pri pridobivanju volne dragocen izhod, posebno sedaj, ko plovba po morjih ni več tako svobodna. Ta žlahtni trst, ki po Italiji raste v velikih množinah, je tudi v Nemčiji že po kratkem času rodil odlične uspehe. Na enem samem hektarju, ki je posajen s to rastlino, se lahko dobi 80.000 kilogramov trsta ali 10.000 kg volne, ki da 9000 kg umetnih vlaken. Za primer navajamo, da en hektar zemlje, zasajene s konopljo, da samo 1200 kilogramov umetnih vlaken. Če posejemo isto površino z lanom, pa dobimo samo 500 kg umetnih vlaken. Le 200 kg umetnih vlaken nam da bombaž, ki je zasajen na isti površini. Za predelavo umetnih vlaken in žlahtnega trsta imajo na Dunaju veliko tovarno.
Cigani na Slovaškem
Slovaški notranji minister je izdal odlok, na podlagi katerega se mora 29.000 ciganov, Id žive na Slovaškem, vrniti v svoje domovne občine ter 6e končnoveljavno odpovedati neprestanim selitvam iz kraja v kraj.
Vihar potopil ladjo
Rio de Janeiro, 28. maja. s. Ladja »Atalaia«, ki ima 555 ton in prevaža premog, je zašla pred dnevi v silen vihar na poti od Afrike proti Južni Ameriki. Že od nedelje ponoči ni ladja oddala nobenega radijskega sporočila ali signala. Poslednje sporočilo je povedalo, da je ladja brez krmila in da je bila prisiljena zmetati del svojega tovora v morje.
Strahoten požar na Finskem
Helsinki, 28. maja. s. V ogromnem požara, ki je uničil vasi Tsitenjoki in Topparimaeki, je izgubilo življenje 100 ljudi. Poleg tega je poginila vsa živina, zgorele pa so tudi vse zaloge živil in krme, prav tako pa tudi vsa poslopja. Škode je za 10 milijonov finskih mark.
Zahtevajte povsod naš lis j j
Britanska 35.000 tonska bojna ladja vrste »King Georg V.«, kakršnih ena se je tudi udeleževala hude bitke pri Islandiji, ko je zletela v zrak oklepnica »Hood«. — La nave da guerra britannica tipo »King George Vc di 35.000 ton., colpita durante la bataglia nelPAtlantico.
Za tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: Inž. Jože Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vročamo — »Slovenski dom* izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina je 10 din, za inozemstvo 25 din — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111 — Uprava: Kopitarjeva nlica 6, Ljubljana — Telefon 40-01 do 40-05 —
Podružnice: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Noto mesto, Trbovlje