Stev, 40 Poštnina platana t gotovi«! 6pediztooe tu abbonamento p*6tale ■■ ovenski Prezzo • Gana Ur 0.50 F JLjuhljani, v petek, 19. februarja 1943-XXl Leto VIII. Itkljočo« oooblaščenka ca oglaievanl« ttalllsnskegs (n *u]eg» Izvora Dnlone PuObllcitfl Ital lan« & A. Milana s = I Ureduill** Id oprafti Ropltarieva A Ljubljana Bedadone Amrnlnistrazione Ropttarieva A Lublana Joneesstonari* seelnslv* pet la pobblletti ffl provtntenca Italiana ed imtara. Uaioue PubbUcItl Italian* & A_ Milana , Vojno poročilo št. 999 Zasedba novih postojank v Tuniziji 8000 tonski parnik potopljen, 8 letal zbitih Italijansko uradno vojno poročilo St. 999 pravi: V Tuniziji so osne čete zasedle nove nasprotnikove postojanke ter potem odbile protinapad, ki so podpirala oklepna vozila. Nad T u-n i z i j o so bila sestreljena 4 nasprotnikova letala, in sicer 3 s streli oddelkov na tleh, i pa po lovcih. Severno od Alžirja so nemška letala napadla močno spremljan ladijski sprevod, potopila en parnik za 8000 ton, drugega enake mere pa poškodovala. Ameriški bombniki so metali rušilne in zažigalne bombe na Cngliari, Quarto Sant’Elena in Gonosfanndigo. Povzročila so hudo škodo na civilnih poslopjih te_r žrtve med prebivalstvom. Do zdaj so sporočili, da je 100 mrtvih in 225 ranjenih. Tri napadajoča letala so treščila na tla, ko so jih naskočili naši lovci, in sicer blizu Sassarija, v okolici Marani-nesa ter zahodno od otoka San Pietra. 12 letalcev, ki so skočili s padali, je bilo zajetih. Pred Katanijo je padlo v morje eno letalo vrste »Spitfire«, ki ga je zadel ogenj iz nekega našega bombnika. Nemške in zavezniške vojske - edina rešitev Evrope pred navalom boljševizma Velik govor nemškega propagandnega ministra o pomenu In namenu totalne vojne in ukrepov zanjo Berlin, 19. febr. s. Nemški propagandni minister dr. Gbbbels je včeraj govoril pred ogromno množico ljudstva o krizi na vzhodnem bojišču in o totalni vojni ter je v bistvu razvijal naslednje tri misli: 1 Če nemško vojska ne bi mogla odstraniti nevarnosti, ki prihaja od vzhoda, bi Nemčijo in takoj za njo vso Evropo preplaval val boljševizma. 2. Samo nemška vojska in vojske nemških zaveznikov morejo rešiti Evropo pred to neizmerno nevarnostjo. 3. Nevarnost že preti in je zato treba nastopiti hitro in temeljito, zakaj sicer bo pre-pozno. Pri razvijanju teli treh misli je minister dr Gbbbels zlasti raziložil delovanje mednarodnega judovstva, da bi se v kali zatrlo rojstvo malih narodov. Govornik je raz.krinkal in pojasnil vse politične spletke judovsko-bogataško-boljševiške klike. Dejal je, da je na nevarnost, ki je postala zdaj stvarna in velika, treba odgovoriti z vsemi silami, ki z njimi Evropa raz-jvolaga. Narodni socializem, ki se je navadil gledati stvarnosti v obraz, pa naj bo ta stvarnost kakršna koli, ter označevati reči z njihovim pravim imenom, sc točno zaveda vse teže Sovjetske sile pri Krasnodaru in Novorosijsku zavrnjene Siloviti boji ob Azovskem morju in pri Orlu — Harkov razdejan in izpraznjen — V severni Afriki uspešen napad osnih det — 8000 tonski parnik pri Alžiru potopljen, drugi pa poškodovan Hitlerjev glavni stan, 19. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na zahodnem kavkaškem gorovju in na področju Krasnodara so ostali sovjetski napadi povsod brez uspeha. Prf nemškem napadu južno od Novorosijska je bil nasprotnik vržen nazaj na obalo. Mod Azovskim morjem in na prostoru jugovzhodno od Orla se nadaljujejo ogorčene borbe. Mesto Harkov so nemške čete po načrtnem razdejanju vseh za vojno važnih naprav izpraznile. Južno od mesta so nemške oklepne sile v proti-sunku razkropile sovjetski polk. Letalstvo je na prostoru okrog Harkova uspešno napadalo sovjetske napadalne oddelke in čete na pohodu. Sovjetski sunek na področju severno od Kur-ska se je izjalovil s hudimi izgubami za nasprot- V obrambni bitki jugovzhodno od Ladoškega jezera so nemške čete zavrnile vse brezuspešne sovjetske poskuse za vdor v nemške postojanke. Nasprotnik je izgubil tukaj nadaljnjih 38 oklepnikov in je imel hude krvave izgube. V severni Afriki se je uspešno nadaljevala pred dnevi začeta napadalna akcija. Oddelki letalstva so posegali v borbe na kopnem ter nasprotniku prizadejali občutne izgube težkega orožja in motoriziranih vozil. V vodah zahodno od Alžira je potopil oddelek nemških bojnih letal 8000 tonski prevozni parnik in poškodoval z bombami še drugega enake velikosti. Na Egejskem morju so nemški lovci izmed 3 torpednih letal sestrelili 2, tretja pa tako hudo poškodovali, da je treba računati z njegovo iz-gubo. Pred norveško obalo je obalna baterija vojne mornarice z bombnim zadetkom v polno potopila nasprotno podmornico, ki je skušala brez uspeha napasti nemško ladijsko spremljavo. Nekatera angleška letala so zadnjo noč med vznemirjevalnimi poleti nad zahodno Nemčijo odvrgla brez načrta nekaj bomb. Nemška brza bojna letala so podnevi presenetljivo napadla obalne kraje na jngu in jugovzhodu Anglije, kakor tudi stražne ladje v obalnih vodah. nevarnosti in dileme, pred katero se je danes znašlo življenje narodov: ali Evropa, ki bi jo varovalo orožje Osi, ali pa boljševiška Evropa. Nemčija se tega zaveda in je odločena, bojevati se do zmage brez kakšnih kompromisov. Ves nemški narod navdaja ena sama misel, misel na trdo in totalno vojno. Preveva ga eno samo prepričanje, prepričanje v zmagoviti konec. Na veliko nevarnost, na napad, ki ga je sprožil ves 200 milijonski narod, ki se je 25 let pripravljal na vojno, je Nemčija odločena, da odgovori prav tako v totalitarni meri in žrtvuje svoje življenjsko udobje v to, da poveča svojo lastno vojaško moč. V zvezi s tem je minister dr Gbbbels omenjal ukrepe, ki so bili in bodo še izdani za dosego tega namena, ukrepe, ki gredo za tem. da bo Nemčija lahko poslala na bojišče legije vojakov, in da bo no tovarnah, ki delajo r« vojno, na razpolago dovolj delovnih moči. Odpovedati se nekaterim ugodnostim, na katere je bilo nemško ljudstvo doslej navajeno, začeti pravo špartansko življenje, žrtve, ki naj jih dajejo vsak dan vsi v enaki meri brez razlike stanov in poklicev — vse to je neizprosna zapoved sedanjega trenutka. Vos nemški narod si je glede tega povsem edin. Minister Gbbbels je potem govoril o dogodkih na bojiščih ter dejal, da Nemčija bije ta veliki boj z vso resnostjo. »Nam ob boku stoje naši hrabri in zvesti zavezniki,c je dodal minister Gbbbels. »Italijanski narod.« je nato nadaljeval med enodušnim in dolgotrajnim ploskanjem vseh poslušalcev, »bo pod vodstvom svojega velikega Duceja neizprosno nadaljeval boj ob naši strani vse do zmage. V Vzhodni Aziji je hrabri japonski narod prav tako trdno odločen, da ne odloži orožja, dokler ne bo iz-vojevana zmaga.« V nadaljnjih izvajanjih je minister dr. Goeb-belf izrekel popolno prepričanje v zmago ter zatrdil, da se bo letošnje poletje sovražnik spet znašel pred Nemčijo, ki jo bo navdajal enak napadalni duh kakor v preteklih letih. Nemški narod bo žrtvoval vse, da da Hitlerju možnost, udarili znova po nesramnem nasprotniku. Dr. Geobbels je slednjič poudaril, da nemški državni zbor predstavlja maloštevilno izbrano elito, ki pa povsem zastopa ves nemški narod, saj so v njem ranjenci, vojni pohabljenci, slepci, odlikovanci, poveljniki, delavci, ki bo zaposleni v vojni industriji člani narodno socialistične stranke, ženske, zastopniki vseh družbenih slojev in tudi mladina. Temu zastopstvu nemškega naroda je Zanimiv pogovor turškega novinarja z italijanskimi ujetniki »Do.vojne je prišlo po vaši krivdi. Kršili ste pogodbe in požrii obljube« Carigrad, 19 februarja, s. Hamed Emin Yal-man, ravnatelj lista »Vatan« in znani prijatelj Amerikancev ter zagrizeni sovražnik Italijanov m fašizma, je v svojem listu objavil pogovor, ki ga je imel z nekaterimi italijanskimi ujetniki po bitki pri El Alameinu. Pravi, da so bili ujetniki izmučeni in izčrpani. Bili so torej v takem stanju, v l katerem je človek navadno nagnjen k nezadovolj- Trije zavezniki - trije tekmeci - trije vojni cilji Munchen, 19. febr. s. List »Abendzeitung« razpravlja o vojnih ciljih nasprotnikov ter poudarja, da tako imenovani »združeni narodi« še zdaleč nimajo skupnega vojnega cilja, vsak izmed treh botrov bi rad nekaj drugega kakor njegov zaveznik. Anglija hoče obdržati nedotaknjen monopol nad svetovno trgovino, ki ga je dosegla po ustanovitvi svoje svetovne države in po trgovskem duhu svojega ljudstva. Toda vidi, da ji ta monopol ogroža Aziju, ki je zdaj sredi gospodarskega vzpona. Združenih držav ne more prevevati ista skrb, saj nimajo nobenega stika uli spora z osjo. Namesto tega Amerika hrepeni, da bi Angliji vzela trgovsko prvenstvo, ki ga uživa že nekaj stoletij. Združene države so stopile v to vojno zgolj zaradi tega, da bi poskusile uresničiti svoje čisto imperialistične cilje. Amerika je prepričana, da ne bi nikdar mogla podedovati angleške svetovne države, če bi se postavila proti Angliji. Rajši se je postavila ob bok, da bi s pridobitvijo novih oporišč, z zakonom o posojanju in najemanju ter z va- Gospodarske zmede In težave v zasedeni Afriki Tanger, 19. febr. s. Komaj so pretekli trije meseci od severnoameriške zasedbe francoske Severne Afrike, že se javljajo hude posledice politike, ki jo Anglosasi uvajajo v državah, ki so imele to nesrečo, da so padle pod njihov imperij. Poznane so težave, 8 katerimi se bori Severna Afrika glede prehrane, prevozov, civilnih in političnih svoboščin, znani pa sta tudi oblastnost in trpinčenje, ki ga zasedbena vojska in oblast povzročata prebivalstvu. Sedaj se pojavlja inflacija. Uradni list je objavil uredbo, po kateri se obtok bankovcev, ki jih sme izdati alžirska banka/ povišuje od 12 na 22 milijard frankov. Ako so komaj v treh mesecih zasedbe prišli že tako daleč, potem ne morejo biti preveč rožnati obeti za bodočnost' prebivalstva francoske Severne Afrike v primeri z delom, ki ga morejo storiti besedniki tako imenovane »Atlantske karte«. lutno politiko začela nekrvavo likvidacijo angleškega imperija. Tako sta dejansko angleški in ameriški imperializem v boju drug proti drugemu, da bi dosegla nadooblast, ki jo no- bena država na zemlji ne misli več trpeti, pa naj ima ta nadoblast svoj sedež v Londonu ali v VVashingtonu. V tej zvezi tudi Sovjetsko Rusijo navdihujejo docela imperialistični cilji, ki pa so druge vrste. Sovjeti so se 20 let na tihem oboro-ževali in se pripravljali na vojno, po kateri naj bi po njihovih računih na vsem svetu zavladala kar najpopolnejša zmeda, kar bi pomenilo končno zmago svetovne revolucije tudi v Angliji in na ameriški celini. stvu in malodušju. Italijanski ujetniki pa so na moja vprašanja ponosno odgovarjali, kako trdno verujejo v usodo Italije, za katero so se tako zagrizeno bojevali. Vpričo Angležev so mu dejali: »Do vojne je prišlo po vaši krivdi. Po prvi vojni niste izpolnili obljub, ki ste nam jih dali: kršili ste pogodbe.« Eden od Angležev je s kramarskim duhom, ki odlikuje angleško pleme, ugovarjal: »Saj smo vam dajali posojila!« Ujetnik mu je odvrnil: »500.000 Italijanov je padlo na bojišču. Koliko šterlingov je vreden veak padli vojak?« Hamed Emin ialman nato pripoveduje, kako se neki angleški častnik ponaša z uspehom, ki so ga Angleži odnesli pri El Alameinu. Italijanski častnik pa mu je odgovoril: »Ne zanašajte se preveč na vašo zmago. Puščavska vojna je nevarna igra. Zmagali ste v prvem kolu. Ni vzroka, zakaj bi se bahali.« Turški novinar 6e je bal, da bo slišal še več takih odgovorov, pa je zato pogovor obrnil drugam. Govoril je o ljubezni, ki jo imajo Italijani do svobode. »Res je,« mu je odgovoril častnik, »ljubimo svobodo in pod fašistično vlado uživamo veliko svobodo.« Seveda ni bil Hamed Emin Yalman nič kaj zadovoljen s temi odgovori, ker je v svojem demokratskem hlapčevstvu pričakoval vse kaj drugega. Toda njegove besede še jasneje izpričujejo ponos italijanskih bojevnikov ter njihovo vzvišeno rodoljubnost in fašistično čustvo. Tehtna sodba glasnika japonske vojske >Roosevelt naj ve, da je mnogo cest, ki držijo v Washington« Tokio, 19. febr. s. Polkovnik Jahagi, glasnik japonske vojske, je v obširnem govoru v Fukuo-ki opisal sedanji vojni položaj v vzhodni Aziji. Dejal je, da se je Amerika spočetka odločila za obrambo, a ker ji je pomagal odjx>r Čungkinga na vzhodu in sovjetski odpor v Evropi, so je ob začetku letošnjega leta lotila napadalnega vojskovanja. Poudaril je, da so se. Združene države po tako hudih jročetnih izgubah posvetile vse 6ile okrepitvi letalstva in ureditvi bolj celinskih kakor pa otoških postojank. Jasno je, da nameravajo Amorikanci Japonsko napasti e severa, ker krepijo postojanke na Aleutskih otokih in skrbijo za boljše zveze z Aljasko. Potem je popisoval težave, ki bi jih Amorikanci imeli, če Di hoteli napasti s Havajskega otočja; poudaril je, da Združene države z vnemo pripravljajo letalske jx>stojanke v avstralskem Tihem morju ter rabijo Avstralijo kot glavno postojanko. Opozoril je, da so Japonci s podobnim delom bili prepočasni ln da je treba zdaj hiteti, da bo črta, ki teče s Sumatre do Jave, Timorja, Nove Gvineje in do otokov v južnem Tihem morju, v varnih rokah. Zato mora Japonska tja pošiljali enako velike sile, ki jim bo glavni namen napad, ne pa obramba. Dejal je, da bi 6l Japonska na ta način uredila nove .strateške postojanke, ki bi nudile prilike za nove nastope. Glasnik je nato pojasnil, da je na rusko-mandžurski meji zdaj sicer mimo, toda japonska armada v Kvantungu se dobro pripravlja za sleherno možnost, ker Be utegne mednarodni položaj spremenitL Govoril je tudi o delovanju nasprotnih podmornic v japonskih vodah ter izjavil, da je vojna zdaj zašla v bistveno obdobje, a da je prepričanje japonskega naroda o končni zmagi bolj neomajno ko kdaj prej. Roosevelt je dejal, da pozna vse ceste, ki vbdijo v Tokio, toda Roosevelt naj ve, da je tudi mnogo cest, ki držijo v VVashington, je zaključil svoj govor Jahagi. Na sestanku predsednikov kmetijskih zbornic v Bukarešti je romunski kmetijski minister dejal, da so do sedaj zaposlili pri kmetijskih delih 105.000 niških ujetnikov in da se bo letos to število še povečalo. posvetil minister dr. Goebbels celo vrsto vprašanj, s katerimi je skušal ugotoviti, da ima nemški narod v svojega vodjo popolno in neomajno zaupanje ter je pripravljeno iti za njim, naj velja, kar hoče, tudi za ceno najhujših žrtev v nadaljnjih bojih do odločilne zmage, ter povsem odobrava vse ukrepe, ki so bili in bodo še izdani, dokler se 6lednjič nihče več ne bo skušal odtegniti totalni vojni, ki jo Nemčija in njeni zavezniki nameravajo izvajati vse do zmagovitega konca. Na vsako teh vprašanj je navzočna množica odgovorila z dolgotrajnimi in navdušenimi vzkliki Hitlerju. Slišali so se med drugim vzkliki: »Ftih-rer, ukaži, mi ti bomo sledili I« Slovesnost je končala s petjem narodnih himen. Malo pred začetkom zborovanja je prispela v ogromno areno berlinske Športne palačo vrsta fašistov iz Berlina z italijanskim velepioslanikoni na čelu. Vsi so bili v čmih srajcah in so sprožili prisrčne in hrupne manifestacije simpiatij med navzočimi. Podtajnik stranke na ogledu v Turinu Turin. 19. februarja, s. Podtajnik fašistovske stranke Famesi je dopotoval v Turin včeraj do-j>oldne. V Liktorskem domu se je pioklonil spo-minu padlih fašistov, px>tem pa je v spremstvu zastopnikov oblasti obiskal tiste kraje, ki eo jih nasprotnikovi letalski napadi najbolj prizadeli. Ko se je vrnil v Liktorski dom, je poročal zveznim funkcionarjem ter jim dal navodila stranko s posebnim ozirom na socialno jx»moč. Nato je podtajnik poročal zveznim tajnikom iz Piemonta, j Navodila voditeljem* fašistovske mladinske organizacije « > Rim, 19 februarja, a. 16. in 17. je glavni podpoveljnik GILa Bonamici na sedežu na Mussolinijevem Foru sprejemal poročila zveznih podpoveljnikov v navzočnosti načelnika in podnačelni* kov glavnega stana GILa. Poročilo je zaključil tajnik stranke, kot glavni poveljnik GILa, kije potem sprejel zvezne podpoveljnike v Liktorskem domu. Minister Vidussoni je izrekel zadovoljstvo nad delom, zveznih poveljnikov in dal navodila za bodoče deio na različnih področjih. Vzpodbujal je poveljnike, naj se z nezmanjšano vnemo in z vsemi svojimi silami posvete izboljšanju politične vzgoje, duhovne in telesne okrepitve mladine in naj vse delovanje organizacij spravijo v sklad z junaško stvarnostjo vojne, ki jo italijanski narod trdno odločen bije. Tajnik stranke se je potem tovariško razgovarjal z zveznimi podpoveljniki in se podrobno zanimal za vprašanja posameznih pokrajin. Sestanek se je zaključil s pozdravom Duceju. Popolna vojaška pripravljenost Bolgarije v Sofija, 19. februarja, s. Poluradni >Dnes« prinaša uvodnik, posvečen vojaški pripravljenosti Bolgarijo. Med drugim piše, da ima bolgarska vojska danes modernejšo oborožitev, kakor pa jo to sploh kdaj imela ter je pripravljena na vse. Javdihuje }o bojevniški duh naših največjih junakov. Bolgarski vojak je vedno pripravljen dati življenje za domovino. Bolgarska vojska je naj-hrabrejša in najpogumnejša na Balkanu. Joj tistemu, ki bi jo drznil napasti! Bolgarska vojska je danes odkritosrčen in zvest zaveznik asu ih vojska. ’ , Žrfve angleškega nasilja v Indiji Lisbona, 19. febr. a. V spodnji zbornici je angleški minister za Indijo Amery vnovič podal pregled o neredih, ki je do njih prišlo v tej veliki deželi, ki se bori za svojo svobodo in neodvisnost. Po eni strani je ta pregled lepa slika indijskega domoljubja, zraven po dokaz nesramnosti Anglije, ki je pred polno zbornico in pred vsem svetom morala priznati vse žrtve svojega nasilnega režima v Indiju Uradne številke od 9. avgusta pa do 30. novembra povedo Sledeče: mrtvih 1028, ranjenih 3215, sibunih pa 958. Vesti 19. februarja V Sofiji sta podpisala bolgarski minister Partoff in hrvatski minister Arlukovič sporazum o pravosodju. Kjer vlada popolno soglasje med delavci in vojaštvom, ne more manjkati zmaga, jo dejal , madžarski minister za obrambo Nagy na sho-; du delavstva v Budimpešti. Portugalska korporacijska zbornica je vložila pri vladi oster protest zaradi zakona o nacionalizaciji tujega imetja. Kaže, da je med podjetji, prizadetimi po tem zakonu, prva angleška tramvajska družba v Lizboni. Ameriško oblasti bo z današnjim dnem prepovedale vsako prodajo rib in mesa v škatlah. Japonsko vrhovno poveljstvo sporoča, da so Japonci med 1. in 15. februarjem sestrelili 78 nasprotnikovih letal, 8 pa (»oškodovali, in sicer na Salomonih, na Pacifiku in na Aleutih. Japonske izgubo so znašale 2 letali. V londonskih političnih krogih se zagrizeno raz- pravlja o Beveridgejevem socialnem načrtu in o predlogu ministra Andersona, ki pravi, da ee mora ta načrt močno predrugačiti. V zbornici je delavski voditelj Bartons ostro napadal Andersonov predlog in je dejal, da se dober del poslancev ne strinja z njim in upa, da ga bo vlada zavrnila. Eksc. Visoki komisar pregleda! važne zdravstvene in socialne ustanove v Ljubljani Ljubljana, 18. februarja. V gredo dopoldne je Eksc. Grazioli nadaljeval obiske in preglede po nekaterih ljubljanskih zdravstvenih in socialnih ustanovah, da se prepriča o njih delovanju in da da navodila 2a nadaljnje delo. Eksc. Visokega komisarja so spremljali pokrajinski zdravnik pri Vis. komisariatu dr. Balestrieri, major Baroni od Kraljevih karabinjerjev in drugi odličniki. Med gluhonemo mladino Prvi obisk Eksc. Graziolija je včeraj veljal gluhonemi mladini, ki ima svoj dom na Zaloški cesti. Pred poslopjem so ga (.prejeli upravitelj zavoda in uslužbenci. Upravitelj g. Dermelj je Visokega komisarja pozdravil tudi v imenu nastavljencev in se mu zahvalil za pomoč in umevanje, ki ju je od vse^a početka izkazoval gluhonemnici. Nato je z jedrnatimi besedami orisal delo in pomen te ustanove, kjer se vzgaja mladina, ki živi v tišini in se večkrat lahko izraža le z znaki. Eksc. Visoki komisar se je prijazno zahvalil za pozdrav in je ugotovil, da se bo tudi v bodoče zanimal in po možnosti pomagal tej tako človekoljubni ustanovi. Nato se je visoki gost podal ▼ poslopje, kjer ga je pozdravila gluhonema mladina in mu podarila šopek cvetja in zgodovino zavoda. Eksc. Grazioli se je prijazno zahvalil, nakar no mu gojenci izrazili svojo hvaležnost za pozornost, ki jim jo izkazuje. Visoki komisar jo nato obiskal vse prostore ustanove, ter se je zlasti zanimal za učne metode. Obiskal je tudi učilnice med poukom gojenk in gojencev, v katerimi se je zadržal v prijaznem razgovoru. Podrobno se je zanimal za vprašanja, ki zadevajo gluhonemnico, ter se je razgovarjal z upraviteljem in nastavljenci o delu, ki ga vrši gluhonemnica s tolikšno ljubeznijo. Pred odhodom je Visoki komisar daroval 10.000 lir za najpotrebnejše gojenke in gojence, nakar je prisrčno pozdravljen zapustil ustanovo. Od tu se je podal v Higienski zavod. V Higienskem zavodu Pred vhodom v poslopje ie visokega ta sprejel šef zavoda dr. Pirc, ki ga je vljudno pozdravil in mu podal kratko poročilo o delavnosti, razvoju in potrebah zavoda, nakar si je Visoki komisar natančno ogledail vbc prostore in ^e zlasti zanimal za mnoge načrte, ki zadevajo vprašanja razširitve zavoda ter številne kemične delavnice. Eksc. Grazioli je med ogledom naprav pazljivo poslušal razlage zdravnikov in pokazal vsestransko razumevanje za še nerešena vprašanja. Po ogledu prostorov glavne stavbe «i je ogledni še skladišča na vrtu, nakar se je za. sprejem prijazno zahvalil in postoril. Pomen najmlajse zdravstvene ustanove — zavoda za pobijanje rakastih obolenj ,w' Po ogledu higienskega zavoda je Visoki komisar a svojim spremstvom odšel v Lipičevo ulico, kjer se nahaja zavod za raziskovanje in pobijanje novptvorb. Visokega gosta te sprejel in pozdravil ravnatelj'dr. Leon Savnik ob navzočnosti vseh zdravnikov. Nadalje je zaprosil Visokega komisarja, naj tolmači Nj. Veličanstvu Kralju in Cesarju izraze vdanosti, kakor tudi preudane pozdrave Duceju in fašistični vladi, katere predstavnik v naši pokrajini je Eksc. Visoki komisar. Potem je upravitelj Zavoda poudaril, da se ta zavod ne more ponašati z dolgotrajnim delovanjem. Ustanovljen je bil v bednih okoliščinah in je bilo pomanjkanje sredstev nadomeščeno z brezprimernim idealizmom in delavnostjo zavodovega osebja ter z darovi zasebne iniciative. Kljub temu je zavod dobro vrSil svojo nalogo. Zlasti bo ime prvega vodje, pokojnega doc. dr. Josipa Cholewe, za zmeraj povezano z zavodom za raziskovanje in pobijanje novotvorb. Ravnatelj se je nato zahvalil Ekscelenci, ker je zavod imenoval po velikem pokojniku. Na ta način bo na najboljši način ohranjen spomin nanj. Znano je, je na-daJjevaJ dr. Savnik, kako ogromno delo je bilo izvršeno v naši pokrajini na polju. zdravilstva, odkar je pod vašim plemenitim in umnim vodstvom. Svoie besede je zaključil s prošnio, da bi Eksc. Grazioli tudi v bodoče posvečal tako veliko skrb in zanimanje Zavodu za pobijanie raka ter se je toplo zahvalil za današnji obisk, ki že sam po sebi jamči za bodočnost zavoda. Visoki komisar se je upravitelju zavoda ljubeznivo zahvalil za pozdrav in izraze hvaležnosti ter je izrazil svoje zadovoljstvo nad delom zavoda. Poudaril je važnost ustanove, ki je, čeprav je še tako mlada, zaradi resnosti dela znana tudi izven ožjih meja. Dodal je, da je imel največ zaslug zanj pokojni dr. Josip Cholevva in da je prav zaradi tega odredil, da se zavod imenuje po velezaslužnem pokojniku, da se tako vsaj nekoliko počasti njegovo neprecenljivo delo v borbi proti tako nevarni bolezni, kakor je ra;k. Nato je zagotovil, da se l>o tudi nadalje zanimal za delovanje tega zavoda. Potem se je prijazno razgovarjal t zdravniki in se zlasti zanimal za najvažnejša vprašanja zavoda. Sledil je obisk vseh bolniških prostorov, kjer ie Eksc. Grazioli stopil v stik z bolnicami in bolniki ter jim želel skorajšnje okrevanje. Ogledali si je tudi vse ostale prostore, 6obo, kjer hranijo svinčen zaboj z radijem, svinčene celice, kjer so nameščeni najsodobnejši aparati za obsevanje, laboratorije, operativno dvorano, sobe za poizkuse itd. Pred odhodom je Visoki komisar Iz svojega posebnega sklada daroval 20.000 lir za kritje najnujnejših potreb ter je še enkrat ugotovil, da bo v vsakem pogledu upošteval potrebe te velevažne ustanove, prav tako glede prehrane. Primarij dr. Savnik je izrazij zahvalo vseh za plemenita prizadevanja. Nato so je prijazno' pozdravil z vsemi in zapustil zavod, ki napravi na vsakogar najboljši vtis. Obisk v protezni delavnici V isti hiši ima svoje prostore pod isto slreho tudi proteznn delavnica, kamoi je nato odšel Eksc. Grazioli. Visokega gosta je sprejel in pozdravil vodja delavnice s kratkim nagovorom. Visoki komisar se mu jo prijazno zahvalil in se je razgovarjal z vojnimi invalidi, ki so v delavnici usluž-beni. Zanimal se Je, kje je bil kdo ranjen, prav podrobno pa se je zanimal zs njihovo sedanje stanje. nato 6l pa ogledal delavnice z zanimivimi stroji. Po podrobnem ogledu teh naprav tn poročilu o stanju delavnice se je visoki gost prijazno poslovil in 6e odpeljal proti Šolski polikliniki na Aškerčevi cesti. Šolska poliklinika Pred novim poslopjem Šolske poliklinike je Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino spre- {el in pozdravil šef ustanove z vsemi zdravniki. !kac. Grazioli se je podrobno zanimal za potrebe šolske poliklinike in je obljubil svojo nadaljnjo naklonjenost. Ogledal ei je vse prostore, ki so najsodobnejši, saj je bilo poslopje šolske poliklinike na Aškerčevi cesti zgrajeno tik pred sedanjo vojno. Med drugim je obiskal tudi dietično kuhinjo, kjer se hrani bolehna mladina. Ljubeznivo 6e je razgovarjal z zdravniki in otroki, nakar 60 je živahno pozdravljen poslovil. Pomembno socialno delo občinske podporne obednice Okrog dvanajste ure je Eksc Visoki komisar s spremstvom prispel pred obednico občinskega podpornega urada v šiški. Tamkaj so ga sprejeli predsednik Pokr. podporne zveze eomm. dr. Gior-gio Gatti, predsednik obč. podporne zveze senior Campana in drugi sodelavci. Visoki gost je stopil v obednico prav v trenutku, ko 60 začeli razdeljevati obed. Prostrana obednica je bila nabito polna. Eksc. Grazioli 6? je živo earimal za hrano in je tudi pokusil jed, nad katero je izrazil svoje zadovoljstvo. Zlasti 6e je zanimal, kaj obsega vsakodnevni obrok in kakšen je kruh, ki ga dobe oskrbovanci. Potem je stopil v stik z oskrbovanci in se zanimal, če so s hrano zadovoljni. Pred odhodom je Visoki komisar dejal, da ta podpora ni miloščina, zato ne emu nihče, ki podporo prejema, čutiti ponižanja, ker je to socialni doprinos k skupnosti človeške vzajemnosti. Zato morajo biti obdarovane' hvaležni Duceju. Končno je šo dodal, da iskreno želi vsem, da bi se njih položaj zboljšal in bi se jim nikoli več ne bilo treba zateči k občinskemu podpornemu uradu, in je izrazil željo, da ne bi v boljših razmerah pozabili revnih in da bodo takrat podpirali to Človekoljubno akcijo. Po teh besedah, ki so bile takoj prevedene v slovenščino, so vsi prisotni vstali in se toplo zahvalili in rimsko pozdravili. Nato je Eksc. Emilio Grazioli,prisrčno pozdravljen zapustil obednico in vidno razpoložen zaključil vrsto svojih obiskov. Zaradi lažnega ovajanja - osem mesecev Ljubljana, 19. februarja. V dvorani št. "9 na okrožnem sodišču so vsak četrtek razprave, ki jih vodi kazenski sodnik-poedinec. 'la razpravlja o nekaterih prestopkih, spadajočih po kazenskopruvdnem poslovniku v njega področje in sodno^t. Zdaj so že večkrat na programu zadeve zaradi lažnega ovajanja, t. j. prestopki zoper pravosodje v smislu S 189 k. z. Obtožena sta bila radi navedenega prestopka neki starejši človek in neka mladenka, starejša mladoletnica. Prvi je bil obsojen nepogojno na 8 mesecev -strogega zapora, druga pa na 8 mesecev zapora, pogojno za 3 leta. Zadeva prvega obtoženca je kaj delikatna in težka. Obtoženec je star 67 let, bil ie svoj čas v davčni službi in zdaj V|>okojen. Državni tožilec ffa je obtožil prestopka po I- 139 kaz. zak., ko je v kratki obtožbi stavil pod obtoži« njegovo nelepo dejanje, da je lani meseca novembra napisal in oddal na poštni — torej tudi na cenzurni urad— pismo naslovljeno na J. M., njegovega hišnega gospodarja. V naslovur je obtoženec nazval 1. M.-a »blagajnik odreda OF v Ljubljani.* S tem je nameraval doseči, da bi se proti omenjenemu uvedla kazenska preiskava. Obtoženec L J. je starejši človek. V razlogih ga obtoženec kratko označuje tako-ile: »Obdolženec ima 67 let, jo bolj čudaške narave, ljubi samoto m se izogiblje družbe. Ker mu je Mešek poleti odpovedal stanovanje, se je hotel nad njim znesti in maščevanjaželjnost ga je zapeljala k inkriminiranemu dejanju.« Obdolženec je dejanje v bistvenih točkah priznal, zanikal je krivdo in se izgovarjal, da sta lani septembra prišla k njemu dva neznana mu moška, ki sta mu s pretnjo, da ga ustrelita, narekovala pismo na gospodarja, pismo nato vzela s seboj, naročila pa mu, da mora o stvari strogo molčati. Državni tožilec je smatral ta zagovor za malo verjeten, da je obdolženec, ki sprva na policiji o tem ni nič vedel, šele v preiskavi navajal dva moška, samo iz lastnega nagil>a napisal pismo, ga oddal na pošto, toda ovadba ni izzvala nameravanih posledic. Prva razprava proti obtožencu je bila 4. januarja prekinjena in se je včeraj nadaljevala. Sodnik je spoznal obtoženca za krivega in ga obsodil na 8 mesecev strogega zapora. Druga razprava je bila proti neki starejši mladoletnici Anici. Konec oktobra lani je bilo kuharici Mariji štefetovi ukradeno iz torbice 1200 lir. Te tatvine je bila sprva osumljena in zaradi nje aretirana kuharična pomočnica Anion. Ta pa je na Kr. kvesturi in v sodni preiskavi tatvino zvalila na nekdanjega svojega fanta Viktorja, ki je bil nato aretiran. Nadaljnja preiskava je dognala, da so bile vse navedbe Anice lažne. Državni tožilec je zato predlagal kazensko postopanje proti omenjeni Anici zaradi lažnega ovajanja. Ta se je zdaj zagovarjala, da je Viktorja P. ovadila iz maščevanja. Pripovedovala je, da se je hotela nad njim maščevati, ker jo ni nagradil za ljubezen in ker ie pričakovala, da ga ne bodo mogli aretirati, ko je neznano kam odpotoval. Tudi zaradi ilaž-nega ovajanja obtožena Anica je bila za krivo spoznana in obsojena na 8 mesecev zapora, toda pogojno za dobo 3 let. Hermesov« furnir reprezentančne skupine Žrebanje za ta turnir je dalo sledeče zaporedje: številka 1. šubert H., 2. Bradeško K., 3. Mernla K., 4. Keržič M., 5. Bogataj H., f>. Poženel H. 7. Strojnik Roman M., 8. Strojnik Aleš K., 9. Recek M1. Prvo nedeljo tega tekmovanja, dne 21. t. m. sc bodo odigrala prva tri ko!a. Najvažnejša srečanja prvih treh kol bodo siledeča: Bogataj — Poženel, Bogataj — Strojnik A., Poženel — Strojnik Roman, Subert — Bogataj ter Strojnik Roman — Strojnik Aleš. To so partije, ki bodo med ostalimi 12, ki so v nedeljo na sporedu, najbolj zanimale udeležence, turnirsko vodstvo kakor tudi občinstvo. Po teh dvanajstih igrah se bo že nekoliko razvidelo na tekmovalni tabeli, kako stanje je nastalo in kdo bo imel kake nade v boljši uspeh in plasman. Turniirsiko vodstvo bo poskrbeilo. da bo prostor za igralce strogo ločen od prostora za gledalce, tako da bo tekmovanje lahko nemoteno. Turnirsko vodstvo vabi ljubitelje tega lepega športa, da se te prireditve udeleži v velikem številu, kajti gledalo bo lahko najlepše in nnjnapetejše borbe igralcev najboljših ljubljanskih klubov. Vstopnina iz propagandnih ozirov primerna. Tekmovanje se vrši vse nedelje, to je 21., 28. februarja in 7. marca v dvorani hotela Miklič s pričetkom vsakokrat ob 9. Okoli 12 bodo borbe predvidoma vsakokrat že končale. 22. t. m. Se bosta pomeril? na ledeni ploskvi mestni predstavništvi Berlina in Bratislave. Tekmo bodo gledali v Berlinu. Slovaki bodo po tej tekmi nastopili v še dveh tekmah v Nemčiji nato pa se bodo. potem ko so se v Švici tako častno odrezali, vrnili domov. Maša zadušnica za flr. Ivanom Tavčarjem Ljubljana, 19. februarja. V stolni cerkvi sv Nikolaja je bila davi ob 7 maša zaduinica ob dvajsetletnici smrti slovenskega pisatelja, politika in ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja, ki je umrl pred 20 leti v Ljubljani, a je bil pokopan na svojem gradiču na Visokem v Poljanski dolini nad Škofjo Loko. Mašo-zadušnico je pri glavnem oltarju opravil arhidija-kon, kanonik dr. Tomaž Klinar. Poleg v Ljubljani bivajočih pokojnikovih sinov in sorodnikov so se maše udeležili v velikem in častnem številu zastopniki mestne občine ljubljanske, zlasti načelniki uradov in odsekov ter ravnatelji raznih mestnih podjetij in zavodov z uradništvom. Maši to prisostvovali tudi zastopniki nekaterih kulturnih ustanov in društev. Repne kali in drugi solatni nadomestki Veliko je družin, ki imajo v kleti ali na vrtu v zasipnicah zakopano repo, ki prav sedaj odganja lepe, trde, svetlo-rumene kali, ki se dajo izborno pripraviti na prav različne načine. Po okusu ne zaostajajo dosti za cvetačo, nekateri pa primerjajo repno cimo kar špargljem. Res, da kali lahno pogrene, a so vendar dobrega okusa. Kot sem Že omenil, pripravljajo gospodinjo to jed na prav različne načine. Najboljši so, če jih skuhamo v slani vodi in jih ohlajene zabelimo z oljem in kisom. Tudi s svinjsko mastjo, maslom in drobtinicami so izborna jed. Nekateri cenijo repno cimo pripravljeno kot ohrovt, drugim diši surova z oljem in kisom. Kot vidimo, moremo na mnogo načinov pripraviti repno cimo kot izborno in okusno jed. Domačo edinivijo so skoraj povsod že porabili, le še radič in nekaj druge povrtnine je ostalo, zato no zametujmo hrane, ki nam jo tudi v tem mesecu nudi narava. Bili so časi, ko repne kali niso imele cene, danes pa je treba s pridom porabiti vse, kar je užitnega. Dobro zelenjavo dobimo od odganjkov ln mladih _ listov črnega korena. Nekateri ga imajo v kleti šo precej. Tudi ta odganja krhke in sočno liste, ki so zaradi temo lepo svetlorumeni. Tudi listje črnega korena je vsestransko uporabljiva zelenjava, ki jo lahko spretne roke vešče gospodinje spremene v okusno prikuho. Dalje se lahko okoristimo z regratom. Ce imamo na vrtu regrat, ga sedaj izkopljimo, posadimo v zabojčke in postavimo v klet. Regrat zalivamo z mlačno vodo, da prej odžene. Ako je klet svetla, pokrijemo regrat z vrečevino ali s papirjem, da postanejo listi mehki in beli. Kako okusni so mladi regratovi listi ve le oni, ki jih je že Jedel, V manjše in plitve zabojčke pdsejemo lahko tudi vrtno krešo. Ce imamo zabojčke v kuhinji ali kjs drugje na svetlem in toplem, bomo že čez 14 dni rezali (kar s škarjami) prvo solato. Ker odžene kreša znova, se stvar v resnici izplača. Kreša da okusno, jako zdravo solato, ki nekoliko pogreni in jo po okusu podobna radiču. Vtem mesecu poskusimo siliti rabarbaro. Ako imamo na vrtu več močnih rastlin, jih izkopljimo tako, da se drži čimveč zemlje korenin. e dal mojster Plečnik nadomestiti s sedanjimi hrastiči. Lattermannov drevored so dali za časa svoje okupacije naših krajev zasaditi Francozi in ne general Lattermann, prvi avstrijski guverner po Francozih. Ta drevored *e segal nekoč prav do Šelenburgove in Nunske ulice, pa se je pozneje vedno bolj umikal hišam in zidovju. — Malo je manjkalo, pa bi bil ves prostor do Rožnika zazidan. Vmes pa je pred 100 leti prišle železnica, ki je na mah Ljubliano odrezala od Rožnika in tako je nastal — Tivoli. Za največji in najlepši ljubljanski park se torej zahvalimo železnici. Približno iste starosti kakor Lattermannov drevored je tudi Zvezda, ki so jo zasadili potem, ko so po francoskih časih podrli stari samostan na tem mestu. Točno 100 let bo letos star tudi drevored ob Dunajski cesti, ki je bil zasajen leta 1843. Nekoč je imel topole, ki so jih pozneje nadomestili s kostanji, akacije in tudi lipe. Drugi javni nasadi v Ljubljani so mlajši. Tip lepega modernega majhnega parka (e na primer Hrvatski trg. Najnove|ši drevored v Ljubljani pa bo nemara oni v Ilirski ulici. Ta ulica je bila do pred leti še okrnjena, sedaj pa je ena najlepših ljubljanskih ulic. Spomladi, ko ozelene v njej mlada drevesa, bo pogled nanjo še posebno prijazen. V novejšem času v Ljubljani opuščajo kostanjeve nasade. Kostanj res hitro raste in daje gosto senco, povzroča pa tudi neprijetnosti. Tako ovira druge rastline v rasti in na njegovih koreninah se najrajši plode mnogoštevilni ogrci. Divji kostanj je pri nas prišel iz mode in Ljubljančani že rajši vidimo, da mestna vrtnarija sadi namesto njega topole, kakor na primer ravno v Tivoliju. V Zvezdi_ so «e že krepko zarastle mlade platane. Drevo, ki tudi pridobiva v Ljubljani na ugledu, je javor. To drevo hitro raste in daje prijetno senco. Na Vodnikovem trgu so še na primer lani posušile lepe akacije, namesto njih pa ie mestna vrtnarija v jeseni zasadila javore, za katere upamo, da bodo letos lepo zeleneli. inort 21. kolo Prihodnjo nedeljo bo na sporedu 21. kolo državnega nogometnega prvenstva, ko gre za to, kdo bo prevzel naslov državnega prvaka od Rome, ki letos ne more niti misliti, da bi branila ta naslov, ki si ga je lani tako težko priborila. Letos ima smolo, in trenutno sedi v spodnjem delu prvenstvene tablice. Za njeno dediščino, pa je pravcata borba. Tekme in vse kar je z njimi v zvezi, postajajo od nedelje do nedelje bolj živahne, bolj napete. Prerivanje na vrhu tabelice pa takšno, da je veselje. Torino, Ambrosiana, Livorno in Juventus imajo za zapuščinski naslov glavno besedo. Za zdaj je vodil Livorno večkrat v družbi še s katerim od najboljših, večinoma pa kar sam z dvema točkama naskoka ali več. In kako bo v nedeljo? Ce pogledamo nedeljske pare, moremo reči tole: Triestina bf imela tekmo doma. Milano bo prišel v goste. Enojštorici sta izenačeni, Triestina ima prednost dothačega igrišča, kljub temu pa je težko reči kdo bo spravil točki. — Tudi zadnjeplasirana Vicenza ima tekmo doma, s klubom, ki ji je zdaj v tablici kaj blizu — z Ve-nezio. Tudi tu je težko reči kdo bo zmagal, vendar pa dajemo domačinom prednost. — Fiorentina in Torino se bosta pomerila na igrišču prvega. Fio-rentino ne gre podcenjevati, Torino pa potrebuje točk, da se bo obdržal pri vrhu med najboljšimi. — Roma, nesrečni prvak, bo igral doma proti nevarni Liguriji. Slednja bo skušala dobiti spet dve piki, potem ko jih ji je preteklo nedeljo odnesel domači rival Genova. — Genova bo merila moči z Atalanfo; pričakujemo, da bo zmagala. — Juven-tus bo imel na domačem igrišču priliko, da bo od-pravil Lnzio iz prestolnice in si pripisal točki. — Vodeči Livorno bo tri orehe z Bologno; mislimo ,, ,, zmaža* *n ostal tako še en teden na čelu najboljših. — Prav tako smemo trditi, da .bo Ambrosiana doma pobrala Bariju obe točki. Toliko moremo reči, v kolikor poznamo klube. Zoga pa je, kakor pravijo, okrogla. V nedeljo zvečer bomo lahko že vedeli koliko smo se zmotili v napovedih. A VB razredu so za nedeljo na sporedu tele tekme: Napoli : Novara, Pisa : Alessandria, Pescara : Modena, Savona : Brescia, Cremonese : , conitana, Udinese : Spezia, Siena : Padova, Palermo : Mater, Fanfulla : Napoli. 3. mnren bodo fiv>'di Izvedli v OeMersnndn na svedskom meddržavno tekmovanje v zim-| j. .petoboju Pomerili ee bodo med seboj Švedi in dobri Švicarji. To bo prvič, odkar je na sporedu take vrste petoboj. Koledar Petek, 19. svečana: Konrad, spozna valeč; Mau-suet, škof; Gahin, mučenec; Julijan, mučenec. Sobota. 20. svečana: Sadot, Škof in mučenec; Elovterlj, škof ln mučenec; Nil, škof in mučenec; Leon, škof. ObveMila Nočno službo imajo lekarne; dr. Piccoli, Blei* weistova cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta (12, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Gospe in gospodične! 1. marca začnemo a poukom o šivanju perila za domačo uporabo. Prijave sprejemajo: Sestre sv. Križa v Marijanišču — dvorišče levo, vsak dan od 10—12 in od 16 do 18. Tam dobite tudi potrebne informacije. Najlepše razvedrilo je lepa knjiga! Zato kupite Gogoljeve »Ukrajinske povesti«! Pianistki Silva Hrašovec in Marta Bizjak bosta izvajali nocojšnji klavirski koncert v mali filharmonični dvorani. Zadetek koncorta, ki prinaša celo vr6to skladb za klavir, bo točno ob pol sedmih zvečer. Na koncert opozarjamo. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matico. »Pričarani ženine, burka v 3 dejanjih, bo uprizorjena v nedeljo 21. februarja v frančiškanski dvorani ob petih popoldne, če se hočete nasmejati. pridite, ne bo vam Žal. Vstopnice dobite v predprodaji pri dnevni blagajni v petek in soboto od 17—19, v nedeljo pa od 8 dalje. »Lažnivi Kljukeo«. 9 pseudonimom »Baron Zlatočeljusti Vsebirad« in njegove pustolovščine v prelepih Benetkah pred vilo zdravnika Mazača ljubezen zdravnikovih hčerk Rože in Božo in njunih ženinov Cvetka il Lukca. Preko vseh zaplet-ljajev nas popelje »Lažnivec« v nedeljo 21. februarja ob 5 popoldne na Rokodelskem odru. — Vstopnice bodo v predprodaji v nedeljo od 10—13 in dve url pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12-1., desno. Najbolj boste razveselili sebe in drage, že kupite Gogoljevo »Ukrajinske povesti«! «%, Vrtnarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v sredo, dne 3. marca t. 1. v Krekovi gospodinjski šoli v Ljubljani enodnevni semenogojski tečaj, da so usposobi eimvee pridelovalcev dobrega in zanesljivega zelenjavnega semenja, ki ga sedaj pri nas tako zelo primanjkuje Tečaj bo trajat od 8 zjutraj do 18 zvečer. Podružnica Ljubljana I vabi vse Člane, ki ic za to delo interesirnjo, da se javijo po dopisnici takoj, najkasneje pa do 23. t. m. na podružničin naslov Erjavčeva 4a/II, da se jim zaaigurajo mesta. Mali gospodar — žegoza potfvflfa vse svoje elane, da se takoj javijo v pisarni Da Gallusovem nabrežju 33 (dopoldne in popoldne) in vzdignejo nove nabavne knjižice. Ob tej priliki je treba poravnati članarino. Zadnji rok prijave je 23. februar. Razdeljevanje krmil lx> pravočasno objavljeno v časopisju. ljubljansko gledališče Drama: Petek, 19. febr ob 14.30: »Primer dr. TJirna«. Tz-ven. Cene ob 12 lir navzdol. — Ob 17.30: »Veliki mož«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Sobota, 20. febr. ob 17.30: »Mirnndolina«. Izven. Cone od 20 lir navzdol. Nedelja, 21. febr. ob 14: »Deseti brat«. Cene od 13 lir navzdol. — Ob 17.30: »V Ljubljano jo dajmo!« Izven. Cene od 20 lir navzdol. Opera: Petek, 19. febr : zaprto. (Generalka.! Sobota, 20. febr. ob 17: »Janko in Metka«, Premiera. Red premierski. Nedelja, 21. febr. ob 16: »Thais«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. ROKODELSKI ODER Nedelja, 21. februarja ob 5 popoldne: Goldoni* »Lažnivec«. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo na dan predstave od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova' ulica 12-1., desno. Statve-mehanične kupimo. Vse širine! Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod »Statve-1080«. Pomaranče in suhe gobe prodaja Gospodarska zveza, Ljubljana, Bleineisova cesta 29. Seno in slamo kupuje Gospodarska zveza, Ljubljana, Bleiweisova cesta 29. Edgar Wallace: 23 Žabar s Stražnik je pripeljal Žabarja pred Elka. Bil je to velik mož z brudo, ki jo bila komaj teden dni stara. Bit jc slabo oblečen in_ zanemarjen. Zmečkani klobuk mu je pokrival oči in iz suknjiča, ki ga je nekdaj nqsil mnogo manjši moški, so štrlele orjaške roke. »No, žubar,« je dejal F.lk in ga nepremično gledal v oči, »kaj mi boš pa ti zakva.kal?« »Kvakati, to jc pa dober izraz,« je rekel mož in ol> njegovem zvoku se jo Elk zdramil. — »Gospod inšpektor, j)a menda no mislite, da bo privozit vaš stari policijski avto kdaj v \Vands-vvorth, kaj?« »Kdo pa ste vi?« ga je vprašal Elk in strme pogledal. »Oni hočejo na vsak način dobiti Litnovva v svoje roke, ker ga hočejo poslati na oni svet,« je rekel Žabar. »Ce pa ta revež Litnoiv misli, da ga namerava starj Žabar roš-iti iz zapora le iz človekoljubnih namenov, se prekleto moti; tako kakor se ni še nikoli v svojem življenju.« »Broad!« 4 . . Amerikanec si je oslinil palec in izbrisal svoj žabji znak z roke. »Pozneje vam bom vse razložil, dragi gospod Elkl Sedaj pa poslušajte nasvel svojega starega prijatelja ter pokličite jetnišnico Wandsworth!« Ko je Elk prišel v svojo pisarno, je telefon na njegovi mizi neusmiljeno zvonil. Ko je dvignil slušalko, »e je oglasila jctnišfka uprava v VVands-worthu. »Vaš policijski avto so na poti semkaj nesramno in_ drzno napadli. Dva stražnika sta ranjena, jetnik pa ustreljen,« se jc glasilo poročilo. 1 se vam zahvaljujem!« je 11. Gospod Broad pripoveduje Dik Gordon in njegov pomočnik sta prišla v Wandsworth deset minut potem, ko je prišla do Elka novica o napadu na policijski avto. Našla ata razbitino policijskega voza, okrog katerega se je trlo ljudi. Veliko stražnikov je delalo red. Litnovvjcvo truplo so prepeljali v jetnišnično mrtvašnico, kamor so prepeljali tudi enega njegovih napadalcev, ki so ga ujeli jetnišnični pazniki, ki so se ravnokar z doma po končanem kosilu napotili ter vračali na svoja mesta v jetnišnico. Kratek pregled trupla ni Diku pfivedal ničesar nove- ga. Srce jo bilo prestreljeno in smrt, je nastopila očividno v trenutku. I Novi jetnik, ki so privedli pred Di.ka, je bil mož, kakšnih trideset let star in bolj izobražen od povprečnega Žabarja. Pri sebi ni imel nobenega orožja in je zatrjeval, da ni v nobeni zvezi z napadom. Izdajal se je za brezposelnega uradnika, ki je prišel ravno preko travnika, ko je začelo strelja-1 nje. Trdil je, da je bil kot nedolžen aretiran med tem, ko je zasledovat morilce. »Žabar, zapisan si smrti,« mu je dejal Elk z mrtvaškim glasom, gledaje pa pri tem preko roba svojih naočnikov. »Kje si stahovat, ko si Še živel?« Ujeti je priznal, da je stanoval v severnem londonskem predmestju. »Londončan s severnega mestnega dela ne prihaja v Wandsworth. kadar se nameni na sprehod po livadah,« je dejal Elk. Po kratkem razgovoru z vrhovnim jetnišikim nadzornikom je peljal ujetega na jetnišnično dvorišče. Tam ga je naravnost vprašal: »Kaj bi se ti zgodilo, če bi takole kaj izpovedal?« »Medved, Čigar kožo bi naj nosil na trg, še živi.« I Elk se je ozri. Dvorišče je bil mnj-l hen prostor, tlakovan s kamni in obdan krog in krog z visokimi, obledelimi zidovi. V enem kotu je stala majhna lopa s sivimi premiialnimi vrati. 1 »Pridi sem noter!« je rekel Elk. 1 Vzel je ključ, ki mu ga je iz.ročil pazni- • ški nadzornik. Odklenil je vrata in jih I odrinil narazen. Mož je zagledal lepo, j čisto sobo 9 pobeljenimi stenami. Po-' čez na stropu pa sta bila dva močna stebra in med njima jekleni drogovi.! Ko je stopil Elk k dolgemu jeklenemu vzvodu, je jetnik namršil čelo. »Pazi malo, ža-bar!« je dejal in potegnil za vzvod. Odprtina v tleh se je s pokom odprla in videti je bila globoka, z opekami obložena jama. »Ali vidiš vrata, ali vidiš oni T, ki je označen s kredo? Tjakaj mora obsojenec postaviti noge, kadur miu krvnik zveže roke. In vrv visi od stebrov s stropa « Možev obraz je bil v trenutku mrliško bled. Vidno se je bil ustrašil. »Ne smete me obesiti,« je komaj spravil iz sebe, >6aj vendar nisem nič zagrešil.« »Uunrtili ste človeka,« je rekel Elk, stopil k vratom in jih zaklenil. »Vi ste edini, ki smo ga ujeli in ee boste pokorili za grehe ostalih tovarišev,« / , Jetnik je vzdignil tresočo se roko k ustnam. »Vse vam bom povedal, kar vem.« je dejal ves prestrašen. | Čez uro se je vrnil Elk z obširnimi izpovedmi v policijsko ravnateljstvo. Prvo, kar je storil, ie bilo to, da je poklical Amerikanca Broad-a. Ta je prišel v njegovo pisarno s smehom na obrazu. j »Torej, gospod Broad, pripovedujte mi obljubljeno zgodbo,« mu je dejal Dik ter mu ponudit prostor. j »Mnogo vam ne bom mogel povedati.« je odvrnil Broad. »Pred enim tednom sem se Žabarjem j*ako približal. Smatral sem, da je popolnoma nemogoče, da se ne bi medsebojno poznali. Sestal sem se z njim v prenočišču v Deptfordu. Danes sem zvedel od njega, da je dobil izredno nujen poziv za važno dejanje tet sera se priključil bratovščini, ves radoveden, kakšno akcijo nameravajo izvesti. Na poti proti Scotland Yardn so mi pripovedovali, da je eua skupina dobila nalog, naj prestreže Litnowa, ki g« je II1? , P°b°Ua namen zapreti v Wand«vorthsko jetnišnico.« . ,AJ| «,e. videli katerega važnejših m veljavnejših Žabarjev?« Broad je «lkimal in potem nadaljeval: »Vsi «0 bili približno enako oblečeni. Ioda nedvomno so bili trije ali štirje važnejš-i Žabarji na delu. Nikoli nisem verjel, da bi bratovščina imela namen Litnowa rešiti ter sem bil nasprotno prepričan, da ga nameravajo še umoriti, ker je o vsej stvari bržkone preveč vedel in bi jim lahko postal nevaren Žabarji so dobro vedeli, da je marsikaj priznal, in zato «e je moral spokoriti. Že zaradi vzgleda za druge Žabarje so to storili, da obdrže v bratovščini trdno in železno disciplino. Ali so ga ustrelili?« Italija je izredno ponosna na svojo armado v Rusiji Italijanska trgovska mornarica — slika Italije Rim, (INB). Kot novi ravnatelj italijanskega lista »Messagero« je bivši italijanski minister za ljudsko omiko Pavolini v svojem listu objavil članek o italijanskih izgubah v mesecu januarju. Predvsem poudarja v njem dvoje: 1. Prve številčne podatke o italijanskih izgubah v Sovjetski Rusiji in 2. prve podatke o izgubah v italijanski mornarici. K prvi točki pripominja bivši minister Pavolini, da je Italija slej ko prej izredno ponosna na svojo armado v Sovjetski Rusiji, ki je po več tedenski vožnji prispela tja in zavzela mesto ob boku nemških, finskih, madžarskih, romunskih, slovaških in španskih čet, skratka, ob boku čet iz vse Evrope. Pavolini označuje ta vojni pohod kot križarsko vojno evropske celine Piše, da so se ob splošnem umiku na vzhodu tudi italijanske čete morale pomakniti nazaj K prvič objavljenim izgubam italijanske trgovske mornarice pa bivši minister Pavolini pripominja, da je italijanska mornarica stopila v boj šc preden je Italija v resnici šla v vojno, namreč v dobi dovoljenj za plovbo. Tedaj so italijanske ladje na morju ustavljali .in jih preiskovali. »Zaporo in protizaporo je morala Italija drago plačati,« piše Pavolini. »toda italijanska trgovska mornarica bo jutri spet vzcvetela. Ta mornarica je nekaka slika Italije, ki si bo končno spet priborila pravico do svojega življenja.« Tehten članek nemškega propagandnega ministra dr. Goebbelsa: »Naša volja in naša pot« V času, ko se bijejo velike zimske obrambne bitke, se v zaledju sestavljajo velike armade za bodoče ofenzive na- Nemški propagandni minister dr. Goeb je v zadnji številki tednika >Das Reiche pisal članek pod naslovom: »Nuša volja in naša pote. V njem piše, da je sedanje razpoloženje v Nemčiji treba označiti kot izredno dobro. Nemško razpoloženje — pišo minister dr. Goebbels — je trdno in odločno, kakor se spodobi za narod, ki je v vojni. Danes ni v Nemčiji nikogar, ki bi govoril o kakšnem puščanju. Na to nihče niti ne misli ne. narod trdno veruje v zmago. Po končanem tragično junaškem boju za Stalingrad je nemški narod pogledal vojni naravnost v njen neusmiljeni obraz. On ve zdaj, da vojna ne pozna nobene milosti in da pred njo more ostati le tisti, ki je dorasel njenim nalogam, opoteči sreči in njenim neizprosnim zakonom. Mi stojimo pokoncu kakor prvi dan, 'le da nas je volja usode še bolj utrdila in očistila. Naš narod je zdaj pripravljen na vse. Pripravljen je svojemu vodstvu slediti na vsaki, šc tako težki poti, samio da je na koneu te poti zmaga No-len trud mu ne bo prevelik in nobena ž>rtev pretežka. Sovražnik nam je to zimo jasno povedal, da ne bomo dosegli svojega cilja, če bomo v to vpregli le del svojih sil. Ljudstvo bo zdaj napelo vse svoje sile. Z eno besedo: totalna vojna na vseli področjih je zapoved sedanjega trenutka. Ljudstva ta vojna ne bo vrgla « tira. Sovražnik morda misli, da obstoji možnost, da bo na vodilnih mestih .kaikor leta 1918., nastal polom. Toda, kakor zdaj šivati stoje, je tudi to nemogoče, zakaj voditelji so prišli iz ljudstva. Z nemškim ljudstvom so šli v boj, ki naj odloči o usodi in življenju nemškega naroda. Na vzhodu so na« vrfjli nnznj — nadaljuje nemški propagandni minister. — Ni, da bi to tajili, in tajili tudi ne bomo. Mi smo sc doslej P' bi že mnogokrat vojskovali po temeljnem načelu, vpreči ma.lo sil »n z njimi doseči čim več. To S a ne gre, kakor razvoj dogodkov dokazuje, i prepozno, temveč ravno pravi čas, d« storimo to, kar je nujno potrebno. Orjaški stroj naše narodne moči je treba le naravnati v zaželeno smer in ga pognati, vse drugo pride potem po veliki večini samo po sebi. Ali ima kdo vtis, da smo zaradi Stalingrada postali moralno šibkejši? Ali nismo mar zaradi njega postali moralno močnejši? Kakor nekako veliko očiščevanje doživlja naiše ljudstvo. Kdor še zdaj ni prišel do spoznanja, kaj je njegova dolžnost, ne spada več mod nas. Predstavlja pa izjemo, ki potrjuje pravilo, naimreč pravilo vztrajne pridnosti, zagrizene odpornosti, molčečega navdušenja za delo in boj, navdušenja, od katerega prekipevata bojišče in domovina v zaledju. Kdaj je v sedanji vojni še nastopil trenutek, ko se je srce našega ljudstva taiko na široko odprlo in ki bi bilo tako pripravljeno za junaška dejanja, kakor je to danes? Imamo vse predpogoje za totalno zmago, le izkoristili jih moramo, in sicer tat o naglo in tako temeljito, kakor je to sploh mogoče. Imamo zdaj najmočnejšega zaveznika, kolikor jih je, namreč ljudstvo samo. In to ljudstvo je pripravljeno, iti s Fiihrerjom kamor koli, pripravljeno je iti po vsaki poti, samo da privede do končnega cilja, do zmagovitega miru. Naši vojaki na bojiščih bijejo velike obrambne bitke, z« njimi pa se sestavljajo že velike armade za ofenzive, ki bodo prišle. Na vojno pripravljeni in za vojno odločeni narod čaka vsaik dan, da ga znova pokličemo. Zahteva od na« velikega in ponosnega načrta za zmago. Z železno vztrajnostjo mu bo sledil. Narod stoji za FUhrerjem kot en mož. Kaj hočemo še več?. Novi iznajdbi na polju letalstva Na Japonskem letala z dodatnimi, v Ameriki s steklenimi krili V eni zadnjih številk smo objavili daljši članek, ki ga je o sovjetskem letalstvu napisal v italijanskem tisku neki Maner Lualdi. Po svojih ugotovitvah, ki jih je podprl s podatki, objavljenimi tudi v tisiku Osi sovražnega tabora, prihaja do sklepa, da je rusko letalstvo po številu sicer močno, da pa število samo še daleč ni odločilno za dosego končne zmage. Odločilna da je vojaška izurjenost in bojni duh, ki edini prinaša uspehe. Omenjeni italijanski časnikar piše med drugim tudi, da so ruska letala že precej zastarela, da Rusi nimajo kakšnih posebnih lastnih izumiteljev na tem polju in da so le zvesti posnemalci tujih graditeljev letal. Zato da od ruske strani ni treba pričakovati presenečenj s kakšnimi najsodobneje zgrajenimi letali domače izdelave. Za konec k svojemu članku pa Maner Lualdi v do-, kaz, kako so na primer Japonci iznajdljivi, kar zadeva letalstvo, navaja naslednje: Nekateri dopisniki s tihomorskega bojišča poročajo, da japonsko letalstvo danes že uporablja pri svojih letalskih nastopih letala, ki imajo tudi še dodatna krila. Pišejo, da sc takšna letala dosti lažje spuščajo strmoglavo nad sovražnikove cilje in da zaradi dvojnih kril lahko prevažajo dosti več bomb, kakor pa bi jih sicer. .... . • Ko takšno letalo doseže cilj, kamor je bilo namenjeno, ter zmeče bombe, potegne svoja pomožna krila spet nazaj, da ga pri odletu preveč ne ovtirajo in da tako lahko čimprej prileti nazaj na svoje oporišče. Poročilo ne dodaja nobenih drugih podrobnosti o tej zanimivi novi japonski iznajdbi, zdi se pa, da so doslej to še samo nekaki poskusni poleti, ki pa mnogo obetajo. Če pa so'Japonci res iznašli takšno letalo, gotovo ni več daleč, ko l>o povsem rešeno vprašanje graditve takšnih letal, katerih zunanjost bo mogoče med poletom spreminjati. S tein vprašanjem so so zlasti Amerikanci mnogo ukvarjali ali vsaj govorili o njem. V Ameriki so delali poskuse z letalom vrste »Taylor«, letalom, ki bi bilo spleteno iz steklenih vlakenc. Vsaj krila naj bi bila iz takšnih vlakenc.. Pravijo, da so to stekleno tkanino izpostavili za dobo šestih mesecev vplivu zraka in da se ni prav nič spremenila. Takšna letala, pravijo, da so lažja, močnejša in odpornejša proti ognju kakor pa običajna dosedanja letala. Poleg tega naj bi to najnovejše ameriško letalo imelo še to dobro lastnost, da se ne napije tako močno zračne vlage, zaradi česar ne postane težje, če je dalj časa v zraku. Toda, kakor rečeno, v Ameriki so s takšnimi »steklenimi« letali delali šele poskuse, in doslej še ni znano, v koliko so se jiim res posrečili. HENRIK StENKlEVVICZ ROMAN V SLIKAH I I ' j . . , V «11 rg-sar-lr. 1^' ■ , ■r. r Lil /vvavwww\av\m - •Vv M v-v wvAAA>. & I xr c. > I u>. Mm kV 1 W « ’ S*0’ — 7U. Ko je bilo.stanje vedno hujše in nevarnejše, je cesar naposled v Tiberijevo palačo, ki je edina ostala cela, sklical posvet svojih zaupnikov. Petronij je predlagal, naj bi odšli na pot v Grčijo, Egipt in Azijo. Toda drugi, zlasti Tigelin, so se predlogu upirali, češ da bi se takoj po cesarjevem odhodu začela v Rimu domača vojna. Kdo ve, če ne bi katerega Avgustovega potomca oklicali za cesarja. Vojska bi prestopila na njegovo stran in 2e zdaj se stiiijo glasovi, naj bi bil cesar ta ali oni... »Nenasitljivi in nehvaležni so ljudje! Imajo žita in oglja, da si lahko pečejo kruh. Česa torej hočejo Se več?« je spraševal Neron. »Maščevanja!« je odgovoril Tigelin. Li EIAR - Radio Ljubljana Petek, 19. februarja, 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba — 13 Napoved čas«. Poročila v italijanščini — 13.10 Radijske pesmi, orkester pesmi, vodi dirigent Angelini — 13.45 Operna glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijamee. Glasba za godala — 14.40 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.15 Prenos za Hrvaško — 17.45 Komorna glasba na ploščah — 19 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Enrico Caruso na ploščah — 20.45 Simfonični koncert, vodi dirigent Berg von Toerne. V odmoru: predavanje v slovenščini — 22.15 Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini — 22.45 Poročila v ital. »SLOVENČEVA KNJIŽNICA« se naroča, plačuje ali tudi kupi posamezne knjige na Vrhniki na Podlipski cesti 9. Širite najboljši slovenski Naročajte Slovenski dom! l°wm& i ® ^11 $1 m ^ lil Sl Izliži IZVIRNI ROMAN t6 Boštjan mu je važno prikimal in vzel njegove besede resno. Tudi na to je on večkrat mislil. Na razmerje in razumevanjo med starimi in mladimi. Da, stari in mladi se ne bodo nikdar razumeli, mladi hočejo vedno kaj novega, stari pa so jim upirajo, ker so navajeni starega, prejšnjih šeg in navad... Tudi življenje gledajo drugače mladi kot stari... Človek se bo tem razlikam in sporom vedno zaman upiral. Starček je na naslednji postaji izstopil. Se prej pa mu je želel srečno pot, kakor je navada pri naših ljudeh. Vlak je spešno puhal proti Ljubljani. V Zatični je izstopil, spil v gostilni merico domačega vina in poprosil, če mu za nekaj dni spravijo njegovo prtljago, ker je ne more vlačiti s seboj. Potlej je sedel na poštni voz in čakal odhoda. Ko je voznik opravil vse potrebno, je sedel na kozla in pognal. Spočiti konji so se spustili v lahen tek in voz se je na peresih enakomerno, prijetno zibal. Poleg Boštjana je sedela stara kmečka mamica z drobcenimi očmi ter majhnim in zgubanim obrazom. Tiščala se le v volnen plet in po malce pokašljevala. Nasproti sta sedela dva kmeta, zarjavelega obraza. Njun pogled je bil drzen in gospodovalen, in Boštjan jo precej uganil, da morata biti premo-šata, ker kajžar bi se tako prav gotovo ne držal. V kotu je slonel gosposki človek, tiščal pred seboj časopis in bral. Za nikogar se ni zmenil. Pokrajina, mimo katere so se vozili, ga ni zanimala. Ko je Boštjan pogledal sopotnike, je pričel motriti pokrajino. >Da, naš svet k si je priznal in toplo mu je bilo pri srcu. Najraje bi zapel pesem, katero koli že, samo da bi bila pesem vesela, I pozdravna, poskočna, kakor jo bilo takrat njegovo srce. Oči je obračal po krških hribih, po temnih borštih, kjer so se bleščalo hišico skritih dolenjskih vasic. Tam in tam je ždela in sanjala preprosta cerkvica na samem, med polji je kraljeval Križani ter varoval in blagoslavljal njive in hoste. Polja so bila zavita kakor zlate ceste. Da, kakor v deveti deželil Tako si je sprva umišljal Ameriko, a je bil v teh predstavah silovito razočaran. Njegova zemlja je naj-| lepša... Med smrečjem so je zablestela krška farna cerkev s svetim Kozmom in svetim Damijanom. Tu je hodil Boštjan vsako leto na božjo pot. Ko je bil otrok, jo šel z materjo. V spomin mu je 1 prišel dogodek iz stare Borštnikove gostilne. Mati je naročila juhe , in prinesli so jo zvrhan krožnik z mlinci, ki pa so bili tako dolgi 1 in debeli, da se je Boštjan glasno začudil, rekoč: »Joj, mama, kako 1 debeli mlinci!« In vsa gostilna so mu je smejala, njega pa je bilo sram, da se je skril pod mizo. Danes pa se je tiho nasmejal sp>o-minu. Jeseni bosta poromala z Minko na božjo pot. Za marsikaj bo6ta prosila Boga, Maler božjo in uena svetnika... Pa na Žalostno goro bosta tudi šla, drugo pomlad najbrže. Cerkev sc je spet skrila in konji so dosegli Krko Boštjan je bil razburjeno vesel. Toliko, da mu ni počilo srce. Veliko rek je videl, a nobene ni mogel primerjati s Krko, ki tiho teče po travnati soteski, kjer so posejani malni in melnice, žage in hišice. Sem in tja postane reka živahnejša, poskoči preko jezu, se v jezi nad skokom speni in zbeli ter teče zopet mirno dalje, napravlja majhne ovinke, otočke, se zajeda v bregove, išče goste sence smrečja in grmičja ali pa se greje v široki soteski na toplem soncu... laka je naša Krka! Krko imajo vsi ljudje radi, čeprav se je v podzavesti boje, ker je že marsikoga zvabila v svoje vrtince, da je v njej našel vodeni grob. Toda, kadar jo suša, — in to jc po Dolenjskem zelo pogosto — je reka blagodejna. Zvečer, ko je delo v kraju, zaro-počejo po cestah vozovi s kadmi in sodi, ki gredo po vodo v Krko. Tudi Boštjan je mnogokrat vozil. In takrat se je vselej okopal in osvežil, čeprav so se mu drugi smejali in se norčevali Iz njega. Kmetje se le neradi kopljejo... Sklonil se je čisto iz voza, da se je nevarno zazibal in gledal v tolmun. , »Vi,« ga je podregnil kmet, >ne nagibajte se, čc ne se prevrnemo v vodo.« * »Brez skrbi,« mu Jo veselo odvrnil Boštjan. »Tako hudo pa menda ni.« Kmet si je popravil klobuk in si privil brke, kakor imajo navado vsi, preden kaj važnega in zanimivega povedo. »Je je, gospod. Oni dan so peljale košarice v Ljubljano. Pa se je konj nekaj onegavil in vsi skupaj so zleteli v Krko. No. hvala Bogu, mrtvega ni bilo nobenega, a škoda je bila velika. Zalo pa pravim: nesreča nikdar ne počiva in previdnost jo zmerai na mestu. Saj no bosto zamerili.« »A. kaj bom zameril!« »Ste od daleč gospod?« ga je vprašal oni drugi z debelejšim glasom. »Domačin sem. Z Rebri blizu 2...« »Z Rebri, z Rebri?« je povzel spet prvi, kot da je Boštjana le nekje videl, a se ga ne more na prvi mah spomniti. »Čigav?« »Jcmejčev.« »A, Jernejčev!« sta se oba domislila. »Ste bili v Ameriki, kaj?« Boštjan se je j>očutil dpmačega. Zo dolgo ni čul domače govorice, ki tako lepo [>oje in zavija. Sam so jo je bil že nekoliko odvadil. Kaj bi se je ne! Več kot tri >ta so je ubijal z angleščino, in kadar je govoril slovenski, so mu odgovarjali v vseh drugih narečjih ... Sedaj jo kar precej znal in še bolj zavijal in pel kot oba kmeta. To mu je ugajalo. »Da, v Ameriki sem bil. Saj vesta, doma nisem mogel več zdržati, pa sem šel. No, žal mi ni zato. Dobro je, Fe človek malo po svetu pogleda.« Kmeta sta kimala. »Dobro, dobro, samo vsak no moro. Denarja ni. Človek ima-komaj za gvant in za čižme. No, pa če bi tudi imel, kdo pa naj grunt opravlja? Koliko časa ste bili za lužo?« k ........... „ .. .j s ji. (irodnib' Mirko Javornik — Kokoplcov ne triiiinv. •• »Slovenski dom« Izhai. ob delavnikih ob II — lle*efn. SrH-.?1'uST« [no« 80 lir* JTId.BUo: Kopitarja ulic. 6, dl. nadstropje. - Oprav.: Kopitarjev. .11« 0, Ljubljana. - Telefon it e,. 40 0! do 40 05. - Podrulnl..: Nov me.«..