Mev. 256.
If MIlani, V sredo, dne II. novembra 1925. Posamezna Jfevllka slane 1"5& Dfn Lelo LIH.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... . 120
za celo leto .... » 240
za inozemstvo:
mesečno ....... Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno v Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu. ... . 80
Cene inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3-— in 4'—, oglusi v uredniškem delu vrstica po Din
?rl večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dnevu po prazniku ob 4. uri zjutraj.
S tedensko
Ilustrirani Slovenec " Poštnina plačana v bo«
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleton 50, upravništva 328.
Feliflčeia Elst za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljano 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Hasilja ifipiep režima nad našimi brati pred narodno skupščino.
Tovariši akademiki!
Danes ob 10 vsi na univerzo na skupščino, da se izrazimo za solidarnost z zagrebškimi tovariši akademiki, ki štrajkajo v znak protesta proti nečuvenemu nastopu policije nad njihovimi tovariši. Akademska društva.
Rojaki! "
V četrtek, dne 12. novembra 1925 je peta obletnica žalostnega rapallskega dne. Tega dne je bila sklenjena pogodba, ki je odtrgala od nas okrog 60.000 naših bratov v Primorju.
Naša dolžnost je, da se v teh dneh spominjamo bratov in sester pod vlado Italije, ki žive tam v težkem in brezpravnem stanju in da dvignemo svoj glas proti nekulturnim krivicam, ki jih trpijo ljudje našega rodu pod vlado in pritiskom brezobzirnega in nekulturnega fašizma.
Pod vlado italijanskega fašizma je izgubil naš narod vse svoje pravice. Naš jezik je izgnan iz šol, naš tisk se omejuje in uničuje z vsemi sredstvi; skratka, italijanska vlada izdaja uradne odloke, s katerimi hoče na mah zatreti vsako sled naše kulture in našega jezika, vse kar si je naš človek tekom stoletij ustvaril z lastnim delom in pridnostjo.
Vsled teh vnebovpijočih krivic more izjaviti vsa Jugoslavija, da svojih zasužnjenih bratov nc more in ne sme pozabiti in da nobena državna meja nima moči, da bi zbrisala kulturno in narodno, jezikovno in krvno sorodstvo.
j Mi vsi smatramo, da krivice, ki jih ofi-icijelna in neoficijelna Italija dela pripadnikom lnašega naroda v Primorju, niso le krivice, prizadete primorskim Hrvatom in Slovencem, ampak celokupnemu našemu narodu.
Vsled tega na noben način in nikdar ne moremo priznati prijateljskega sporazuma med državama toliko časa, dokler ne bode Italija postopala napram našim bratom, kakor jc to dolžnost prosvitljene in kulturne države. Zato naš narod mirno in dostojanstveno zahteva človeških pravic tudi za svoje ne-osvobojene brate ter hoče iste s svojim neumornim in smotrenim delom tudi doseči.
Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani prosi vsa kulturna in narodna društva širom domovine, da se z resnimi in dostojnimi kulturnimi prireditvami spomnijo o priliki rapallskega dne naših zasužnjenh bratov in sester. Kot spominski dan je določena nedelja 22. novembra 1925. Ta dan bodo po vsej Sloveniji, tudi v njenih najoddaljenejših gorskih krajih, spominski govori o zasužnjenih bratih in sestrah. Jugoslovanska Matica prosi, da se ta dan priredi v celi Sloveniji narodna zbirka pod naslovom »Dinarski dan«, ki naj služi v podporo kulturnih potreb našega naroda tam preko. Vsakdo, ki čuti narodno, naj daruje ta dan vsaj 1 dinar za svoje brezpravne brate. Podrobna navodila slede.
Rojaki! To Vam sporoča ob peti obletnici rapallskega dne Jugoslovcnska Malica s prošnjo, da z besedo in dejanjem podprete njeno delo.
Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani.
Dogodki v Italiji.
Rim, 10. nov. (Izv.) Vlada je časopisju prepovedala objavljati kakoršnekoli vesti o poteku preiskave proti Zaniboni^u, izvzemši uradna poročila »Agenzie Štefani«,
Milanska lista »Avanti« in »Umita« je vlada do nadaljnega ustavila.
Sin bivšega rimskega župana Ernesta Nathana — inž. G. Nathan v Londonu je poslal velikemu mojstru prostozidarske lože v palači Giustiniani v Rimu brzojavko, da mu je odvratna misel, da bi se zločinska nakana proti življenju Mussolinija, ki vse svoje moči posveča narodnemu prerodu, vezala z imenom pro-stozidarstva. Želi, da ostani Mussolini še dolgo ohranjen domovini.
Popolarska stranka jc bila dan po aretaciji Zanibonija sprejela dnevni red, v katerem naflaša, da jc vedno zavzemala stališče proti vsakemu nasilju v političnem življenju in da vztraja na tem stališču. Ker ni posebej cbso-ila Zanibonieve nakane in poslala Mussoli-niju primerne izjave, jc iz stranke izstopil f>osl. Muratori.
Belgrad, 10. nov. (Izv.) Z ozirom na napovedani odgovor zunanjega ministra glede tržaških dogodkov je bilo za današnjo sejo narodne skupščine veliko zanimanje tudi v javnosti večje, kakor pa za dosedanje seje. Za sejo samo so bile na vladno zahtevo izvršene izjemne priprave. Tako n. pr. niso pustili na galerijo nobenega dijaka in ne ljudi, ki niso vladnim krogom ljubi. Diplomat-
Dr. Hohnjec jc ob splošni pozornosti skupščine in galerije izvajal, da je življenje slovenskega in hrvatskega naroda, ki je pod-jarmljen ogspodstvu Italije, življenje naroda-mučenika. Brez pravic in brez zakonskega varstva je dnevno izpostavljen preganjanjem in mučenjem in od državnih vlastodržcev obsojen na to, da gre po vseh stopnjah trpljenja v narodno smrt. To je kratka signatura usode, ki jo je Slovcncem in Hrvatom (burni klici opozicije: »Živeli, živeli naši bratje!«) prisodil hipernacionalistični italijanski imperializem. Pohlepnost pretiravanega italijanskega nacionalizma jc vzela zemljo, ki nikdar ni bila italijanska. Ta zemlja jo jugoslovanska! (Aplavdiranjc cele zbornice in dolgotrajno odobravanje.)
Da bi mogla oficielna Italija te svoje nastope vsaj za bodočnost opravičiti, hoče slovenski in hrvatski narod, ki ga je podvrgla svojemu gospodstvu, oropati njegove slovenske in hrvatske narodnosti in ga nasi!no po-italijančiti. Zato jc hrvatski in slovenski jezik izključila iz šolstva in sodstva in vse javne uprave. (Klici: »Kulturen škandal!«)
Poslednji čas jc, da sc ta dvolična igra Italije konča! Poslednji čas je, da se strga Italiji krinka z obraza in da se pokaže: najhujše zatiranje narodnih manjšin, zlasii slovenskega in hrvatskega naroda, kateremu nc priznavajo pravice za narodni obstoj in razvoj. Ako bi bila naša vlada po svojih oficicl-nih zastopnikih storila svojo dolžnost, bi bila Zveza narodov in zunanji kulturni svet o sovražnem postopanju italijanske države proti Slovcncem in Hrvatom pravilno obveščena. Ker se to ni zgodilo, Zveza narodov še ni smatrala za potrebno, da vpliva na Italijo, da svoje postopanje s slovensko in hrvatsko narodno manjšino prilagodi zahtevam manjšinskega varstva, katerega jc sama kot sopod-pisovalka mirovnih pogodb naložila drugim državam, med drugim tudi sebi. (Vesenjak; »Italijanska poštenost!«)
Čc velja ta dolžnost za male države, velike pa bi bile izvzete, bi bilo to absurdno. Mi verujemo v logičnost Zveze narodov, ki pač nc bi mogla končnovcljavno in trajno dovoliti take absurdnosti. Z ozirom na Italijo je treba ugotoviti, da ona ne pozna dolžnosti kulture in pravic napram svojim državljanom slovenske in hrvatske narodnosti. (Klici: »Tako jc!«)
Da je zaščila narodnih manjšin velevažna zadeva, dokazuje Italija sama s svojo skrbjo z ozirom na one maloštevilne italijanske manjšine, ki so v naši državi. V rapallskem in njemu sličnih dogovorih in konvencijah je znala italijanska vlada doseči od naše države, da italijanski element v naši državi uživa popol-
ske lože so bile precej polne. Opazili so se med drugimi uradniki italijanskega poslaništva.
Seja se je izjemoma začela kmalu po 10. Pred dnevnim rcdoir1 je skupščinski predsednik Marko Trifkovič dal besedo dr. Josipu H o h n j e c u kot interpelantu, da obrazloži vprašanje, ki ga je stavil v imenu Jugoslov. kluba glede nasilstev v Trstu.
no zaščito na vseh, zlasti na gospodarskem, predvsem pa na šolskem polju. V naši državi so otroci italijanskih starišev izobražujejo, in siccr od učiteljev, ki so italijanski državljani. (Klici: »Ven z njimi! Ven z njimi!«)
V	Italiji so slovenski in hrvatski otroci prisiljeni obiskovati italijansko šolo, iz katerih je izgnan slovenski in hrvatski jezik in slovenski in hrvatski učitelji. To so razlike, ki kričijo do neba! (Klici: »Škandal! Sramota!«)
Žalosten položaj italijanskih Slovencev in Hrvatov ilustrira dejstvo, da ožjim rojakom v Italiji ni zasigurana varnost življenja in imovine. Kljub velikemu številu policije, orožni-štva in številni armadi, kljub tisoče in tisoče broječi fašistovski milici, ki je državi glavno srr 'stvo, ni v Italiji pravnega varstva, ne osebne svobode, ne imovinske varnosti. Tega pravnega jamstva ne uživajo zlasti državljani, ki so najzmemejši v svojih zahtevah in naj-skromnejši, to so Slovenci in Hrvati. (Klici: »Kje je Pucelj?«)
Ves čas, ki so ga morali preživeti v italijanski državi, se zapostavljajo, pritiskajo in preganjajo. Požig Narodnega doma v Trstu in po drugih krajih, rušenje imovine, ugonablja-nje kulturnih sredstev Slovencem in Hrvatom: to in mnogo oznanja žalostno usodo naših bratov v Italiji. Tem žalostnim dogodkom, ki so s črnimi pismenkami v zgodovini slovenskega in hrvatskega življa v Italiji zabeleženi, se pridružujejo dogodki v noči od 5. na 6. novembra. Ti dogodki so znani in jih ne bom podrobno opisoval in opozarjam na izgrede v Postcjni, kjer so fašisti oskrunili spomenik slovenskemu komponistu Miroslavu Vilhariu. (Klici: »Čujte, čujte!«)
Z železom so izpraskali napis: Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo! Fašisti so pred očmi italijanskih žandarmov razbili napis, ki ugotavlja, da je narod sin Slave, da je slovenski narod. Naj se še toliko trudijo in divjajo, no morejo iz src, izbrisati narodnega čuvstva slovenskega pokoljenja! (Veliko odobravanje.)
V	Postojni prebivajo sinovi Slave. Sinovi Slave prebivajo v Idriji, Vipavi, Istriji, na otokih in v Dalmaciji. Težko pa je ohraniti to čuvstvovanje in prepričanje, ko morajo toliko žrtvovati in toliko trpeti. Pri tem jih moramo podpirati, lo je sveta dolžnost naša. (Klici: Tako je! Čujte radičevci!«)
Ne zadostuje, da jim sporočimo platonske simpatijo, treba jim jc dejanske pomoči! (Odobravanje.)
Zato so interpelanti vseh strank stavili interpelacijo na vlado, od katere pričakujejo dejanj, ne besed! (Ploskanje.)
lom, v katerem se opravičuje pri Italijanih. Dokler se Mussolini ne opraviči v italijanski zbornici, tako dolgo bi se naši ministri ne bi smeli opravičevati v naši zbornici.
Obsodba Ninčičevega itafljano-filskega govora. - Samo radičevci odobravajo vladno stališče.
Belgrad, 10. nov. (Izv.) Odgovor zunanjega ministra na vprašanje dr. Hohnjeca in drugih opozicionalnih poslancev radi znanih tržaških dogodkov je zbornico zelo razočaral. Ninčič ni našel besedice obsodbe za italijanska nasilstva napram Slovencem in Hrvatom v Italiji, pač pa se je neprijazno izjavil o vseh dogodkih, ki so se odigrali v Ljubljani, Zagrebu in drugod kot odgovor ua fašistična zlodejstva v Trstu in Istri.
Nekateri radikalni poslanci soglasno izražajo nezadovoljstvo z Ninčičevim govorom. Ostentativno so ploskali opozicionalnim govornikom. Celo zbornico je iznenadilo ponižno zadržanje hrvatskih in slovenskih radičevcev. Skraja so hoteli celo z medklici nastopiti proti opoziciji. Po par ponesrečenih poizkusih pa so to opustili, ker radikali niso bili voljni to pripustiti.
Pred skupčinsko sejo je vse pričakovalo, da se bodo radičevci vsaj odstranili in tako dali izraza obsodbi nad tržaškimi dogodki. Tega pa si niso upali storiti. Tudi g. Pucelj se je zvesto držal taktike radičevcev. Odobraval je ponesrečen Ninčičev govor. Ko je Ninčič končal svoj italijanofilski govor, mu je vsa opozicija klicala: »Evviva, evviva! Radikali so mu le posamično ploskali, radičevci pa so Ninčiču z veliko vnemo pritrjevali.
Dr. Hohnjec, ki je govoril v imenu Jugosl. kluba je govoril mirno, trezno in odločno. Njegov govor je cela zbornica poslušala z velikim zanimanjem. Žel je aplavz vseh poslancev brez razlike razen radičevcev. Odločno je zavračal napade ItaPjanov in njihove pretenzi-je na jugoslovansko zemlio, poudarjal je, da pokrajine, ki so danes pod italijanskim nasil-stvom, nikdar niso bile italijanske, marveč so bile jugoslovanske. Pri teh besedah je nastal v zbornici aplavz, kakor ga že dolgo ni bilo. Rila je lepa manifestacija za naše brate preko meje in je vsaj malo odtehtala Ninčičev italijanofilski govor.
Vlada upokojila zagrebškega velikega župana.
Bclgrad, 10., nov. (Izv.) Ne samo, da je dr. Ninčičev govor pomenil popolno kapitulacijo in naravnost neverjetno poniževalno vlogo sedanje kmetske vlade pred nasilnimi italijanskimi fašisti, vlada je šla še dalje. Na današrj' seji, ki se je vršila zvečer, je po poročilih Ninčiča in Maksimoviča sklenila, da se veliki župan v Zagrebu dr. Treščec upokoji radi dogodkov v Zagrebu povodom rodoljubnih manifestacij proti italijanskemu nasilstvu. Dr. Treščeca bo nadomestoval najstarejši uradnik. Dasiravno je dr. Treščec radičevec, vendar ne moremo odobravati tega vladnega nastopa, dokler italijanska vlada ne da popolnega zadoščenja za številna nasilstva, izvršena nad našim ljudstvom v Italiji. V opozicionalnih krogih je bila ta vest sprejeta z velikim ogorčenjem.
Italija zahteva zadoščenje.
Rim, 10. nov, (Izv.) »Agcnzia Štefani« poroča, da je italijanska vlada naročila svojemu poslaniku v Belgradu, da naj opozori jugoslovansko vlado na protitalijanske demonstracije povodom napada na tiskarno »Edinost« v Trstu in zahteva od nje primernega zadoščenja.
Naša vlada se je ponovna opravičila.
Bclgrad, 10. nov. (Izv.) Po poročilih iz Rima je po nalogu zunanjega ministra dr. Momčila Ninčiča naš poslanik Antonijrvič obiskal ponovno Mussolinija in mu izjavil obžalovanje na dogodkih, ki so sc odigrali v Liubliani Ln Zagrebu.
pz
Ko se je odobravanje dr. Ilohnječevega govora poleglo, je dobil besedo dr. Ninčič, ki je bil večkrat prekinjen z ogorčenimi vzkliki od opozicije. Izvajal je pri lično sledeče:
Znan mi je napad na »Edinost« v Trstu. Ravnotako pa mi je tudi znano, da ta napad no pomen ja napadov na Slovence. (Veliko ogorčenje. Pribičevič: »Vi ste se ustrašili!«) Znano mi je, da so se izgredi v Trstu izvršili proti izrečni Mussolinijevi naredbi. (Smodej: »Policija pa je vse dovolila!«) Radi tega incidenta je bilo art	" fašistov. (Smodej: »Potem pa so bi i.«)
Dalje je izv;	lčič: Nobena med-
narodna pogodba	»pušča vmešavanja
v notranje razme	(Klici: »Tako eo-
vori Mussolini!« Žanič: »Eviva dr. Ninčič k) Naša država želi živeti v miru z Italijo! (Pribičevič: »Povejte, zakaj tako strahopetno govorite. Govorite svobodno!«) V interesu dobrih in prijateljskih odnošajev med našo državo in Italijo obžalujem incidenle v Zagrebu in drugih mestih.
Vsled dr. Ninčičevega govora je nastal v zbornici velik hrup in protestiranje.
Za dr. Ninčičem je govoril posl. Pivko, ki je v svojem govoru ugotovil, da ni popolnoma zadovoljen z dr. Ninčičevim govorom.
Za njim je govoril demokratski poslanec Angjelinovič. Ostro jo kritiziral postopanje italijanske vlade. Izjavil je, da ni zadovoljen z Ninčičevim govorom, posebno ne z onim de-
Or. Hohnjec ožigosa nekulturnost italijanskega gospodstva nac! slovenskim in hrvatskim narodom.
sjec zahteva, da se ustavi postopanje proti dijakom.
Belgrad, 10. nov. (Izv.) Ker je policija
ob priliki demonstracij radi tržaških dogodkov v Ljubljani in Zagrebu ter drugod zaprla nekatere rodoljubne manifestante, posebno dijake, in ker se je raznesla govorica, da misli notranji minister odstaviti zagrebškega velikega župana in načelnika zagrebške policije, je dr. Hohnjec naslovil na notranjega ministra nujno vprašanje, v katerem zahteva, da se, ako se to Še ni zgodilo, zaprti mani-festanti takoj izpustijo in vstavi vsako postopanje proti njim in vsake nadaljnje perse-kucije.
Preti štiajkom na zagrebški
Zagreb, 10. nov. (Izv.) Danes se je nadaljevalo zasliševanje aretiranih visokošolcev. Celokupna akademska mladina se izjavlja solidarno z aretiranci in prevzema vso odgovor-
nost. Danes je deputacija akademikov intervenirala pri velikem županu v prilog aretiranim tovarišem in zahtevala, da se izpuste iz zapora. Isto je storil tudii prorektor univerze. Akcijski odbor akademske mladine je nocoj sklenil, da se prične jutri ob 10 dopoldne na univerzi štrajk, ako dotlej ne bodo izpuščeni zaprti akademiki.
Prepovedan protestni shod v Zagrebu.
Zagreb, 10. nov. (Izv.) Protestni shod, ki je bil sklican za četrtek ob priliki petletnice rapallske pogodbe, je vlada prepovedala.
je na3 najboljši domači inlormačni zavod ima v vseh mestih zanesljive poverjenike daje inlormacije o vseni, posebno pa še o imovnem stanju denarnih zavodov trgov sko-industrijakih podjetij in privatnih oseb ove inlormacije so ločne, izčrpne in brze se nahaja v Vul;a Karadžiča ul. 11. Beograd -ov telelon je ti-25, a brzojavni nasl. Argus
0
DR.HODŽAR SIJAJNO BRANI PRAVICE INVALIDOV - RADIČEVCI SE NORČUJEJO.
Po odgovoru dr. Niuoiča na interpelacijo o tržaških dogodkih je skupščina prešla na dnevni red. Nadaljevala se je razprava o invalidskem zakonu. Na vrsti je bilo pogl. IV. Govoril je dr. Rankovič, za njim pa dr. J a tik o H o d ž a r.
Dr. Hodžarjev govor je bil sijajna obramba pravic naših invalidov. Kot jurist je v živahnem iu temperamentnem govoru dokazal, da je zakonski načrt polovičarski in da bo invalidom več škodil kakor koristil. Členi o invalidskih sodiščih so absolutno nesprejemljivi. Govornik zahteva, da se za Slovenijo ustanovi posebno višje sodišče in stavlja tozadevne predloge. Istolako stavlja predloge k drugim členom.
Ostro prijema radičevce, ker so spremenili prvotno stališče v tako važni zadevi kakor je invalidski zakon. Med Hodžarjevim govo-
rom je prišlo do ostrih spopadov med radičevci in poslanci Jugosl. kluba. Rndičevci so se med Hodžarjevim govorom, ko je živo opisoval veliko bedo invalidov in krivice, ki se jim bodo godile po novem invalidskem zakonu, obnašali zelo čudno. Neprestano so se smejali in norčevali. Poslanci Jugoslov. kluba so jin. klicali: »Lepi prijatelji invalidov ste! — Vi niste njih prijatelji!« Zebot udari ob klop in zakliče: »Ne norčujte se iz tega! Stvar je pre-resna. Lepi ljudski zastopniki ste, ako se norčujete iz invalidov. Imate človečanstvo na jeziku!« Radičevci so povesili glave in molčali. Cela zbornica se je zgražala, da se najdejo ljudje, ki se iz invalidov norčujejo.
Nato je bila seja zaključena in prihodnja sklicana za jutri. Nadaljevala se bo razprava o invalidskem zakonu.
Hevzriržljiv nertranje-f
■.to ^Efiki^aKH RSO VV* S
L.	n	e»
veliko NEZADOVOLJSTVO Z DOSEDANJO RR POLITIKO V RADIKALNEM
KLUBU.
Belgrad, 10. nov. (Izv.) Razprava o tržaških dogodkih je danes potisnila v ozadje zanimanje za notranjepolitični položaj. Pašič se trdovratno brani Radičevega vstopa v vlado. Zdi se, da bo pripustil vstop Radiča v vlado le v tem slučaju, če bi se izvršila rekonstrukcija kabineta na širši podlagi. V sedanjem kabinetu sedi le malo ožjih prijateljev Pašičevih in tudi med temi ni nobenega, kateremu bi popolnoma zaupal.
Pašič bi hotel imeti poleg sebe več svojih brezpogojnih zaupnikov, ki bi bili jamstvo in protiutež proti gostobesednosti in besedičenju Radičevem. Položaj vsled Pašičevega zadržanja ni jasen in se zapleta. Radikalni klub je skrajno nezadovoljen s fin. politiko Btcjadinovičevo, ki obeta povečanje proračuna na 4 miljarde.
Ker je fin. minister po ustavi do 20. novembra dolžan predložiti proračun, bo Sto-jadinovičeva zadeva v kratkem dozorela.
Vsekakor je treba naglašati, da nezadovoljstvo, ki se že dalj časa opaža v radikalnem klubu, nikakor ni navadno nczadovoljstvof»ki bi izhajalo iz osebnih motivov. To nezadovoljstvo ima stvarno podlago. Utemeljeno je v razpoloženju širokih mas v Srbiji.
Tudi srbsko prebivalstvo se je naveličalo neprestanih obljub Pašičeve vlade. Zahteva skrajne remedure, odločne in poštene politike v državni upravi. Zato zahtevajo številni radikalni poslanci v klubu neprestano ekspozeje posameznih ministrov, da bi lahko pri debati o njihovi politiki dali duška razpoloženju svojih volilccv.
Zanimivo je, da se zadnje čase tri seje radikalnega kluba niso vršile, ker jih je predsedstvo vedno v zadnjem trenotku odpovedalo. Dolgo tega stanja ne bo več mogoče vzdržati. Zato sc pričakujejo v kratkem večje in dalekosežnejše spremembe.
Burna seja zakonodajnega
Vlada išče večine.
Belgrad, 10. nov. (Izv.) Za popoldne je bila sklicana seja zakonodajnega odbora, da bi se odbor konstituiral. Vladni stranki pa sta imeli smolo, da nista imeli večine. Vladna manjšina si je hotela pomagati na ta način, da je slavila predlog, ki bi naj v tem oziru jasnemu poslovniku delal silo in poslovnik napačno tolmačil.
Kakor znano, se je zakonski odbor volil takoj v začetku po verifikaciji, njegova doba p ;!cče z razpustom skupščine. Konstituiranje s > v. - ko leto nanovo vrši, kakor konstituiranje upščlne. V času verifikacije so bili radikali v a : i s samostojnimi demokrati. Le v zvezi 7 nj«;..; so si s težavo priborili večino enega fiara. S?daj so ostali v manjšini, kajti radirk -i s.) takrat kandidirali radi pomanjkanja ■ /"ji; ljudi člane svojega kluba, ki so po \ : a Radieovcev v vlado postali člani Hr-v '. i federalističnega kluba. Raditega so r ii;.::K in Radičevi poslanci poslali predsed-D- - zakonodajnega odbora pismeno zahtevo, c'n r.nj se določi, da so člani zakonodajnega c<:!",• ;.t lalik i oni, ki pripadajo vladni stranki. '!';>' > :-> predlagali, da naj namesto bivših čla-! ' onodajuega odbora, ki so po poslov--i izgubili članstvo, ker so postali ministri L: c iz.. pod! ii iiki, pridejo člani iz njihove .-■ ine brez ozira, ali so namestniki na listi •,:n' no lajnega odbora ali ne. Poslovnik jasno :!oea, da pridejo na njihovo mesto nasledniki h liste, na kateri so bili izvoljeni. Če so imeli rndičevci in federalisti pri volitvah eno listo, ;•;•''> ',,-> liste namesto ministra Šuperine Za-rnc pa radičevci. To za radičevce ni pri-jclno, ampak je zakonito. Opozicionalna večina je zahtevala, da se zakonodajni odbor
konstituira, oziroma, da preide na glasovanje o stavljenih predlogih. Predsednik narodne skupščine je lo odbil in jc sejo zaključil. Naznanil je, da bo prihodnjo sejo sklical pismenim potom.
Seja je bila zelo burna. Živahno se je debatiralo o tem, na kak način bi si vlada lahko priborila večino v zakonodajnem odboru. Videti je, da namerava vladna večina pogaziti jasno besedilo poslovnika. Po seji so nekateri člani radičevcev živahno pretili, češ, spremenili bomo poslovnik iu vrgli bomo opozicijo iz vseh parlamentarnih odborov.
i mor em.
Belgrad, 10. nov. (Izv.) Deputacija, ki je prispela sem radi zgraditve železnice Kočevje-Brod Moravice in Črnomelj-Ogulin, je danes obiskala predsednika Pašiča, ministra Krajača, ministra Radojeviča, ministra Slojadinoviča in zastopnika Hrvatske seljačke stranke Pavla Radiča. V deputaciji so dvorni svetni Šuklje, dr. Sajovic, suša.ški župan Tučič, 7,a Zvezo in-dustrijcev Kajfež, za centralo Zveze induslrij-cev v Belgradu Gregorje, za Ljubljano dr. Zamik, za Brod-Moravice Srkoč, za slovenske obkulpske občine župan Jakšič.
Po izjavi članov te deputacije je bila ista povsod ljubeznivo sprejeta. Poleg tega je intervenirala, da naj se že takoj znižajo vsi veljavni tarifi za vse proge Ljubljana-Sušak za 30%, da se na la način promet, ki ga zavzemata Trst in Reka, spelje na Sušak. Prora-čunjeno je, da zasluži Italija od nas letno 156 milijonov dinarjev. Po uradni ugotovitvi bi stala proga 170 milijonov dinarjev.
Deputacija je zahtevala, da se v letni proračun vstavi že kredit 50 milijonov dinarjev. Vsi ministri so soglasno odobrili zarraditev že-
j lezuice. Obenem so se izrekli za junktim zvezo Belgrad-morje, Ljubljana-morje, da bi se na ta način obe zvezi gradili skupno. Glede kredita 50 milijonov, ki naj bi se stavil v letni proračun, je izjavil fin. minister pomislek, ker je to stvar investicije, ne pa rednega proračuna. Ta vsota bi lahko le pod izjemnimi okolnostmi prišla v redni proračun, nikakor pa ne v dva-najstine.
Obenem je fin. minister izjavil, da se bo še pred predložitvijo rednega proračuna najbrže že dobilo inozemsko posojilo za investicije. Posojilo se nahaja v zaključnem štadiju. Iz tega posojila se bo gradila zveza Ljubljane z morjem.
Zahtevo, da se že sedaj znižajo tarifi za 30%, so vzeli v pretres. Računati je na zboljšanje v tem oziru. Potek debate med deputa-cijo in ministrom je dokazal, da bi kljub 30% znižanju bili kriti vsi državni stroški. Pri tem bi bil dobiček, ker bi se na Sušaku plačevale pristaniške pristojbine, obenem bi se zaposlilo veliko število delavcev in naši trgovski posredovalci bi stopili namesto sedanjih italijanskih.
Za prevedbo pokojnin starovpokojencem na dinarsko
i?
Belgrad, 10. nov. (Izv.) Poslanci Jugosl. kluba ter poslanci Hrvatskega federalističnega kluba so danes poslali na predsednika skupščine Marka Trifkoviča zahtevo, naj predlog, da naj se kronske pokojnine in doklade za vse vrste starih upokojencev prevedejo končno že v dinarje, stavi na dnevni red. Jutri bo prišel ta predlog na razpravo in govoril bo poslanec Žcbot.
VLADNA SEJA^ Belgrad, 10. nov. (Izv.) Na današnji vladni seji je bilo sklenjeno, da se sladkorna tovarna v Čukarici, ki je bila dosedaj pod se-kvestrom, vzame v državno upravo in se odkupi od lastnika za 14 milijonov dinarjev. Na prihodnji vladni seji se bo razpravljalo o brodarskem sindikatu.
NINČIČ PRI KRALJU.
Belgrad, 10. nov. (Izv.) Popoldne in zvečer je bil zunanji minister dvakrat na dvoru v avdienci. Proti večeru je kralj sprejel v avdienco demokratskega poslanca Grgo An-gjclinoviča.
CARINSKA RAZPRAVA V FIN7~ODBORU.
Nameravano povišanje cene soli, Belgrad, 10. nov. (Izv.) Na seji sekcije fin. odbora se je danes razpravljalo o carini na kemijske in mlekarniške predmete. Posl. Pušenjak se je zavzemal za carine prost uvoz žvepla, amonijevega sulfata, soli, čilskega solitra in klajnega apna, dalje, da je treba znižati carino na vsa zdravila. Po dolgi, mestoma burni debati, v kateri so govorili vsi člani sekcije, se je načelnik ministrstva branil iz razlogov ministrstva narodne obrambe oprostitve carin. Nato se je sklenilo, da se oprostijo carine žveplo za vinogradnike, amo-i nijev sulfat, kamena in morska sol, klajno i apno in čilski soliter. Veliko ogorčenje je ! vzbudila v odseku konstatacija, da stane dr-j žavo sol v pristanišču 33 par, prodaja jo pa
i po 4 Din. Fin. minister je povišal ceno soli potom dvanajstin za avgust-november. Ako bi ostale predložene dvanajstine, bi se cene ! soli povišale, kar bi vzbudilo največjo nezadovoljstvo v najširših slojih ljudstva.
POVRATEK HRV. ŠKOFOV KRIMA-Zagreb, 10. nov. (Izv.) Danes sta se vrnila iz Rima nadškof dr. Ante Bauer in djakovski škof dr. Ant. Aksamovič.
ŠAHOVSKI TURNIR V MOSKVI. Moskva, 10. nov. Izv.) Danes je bil otvor-jen mednarodni šahovski turnir. Svetovna šahovska mojstra Capablanca in dr. Lasker sta se sovjetski vladi zahvalila za inicijativo in za gostoljubje. Igra se prične jutri.
ZAPLENJENI LEPAKI. Praga, 10. nov. (Izv.) »Prager Tagblatt« poroča iz Bratislave, da je oblast zaplenila volivne lepake narodno-socialistične stranke radi protikatoliške vsebine.
BOJI V SIRIJI. London, 10. nov. (Izv.) Včeraj in danes so začeli kristjani in muslimani trumoma bežati iz Damaska. Prebivalstvo sc boji težkih bojev, ki se razvijajo na črti od Homsa do Damaska.
IZ MAROKA. London, 10. nov. (Izv.) »Sunday Times« poročajo iz Tangerja, da so tja prišli zastopniki Abd-el-Krima, da se pogajajo za mir. »Ne\vyork Herald« pa poroča, da je v isti misiji prišel v Tanger tudi angleški stotnik Gar-diner.
KOMUNISTI V ROMUNIJI. Bukarcšt, 10. nov. (Izv.) V Galacu so prl-j jeli Bolgara Pucakova, ki je prišel v Romuni* ; jo agitirat za boljševizem. Poskušal je stopiti i v stik tudi z organi vojnega ministrstva, da
izve kakšne vojaške tajnosti. Vojak, ki ga je j . skušal Pucakov podkupiti, pa je Pucakova i naznanil. Ko so ga hoteli prijeti, je Pucakov i mod orožnike vrgel bombo, napolnjeno z bacili, ki povzroče olrpnenje. Drobci bombe so zadeli ludi Pucakova.	1
nismo
Chicago, 23. oktobra 192&,
Tc dni je šla po naših ameriških jugosio. vanskih glavnih naselbinah jugoslovanska parlamentarna misija (t. j. zastopniki jugoslovanskega parlamenta, 4 Srbi in 1 Hrvat), ki je prišla v Washington k interparlamentarni konferenci, katero je bila sklicala ameriška vlada. Ž njimi je hodil naš jugoslovanski poslanik g. Trešič-Pavičič. V vseh naselbinah so jim prirejali konzularni zastopniki bankete in sestanke 7. ondotnimi narodnimi voditelji Srbov, Hrvatov in Slovencev. Toda po vseh naselbinah so katoliški Slovenci le prireditve uradno prezrli in se jih niso uradno nikjer udeležili. Po nekaterih naselbinah so se jih udeležili posamezniki na svojo odgovornost, narod pa kot tak, po svojih voditeljih in organizacijah, se jih ni udeležil.
V več naselbinah so se gotovi krogi vpraševali zakaj? kaj je vzrok, da nismo prišli? Tako vemo, da se je to posebno občutno pokazalo v Chicagu, kjer živi zaveden slovenski narodni živelj.
Da se ta slovenska apatija ne bo napačno razumela, da se bo vedelo za prave vzroke, zakaj slovenski narod ni prišel, naj tukaj v imenu vseh svojih somišljenikov javno povemo našim vladnim 'zastopnikom po Ameriki, možem interparlamentarne misije in končno tudi naši vladi doma v Jugoslaviji, kateri so bili vzroki, ki so narekovali narodu to taktiko.
Glede Chicaga naj mimogrede omenimo, da nismo narodu prav nič svetovali, naj gre in tudi ne odsvetovali, naj ne gre. Ko smo dobili povabilo za vse te prireditve, smo najprej mislili sklicati poseben shod veljakov, da bi se odločilo skupno, kaj bomo naredili. Vendar smo se premislili in sprevideli, da je najbolje, da vso odločitev popolnoma prepustimo narodu samemu, da se udeleži, ako hoče in ne udeleži, ako noče. Danes vidimo, da je bila naša taktika prava, kajti tako je sam narod pokazal, kaj in kako misli glede tega.
Vzroki pa, ki so odločevali, da se narod ni udeležil teh prireditev, so bili med drugimi:
1.	Narod je s tem protestiral, ker v tej misiji ni bilo niti enega Slovenca. V Chicagi se nam je na to diplomatično odgovorilo in so se navajali neopravičljivi vzroki. Reklo se je, če bi hoteli iti po narodnostih, potem bi se morali ozirati ludi na Nemce, Madžare itd. Ta izjava je skrajno žaljiva za ves slovenski narod. Kaj naj Slovenci mislimo o tej izjavi? Ali ne, da nas Slovencev ne smatrajo kot enega glavnih državotvornih delov skupne države Jugoslavije, ki nosi na oficielnein državnem imenu tudi ime Slovencev? Po tej izjavi moramo soditi, da nas smatrajo le kot nekako strančico, ki nima nobenega pomena za državo. Ta izjava g. Jankoviča je morala ameriške Slovence le še bolj odbiti.
2.	Jako žali Slovence v Ameriki, da uradno nas in naš jezik tukaj popolnoma prezirajo. Informacijska poročila in dopisi iz poslaništva dohajajo k nam samo v srbščini in dostikrat celo v cirilici. Mi nismo proti srbskemu jeziku in tudi cirilico visoko spoštujemo. Toda vlada bi morala vedeti, da se mi cirilice nikdar nismo učili in se je sedaj na starost tudi ne moremo kar tako naenkrat naučiti. Tudi je narod užaljen, ker ni v celi Ameriki niti enega Slovenca konzula, mislim niti enega podkonzula, morda niti enega uradnika nikjer v nobenem konzulatu Slovenca, vsaj javnost kot taka ne ve za nobenega.
3.	Je jako neprijetno dirnil vse katoliške Slovence sprejem naših zastopnikov ob njihovem zadnjem obisku v domivini od strani ljubljanske oblasti. Baje res vlada v Belgradu ni za to vedela in ni tega ukazala. Toda slovenski narodni poslanci so vladi v Belgradu potem o tem mučnem incidentu poročali in dolžnost vlade bi bila, da bi dala užaljencem zadoščenje, kar so slovenski poslanci tudi v Belgradu od vlade zahtevali. Katoliški Slovenci se bodo sedaj pomišljali iti domov v lastno domovino, ker se jim delajo neprilike, kakor se je zgodilo letos tem našim zastopnikom.
4.	Katoliški Slovenci v Ameriki z vso odločnostjo obsojajo protikatoliško, ozkosrčno in intolerantno politiko režima, ki zapira redovne šole in zavode, katere si je narod s tolikimi žrtvami postavil in ki so že toliko dobrega storili za narod. Tu živimo v brezverski državi. Pa imamo nemoteno svoje katoliške šole, bolnišnice, sirotišnice, razne vzgojne zavode, katerih naši nekatoliški vladni zastopniki ne samo ne preganjajo in ne zapirajo, temveč vsestransko podpirajo s tem, da jih oproščajo vsakega davka, jim dajejo prosto vodo in marsikje tudi prosto elektriko in druge olajšave. Zato sc nam, kakor vsakemu pravemu ameriškemu genllemanu netolerantno postopanje režima v domovini zdi nerazumljivo in ga ne moremo odobravati.
5.	Za časa vojske, ko jc šlo za ustanovitev Jugoslavije, smo tudi ameriški Slovenci krepko posegli v ta boj, in sicer samo mi katolišk Slovenci. Imeli smo svojo Narodno zvezo, k je krepko sodelovala /. londonskim odbore in Jugosl. narodnim svetom. Naše katoliško č sopisje je v tem času veliko žrtvovalo za ure ničen jo Jugoslavije in se dalo popolnoma r razpolago raznim odposlancem, ki so prih jali sem med nas agitirat za to idejo; to sn storili v veliko lastno škodo, ker smo izgubi:
veliko naročnikov radi tega stališča. Obenem smo pa bili še tepeni po naših verskih nasprotnikih kot »kraljevaši«, kot »narodni izdajalci« in podobno.
Vojska je minila. Jugoslavija je bila dosežena. Toda režim v Jugoslaviji je na vse to pozabil in najprej preganjal ravno to naše ameriško slovensko katoliško časopisje in mu prepovedala vhod v državo. Še letošnjo spomlad, ko je imela vlada SHS že časa dosti in tudi prilike, da bi bila zvedela, kdo je v Ameriki kaj storil za državno idejo in kdo kaj za njo žrtvoval, se je v Jugoslaviji metal katoliški dnevnik skoraj pol leta v peč, češ, da je oblast »mislila tako in tako«. Samo na podlagi tega, ker jo mislila, je delala škodo časopisju ameriških katoliških Slovencev, ki so toliko žrtvovali za državo v najodlič-nejšem trenutku, morda veliko več, kakor pa oni, ki se sedaj šopirijo na raznih uradnih mestih.
In može, ki so se med vojsko najbolj eks-ponirali za idejo narodnega zedinjenja v Jugoslaviji, ki so bil\ psovani radi tega svojega dela, te može so doma, ko so prišli na obisk rodne vasice, sprejeli z orožniki, one pa, ki so to njih delo razbijali in podirali, so pa odlikovali in jim poverili razne odlične službe.
Je še več manj važnih vzrokov. Vendar ti naj zadostujejo, ker so glavni.
Mislimo, da so ti vzroki, radi katerih se ameriški katoliški Slovenci s svojo odsotnostjo pri sprejemu jugoslovanske misije na tako drastičen in občuten način pokazali svoja čuv-stva, v resnici tako veliki, da je narod po pravici užaljen do dna duše.	K.
Dostavek uredništva: Naši ameriški rojaki so izpregovorili tu jasno in moško besedo, ki točno pojasnuje njihovo stališče nasproti sedanjemu stanju v naši državi. Iz te izjav.e je razvidno, da so Slovenci v Ameriki eno z nami v zahtevi, da bodi ta država, na katero ustanovitvi imamo Slovenci odličen delež, enakopraven dom vseh treh narodov, v katerem se spoštujejo narodne in verske svetinje vseh. Odločujoči krogi v naši državi naj si to izjavo naših ameriških rojakov pazljivo pre-čitajo.
»Narodni dnevnik« ni hud. Z veseljem priznavamo »Narodnemu dnevniku«, da v članku »Nazaj v stare čase« r.i hud, kakor smo po nesreči izrekli v nedeljski notici »Saj razumemo«. Samo na »Slovenca« in SLS se malo pojezi. Da ni hud dokazuje n. pr. tudi včerajšnji njegov vrlo dostojen odgovor, ki piše o »neslani notici« in »klepetanu«. Ker torej ni hud in se ga ni treba bati, zato si upamo povedafi sledeče: Slovenske davčne fronte mi nismio odklonili, pač pa povedali, da naklada in pobira davke tista vlada, ki jo bivši sanio-stojneži in nekdanji republikanci podpirajo. Dovolili smo si zapisat žalostno resnico, da je g. Pucelj, ki je N. D. vendar večkrat zelo pri srcu, glasoval za dvanajstine, na podlagi katerih danes tudi njegove pristaše rubijo. Če ta stranka, ki jo zagovarja N. D., gevori o davčni fronti, bomo to vzeli resno šele takrat, če naredi potrebne korake kot vladna stranka. Biti v vladi in se istočasno borili proti isti vladi, torej proti samemu sebi, za to je treba že posebnih političnih zmožnosti. Najprej naj torej gospoda napravi tukaj red, pa bomo lahko govorili o enotni davčni fronti. Da na strani SLS ne manjka dobre vol e, so pokazali naši poslanci v finačnem odboru, kjer so šli tako daleč, cla so bili za Spaliov predlog, po katerem bi postal Pucelj tajnik finančnega odbora. Če so ga poslanci R. R. večine odrinili v kot zato, ker ie Slovenec, nismo mi krivi. Poljubljati šibo, ki Slovence tepe, prepuščamo gospodi za N. D. Dejanj torej vladna gospoda, dejanj, ne besed! — Z ono kratko notico pravi N. D., da smo tudi njegovo resnico potvoiili. Ali vedo gospodje, da nimamo prostora, da bi prinašali cele članke N. D. in da naši bravci nimajo časa, da bi
vsako dolgoveznost prebrali? Morda tudi vedo, da je N. D. iz našega članka o naprednem bloku iz velikega hrepenenja po raziodevanju resnice izpustil vse, kar ni pripravno za politiko onih, ki stoje za njim oziroma za politiko R. R. — Pa še o fronderjih v SLSI Ti napredno fronto seveda najbolj vesele. V četrtek prinese »Jutro« novioo, da ima neke okrožnice, v petek zmagoslavno tolmači predlog svojega pristaša v Grosupljem kot revolucijo v SLS, v soboto pa N. D. namigava, da tudi nekaj ve. Odpustite nam, če smo si upali misliti, da jo je N. D. pobral tu za »Jutrom«. Saj radi verjamemo — celo vemo — da i;..ate brošuro Z. Z. in okrožnico R. Z., gotovo vam tudi ni neznan odgovor Z. Z., vendar si upamo dodati, da vam vse skupaj ne bo prav nič pomagalo. Kakor ste se še vselej varali, se tudi sedaj. Še to povemo, da tudi mi ne bomo prav nič hudi, če N. D. svoje grožnje izpolni. Se bomo vsaj prepričali, v koliko je resen »slovenski« list.
Jasen odgovor, »Samouprava« je naši kon-stataciji, da vleče stari voz avstrijskega liberalizma, posvetila dolg članek. Da nas v prvih dveh tretjinah članka na sebi primeren način ozmerja, je sicer za vodilno glasilo radikalov malo čudno, vendar razumljivo, če upoštevamo, da ne ve nič stvarnega odgovoriti. Vse, kar je v »Slovencu« o tihem kulturnem boju, ki ga pri nas vpeljujejo svobodomiselni elementi, prav posebno podčrtano, »Samouprava« tiho preide. Ena sama stvar je, ki misli, da se še da povedati v obrambo. Takole modruje: »Naj nam (»Slovenec«) dokaze, da more biti kak član SLS svoboden v gotovem čisto političnem vprašanju, n. pr. v vprašanju edin-st- a naroda ali narodnega separatizma. Ako bo stal na stališču edinstva naroda, tedaj bo grešil proti programu svoje stranke, toaa iz stranke ne more izstopiti, ker bi se sicer pregrešil proti načelu, da mora biti vsak dober katolik član Slovenske ljudske stranke.« — Mi smo povedali, da katolik ne more biti v stranki, ki je krščanstvu nasprotna. Ravno v istem članku smo poudarili, da bi pri nas vsanuo, kdor ti delal proti edini stranki na krščanskem temelju — in ta je SLS — pomagal svob-odomiselstvu. To si »Samouprava« loh1 o še enkrat prebere. Iz obotorto pa ne sledi, da ne bi mogel kdo ustanoviti nove centralistične stranke, ki bi tudi poudarjala potrebo vere za temelj javnemu življenju in ki bi, recimo, dosledno branila pravice Cerkve tudi proti »Samoupravi«. Naj kdo poskusi, morda sc posreči dobiti kaj pristašev centrali---- med katoliškimi Slovcnci. Morebiti se
še najde kje kakšen, ki ne plača čezmernih davkov! Koliko bo to odgovarjalo demokratičnemu načelu, koliko koristilo slovenstvu in koliko bi škodovala taka razcepljenost kato-ličanstvu, to je čisto drugo vprašanje. Mislimo, da smo dovolj jasno odgovorili in da bo tudi »Samouprava« mogla razumeti. Če pa ima veselje nad zavijanjem, pa ji tega vesel a seveda ne maramo kratiti.
Soška Ircnta. Pišejo nam: Gospod urednik! Prav ste imeli, da sle odgovor.li na no-■ tico v »Politiki«, ki se obrača proti spošto-I vanju spomina naših fantov in mož, ki so | padli v svetovni vojni, izvršujoč svojo voja-i t ko dolžnost, kakor toliko Srbov in d- ugih Slovanov bivše avslro-ogrske monarhije. Take ! zablode bolnih možgan se obsojajo same ob j sebi. Vendar se mi zdi potrebno, da se tudi ob tej priliki glede bivše soške fronte posebej naglasi zgodovinsko dejstvo, da je bila ta fronta. dejansko naša slovenska in hrvatska in s tem jugoslovanska frenta. Nikdar nihče ne bi bil Italijanom za zeleno mizo iztrgal, kar bi si bili oni pridobili z mečem. Danes moramo Slovenci in Hrvati in z nami seveda tudi Srbi krvavo obžalovati, da ob prevratu Dovolili smo si zapisati žalostno resnico, da je staviti poti na našo zemlje. Danes vemo, kako zelo smo se zmotili v svojo lastno škodo, ko smo na fronti in v zaledju zaupali hinavskim besedam italijanske propagande. In junaški mučeniki, ki so z nečloveškim naporom
in trpljenjem branili in držali soško fronto — ne iz ljubezni do Avstrije, ampak iz naravnega ogorčenja proti Italijanom, ki je segal po tuji zemlji, po slovenski in hrvatski grudi — ti bi dejansko zaslužili spomenik.
Bežite, ljudje, Kočevarji gredo! »Narod« si je včeraj zopet privoščil popolnoma neosno-van napad na SLS in na poslanca Škulja še posebej zaradi njegove intervencije na korist kočevskim učiteljem in zopet vpije, da so bo vsa Slovenija ponemčila ,če pride v Kočevje nekaj kočevskih učiteljev nazaj. »Narodova« bojazen je popolnoma upravičena. Včeraj so hodili znani »kočevarji« tudi že po Ljubljani, in vsi ljudje, ki so imeli »Narod« v svojih žepih, so takoj govorili nemško.
AVTOMAT. JVJNtf !IR praktičen trajen
cen
ZLATO NALIV PERO
prvorazredna marka!
*WJljJW«J	U."

PEVSKI KONCERT »ZVONA« V V TRBOVLJAH.
Nastopilo je pet zborov. Izmed vseh zborov je Se najbolj dovršeno pel domači zbor. Opazilo se je, da nobeden izmed zborov ne razpolaga z dobrimi tenoristi. Vsi so bili bolj zn silo. Tudi sopran ni popolnoma zadovoljiv. Mogočo je slabo vreme nekoliko vplivalo, da marsikdaj glasovi niso bili čisti, toda pri enem r.boru, kar i'0m še omenil, gotovo ni biio krivo saino slabo vreme. Pri pivi pesmi, ki jo je pel domači mešani zbor, bi bilo bolje, ako bi oopranski solo 'ia kon-u pesmi izostal, ker je bil sopran slab (hripav). Pri drugi pesmi bi naj bil vsaj del »Kapitan pa na barki stoji..« nekoliko hitrejši. Pri tretji pesni i >l<re-sovale tri devojke« je zopet sopran svoj samospev slabo rešil. Moški zbor je neseni »Za plotom« do-vršenje odpel kot mešani zbor. Erlinn pomanjkljivost je to, ker nima dobrih tenoristov, ki bi celemu sboru dajali donečo in prijetno barvo. Ena pesem je izpadla; ne vem zakaj! Glas baritouista pri pesmi »Lucipeter ban« tudi ni ugajal. Zdel se je kakor glas zapitega človeka. Pri pesmi »Tožba«, ki se začne z moškim zborom, se je čudno slišni ženski gLn<s v začetku pesmi. Sicer je skladatelj pristavil, da bi v sili mesto 1. in 2. tenorja lahko pel sopran in alt, lepo pa vendar ni. Sicer ,ie pa zbor i' Litije slabo pel, ker ima jako slabe soprane, ki niso skoro nikdar čisto peli. Zbor »Sloga« iz Ljub-'jtne ima dobre basiste, drugi glasovi so povpreč-
Pevsko društvo »Slavec« je videti glasbeno precej izšolano. Skupen nastop vseh moških zho--ov je bil za zborom iz fimnrtna tehnično naj ••1eb5i. Velike pomanjkljivosti so t!rjo opravičili s tem, ker najbrže niso imeli skupnih vaj, kvečjemu eno.
—- Smešno vlogo je i<;ral dirigent tuiih zborov. Takšne zahvalne pokione si lahko privošči pri kakšni veselici, pa ne na resni pevski slavnosti. Ljudje so se sicer smejali, mislili so si pa svoje. — Najbolj se je potrudilo pevsko drušivo »Zvon« iz Trbovelj in je tudi cd občinstva želo pohvalo. — Vprašanje je: Ali je koncert dosegel svoj namen? Ali so ljudje imeli notranji užitek? Najbrže ne. Zakaj ne? Pesmi so bile izbrane preveč enostransko. Pesmi samo enega skladatelja so bile na sporedu. Kakor se človek naveliča vedno enega človeka poslušali, tudi pesmi samo enega skladatelja ne uplivajo dobro. Tudi tako moderna glasba, kakor je Adamičeva, ni preveč prikupljiva za ljudstvo. Tehnika je velika, in tudi izgleda, rta je bolj sama tehnika, življenja ne občutiš dosti. »Zvon« iz Trbovelj bi si za svojo tridesetletnico izbral lahko kakšno večje delo, posebno, ako bi vsi tisti, ki so zmožni .sodelovali. Učiieljstvo bi lahko samo imelo }',bor, ki bi res lahko v pevskem oziru veliko dosegel, ker mora itak vsak učitelj oziroma učiteljica poznati teorijo petja. »Zvon« v Trbovljah glasbeno napreduje, naj pomnoži še svoje vrste. Fil
Narodno gledališče v Ljubljani.
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
S dn, 11. nov.: sZa narodov blagor«. Red A Če rtek, 12 nov.: »Zimska pravljica«. Red B.
Petek, 1'!. nov.: »Zn narodov blagor«. Red E. Sobota, M nov.: ob 4 pop. ?Ifigenija na Tavrldit.
Dijaška predstava. Izven. Nedelja, 15. nov.: ob 3 pop. »Krpan mlajši«. Izven.
Ob 8 zvečer »Periferija«, Izven. Pondeljek, 10 nov.: Zaprto.
Tržaška >Edinost« zopet izšla. Tržaška »Edinost« je v nedeljo zopet na dveh straneh izšla. Kakor javlja uredništvo, je vsa drugo v tiskarni in uredništvu popolnoma uničeno, samo stroji so bili po naključju poškodovani le v nebistvenih delih, tako da so jih mogli v kratkem času zopet popraviti.
Prenos trupla škofa dr. Josipa Langa. Mi-nolo nedeljo so v Zagrebu na slovesen način prenesli truplo pok. škofa dr. Josipa Langa z Mirogoja v kripto župne cerkve sv. Marije. Sodelovala so kulturna društva in na tisoče občinstva.
Telovadna društva in srednje Sois. Iz Belgrada poročajo, da so prosvetni inšpektorati nekaterih oblasti predlagali prosvetnemu ministrstvu, da srednješolski mladini sploh za-brani sodelovanje v vseh sokolskih društvih, hrvatskih in jugoslovanskih; namesto tega naj se na srednjih šolah zviša število telovadnih ur in izpopolni pouk o telesni kulturi.
Rapallski dan. Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v Zagrebu je sklenil, da se obhaja dne 15. t. m. spomin usodne rapallske pogodbe Sodelovala bodo vsa društva.
Finančna delegacija objavlja, cla izide »Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativiilh hranilnicah v SI o-i reniji za III. četrtletje 1925« v eni prihodnjih številk Uradnega lista.
Umrla je v pondeljek na Jesenicah gdč. Fani S o r k o. Pokopali jo bodo danes popoldne.
Ponarejeni dvcdiaarski novoi. V pr metu so se pojavili dvodinarski falziiikati. Barve so ste kakor pravi, sarno malo debelejši in težji so in vrhu tega imajo na robu in po sredi vidno črto, po čemer se spozna, ca so vliti v me delih iz mavca.
Nesreča. Iz Kamnika nam poročajo: Dne 8. novembra okoli 10. ure dopoldne se je dogodila na prelazu žel. proge v Zapricah nesreča, ki bi imela lahko žalostne posledice. Kmet R. iz Rodicc je peljal s konjem čez progo ravno v trenutku, ko se izza plota prikaže vlak. Konj je Lil žc črez progo, voznik pa je prestrašen planil z voza. Vlak je zgrabil voz, ga tiral s konjem vred kakih 8 metrov s seboj in zvrnil oboje v meter glob k jarek ob progi, ter se na lo ustavil. Ro.zun stotega voza ni bilo druge nesreče.
Iz Dola pod Ljubljano poročajo: Vsled deževja je Sava tako narasla, da imamo z Lazanci pretrgano poštno zvezo in dobivamo vse pootne pošiljke čez Domžale.
303 letni "a Katarine Zrrajrke. Minolo nedeljo e proslavilo -Društvo Hrvatic Katarina 2'rinjski« 300 letnico rojstva Katarine Zrinj-ske. Ob tej priliki je blagoslovilo tucli svojo zastavo.
Pazite, da ne bodetc prevarani! Radi neštetih zamenjav, ki se doga'ajo, zahtevajte pri tigovcih razločno le milo »Gazela«! Ponaredbc odklanjajte!
Elektrotehnična industrija jo dosegla v zadnjih 20 letih velikanske uspehe Danes že gradijo stro-je-generatorje za 40.000 konjskih sil. stavijo transformatorje za 1,000.000 voltov in narekujejo daljnovode na stotino kilometrov f'a'eč. Največje čudo elektrike pa je njen brezžičen prenos, ki se danes
Torek, 17. nov.: »Zapeljivka*, premijera Petin-
dvajsetletnica umetniškega delovanja gospe
Pclonice Juvanove. Izven.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer
Sreda. 11. nov : »Manon«. Red C.
Četrtek, 12. nov.: Zaprto.
Pelek, 13. nov.: »Mrtve oči«. Red D.
Sobota, 14. nov.: »Povratek«. Red F.
Nedelja, 15, nov.: Ob 3 pop. »Netopiu. Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Irven. Pondeljek, 16. nov.: »Don Juau«. Red A.
Torek, 17. nov.: .Zaprto.
• » •
Prva dijaška predstava v letošnji sezoni bo v soboto dne 14. t. ni. ob 4 popoldne v ljubljanskem dramskem gledališču. Vprizori se Goethejev« dramska pesnitev »Ifigenija na Ta -ridir. Cene za to predstavo so znatno znižane ter bodo listki v predprodaji od četrtka dalje pri dnevni blagajni v operi. Predstava je rtlimenipnn v prvi vrsti mladini srednjih in strokovnih šol, vabljeno pa je tudi j ostalo občinstvo.	I
Tekom te sezone poteče let, kar je bil ro en eden največjih slovenskih pisateljev in dramatikov Ivan Cankar. Narodno gledališče v Ljubljani .-» bo spominjale te obletnice z vprlzoritvijo nekaterih pokojnikovih del. Prvo pride na vrsto dne 11 t. m. Vprizori se v novi zasedbi in režiji satirična komedija »Za narodov blagor«. Pozneje v sezoni bodo sledili »Hlapci« in po možnosti Lepa Vida? Na repertoarju pa ostane še nadalje pisateljeva farsa »Pohujšanje v dolini šenttloriiaiisld ■".
že splošno uporablja v radio-stroki in tudi že v mehanične svrhe. Pri takem napredku seveda ni čudno, da je postavilo Dijaško podporno društvo med 1041 bogatih dobitkov svoje loterije :elo vrsto električnih predmetov, kot so n. pr radio-aparat, elektr. kuhalnik, elektr, likalnik, namizno svetilko, elektr. hišni zvonec z napeljavo, elektr. žepne svetilke itd. Če hočeš kateiega izmed navedenih dobitkov, potem kupi za 10 Din srečko D. P. D. Dobiš jo po vseh trafikah kakor tudi pri glavnem odboru na Miklošičevi cesti 5.
Kakor smo že včeraj poročali, sta vsled zadnjega deževja že v pondeljek močno na-rastli Sava ter Savinja. Tekom včerajšnjega dne sta obe reki prestopili svoje bregove ter pokrili s svojimi valovi vsa dosegljiva polja in travnike. Tako je pri Zalogu pod vodo cesta. Voda je segala prav do roba mostu. Cestni promet je bil deloma ustavljen. Voda je vstopila ob celem toku Zalog—Litija. Istotako je zopet Savinja izstopila, kakor vsi njeni dotoki v celjski okolici. Izredno močno sta na-rastli Drava in Mura. Slednja je poplavila vse polje ob svojem toku. Tudi okolica Murske Sobote ie vsa pod vodo. Železniški nasip prekmurske železnice je v vodi ter mu preti nevarnost, da ga voda ne izpodje. Tudi Dravska dolina je poplavljena. Ako voda kmalu ne upade, bo zopet precej škode na ozimini. Ker je včeraj proti večeru nastopil hlad, je pričakovati, da ne bo več deževalo.
Kovice iz Ameriki
Pred mestnimi volitvami v Clevelandu.
Za prihodnje mestne volitve v Clevelandu jc proslih 25 mandatov; kandidatov pa jc 118, med temi Slovenec Michclich. Izmed 300.000 volivnih upravičencev se jih jc vpisalo samo 124.000. Za slovenskega kandidata so se izrekle tudi ameriške stranke in njegovo izvolitev podpira najvplivnejši elevelandski list »Plain Dealer« Na volivnem shodu v Slov. Narodnem domu dne 30. oktobra je govoril med drugimi mestni ravnatelj William Hop-kins.
Uboj med ameriškimi Slovenci. Dne 18.
m. m. so se zbrali pri Slovencu Erjavcu v Clevelandu nekateri rojaki na pijačo. Ko jih je alkohol razgrel, se je začel prepir in sicer zaradi 2 dolarjev, ki jih je bil Frank Pucelj dolžan Johnu Perkotu. V prepiru sta se moža spopadla in začela govoriti z noži. Erjavec je hotel Perkotu pomagati in je začel streljati. Zadel je pa Perkota, ki je naslednji dan v bolnišnici umrl. Perko je bil star 41 let in je zapustil ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Doma je bil iz Št. Mihela. — Erjavca so zaprli in pride pred poroto.
Iiibbing, Min. Ogenj je izbruhnil na severni strani mesta in naredil veliko škodo v trgovini znanega trgovca Stocka. Ogenj je zanetila prevroča električna žica. — Hodimo na lov in vinsko kapljico spravljamo v sode. Seveda na nas strogo gleda oko Volsteadove postave. Te dni so »rajdali« več tukajšnjih prostorov, kjer so razne trgovine in gostil-nice mehkih pijač. Stikali so za opojnimi pijačami in jih tudi našli. Govori se, da bo 12 takih prostorov zaprtih.
Barberton, Ohio. O delavskih razmerah moramo poročati, da so pod ničlo. Pridno se shajamo v prostem času v društvih. Društvo »Domovina« je priredilo dne 25. sept. veselico, ki jc kaj lepo uspela. Nastopili sta pevski društvi »Prešeren« in »Danica« in ste nam zapeli lepe slovenske pesmi. Sporočati mi je tudi o pripravah, ki se vrše za veselico vseh barbertonskih podpornih in kulturnih društev. Čisti dobiček od veselične zabave je namenjen »Domu slepcev« v Ljubljani. Pokazati hočemo, da smo vredni sinovi in hčere naše stare domovine Slovenije. Pomagali bomo najrevnejšim mecl revnimi v domači deželi.
Jolict, Di. Frank Papež, doma iz Gotne vasi pri Novem mestu, je tako nesrečno padel po stopnicah, da si je zlomil hrbtno kost. Pokojni je bil star pionir v Jolietu, kamor jc prišel pred 40 leti. Zapušča ženo in deset otrok. — Dne 5. okt. je umrl Frank Šupka, star 35 let. Po rodu je bil Poljak, za ženo |c imel Slovenko Nežo Stamflovo. Zapušča ž.cno in dva otroka. — Nevarno je zbolel Jožef Za-lar, tajnik K. S. K. J.
m boste prepričani, da se najboiiie in najlepše a kljub temu najccncjc kupi PERILO za gospode in dame v Ljubljani na Sv. Petra cesti it. 29 ori
F i in i. GORIČAR.
Čikago. V petek se je naše mesto spominjalo strašnega požara, ki je pred 54 leti uničil velik del mesta. Ogenj je upepelil 17.450 hiš. Nad 100.000 ljudi je bilo brez strehe. Vršile so se parade po dolenjem delu mesta. Nos ili so napise ,ki so opominjali prebivalce, naj previdno ravnajo, zlasti pa še, da naj ne puščajo otrok samih doma.
Pucbio, Colo. Z delom jc šlo precej počasi še zadnjih par mesecev, ker Steel Works jako počasi obratuje. Čuje se, da bodo ta mesec začeli obratovati s polno paro. Čas je že, cia bi, saj je dosti delavcev brez zaslužka in kruha. — Naš slovenski zdravnik dr. Snedec je odšel v Rochester v Brose Hospital, kjer bo prakticiral pri raznih operacijah.
Iz
UKINJENJE LJUBLJANSKEGA POŠTNEGA RAVNATELJSTVA.
Sinočnji »Narod« poroča iz Belgrada, da nameravajo v Belgradu štiri poštna ravnateljstva izmed obstoječih osem poštnih ravnateljstev ukiniti, med temi tudi ljubljansko poštno ravnateljstvo. Za Hrvatsko, Slavonijo, Slovenijo in Dalmacijo naj bi uradovalo poštno ravnateljstvo v Zagrebu. Temu poročilu dodaja »Narod«: »Ta vest bo izzvala v Sloveniji gotovo orkan ogorčenja in nevolje. Razmere na poštah so že sedaj neznosne, naj prično še reducirati v poštni službi uradni-štvo, pa dobimo pošte kakor svoje dni v Turčiji. Opažati pa je ob enem tendenca vse višje urade spraviti iz Ljubljane. Čemu to? Smoter je jasen: okrepiti Zagreb na stroške Ljubljane!«
Kakor ima v meritornem oziru »Narod« prav, tako malo pristoja jadikovanje nad centralizacijo baš »Slov. narodu«, kateremu nikdar ni bilo dovolj centralizacije. V Sloveniji ga ni bilo lista, ki bi se bil bolj divje zaganjal v splošno slovensko zahtevo po avtonomiji kakor se je »Narod«, ki je vedno pisal le o neizmerni škodi, ki jo bomo trpeli, če postane Slovenija avtonomna. Ne vemo, kaj je napotilo »Narod«, da je tako naglo izpre-menil svoje prepričanje! Če bi ostal sebi zvest in dosleden, bi moral hvaliti in poveličevati tudi centralizacijo pošte, kakor je zagovarjal ; na ccli črti politično centralizacijo!
Dr. Žerjav, ki je sam spravil eno naših najvažnejših ustanov (bolniško blagajno) pod 7c.greli, ne bo posebno zadovoljen s svojim popoldanskim dnevnikom, če bo pisal, da [
mora tudi v Ljubljani ostati kakšen višji urad. * * *
Petdesetletnico svojega rojstva praznuje danes znani ljubljanski meščan gosp. Franc Pust. Naš odlični somišljenik si je z naj-kronmejših početkov po vzorni pridnosti in vztrajnosti ustanovil cvetoče tesarsko podjetje. Bil je med onimi pogumnimi in zvestimi možmi. ki so v Ljubljani orali ledino naše stranke in ji pripomogli do veljave in ugleda. Naše iskrene čestitke!
Pastoralna konferenca za Ljubljano danes ob 16.
Umrla je včeraj gospa Ana Hinterlechner, soproga vseučiliškega profesorja g. dr. Karla Hinterlechnerja. Bolehala je že dolgo na težki bolezni in zadnje tedne že ni več mogla zapustiti sobe. Pokojnica je bila mirna in tiha žena, ki je živela le za svoj dom in je ves svoj prosti čas posvečala edinole skrbi za reveže, zlasti ubožne dijake. Naj v miru počiva!
Tretji prosvetni večer. Predavanje bo obravnavalo naše narodne in naše sedanje politične meje proti Italiji. Videle se bodo točke, ki so jih Italijani nekako izbrali za napad na nas. Poseben zemljevid bo pa pokazal naše prave narodne meje in lepe slike bodo kazale naše važne kraje v Italiji. Meje proti Italiji so za nas izredno važne, ker moramo po tem uravnati vse svoje narodne nastope. Iz predavanja bo lahko spoznati tudi slabost teh mej za Italijane. Petletnica rapall-sek pogodbe bo 12. t. m., zato naj bo obenem ta večer tudi naša kulturna narodna manifestacija, naš resen odgovor na laška nasilstva. Torej v petek vsi v Ljudski doml
Koledar Jugoslovanske kmetske zveze prodajajo v Ljubljani: Jugoslovanska knjigarna, Pred Škofijo, Prodajalna Kat. tiskovnega društva, Kopitarjeva ulica, Nova založba, Kongresni trg, trgovina Ivan Gajšek, Sv. Petra ccsta, trgovina Ažman, Šolski drevored. Cena 10 Din. Kdor ga želi po pošti, naj piše dopisnico na Jugoslovansko kmetsko zvezo, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana,
Akademski socialno-pedagoški krožek na ;>niv.?rzi. Po dveh letih zunanjega dela se ho-č: krožek zopet posvetiti povsem svoji nalogi. Ustanovitelje krožka in njegovo sedanje V dstvo preveva želja, vzbuditi zanimanje za •••»«: ,jna vprašanja kot jih narekuje sodobno '■!■ i; -njo ter jih proučevati zlasti z ozirom na n:;h oraktičen pomen. Za rešitev teh vprašani je nredvsem potrebno poznavanje človeka in njegove globine; zato jc krožkovo ge-!o: Pravi študij človekov je človek.« Za tt. akademike in tt. akademičarke smo že nabili vabilo na naši deski; sedaj se obračamo predvsem dn kulturnih delavcev, ki se v javnem
življenju pečajo s temi problemi. Kulturni delavci, ki se trudijo za humanistično, glasbeno, socialno vzgojo, imajo tu, pred akademiki, najprimernejši forum, da razkrijejo svoje hotenje in svoje delo ter bodo eventualno našli v tem krogu tudi kakega sodelavca. Krožkovo delovanje obsega razgovorne večere za člane krožka in goste (ti razgovori se bodo od 9. nov. vršili vsak drug pondeljek), nadalje prireja krožek za člane ekskurzije v razne zavode in tvornice, ki imajo namen ogledati si oblike življenja od blizu. — Krožek je po svojih ciljih vreden vpoštevanja; zato prosim, da se kulturni delavci ozirajo nanj. Večeri se vrše v pondeljkih ob 20 v I. nadstropju moškega učiteljišča.
Upokojen je na lastno prošnjo poštni tajnik Rado Jeglič, uslužben pri računskem oddelku poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani.
Tatvina. Vinku Malenšku, kleparskemu mojstru v Hilšerjevi ulici, je bilo med potjo iz gostilne Zoranke Čuček v Rožni dolini do doma, ozir. v stanovanju ukradena usnjata denarnica z vsebino približno 500 Din in double zlata ura z verižico v vrednosti 700 Din.
Krojna šola Židovska 5 se z 15. t. m. preseli na Stari trg 19/1. Radi tega se tečaj prične 15. novembra. Vpisuje se do 14. t. m. še v Židovski ulici.
Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago jc garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samr -lastni podružnici Ljubljana, na Bregu 20
\i Maribora.
Polovične vožnje za občni zaor in tečaj Prosvetne zveze v Mariboru je dovoljena z odlokom prometnega ministrstva št. 34.264/25 z dne 31./10. 1925, in sicer za čas od 17. do 26. novembra. — Opozarjamo vse udeležence, da si kupijo na domači vstopni postaji celo karto do Maribora, jo dajo žigosati in je v Mariboru nc oddajo, ker velja za brezplačno vožnjo nazaj s potrdilom o udeležbi na tečaju ozir. občnem zboru.
Zlata poroka. Upokojeni nadučitelj g. Pavel Unger in njegova soproga Matilda roj. Steiner sa praznovala v nedeljo v krogu svojih otrok in vnukov redko slovesnost, zlato poroko. Poročena sta bila v tukajšnji stolnici dne 8. novembra 1875. Gospod jubilant, rodom Jareninčan, je v 82. letu, soproga v 70. Kot učitelj je služboval nepretrgoma od leta 1866. do 1909., torej 44 let, nazadnje kot šolski upravitelj v Središču. Povsod ga je ohranilo ljudstvo v najboljšem spominu radi njegove delavnosti, ljubeznivosti in priproste skromnosti; zlasti je bil priljubljen v Središču, kjer je deloval 29 let. Zaslužnemu kulturnemu delavcu so o priliki njegove slovesnosti došle številne častitke.
Mariborska gledališka sezona se otvori prihodnje dni. Prenavljalna dela so toliko kakor gotova in notranjost gledališča je dobila nepričakovano fin in eleganten izgled. Vse stene so na novo tapecirane, deloma preslikane, deloma pozlačene, naravnost imponira pa strop v svojem belo-zlatem sijaju. V parterju in po ložah je položen nov temno-rdeč baržun, ki daje v kontrastu s svetlimi tapetami in črno lakiranimi lesenimi deli občutek izredne intimnosti iz toplega ugodja. V lože pridejo novi mehki stolčki in na tla je položen linolej. Ravno tako v hodnikih, ki so dobili sploh čisto novo okusno lice. Naravnost ličen je vhod skozi obe bivši loži št. 3 v parterju, nič manj pa ograja, ki loči parterne sedeže od dijaškega stojišča. Res velika je zasluga mestnega stavbnega urada, ki je pokazal s tem svojim delom velik umetniški okus in mnogo smisla za kulturo. Za snaženje in zadnje vaje na odru je treba še par dni, potem pa začne opera z »Gorenjskim slavčkom« drama pa z »Zakletim gradom«. Želeti je, da pokaže tudi mariborsko občinstvo z obilnim obiskom kar največ smisla za gledališče.
Poziv k abonmanu. Prijatelji gledališča, ki sc šc niso abonirali, se poživljajo še enkrat, da sc abonirajo najdalje do 14. novembra. Posebno sc priporoča rcnovirani elegantni parter, ki je popolnoma oddeljen od dijaškega stojišča.
Kvartet Zika je pripravljen prirediti še en koncert, če se prijavi dovolj obiskovalcev. Prijave sprejema gledališka blagajna do 14. novembra. Koncert bi se vršil okoli 25. novembra.
Pogreb bivšega mariborskega župana dr. Schmiderer-ja se je izvršil v nedeljo popoldne ob obilni udeležbi Mariborčanov. Zastopane so bile državne in občinske oblasti po svojih funkcijonarjih. Na domu se je poslovil od rajnega njegov bivši namestnik na magistratu g. N a s k o , ki je omenjal dejanske zasluge dr. Schmidererja za Maribor, poudarjal pa tudi njegovo ljudomilost, objektivnost in strpnost. Na grobu mu je govoril stolni župnik, g. kanonik Franc Moravec, ki je z asistenco spremljal sprevod v Kamnico, kjer ima družina Schmiderer svoj družinski grob. Na celi poti ga je tudi spremljala mariborska požarna bramba. — Ves pogreb pa je bil obenem kakor slika iz davnine. Nemški poslovilni govor, nemška poslovilna pesem, ki jo je zapel »Man-nergesangvercin« v vestibulu bivše žalosti, nemške molitve. Le požarna bramba je poveljevala slovenski. Vedno redkeje opazimo kaj takega. Časi se pač naglo spreminjajo.
Novi odbor pevskega zbora »Glasbene Matice« je sestavljen takole: predsednik: Arnuš Janko; I. podpredsednik: Kenfelj Stjepan; II. podpresednik: Rozman Marija; blagajnik: Weissensteiner Franjo; tajnik: Kunst Vaclav; arhivar: Robič Ferdo; odborniki: Mravljakova, Kvasova, Kunstova, Namestni-kova, Plevnik Ivan, Pelan Oto, Hohnjec Ant., Kompare Rudolf. Artistični oddelek: Ašič Ivan, Gašparič, Faganel, Kenfelj, Zemljič Iv., Rozmanova. Revizorja: Sever Josip, Štor Franjo.
Na glavnem trgu so začeli popravljati tisk, kjer so stojnice mesarjev. Jc bilo že res potrebno.
k Trbovelj.
Deputacija pri g. velikemu županu. V
pondeljek ob pol 2 popoldan je sprejel g. veliki župan Baltič dcputacijo, sestoječo iz vseh političnih strank, katera je položila v roke velikega župana resolucijo akcijskega odbora za izvedbo občinskih volitev. G. veliki župan je izjavil, da sam sprevidi, da se naj volitve izvrše, ker so se tudi vse stranke za to zavzele in hoče zato volitve v najkrajšem času razpisati. Ker je sedanji gerent kot nepozna-valec lokalnih razmer splošno nepriljubljen, hoče tudi tega razrešiti in imenovati drugega. Temu bo imenoval tudi gerentski sosvet, ki bo imel nalogo volitve pospešiti.
Nove obrti. Gospa Bevc Josipina je odprla pri Škratu ali v hiši Logarja novo trgovino z galanterijo. — V vasi Trbovlje, v Ar-zenšekovi hiši je otvoril g. Marine Franc čevljarsko delavnico. — G. Gabron Ivan je prevzel trgovino gospe Trbovc v Trbovljah, ona pa razširi svojo trgovino na Vodah.
k šsnarja pri jelšah.
Odvetnik dr. Artur Wurzbach je otvoril odvetniško pisarno v novem Katoliškem domu. Novodošli odvetnik je naš pristaš. Priporočamo ga toplo našemu občinstvu.
Uradne ure tajništva SLS so ob torkih od 9—13 v prostorih Katoliškega doma. Tajnik prihaja vsak torek iz Celja. Naši ljudje, ki želijo kakih pojasnil glede vojaške službe ali drugih zadev, ali oni, ki se želijo pritožiti, naj se ob torkih obračajo na tajništvo naše stranke.
Predstava. V nedeljo, dne 15. t. m. priredi Orliški krožek ob 15. uri v Katoliškem domu igro »Junaške Blejke«. Vabimo k udeležbi.
Za meščansko šolo. Med Šmarčani se pojavlja zahteva po ustanovitvi meščanske šole v Šmarju. Meščanska šola bi bila vsekakor
Mnogo neprijetnosti s posl!
si prihrani vsaka gospodinja, '•C
iko 'ie za ku- PI IMA Napeljava se stokrat i nanje poslužuje * I.II1H. izplača, posebno Se, ter jo dobite na obroke. — Pojasnila daje
»Mestna olinarna«
Brezobvez
si oglejte krasno zimsko zalogo oblek in ulstrov
_pri Jos. Rojina, Ljubljana.
potrebna za Šmarje, težave so le s prostori. Vendar je željo po ustanovitvi meščanske šole pozdravljati in upamo, da bodo merodajni krogi zastavili energično svoje sile, da se ta želja uresniči.
Druš tvene vesli. Pretekla nedelja je bila za M. Soboto dan drušvenih občnih zborov in prireditev. Nekdanje mažarsko kmetijsko društvo »Gazdaszovetseg« je imelo ob 9 v drž. osnovni šoli svoj zadnji občni zbor Udeležba je bila zelo pičia. Na občnem zboru so sklenili, da likvidirajo; vse svoje nepremično in premično premoženje pa da prepu-ste novoustanovljeni Kmetijski podružnici v M. Soboti — Ob 11 pa se je vršil v hotelu Dobray občni zbor Kmetijske podružnice, ki šteje že nad 150 članov Za načelnika je bil izvoljen predsednik bivšega mažarskega Kmetijskega društva g. Verteš iz M Sobote. Občnega zbora se je udeležil tudi g. okrajni glavar Lipovšek, ki je z lepim nagovorom izročil premijski diplomi g. Janezu Krčmarju za najlepšega žrcbca in g. Štefanu Kuharju iz Markišavcev za najlepše vzrejenega bika. — Na občnem zboru Kmetske posojilnice pa je izvoljen za načelnika g. Gjorek Mihael, posestnik iz Rakičana in bivši dolgoletni raki-čanski župan. — Deževno vreme je preprečilo tekmo tukajšnjih hazenašic z ljubljanskimi, ki bi se bila morala popoldan vršiti in za katero je vladalo veliko zanimanje vsepovsod; saj pa je tudi soboška hazena najboljša v mariborski oblasti, ljubljanske hazcnašice (Ilirija) so pa itak prvakinje v Sloveniji, Zvečer pa se je vršila v restavracijskih prostorih hotela Dobray velika jesenska zabava Športnega kluba »Mura«, ki je bila prav lepo obiskana. — Prihodnjo nedeljo pa bo praznovalo soboško Evangeličansko žensko društvo pet-indvajsetletnico svojega obstoja.
Nespametni bi bili oni, ki ne bi hoteli za 5 Din kupiti vrečo 20 kg kave, ali stroja Singer, ali novo, politirano pohištvo iz črešnjevega lesa, vredno 10.000 Din, ali pitanega prašiča, ali 200 1 vina. Toda dragi moji, takih prodajalcev tudi ne najdete v Jugoslaviji. Pač pa je živa resnica, da prodaja Loterijski odbor katol. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami srečke bogate loterije po 5 Din, s katerimi v srečnem slučaju lahko zadenete gori navedene krasne dobitke; saj dobitkov je 250 v vrednosti 50.000 Din. Žrebanje bo 8. dec. 1925. Zato pišite takoj dopisnico na Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami, kateri Vam srečke takoj pošlje in priloži položnico. Čim več jih kupite, tem več je upanja, da zadenete. Poskusite!
Trst po demonstracijah. Kakor poroča »Edinost«, poprave v tiskarni in uredništvu hitro napredujejo ter je redno izhajanje lista zagotovljeno. Istotako bodeta mogla že ta teden zopet iziti oba tednika »Istarska Riiječ« in »Novice«, ki se tiskata v tiskarni »Edinost« in katerih uredništvi sta bili ob priliki demonstracij istetako opustošeni.
Posredovanje našega konzula v Trstu povodom zadnjih dogodkov. Drugi dan po opustošenju tiskarne »Edinost« v Trstu so se začele po Trstu širiti vesti, da so povodom protidemonstracij v Ljubljani napadli in zažgali tamkajšnji italijanski konzulat. Jugoslov. gen. konzul v Trstu g. Dušan Stepanovič je poslal nato vsem tržaškim listom obvestilo, da so te vesti neresnične. V tem obvestilu je rabil izraz »neopravičeno opustošenje »Edinosti« (ki je dalo povod za demonstracije v Ljubljani). Vsled tega izraza je »Popolo di Trieste« protestiral, češ da se jugoslovanski konzul vtika v italijansko notranjo politiko. G. Stepanovič je nato poslal navedenemu listu drugo pismo, v katerem zavrača gornji očitek kot neutemeljen, sklicujoč se pri tem na vse svoje dosedanje delovanje. Obenem naznanja g. Stepanovič, da je že pred par dnevi dobil naznanilo, da je premeščen drugam. »Popolo di Trieste« je Stepanovičevo pismo objavil.
Uboga »Gor. Straža«! Sobotna »Goriška Straža« je bila priobčila kratko poročilo o opustošenju tržaške »Edinosti«. Oblast jo je vsled tega zaplenila, češ da bi utegnila ta vest škodovati javnemu miru in redu. »Gcr. Straža« je popoldne izšla v drugi izdaji, v kateri je vest o tržaških dogodkih popolnoma izpustila. Kljub temu je oblast odredila, da se list ne sme razposlati pred ponedeljkom. »Goriška Straža« sii sme pravzaprav že nekaj domišljati, da imajo mogočni Italijani tak strah pred njo.
Jugoslovanska škofa v Trstu. Dne 9. t. m. sta na povratku iz Rima dospela v Trst zagrebški nadškof dr. Baucr in dijakovski škof dr. Akšamovič. Nastanila sta se v hotelu Sa-voia« in naslednji dan odpotovala dalje v domovin®'.
List za Ustom pada... Videmski prefekt je prepovedal nadaljno izhajanje videmskega popolarskega tednika »II Friuli«.
Ou srečko 0P0 gre dobiček za študente.
Gospodarstvo.
Mlatenja! za trgovske pogodbe.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je po nalogu ministrstva pričela z nabiranjem gradiva za trgovsko pogodbo s Francijo in Anglijo, V to svrho je razposlala vsem interesentom, ki jih vodi v evidenci, da stojijo v trgovskih stikih z imenovanima državama, podnebne vprašalne pole glede podatkov za pripravo predlogov za carinsko-tarifni, kakor tudi splošni in prometni del trgovske pogodbe. Predvsem želi zbornica, da sporočijo tvrdke, kateri predmeti prihajajo v prometu z Anglijo in Francijo za nje v poštev in kakšna je sedanja carinska obremenitev teh vrst blaga v primeru z njih vrednostjo. Nadalje vabi zbornica vse interesente, da poročajo zbornici o svojih dosedanjih skušnjah v trgovskih stikih z Anglijo in Francijo in o ovirah in neprilikah, ki so jih imeli v prometu ž njima, kakor tudi o prevoznih stroških za posamezne vrste po-šiljatev in sicer pri poštno-paketnem, kakor tudi pri železniškem prometu. Konečno so zbornici potrebni podatki glede določb o izvornih izpričevalih, kakor tudi o prometnih in posredniških zvezah, preko katerih se vrši trgovski promet z Anglijo in Francijo. — Radi opetovanih sprememb v poslovnih stikih na-pneša zbornica vse interesente, ki niso prejeli vprašalne pole, da prijavijo zbornici svoj naslov in vpošljejo obenem po'datke na gornja vprašanja.
Kje so obveznice vojne škode?
Belgrajski tednik »Privredni pregled« objavlja uradne podatke o kraju izplačila kuponov obveznic vojne škode. Iz teh podat-.jv posnemamo, da so se nahajale obveznice (v milijonih dinarjev): v Belgradu 1979, v notranjosti Srbije in v Črni gori 1378, v Hrvatski 80, v Bosni 16, v Vojvodini 13, v Dalmaciji 18, v Sloveniji 13, neizplačano v notranjosti Srbije 489, skupaj 3986.
Za nom. 489 milijonov dinarjev niso bili izplačani kupeni. Skupno je torej pri masah v notranjosti Srbije tega papirja še 1P67 milijonov ali 4790 skupne količine.
Problem je, koliko od 1979 milijonov obveznic, katerih kupon je izplačan v Belgradu, se nahaja v rokah državljanov oškodovanih v vojni. Belgrad je prejel odškodnine okoli 1200 milijonov. Od te svote so dobili gospodarski krogi ca 70%, ostalo druge osebe.
iCenijo, da leži pri raznih oblasteh za kavcijo najmanje 400 milijonov.
List sklepa, da se od 4 milijard obveznic nahaja okoli 75% v rokah oškodovanih državljanov, ostalih 25% pa je: polovica leži mrtvo, druga polovica pa je v stvarnem prometu. Iz zmanjševanja prometa na borzah sklepajo celo, da je v prometu celo manj obveznic.
Nadalje omenja list, da se torej večina tega papirja nahaja v rokah onih, ki so bili -oškodovani v vojni in ti jih ne puščajo iz rok,
dokler ne dosežejo pravo vrednost.
• • *
Za izvoznike vina in svežega mesa. Specialne vagone za prevoz vina z vdelanimi sodi iz hrastovine po 100, 120 ali 150 hI, kakor tudi nove hladilnike za prevoz svežega mesa in cisterne za prevoz bencina, olja in špirita daje v najem za posamezne vožnje ali za daljšo dobo od 1 dio 5 let večja avstrijska tvrdka. Naslov tvrdke dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.	i
Cene zlatu ln srebru. Zlato in srebro no-tira v dinarjih: fino zlato 1 kg 37.800, zlato 22 kar. 1 gram 35.85, zlato 20 kar. 1 gram 32.60, zlato 18 kar. 1 gram 29.35, zlato 14 kar. 1 gram 22.82, fino srebro 1 kg 1.215, srebro 900/000 kg 1.138, srebro 800/000 kg 1.012 Din (Jug. Lloyd).
Mednarodni trg svinca in cinka. V mesecu septembru letos je znašala svetovna produkcija svinca 1O4.000 ton (v avgustu 102 tisoč ton, v marcu 108.000 ton). Ameriški trg izkazuje trdno tendenco. Na angleškem trgu so prišle do izraza močne kontinentalne prodaje. Konzum v Angliji je vzdržljiv. Na nemškem tržišču svinca vlada mir. — Za cink so cene radi živahnega povpraševanja v Ameriki in dobre angleške potrebe poskočile. Cene cinka so sedaj v Ameriki in Angliji višje kakor leta 1920. Cink izkazuje sedaj — kakor je bil že to slučaj pred vojno višje cene kakor svinec. Zaloge cinka so povsod majhne.
VIII. mednarodni vzorčni sejem v Padovi. Od 9. do 17. junija 1926 se vrši v Padovi VIL mednarodna razstava vozov in mctociklov, od 5. do 20. junija pa VIII. mednarodni vzorčni sejem,
Borze.
Dne 10. novembra 1925. Denar.
Zagreb. Budimpešta 7.88—7.98 (7.92-8.02), Berlin 13.4025—13.5025 (13.415- 13.515), Italija 222.67-225.07 (222.56-224.96) London 273-275 (273.18-275.18), Newyork 56.475 bi. (56.18-56.78), Pariz 223-227 (224.50-228.50), Praga 166 69— 168.69 (166.70-168.70), Dunaj 7.92-8.02 (7.925 — 8.025), Curih 10.858-10.938' (10.86—10 94), Amsterdam 22.6430—22.8130
Curih. Belgrad 9 20 (9.20), Budimpešta 72.70 (72.70), Berlin 123.55 (123.50), Italija 20.575 (20.50), London 25.15 (25.1525), Newyork 518.8750 (519), Pariz 20.55 (20.60), Praga 15.375 (15.375), Dunaj 73.15 (73.15), Atene 7, Bukarešt 2 45 (2.45), Sofi a 3.75 (3.775), Madrid 74.15, Varšava 86 (86), Amsterdam 208.80 (208.75), Bruxelles 23.55, Stock-holm 138.75. Kopenhagen 129.25.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.5475, Kodanj 175.80, London 34.3475, Milan 28.24, Newyork 708.45, Pariz 28.27, Varšava 116.90. Valile: dolarji 707.25, angleški funt 34.30, lira 28.15, dinar 12.515, češkoslovaška krona 20 99.
Praga izostala.
Vrednostni papirji.
Ljubljana, 7% invest. pesoj. 74—76, vojna odškodnina 324 bi. za uit. dec., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 200 -205, Ljublj. kreditna 220 den., Meikantilna 100—103, zaklj. 102, Praštediona 965 bi., Kred. zavod 175—185, Strojne 120 den., Vevče 120—126, Nihag 38- 40, Stavbna 100—110, Šešir 145—148.
Zagreb. 1% invest. posoj. 77—78, vojna odškodnina 321—322, nov. 323-325, dec. 326—327, Hrv. esk. 122—123, Kred. 135—138 Hipobanka 68.25—69, Jugobanka 109—110, Praštediona 955— 957.50, Ljublj. kreditna 220 den., Slavenska 49—50, Srpska 144—146, Eksploatacija 51—54, Šederana 459 bi., Nihag 35 bi., Gutmann 400-415, Slavex 147 bi., Slavonija 42—43, Trbovlje 340 hI., Vevče 120—130.
Dunaj. Don.-savska-jadr. 668.500, Živno 790, Alpine 285.10, Greinitz 135. Kranjska industrijska 335, Trbovlje 420, Hrv. esk. 153, Ley am 163, Jugobanka 138, Hipobanka 76, Slavonija 54.
Blago.
Ljubljana. Les: Frizi, od 5—8 cm. od 25—30 cm, fco meja tranz. 1280—1300, hrastovi dueli, 53, j 60, 70, 80 mm, fco meja 1300 bl„ bukovi hlodi, la, od 35 cm prem napr. od 3.50 -4.50 m, fco vag. Postojna tranz. 1 vag. 440—410, zaklj. 410, 300 m3 tramov, monte, 2-3 od 3-3—5-7 in 1-3 od 6-7-9-11, fco nakl. post. 330 b). — Žito i n p o 1 j s k i pridelki: Ajda, domača, fco prekm. post. 270 bi., pšenica bačka, 77, fco nakl. post. 1 vag. 245—243, zaklj. 245, pšenica domača, fco Ljubljana 260 den , koruza-stara, par Novi Sad 170 bi., komza ume'no sušena, par. Novi Sad 152.50 bl„ koruza umeino sušena, par. Vinkovci 158 bi., koruza nova, kv. gar., Slovenija, par. Novi Sad 112 bi., koruza umetno sušena, par, Postojna tranz. 195 bi., koruza nova, fco sremska post. 1 vag. 145—150, zaklj. 145,
koruza nova, fco sremska post 2 vag. 145—150, zaklj. 150, proso domače, fco prekm. post. 215 bi., oves dvojnorešetani, fco slav. post 170 bl„ otrobi drobni, par. Postojna tranz. 170 bi., krompir beli, lepi, fco prekm. post. 75 bi., želod, fco nakl. post. 180 bi., kostanj divji, sad, fco nakl. post. 50 den., ježice, fco nakl post. 200 den. — Stročnice in semena: Kižol beli ban., egal. vreče 100 kg, b-n, par. Postojna 280 bi., fižol rjavi, egal, vreče, 100 kg, b-n, par. Postojna 260 bi., fižol ribničan. fco Ljubljana 300 den., fižol prepeličar, fco Ljubljana 300 den., fižol mandolon, fco Ljubljana 350 den., laneno seme, fco prekm. post. 520 bi., konopno seme, par. Postojna b-n 510 bi., laneno olje. fco Ljubljana, sod poseb. 1650 den. — Seno, slama: Seno sladko, stisnjeno, fco štaj. post. 75 bi., seno polsladko, stisnjeno, fco štaj. post. 60 bl„ slama stisnjena, fco štaj. post. 50 bi,
Ferdinand Celeč, Murska Sobota:
Vprašanje prekmurskih sezonskih delavcev.
V	številki 246 >Slovenca« je napisal vodja državne posredovalnice za delo v Murski Soboti g. Komavli članek z ozirom na vprašanje plačila carine za žito, ki ga zaslužijo prekmurski sezonski delavci na Madžarskem, kamor morajo iti iskat vsako leto v letni sezoni vsaj delnih življenjskih sredstev, ker dela doma n e najdejo. Pridružujem so v polnem obsegu izvajanjem g. Komavlija, dodajam pa še sledeče:
Ze v letih 1920. in 1921. so morali plačati naši sezonski delavci na Madžarskem za zasluženo in k nam uvoženo žito carino, ki je bila seveda v primeri z današnjo malenkostna. Na posredovanje domačih gg. poslancev so dobiii ti delavci leta 1922. od finančnega ministrstva povrnjenih 34% vplačane carine. Ni bilo mnogo to, a vendar se je razdelilo med ljudi skupno 150.000 Din in delavci so bili tega vračila plačane carine veseli ter za to hvaležni.
V	letih 1922. do 1924. ni bilo na zasluženo žito nikake carine in umevno je, da je vsakdo pričakoval enakega tudi v tekočem letu. Zato je bilo razočaranje precejšnje, ko je delavec, prišedši s svojimi par sto kilogrami preko meje, na carinarnici brez ugovora moral plačati občutne zneske. Seveda so gg. poslanci v tem oziru takoj napravili potrebne korake, da se carina ali sploh odpravi ali vsaj zniža na minimum — žal, dosedaj brez uspeha.
Sedaj pa pride sledeče: Delavci, ki so na Madžarskem zvedeli, da bi morali za zasluženo žito plačati visoko carino, so čisto enostavno začeli že na delu prodajati ta zaslužek svojim palirjem, ki nato to žito dalje prodajajo, seveda tako, da pri tem pošteno zaslužijo, in sicer pšenico za 350.000 madžarskih kron, rž pa za 240.000 madžarskih kron nri 100 kg, kar bi v našem denarju dalo 180 do 250 Din za 100 kg. Na ta način delavci ne pripeljejo s seboj žita, temveč denar in evidentno je, da pri vsem tem vsaka carina odpade. Ako pa bo potem hotel delavec preko jeseni in zime živeti, bo moral kupili žito doma; vprašanje je edino to, če ga bo dobil tako poceni, kot ga je poceni na Madžarskem prodal. Ali ni tak človek potem pomilovanja vreden ?
Pa še eno je: če se tudi v prihodnjem letu ne bo odpravila ta carina, ne bo nihče več hotel ili na delo na Madžarsko, tudi če bo madžarska vlada to brez nadaljnjega dovolila, iu tudi v tem primeru bi izgubila naša država nekaj tisočev dinarjev, ki jih je dosedaj vsako leto dobila ravno od teh delavcev.
V	letu 1922. je bil finančni minister ista oseba kot danes, imel je enake težave s carinskimi tarifami, pa je kljub temu vsaj deloma povrnil krivično plačano carino. — Ali ne bi lega storil tudi sedaj?
nye a)i <wcča
Mamica in otročicek, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi.
Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigurnejša pot, da obvaru« jete lepoto in zdravje Vaših zob.
Klic vojnih vdov in sirot.
Ta čas, ko se bije borba za invalidski za' kon v Belgradu, kličemo izmučene vojne žrtve celokupni javnosti, naj se zavzame tudi za naš bedni položaj. Vsi oni, kateri ste prišli iz vojne srečno nazaj k svojim družinam, ne pozabite nas sedaj, in ne pustite, da bi umirali še mi, osamljeni, v lakoti in bedi. Tudi med gg. poslanci je mnogo takih, ki so stali v vojnih grozotah in gledali, kako umirajo naši možje, očetje. Ne pozabite nas sedaj, ko nam hočejo za dragoceno prelito kri vreči drobtinico, ob kateri nam ni mogoče dalje živeti!
Daleč od domače grude počivajo zemsld ostanki naših mož. Njih roke nam ne morejo več pomagati. Zato kličemo živim možem, lil vodijo državo, ne zapustite nas sedaj v odločilnem trenutku! Za nas in naše otroke je v na* črtu invalidskega zakona določena prepičla rodbinska renta. Vdova brez premoženja z otroci naj hi bila istovetna s 100^ invalidom, ne pa kakor predvideva načrt, le 50%.
Otroci padlih morajo imeti poleg hrane tudi vzgojo. Koliko je med sirotami izredno nadarjenih, a jim bo ostala pot do izobrazbe zaprta. V najlepši mladosti smo dale vojne vdove, zdrave, čvrste može v službo domovine z upom, ki se nam je tedaj dajal, da nas država ne bo zapustila. Dolga leta se že borimo za obstanek in čakamo, da pride tudi za naše otroke pravica do življenja.
Čakamo, kakor ubogi Lazar ob bogati mizi, da se nam vrže drobtinica z vladne mize. A odreka se nam še to malo. Če nam še to
122
Otroka kapitana Granta.
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Veme. — Poslovenil A. 3.
Nato si je popravil očala in jih pritrdil na nos, vzravnal visoko postavo, ubral najnižje strune svojega glasu, kakor se spodobi za profesorja, in začel spraševati.
»Dijak Toline, je dejal, vstanitek
Toline, ki je stal, ni mogel bolj vstati. Zato je pričakoval ponižno zemljepiscevili vprašanj.
»Dijak Toline, je povzel Paganel, kako se imenuje petero delov sveta?
—	Oceanija, Azija, Afrika, Amerika in Evropa, Je odgovoril Toline.
—	Prav dobro! Govoriva najpreje o Oceaniji, ker smo v tem trenotku na njej. Kako delimo Oceanijo?
—	Oceanijo delimo v Polinezijo, Mikronezijo, Megalezijo in Malajsko otočje. Glavni otoki so: Avstralija, ki je angleška, Nova Zelandija, ki je angleška, Tasmanija, ji je angleška, otočja Chatham, Auckland, Macquarje, Kermadec, Makin, Maraki itd., ki so vsa angleška.
—	Izvrstno, je dejal Paganel, kaj pa Nova Kaledonija, Sandwich, Mendana, Pomotou?
—	To so vse otoki, ki so pod pokroviteljstvom Velike Britanije.
—	Kako! Pod pokroviteljstvom Velike Britanije! Je zavpil Paganel. Jaz bi pa vendar mislil, da Francija takorekoč...
Francija? sc jc začudil deček.
—	Loj, lej, česa se vsega ne naučite tam doli na vaši srednji šoli v Melbournu!
—	Vse to in se več, gospod učitelj; ali pa morebiti ni prav?
—	Prav, prav! Kako bi neki moglo biti drugače! Vsa Oceanija je angleška, to je znana stvar! Pa poskusimo kaj drugega.
Paganelov skremženi obraz je izražal nejevoljo in začudenje, da se je majorju kar sarno smejalo.
Spraševanje se je nadaljevalo.
—Pa pojdimo k Aziji, je dejal geograf.
—	Azija, je odgovoril Toline, Azija je neizmerna dežela. Glavno mesto: Calcutta. Druga večja mesta so še: Bombay, Maciras, Calicut, Aden, Malacca, Singa-poor, Pegou, Colombo; otoki Laquedivski, Maldiv-ski, Chagoški itd., itd. Vse je angleško.
—	Izvrstno, izvrstno! Kaj pa Afrika?
Afr ka ima dvoje glavnih kolonij: na jugu Kapska dežela, glavno mesto Cap-tovvn, na zapadu angleška posest z glavnim mestom Sierra-Leone.
—	Dobro si odgovoril! je dejal Paganel, ki se je že sprijaznil z veliko-angleško geografijo. Izborno so te naučili. Algir, Marokangko, Egipt... vse to je črtano iz anglešk h zemljevidov. Sedaj bi pa rad videl, da mi poveš kaj o Ameriki.
. — Amerika se deli, j6 začel Tolnie, na Severno Ameriko in Južno Ameriko. Prva jo angleška, ker ima Anglija Kanado, Novi Brunsvvick, Novo Škotsko in Združene države pod upravo guvernerja Johnstona.
—	Guverner Johnston! je vzkliknil Paganel, naslednik velikega in dobrega Lincolna, ki ga je za-vratno umoril fanatičen privrženec suženjstva! Izborno! Boljšega bi si ne mogol misliti! In kar zadeva Južno Ameriko, je tudi angleška, že zaradi Guyane, Georgije, Jemajke, Trinidada, otočja Maluinov in Sliet-landije itd., ild. V tem ti prav res ne morem oporekati. Toda, dragi moj Tolnie, strašno sem radoveden, kaj misliš o Evropi, to so pravi, kaj mislijo o Evropi tvoji profesorji?
—	Evropa? je zaječijal Toline, ki si ni mogel razložiti, odkod Pagqnelovo razburjenje.
r— Da, Evropa. Čigava je Evropa?
—	Evropa je vendar angleška, je odgovoril otrok z globokim prepričanjem.
—	Saj sem si mislil, da bo tako. Vedel bi le rad, na kakšen način, po katerih deželah.
—	Angleška, Škotska, Irska, Malta, otočja Jersey in Guernesey, Jonski otoki, Hebridi, Orkadi, Shet-landija...
—	Že dobro, že dobro, Toline, pa so še druge države, na katere si čisto pozabil.
—	Druge države, gospod? Katere neki? je vprašal deček, ki se ni dal spraviti iz ravnotežja.
—	Španija, Rusija, Avstrija, Prusija, Francija in še drugih toliko.
—	To so province, ne pa države.
—	Kaj mi ne poveš! se je zgrozil Paganel in si vzel očala z nosa.
—	Brez dvoma! Španija, glavno mesto Gibraltar.
—	Sijajno, izborno, nedosegljivo! In Francija, zakaj jaz sem Francoz in rad bi vedel, čigav sem pravzaprav.
—	Francija, je odgovoril mirno Toline, je angleška provinca, glavno mesto Calais.
Calais! se je zavzel Paganel, Kaj res misliš, da je Calais angleški?
—	Brez dvoma.
—	In da je glavno mesto Francije?
—	Brez dvoma, zakaj tam stanuje guverner lord Napoleon ...
To jo bilo preveč. Paganel je bruhnil v smeh, d p Toline ni vedel, kaj naj si misli. Spraševal ga je, i.. Toline mu je odgovarjal, kar jo bilo v njegovih močeh. Njegovih odgovorov ni bilo pripisovati njemu. Kar so ga naučili, to zna. Dečko se ni dal spraviti iz ravnotežja. Čakal je ravnodušno, da mine to nepojmljivo smejanje.
—	Ali nisem imel prav. jo dejal smeje jp major, saj snm vam pravil, da vas bo dijak Toline posekal. Pa bi me ubogali!
IIIEIIIE EHIEIII
.9
Q
a "C h
rt tn 4X1 3
I? 8
i §
ee © > ~
© -C
i § g> s
> 12
V N
« '3
.S
'= o
>tsi o.
J O M
=! I
b d 22 S
jjS
N
m ® ® >
a
č" > Q
c >
®-S Is
-s & s
?t
2® SI
o oo
i* II
U)
Ž 7
«m« cn
rt
- 5 a)
)U £
IN n
-s
S
N
C
O'
IIIEIIIE EiiiEm
poslednjo uro ne bo izboljšan naš bedni položaj, bodo odgovorni za posledice oni, ki do danes niso imeli ne časa ne volje nam pomagati. Še se lahko vzgoji rod dober, ki bo ljubil domovino, in postane koristen celokupni človeški družbi. Nasprotno pa, matere ne bomo odgovorne, če bo potreba zidati več kaznilnic kakor šolskih poslopij.
Ne odrekajte otrokom pravice do življenja, saj so v nežni mladosti žrtvovali očetovska srca za osvobojenje naše domovine! Matere pa obljubljamo, da vzgojimo sinove v dobre državljane.
Ena v imenu mnogih.
Največji, najmanjši in najstarejši časnik.
Mnogo se piše o znamenitih knjigah, slikah in poštnih znamkah. Ali tudi listi imajo svoje posebnosti. K temu moramo vsekako prištevati največji časniški format, ki je seveda izšel v Ameriki, in sicer že 1. 1859. z napisom »Illuminated Quadrupel Constellation« v razmeri biljardne mize. Da čitanje takega lista ni bilo lahko, je pač jasno. Prva številka je izšla v spomin obletnice ameriške samostal-nosti in je prinesla na štirih straneh, od katerih je imela slednja 104 kolone, celo vrsto popisov važnih dogodkov iz ameriške zgodovine in iz življenja prvosednika. S številko je imelo posla 40 oseb skozi osem tednov. Natisnjena je bila na močnem, trpežnem papirju
■sTOnaoBiimsBHHsnnnngnFroanaBB
Akademično izobražen
gospod želi priin. službe. -Naslov v upravi pod št. 7550.
Perfektno strojepisko
(uradnico), išče dr. IVAN MAZEK, odvetnik v Litiji. Zglasiti seje osebno v Litij i.	7526
ŽAGAR želi mesta
na venecijanki. Ponudbe na upravo lista pod: »Žagar«.
SOBO išče gospodična
s 15. nov. - Ponudbe upravi
in določeno je bilo, da bo ta časopisni velikan izhajal samo enkrat vsakih — 100 let. — V največjem nasprotju glede formata s tem velikanskim formatom je bil »El Telegramma«, ki je imel velikost mašne knjižice in je izhajal v Južni Ameriki. — Najstarejši list na svetu, ki še danes izhaja, je kitajski časopis »Sin Pao«, ki se tiska na finem papirju in ima krasne ilustracije. Prva številka tega lista je izšla v prvi polovici 14. stoletja.
Razširjenost avtomobila. V Ameriki je avtomobil tako razširjen, da tovarnarji sami ne vedo, kam bo to prišlo. Zgodi se, da uradnik samo zato ne vzame službe, ker mu lastnik ne more dati garaže za njegov avtomobil. Ženske, ki hodijo pospravliat po hišah, ne pridejo več, če v hiši ni garaže.
Koliko Čehov živi na Dunaju. Najnovejše številke o državni in jezikovni pripadnosti dunajskega prebivalstva na temelju ljudskega štetja z dne 7. marca 1923 so naslednji: Dunaj je imel 1. 1923. vsega skupaj 1,865.780 prebivalcev, od teh je avstrijskih državljanov 1 mil. 632.590, inozeincev pa 233.190; med zadnjimi je največ češkoslovaških državnih občanov češkoslovaške ali nemške narodnosti, in sicer 119.595, t. j. 51.29% vseh inozemcev in 6.41 % vsega dunajskega prebivalstva. Za Čehoslo-vaki pridejo poljski državni občani brez razlike narodnosti s 40.000, Madžari z 20.000, Nemci iz rajha s 15.000, Romuni z 10.000, ju-
■HHUHKHigncmt!
žni Slovani z 9.000, Lahi s 4.000 itd., domačih Nemcev je 1,575.277, inozemskih pa 170.149.
Učiteljski vestnik.
Podružnica »Slomškove zveze« za kamniški okraj ima svoje zborovanje v soboto dne 14. nov. ob 10 v Kamniku. Na dnevnem redu je tečaj za lepljenje. Prinesite s seboj škarjice, ker se bodo rabile pri lepljenju.
Turistika in šport.
NOGOMET PRETEKLE NEDELJE.
Jugoslavija: Južna Italija 3:1. V Neaplu ie igralo reprezentančno moštvo naše države proti reprezentanci Južne Italije. Naše moštvo je doseglo lepo zmago v razmerju 3- 1 in pokazalo pri tem dobro, v tehničnem oziru odlično in smiselno igro. Moštvo je bilo sestavljeno sledeče: Friedrich-Vrbančid, Pažur-IIitrec, Premrl, Križ-Jovanovič, Benčič, Peršlca, Petkovič, Sekulid. Gole sta dosegla za Jugoslavijo Petkovič in Benčič Ni izk jučeno, da bo odigralo naše moštvo še eno tekmo v Rimu in sicer kot reprezentanca Zagreba z Rimom.
Nadaljne tekme državnih reprozcntanc: V Budimpešti je igrala Italija proti Mažarski o neodločnim rezultatom 1:1. V Bernu je doživela Avstrija nenadejan poraz od Švice v razmerju 0: 2. V Londonu je Angleška zmagala nad Irsko s 6:4.
V Ljubljani in Mariboru so bile v nedeljo vsled deževja vse tekme odpovedane. V Zagrebu je igral Gradjanski SK v soboto in nedeljo s sarajevskim prvakom SAŠKom. Zmagal je oba dni Gradjanski in sicer z 8:2 in 7:2.
Finale za avstrijski pokal med Amaterji in
lista
nov. pod:
»15. november«.

71>
samost. delavce, sprejmejo
pri TEKSTILUAZARJU
- Krekov trg 10, Ljubljana.
Službo majerja
ali kaj sličnega, iščeta zakonca. Nastopita 1. januarja. . Ponudbe na upravo lista pod šifro »MAJER«. 7578
Mesar. vajenca
zdravega in močnega, sprejme v popolno oskrbo IVAN ZRIMEC, mesar na Bledu.
Rabljena vrata
komplet., šc v dobrem stanju, primerna za delavnico in poljsko kovačnico (Feld-schmiede), kup: I. FIGAR, Hrenova ulica 19, Ljubljana.
KUPIM
VOZ ZAPRAVLJENEC in MLATII.NICO, lahko za pogon, ki jc še dobro uporabna. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod štev. 7577.
MOTORNO KOLO"
novejše vrste in VOZ-za-pravljvček se kupi. Ponudbe na M. OEERSTER, Cerklje ob Krki.	7524
Vienno je izpadlo 2: 1 za Amaterje.
HAZENA.
ITazena Ilirije je gostovala v nedeljo v Murski Soboti, kjer bi morala nastopiti proti SK Mura Vsled velikega naliva se tekma u, mogla odigrati
Tudi gostovanje Atene v Mariboru proti SSK Mariboru je bilo vsled deževja v zadnjem hipu odpovedano.
Naznani la.
Prosvetno društvo Krakovo-Trnovo vabi na
redni občni zbor, ki se vrši danes ob pol 8 zvečer v dvorani Kolezijska ulica št. 1. Udeležba za član« — dolžnost.
V Mladinskem domu na Kodoljcvem bodo zopet redna predavanja vs;ik petek ob pol 8 zvečer Predavali bodo različni predavatelji. Prvo predavanje bo v petek dne 13. t. m. ob pol 8. Predava dr. Srečko Zamjen: »Moje potovanje v Lurdc. — Vljudno vabimo vse. — Vstop prost.
Hrastnik. Kam 15. novembra t. 1.? Brez razlike vsi v Narodni dom, kjer vprizori dramatični odsek vojnih invalidov, podružnica Ljubljana, oh 4 popoldne veseloigro »Tit Grome. Po predstavi prosta zabava. Dobiček- te prireditve je namenjen podpornemu skladu v prid božičnico revnim čla. nom in članicam. Zato vsi na invalidsko prireditev, da s tem pomagate ubogim vojnim žrtvam, ki s solznimi očmi prosijo podpore in usmiljenja Prosimo obile udeležbe. — Odbor.
Več dežnikov in denarnico z manjšo vsoto denarja, ki je bila najdena na trgu, morejo dobiti lastniki v pisarni mestnega tržnega nadzorstva,
Vodnikov trg št. 5.
Moclistinja
prvovrstna moč, vsestransko izvežbana, zmožna samostojnega vodstva, kakor tudi vešča v prodaji, se sprejme za stalno. Poleg fiksne plače tudi delež na dobičku. Nastop takoj. - Ponudbe v srbohrvaščini, po možnosti v cirilici, je poslati na KIRIL MANEVIČ, pomodno mar.u-fakturno i galanterijsko rad-nju, Kumanovo, Srbija. 7582
NAJBOLJŠA
REKLAMA so oglasi v »Slovencu«.
Hramski sodi
od vina ali žganja, 1200 do 2500 lit. mere, in LEGE, se kupijo po ugodni ceni. — Ponudbe pod »Hramski so-di«/75S7 na upravo lista.
Naprodaj imam:
MlaSilrico, bencin motor, 2 soda za bencin, kov. meh, nakovalo, primož, vrtalni stroj, škarje za pločevino, 2 kmečka voza, 2 koč:ji in razne druge stvari. Mihael LOŽAR - izdelovi Dragonelj 40, p. Domžale
prospektne piščali, nove registre, električ. ventilatorje in vsa popravila orgel izvršuje v lastni delavnici po nizki ceni ANTON DSRNIČ, izdelovalec orgel, Radovl ica (Slovenija).	7517
v blagu Din 850,—, afrik mo-droci Din 250,— in vse tapetniške izdelke solidno in najcencje dobavlja
SE
Gosposvetska cesta štev. 6, (v hiši mesarja Slamiča).
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
T. O, v
Kopitarjeva uišca 6/S1.

Vsakovrstno
po najvišjih cenah
Žerne, ju eitr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3.
OBLEKE in SUKNJE
Vam naredi po meri najceneje v kratkem času Franc BURJAK, Ljubljana, Ižanska cesta 44. — Sporočite, pridem pomerit na dom. 74S6
OKROGEL GABROV LES
Kupim od 1. novembra do 1. aprila vsako množino okroglega gabrovega lesa, od 25 cm debelosti in 1 m dolgosti naprej; na vsak meter se dopušča po ena zdrava grča Zanesljivo plačilo! Stavite vaše ponudbe franko vagon na naslov: Dragotin Korošcc, Rečica ob Paki.
modroce, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke — dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku — Krekov trg štev. 7 (poleg »Mestnega doma«).
Suha goveja čreva — najboljše kvalitete dobavlja Iranko za ceno t Diu po metru
Jugo - čreva
Zagreb
Petrova ulica štev. 2 a
Naročila se sprejemajo po-čeuši od 50'J metrov. Pri isti tvrdki se dobivajo še vsa ostala čreva, kakor tudi vse klobasičarske potrebščine
IŠČEM SOBO
za 1 ali 2 gospoda. Ponudbe upravi lista pod »Elektrika«
KOKS -ČEBIS
Vfoltova ulica l/It. — Telefon 5G
POZOR!	POZOR!
Vsakovrstni lect
kakor: punčke, konjičke, mi-klavže, parkeljne. različna med. roba, prvovrst. keksi, otr. biškoti, šampanjci, bibi itd. priporoča cenj. preprodajalcem po najnižji ccni izdelovalec T. NOVOTNY -Ljubljana, Opekarska cesta 26. Glavna zaloga: Dunajska •. cesta št. 9.	7270
prve vrste novo blago popolno zrela
dobiva se povsesi
Prva hrvatska tvornica salame, sušenega mesa in masti
Ciauržiovič in sinovS d. d.
PeSržnja.
Zastopstvo za Ljubljano in okolico : Btint »m df&icfj Ljubljana, Celje.
Zdravnica dr. med
icnora Jenko - Gr
naznanja, da se je preselila v poslopje Jadran-sko-podunavske banke, Miklošičeva ul, št. 13. Ordinira od 8—13 za splošne bolezni,
se je p r e s e 1 i 1 na MIKLOŠIČEVO CESTO v palačo OUZD (boln. blagajna) - naspr. sodniji.
m
Univ. prof. dr. KAREL HINTERLECHNER naznanja v svojem
in v imenu vseh sorodnikov pretužno vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga, oziroma sestra, svakinja, teta, gospa
MODNI baržunasti
kakor tudi F I L C I v vseh modnih barvah v veliki izberi in po nizkih cenah pri
MINKI HORVAT
Ljubljana, Stari trg št. 21. izdelovatelj voz, Popravila se sprejemajo Žalni klobuki v zalogi 1
B.


Ob bridki izgubi mojega srčno jubljencga brata ozir. strica in svaka, gospoda
se tem potom v svojem in v Imenu vseh sorodnikov prisrčno zahvaljujem za vse nešteto izkazano mi sočutje in prijateljsvo. — Predvsem me veče dolžnost izreči prisrčno zahvalo tvrdki C. Pollak za izredno požrtvovalnost ob smrti mojega nepozabnega brata, nadalje uradništvu in nameščencem te tvrdke, kakor tudi vsem prijateljem in znancem za poklonjeno krasno cvetje in vence in končno vsem, ki so v tako častnem številu spremili pokojnika na njegovi zadnji poti.
I.ju 'jana, dne 11. novembra 1925.
Edvard Moro,
v torek, dne 10. novembra po dolgotrajni in težki bolezni ter po sprejetih sv. zakramentih za umirajoče mirno v Gospodu zaspala,
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, 12. novembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Aleksandrova c. 11, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. novembra 1925.
Posebna obvestila se ne izdad6.
		mm
		
Vsa potrta in žalostna javljam, da je moja ljubljena tovarišica in botrica mojih otrok, gospodična
Fani Sorko
ki mi je bila velika opora v mojem življenju, danes preminula,
Utihnilo je srce, ki je bilo le za blagor revnih. — Pogreb mile pokojnice se vrši v siedo, 11. novembra, ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti, na Savi, na jeseniško pokopališče, kjer se truplo položi v našo rodbinsko grobnico.
Ohranite našo Fani vsi, ki ste jo poznali, v blagem spominu.
Jesenice, dne 9. novembra 1925.
Marija Pavličkova,
3K SnmEUMBmiBSRKB lAj^tG.V. --"v-rvm*."v. g
rczane «u
Za jesensko prodajo ve> E e
m I
i',oia a
lilfili
ceneznatno znižane pri
K* O
Palača Ljubljanske kreditne banke
Zna KT	(K
nvzane c&ie i
S3
n gostilničarji
kupujte najcencje SIR na Mestnem trgu štev. 13 in v Šolskem drevoredu (semenišče). Pri odjemu 5 kg računamo: Ia d. cmentalski sir po 36 Din; Ila d. ementalski sir po 30 Din; razpclcani ement. po 25 Din. — Istotam dobite čajno maslo »JAGODA« in druge mlečne izdelke. — ZDRUŽENE MLEKARNE D. D., Ljubljana, Maistrova ulica štev, 10.
glHffiBBB&EZ&HBBBISHDm&mggES&EJaHOBSj, a	b
ts

in velour za plaščo za površne suknjo ^ in modni ševijot
0 □
za moške in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivi nizki ceni priporoča obče znana tvrdka
Zunanjim naročnikom so dopošljejo vzorci na zahtevo poštnine prosto.
aMHnHBraisRi9WHafflsraBEisntaEaBHBaHii
se zopet dobiva v vseh boljših trgovinah
Generalno zastopstvo:
€. €. LattpaK S. €., ZčISlrcD
Vlaška u . 46 a.	Telefon 2—73.